1

Študijski dnevniki udeležencev mobilnosti v

evropskem projektu

ACADEMIA 2012 3. generacija

Uredila: mag. Sabina Škarja

Ljubljana, julij 2012

2

»Vedno bodi odprt za življenje, za razmišljanje, kaj pomeni

biti živo bitje, človek«.

Sabina Sevšek

3

KAZALO

Evropski projekt mobilnosti za karierne svetovalce ................................................................. 4

Andreja Grobelšek, šolska svetovala delavka na Srednji zdravstveni šoli Celje: Kako vse vključiti v izobraževanje in usposabljanje? (Reykjavik, Islandija) ............................................... 5

Sebastjan Antolin, karierni svetovalec na Zavodu RS za zaposlovanje: Arktične poti do svetovalnega dela – vseživljenjska karierna orientacija na Laponskem (Rovaniemi, Finska) .............................................................................................................................................................. 14

Valentina Uran, organizatorka izobraževanja odraslih in vodja Svetovalnega središča Zasavje na Zasavski ljudski univerzi Trbovlje: Mreženje izvajalcev kariernega svetovanja v izobraževanju in zaposlovanju v Latviji (Riga, Latvija) .............................................................. 27

Natali Horvat in Janez Horvat, karierna svetovalca na Zavodu RS za zaposlovanje: Izobrazba svetovalcev: poklicno svetovanje v praksi (Mannheim, Nemčija) ....................... 55

Štefanija Jaksetič Dujc, svetovalna delavka v Dijaškem domu Vič: Life-Designing: Ali lahko življenje načrtujemo? (Luxembourg, Luxembourg) ........................................................... 67

Neža Deželak, karierna svetovalka na uradu za delo Velenje: Vsakodnevni izzivi kariernega svetovanja na Finskem – spremljanje kariernih svetovalcev na delovnem mestu (Helsinki, Finska) ............................................................................................................................ 81

mag. Tina Kaltenekar, šolska svetovalna delavka na OŠ Simona Jenka Kranj: Svetovalno delo na Švedskem (Gothenburg, Švedska) ......................................................................................... 97

Sabina Sevšek, karierna svetovalka na Zavodu RS za zaposlovanje: Karierno svetovanje za odrasle (Aarhus, Danska)...................................................................................................................111

4

Evropski projekt mobilnosti za karierne svetovalce

Projekt Academia so mobilnosti evropskih kariernih svetovalcev ter šolskih

svetovalnih delavcev. Projekt financira evropski program Vseživljenjsko učenje,

Leonardo da Vinci Mobilnost.

Zavod RS za zaposlovanje v okviru NCIPS / Euroguidance Slovenia sodeluje v Academiji

od leta 2005 kot gostitelj evropskih svetovalcev, v letu 2010 pa bomo prvič tudi

slovenskim svetovalcem omogočili usposabljanje v tujini.

Cilji Academia mobilnosti so:

• priprava evropskih programov usposabljanja za karierne svetovalce,

• promocija izmenjav dobrih praks med evropskimi kariernimi svetovalci ter

• vzpostavitev formalnih in neformalnih mrež med evropskimi svetovalci.

Okoli 250 novih udeležencev se vsako leto udeleži mobilnosti v povprečno 40

organizacijah gostiteljicah. Mobilnosti so objavljene v katalogu na spletni strani

http://www.academia-europe.eu

Vsa usposabljanja trajajo 1 teden med februarjem in majem. Udeleženci si morajo

sami urediti odsotnost od dela v izbranem tednu študijskega obiska v dogovoru s svojim

delodajalcem kot službeno odsotnost.

V večini primerov je delovni jezik na usposabljanju angleščina, pri nekaterih

mobilnostih pa je delovni jeziku tudi francoščina, nemščina ali španščina. Januarja in

februarja je organiziran tečaj konverzacije angleščine za udeležence.

Udeleženci prejmejo dotacijo, s katero lahko pokrijejo stroške nastanitve, poti, dnevnic

in zdravstvenega zavarovanja med mobilnostjo.

Vsak izmed udeležencev bo v državi gostiteljici predstavil slovenski sistem

izobraževanja in karierne orientacije, po koncu usposabljanja pa napisal poročilo.

http://www.academia-europe.eu/

5

Andreja Grobelšek, šolska svetovala delavka na Srednji zdravstveni šoli Celje: Kako vse vključiti v izobraževanje in usposabljanje? (Reykjavik, Islandija)

25. marec 2012

Z ljubljanskega letališča sem odpotovala že zelo zgodaj, letela preko Frankfurta, kjer sem

čakala šest ur, in prispela v Reykjavik v poznih popoldanskih urah. Prvi vtis je bil zelo

poseben. Pokrajina, ki je nisem vajena, velika prostranstva z minimalno vegetacije,

ognjeniške gore v ozadju. Tu in tam še zaplate snega. Moderno glavno mesto s pridihom

ribiške vasi. Udobno sem se namestila v manjšem hotelu ob glavni nakupovalni ulici in

se zvečer sprehodila. Pihal je veter in nosil vonj oceana. Prešinilo me je, da sem res

visoko na severu, čeprav vreme zaradi oceana ni tako ekstremno, je pa ves čas

spremenljivo.

26. marec 2012

Že pri zajtrku sem spoznala nekaj udeleženk iz drugih držav in skupaj smo se peš

odpravile na naše prvo skupno srečanje v narodni knjižnici, kjer nas je sprejela

koordinatorica Dora. Študijskega obiska se je udeležilo 12 udeleženk iz Španije, Francije,

Luksemburga, Norveške, Finske, Danske in Slovenije. Po uvodni predstavitvi tedenskega

programa so sledile predstavitve izobraževalnih sistemov in oblik kariernega svetovanja

v državah držav udeleženk.

Udeleženke

Nekaj zanimivosti:

V Franciji imajo posebno službo, ki mora identificirati vse mlade po 16. letu starosti,

ki niso več vključeni v formalni sistem in skupaj z njimi oblikovati njihov projekt

(vključitev v izobraževanje, delo, usposabljanje ipd.).

6

Na Norveškem osnovnošolci pred izbiro srednje šole opravijo nekaj hospitacij v

srednjih šolah. V zadnjem razredu imajo predmet, ki se imenuje Izbira izobraževanja

(angl. Educational Choice), kjer se pripravljajo na nadaljevanje izobraževanja. Že v

predzadnjem razredu pa učence seznanjajo z idejami in postopki, kako začeti lasten

posel.

Na Finskem dajejo veliko poudarka svetovanju na prehodu. Sodelovanje med

osnovno in srednjo šolo se jim zdi ključno, zato svetovalci veliko sodelujejo in si

izmenjujejo podatke in dokumentacijo. Mladinsko delo je zelo razvito. Med drugim

pripravljajo tudi projekte za osipnike, saj ima vsak mladostnik, ki ne dobi mesta v

srednji šoli ali službe, pravico do »3-mesečne garancije« - projekta, v katerega je

vključen.

Na Danskem imajo UU-centre. Strokovni delavci teh karierno-svetovalnih centrov od

6. razreda dalje spremljajo učence, njihovo izobraževanje in usposabljanje vse do 25.

leta. To počnejo tudi v primeru izpisa ali odhoda v tujino, saj mora biti vsak vključen

v vsaj eno od oblik izobraževanja, usposabljanja ali dela in ne more biti kar tako

doma.

Po kosilu nam je koordinatorica Dora predstavila islandski izobraževalni sistem in stanje

na trgu dela. Pogosto lahko Islandce slišiš govoriti o stanju pred krizo in o stanju po

krizi. Od krize leta 2008 se srečujejo tudi z večjo stopnjo brezposelnosti, ki je v letu 2010

znašala 7,6 %, kar je zanje ogromno. Med njimi vlada miselnost, da jih je malo in da vsak

šteje – zato tudi vsak zaposleni šteje. Praktično vse ženske so zaposlene in med moškimi

in ženskami vlada enakopravnost. Večina zaposlenih tedensko opravi več ur dela kot je

poln delovnik. Srečujejo se tudi z večjim odstotkom osipa v izobraževalnem sistemu.

Med mladimi, ki so stari od 18 do 24 let, je skoraj 25 % takšnih, ki nimajo zaključene

srednje šole. To je še posledica obdobja pred krizo, ko so bili praktično vsi zaposleni in je

posameznik takoj po obveznem šolanju lahko dobil relativno dobro plačano službo.

Veliko se posvečajo izobraževanju odraslih in vseživljenjskemu učenju.

Popoldan smo obiskale Šolo vizualnih umetnosti Reykjavik. Šola izobražuje vsako leto

okoli 120 študentov na različnih ravneh izobraževanja. Na najvišjih ravneh

izobraževanje poteka v skladu z evropskim kvalifikacijskim ogrodjem. Šola sodeluje z

univerzo, različnimi podjetji in drugimi šolami v tujini. Del njihovega izobraževanja je

priznan na drugih evropskih partnerskih šolah, kjer lahko udeleženci dokončajo svoje

izobraževanje in diplomirajo. V povezavi z osnovnimi šolami organizirajo veliko tečajev

za učence ali šolam omogočajo, da del svojega programa opravijo v njihovi organizaciji, v

njihovih prostorih in pod vodstvom njihovih strokovnjakov. Vključeni so v projekt

Knowhow2, v katerem jih vodi misel: »Misliti z vsem našimi čuti«, saj s partnerskimi

organizacijami razvijajo metodologijo učenja in poučevanja, kjer delo z različnimi

materiali in metodami igra večjo vlogo.

7

Šola vizualnih umetnosti Reykjavik

27. marec 2012

Prvo predavanje je bilo posvečeno kariernemu svetovanju na Islandiji. Anna nam je

predstavila društvo svetovalcev in njihovo delovanje. Karierni svetovalec je reguliran

poklic, ki ga lahko opravlja oseba, ki je opravila magistrski študij kariernega svetovanja.

Poudarila je, da mora imeti svetovalec širši pogled. Pomemben je vpogled v družbene

spremembe, razvoj, trende v prihodnosti in ne le poznavanje izobraževalnega sistema,

izobraževalnih programov in poklicev.

Trenutna situacija je sicer takšna, da okoli 30 % osnovnih šol (pri nas prvi dve triadi)

učencem ne omogoča nobene oblike strokovnega svetovanja. V nižji in višji srednji šoli

(pri nas zadnja triada osnovne šole in srednja šola) pa ima vsak dijak pravico do

kariernega svetovanja in se le-to tudi izvaja v različnih oblikah.

Sledila je predstavitev raziskovalnega in razvojnega inštituta Center za vseživljenjsko

svetovalno delo. Čeprav je osebno svetovanje izredno pomembno, se vse bolj uveljavlja

tudi skupinski pristop in on-line informiranje. Je pa pri vseh aktivnostih pomembno

slišati glas uporabnika.

Predvsem v Franciji imajo zelo dobro razvite spletne portale, kjer so predstavljeni videi

različnih poklicev in jih svetovalci veliko uporabljajo pri aktivnostih karierne orientacije.

Na Finskem imajo v zadnjih treh razredih osnovne šole dneve oz. tedne »prakse«, ko si

učenci izberejo poklice, ki bi jih želeli bolj spoznati in jih preizkusiti. V teh tednih prakse

gredo v podjetja in različne organizacije in v praksi spoznavajo poklic.

V dopoldanskem delu smo prisluhnile še predstavitvi študijskega programa.

Popoldan smo obiskale Center za izobraževanje in usposabljanje v okviru Centra

vseživljenjskega učenja Mímir. Veliko smo izvedele o priznavanju neformalnega in

neformalno pridobljenega znanja. Predvsem po krizi 2008 se vedno več ukvarjajo s tem,

8

kako dvigniti raven izobrazbe in čim več odraslih vključiti v izobraževanje. Pri tem so jim

v veliko pomoč tudi sindikati v podjetjih, saj pomagajo pri promociji izobraževanja in

omogočajo prve stike zaposlenih s svetovalci.

