· Web viewDodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih

Na podlagi šestnajste alinee 28. člena Statuta Evropske pravne fakultete je Upravni odbor Evropske pravne fakultete sprejel naslednji

PRAVILNIK O ŠTUDIJU NA

EVROPSKI PRAVNI FAKULTETI

I. Splošne določbe

II. Dodiplomski univerzitetni program Pravo I. stopnje

III. Visokošolski strokovni dodiplomski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin I. stopnje

IV. Magistrski študijski program Pravo II. stopnje, magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin II. stopnje magistrski študijski program Alternativno reševanje sporov II. stopnje in magistrski študijski program Civilno in gospodarsko pravo.

V. Doktorski študijski program Pravo III. stopnje in doktorski študijski program Pravo in management nepremičnin III. stopnje

VI. Odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova

VII. Preverjanje in ocenjevanje znanja ter izpitni red

VIII. Obvezna praksa

IX. Disciplinska odgovornost študentov

X. Priznanja in pohvale

XI. Opravljanje študijskih obveznosti kot občan

XII. Pravice in obveznosti študentov s posebnimi potrebami

XIII. Mednarodna izmenjava

XIV. Končna določba

I. Splošne določbe

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik ureja vpisne pogoje za vpis v dodiplomski, magistrski in doktorski študij, napredovanje v višji letnik, ponovni vpis v letnik, vzporedni študij, menjavo načina študija, status študenta, nadaljevanje študija po prekinitvi, dokončanje študija, izbiro teme in določitev mentorja, dispozicijo magistrskega in doktorskega dela, izdelavo in oddajo zaključnega dela, zagovor zaključnega dela ter izpis.

(2) S pravilnikom se ureja tudi odvzem strokovnega in znanstvenega naslova, preverjanje in ocenjevanje znanja ter izpitni red, obvezno prakso, disciplinsko odgovornost študentov, priznanja in pohvale, opravljanje študijskih obveznosti kot občan, pravice in obveznosti študentov s posebnimi potrebami, ter mednarodno

2. člen

(tek rokov)

(1) Sobote, nedelje, prazniki in dela prosti dnevi se ne vštevajo v tek rokov, določenih s tem pravilnikom, razen pri roku za prijavo na izpit in odjavo od izpita

(2) Roki, določeni s tem pravilnikom za Senat Fakultete, Študijsko komisijo in za ostale komisije ter roki za tehnične preglede in zagovore ne tečejo v času počitnic kot so določene s študijskim koledarjem za posamezno študijsko leto.

3. člen

(slovnična oblika izrazov)

V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. Dodiplomski univerzitetni program Pravo I. stopnje

1. Vpisni pogoji

4. člen

(pogoji za vpis v prvi letnik)

(1) V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa Pravo I. stopnje se lahko vpiše kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

· uspešno opravljena matura ali

· uspešno opravljena poklicna matura po kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, s tem da izbrani predmeti ni predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali

· katerikoli štiriletni srednješolski program, zaključen pred 1. junijem 1995.

(2) Kot ustrezni maturitetni predmeti, ki jih kandidati opravijo kot pogoj za vpis po uspešno opravljeni poklicni maturi, se štejejo naslednji predmeti: zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija in ekonomija.

(3) Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

5. člen

(pogoji za vpis po merilih za prehode)

(1) Za vpis po merilih za prehode se kandidati prijavijo preko spletnega portala eVŠ, postopek pa vodi Fakulteta.

(2) V 2. letnik univerzitetnega študijskega programa Pravo I. stopnje se lahko vpišejo:

· diplomanti univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje;

· diplomanti visokošolskega strokovnega študija, ki niso opravili mature, če so končali visokošolski strokovni študij s povprečno oceno najmanj 8;

· študentje dodiplomskih študijskih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in izpolnjujejo pogoje za vpis v 2. letnik v študijskem programu, v katerem so vpisani;

· diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih pred 1. januarjem 1994;

· diplomanti višješolskih študijskih programov po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in so višješolski študij končali s povprečno oceno najmanj 8.

Pri prehodu v 2. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Natančne informacije dobijo kandidati na Fakulteti.

(3) V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Pravo I. stopnje se lahko vpišejo:

· diplomanti univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov s študijskih področij družbenih in poslovnih ved, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje;

· diplomanti visokošolskega strokovnega študija s študijskih področij družbenih in poslovnih ved ter prava, ki niso opravili mature, če so končali visokošolski strokovni študij s povprečno oceno najmanj 8;

· študentje dodiplomskih študijskih programov s študijskih področij družbenih in poslovnih ved ter prava, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje in izpolnjujejo pogoje za vpis v 3. letnik v študijskem programu, v katerem so vpisani;

· diplomanti višješolskega študijskega programa pravo, sprejetega pred 1. januarjem 1994.

Pri prehodu v 3. letnik se kandidatom določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Natančne informacije dobijo kandidati na Fakulteti.

6. člen

(omejitev vpisa)

(1) Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti Fakultete, na predlog Senata in ob soglasju Vlade RS.

(2) V primeru omejenega vpisa se v razpisu za vpis navede načrtovano število vpisanih v 1. letnik dodiplomskega študija.

(3) Izmed prijavljenih se izbere predhodno določeno število kandidatov za vpis glede na:

· pri kandidatih z uspešno opravljeno maturo: splošni uspeh pri maturi 35 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk ter uspeh pri obveznih predmetih mature (slovenščina, matematika, tuj jezik) 45 %;

· pri kandidatih z uspešno opravljeno poklicno maturo po kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od maturitetnih predmetov, s tem da izbrani predmeti ni predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk ter uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk;

· pri kandidatih s končanim katerimkoli štiriletnim srednješolskim programom pred 1. junijem 1995: splošni uspeh na zaključnem izpitu 60 % točk ter splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

(4) Po enakih kriterijih se pri omejitvi vpisa izbira kandidate, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini.

(5) O tem odloča Študijska komisija.

7. člen

(vloga)

(1) Na univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje se lahko vpiše kdor izpolnjuje pogoje določene v 4. oziroma 5. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis na univerzitetni študijski program Pravo I. stopnje (v nadaljevanju: vloga).

(2) Vloga mora vsebovati:

· elektronsko prijavo preko spletnega portala eVŠ;

· original ali overjeno kopijo potrdila o opravljeni maturi oziroma drugi ustrezni srednješolski izobrazbi;

· original ali overjeno kopijo potrdila o uspehu na maturi oziroma drugi ustrezni srednješolski izobrazbi;

· fotokopijo osebnega dokumenta.

(3) Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko vlagatelj priloži vlogi original ali overjeno fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih za morebitna priznanja izpitov na Fakulteti ter original ali overjeno kopijo potrdila o diplomiranju.

2. Napredovanje v višji letnik

8. člen

(pogoji za napredovanje v višji letnik)

(1) Iz 1. v 2. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 kreditnih točk (v nadaljevanju: KT).