28. marec 2012

V sredo smo cel dan preživele v južnem delu Islandije. Ko smo se peljale z minibusom, je

začelo rahlo rositi. Iz glavnega mesta smo se odpeljali med polja lave. Videli smo tudi

mnogo t. i. »hot spots«, kjer se iz tal kadi para geotermalne vode. Prav zaradi obilice

izvirov tople vode, ki jo imajo na jugu, v tem delu pridelujejo večino svoje zelenjave in

cvetja v velikih ogrevanih rastlinjakih.

Ustavili smo se v mestu Selfoss, kjer smo najprej obiskale Center za vseživljenjsko

učenje južne Islandije. Eydís Katla nam je predstavila njihove programe za odrasle in

mladostnike, ki niso v rednih šolah. Pri njih lahko udeleženci opravijo posamezne

module, ki so nato priznani v rednih izobraževalnih programih, le da tukaj poučevanje

poteka v majhnih skupinah in s prilagojenimi metodami. Poleg tega izvajajo tudi razne

tečaje in druge oblike neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

Nato smo obiskale največjo srednjo šolo v tem delu države Fjölbrautaskóli

Sudurlands. V šolskem letu pouk poteka v dveh semestrih. V tem semestru šolo

obiskuje okoli 1000 dijakov. Večina je starih od 16 – 20 let, vendar se v redno

izobraževanje lahko vključujejo tudi starejših in odrasli. Šola izobražuje v splošnih

programih različnih smeri (naravoslovna, družboslovna, jezikoslovna, ekonomska) in

poklicnih programih (gradbeništvo, elektrotehnika, tehnika, turizem, šport, umetnost in

zdravstvena nega in oskrba). Praktični pouk se izvaja v delavnicah in pri delodajalcih.

Svetovalke so zaposlene predvsem za izvajanje aktivnosti karierne orientacije. Ostale

naloge, ki jih poznamo v šolskem svetovalnem delu v Sloveniji, so porazdeljene med

učitelji, ravnatelja, pomočnike ravnatelja in zunanje službe. Dobro imajo razvit tutorski

sistem. Več kot polovica dijakov pri pouku uporablja prenosne računalnike.

Fjölbrautaskóli Sudurlands

9

Pot nas je peljala naprej na južno obalo, kjer smo v kraju Eyrarbakki obiskale osnovno

šolo in zapor. Na osnovni šoli nas je sprejela svetovalka Gudrún in nam predstavila svoje

delo, ki je zelo podobno svetovalnemu delu v slovenskih šolah, s to razliko, da ima v

vsakem razredu nekaj pouka. Že sama arhitektura šole je zanimiva, saj stoji ob črni obali

morja, okoli dvorišča/igrišča pa je postavljenih več samostojnih hišk – učilnic.

Osnovna šola v kraju Eyrarbakki

Sledil je kratek sprehod do zapora Litla Hraun, kjer nam je svetovalka Anna Fríða

predstavila izobraževalne možnosti, ki jih imajo zaporniki. Zelo zanimivo se mi je zdelo,

da se vključitev v izobraževanje enači z delom v zaporu, kar pomeni, da je zapornik

enako plačan, če je aktiven v izobraževanju, kot če dela. Vodja paznikov nam je

predstavil tudi samo institucijo in nas s fotografijami popeljal po različnih prostorih, saj

se zaporniki neprijetno počutijo ob raznih ogledih in obiskih, kar upoštevajo.

Zanimivo je tudi, da si na oddelkih zaporniki sami pripravljajo obroke, kar se je po

njihovih izkušnjah izkazalo za zelo pozitivno, saj so tako bolj aktivni, se učijo

sodelovanja in prevzemajo odgovornost za lastno življenje. Eden od zapornikov nam je

predstavil svojo izobraževalno pot. Med prestajanjem kazni je že diplomiral iz prava in

ekonomije, sedaj pa že nadaljuje z magistrskim študijem. Učilnice so opremljene s

sodobno tehnologijo, tako da z učenjem na daljavo ni težav.

Dan smo zaključile s slastno večerjo v Stokkseyriju.

Zapor Litla Hraun

10

29. marec 2012

Četrti dan našega skupnega druženja je bil posvečen predavanjem in predstavitvam.

Idunn nam je predstavila Center za usposabljanje Iðan, kjer poteka svetovanje in

priznavanje izobraževanja in znanja v različnih poklicih. Center je v lasti tako delavcev

kot delodajalcev, saj so skupaj prepoznali potrebo po priznavanju izkušenj in

neformalno pridobljenega znanja. Priznavanje poteka glede na kurikul, ki je v

izobraževanju določen za pridobitev posameznega poklica. Priznati je možno strokovni

del kurikula, splošne predmete in manjkajoče strokovne vsebine pa lahko udeleženec

opravi v šoli ali drugi organizaciji, ki izvaja formalno izobraževanje.

Zatem nam je Erla predstavila izobraževanje in usposabljanje, ki ga za priseljence

izvajajo v medkulturnem centru. V centru omogočajo tujcem brezplačno pravno pomoč,

storitve prevajanja in tolmačenja, tečaje islandskega jezika in druge tečaje, ki jih

organizirajo tudi na pobudo in interes udeležencev. V svoje delo so začeli vključevati

prostovoljce – študente socialnega dela. Razmišljajo o projektu, v katerega bi vključili

priseljence in prostovoljce, ki so pripravljeni biti njihovi prijatelji, se družiti z njimi in jih

predstaviti tudi drugim svojim prijateljem, saj bi na tak način lahko tujce bolj vključevali,

razširili njihovo socialno mrežo in krepili občutek povezanosti.

Primer dobre prakse so tudi srečanja predstavnikov vseh ustanov in organizacij (vladnih

in nevladnih), ki delajo s priseljenci, enkrat mesečno, na katerih si izmenjajo informacije,

sodelujejo in načrtujejo svoje delo in različne projekte.

Center za usposabljanje Iðan

V popoldanskem delu smo v diskusiji debatirale o novih spoznanjih in primerjale lastne

prakse in izkušnje. Ugotovile smo, da je na Islandiji pogosta situacija, ko ima ena oseba

več funkcij (učitelj, svetovalec, organizator). Dora nam je pojasnila, da to izhaja iz ideje,

da jih je malo in morajo biti samozadostni, zato je vedno prvo vprašanje, ki si ga vsak

zastavi: Kaj lahko jaz naredim? Kaj lahko prispevam? Moški in ženske se upokojijo pri

67. letu. Nekaterim je dovoljeno, da delajo dlje – do 70. leta in to je poseben privilegij, saj

pomeni, da si prepoznan kot tako dober in sposoben, da lahko delaš dlje.

11

V primerjavi s svetovalnim delom pri nas v severnih državah svetovalne delavke več

delajo v razredih, s skupinami. V urniku so predmeti, ki sodijo pod okrilje svetovalnega

dela, in so del rednega obveznega programa in uvrščeni v reden pouk. Učenci morajo biti

prisotni in izpolniti svoje obveznosti, ob koncu pouka pa niso ocenjeni z oceno, temveč z

opravil/ni opravil. Predvsem pri aktivnostih kariernega svetovanja smo izpostavile

nekaj vprašanj, ki so ključna pri izbiri poklicne poti, zato je pomembno, da jih pri

načrtovanju aktivnosti upoštevamo:

Kaj želimo v svojem življenju početi?

Kdo vse so pomembne osebe v mojem življenju?

Kakšno vrsto zaposlitve bi si izbral?

Katere so moje vrednote?

Kaj je zame v življenju pomembno?

Koga vse sem v življenju že srečal in vzpostavil dolgotrajnejši stik?

Katere ovire vidim na svoji življenjski poti?

Kaj lahko storim, da bom v življenju srečen?

30. marec 2012

V petek smo obiskale dve organizaciji. Najprej smo se odpeljale na obrobje mesta in

preživele nekaj časa z zaposlenimi in udeleženci Centra za rehabilitacijo Hringsjá.

Udeleženci programov so zaradi različnih diagnoz napoteni v center s strani zdravnikov,

socialnih delavcev, terapevtov, ipd. Center udeležencem omogoča, da se pri njih najprej

vključijo v kratke tečaje, ki potekajo dvakrat na teden. Če zmorejo redno opraviti svoje

dolžnosti v teh kratkih tečajih, se lahko vključijo v programe na srednješolski ravni

(moduli računalništvo, islandščina, angleščina, matematika, sociologija, psihologija,

računovodstvo, umetnost). V centru so zaposleni učitelji, karierni svetovalec, socialni

delavec, psiholog, specialni pedagog in Davis svetovalec za udeležence z disleksijo.

Ugotavljajo, da pri njih mnogo ljudi ni uspešnih v šolah prav zaradi disleksije. Ljudem, ki

imajo disleksijo, pomagajo s programom Davis, v katerem se na prvi stopnji naučijo

učinkovite orientacije med črkami in števkami, na drugi stopnji pa s pomočjo gline

ustvarijo reprezentacijo pomena besede in sam zapis besede.

Pot smo nadaljevale v kraj Kópavogur in si ogledale organizacijo Fjölsmiðjan – delovni

center za mlade na razpotjih. Center vodi Thorbjörn, nekdanji trener islandske

nogometne reprezentance. V delavnice so vključeni mladi, ki so imeli težave z

odvisnostjo, brezposelni, uporabniki socialne pomoči … Center zaposluje ranljive

skupine mladih s ciljem večjega družbenega blagostanja. Mladi prihajajo na svoje

delovno mesto v eni izmed delavnic: avtomehanična, elektro, tesarska, tekstilna,

reciklaža, kuhinja. V teh delavnicah mladi pod vodstvom mentorjev popravljajo

pokvarjene ali odvržene gospodinjske aparate, razstavijo stare računalnike in druge

stroje, sestavljajo razne izdelke, izdelujejo lesene izdelke in izdelke in odpadnega

12

tekstila, imajo pralnico in polirnico avtomobilov. Center je povezan z različnimi podjetji

in trgovinami. Pri delu se zahteva red in disciplina, vendar se mentorji osebno zelo

zavzamejo za vsakega posameznika. Cilj centra je, da mladi postanejo aktivni v svojih

življenjih, da se vključijo v delovni proces, pridobijo delovne navade in si postavijo

osebne cilje. Za svoje delo so plačani, delovnik traja 6 ur. Center je zelo uspešen in okoli

85 % udeležencev najde svojo pot – redno delo ali izobraževanje.

31. marec 2012

Ključno za razumevanje islandske družbe je tudi spoznavanje krajine, zgodovine in

znamenitosti. Klasičnih kulturnih znamenitosti, kot smo jih vajeni v drugih evropskih

prestolnicah, je malo. V Reykjaviku se muzej in narodna galerija v zimskem času zapreta

že ob 17. uri. Soboto sem posvetila spoznavanju kulturnih in naravnih znamenitosti. Še z

nekaterimi udeleženkami sem si ogledala območje prvega islandskega parlamenta, ki

stoji v nacionalnem parku Thingvelir, območje razmikanja tektonskih plošč, slap Gulfoss,

vulkanski krater Kerið z jezerom, in območje gejzirjev. Ogled je bil profesionalno voden

in resnično dobro organiziran.

Spoznavanje islandskih znamenitosti

Lokalni vodič nam je predstavil mnogo lokalnih zanimivosti, pripovedoval zgodbe iz

Sage, zgodbe o trolih, škratih in skritih ljudeh, geotermalnih izvirih in njihovi uporabi,

islandskih konjih, predstavil islandsko književnosti in nekaj njihovih avtorjev,

spregovoril o vedno spremenljivem vremenu. Na otoku živi okoli 330.000 prebivalcev,

večina je skoncentrira v glavnem mestu in nekaj mestih ob obali. Kar 98 % prebivalstva

uporablja internet. Notranjost otoka pozimi sploh ni dostopna. Geotermalno vodo

uporabljajo za ogrevanje hiš in rastlinjakov ter proizvodnjo elektrike. Voda iz pipe je

pitna, vendar vsebuje veliko žvepla, kar ji daje nenavaden vonj. Drevesa rastejo le na

določenih območjih, vsako leto skušajo pogozditi eno območje, vendar razmere niso

ugodne. Ima pa človek tukaj priložnost videti kite, delfine, severni sij.

Spoznala sem, da imajo tukajšnji ljudje močan občutek za skupnost in skupno dobro.

Zelo so povezani, kar pa po drugi strani pomeni tudi večji neformalni nadzor (če

zapornik pobegne iz zapora, to zanj pomeni le krajši dopust, saj ga bo zelo v kratkem

nekdo videl in prepoznal). Vesela sem, da sem ta zadnji dan preživela izven mesta, med

ljudmi in spoznala del krajine, saj zaokroži moje razumevanje in doživljanje Islandije na

veliko bolj celosten način.

13

1. april 2012

V nedeljo sem odpotovala domov. Zjutraj sem si na avtobusu vtisnila v spomin zadnje

obrise glavnega mesta. Na poti na letališče Keflavik sem opazovala ocean, ribiške hiše in

polja lave. Na letalu sem prisluhnila islandski glasbi. V Ljubljano sem letela preko

Kopenhagna, kjer sem čakala tri ure, pa še izgubila dve, saj sem morala kazalce na uri

premakniti naprej. Vendar pa je potovanje teklo brez težav in znova sem se dotaknila tal

na Brniku ob enajstih zvečer. Za mano je bil nepozaben teden na Islandiji.

14

Sebastjan Antolin, karierni svetovalec na Zavodu RS za zaposlovanje: Arktične poti do svetovalnega dela – vseživljenjska karierna orientacija na Laponskem (Rovaniemi, Finska)

V tednu med 22. in 29. 4. sem se udeležil programa študijskega obiska v okviru

programa Leonardo Da Vinci v mestu Rovaniemi na Finskem. Obisk je potekal v

organizaciji Lapin opinto-ohjaus ry (Nevladne organizacije kariernih svetovalcev na

Laponskem, podružnice Finskega društva kariernih svetovalcev) in Euroguidance centra

Finska.

Izmenjava se je začela s prijavo in izbiro destinacij. Poleg programa na Finskem, ki sem

ga izbral zaradi zelo uspešnega sistema svetovalnega dela, sem se prijavil še za program

v Španiji (Barcelona) in Irskem (Dublin).

Moje srečanje s Finsko se je v bistvu začelo že en teden prej, ko so udeleženci slovenske

Academie predstavljali njihove šolske sisteme in svetovalno delo. V Ljubljani sem

namreč spoznal Soilo in Anu, ki sta prišle v Slovenijo prav iz mesta Rovaniemi. Pozneje

se je tudi izkazalo, da sta za povratek izbrali isti let iz Helsinkov v Rovaniemi.

Moja logistika je potekala na sledeč način. Z avtom sem se v nedeljo, 22.4. podal na

dunajsko letališče. Ker smo imeli še isti dan prvi neformalni sestanek, je bila to

najenostavnejša varianta. Iz Dunaja smo poleteli v Helsinke in nato še do mesta

Rovaniemi. Na letališče v Rovaniemiju smo prispeli okrog 17h, sledil je še 15 minutni

transfer do hotela Scandic v središču mesta. Hotel smo rezervirali na predlog

koordinatorke programa. Vsi udeleženci smo bivali v istem hotelu.

22. april 2012

Po prihodu na Laponsko me je nekoliko presenetila razlika med vremenom v Helsinkih

in Rovaniemiju. V Helsinkih je bilo13 stopinj in sončno, v mestu Rovaniemi pa megla in

hladno vreme. V času našega obiska je bilo še pol metra snega, reke so bile pokrite še z

ledom in snegom, ponoči in zjutraj pa se je temperatura spustila tudi pod ničlo.

Zvečer smo se sestali s koordinatorko projekta Kati Virolainen in lokalnim

organizatorjem Arijem Sirviöm. Sledila je seznanitev s preostalimi udeleženci in

celotedenskim programom. Prav tako smo zapisali naša pričakovanja, prispevek in

strahove, ki nas obdajajo v zvezi z obiskom.

15

Takole smo na zabaven način zapisali naša pričakovanja, prispevek in strahove v zvezi z našim študijskim obiskom

Spoznavali smo se na nekoliko nenavaden način, tako da smo o sebi napisali tri trditve,

dve sta morali biti resnični. Nato smo v parih, vsak z vsakim, poskušali uganiti katera

trditev za nas drži in katera ne. Zelo hitro je stekla zelo zabavna konverzacija. Kot

skupina smo se dobro ujeli, tudi na račun prijetne večerje, ki smo si jo privoščili vsi

udeleženci.

Udeleženci Delovno mesto Država Mesto

Palle Kristensen Advice and guidance organisation: UU-sjaelsoe Danska Birkerod

Christine Kejser Advice and guidance organisation:

Ungdommens Uddannelsesvejledning Danska Koege

Elena Batalloso Duran Public administration/school: Bilingual

Secondary Education School Villablanca Španija Madrid

Maria Auxiliadora

Farias Oropesa

Public administration/school: IES Pablo

Montesino Španija

Las Palmas de

Gran Canaria

Robin Denis Advice and guidance organisation: CIO of

Montargis (Guidance Center of Montargis) Francija Montargis

Manuela Anthony Piu Advice and guidance organisation: Mission

Locale du Pays de Saverne Francija Saverne

Aoibheann Byrt St. Joseph's Community College Irska Kilkee

Nina Grondahl School: Valldal Skule Norveška Valldal

Iveta Leja-Andersone Advice and guidance organisation Latvija Liepāja

16

Koordinatorka Kati Virolainen in udeleženka Academie v Sloveniji Anu Turunen

Elena, ena izmed udeleženk iz Španije in lokalni organizator obiska Ari Sirviö

23. april 2012

Po zajtrku in zboru v avli hotela smo se odpravili do Regionalne administrativne

enote Laponske. Kari Torikka nam je predstavil glavne naloge institucije.

Administrativna enota je zadolžena za javne službe in storitve (zdravstvo in socialno

varstvo, izobraževanje, promocijo in izvajanje pravnega varstva), požarno varnost in

civilno zaščito. Posebna naloga je skrb za populacijo Samijev, narodnosti, ki živi na

področju Finske, Švedske, Norveške in Rusije. Obstajajo trije jeziki, ki jih uporabljajo in

so si med popolnoma različni. Na Finskem jih je 3000 imajo pa v ustavi zapisano pravico

do učenja v svojem jeziku v osnovni šoli, ponekod jim je to omogočeno tudi v srednji šoli.

Navedel je tudi nekatera dejstva o Laponski: na področju Laponske živi cca. 180 000

ljudi (3,5 % vseh na Finskem), Območje obsega 30 % vseh površin na Finskem, kar

pomeni, da je Laponska redko poseljena dežela velikih razdalj.

http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Sami

17

Kati nam je predstavila tudi CIMO - Center for International mobility, ki skrbi za vse

projekte povezane z EU. Prav tako smo spoznali finski izobraževalni sistem. Tega lahko

opišemo s pridevniki kot so: prilagodljiv, osredotočen na potrebe uporabnika, povezan z

različnimi institucijami. Šolanje je na vseh ravneh brezplačno, poskrbljeno je tudi za vsaj

en topel obrok dnevno (OŠ, SŠ).

Izobraževalni sistem je zelo tesno povezan z drugimi institucijami, tudi z Zavodom za

zaposlovanje. Zelo dobro imajo urejeno karierno svetovanje v osnovnih in srednjih

šolah. V prvih imajo od 7-9 razreda poseben predmet, kjer učence učijo o poklicih,

samoizobraževanju, pridobitvi veščin (1 ura na teden in individualno svetovanje). Imajo

tudi nekatere posebne metode, kot so svetovanje družinam otrok, ki se ne zmorejo

odločiti o nadaljnji poti, posebna svetovanja za tiste, ki niso bili izbrani na želeni

program, itd. Po končanih devetih razredih imajo učenci možnost ostati v OŠ še eno leto.

V tem letu lahko opravljajo različne dejavnosti kot so: izboljšanje ocen za boljše

možnosti vpisa na želeno srednjo šolo, opravljanje nekaterih obveznosti za srednje šole,

dodatne aktivnosti za lažjo odločitev za srednješolski program.

Posebnost v srednji šoli je obiskovanje podjetij v njihovem okolju (npr. kosilo v

restavraciji, kjer nato lastnik te verige restavracij in hotelov predstavi različne poklice),

in spoznavanje teh poklicev tudi skozi delo. Zelo so izpostavili dejstvo, da je karierno

svetovanje domena vseh učiteljev, ne samo svetovalnega delavca. V urniku je na leto od

40-60 ur rezerviranih za poklicno orientacijo.

Na terciarni ravni je svetovanje odvisno od potreb študenta. Imajo tudi t. i. ljudske šole

in šole za odrasle, kjer je možno pridobiti veščine in znanje, ki pomagajo pri vpisu na

univerzo ali politehnično fakulteto.

Obiskali smo tudi Zavod za zaposlovanje, kjer smo imeli predstavitev na temo od

poklicne orientacije do kariernega svetovanja, ki jo je vodil psiholog Jussi Huttu-

Hiltunen. Če se je nekdaj ljudi obravnavalo kot objekte (masovna psihološka testiranja),

je zdaj definitivno čas, da se jih obravnava kot subjekte. Pomembno je svetovanje

osredotočeno na stranko, njegovo aktivacijo in motivacijo (angl. reverse motivation).

Testiranje pride v poštev samo v izrednih primerih.

Izvedeli smo tudi nekaj podatkov. Stopnja reg. brezposelnosti je v Rovaniemiju in okolici

13 %, na nacionalni ravni pa 8 %. Podobno kot v Slovenji predstavljajo veliko težavo

dolgotrajno brezposelni. Za dolgotrajno brezposelne štejejo na Finskem tiste iskalce

zaposlitve, ki so prijavljeni 1 leto ali več.

Čakal nas je še ogled mesta in okolice z avtobusom. Ogled je vodila bodoča diplomantka

na turistični fakulteti, ki je opravljala izpit iz turističnega vodenja. Med drugim smo

http://cimo.fi/instancedata/prime_product_julkaisu/cimo/embeds/cimowwwstructure/15616_guidance_in_finland_2009.pdfhttps://www.dropbox.com/s/fziw5zljyzx2hak/18560_guidance_kalvot_2010.pdfhttps://www.dropbox.com/s/hcvwkpq2zexqw7l/24122_Vocational_Counseling_at_EmploymentOffices.pdf

18

obiskali tudi mesto Božička in eno izmed njihovih smučišč (205 m nadmorske višine).

Zvečer smo se opravili še skupno večerjo in imeli priložnost, da se boljše spoznamo.

Voden ogled mesta z avtobusom je bil hkrati izpit za študentko visoke turistične šole

Finski izobraževalni sistem

19

24. april 2012

Dan smo preživeli na Laponske športne akademije ali kot ji sami pravijo Santa sport.

Institucijo nam je predstavil nekdanji odlični smučarski tekač, sedaj pa trener finske

reprezentance Reijo Jylhä. Akademija nudi izredne možnosti in zmogljivosti. Te so poleg

študentom njihovih programov namenjene tudi srednješolcem, ki imajo možnost, da si

kot izbirni predmet izberejo vadbo določenega športa. Ta predmet se jim tudi prizna kot

del opravljenih obveznosti. Med sedanjimi študenti šole je tudi svetovno znana alpska

smučarka Tanja Poutiainen in nekdanji odlični tekač na smučeh, dobitnik olimpijskih

medalj Hannu Manninen.

Ena izmed mnogih športnih objektov - večnamenska športna dvorana s tekaško stezo

Pred kosilom smo poslušali še predstavitev šole, ki združuje splošno in poklicno

srednješolsko izobraževanje v en sam program, ki se imenuje HigVoc. Predstavljala je

Tarja Kupari. Na koncu imajo učenci več različnih kvalifikacij, ki jih lahko unovčijo pri

vpisu na študij.