(2) Iz 2. v 3. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 KT pod pogojem, da je opravil vse obveznosti iz 1. letnika.

(3) Študenti se vpišejo v višji letnik v roku, kot je določen za vpis v začetni letnik. To določilo velja tudi za študente, ki letnik ponavljajo.

9. člen

(pogojni vpis)

(1) Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka ena študijska obveznost do izpolnitve splošnih pogojev določenih v 8. členu.

(2) O pogojnem napredovanju v višji letnik odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

10. člen

(izjemni vpis)

(1) Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez dveh ali več manjkajočih obveznosti do izpolnitve splošnega pogoja za napredovanje, na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti.

(2) Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih Fakultete, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami ter udeležba na izmenjavi na Mississippi College School of Law, Jackson, ZDA. Te utemeljene razloge mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

(3) O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

11. člen

(hitrejše napredovanje)

(1) Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče.

(2) Študentu se omogoči hitrejše napredovanje, če je nadpovprečno opravljal vse svoje študijske obveznosti ter izpite iz predmetov nižjih letnikov in bil ocenjen s povprečno oceno najmanj 8.

(3) Sklep o tem sprejme Senat na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

3. Ponovni vpis v letnik

12. člen

(pogoji za ponavljanje letnika)

(1) Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija samo enkrat ponavlja letnik, če do sedaj še ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

(2) O ponovnem vpisu v letnik odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo za ponavljanje letnika mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

4. Vzporedni študij

13. člen

(opredelitev vzporednega študija)

(1) Vzporedni študij je študij po ločenih študijskih programih. Študent, ki uspešno opravi obveznosti po vseh študijskih programih, dobi ločene diplome za vsakega od vzporednih študijskih programov.

(2) Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje pogoje za vpis.

14. člen

(pogoji za vzporedni študij)

(1) Študent, ki želi študirati vzporedno, svoji prošnji priloži potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik visokošolskega zavoda, na katerem je že vpisan.

(2) Fakulteta s svojimi pravili določi kriterije za izbiro v primeru omejitve vpisa v vzporedni študij.

(3) Študent, ki se vpiše vzporedno ima enake pravice in obveznosti kot ostali študenti, ne glede na že koriščene pravice in obveznosti na matični fakulteti.

5. Menjava načina študija

15. člen

(menjava načina študija)

(1) Študent lahko ob upoštevanju določb Zakona o visokem šolstvu v času študija enkrat menja način študija.

(2) Na redni način študija se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan izredno, če izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega pravilnika. Število vpisnih mest za menjavo iz izrednega načina študija na redni način študij je omejeno s številom mest za redni študij v 1. letniku.

(3) V primeru preseganja želja, imajo prednost kandidati z boljšim uspehom pri študiju, pri čemer se upošteva skupna povprečna ocena kandidata na dan obravnave prošnje. Študent, ki je že izkoristil pravico do dvakratnega rednega vpisa oziroma rednega in ponovnega vpisa nima več pravice za vpis na redni način študija.

(4) Določbe v zvezi s prepisom iz izrednega na redni način študija se smiselno uporabljajo tudi za prepis iz rednega na izredni način študija

(5) Prošnjo za menjavo načina študija mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

6. Status študenta

16. člen

(prenehanje statusa študenta)

(1) Status študenta preneha, če študent:

· diplomira;

· ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;

· se izpiše;

· se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;

· je bil izključen.

(2) Ne glede na drugo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

(3) V primerih iz druge in četrte alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

(4) Kot utemeljeni razlog za podaljšanje študentskega statusa se lahko upošteva z ustreznim dokazilom izkazana: materinstvo, bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih Fakultete, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami ter udeležba na izmenjavi na Mississippi College School of Law, Jackson, ZDA. Te utemeljene razloge mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.

(5) Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

(6) O podaljšanju študentskega statusa odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

17. člen

(absolventski staž)

(1) Študent, ki je vpisan v študijski program prve stopnje in ki je do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavil pravico do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža.

(2) Študentu, ki je vpisan v študijski program prve stopnje in ki do zaključka študijskega leta 2011/2012 ni uveljavil pravice do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, preneha status študenta ob zaključku zadnjega semestra, v primeru da je v času študija vključno od študijskega leta 2012/2013 dalje ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

(3) Absolventski staž preneha po določilih Zakona o visokem šolstvu, če študent v tem času diplomira.

(4) Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

18. člen

(opravljanje študijskih obveznosti po izgubi študentskega statusa)

(1) Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta, Fakulteta pa ga v svoji evidenci vodi kot študenta brez statusa.

(2) Študent brez statusa mora za opravljanje manjkajočih obveznosti (izpiti, seminarske naloge, diplomsko delo) poravnati finančne obveznosti posameznega izpita, seminarske naloge ali diplomskega dela skladno s cenikom Fakultete.

(3) Račun za manjkajočo obveznost prejme študent s strani Referata.

(4) Na podlagi plačila posamezne manjkajoče obveznosti lahko študent trikrat opravlja posamezni izpit.

(5) V posebej utemeljenih primerih lahko Upravni odbor odloči drugače.

7. Nadaljevanje študija po prekinitvi

19. člen

(štetje prekinitve študija)

Prekinitev študija se računa od dne, ko je študent izgubil status. Primere izgube statusa določa 16. člen tega pravilnika.

20. člen

(prekinitev študija)

(1) Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in konča po istem študijskem programu, kot je veljal ob vpisu.

(2) Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za namen nadaljevanja oziroma dokončanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje oziroma dokončanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za nadaljevanje oziroma dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja manjkajočih obveznosti, rok za zaključek študija ter način plačila skladno s cenikom Fakultete.

(3) Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, lahko Študijska komisija študentu določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje oziroma dokončanje študija.

(4) Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na posameznem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko Študijska komisija poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil.

(5) Na podlagi plačila posameznega izpita lahko študent trikrat opravlja posamezni izpit.

8. Dokončanje študija

21. člen

(pogoj za dokončanje študija)

(1) Diplomsko delo je zaključna študijska obveznost, ki jo mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokovnega naslova diplomirani pravnik (UN) / diplomirana pravnica (UN), okrajšava: dipl. prav. (UN).

(2) Diplomsko delo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.

(3) V primeru, da želi študent nadaljevati študij na drugi stopnji, lahko izjemoma pridobi strokovni naslov diplomiran pravnik (UN) tudi z izdelavo besedila v obliki članka, po vseh kriterijih za pisanje znanstvenega članka (diplomski znanstveni članek). O prošnji, s katero študent prosi za neposredni prehod in kateri je priložena posebna izjava o nadaljevanju študija, odloča Študijska komisija.

(4) Vsebina strokovnega članka mora biti skladna s področji študijskega programa. Obseg članka naj bo praviloma najmanj 5.000 besed kar ustreza približno eni avtorski poli (16 strani po 32 vrstic z okoli 60 znaki v vrstici oz. okoli 30.000 znakov, vključno z razmiki).

(5) Študent odda lektoriran članek v ocenitev mentorju. Ko mentor ugotovi, da je članek ustrezen, študent članek zagovarja po istem postopku, kot je določen za zagovor diplomskega dela. Članek in zagovor študenta komisija za zagovor oceni po ocenjevalni lestvici Evropskega prenosnega kreditnega sistema (v nadaljevanju: ECTS) s skupno oceno: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

(6) Če študent, ki vpiše drugo stopnjo študija, iz katerihkoli razlogov druge stopnje študija ne konča, se za dokončanje prve stopnje obvezno zahteva izdelava in zagovor diplomskega dela.

9. Izbira teme in določitev mentorja

22. člen

(diplomsko delo)

Diplomsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. V diplomskem delu študent z analitičnimi metodami razrešuje nek strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kritično, sistematično analizirati in presojati ter obravnavati prevzeto temo.

23. člen

(jezik diplomskega dela)

(1) Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko študent napiše diplomsko delo tudi v tujem svetovnem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog. Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku v obsegu od 20 do 25 odstotkov besedila diplome oziroma najmanj pet strani. Naslovna stran in kazalo diplomskega dela morata biti napisana v slovenskem jeziku.

(2) Diplomsko delo mora biti izdelano v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih del.

24. člen

(pogoj za prijavo teme)

(1) Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 30 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete.

(2) Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme diplomskega dela« (Priloga 1) v Referatu . Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo. Obveznost študenta je, da se ob prijavi teme seznani z dokumentom »Spoštovanje avtorskih pravic in preprečevanje plagiatorstva.«

(3) Obvezna priloga k obrazcu prijave teme je dispozicija diplomskega dela, ki obsega do štiri strani formata A4 in vsebuje: delovni naslov diplomskega dela, opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča, namen in cilje diplomskega dela, predvidene metode za doseganje ciljev diplomskega dela, predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema, predvideno členjenost vsebine – kazalo, seznam predvidene literature in virov.

(4) Prijavo diplomskega dela (v nadaljevanju: prijava) študent odda v Referat. Ta preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za diplomiranje. Prijava teme diplomskega dela je praviloma napisana v slovenščini. Referat v sedmih dneh posreduje prijavo mentorju diplomskega dela. Slednji v 15 dneh vrne potrjeno prijavo z mnenjem v Referat, ki prijavo evidentira in kopijo obrazca v sedmih dneh dostavi študentu in mentorju, en izvod pa arhivira.

(5) Če se med izdelavo diplomskega dela na že odobreno temo pojavi potreba po spremembi naslova diplomskega dela in je poglavitna vsebina teme ostala nespremenjena, dovoli spremembo mentor.

25. člen

(izbira teme)

(1) Temo diplomskega dela izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi Fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem. Naslov diplomskega dela mora odsevati njegovo vsebino in mora biti jasen in jedrnat.

26. člen

(mentor)

(1) Mentor diplomskega dela je habilitiran visokošolski učitelj z nazivom docent, izredni profesor ali redni profesor, praviloma nosilec ali izvajalec predmetov študijskega programa prve stopnje.

(2) O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor Fakultete. Mentor je dolžan pri izdelavi diplomskega dela študentu nuditi ustrezno takojšnjo in sprotno strokovno pomoč.

(3) V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja mu le tega predlaga Dekan.

(4) Pedagoški sodelavec lahko v posameznem študijskem letu sprejme praviloma največ do 15 mentorstev zaključnih del. Izvajanje nadzora nad prevzemom mentorstva posameznega pedagoškega sodelavca nadzoruje Referat.

27. člen

(menjava mentorja)

(1) Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana (Priloga 2), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

(2) O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v 15 dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

10. Izdelava in oddaja diplomskega dela

28. člen

(oddaja diplomskega dela)

Kandidat lahko odda diplomsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.

29. člen

(odstop od teme)

(1) Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 3) obravnavata mentor in Dekan v 15 dneh. Če Dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

(2) Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

30. člen

(pregled diplomskega dela)

(1) Osnutek diplomskega dela izroči študent v pregled mentorju. Mentor posreduje študentu pisne napotke za spremembe in dopolnitve najpozneje v 30 dneh po prejemu osnutka diplomskega dela. Mentor študentu tudi sporoči ali mu mora študent popravljeno diplomsko delo ponovno predložiti v pregled. Pri sumu plagiata lahko mentor odda delo v predhodno preverbo v knjižnico ter se na podlagi rezultata ravna v skladu z aktom Spoštovanje avtorskih pravic in preprečevanje plagiatorstva.

(2) Mentor je pred odobritvijo ustreznosti dela za zagovor dolžan zagotoviti spoštovanje Navodil za izdelavo zaključnih del. Dolžan je zaprositi za poročilo o plagiatorstvu in izpolniti izjavo o ustreznosti zaključnega dela (Priloga 4) ter jo poslati v Referat. V primeru, da poročilo o plagiatorstvu sproža sum, se mora mentor ravnati v skladu z aktom Spoštovanje avtorskih pravic in preprečevanje plagiatorstva.

(3) Ko mentor nima več pripomb k diplomskemu delu Referatu sporoči, da je delo zrelo za zagovor, študent pa odda v Referat:

· lektorirano diplomsko delo v Wordovi e-obliki, napisano v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih del;

· Izjavo o avtorstvu (Priloga 5);

· Obrazec o tehnični ustreznosti (Priloga 6).

(4) Referat po prejemu elektronske verzije lektorirane diplomskega dela posreduje delo v tehnični pregled v knjižnico, ki preveri ali diplomsko delo ustreza tehničnim zahtevam, določenih v Navodilih za izdelavo zaključnih del. Pravi pregled mora biti s strani knjižnice opravljen najkasneje v desetih dneh. Knjižnica in študent neposredno dodelujeta pri odpravljanju tehničnih nepravilnosti dela. Od prvega prejema diplomskega dela v tehnični pregled pa do končne odobritve ne sme preteči več kot mesec dni. Po odobritvi s strani knjižnice študent odda v Referat dva izvoda diplomskega dela, v spiralno vezani obliki.

11. Zagovor diplomskega dela

31. člen

(določitev zagovora)

(1) Študent diplomsko delo zagovarja pred komisijo za zagovor. Komisijo za zagovor sestavljata mentor in član komisije za zagovor, ki je njen predsednik. Če je bil določen somentor, je član komisije za zagovor tudi on.

(2) Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomsko delo zrela za zagovor imenuje visokošolskega učitelja Fakultete, ki bo vodil zagovor (v nadaljevanju: predsednik komisije za zagovor). Na podlagi odločitve Dekana o imenovanju izpraševalca Referat v sodelovanju s člani komisije za zagovor določi datum zagovora. Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj sedem dni pred zagovorom.