Na kosilu smo odšli na bližnji šolski center, kjer kot svetovalec dela koordinator našega

obiska Ari.

Osnovne šole imajo tudi zelo dobro opremljene učilnice za glasbo

https://www.dropbox.com/s/6qvom0rpuk52aua/24138_Lapland_Sports_Academy_Reijo_Jyllha.pdfhttps://www.dropbox.com/s/0oh0t4estgy7dcr/24125_LAO_HighVoc_240412.pdf

20

Sledila je predstavitev podjetja Lappset, ki izdeluje igrala za zunanje prostore, tudi

taka, ki so namenjena posebej starejšim osebam. Igrala smo preizkusili tudi v praksi, saj

je v stavbi tematski igralni park za mlade.

Preizkušanje interaktivnih igral

Na koncu smo poslušali še predstavitev Danskega in Norveškega izobraževalnega

sistema. Dan smo končali s kratko evaluacijo, v t. i. pogovornih skupinah (˝buzz group˝),

kjer smo udeleženci razdeljeni v skupine, podali tri stvari tistega dne, ki so izstopale v

pozitivnem smislu in tri, ki so nas zmotile.

25. april 2012

Tretji dan smo preživeli na Univerzi za uporabne znanosti. Gre za univerzo s približno

3000 študenti različnih programov (ekonomija, administrativne vede, tehnologija,

turizem, itd), vsako leto jih na novo sprejmejo 600. Programi trajajo od 3,5 do 4 let.

Univerzo sestavljajo tri univerzitetna naselja: Rantavitikka Campus, Ounasvaara Campus

in Viirinkangas Campus (MTI).

V tujino vsako leto pošljejo 150 študentov, približno toliko je tudi tujih študentov na

njihovi univerzi. Vsi visokošolski programi so brezplačni. Predstavili so nam tudi način

financiranja študentov na Finskem. Vsak študent je upravičen do denarne pomoči, tudi

za dodatek za najemnino in posojilo lahko zaprosijo. Na letni ravni tako lahko pridobijo

cca. 11.000 € pomoči s strani države. Pomoč prejemajo tudi študenti na izmenjavi v

tujini.

Na Univerzi imajo zelo razvit sistem tutorstva. Poznajo učitelje tutorje. Ti so zadolženi za

20-40 študentov. Na vsakih 10 novih študentov pa dodelijo še enega učitelja tutorja. Od

splošnega spoznavanja in pomoči glede študija so tutorji zadolženi še za nekatere druge

dejavnosti. Med njimi so pomoč glede osebnega načrta študija, glede na prepoznavo do

http://www.lappset.com/https://www.dropbox.com/s/9dzysclwc2yadet/24143_RAMK_Presentation_Matti_Lempiainen.pdfhttps://www.dropbox.com/s/i8qlkuzuop7mr2h/24144_RAMK_Support_services_Maija_Tormanen.pdfhttps://www.dropbox.com/s/i8qlkuzuop7mr2h/24144_RAMK_Support_services_Maija_Tormanen.pdfhttps://www.dropbox.com/s/ly0rguylx45e0ob/24148_RAMK_Teacher_tutoring_Outi_Kahkonen.pdf

21

tedaj pridobljenih znanj in veščin ter interesov, spodbujanje pripadnosti in skupinskega

duha, redno spremljanje študentov pri njihovem razvoju in napredku.

Razvijajo tudi t. i. virtualno tutorstvo in sicer s pomočjo platforme Optima, kjer pomoč

nudijo preko interneta. Ta vrsta pomoči je še posebej pomembna za odrasle študente, ki

ponavadi študirajo na daljavo.

Paivi Saari nam je predstavila še celotni sistem svetovanja in svetovalnega dela. Ta je

zelo dodelan in prestreže študente v ključnih trenutkih.

Učilnica za razvoj programov virtualne resničnosti

Sledil je moj prispevek, predstavitev izobraževalnega sistema in ureditve kariernega

svetovanja v Sloveniji. Svoj prispevek sta predstavili še udeleženka iz Latvije, Ivete Leja-

Andersone iz Advice and guidance organisation in udeleženka iz Irske Aoibheann Byrt s

St. Joseph's Community College.

Sledila je predstavitev podjetja Crelint, ki se ukvarja z novimi tehnologijami, predvsem

mobilnimi. Značilno zanje je, da so sosedi z Univerzo za uporabne znanosti in da z njo

tudi zelo tesno sodelujejo. Univerzi predlagajo spremembe učnih vsebin, ki se izražajo v

večji zaposljivosti študentov, v tem primeru informatike. V času študija veliko študentov

univerze dela na različnih projektih podjetja, pišejo diplomske naloge na podlagi dela v

podjetju, imajo praktičen pouk. Značilno za univerzo uporabnih znanosti je, da se več kot

20 % študentov zaposli pri delodajalcih, kjer so opravljali praktično delo.

V podjetju se tudi srečujejo s t. i. internacionalizacijo trga delovne sile. Njihovi

uslužbenci namreč prihajajo iz mnogih držav, med njimi pa izstopajo strokovnjaki iz

Indije in Kitajske. Internacionalizacija in poudarek na izobraževanju tujih jezikov, še

posebej angleščine je ena izmed glavnih prioritet finskega izobraževalnega sistema v

prihodnje.

Obiskali smo še šolo na kateri, kot svetovalna delavka, dela Anu Turunen. Gre za

najstarejšo srednjo šolo na Laponskem z zelo zanimivo arhitekturo. Anu nam je

predstavila projekt za izboljšanje svetovalnega dela v srednjih šolah.

https://www.dropbox.com/s/c8787guo1bioqwu/24146_RAMK_IAG_services_Paivi_Saari.pdfhttps://www.dropbox.com/s/zh5o7whik1op4vc/24559_Slovenia.pdfhttps://www.dropbox.com/s/cjcq5cuh76siq1o/24731_Aca_ROI_Latvia.pdfhttps://www.dropbox.com/s/qw14zt8qj6n2t27/24557_Ireland.pdfhttps://www.dropbox.com/s/vcvay9epghsa0kp/24730_Aca_ROI_Anu_Turunen_Projekti.pdf

22

Učilnica, kjer se odvija pouk umetnosti

26. april 2012

Četrti dan smo spoznali Univerzo Laponske in vlogo kariernega svetovanja na njej. To

nam je predstavila Satu Peteri, vodja svetovalne službe. Glavni cilj njihovega dela je

spodbujanje zaposlovanja njihovih študentov. To dosegajo z objavo prostih delovnih

mest, individualnim kariernim svetovanjem, učenjem veščin za uspešnejše iskanje

službe, ... Informacije o diplomantih zbirajo še do 5 let po diplomi. Sodelujejo tudi z

delodajalci, ki lahko pri njih objavijo prosta delovna mesta, ponudijo mesta za praktično

usposabljanje, objavijo raziskovalna dela, teme za diplomske naloge, predstavijo

podjetje.

Obiskali smo tudi bližjo osnovno šolo in si pogledali prostore šole.

Učenci že v OŠ prihajajo s kolesi

Sledila je predstavitev izobraževalnih sistemov Francije, ki sta jo izvedla Robin Denis,

Advice and guidance organisation: CIO of Montargis (Guidance Center of Montargis) in

Manuela Anthony Piu, Advice and guidance organisation: Mission Locale du Pays de

Saverne Plaine et Plateau in predstavnici iz Španije Elena Batalloso Durán, Public

administration/school: Bilingual Secondary Education School ter Maria Auxiliadora

Farias Oropesa, Public administration/school: IES Pablo Montesino.

https://www.dropbox.com/s/anwdspme8d834tr/24186_Career_Services_University_of_Lapland_2012_Satu_Peteri.pdfhttps://www.dropbox.com/s/5tljrfjxthx6739/24558_Spain.pdf

23

Obiskali smo tudi podjetje Lappland Safaris, kjer nam je direktor predstavil dejavnost

podjetja in sodelovanje s srednjimi šolami in drugimi ustanovami, ki skrbijo za kadre in

zaposlovanje.

Popoldne smo imeli še aktivnosti v naravi. Odpravili smo se na srednjo kmetijsko šolo,

približno 10 minut oddaljeno od centra mesta. Tam smo se spoznali s severnim jelenom,

tekom na smučeh v globokem snegu in tradicionalno kuhinjo Samijev. Eden izmed

dijakov nam je predstavil preživetje v naravi. To je bil njegov praktični preizkus za

usposobljenega vodiča v naravi.

Predstavitev teka na smučev v globokem snegu

Predstavitev načinov preživetja v naravi

27. april 2012

Zadnji uradni dan nas je gostil Laponski inštitut za raziskovanje in izobraževanje v

turizmu - Multidimensional Tourism Institute (MTI). Ta povezuje vse nivoje

izobraževanja v turizmu, veliko pozornosti namenjajo tudi raziskavam in

http://www.lapinsafarit.fi/en/lapland-safarishttp://tourism.luc.fi/In_English/Institute.iw3

24

razvoju. Razvojno področje je predvsem domena Univerze Laponske. Druga dva

partnerja pa sta Univerza uporabnih znanosti Rovaniemi in srednješolska ustanova

Lapland Tourism College. Institut spodbuja sodelovanje na področju produktnega

razvoja, inovacij, raziskav in izobraževanja.

Tukaj smo jedli tudi najboljše kosilo, saj so nas stregli študenti in dijaki Lapland Tourism Collage-a

Predstavniki srednješolskega izobraževanja so podrobno predstavili poklicno

svetovanje na šoli. Zelo zanimivo je bilo slišati konkretne probleme, s katerimi se

soočajo. Med njimi je tudi odsotnost od pouka.

Ob koncu dne smo naredili še evalvacijo celotnega tedna. Zvečer smo imeli še skupno

poslovilno večerjo. Organizatorji so še enkrat več izredno potrudili in večerjo rezervirali

v gostišču ob reki Ounasjoki. Presenetili so nas tudi z živo glasbo in seveda karaokami, ki

jih na Finskem težko zgrešite.

Ena izmed učilnic za praktični pouk – v času našega obiska so dijaki poskušali različne vrste piva

28. april 2012

Večina udeležencev je imela let iz Rovaniemija že zgodaj zjutraj ali opoldne. Moj let je bil

šele ob 18h, zato sem imel nekaj časa za ogled mesta in nakupe. Odločil sem se za muzej

Arktikum v katerem je prikazano severnjaško življenje, značilnosti pokrajine znotraj

25

arktičnega kroga in tradicija Samijev. Nekaj pred 20h sem priletel v Helsinke in se

odpravil do hotela.

Vhod v Arktikum

Tradicionalna noša Samijev

29. april 2012

Zadnji dan se namenil raziskovanju Helsinkov. Ker sem imel let zgodaj popoldne, sem si

na hitro ogledal zgolj nekatere glavne znamenitosti mesta. Več slik tukaj.