(3) Referat pošlje članom komisije za zagovor obvestilo o zagovoru in s spiralo vezan izvod diplomskega dela.

32. člen

(objava zagovora)

(1) Zagovor je javen. Kraj in čas zagovora diplomskega dela se objavita na spletni strani Fakultete praviloma pet dni pred dnem zagovora.

(2) Snemanje zagovora se dovoli po predhodnem soglasju Fakultete, kandidata in članov komisije za zagovor.

33. člen

(potek zagovora)

(1) Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije za zagovor predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno ali pred drugimi kandidati za zagovor.

(2) Študent predstavi svoje diplomsko delo.

(3) Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ deset minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

(4) Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ deset minut.

34. člen

(ocena kakovosti diplomskega dela)

(1) Po opravljenem zagovoru se v odsotnosti študenta sestane komisija za zagovor diplomskega dela in oceni kakovost diplomskega dela, študentovo predstavitev diplomskega dela ter kakovost odgovorov na postavljena vprašanja. Na podlagi teh ocen komisija za zagovor oceni diplomsko delo in zagovor po ocenjevalni lestvici ECTS s skupno oceno: odlično (10), prav dobro (9) prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

(2) Predsednik komisije za zagovor razglasi oceno javno in ustno takoj, ko komisija za zagovor sprejme sklep o oceni. Ocena se vpiše v zapisnik o diplomi (Priloga 7), ki ga podpišeta predsednik in član komisije za zagovor, če je bil določen somentor, ga podpiše tudi on.

(3) Če mentor meni, da diplomsko delo izpolnjuje pogoje za pohvalo, na zapisnik o zagovoru poda predlog, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpiše tudi član komisije za zagovor.

35. člen

(ponovi zagovor diplomskega dela)

Če je končna ocena diplomskega dela nezadostna (5), lahko študent še enkrat pristopi k zagovoru istega dela. Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru istega diplomskega dela. Če je končna ocena diplomskega dela tudi po vnovičnem zagovoru nezadostna (5), se celoten postopek prijave diplomskega dela ponovi.

36. člen

(ugovor zoper oceno)

Če se študent ne strinja z oceno diplomskega dela, lahko poda pisni ugovor. Za reševanje ugovora se smiselno uporablja poglavje tega pravilnika, ki ureja ugovor zoper oceno.

37. člen

(potrdilo o diplomiranju)

(1) V 15 dneh po opravljenem zagovoru odda študent v Referat tri trdo vezane izvode diplomskega dela ter diplomsko delo v elektronski obliki (dokument v formatu Word). Referat izroči en izvod mentorju, dva izvoda pa knjižnici Fakultete.

(2) Na tej podlagi Referat vpiše oceno zagovora diplomskega dela v elektronski indeks in izda študentu tri začasna potrdila o diplomiranju, ki nadomeščajo diplomsko listino do njene izdaje. Potrdila podpiše Dekan.

(3) Kot datum pridobitve strokovnega naziva se šteje datum zagovora diplomskega dela.

38. člen

(potrdilo o plagiatorstvu)

Študent lahko na lastno željo zaprosi Referat za Potrdilo o plagiatorstvu najkasneje v roku 15 dni od opravljenega zagovora. Storitev je plačljiva in objavljena v ceniku Fakultete.

39. člen

(izvodi diplomskega dela)

Dva izvoda diplomskega dela v vezani obliki Referat opremi z žigom in predloži knjižnici, en izvod pa izroči mentorju.

40. člen

(evidence o diplomantu)

Referat vodi o vsakem diplomskem delu mapo, ki vsebuje obrazce:

· Prijava teme diplomskega dela iz Priloge 1 z dispozicijo;

· Izjava o ustreznosti zaključnega dela iz Priloge 4;

· Izjavo o avtorstvu iz Priloge 5;

· Obrazec o tehnični ustreznosti iz Priloge 6;

· Zapisnik o diplomi iz Priloge 7.

12. Izpis

41. člen

(izpis iz fakultete)

(1) Študent, ki ne namerava dokončati študija se iz Fakultete lahko izpiše. Na Fakulteto mora nasloviti lastnoročno podpisano prošnjo za izpis.

(2) Referat v Računovodstvu preveri, če ima študent poravnane vse finančne obveznosti.

(3) Ko študent poravna vse finančne obveznosti do Fakultete mu Referat izda pisno izpisnico iz Fakultete.

III. Visokošolski strokovni dodiplomski program Pravo in management infrastrukture in NEPREMIČNIN I. STOPNJE

1. Vpisni pogoji

42. člen


(1) V 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa »Pravo in management infrastrukture in nepremičnin I. stopnje « se lahko vpiše, kdor je opravil:

· zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu;

· poklicno maturo;

· splošno maturo.

(2) Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

43. člen


(1) Za vpis po merilih za prehode se kandidati prijavijo preko spletnega portala eVŠ, postopek pa vodi Fakulteta.

(2) V 2. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa »Pravo in management infrastrukture nepremičnin I. stopnje« se lahko vpišejo:

· diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih po 1. januarju 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti dva diferencialna predmeta: stvarno pravo (8 KT) in osnove prostorskega planiranja (6 KT);

· diplomanti višješolskih programov, sprejetih po 1. januarju 1994, nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti tri diferencialne predmete: stvarno pravo (8 KT), osnove prostorskega planiranja (6 KT) in osnove managementa (6 KT);

· diplomanti visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti dva diferencialna predmeta: stvarno pravo (8 KT) in osnove prostorskega planiranja (6 KT).

(3) V 3. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa »Pravo in management infrastrukture nepremičnin I. stopnje« se lahko vpišejo:

· diplomanti višješolskih študijskih programov, sprejetih pred 1. januarjem 1994, sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti tri diferencialne predmete: stvarno pravo (8 KT), osnove prostorskega planiranja (6 KT) in osnove managementa (6 KT);

· diplomanti višješolskih programov, sprejetih pred 1. januarjem 1994, nesorodnih študijskih področij, ki morajo do zaključka študija opraviti štiri diferencialne predmete: stvarno pravo (8 KT), osnove prostorskega planiranja (6 KT), osnove managementa (6 KT) in gospodarsko pravo (6 KT);

· diplomanti visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov sorodnih študijskih področij (34-Poslovne in upravne vede, 38-Pravo, 46-Matematika in statistika, 58-Arhitektura in gradbeništvo), ki morajo do zaključka študija opraviti dva diferencialna predmeta: stvarno pravo (8 KT) in osnove prostorskega planiranja (6 KT).

(4) Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi I. stopnje: Študentom drugih visokošolskih strokovni programov in sorodnih visokošolskih strokovnih programov I. stopnje se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

(5) Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi in visokošolskimi študijskimi programi I. stopnje: Študentom drugih univerzitetnih študijskih programov in sorodnih univerzitetnih študijskih programov I. stopnje se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

44. člen

(omejitev vpisa)

(1) Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti Fakultete, na predlog Senata in ob soglasju Vlade RS.

(2) V primeru omejenega vpisa se v razpisu za vpis navede načrtovano število vpisanih v 1. letnik dodiplomskega študija.

(3) V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

· splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi – 60 % točk,

· splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

(4) Po enakih kriterijih se pri omejitvi vpisa izbira kandidate, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini.

(5) O tem odloča Študijska komisija.

45. člen

(vloga)

(1) Na visokošolski strokovni študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin I. stopnje se lahko vpiše kdor izpolnjuje pogoje določene v 42. oziroma 43. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis na visokošolski strokovni študijski program Pravo in management infrastrukture in nepremičnin I. stopnje (v nadaljevanju: vloga).



· original ali overjeno kopijo potrdila o opravljeni maturi oziroma drugi ustrezni srednješolski izobrazbi;

· original ali overjeno kopijo potrdila o uspehu na maturi oziroma drugi ustrezni srednješolski izobrazbi;


(3) Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko vlagatelj priloži vlogi original ali overjeno fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih za morebitna priznanja izpitov na Fakulteti ter original ali overjeno kopijo potrdila o diplomiranju.


46. člen


(1) Iz 1. v 2. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 KT.

(2) Iz 2. v 3. letnik se lahko vpiše študent, ki je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 30 KT pod pogojem, da je opravil vse obveznosti iz 1. letnika.


47. člen

(pogojni vpis)

(1) Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka en izpit do izpolnitve splošnih pogojev določenih v 46. členu.

(2) O pogojnem napredovanju v višji letnik odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

48. člen

(izjemni vpis)

(1) Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez več kot dveh opravljenih obveznosti na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti.


(3) O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis na redni ali izredni študij, to je do 20. septembra tekočega leta.

49. člen




(3) Sklep o tem sprejme Senat na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.


50. člen



(2) O ponovnem vpisu odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo za ponavljanje letnika mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.


51. člen




52. člen





5. Status študenta

53. člen



· diplomira;

· ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;

· se izpiše;








54. člen


(1) Študent, ki je vpisan v študijski program prve stopnje in ki je do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavil pravico do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža.

(2) Študentu, ki je vpisan v študijski program prve stopnje in ki do zaključka študijskega leta 2011/2012 ni uveljavil pravice do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, preneha status študenta ob zaključku zadnjega semestra, v primeru da bo v času študija vključno od študijskega leta 2012/2013 dalje ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

(3) Absolventski status preneha po določilih Zakona o visokem šolstvu, če študent v tem času diplomira.

(4) Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

55. člen


(1) Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta, Fakulteta pa ga v svoji evidenci vodi kot študenta brez statusa.

(2) Študent brez statusa mora za opravljanje manjkajočih obveznosti (izpiti, seminarske naloge, diplomsko delo) poravnati finančne obveznosti posameznega izpita, seminarske naloge ali diplomskega dela skladno s cenikom Fakultete. (3) Račun za manjkajočo obveznost prejme študent s strani Referata.




56. člen



57. člen



(2) Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za namen nadaljevanja oziroma dokončanje študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje oziroma dokončanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za nadaljevanje oziroma dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja manjkajočih obveznosti, rok za zaključek študija ter način plačila skladno s cenikom Fakultete.

(3) Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, lahko Študijska komisija iz prejšnjega odstavka študentu določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje oziroma dokončanje študija.




58. člen


(1) Diplomsko delo je zaključna študijska obveznost, ki jo mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokovnega naslova diplomant prava in managementa infrastrukture in nepremičnin (VS) / diplomantka prava in managementa infrastrukture in nepremičnin (VS), okrajšava: dipl. prav. in manag. infra. in neprem. (VS).

(2) Diplomsko delo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.


59. člen

(diplomsko delo)

Diplomsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. V diplomskem delu študent z analitičnimi metodami razrešuje neki strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kritično, sistematično analizirati in presojati ter obravnavati prevzeto temo.

60. člen

(jezik diplomskega dela)

(1) Diplomsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko študent napiše diplomsko delo tudi v tujem svetovnem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog. Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti daljši povzetek v slovenskem jeziku v obsegu od 20 do 25 odstotkov besedila diplome oziroma najmanj pet strani. Naslovna stran in kazalo diplomskega dela morata biti napisana v slovenskem jeziku.

(2) Diplomsko delo mora biti izdelano v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih del.

61. člen

(pogoj za prijavo teme)

(1) Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 30 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete.

(2) Študent prijavi temo na obrazcu Prijava teme diplomskega dela (Priloga 1) v Referatu. Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo. Obveznost študenta je, da se ob prijavi teme seznani z dokumentom »Spoštovanje avtorskih pravic in preprečevanje plagiatorstva.

(3) Obvezna priloga k obrazcu prijave teme je dispozicija diplomskega dela, ki obsega do štiri strani formata A4 in vsebuje: delovni naslov diplomskega dela, opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča, namen in cilje diplomskega dela, predvidene metode za doseganje ciljev diplomskega dela, predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema, predvideno členjenost vsebine – kazalo, seznam predvidene literature in virov.

(4) Prijavo diplomskega dela (v nadaljevanju: prijava) študent odda v Referat. Ta preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za diplomiranje. Prijava teme diplomskega dela je praviloma napisana v slovenščini. Referat v sedmih dneh posreduje prijavo mentorju diplomskega dela. Slednji v 15 dneh vrne potrjeno prijavo z mnenjem v Referat, ki prijavo evidentira in kopijo obrazca v sedmih dneh dostavi študentu in mentorju, en izvod pa arhivira.

(5) Če se med izdelavo diplomskega dela na že odobreno temo pojavi potreba po spremembi naslova diplomskega dela in je poglavitna vsebina teme ostala nespremenjena, dovoli spremembo mentor.

62. člen

(izbira teme)

(1) Temo diplomskega dela izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi Fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem. Naslov diplomskega dela mora odsevati njegovo vsebino in mora biti jasen in jedrnat.

63. člen

(mentor)

(1) Mentor diplomskega dela je habilitiran visokošolski učitelj z nazivom docent, izredni profesor ali redni profesor, praviloma nosilec ali izvajalec predmetov študijskih programov prve stopnje.

(2) O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor Fakultete. Mentor je dolžan pri izdelavi diplomskega dela študentu nuditi ustrezno takojšnjo in sprotno strokovno pomoč.

(3) V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja mu le tega predlaga Dekan.

(4) Pedagoški sodelavec lahko v posameznem študijskem letu sprejme praviloma največ do 15 mentorstev zaključnih del. Izvajanje nadzora nad prevzemom mentorstva posameznega pedagoškega sodelavca nadzoruje Referat.

64. člen

(menjava mentorja)

(1) Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi Dekana (Priloga 2), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

(2) O upravičenosti zamenjave odloči Dekan najpozneje v 15 dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

9. Izdelava in oddaja diplomskega dela

65. člen

(oddaja diplomskega dela)

Kandidat lahko odda diplomsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.