Luteranska katedrala in spomenik Sibelius

https://picasaweb.google.com/114818582832110905031/AcademiaRovaniemiFinska?authkey=Gv1sRgCIGKjZeWxpb0qgE

26

Viri: https://www.dropbox.com/s/ni57k8sivfcgc4b/Programme_Academia%20Rovaniemi.p

df

https://www.dropbox.com/s/oimq6ex65h2p303/24124_AVI_presentation_230411.pdf

http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Sami

http://cimo.fi/

https://www.dropbox.com/s/fziw5zljyzx2hak/18560_guidance_kalvot_2010.pdf

https://www.dropbox.com/s/1iucwi6mhfw9iea/15616_guidance_in_finland_2009.pdf

https://www.dropbox.com/s/6qvom0rpuk52aua/24138_Lapland_Sports_Academy_Reij

o_Jyllha.pdf

https://www.dropbox.com/s/0oh0t4estgy7dcr/24125_LAO_HighVoc_240412.pdf

https://www.dropbox.com/s/9dzysclwc2yadet/24143_RAMK_Presentation_Matti_Lem

piainen.pdf

http://www.ramk.fi/fi.iw3

http://www2.jobstep.net/modules/page/show_page.asp?id=AC40AB409B3C4DF4933D

43ED4774ECEE&tabletarget=data_1&MENU_1_activeclicked=F9ADB33290DE417A859

1056F020C78F7&MENU_1_open=false&pid=EF688A67FF084875B42486193757B8F6&

layout=ENG_jobstep_tietopalvelu

https://www.dropbox.com/s/qw14zt8qj6n2t27/24557_Ireland.pdf

https://www.dropbox.com/s/zh5o7whik1op4vc/24559_Slovenia.pdf

https://www.dropbox.com/s/i8qlkuzuop7mr2h/24144_RAMK_Support_services_Maija_

Tormanen.pdf

https://www.dropbox.com/s/ly0rguylx45e0ob/24148_RAMK_Teacher_tutoring_Outi_K

ahkonen.pdf

https://www.dropbox.com/s/uq88tvblrsbplr4/24147_RAMK_Valtti_project_Paivi_Saari.

pdf

https://www.dropbox.com/s/c8787guo1bioqwu/24146_RAMK_IAG_services_Paivi_Saa

ri.pdf

https://www.dropbox.com/s/vcvay9epghsa0kp/24730_Aca_ROI_Anu_Turunen_Projekti

.pdf

https://www.dropbox.com/s/anwdspme8d834tr/24186_Career_Services_University_of

_Lapland_2012_Satu_Peteri.pdf

https://www.dropbox.com/s/5tljrfjxthx6739/24558_Spain.pdf

http://www.lapinsafarit.fi/en/lapland-safaris

http://www.lappset.com/

http://tourism.luc.fi/In_English/Institute.iw3

https://www.dropbox.com/s/wqj2gjtbd483mle/24561_Economic_information_Office_2

70412.pdf

https://picasaweb.google.com/114818582832110905031/AcademiaRovaniemiFinska?

authkey=Gv1sRgCIGKjZeWxpb0qgE

https://www.dropbox.com/s/ni57k8sivfcgc4b/Programme_Academia%20Rovaniemi.pdfhttps://www.dropbox.com/s/ni57k8sivfcgc4b/Programme_Academia%20Rovaniemi.pdfhttps://www.dropbox.com/s/oimq6ex65h2p303/24124_AVI_presentation_230411.pdfhttp://sl.m.wikipedia.org/wiki/Samihttp://cimo.fi/https://www.dropbox.com/s/fziw5zljyzx2hak/18560_guidance_kalvot_2010.pdfhttps://www.dropbox.com/s/1iucwi6mhfw9iea/15616_guidance_in_finland_2009.pdfhttps://www.dropbox.com/s/6qvom0rpuk52aua/24138_Lapland_Sports_Academy_Reijo_Jyllha.pdfhttps://www.dropbox.com/s/6qvom0rpuk52aua/24138_Lapland_Sports_Academy_Reijo_Jyllha.pdfhttps://www.dropbox.com/s/0oh0t4estgy7dcr/24125_LAO_HighVoc_240412.pdfhttps://www.dropbox.com/s/9dzysclwc2yadet/24143_RAMK_Presentation_Matti_Lempiainen.pdfhttps://www.dropbox.com/s/9dzysclwc2yadet/24143_RAMK_Presentation_Matti_Lempiainen.pdfhttp://www.ramk.fi/fi.iw3http://www2.jobstep.net/modules/page/show_page.asp?id=AC40AB409B3C4DF4933D43ED4774ECEE&tabletarget=data_1&MENU_1_activeclicked=F9ADB33290DE417A8591056F020C78F7&MENU_1_open=false&pid=EF688A67FF084875B42486193757B8F6&layout=ENG_jobstep_tietopalveluhttp://www2.jobstep.net/modules/page/show_page.asp?id=AC40AB409B3C4DF4933D43ED4774ECEE&tabletarget=data_1&MENU_1_activeclicked=F9ADB33290DE417A8591056F020C78F7&MENU_1_open=false&pid=EF688A67FF084875B42486193757B8F6&layout=ENG_jobstep_tietopalveluhttp://www2.jobstep.net/modules/page/show_page.asp?id=AC40AB409B3C4DF4933D43ED4774ECEE&tabletarget=data_1&MENU_1_activeclicked=F9ADB33290DE417A8591056F020C78F7&MENU_1_open=false&pid=EF688A67FF084875B42486193757B8F6&layout=ENG_jobstep_tietopalveluhttp://www2.jobstep.net/modules/page/show_page.asp?id=AC40AB409B3C4DF4933D43ED4774ECEE&tabletarget=data_1&MENU_1_activeclicked=F9ADB33290DE417A8591056F020C78F7&MENU_1_open=false&pid=EF688A67FF084875B42486193757B8F6&layout=ENG_jobstep_tietopalveluhttps://www.dropbox.com/s/qw14zt8qj6n2t27/24557_Ireland.pdfhttps://www.dropbox.com/s/zh5o7whik1op4vc/24559_Slovenia.pdfhttps://www.dropbox.com/s/i8qlkuzuop7mr2h/24144_RAMK_Support_services_Maija_Tormanen.pdfhttps://www.dropbox.com/s/i8qlkuzuop7mr2h/24144_RAMK_Support_services_Maija_Tormanen.pdfhttps://www.dropbox.com/s/ly0rguylx45e0ob/24148_RAMK_Teacher_tutoring_Outi_Kahkonen.pdfhttps://www.dropbox.com/s/ly0rguylx45e0ob/24148_RAMK_Teacher_tutoring_Outi_Kahkonen.pdfhttps://www.dropbox.com/s/uq88tvblrsbplr4/24147_RAMK_Valtti_project_Paivi_Saari.pdfhttps://www.dropbox.com/s/uq88tvblrsbplr4/24147_RAMK_Valtti_project_Paivi_Saari.pdfhttps://www.dropbox.com/s/c8787guo1bioqwu/24146_RAMK_IAG_services_Paivi_Saari.pdfhttps://www.dropbox.com/s/c8787guo1bioqwu/24146_RAMK_IAG_services_Paivi_Saari.pdfhttps://www.dropbox.com/s/vcvay9epghsa0kp/24730_Aca_ROI_Anu_Turunen_Projekti.pdfhttps://www.dropbox.com/s/vcvay9epghsa0kp/24730_Aca_ROI_Anu_Turunen_Projekti.pdfhttps://www.dropbox.com/s/anwdspme8d834tr/24186_Career_Services_University_of_Lapland_2012_Satu_Peteri.pdfhttps://www.dropbox.com/s/anwdspme8d834tr/24186_Career_Services_University_of_Lapland_2012_Satu_Peteri.pdfhttps://www.dropbox.com/s/5tljrfjxthx6739/24558_Spain.pdfhttp://www.lapinsafarit.fi/en/lapland-safarishttp://www.lappset.com/http://tourism.luc.fi/In_English/Institute.iw3https://www.dropbox.com/s/wqj2gjtbd483mle/24561_Economic_information_Office_270412.pdfhttps://www.dropbox.com/s/wqj2gjtbd483mle/24561_Economic_information_Office_270412.pdfhttps://picasaweb.google.com/114818582832110905031/AcademiaRovaniemiFinska?authkey=Gv1sRgCIGKjZeWxpb0qgEhttps://picasaweb.google.com/114818582832110905031/AcademiaRovaniemiFinska?authkey=Gv1sRgCIGKjZeWxpb0qgE

27

Valentina Uran, organizatorka izobraževanja odraslih in vodja Svetovalnega središča Zasavje na Zasavski ljudski univerzi Trbovlje: Mreženje izvajalcev kariernega svetovanja v izobraževanju in zaposlovanju v Latviji (Riga, Latvija)

Med 22. in 29. 4. 2012 sem se v okviru mobilnosti v projektu Academia udeležila

študijskega obiska v Latviji. Latvija ob prijavi ni bila moja prva izbira, čeprav sem ob

njenem imenu naredila kljukico, ker se je tema obiska nekako ujemala z mojim delom in

mojimi interesi. Ko me je Sabina Škarja z Zavoda RS za zaposlovanje sredi novembra

poklicala po telefonu in preverjala, če sem pripravljena potovati v Latvijo, sem brez

pomišljanja pritrdila. V resnici pa je Latvija ena od zadnjih držav, ki bi jo izbrala za

osebno potovanje, ker sem o njej vedela zelo malo, pa tudi zato, ker je njen najvišji vrh

nižji od nadmorske višine kraja, kjer živim. Novembra se je april zdel neskončno daleč, v

resnici pa je bilo tako, kot bi pomežiknila ob premočnem soncu in že sem polnila kovček.

Tema študijskega obiska je bila mreženje izvajalcev kariernega svetovanja na področju

izobraževanja in zaposlovanja v Latviji. Vsebinska podlaga študijskega obiska je bil

Latvijski nacionalni program vseživljenjskega učenja za obdobje 2007-2013, po katerem

naj bi vseživljenjsko svetovanje vsakemu državljanu, ne glede na starost in življenjsko

obdobje, omogočalo identificiranje njegovih kompetenc in interesov ter sprejemanje

temu ustreznih izobraževalnih ali poklicnih odločitev. Za uresničevanje takšnega cilja v

majhni in s sredstvi omejeni državi pa je sodelovanje med ustanovami ključnega

pomena.

Program je predvideval obiske različnih ustanov, ključnih akterjev pri zagotavljanju

vseživljenjskega svetovanja v Latviji.

Čeprav smo Slovenci zelo kritični do tujcev, ki Slovenijo zamenjujejo s Slovaško in se

pritožujemo nad njihovo nerazgledanostjo, sem si takoj po telefonskem pogovoru s

Sabino morala priznati, da nimam pojma o Latviji. Ko sem potem ob priložnosti celo

nekomu omenila, da aprila potujem v Litvo, kar je bil čisti lapsus, mi je postalo jasno, da

tudi sama sodim v tisto skupino »nerazgledancev«, nad katerimi običajno negodujemo.

Torej sem se lotila dela. Oskrbela sem se z literaturo in virtualno nekajkrat odpotovala v

Latvijo in Rigo še pred mojim dejanskim potovanjem tja.

Januarja so stekle tudi druge priprave na pot, najprej jezikovni tečaj v Ljubljani, nato

kontakt s koordinatorko v Latviji, rezervacija letala in hotela. Kar sem prebrala in videla,

so bila dejstva o Latviji, dežela sama in ljudje pa so ostajali neznanka. Med navodili, ki

28

smo jih dobili od koordinatorke je bil tudi seznam vseh udeležencev, ki je vključeval vse

podatke s prijavnic, tudi datume rojstev ter vse telefonske številke in naslove. Seznam

me je nekoliko presenetil, saj takšnih v Sloveniji zaradi varovanja osebnih podatkov

zadnja leta kar nismo vajeni. Vseeno pa so bila navodila korektna in urgentna dodatna

pomoč, ki sem jo potrebovala pri rezervaciji hotela, večja od pričakovane.

Republika Latvija leži ob Baltskem morju, med Estonijo, Rusijo, Belorusijo in Litvo. Njena

površina obsega 64.589 km², kar pomeni, da je velika za tri Slovenije. Število prebivalcev

v Latviji pa komaj presega število prebivalcev Slovenije, pri čemer ena tretjina Latvijcev

prebiva kar v glavnem mestu Rigi. Uradni jezik Latvije je latvijščina, ki skupaj z

litvanščino in izumrlo pruščino tvori baltsko vejo indoevropskih jezikov. Latvijski jezik

pozna 33 znakov, med njimi tudi vse tri šumnike, ki jih pozna tudi slovenščina.

Latvijska zastava Latvijski grb

Zemljevid Latvije

29

Ugotovila pa sem, da je tako veliko število znakov nepraktično pri uporabi računalniške

tipkovnice, saj je pot do nekaterih znakov zaradi pomanjkanja tipk nekoliko daljša.

Ravno v aktualnem času, sredi februarja 2012, so mediji (tudi slovenski) postregli z

novico o latvijskem referendumu o potrditvi ruščine za drugi uradni jezik.