66. člen

(odstop od teme)

(1) Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 3) obravnavata mentor in Dekan v 15 dneh. Če dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

(2) Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

67. člen

(pregled diplomskega dela)

(1) Osnutek diplomskega dela izroči študent v pregled mentorju. Mentor posreduje študentu pisne napotke za spremembe in dopolnitve najpozneje v 30 dneh po prejemu osnutka diplomskega dela. Mentor študentu tudi sporoči ali mu mora študent popravljeno diplomsko delo ponovno predložiti v pregled. Pri sumu plagiata lahko mentor odda delo v predhodno preverbo v knjižnico ter se na podlagi rezultata ravna v skladu z aktom Spoštovanje avtorskih pravic in preprečevanje plagiatorstva.

(2) Mentor je pred odobritvijo ustreznosti dela za zagovor dolžan zagotoviti spoštovanje vsebinskega dela Navodil za izdelavo zaključnih del. Dolžan je zaprositi za poročilo o plagiatorstvu in izpolniti izjavo o ustreznosti zaključnega dela (Priloga 4) ter jo poslati v Referat. V primeru, da poročilo o plagiatorstvu pokaže sum, se mora mentor ravnati v skladu z aktom Spoštovanje avtorskih pravic in preprečevanje plagiatorstva.

(3) Ko mentor nima več pripomb k diplomskemu delu Referatu sporoči, da je delo zrelo za zagovor, študent pa odda v Referat:

· lektorirano diplomsko delo v Wordovi e-obliki, napisano v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih del;

· Izjavo o avtorstvu (Priloga 5);

· Obrazec o tehnični ustreznosti (Priloga 6).

(4) Referat po prejemu elektronske verzije lektoriranega diplomskega dela posreduje delo v tehnični pregled v knjižnico. Pravi pregled mora biti s strani knjižnice opravljen najkasneje v desetih dneh. Knjižnica in študent neposredno dodelujeta pri odpravljanju tehničnih nepravilnosti dela. Od prvega prejema diplomskega dela v tehnični pregled pa do končne odobritve ne sme preteči več kot mesec dni. Po odobritvi s strani knjižnice študent odda v Referat dva izvoda diplomskega dela, vezana s spiralo.

10. Zagovor diplomskega dela

68. člen

(določitev zagovora)

(1) Študent diplomsko delo zagovarja pred komisijo za zagovor. Komisijo za zagovor sestavljata mentor in član komisije za zagovor, ki je njen predsednik. Če je bil določen somentor, je član komisije za zagovor tudi on.

(2) Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomsko delo zrelo za zagovor imenuje visokošolskega učitelja Fakultete, ki bo vodil zagovor (v nadaljevanju: predsednik komisije za zagovor). Na podlagi odločitve Dekana o imenovanju izpraševalca Referat v sodelovanju s člani komisije za zagovor določi datum zagovora. Referat posreduje študentu elektronsko vabilo najmanj sedem dni pred zagovorom.

(3) Referat pošlje članom komisije za zagovor obvestilo o zagovoru in s spiralo vezan izvod diplomskega dela.

69. člen

(objava zagovora)

(1) Zagovor je javen. Kraj in čas zagovora diplomskega dela se objavita na spletni strani Fakultete praviloma pet dni pred dnem zagovora.

(2) Snemanje zagovora se dovoli po predhodnem soglasju Fakultete, kandidata in članov komisije za zagovor.

70. člen

(potek zagovora)

(1) Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije za zagovor predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno ali pred drugimi kandidati za zagovor.

(2) Študent predstavi svoje diplomsko delo.

(3) Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ deset minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

(4) Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ deset minut.

71. člen

(ocena kakovosti diplomskega dela)

(1) Po opravljenem zagovoru se v odsotnosti študenta sestane komisija za zagovor diplomskega dela in oceni kakovost diplomskega dela, študentovo predstavitev diplomskega dela ter kakovost odgovorov na postavljena vprašanja. Na podlagi teh ocen komisija za zagovor oceni diplomsko delo in zagovor po ocenjevalni lestvici ECTS s skupno oceno: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (8), dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

(2) Predsednik komisije za zagovor razglasi oceno javno in ustno takoj, ko komisija za zagovor sprejme sklep o oceni. Ocena se vpiše v zapisnik o diplomi (Priloga 7), ki ga podpišeta predsednik in član komisije za zagovor, če je bil določen somentor, ga podpiše tudi on.

(3) Če mentor meni, da diplomsko delo izpolnjuje pogoje za pohvalo, na zapisnik o zagovoru poda predlog, skupaj s kratko obrazložitvijo, ki ga podpiše tudi član komisije za zagovor.

72. člen

(ponovi zagovor diplomskega dela)

Če je končna ocena diplomskega dela nezadostna (5), lahko študent še enkrat pristopi k zagovoru istega dela. Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru istega diplomskega dela. Če je končna ocena diplomskega dela tudi po vnovičnem zagovoru nezadostna (5), se celoten postopek prijave diplomskega dela ponovi.

73. člen

(ugovor zoper oceno)

Če se študent ne strinja z oceno diplomskega dela, lahko poda pisni ugovor. Za reševanje ugovora se smiselno uporablja poglavje tega pravilnika, ki ureja ugovor zoper oceno.

74. člen

(potrdilo o diplomiranju)

(1) V 15 dneh po opravljenem zagovoru odda študent v Referat tri trdo vezane izvode diplomskega dela ter diplomsko delo v elektronski obliki (dokument v formatu PDF). (2) Na tej podlagi Referat vpiše oceno zagovora diplomskega dela v elektronski indeks in izda študentu tri začasna potrdila o diplomiranju, ki nadomeščajo diplomsko listino do njene izdaje. Potrdila podpiše Dekan.

(3) Kot datum pridobitve strokovnega naziva se šteje datum zagovora diplomskega dela.

75. člen

(potrdilo o plagiatorstvu)

Študent lahko na lastno željo zaprosi Referat za Potrdilo o plagiatorstvu najkasneje v roku 15 dni od opravljenega zagovora. Storitev je plačljiva in objavljena v ceniku Fakultete.

76. člen

(izvodi diplomskega dela)

Dva izvoda diplomskega dela v vezani obliki Referat opremi z žigom in predloži knjižnici, en izvod pa izroči mentorju.

77. člen

(evidence o diplomantu)

Referat vodi o vsakem diplomskem delu mapo, ki vsebuje obrazce:

· Prijava teme diplomskega dela iz Priloge 1 z dispozicijo;

· Izjava o ustreznosti zaključnega dela iz Priloge 4;

· Izjavo o avtorstvu iz Priloge 5;

· Obrazec o tehnični ustreznosti iz Priloge 6;

· Zapisnik o diplomi iz Priloge 7.