Referendumska pobuda ob skoraj 71 % volilni udeležbi (ki predstavlja najvišjo udeležbo

na volitvah v Latviji po letu 1991) ni uspela, spodbudila pa je moje zanimanje za

nacionalno problematiko v Latviji. Rusi so bili na ozemlju Latvije prisotni vse od leta

1700, ko si je vojska carja Petra Velikega podjarmila Rigo. Zrušenje ruskega imperija po

1. svetovni vojni je leta 1918 Latviji in ostalim baltskim državam omogočilo razglasitev

samostojnosti, vendar pa je bila ta za Latvijce kratkotrajna. Leta 1939 je ob podpisu

pakta o nenapadanju med Hitlerjem in Stalinom Latvija ponovno okusila rusko oblast.

Sledila je politična čistka in številne deportacije Latvijcev v Sibirijo. Leta 1941 je Latvijo

okupirala tudi Nemčija in v nekaj dneh izvedla pravi pogrom nad židovskim

prebivalstvom. Po 2. svetovani vojni je Latvija postala del velike Sovjetske zveze, ki je

svoje politične interese uveljavljala tudi z načrtnim naseljevanjem ruskega prebivalstva

na ozemlju Latvije. Če je ob pričetku 2. svetovne vojne v Latviji živelo 77 % Latvijcev, jih

danes živi le še dobrih 60 %. Skoraj 27 % prebivalcev Latvije je Rusov, sledijo pa jim

Belorusi, Poljaki in drugi. Zaradi ruske okupacije je ob ponovni uresničitvi samostojnosti

in mednarodnem priznanju leta 1991 Latvija svoje nacionalne interese zaščitila tako, da

je latvijski jezik postal edini uradni jezik v Latviji, poznavanje jezika pa pogoj za

pridobitev državljanstva. Veliko ruskih prebivalcev je izgubilo državljanstvo. Imajo sicer

pravico bivanja in dela v Latviji, nimajo pa volilne pravice, zaradi česar je bil padec

referenduma o ruščini kot uradnem jeziku pričakovan in razumljiv. Kljub temu so nam

gostitelji na vprašanje o statusu Rusov v Latviji odgovorili, da so Rusi večinoma še vedno

v boljšem položaju kot večina Latvijcev. Resničnosti te izjave nisem uspela preveriti,

spominja pa na neka druga prepričanja iz domačih logov.

Spomenik svobode v Rigi

30

Latvija je v Evropsko unijo stopila 1. 5. 2004. Za razliko od Slovenije, ki je v EU stopila v

istem paketu, pa je Latvija obdržala svojo valuto. En lats (LVL) je bil v času mojega

obiska vreden približno 1,43 evra. Cene so bile podobne cenam v Sloveniji, še celo izraz

za ceno je v latvijščini identičen slovenskemu. Cena je pač cena. Ostalih podobnosti med

jezikoma nisem zasledila. Vsekakor so se ostalim udeležencem Academie, ki so prihajali

iz bogatejših držav, latvijske cene zdele zelo visoke. Mislim, da so pričakovali, da bodo v

državi, kjer so osebni dohodki bistveno nižji, tudi cene temu ustrezno nižje. Zame pa

cene niso bile presenečenje, saj so tudi v Sloveniji cene izdelkov in storitev ob nižjih

dohodkih primerljive s cenami v drugih evropskih državah.

Latvija je sicer pretežno ravninska dežela, njen najvišji vrh Gaizinkalns je visok »borih«

312 m. Podnebje v Latviji je celinsko, temperature poleti nihajo in so čez dan lahko zelo

visoke, pozimi pa je mrzlo, z obilnimi padavinami. Naša gostiteljica nam je povedala

simpatično anekdoto iz ruskih časov, ko so v Latvijo prihajali številni študentje iz Afrike.

Afriški študent torej piše domov in v pismu razlaga, da se ima kar dobro, tudi zelena

zima je čisto v redu, le tiste bele da ne mara. Tudi ob mojem prihodu v Rigo je deževalo.

Zložljivemu dežniku, ki smo ga prvi dan prejeli kot darilo naše gostiteljske organizacije

navkljub, pa se je deževje po dveh dneh uneslo in sledili so lepi in topli dnevi in mesto je

dobesedno oživelo. Kot da je Riga, iz katere sem odpotovala domov, druga Riga od tiste,

v katero sem teden prej pripotovala.

22. april 2012: V Rigo

Nedelja se je začela zgodaj zjutraj, zaradi treme pred potjo še nekoliko bolj zgodaj, kot

sem načrtovala. Na Brniku sva se srečali s Štefanijo, ki je potovala na študijski obisk v

Luksemburg. Vožnja do Frankfurta je ob klepetu hitro minila. Od tam naprej sem

potovala sama. Ob spuščanju letala proti letališču v Rigi me je nagovoril sosed, kirurg iz

Rige, ki se je vračal z nekega simpozija v Avstriji. Zanimalo ga je, zakaj potujem v Rigo in

Kompleks hotela Konventa Sēta (v ospredju z rdečini strehami)

31

resignirano zaključil, da je Riga »veliko vode, oblakov in dežja, sicer pa zaradi obilice

starih stavb nekakšen mali Dunaj«. V tistem trenutku smo se končno spustili pod oblake

in pod nami se je prikazalo morje. Preleteli smo še ozek pas plaže, reko, nekaj borovih in

brezovih gozdičkov ter končno pristali. Vožnja od letališča do hotela je bila kratka. Takoj

ob prehodu čez reko Daugavo, nekaj ulic pred hotelom, sem doživela zelo nenavaden

prizor. Po ulicah se je gnetlo na stotine mladih ljudi, ki so spuščali v zrak milne

mehurčke. Ti so v mavričnih odtenkih plavali po zraku in zaustavili dež. Prizor je bil

nenavaden in očarljiv in je pregnal še zadnje negativne misli. Pravega pojasnila za

dogodek nisem dobila, najverjetneje pa je bila prireditev povezana z Dnevom Zemlje.

Hotel Konventa Sēta, v katerem smo bili nastanjeni udeleženci študijskega obiska, leži v

starem delu mesta. V resnici gre za kompleks 9 stavb, v katerih je bil nekoč samostan.

Dobila sem sobo z razgledom na okna sosednje stavbe, med obema je bila le ozka uličica.

Predel mesta je bil izredno miren. Ko sem se prvo jutro zbudila, me je presenetila

neverjetna in popolna Tišina. Ko je dež ponehal, so na uličici pod mojim oknom zrasli

senčniki bližnjega gostinskega lokala. Jutra so bila tudi potem še vedno tiha, le večeri so

postali glasnejši. Nekoliko kasneje istega dne sem srečala tudi prvega udeleženca

študijskega obiska, Klaaspetra z Norveške, s katerim sva si med oglašanjem galebov

privoščila večerjo in nato še kratek sprehod. Prebila sem led v komuniciranju v

angleščini. Na poti do Rige sem izgubila eno uro, kar pa me ni motilo, saj sem imela

izgovor, da grem spat nekoliko bolj zgodaj, kot bi sicer šla po uri.

23. april 2012: Spoznavni dan

VIAA – Valsts izglītības attīstības aģentūra1 / Državne agencije za razvoj

izobraževanja

Prvi delovni dan je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju. Jutro je bilo kislo, kljub

temu pa sem se odločila za kratek sprehod do reke Daugave. Bila sem zadovoljna, da sem

našla pot tja in nazaj.

1 http://www.viaa.gov.lv/lat/

Jutranji pogled na reko Daugavo in Vanšu tilts (»kabelski most«)

http://www.viaa.gov.lv/lat/

32

Malo pred 10. uro smo se udeleženci v hotelski avli srečali z Ilze Jansone, koordinatorico

našega študijskega obiska. Odpeljala nas je nekaj ulic stran, v prostore gostiteljske

ustanove, Državne agencije za razvoj izobraževanja VIAA – Valsts izglītības attīstības

aģentūra. Agencija pokriva področja strukturnih skladov, mednarodno sodelovanje,

programe vseživljenjskega učenja in informacijske mreže kot sta npr. Eurydice in

Euroguidance.

Dopoldanski del srečanja je bil namenjen predstavitvam udeležencev. Navodila, ki smo

jih dobili, so bila zelo ohlapna, predstavili naj bi svoje delo skozi temo študijskega

obiska. Predstavitve so se zato med sabo zelo razlikovale. Vsi pa smo prekoračili

odmerjenih 10 minut, zaradi česar smo bili najverjetneje deležni skrajšanih verzij

predstavitev s strani gostiteljev, ki nas iz vljudnosti niso želeli prekinjati sredi besede. V

odmoru so nam postregli z latvijskimi slaščicami, za katere sem takoj ugotovila, da so

presladke še celo za moj okus.

Kot prvi se je predstavil Klaaspeter Kuperus z Norveške, ki sem ga spoznala že prejšnji

popoldan. Za sabo ima veliko različnih delovnih in tudi mednarodnih izkušenj.

Predstavil nam je zgodovino in ozadje razvoja kariernega svetovanja na Norveškem,

katerega začetki segajo v pozna 50-a leta. Izpostavil je, da je karierno svetovanje na

Norveškem povezano s šolskim sistemom, zato odrasli nimajo dostopa do svetovanja.

Trenutno išče financerja za svoj projekt, v katerem želi po vzoru irskega projekta

svetovanja na delovnem mestu vzpostaviti sistem brezplačnega svetovanja za odrasle, ki

bi bil dostopen 24 ur na dan.

Gilles Schmitz iz Luksemburga je predstavil izobraževalni sistem in svetovalne službe v

Luksemburgu. Svetovalne službe delujejo pod okriljem različnih ministrstev. Gilles je

zaposlen v ADEM – Administration de l'emploi, ki spada pod Ministrstvo za delo in

zaposlovanje. Karierni svetovalci in izobraževalci delujejo na petih lokacijah in

zagotavljajo informiranje in karierno svetovanje tako za mlade, kot tudi odrasle. Njihov

cilj pa je La Maison de'l orientation, nekakšna hiša kariernega svetovanja.

Španijo sta zastopali dve udeleženki. Julia Martínez López je predstavila izobraževalni

sistem v Španiji ter različne možnosti kariernega svetovanja v šoli in na trgu dela.

Zaposlena je kot profesorica na srednji šoli Centro Integrado Público de Formación

Profesional Luis Suñer Sanchis v Valencii, kjer med drugim poučuje obvezen predmet

Usposabljanje in svetovanje za zaposlitev (ki usposablja dijake za prehod iz

izobraževanja na trg dela) in je tutorka v programu usposabljanja na delovnem mestu.

Maria de Angeles Anaya García-Tapeado je psihologinja-svetovalka na srednji šoli v

Consuegri v La Manchi. Predstavila nam je izobraževalni sistem v Španiji skozi neke

druge poudarke kot Julia, prav tako pa tudi svetovalne službe na osnovnih in srednjih

šolah ter njihovo vlogo v kariernem svetovanju.

33

Najmočneje zastopana država na študijskem obisku je bila Francija. Yves Couallier iz

Lyona je predstavil francoski izobraževalni sistem. Pred kratkim se je zaposlil na CIO –

Centre d'information Internationale v Lyonu, kjer se ukvarja z organizacijo predavanj

tujih predavateljev in z osipniki, delno pa dela na Euroguidance. Françoise Albert je

psihologinja-svetovalka v CIO – Centre d'Information et d'Orientation de Castelnaudary,

ki spada pod Académie de Montpellier. Predstavila je probleme svetovalnega dela v

Franciji. Francis David se je predstavitvi izognil z izgovorom, da smo vse o francoskem

izobraževalnem sistemu že slišali, sicer pa je tudi on svetovalec v CIO, in sicer v Centre

d’Information et d’Orientation de Beauvais. Pred leti je že bil na Academii v Estoniji.

Kot zadnja se je predstavila Catherine Carroll z Irske. Zaposlena je kot svetovalka v Adult

Education Service v Limericku. Mesto je izrazito industrijsko, z veliko socialnih

problemov, med strankami se najdejo tudi take, kjer v družini že več generacij nihče ni

bil zaposlen. Predstavila je ustanovo, iz katere prihaja, aktualno problematiko na Irskem

ter različne izzive, s katerimi se trenutno soočajo v njihovem svetovalnem centru.

Predstavitvam udeležencev so sledile predstavitve, ki so jih za nas pripravili gostitelji.

34

Didzis Poreiters iz VIAA nam je najprej na kratko predstavil izobraževalni sistem v Latviji.

Največja razlika v primerjavi z našim izobraževalnim sistemom se mi je zdela

poudarjena delitev na splošno in poklicno izobraževanje, medtem ko bi pri nas prej

rekla, da je v ospredju delitev na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Splošno

izobraževanje v Latviji obsega osnovnošolski in srednješolski del, na isti šoli pa so tako

lahko učenci vse od starosti 7 pa do 19 let, kar smo v naslednjih dneh tudi v praksi videli.

Država zagotavlja financiranje učiteljev, medtem ko je za infrastrukturo in nemoteno

delovanje splošnih šol zadolžena lokalna oblast. V interesu splošnih šol je, da svoje

učence po končani osnovni šoli zadržijo tudi v srednješolskem programu, zato se s

poklicno orientacijo ukvarjajo šele v višjih razredih srednje šole. Poklicne šole v celoti

financira država, ki je tudi njihova ustanoviteljica. Zaradi zniževanja stroškov zadnja leta

šole združujejo v večje centre, podoben trend pa je že nekaj časa čutiti tudi v Sloveniji.

Izvedeli smo tudi, da študij v Latviji ni povsem brezplačen. Država omogoča brezplačen

Izobraževalni sistem v Latviji

35

študij le za 5.200 študentov, običajno so to najbolj uspešni dijaki, medtem ko si morajo

vsi ostali šolnino za študij plačati sami.

Didzis Poreiters je sicer vodja nacionalne podatkovne baze izobraževalnih možnosti2, ki

združuje informacije o izobraževalnih možnostih v Latviji. Namenjena je mladini in

odraslim, udeležencem vseživljenjskega izobraževanja, pa tudi različnim svetovalcem.

Spletna stran poleg podatkovne baze vsebuje tudi on-line svetovanje z različnimi

vprašalniki.

S predstavitvijo je nadaljevala Inita Juhnēviča, namestnica direktorja za poklicno in

splošno izobraževanje na Ministrstvu za izobraževanje in znanost. Predstavila je

pomembne dokumente in šolsko zakonodajo ter aktualne izzive izobraževanja in

svetovanja v Latviji.

Delovni dan je zaključila Ilze Jansone s predstavitvijo kariernega svetovanja v

izobraževalnem sektorju v Latviji. Latvija sistem kariernega svetovanja razvija šele od

leta 2006, do takrat pa je bil v uporabi »sovjetski sistem« usmerjanja v zaposlovanje

glede na potrebe dela. Karierno svetovanje je danes razdeljeno med sektorja za šolstvo

in zaposlovanje, izvaja ga Državna agencija za zaposlovanje in izobraževalne ustanove,

podporo sistemu pa poleg Državne agencije za zaposlovanje nudi tudi naša ustanova

gostiteljica. Sistem je tridelni, vključuje storitve s področja kariernega informiranja,

svetovanja in izobraževanja. Shematski prikaz sem si sposodila iz predstavitve na

Državni agenciji za zaposlovanje:

2 www.niid.lv

Career Guidance System in Latvia

Career Information

Career CounsellingCareer

Education

Support to providers:

State Employment Agency

Providers:

SEA Division of Career Development

support

Support to providers:

State Education Development Agency

Providers:

Educational establishments of Latvia

http://www.niid.lv/

36

Med leti 2005 in 2009 so v Latviji z evropskimi sredstvi izvedli projekt, s katerim so

izvajali usposabljanja za karierne svetovalce, žal pa po zaključku projekta ni bilo

sredstev za nadaljevanje aktivnosti. Izvedeli smo še, da vse do lani ni bilo zakonske

podlage za zaposlovanje kariernih svetovalcev na šolah. Področje je zdaj urejeno, vendar

je prepuščeno vodstvu šole, ali bo svetovalca zaposlil ali ne. Manjše šole so zaradi načina

financiranja po številu učencev pri tem v slabšem položaju. Večina šol sicer zaposluje

psihologa, vendar karierno svetovanje ni njegova primarna naloga. Večinoma naloge

kariernega svetovalca opravlja poseben učitelj.

Dan smo zaključili s prvo skupno večerjo. Pogostila nas je naša gostiteljska ustanova,

zato sta se nam pridružila tudi Ilze in Didzis. V bolj sproščenem ozračju, čeprav še vedno

nekoliko zadržano, smo nadaljevali debate in razčiščevali nejasnosti v razumevanju

delovanja različnih sistemov.

24. april 2012: Svetovanje za brezposelne

Nodarbinātības Valsts Aģentūra3 – Rīgas Reģionālā Filiāle / Državna agencija za

zaposlovanje – Regionalna podružnica v Rigi

Dopoldan smo obiskali Regionalno podružnico Državne agencije za zaposlovanje v

Rigi. Gre za nekakšen urad za delo, največji v Rigi. Sprejele so nas same ženske, očiten

znak, da je tudi v Latviji poklic svetovalke za brezposelne močno feminiziran. Državni

agenciji za zaposlovanje so leta 2007 priključili Državno agencijo za poklicno svetovanje,

kar je izboljšalo dostop do svetovalnih storitev za stranke. Danes državna agencija za

zaposlovanje obsega 28 regionalnih podružnic. Jeļena Šaitere in namestnica direktorja

Daina Odīte sta nam predstavili storitve za brezposelne in iskalce zaposlitve v Latviji. V

grobem so ciljne skupine podobne ciljnim skupinam v Sloveniji, med njimi se znajdejo

dolgotrajno brezposelni in mladi brez delovnih izkušenj, osebe pred upokojitvijo in

osebe z ovirami, pa tudi ženske po vrnitvi s porodniškega dopusta in bivši kaznjenci. 3 http://www.nva.gov.lv/

Prva skupna večerja

http://www.nva.gov.lv/

37

Največji problem brezposelnosti mladih sta pomanjkljiva izobrazba in pomanjkanje

ustreznih delovnih izkušenj. Svetovalno delo na agenciji pa zaposlovanje nam je

predstavila ena od poklicnih svetovalk-psihologinj Anastasija Maulvurfa. Delo je

razdeljeno podobno kot pri nas. Ko se iskalec zaposlitve prijavi na agenciji, pri svetovalki

zaposlitve dobi informacije, ki jih potrebuje za urejanje statusa in iskanje zaposlitve,

prav tako pa tudi vso metodološko podporo. Kadar ta pomoč ne zadošča, ali v primeru

osebnih problemov, ima vsak iskalec zaposlitve možnost svetovanja pri poklicni

svetovalki, ki nudi dodatno pomoč pri načrtovanju kariere: pomaga odkriti

posameznikove močne točke, posreduje informacije o trgu dela in poklicih, pomaga pri

razvijanju strategije iskanja zaposlitve, pri pripravi življenjepisa in motivacijskih pisem

ter nudi psihološko pomoč, kadar je to potrebno. Svetovanje poteka individualno ali

skupinsko, na agenciji za zaposlovanje pa razvijajo tudi oblike elektronskega svetovanja

na spletnem portalu. Kot podporo svetovalnemu delu pripravljajo različna tiskana

gradiva, priročnike za iskalce zaposlitve, organizirajo različne tečaje in delavnice s

področja razvijanja veščin komuniciranja, iskanja zaposlitve, jezikovnih izpopolnjevanj

in zakonodaje ter s pomočjo evropskih sredstev razvijajo različna metodološka orodja. V

Rigi trenutno dela šest poklicnih svetovalk, za vsako stranko si vzamejo 2 uri časa, kar

pomeni, da sprejmejo 4 stranke na dan oz. 20 strank na teden. Svetovalke zaposlitve na

drugi strani so bistveno bolj obremenjene, saj je normativ na svetovalko 800 strank.

Pot proti mestu nas je vodila mimo impozantne stavbe, ki smo jo opazili že zjutraj. Ilze jo

je opisala kot sovjetsko darilo Latvijcem. Danes v njej domuje Latvijska akademija

znanosti. Nekateri kolegi na študijskem obisku so bili presenečeni nad mojim

zanimanjem za stavbo, saj naj bi Rusi takšne stavbe velikodušno podarjali povsod, kjer

so prevzeli oblast. Torej bi morali takšno imeti tudi v Sloveniji. Tako sem jim lahko

razložila, da Rusi v Sloveniji oz. bivši Jugoslaviji niso nikoli bili na oblasti in zato takšnih

stavb pri nas ni. Dobila pa sem dobro lekcijo o tem, koliko je zgodovina Slovenije

poznana kolegom v Evropi. Življenje v komunističnih časih in primerjava med ruskim

sistemom v Latviji in jugoslovanskim sistemom, je bila tudi kasneje pogosta tema

pogovora z nekaterimi udeleženci. Želeli so informacije iz prve roke in tukaj sva bili z

Ilze kot naročeni.

Stavba Regionalne podružnice Agencije za zaposlovanje v Rigi in naše gostiteljice

38

Popoldan smo obiskali še centralno službo Nodarbinātības Valsts Aģentūra / Državna

agencija za zaposlovanjena drugi lokaciji v Rigi. Tudi tukaj so nas sprejele same

ženske. Ivonna Deisona, vodja Euresa, nam je predstavila stanje na trgu dela v Latviji ter

Eures v Latviji.

Stopnja registrirane brezposelnosti po eurostatu naj bi znašala 16,2 %. Zaposljivost

poskušajo izboljšati z vključevanjem iskalcev zaposlitve v poklicno usposabljanje,

različna druga usposabljanja za potrebe konkretnega delodajalca, neformalno

izobraževanje, usposabljanje za podjetništvo in samozaposlovanje, različne

prekvalifikacije ter programe vseživljenjskega učenja. Pripadnikom drugih narodnosti

pred vključitvijo v usposabljanje omogočajo vključitev v tečaje latvijskega jezika. Poleg

usposabljanj se poslužujejo tudi drugih zaposlitvenih ukrepov, kot sta subvencionirano

zaposlovanje za določene ciljne skupine in začasno plačano socialno delo, ki jih

spodbujajo lokalne skupnosti. Za iskalce zaposlitve, ki se izogibajo obveznostim, imajo

podobne ukrepe kot v Sloveniji (izbris iz evidence), podobno kot v Sloveniji pa imajo

tudi veliko dela na črno. Na ta način si Latvijci pomagajo preživeti. Minimalna plača v

Latviji znaša 200 LVL (cca. 300€) in na uradu za delo so sami priznali, da to ne zadošča

za preživetje, zato se ljudje znajdejo na drugačne načine.

V sezoni 2011/2012 so pripravili nove programe za spodbujanje zaposljivosti mladih:

Mladinske delavnice so namenjene mladim brez delovnih izkušenj. Ti se v

tritedenskem poskusnem delu preizkusijo na treh različnih poklicnih področjih.

Mladinsko prostovoljno delo je med mladimi zelo priljubljeno, veliko bolj kot

subvencionirano zaposlovanje. Mladi opravljajo 6-mesečno prostovoljno delo v

Stavba Latvijske akademije znanosti

39

javnih ustanovah, združenjih in fundacijah, pri čemer dobijo povrnjene potne

stroške v višini 40 LVL mesečno.

Delovna mesta za mlade brezposelne so namenjena predvsem ranljivim skupinam

mlajših brezposelnih. Gre za zaposlitev, ki traja do 9 mesecev in za katero prejme

delodajalec subvencijo.

V nadaljevanju so predstavili še Eures v Latviji. Zaradi gospodarske krize je število

svetovanj med leti 2008 in 2009 naraslo za več kot 50 % (iz 9000 na 21.000 letno), zdaj

pa se postopno umirja. Opozorili so nas, da se Latvija sooča s problemom zelo visoke

emigracije. Natančnih podatkov ni, vendar ugotavljajo, da je v zadnjih 10 letih državo

zapustilo najmanj 200.000 ljudi, kar doživljajo kot velik nacionalni problem. Najbolj

priljubljene destinacije Latvijcev z vidika iskanja zaposlitve so Velika Britanija, Nemčija,

Norveška, Finska, Švedska, Danska, Francija in Nizozemska, zaposlitvene panoge pa

kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov, proizvodnja, gradbeništvo, hotelirstvo in turizem,

zdravstvo in socialno varstvo, promet in skladiščenje. Po predstavitvi se je vnela kar

vroča razprava o delovnih migrantih znotraj Evropske unije. Nekatere države, predvsem

tiste večje in bogatejše, se zaradi dotoka tuje, poceni delovne sile iz ekonomsko šibkejših

držav počutijo ogrožene.

Zvečer smo imeli v programu ogled mesta, ki se je spremenil v pravo doživetje. Čakala

nas je v preddverju hotela. Hudomušna, nasmejana in igriva Zane4, ki nas je popeljala na

ogled po starem delu mesta.

Vijugali smo za njo skozi ulice, potovali skozi čas, malo naprej in malo nazaj. Skozi njene

zgodbe sta se zrcalila ponos in iskreno občudovanje mesta, ki skriva zanimivosti in

zgodbe na vsakem koraku. Zane smo v naslednjih dneh naključno srečali še trikrat. Ne

bom je pozabila, saj je bila njena predstavitev mesta neverjetno izvirna in igriva. Mesto

sem začutila v drugačni luči, postalo je bolj živo in svetlo. Domače. Čarobno.

4 http://www.zanne.lv/en/sveiki-mani-sauc-zane-38029

Vodička Zane nam je »pričarala« Rigo v najlepši luči

http://www.zanne.lv/en/sveiki-mani-sauc-zane-38029

40

Podobe iz Rige

25. april 2012: Poklicno svetovanje za otroke in mladino

Zjutraj smo se z javnim prevozom odpeljali do Rigas Teikas Vidusskolā5 / Srednje

šole Teika v Rigi. Ilze nam je šolo predstavila kot eno večjih in bolje urejenih in zato ne

čisto tipičen primer latvijske srednje šole. Na avtobusni postaji so nas pričakali trije

dijaki in nas pospremili do šole. Ob vhodu nas je pozdravil vitaminomat in pohvalili so

se, da so bili pred 30 leti v Latviji začetniki projekta »zdrava šola«. Najprej so nam

predstavili nekaj osnovnih podatkov o šoli in delu, nato smo si šolske prostore tudi

5 http://www.rtv.lv/

http://www.rtv.lv/

41

pogledali in na koncu so nam predstavili še njihove aktivnosti, namenjene kariernemu

svetovanju učencem.

Med ogledom šole sem na hodniku srečala zelo majhne otroke in sprva mi ni bilo

povsem jasno, kaj delajo na srednji šoli, nato pa sem le povezala, da gre za splošno

srednjo šolo, ki ji je priključena tudi osnovna šola. Nekaj zanimivosti, ki so pritegnile

mojo pozornost:

Učenci do 4. razreda nosijo uniforme (srajce), ki jih nabavi šola, so pa strošek staršev.

To se jim zdi dobro, ker učitelj učence lažje prepozna.

Najmlajši učenci v 1. razredu imajo svoje sanitarije, vhod je neposredno iz razreda.

Normativ v razredu je 30 do 34 učencev, obveznost učitelja pa 21 ur na teden.

Pouk traja med 8.30 in 15.30, odvisno od starosti učencev. Šolske ure so dolge 40

minut, odmori pa niso enako dolgi. Prvi odmor traja 5 minut, nato progresivno

narašča po vsaki učni uri do 25 minut, potem pa se spet zmanjšuje. Ilze nam je

razložila, da to ni splošna praksa v Latviji.

Šola ima poleg medicinske sestre tudi več svetovalnih delavcev: socialno

pedagoginjo, logopedinjo in psihologinjo.

Šola je zelo aktivna v mednarodnih projektih, predstavili so nam več projektov, v

katerih so sodelovali.

Obisk na splošni srednji šoli v Rigi

Učenci na osnovnošolski stopnji se učijo dva tuja jezika: angleščino od 1. razreda

dalje, v 6. razredu pa dobijo še drugi tuji jezik (ruščino, nemščino, francoščino ali

42

španščino). Pouk za učence v 1. letniku srednje šole pri nekaterih predmetih po

novem delno poteka v angleščini.

Novost je tudi, da učenci od 5. razreda dalje ne morejo ponavljati razreda.

Pomanjkljivo znanje morajo nadoknaditi med počitnicami. Tudi dijaki srednje šole ne

morejo ponavljati letnika. Če so neuspešni, morajo šolanje nadaljevati na večerni ali

poklicni šoli. Število neuspešnih učencev se povečuje, rešitve še iščejo.

Za organizacijo in izvedbo aktivnosti, povezanih s kariernim svetovanjem, je

zadolžena Daiga Udrase, ena od učiteljic na šoli, ki hkrati opravlja naloge šolske poklicne

svetovalke. Psihologinja se v aktivnosti vključuje le, ko gre za ugotavljanje sposobnosti

in interesov učencev. Večina aktivnosti poklicnega svetovanja je namenjena učencem v

višjih razredih, nekatere pa tudi mlajšim:

»Shadow day«: učenci od 1. do 12. razreda obiščejo različna delovna mesta in 4 – 6

ur opazujejo delovne procese. Učenci na nižji stopnji se seznanijo predvsem s poklici

svojih staršev. Kasneje sem še naletela na shadow day in ugotovila, da gre za

aktivnost, ki v organizaciji Junior Achievement Latvia6 poteka v celotni Latviji oz. v

okviru nacionalnih Junior Achievement organizacij potekajo v večjem delu Evrope.

Program se mi je zdel malce podoben našemu Drugače o poklicih, vendar mi je bilo v

primerjavi z njim všeč to, da gre za daljši čas opazovanja nekoga pri delu, ki je tudi

bolj individualno.

Karierni dan: višješolske ustanove za dijake višjih letnikov pripravijo razstavo in

predavanja.

»Professions syrup«: aktivnost, v kateri sodelujejo učenci šestih šol. Iz vsakega 9.

razreda izberejo dva učenca, ki skupaj z drugimi, v skupinah po šest učencev

spoznavajo različne poklice, ki jih predstavijo zanimivi gostje. Izkušnjo nato

predstavijo svojim sošolcem v razredu.

»Possible mission«: gre za projekt, ki različnim strokovnjakom omogoči, da s

posebnim treningom pridobijo kvalifikacije za učitelja in na ta način dobijo tudi

zaposlitev. V okviru projekta pa so na šoli tudi že gostili zelo zanimive predavatelje,

ki so predstavili svoje delo, kot so direktor največje latvijske banke, predsednik

države itd.

Druge aktivnosti: obiski predstavnikov poklicev (npr. vojska), individualne in

skupinske konzultacije, ekskurzije.

Povedali so nam, da se po končanem 9. razredu učenci lahko prepišejo na poklicno šolo,

vendar pa je v interesu šole, da zadrži uspešne učence. Ocenjujejo, da 60 % učencev

ostane na šoli. Na poklicne šole gredo učenci, za katere je splošen program prezahteven,

vendar poklicne šole zaradi tega nimajo negativne podobe. Kar 95 % dijakov njihove

srednje šole se odloči za nadaljevanje študija, vse pogosteje tudi za študij v tujini.

6 http://www.enudiena.lv/

http://www.enudiena.lv/

43

Tehnoannas Pagrabi7 / Otroški znanstveni center

To pa je bila ena najbolj zabavnih stvari, ki sem jih doživela v Latviji. Prostor nas je

prevzel že ob samem prihodu, navdušili pa so nas tudi spremljevalci; s humorjem,

sproščenostjo in ustvarjalnostjo. Namen otroškega znanstvenega centra je

popularizacija eksaktnih znanosti. Originalni eksponati in atmosfera združujejo

umetnost, znanost in svet igrač, njihov cilj pa je pri obiskovalcih, bodisi da so to otroci ali

mladi, aktivirati vse čute. No, obisk je zagotovo aktiviral tudi vse naše čute. Za slabo uro

smo postali otroci. Tudi mene je popolnoma odneslo. Sedla sem na velikanski stol in

pogledala naokrog z očmi otroka, preskusila sem tudi, kako se sedi na stolu z žeblji,

ugotavljala, katera lutka je fantek in katera punčka, se sprehodila med lesenimi konjički,

se spotikala v popolni temi labirinta, plezala po mrežah in se spustila po toboganu. Kar

težko smo se poslovili od prostora, ampak čas nas je priganjal, preveč smo ga porabili za

kosilo. Ampak to je spet ena druga zgodba.

Utrinki iz Otroškega znanstvenega centra

Tehniskās Jaunrades Nams Annas 28 / Center kreativnega učenja

V sosednji stavbi, na zunaj precej dotrajani, na znotraj pa neverjetno živi, domuje Center

kreativnega učenja, ki je hkrati nekakšna »mama« Otroškega znanstvenega centra. Kot

7 http://www.pagrabi.lv/images/eng/1parmums/index.html

8 http://www.tjn.lv/

http://www.pagrabi.lv/images/eng/1parmums/index.htmlhttp://www.pagrabi.lv/images/eng/1parmums/index.htmlhttp://www.tjn.lv/

44

nam je povedala direktorica centra Inguna Rauda, je bil Center kreativnega učenja

ustanovljen leta 1989, za otroke in mlade od 6 do 25 let, seveda pa tudi za njihove starše

(dejansko smo v skupini afriškega bobnanja videli mamo, ki je z dojenčkom v naročju

bobnala s svojim drugim otrokom). Namen centra je izvajanje kreativnih delavnic, ki

urijo otrokove tehnično-ustvarjalne potenciale, razvijajo spretnosti in sposobnosti ter

spodbujajo ustvarjalnost glede na starost, želje in potrebe otroka. Ob tem pa potekajo

tudi procesi socializacije in kulturne integracije, saj so v skupinah otroci različnih

starosti, iz različnih okolij, multikulturnost je zelo pogosta (tudi delavnico afriškega

bobnanja je vodil priseljenec iz Južne Amerike). V Latviji je sicer 13 podobnih centrov. V

Rigi sta dva in ta, ki smo ga obiskali, naj bi bil manjši. Okrog 40 delavnic, ki jih izvajajo v

tem letu, pokriva pet področij: tehnično modeliranje, multimedijsko oblikovanje,

obrtništvo in oblikovanje, umetniške delavnice in druge programe. S petjem in plesom se

načelno ne ukvarjajo, ker so temu namenjeni drugi centri. Posvečajo se razvoju takšnih

spretnosti in sposobnosti, ki jih otroci v mestu težko razvijejo v domačem okolju, ker za

to nimajo možnosti (npr. uporaba različnih orodij).

Obisk Centra kreativnega učenja v Rigi

Seveda smo se sprehodili po stavbi, pokukali v marsikateri prostor, tako da smo dobili

vtis o tem, kaj otroci in mladi počnejo, kako to počnejo in kakšni so njihovi izdelki. Bili

smo navdušeni, direktorica pa nam je povedala, da njo najbolj navdušuje, ker je kar 60 %

učiteljev moških, veliko je tudi prostovoljcev. Otroci in mladi z učitelji navežejo tesnejše

stike, postanejo jim nekakšni drugi očetje, vzorniki. V letošnjem šolskem letu je v Center

45

vpisanih 1.600 otrok, v vsaki skupini jih je 12 - 15. Delavnice potekajo od 14h do 19h, po

pouku torej, vendar urnik ni obvezujoč. Učenci načelno pridejo, ko utegnejo, so tudi

obdobja, ko več manjkajo, sicer pa večjega osipa nimajo, saj otroci radi hodijo v njihovo

hi