11. Izpis

78. člen

(izpis iz fakultete)

(1) Študent, ki ne namerava dokončati študija se iz Fakultete lahko izpiše. Na Fakulteto mora nasloviti lastnoročno podpisano prošnjo za izpis.

(2) Referat v Računovodstvu preveri, če ima študent poravnane vse finančne obveznosti.

(3) Ko študent poravna vse finančne obveznosti do Fakultete mu Referat izda pisno izpisnico iz Fakultete.

IV. magistrski študijski program Pravo II. stopnje, MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Pravo in management nepremičnin II. stopnje,MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV ii. STOPNJE in MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM civilno in gospodarsko pravo ii. STOPNJE

1. Vpisni pogoji

79. člen


(1) V 1. letnik magistrskega študijskega programa Pravo II. stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:

· študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Pravo (38));

· študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Poslovne in upravne vede (34)) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Kandidati lahko dodatne študijske obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Kazensko pravo (8 ECTS);

· študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (ostala ISCED področja) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Kazensko pravo (8 ECTS) in Uvod v civilno pravo(8 ECTS);

· študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Poslovne in upravne vede (34)), sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Te lahko kandidati opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Kazensko pravo (8 ECTS);

· študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja), sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Kazensko pravo (8 ECTS) in Uvod v civilno pravo (8 ECTS).

(2) V 1. letnik magistrskega študijskega programa Pravo in management nepremičnin II. stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:

· študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij z najmanj 180 KT po ECTS (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezna strokovna področja (po ISCED kvalifikaciji) se smatra vse akreditirane dodiplomske programe s področij Pravo (38), Družbene vede (31), Arhitektura in gradbeništvo (58), Varstvo okolja (85) ter Tehnične vede (52) po in pred bolonjskim sistemom v Republiki Sloveniji;

· študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij, sprejet med 1. januarjem 1994 in 11. junijem 2004;

· študijski program prve stopnje ali študijski program za pridobitev visoke izobrazbe, sprejetim med 1. januarjem 1994 in 11. junijem 2004iz drugih strokovnih področij, jim lahko Študijska komisija določi diferencialne izpite glede na strokovno področje predhodnega študija v obsegu 16 do 24 KT.

(3) V 1. letnik magistrskega študijskega programa Alternativno reševanje sporov II. stopnje se lahko vpiše:

· kdor je zaključil študij po študijskem programu prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Pravo (38));

· kdor je zaključil študij po študijskem programu prve stopnje z drugih strokovnih področij (Humanistične vede (22) in Poslovne in upravne vede (34)) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 14 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Mirno reševanje sporov (6 ECTS);

· kdor je zaključil študij po študijskem programu prve stopnje z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 18 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti lahko kandidati opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Mirno reševanje sporov (6 ECTS) in Mediacija in arbitraža – alternativno reševanje sporov (4 ECTS);

· kdor je zaključil študij po študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij (Družbene vede (31) in Pravo (38), sprejetem med 1. januarjem 1994 in 11. junijem 2004;

· kdor je zaključil študij po študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (Humanistične vede (22) in Poslovne in upravne vede (34)), sprejetem med 1. januarjem 1994 in 11. junijem 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 14 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na 1. stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Mirno reševanje sporov (6 ECTS);

· kdor je zaključil študij po študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja), sprejetem med 1. januarjem 1994 in 11. junijem 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 18 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti lahko kandidati opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Mirno reševanje sporov (6 ECTS) in Mediacija in arbitraža – alternativno reševanje sporov (4 ECTS).

(4) V 1. letnik magistrskega študijskega programa Civilno in gospodarsko pravo II. stopnje se lahko vpiše:

- študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (Pravo (38));

- študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) ter Poslovne in upravne vede (34)) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Uvod v civilno pravo (8 ECTS);

- študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja) in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Uvod v civilno pravo (8 ECTS) in Finančno pravo (8ECTS);

- študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) ter Poslovne in upravne vede (34)), sprejetim med 1. januarjem 1994 in 11. junijem 2004ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Uvod v civilno pravo (8 ECTS);

- študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja) sprejetim med 1. januarjem 1994 in 11. junijem 2004 ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Uvod v civilno pravo (8 ECTS) in Finančno pravo (8ECTS);

- študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, z drugih strokovnih področij (Družbene vede (31) ter Poslovne in upravne vede (34)) ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS) in Uvod v civilno pravo (8 ECTS);

- študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, z drugih strokovnih področij (vsa ostala ISCED področja) ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer pri predmetih Pravoznanstvo (8 ECTS), Uvod v civilno pravo (8 ECTS) in Finančno pravo (8ECTS) Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.(5) Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

80. člen


(1) Pri prehodu na magistrski študijski program Pravo II. stopnje se:

· diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa Pravo ob vpisu prizna 60 KT oziroma dva semestra (eno študijsko leto) in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

· diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov družboslovnih ved ob vpisu prizna 44 KT in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrskega dela opraviti še 2 diferencialna izpita v obsegu 16 KT (Pravoznanstvo in Kazensko pravo);

· diplomantom štiriletnih univerzitetnih programov ne-družboslovnih ved ob vpisu prizna 36 KT in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrskega dela opraviti še tri diferencialne izpite v obsegu 24 KT (Pravoznanstvo, Kazensko pravo in Uvod v civilno pravo).

(2) Pri prehodu na magistrski študijski program Pravo in management nepremičnin II. stopnje se:

· diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa Pravo ob vpisu prizna 60 KT oziroma dva semestra (eno študijsko leto) in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

· diplomanti štiriletnih univerzitetnih programov družboslovnih ter ne-družboslovnih ved ob vpisu prizna 60 KT in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo opraviti še dva diferencialna izpita v obsegu 16 KT, ki jih glede na strokovno področje predhodnega študijskega programa določi Študijska komisija.

(3) Pri prehodu na magistrski študijski program Alternativno reševanje sporov II. stopnje se:

· diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa ali strokovnega magistrskega programa po ISCED klasifikaciji Pravo (38) prizna 54 KT in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

· diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa ali strokovnega magistrskega programa po ISCED klasifikaciji Družbene vede (31), Poslovne in upravne vede (34), Humanistične vede (22) prizna 42 KT in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrskega dela opraviti še 2 diferencialna izpita v obsegu 14 KT (Pravoznanstvo in Mirno reševanje sporov);

· diplomantom štiriletnega univerzitetnega programa ali strokovnega magistrskega programa iz vseh ostalih ISCED klasifikacij prizna 36 KT in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik. Poleg rednih študijskih obveznosti morajo pred zagovorom magistrskega dela opraviti še 3 diferencialne izpite v obsegu 18 KT (Pravoznanstvo, Mirno reševanje sporov in Mediacija in arbitraža –alternativno reševanje sporov).

(4) Pri prehodu na magistrski študijski program Civilno in gospodarsko pravo II. stopnje se:

− diplomantom, študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetega pred 11. junijem 2004, z ustreznega strokovnega področja Pravo (38), prizna 60 KT in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik;

− diplomantom, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, in študijski program za pridobitev specializacije iz ustreznega strokovnega področja Pravo (38), prizna 60 kreditnih točk in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik.

(5) Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov na vpisanem študijskem programu, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija na podlagi pisne prošnje študenta, priloženih spričeval ali drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

81. člen

(omejitev vpisa)

(1) V primeru, da število prijav za vpis v magistrski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo Fakulteta vpis omejila.

(2) Pri tem se bodo pri izbiri kandidatov upoštevali naslednji kriteriji:

· povprečna ocena na dodiplomskem študiju – do 60 % točk (vsaka desetinka povprečne ocene kandidata/ke nad oceno 5,0 daje eno točko);

· ocena diplomskega dela – do 40 % točk (vsaka ocena nad 5,0 daje eno točko).

82. člen

(vloga za vpis)

(1) Na magistrski študij se lahko vpiše kdor izpolnjuje vpisne pogoje po 79. ali 80. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo za vpis na magistrski študij (v nadaljevanju: vloga).



· overjeno kopijo diplome ali začasnega potrdila o diplomiranju;

· original ali overjeno kopijo potrdila o povprečni oceni študija ter oceno diplome;


(3) Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko vlagatelj priloži vlogi original ali overjeno fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih za morebitna priznanja izpitov na Fakulteti.


83. člen


(1) Pri magistrskem študijskem programu Pravo II. stopnje ter pri magistrskem študijskem programu Pravo in management nepremičnin II. stopnje se študent lahko vpiše iz nižjega v višji letnik v primeru, da je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 38 KT ter opravil vse dodeljene diferencialne izpite.

(2) Pri magistrskem študijskem programu Alternativno reševanje sporov II. stopnje se študent lahko vpiše iz nižjega v višji letnik v primeru, da je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 42 kreditnih točk ter opravil vse dodeljene diferencialne izpite.

(3) Pri magistrskem študijskem programu Civilno in gospodarsko pravo II. stopnje se študent lahko vpiše iz nižjega v višji letnik v primeru, da je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik oziroma je pri uspešno opravljenih izpitih iz predmetov letnika, v katerega je vpisan, dosegel najmanj 40 kreditnih točk ter opravil vse dodeljene diferencialne izpite.


84. člen

(pogojni vpis)

(1) Študent lahko napreduje v višji letnik, če mu manjka en izpit do izpolnitve splošnih pogojev iz 83. člena tega pravilnika.

(2) O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja enega izpita odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

85. člen

(izjemni vpis)

(1) Izjemni vpis v višji letnik je mogoč brez dveh ali več manjkajočih obveznosti do izpolnitve splošnega pogoja za napredovanje na osnovi utemeljenega razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati, da bo študent sposoben pravočasno opraviti študijske obveznosti.


(3) O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

86. člen




(3) Sklep o tem sprejme senat na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.


87. člen



(2) O ponovnem vpisu odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta. Prošnjo za ponovni vpis mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.


88. člen




89. člen





5. Menjava načina študija

90. člen

(menjava načina študija)

(1) Študent lahko ob upoštevanju določb Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat menja način študija.

(2) Na redni način študija se lahko vpiše tudi študent, ki je bil v nižji letnik vpisan izredno, če izpolnjuje pogoje iz 83. člena tega pravilnika. Število vpisnih mest za menjavo iz izrednega načina študija na redni način študij je omejen s številom mest za redni študij v 1. letniku.

(3) V primeru preseganja želja, imajo prednost kandidati z boljšimi uspehom pri študiju, pri čemer se upošteva skupna povprečna ocena kandidata na dan obravnave prošnje. Študent, ki je že izkoristil pravico do dvakratnega rednega vpisa oziroma rednega in ponovnega vpisa nima več pravice za vpis na redni način študija.

(4) Določbe v zvezi s prepisom iz izrednega na redni način študija se smiselno uporabljajo tudi za prepis iz rednega na izredni način študija.

(5) Prošnjo za menjavo načina študija mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

6. Status študenta

91. člen



· diplomira;

· ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;

· se izpiše;








92. člen


(1) Študent, ki je vpisan v študijski program druge stopnje in ki je do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavil pravico do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža.

(2) Študentu, ki je vpisan v študijski program druge stopnje in ki do zaključka študijskega leta 2011/2012 ni uveljavil pravice do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, preneha status študenta ob zaključku zadnjega semestra, v primeru da bo v času študija vključno od študijskega leta 2012/2013 dalje ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

(3) Absolventski staž preneha po določilih Zakona o visokem šolstvu, če študent v tem času diplomira.

(4) Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. september tekočega leta.

93. člen


(1) Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik ali za ponavljanje letnika, oziroma mu je potekel rok za dokončanje študija, izgubi status študenta. Fakulteta ga vodi v svoji evidenci kot študenta brez statusa.

(2) Študent brez statusa mora za opravljanje manjkajočih obveznosti (izpiti, magistrsko delo) poravnati finančne obveznosti posameznega izpita ali magistrskega dela skladno s cenikom Fakultete.

(3) Račun za manjkajočo obveznost prejme študent s strani Referata.




94. člen



95. člen



(2) Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za namen nadaljevanja oziroma dokončanja študija na Študijsko komisijo vložiti prošnjo za nadaljevanje oziroma dokončanje. Na podlagi pozitivne rešitve se sklene pogodba za nadaljevanje oziroma dokončanje študija, s katero se določi način opravljanja manjkajočih obveznosti, rok za zaključek študija ter način plačila finančnih obveznosti skladno s cenikom Fakultete.

(3) Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, lahko Študijska komisija študentu določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje oziroma dokončanje študija.




96. člen


(1) Magistrsko delo je zaključna študijska obveznost, ki ga mora študent opraviti - izdelati in uspešno zagovarjati, za pridobitev strokovnega naslova magister prava (za imenom in priimkom)/magistrica pava (za imenom in priimkom), magister prava in managementa nepremičnin (za imenom in priimkom)/magistrica prava in managementa nepremičnin (za imenom in priimkom), magister alternativnega reševanja sporov (za imenom in priimkom) magistrica alternativnega reševanja sporov (za imenom in priimkom), oziroma magister civilnega in gospodarskega prava (za imenom in priimkom) magistrica civilnega in gospodarskega prava (za imenom in priimkom).

(2) Magistrsko delo je mogoče zagovarjati potem, ko je študent opravil vse druge študijske obveznosti ter poravnal vse finančne obveznosti do Fakultete.


97. člen

(magistrsko delo)

Magistrsko delo je pisni izdelek in mora biti rezultat samostojnega študijsko-raziskovalnega dela študenta, zato ne more biti skupinsko delo. V magistrskem delu študent z analitičnimi metodami razrešuje neki strokovni ali znanstveni problem in dokaže, da zna kriti

Documents

· Web viewDodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih