1

Študijski dnevniki udeležencev mobilnosti v

evropskem projektu

ACADEMIA 2012 3. generacija

Uredila: mag. Sabina Škarja

Ljubljana, julij 2012

2

»Vedno bodi odprt za življenje, za razmišljanje, kaj pomeni

biti živo bitje, človek«.

Sabina Sevšek

3

KAZALO

Evropski projekt mobilnosti za karierne svetovalce ................................................................. 4

Andreja Grobelšek, šolska svetovala delavka na Srednji zdravstveni šoli Celje: Kako vse vključiti v izobraževanje in usposabljanje? (Reykjavik, Islandija) ............................................... 5

Sebastjan Antolin, karierni svetovalec na Zavodu RS za zaposlovanje: Arktične poti do svetovalnega dela – vseživljenjska karierna orientacija na Laponskem (Rovaniemi, Finska) .............................................................................................................................................................. 14

Valentina Uran, organizatorka izobraževanja odraslih in vodja Svetovalnega središča Zasavje na Zasavski ljudski univerzi Trbovlje: Mreženje izvajalcev kariernega svetovanja v izobraževanju in zaposlovanju v Latviji (Riga, Latvija) .............................................................. 27

Natali Horvat in Janez Horvat, karierna svetovalca na Zavodu RS za zaposlovanje: Izobrazba svetovalcev: poklicno svetovanje v praksi (Mannheim, Nemčija) ....................... 55

Štefanija Jaksetič Dujc, svetovalna delavka v Dijaškem domu Vič: Life-Designing: Ali lahko življenje načrtujemo? (Luxembourg, Luxembourg) ........................................................... 67

Neža Deželak, karierna svetovalka na uradu za delo Velenje: Vsakodnevni izzivi kariernega svetovanja na Finskem – spremljanje kariernih svetovalcev na delovnem mestu (Helsinki, Finska) ............................................................................................................................ 81

mag. Tina Kaltenekar, šolska svetovalna delavka na OŠ Simona Jenka Kranj: Svetovalno delo na Švedskem (Gothenburg, Švedska) ......................................................................................... 97

Sabina Sevšek, karierna svetovalka na Zavodu RS za zaposlovanje: Karierno svetovanje za odrasle (Aarhus, Danska)...................................................................................................................111

4

Evropski projekt mobilnosti za karierne svetovalce

Projekt Academia so mobilnosti evropskih kariernih svetovalcev ter šolskih

svetovalnih delavcev. Projekt financira evropski program Vseživljenjsko učenje,

Leonardo da Vinci Mobilnost.

Zavod RS za zaposlovanje v okviru NCIPS / Euroguidance Slovenia sodeluje v Academiji

od leta 2005 kot gostitelj evropskih svetovalcev, v letu 2010 pa bomo prvič tudi

slovenskim svetovalcem omogočili usposabljanje v tujini.

Cilji Academia mobilnosti so:

• priprava evropskih programov usposabljanja za karierne svetovalce,

• promocija izmenjav dobrih praks med evropskimi kariernimi svetovalci ter

• vzpostavitev formalnih in neformalnih mrež med evropskimi svetovalci.

Okoli 250 novih udeležencev se vsako leto udeleži mobilnosti v povprečno 40

organizacijah gostiteljicah. Mobilnosti so objavljene v katalogu na spletni strani

http://www.academia-europe.eu

Vsa usposabljanja trajajo 1 teden med februarjem in majem. Udeleženci si morajo

sami urediti odsotnost od dela v izbranem tednu študijskega obiska v dogovoru s svojim

delodajalcem kot službeno odsotnost.

V večini primerov je delovni jezik na usposabljanju angleščina, pri nekaterih

mobilnostih pa je delovni jeziku tudi francoščina, nemščina ali španščina. Januarja in

februarja je organiziran tečaj konverzacije angleščine za udeležence.

Udeleženci prejmejo dotacijo, s katero lahko pokrijejo stroške nastanitve, poti, dnevnic

in zdravstvenega zavarovanja med mobilnostjo.

Vsak izmed udeležencev bo v državi gostiteljici predstavil slovenski sistem

izobraževanja in karierne orientacije, po koncu usposabljanja pa napisal poročilo.

5

Andreja Grobelšek, šolska svetovala delavka na Srednji zdravstveni šoli Celje: Kako vse vključiti v izobraževanje in usposabljanje? (Reykjavik, Islandija)

25. marec 2012

Z ljubljanskega letališča sem odpotovala že zelo zgodaj, letela preko Frankfurta, kjer sem

čakala šest ur, in prispela v Reykjavik v poznih popoldanskih urah. Prvi vtis je bil zelo

poseben. Pokrajina, ki je nisem vajena, velika prostranstva z minimalno vegetacije,

ognjeniške gore v ozadju. Tu in tam še zaplate snega. Moderno glavno mesto s pridihom

ribiške vasi. Udobno sem se namestila v manjšem hotelu ob glavni nakupovalni ulici in

se zvečer sprehodila. Pihal je veter in nosil vonj oceana. Prešinilo me je, da sem res

visoko na severu, čeprav vreme zaradi oceana ni tako ekstremno, je pa ves čas

spremenljivo.

26. marec 2012

Že pri zajtrku sem spoznala nekaj udeleženk iz drugih držav in skupaj smo se peš

odpravile na naše prvo skupno srečanje v narodni knjižnici, kjer nas je sprejela

koordinatorica Dora. Študijskega obiska se je udeležilo 12 udeleženk iz Španije, Francije,

Luksemburga, Norveške, Finske, Danske in Slovenije. Po uvodni predstavitvi tedenskega

programa so sledile predstavitve izobraževalnih sistemov in oblik kariernega svetovanja

v državah držav udeleženk.

Udeleženke

Nekaj zanimivosti:

V Franciji imajo posebno službo, ki mora identificirati vse mlade po 16. letu starosti,

ki niso več vključeni v formalni sistem in skupaj z njimi oblikovati njihov projekt

(vključitev v izobraževanje, delo, usposabljanje ipd.).

6

Na Norveškem osnovnošolci pred izbiro srednje šole opravijo nekaj hospitacij v

srednjih šolah. V zadnjem razredu imajo predmet, ki se imenuje Izbira izobraževanja

(angl. Educational Choice), kjer se pripravljajo na nadaljevanje izobraževanja. Že v

predzadnjem razredu pa učence seznanjajo z idejami in postopki, kako začeti lasten

posel.

Na Finskem dajejo veliko poudarka svetovanju na prehodu. Sodelovanje med

osnovno in srednjo šolo se jim zdi ključno, zato svetovalci veliko sodelujejo in si

izmenjujejo podatke in dokumentacijo. Mladinsko delo je zelo razvito. Med drugim

pripravljajo tudi projekte za osipnike, saj ima vsak mladostnik, ki ne dobi mesta v

srednji šoli ali službe, pravico do »3-mesečne garancije« - projekta, v katerega je

vključen.

Na Danskem imajo UU-centre. Strokovni delavci teh karierno-svetovalnih centrov od

6. razreda dalje spremljajo učence, njihovo izobraževanje in usposabljanje vse do 25.

leta. To počnejo tudi v primeru izpisa ali odhoda v tujino, saj mora biti vsak vključen

v vsaj eno od oblik izobraževanja, usposabljanja ali dela in ne more biti kar tako

doma.

Po kosilu nam je koordinatorica Dora predstavila islandski izobraževalni sistem in stanje

na trgu dela. Pogosto lahko Islandce slišiš govoriti o stanju pred krizo in o stanju po

krizi. Od krize leta 2008 se srečujejo tudi z večjo stopnjo brezposelnosti, ki je v letu 2010

znašala 7,6 %, kar je zanje ogromno. Med njimi vlada miselnost, da jih je malo in da vsak

šteje – zato tudi vsak zaposleni šteje. Praktično vse ženske so zaposlene in med moškimi

in ženskami vlada enakopravnost. Večina zaposlenih tedensko opravi več ur dela kot je

poln delovnik. Srečujejo se tudi z večjim odstotkom osipa v izobraževalnem sistemu.

Med mladimi, ki so stari od 18 do 24 let, je skoraj 25 % takšnih, ki nimajo zaključene

srednje šole. To je še posledica obdobja pred krizo, ko so bili praktično vsi zaposleni in je

posameznik takoj po obveznem šolanju lahko dobil relativno dobro plačano službo.

Veliko se posvečajo izobraževanju odraslih in vseživljenjskemu učenju.

Popoldan smo obiskale Šolo vizualnih umetnosti Reykjavik. Šola izobražuje vsako leto

okoli 120 študentov na različnih ravneh izobraževanja. Na najvišjih ravneh

izobraževanje poteka v skladu z evropskim kvalifikacijskim ogrodjem. Šola sodeluje z

univerzo, različnimi podjetji in drugimi šolami v tujini. Del njihovega izobraževanja je

priznan na drugih evropskih partnerskih šolah, kjer lahko udeleženci dokončajo svoje

izobraževanje in diplomirajo. V povezavi z osnovnimi šolami organizirajo veliko tečajev

za učence ali šolam omogočajo, da del svojega programa opravijo v njihovi organizaciji, v

njihovih prostorih in pod vodstvom njihovih strokovnjakov. Vključeni so v projekt

Knowhow2, v katerem jih vodi misel: »Misliti z vsem našimi čuti«, saj s partnerskimi

organizacijami razvijajo metodologijo učenja in poučevanja, kjer delo z različnimi

materiali in metodami igra večjo vlogo.

7

Šola vizualnih umetnosti Reykjavik

27. marec 2012

Prvo predavanje je bilo posvečeno kariernemu svetovanju na Islandiji. Anna nam je

predstavila društvo svetovalcev in njihovo delovanje. Karierni svetovalec je reguliran

poklic, ki ga lahko opravlja oseba, ki je opravila magistrski študij kariernega svetovanja.

Poudarila je, da mora imeti svetovalec širši pogled. Pomemben je vpogled v družbene

spremembe, razvoj, trende v prihodnosti in ne le poznavanje izobraževalnega sistema,

izobraževalnih programov in poklicev.

Trenutna situacija je sicer takšna, da okoli 30 % osnovnih šol (pri nas prvi dve triadi)

učencem ne omogoča nobene oblike strokovnega svetovanja. V nižji in višji srednji šoli

(pri nas zadnja triada osnovne šole in srednja šola) pa ima vsak dijak pravico do

kariernega svetovanja in se le-to tudi izvaja v različnih oblikah.

Sledila je predstavitev raziskovalnega in razvojnega inštituta Center za vseživljenjsko

svetovalno delo. Čeprav je osebno svetovanje izredno pomembno, se vse bolj uveljavlja

tudi skupinski pristop in on-line informiranje. Je pa pri vseh aktivnostih pomembno

slišati glas uporabnika.

Predvsem v Franciji imajo zelo dobro razvite spletne portale, kjer so predstavljeni videi

različnih poklicev in jih svetovalci veliko uporabljajo pri aktivnostih karierne orientacije.

Na Finskem imajo v zadnjih treh razredih osnovne šole dneve oz. tedne »prakse«, ko si

učenci izberejo poklice, ki bi jih želeli bolj spoznati in jih preizkusiti. V teh tednih prakse

gredo v podjetja in različne organizacije in v praksi spoznavajo poklic.

V dopoldanskem delu smo prisluhnile še predstavitvi študijskega programa.

Popoldan smo obiskale Center za izobraževanje in usposabljanje v okviru Centra

vseživljenjskega učenja Mímir. Veliko smo izvedele o priznavanju neformalnega in

neformalno pridobljenega znanja. Predvsem po krizi 2008 se vedno več ukvarjajo s tem,

8

kako dvigniti raven izobrazbe in čim več odraslih vključiti v izobraževanje. Pri tem so jim

v veliko pomoč tudi sindikati v podjetjih, saj pomagajo pri promociji izobraževanja in

omogočajo prve stike zaposlenih s svetovalci.

28. marec 2012

V sredo smo cel dan preživele v južnem delu Islandije. Ko smo se peljale z minibusom, je

začelo rahlo rositi. Iz glavnega mesta smo se odpeljali med polja lave. Videli smo tudi

mnogo t. i. »hot spots«, kjer se iz tal kadi para geotermalne vode. Prav zaradi obilice

izvirov tople vode, ki jo imajo na jugu, v tem delu pridelujejo večino svoje zelenjave in

cvetja v velikih ogrevanih rastlinjakih.

Ustavili smo se v mestu Selfoss, kjer smo najprej obiskale Center za vseživljenjsko

učenje južne Islandije. Eydís Katla nam je predstavila njihove programe za odrasle in

mladostnike, ki niso v rednih šolah. Pri njih lahko udeleženci opravijo posamezne

module, ki so nato priznani v rednih izobraževalnih programih, le da tukaj poučevanje

poteka v majhnih skupinah in s prilagojenimi metodami. Poleg tega izvajajo tudi razne

tečaje in druge oblike neformalnega izobraževanja in usposabljanja.

Nato smo obiskale največjo srednjo šolo v tem delu države Fjölbrautaskóli

Sudurlands. V šolskem letu pouk poteka v dveh semestrih. V tem semestru šolo

obiskuje okoli 1000 dijakov. Večina je starih od 16 – 20 let, vendar se v redno

izobraževanje lahko vključujejo tudi starejših in odrasli. Šola izobražuje v splošnih

programih različnih smeri (naravoslovna, družboslovna, jezikoslovna, ekonomska) in

poklicnih programih (gradbeništvo, elektrotehnika, tehnika, turizem, šport, umetnost in

zdravstvena nega in oskrba). Praktični pouk se izvaja v delavnicah in pri delodajalcih.

Svetovalke so zaposlene predvsem za izvajanje aktivnosti karierne orientacije. Ostale

naloge, ki jih poznamo v šolskem svetovalnem delu v Sloveniji, so porazdeljene med

učitelji, ravnatelja, pomočnike ravnatelja in zunanje službe. Dobro imajo razvit tutorski

sistem. Več kot polovica dijakov pri pouku uporablja prenosne računalnike.

Fjölbrautaskóli Sudurlands

9

Pot nas je peljala naprej na južno obalo, kjer smo v kraju Eyrarbakki obiskale osnovno

šolo in zapor. Na osnovni šoli nas je sprejela svetovalka Gudrún in nam predstavila svoje

delo, ki je zelo podobno svetovalnemu delu v slovenskih šolah, s to razliko, da ima v

vsakem razredu nekaj pouka. Že sama arhitektura šole je zanimiva, saj stoji ob črni obali

morja, okoli dvorišča/igrišča pa je postavljenih več samostojnih hišk – učilnic.

Osnovna šola v kraju Eyrarbakki

Sledil je kratek sprehod do zapora Litla Hraun, kjer nam je svetovalka Anna Fríða

predstavila izobraževalne možnosti, ki jih imajo zaporniki. Zelo zanimivo se mi je zdelo,

da se vključitev v izobraževanje enači z delom v zaporu, kar pomeni, da je zapornik

enako plačan, če je aktiven v izobraževanju, kot če dela. Vodja paznikov nam je

predstavil tudi samo institucijo in nas s fotografijami popeljal po različnih prostorih, saj

se zaporniki neprijetno počutijo ob raznih ogledih in obiskih, kar upoštevajo.

Zanimivo je tudi, da si na oddelkih zaporniki sami pripravljajo obroke, kar se je po

njihovih izkušnjah izkazalo za zelo pozitivno, saj so tako bolj aktivni, se učijo

sodelovanja in prevzemajo odgovornost za lastno življenje. Eden od zapornikov nam je

predstavil svojo izobraževalno pot. Med prestajanjem kazni je že diplomiral iz prava in

ekonomije, sedaj pa že nadaljuje z magistrskim študijem. Učilnice so opremljene s

sodobno tehnologijo, tako da z učenjem na daljavo ni težav.

Dan smo zaključile s slastno večerjo v Stokkseyriju.

Zapor Litla Hraun

10

29. marec 2012

Četrti dan našega skupnega druženja je bil posvečen predavanjem in predstavitvam.

Idunn nam je predstavila Center za usposabljanje Iðan, kjer poteka svetovanje in

priznavanje izobraževanja in znanja v različnih poklicih. Center je v lasti tako delavcev

kot delodajalcev, saj so skupaj prepoznali potrebo po priznavanju izkušenj in

neformalno pridobljenega znanja. Priznavanje poteka glede na kurikul, ki je v

izobraževanju določen za pridobitev posameznega poklica. Priznati je možno strokovni

del kurikula, splošne predmete in manjkajoče strokovne vsebine pa lahko udeleženec

opravi v šoli ali drugi organizaciji, ki izvaja formalno izobraževanje.

Zatem nam je Erla predstavila izobraževanje in usposabljanje, ki ga za priseljence

izvajajo v medkulturnem centru. V centru omogočajo tujcem brezplačno pravno pomoč,

storitve prevajanja in tolmačenja, tečaje islandskega jezika in druge tečaje, ki jih

organizirajo tudi na pobudo in interes udeležencev. V svoje delo so začeli vključevati

prostovoljce – študente socialnega dela. Razmišljajo o projektu, v katerega bi vključili

priseljence in prostovoljce, ki so pripravljeni biti njihovi prijatelji, se družiti z njimi in jih

predstaviti tudi drugim svojim prijateljem, saj bi na tak način lahko tujce bolj vključevali,

razširili njihovo socialno mrežo in krepili občutek povezanosti.

Primer dobre prakse so tudi srečanja predstavnikov vseh ustanov in organizacij (vladnih

in nevladnih), ki delajo s priseljenci, enkrat mesečno, na katerih si izmenjajo informacije,

sodelujejo in načrtujejo svoje delo in različne projekte.

Center za usposabljanje Iðan

V popoldanskem delu smo v diskusiji debatirale o novih spoznanjih in primerjale lastne

prakse in izkušnje. Ugotovile smo, da je na Islandiji pogosta situacija, ko ima ena oseba

več funkcij (učitelj, svetovalec, organizator). Dora nam je pojasnila, da to izhaja iz ideje,

da jih je malo in morajo biti samozadostni, zato je vedno prvo vprašanje, ki si ga vsak

zastavi: Kaj lahko jaz naredim? Kaj lahko prispevam? Moški in ženske se upokojijo pri

67. letu. Nekaterim je dovoljeno, da delajo dlje – do 70. leta in to je poseben privilegij, saj

pomeni, da si prepoznan kot tako dober in sposoben, da lahko delaš dlje.

11

V primerjavi s svetovalnim delom pri nas v severnih državah svetovalne delavke več

delajo v razredih, s skupinami. V urniku so predmeti, ki sodijo pod okrilje svetovalnega

dela, in so del rednega obveznega programa in uvrščeni v reden pouk. Učenci morajo biti

prisotni in izpolniti svoje obveznosti, ob koncu pouka pa niso ocenjeni z oceno, temveč z

opravil/ni opravil. Predvsem pri aktivnostih kariernega svetovanja smo izpostavile

nekaj vprašanj, ki so ključna pri izbiri poklicne poti, zato je pomembno, da jih pri

načrtovanju aktivnosti upoštevamo:

Kaj želimo v svojem življenju početi?

Kdo vse so pomembne osebe v mojem življenju?

Kakšno vrsto zaposlitve bi si izbral?

Katere so moje vrednote?

Kaj je zame v življenju pomembno?

Koga vse sem v življenju že srečal in vzpostavil dolgotrajnejši stik?

Katere ovire vidim na svoji življenjski poti?

Kaj lahko storim, da bom v življenju srečen?

30. marec 2012

V petek smo obiskale dve organizaciji. Najprej smo se odpeljale na obrobje mesta in

preživele nekaj časa z zaposlenimi in udeleženci Centra za rehabilitacijo Hringsjá.

Udeleženci programov so zaradi različnih diagnoz napoteni v center s strani zdravnikov,

socialnih delavcev, terapevtov, ipd. Center udeležencem omogoča, da se pri njih najprej

vključijo v kratke tečaje, ki potekajo dvakrat na teden. Če zmorejo redno opraviti svoje

dolžnosti v teh kratkih tečajih, se lahko vključijo v programe na srednješolski ravni

(moduli računalništvo, islandščina, angleščina, matematika, sociologija, psihologija,

računovodstvo, umetnost). V centru so zaposleni učitelji, karierni svetovalec, socialni

delavec, psiholog, specialni pedagog in Davis svetovalec za udeležence z disleksijo.

Ugotavljajo, da pri njih mnogo ljudi ni uspešnih v šolah prav zaradi disleksije. Ljudem, ki

imajo disleksijo, pomagajo s programom Davis, v katerem se na prvi stopnji naučijo

učinkovite orientacije med črkami in števkami, na drugi stopnji pa s pomočjo gline

ustvarijo reprezentacijo pomena besede in sam zapis besede.

Pot smo nadaljevale v kraj Kópavogur in si ogledale organizacijo Fjölsmiðjan – delovni

center za mlade na razpotjih. Center vodi Thorbjörn, nekdanji trener islandske

nogometne reprezentance. V delavnice so vključeni mladi, ki so imeli težave z

odvisnostjo, brezposelni, uporabniki socialne pomoči … Center zaposluje ranljive

skupine mladih s ciljem večjega družbenega blagostanja. Mladi prihajajo na svoje

delovno mesto v eni izmed delavnic: avtomehanična, elektro, tesarska, tekstilna,

reciklaža, kuhinja. V teh delavnicah mladi pod vodstvom mentorjev popravljajo

pokvarjene ali odvržene gospodinjske aparate, razstavijo stare računalnike in druge

stroje, sestavljajo razne izdelke, izdelujejo lesene izdelke in izdelke in odpadnega

12

tekstila, imajo pralnico in polirnico avtomobilov. Center je povezan z različnimi podjetji

in trgovinami. Pri delu se zahteva red in disciplina, vendar se mentorji osebno zelo

zavzamejo za vsakega posameznika. Cilj centra je, da mladi postanejo aktivni v svojih

življenjih, da se vključijo v delovni proces, pridobijo delovne navade in si postavijo

osebne cilje. Za svoje delo so plačani, delovnik traja 6 ur. Center je zelo uspešen in okoli

85 % udeležencev najde svojo pot – redno delo ali izobraževanje.

31. marec 2012

Ključno za razumevanje islandske družbe je tudi spoznavanje krajine, zgodovine in

znamenitosti. Klasičnih kulturnih znamenitosti, kot smo jih vajeni v drugih evropskih

prestolnicah, je malo. V Reykjaviku se muzej in narodna galerija v zimskem času zapreta

že ob 17. uri. Soboto sem posvetila spoznavanju kulturnih in naravnih znamenitosti. Še z

nekaterimi udeleženkami sem si ogledala območje prvega islandskega parlamenta, ki

stoji v nacionalnem parku Thingvelir, območje razmikanja tektonskih plošč, slap Gulfoss,

vulkanski krater Kerið z jezerom, in območje gejzirjev. Ogled je bil profesionalno voden

in resnično dobro organiziran.

Spoznavanje islandskih znamenitosti

Lokalni vodič nam je predstavil mnogo lokalnih zanimivosti, pripovedoval zgodbe iz

Sage, zgodbe o trolih, škratih in skritih ljudeh, geotermalnih izvirih in njihovi uporabi,

islandskih konjih, predstavil islandsko književnosti in nekaj njihovih avtorjev,

spregovoril o vedno spremenljivem vremenu. Na otoku živi okoli 330.000 prebivalcev,

večina je skoncentrira v glavnem mestu in nekaj mestih ob obali. Kar 98 % prebivalstva

uporablja internet. Notranjost otoka pozimi sploh ni dostopna. Geotermalno vodo

uporabljajo za ogrevanje hiš in rastlinjakov ter proizvodnjo elektrike. Voda iz pipe je

pitna, vendar vsebuje veliko žvepla, kar ji daje nenavaden vonj. Drevesa rastejo le na

določenih območjih, vsako leto skušajo pogozditi eno območje, vendar razmere niso

ugodne. Ima pa človek tukaj priložnost videti kite, delfine, severni sij.

Spoznala sem, da imajo tukajšnji ljudje močan občutek za skupnost in skupno dobro.

Zelo so povezani, kar pa po drugi strani pomeni tudi večji neformalni nadzor (če

zapornik pobegne iz zapora, to zanj pomeni le krajši dopust, saj ga bo zelo v kratkem

nekdo videl in prepoznal). Vesela sem, da sem ta zadnji dan preživela izven mesta, med

ljudmi in spoznala del krajine, saj zaokroži moje razumevanje in doživljanje Islandije na

veliko bolj celosten način.

13

1. april 2012

V nedeljo sem odpotovala domov. Zjutraj sem si na avtobusu vtisnila v spomin zadnje

obrise glavnega mesta. Na poti na letališče Keflavik sem opazovala ocean, ribiške hiše in

polja lave. Na letalu sem prisluhnila islandski glasbi. V Ljubljano sem letela preko

Kopenhagna, kjer sem čakala tri ure, pa še izgubila dve, saj sem morala kazalce na uri

premakniti naprej. Vendar pa je potovanje teklo brez težav in znova sem se dotaknila tal

na Brniku ob enajstih zvečer. Za mano je bil nepozaben teden na Islandiji.

14

Sebastjan Antolin, karierni svetovalec na Zavodu RS za zaposlovanje: Arktične poti do svetovalnega dela – vseživljenjska karierna orientacija na Laponskem (Rovaniemi, Finska)

V tednu med 22. in 29. 4. sem se udeležil programa študijskega obiska v okviru

programa Leonardo Da Vinci v mestu Rovaniemi na Finskem. Obisk je potekal v

organizaciji Lapin opinto-ohjaus ry (Nevladne organizacije kariernih svetovalcev na

Laponskem, podružnice Finskega društva kariernih svetovalcev) in Euroguidance centra

Finska.

Izmenjava se je začela s prijavo in izbiro destinacij. Poleg programa na Finskem, ki sem

ga izbral zaradi zelo uspešnega sistema svetovalnega dela, sem se prijavil še za program

v Španiji (Barcelona) in Irskem (Dublin).

Moje srečanje s Finsko se je v bistvu začelo že en teden prej, ko so udeleženci slovenske

Academie predstavljali njihove šolske sisteme in svetovalno delo. V Ljubljani sem

namreč spoznal Soilo in Anu, ki sta prišle v Slovenijo prav iz mesta Rovaniemi. Pozneje

se je tudi izkazalo, da sta za povratek izbrali isti let iz Helsinkov v Rovaniemi.

Moja logistika je potekala na sledeč način. Z avtom sem se v nedeljo, 22.4. podal na

dunajsko letališče. Ker smo imeli še isti dan prvi neformalni sestanek, je bila to

najenostavnejša varianta. Iz Dunaja smo poleteli v Helsinke in nato še do mesta

Rovaniemi. Na letališče v Rovaniemiju smo prispeli okrog 17h, sledil je še 15 minutni

transfer do hotela Scandic v središču mesta. Hotel smo rezervirali na predlog

koordinatorke programa. Vsi udeleženci smo bivali v istem hotelu.

22. april 2012

Po prihodu na Laponsko me je nekoliko presenetila razlika med vremenom v Helsinkih

in Rovaniemiju. V Helsinkih je bilo13 stopinj in sončno, v mestu Rovaniemi pa megla in

hladno vreme. V času našega obiska je bilo še pol metra snega, reke so bile pokrite še z

ledom in snegom, ponoči in zjutraj pa se je temperatura spustila tudi pod ničlo.

Zvečer smo se sestali s koordinatorko projekta Kati Virolainen in lokalnim

organizatorjem Arijem Sirviöm. Sledila je seznanitev s preostalimi udeleženci in

celotedenskim programom. Prav tako smo zapisali naša pričakovanja, prispevek in

strahove, ki nas obdajajo v zvezi z obiskom.

15

Takole smo na zabaven način zapisali naša pričakovanja, prispevek in strahove v zvezi z našim študijskim obiskom

Spoznavali smo se na nekoliko nenavaden način, tako da smo o sebi napisali tri trditve,

dve sta morali biti resnični. Nato smo v parih, vsak z vsakim, poskušali uganiti katera

trditev za nas drži in katera ne. Zelo hitro je stekla zelo zabavna konverzacija. Kot

skupina smo se dobro ujeli, tudi na račun prijetne večerje, ki smo si jo privoščili vsi

udeleženci.

Udeleženci Delovno mesto Država Mesto

Palle Kristensen Advice and guidance organisation: UU-sjaelsoe Danska Birkerod

Christine Kejser Advice and guidance organisation:

Ungdommens Uddannelsesvejledning Danska Koege

Elena Batalloso Duran Public administration/school: Bilingual

Secondary Education School Villablanca Španija Madrid

Maria Auxiliadora

Farias Oropesa

Public administration/school: IES Pablo

Montesino Španija

Las Palmas de

Gran Canaria

Robin Denis Advice and guidance organisation: CIO of

Montargis (Guidance Center of Montargis) Francija Montargis

Manuela Anthony Piu Advice and guidance organisation: Mission

Locale du Pays de Saverne Francija Saverne

Aoibheann Byrt St. Joseph's Community College Irska Kilkee

Nina Grondahl School: Valldal Skule Norveška Valldal

Iveta Leja-Andersone Advice and guidance organisation Latvija Liepāja

16

Koordinatorka Kati Virolainen in udeleženka Academie v Sloveniji Anu Turunen

Elena, ena izmed udeleženk iz Španije in lokalni organizator obiska Ari Sirviö

23. april 2012

Po zajtrku in zboru v avli hotela smo se odpravili do Regionalne administrativne

enote Laponske. Kari Torikka nam je predstavil glavne naloge institucije.

Administrativna enota je zadolžena za javne službe in storitve (zdravstvo in socialno

varstvo, izobraževanje, promocijo in izvajanje pravnega varstva), požarno varnost in

civilno zaščito. Posebna naloga je skrb za populacijo Samijev, narodnosti, ki živi na

področju Finske, Švedske, Norveške in Rusije. Obstajajo trije jeziki, ki jih uporabljajo in

so si med popolnoma različni. Na Finskem jih je 3000 imajo pa v ustavi zapisano pravico

do učenja v svojem jeziku v osnovni šoli, ponekod jim je to omogočeno tudi v srednji šoli.

Navedel je tudi nekatera dejstva o Laponski: na področju Laponske živi cca. 180 000

ljudi (3,5 % vseh na Finskem), Območje obsega 30 % vseh površin na Finskem, kar

pomeni, da je Laponska redko poseljena dežela velikih razdalj.

17

Kati nam je predstavila tudi CIMO - Center for International mobility, ki skrbi za vse

projekte povezane z EU. Prav tako smo spoznali finski izobraževalni sistem. Tega lahko

opišemo s pridevniki kot so: prilagodljiv, osredotočen na potrebe uporabnika, povezan z

različnimi institucijami. Šolanje je na vseh ravneh brezplačno, poskrbljeno je tudi za vsaj

en topel obrok dnevno (OŠ, SŠ).

Izobraževalni sistem je zelo tesno povezan z drugimi institucijami, tudi z Zavodom za

zaposlovanje. Zelo dobro imajo urejeno karierno svetovanje v osnovnih in srednjih

šolah. V prvih imajo od 7-9 razreda poseben predmet, kjer učence učijo o poklicih,

samoizobraževanju, pridobitvi veščin (1 ura na teden in individualno svetovanje). Imajo

tudi nekatere posebne metode, kot so svetovanje družinam otrok, ki se ne zmorejo

odločiti o nadaljnji poti, posebna svetovanja za tiste, ki niso bili izbrani na želeni

program, itd. Po končanih devetih razredih imajo učenci možnost ostati v OŠ še eno leto.

V tem letu lahko opravljajo različne dejavnosti kot so: izboljšanje ocen za boljše

možnosti vpisa na želeno srednjo šolo, opravljanje nekaterih obveznosti za srednje šole,

dodatne aktivnosti za lažjo odločitev za srednješolski program.

Posebnost v srednji šoli je obiskovanje podjetij v njihovem okolju (npr. kosilo v

restavraciji, kjer nato lastnik te verige restavracij in hotelov predstavi različne poklice),

in spoznavanje teh poklicev tudi skozi delo. Zelo so izpostavili dejstvo, da je karierno

svetovanje domena vseh učiteljev, ne samo svetovalnega delavca. V urniku je na leto od

40-60 ur rezerviranih za poklicno orientacijo.

Na terciarni ravni je svetovanje odvisno od potreb študenta. Imajo tudi t. i. ljudske šole

in šole za odrasle, kjer je možno pridobiti veščine in znanje, ki pomagajo pri vpisu na

univerzo ali politehnično fakulteto.

Obiskali smo tudi Zavod za zaposlovanje, kjer smo imeli predstavitev na temo od

poklicne orientacije do kariernega svetovanja, ki jo je vodil psiholog Jussi Huttu-

Hiltunen. Če se je nekdaj ljudi obravnavalo kot objekte (masovna psihološka testiranja),

je zdaj definitivno čas, da se jih obravnava kot subjekte. Pomembno je svetovanje

osredotočeno na stranko, njegovo aktivacijo in motivacijo (angl. reverse motivation).

Testiranje pride v poštev samo v izrednih primerih.

Izvedeli smo tudi nekaj podatkov. Stopnja reg. brezposelnosti je v Rovaniemiju in okolici

13 %, na nacionalni ravni pa 8 %. Podobno kot v Slovenji predstavljajo veliko težavo

dolgotrajno brezposelni. Za dolgotrajno brezposelne štejejo na Finskem tiste iskalce

zaposlitve, ki so prijavljeni 1 leto ali več.

Čakal nas je še ogled mesta in okolice z avtobusom. Ogled je vodila bodoča diplomantka

na turistični fakulteti, ki je opravljala izpit iz turističnega vodenja. Med drugim smo

18

obiskali tudi mesto Božička in eno izmed njihovih smučišč (205 m nadmorske višine).

Zvečer smo se opravili še skupno večerjo in imeli priložnost, da se boljše spoznamo.

Voden ogled mesta z avtobusom je bil hkrati izpit za študentko visoke turistične šole

Finski izobraževalni sistem

19

24. april 2012

Dan smo preživeli na Laponske športne akademije ali kot ji sami pravijo Santa sport.

Institucijo nam je predstavil nekdanji odlični smučarski tekač, sedaj pa trener finske

reprezentance Reijo Jylhä. Akademija nudi izredne možnosti in zmogljivosti. Te so poleg

študentom njihovih programov namenjene tudi srednješolcem, ki imajo možnost, da si

kot izbirni predmet izberejo vadbo določenega športa. Ta predmet se jim tudi prizna kot

del opravljenih obveznosti. Med sedanjimi študenti šole je tudi svetovno znana alpska

smučarka Tanja Poutiainen in nekdanji odlični tekač na smučeh, dobitnik olimpijskih

medalj Hannu Manninen.

Ena izmed mnogih športnih objektov - večnamenska športna dvorana s tekaško stezo

Pred kosilom smo poslušali še predstavitev šole, ki združuje splošno in poklicno

srednješolsko izobraževanje v en sam program, ki se imenuje HigVoc. Predstavljala je

Tarja Kupari. Na koncu imajo učenci več različnih kvalifikacij, ki jih lahko unovčijo pri

vpisu na študij.

Na kosilu smo odšli na bližnji šolski center, kjer kot svetovalec dela koordinator našega

obiska Ari.

Osnovne šole imajo tudi zelo dobro opremljene učilnice za glasbo

20

Sledila je predstavitev podjetja Lappset, ki izdeluje igrala za zunanje prostore, tudi

taka, ki so namenjena posebej starejšim osebam. Igrala smo preizkusili tudi v praksi, saj

je v stavbi tematski igralni park za mlade.

Preizkušanje interaktivnih igral

Na koncu smo poslušali še predstavitev Danskega in Norveškega izobraževalnega

sistema. Dan smo končali s kratko evaluacijo, v t. i. pogovornih skupinah (˝buzz group˝),

kjer smo udeleženci razdeljeni v skupine, podali tri stvari tistega dne, ki so izstopale v

pozitivnem smislu in tri, ki so nas zmotile.

25. april 2012

Tretji dan smo preživeli na Univerzi za uporabne znanosti. Gre za univerzo s približno

3000 študenti različnih programov (ekonomija, administrativne vede, tehnologija,

turizem, itd), vsako leto jih na novo sprejmejo 600. Programi trajajo od 3,5 do 4 let.

Univerzo sestavljajo tri univerzitetna naselja: Rantavitikka Campus, Ounasvaara Campus

in Viirinkangas Campus (MTI).

V tujino vsako leto pošljejo 150 študentov, približno toliko je tudi tujih študentov na

njihovi univerzi. Vsi visokošolski programi so brezplačni. Predstavili so nam tudi način

financiranja študentov na Finskem. Vsak študent je upravičen do denarne pomoči, tudi

za dodatek za najemnino in posojilo lahko zaprosijo. Na letni ravni tako lahko pridobijo

cca. 11.000 € pomoči s strani države. Pomoč prejemajo tudi študenti na izmenjavi v

tujini.

Na Univerzi imajo zelo razvit sistem tutorstva. Poznajo učitelje tutorje. Ti so zadolženi za

20-40 študentov. Na vsakih 10 novih študentov pa dodelijo še enega učitelja tutorja. Od

splošnega spoznavanja in pomoči glede študija so tutorji zadolženi še za nekatere druge

dejavnosti. Med njimi so pomoč glede osebnega načrta študija, glede na prepoznavo do

21

tedaj pridobljenih znanj in veščin ter interesov, spodbujanje pripadnosti in skupinskega

duha, redno spremljanje študentov pri njihovem razvoju in napredku.

Razvijajo tudi t. i. virtualno tutorstvo in sicer s pomočjo platforme Optima, kjer pomoč

nudijo preko interneta. Ta vrsta pomoči je še posebej pomembna za odrasle študente, ki

ponavadi študirajo na daljavo.

Paivi Saari nam je predstavila še celotni sistem svetovanja in svetovalnega dela. Ta je

zelo dodelan in prestreže študente v ključnih trenutkih.

Učilnica za razvoj programov virtualne resničnosti

Sledil je moj prispevek, predstavitev izobraževalnega sistema in ureditve kariernega

svetovanja v Sloveniji. Svoj prispevek sta predstavili še udeleženka iz Latvije, Ivete Leja-

Andersone iz Advice and guidance organisation in udeleženka iz Irske Aoibheann Byrt s

St. Joseph's Community College.

Sledila je predstavitev podjetja Crelint, ki se ukvarja z novimi tehnologijami, predvsem

mobilnimi. Značilno zanje je, da so sosedi z Univerzo za uporabne znanosti in da z njo

tudi zelo tesno sodelujejo. Univerzi predlagajo spremembe učnih vsebin, ki se izražajo v

večji zaposljivosti študentov, v tem primeru informatike. V času študija veliko študentov

univerze dela na različnih projektih podjetja, pišejo diplomske naloge na podlagi dela v

podjetju, imajo praktičen pouk. Značilno za univerzo uporabnih znanosti je, da se več kot

20 % študentov zaposli pri delodajalcih, kjer so opravljali praktično delo.

V podjetju se tudi srečujejo s t. i. internacionalizacijo trga delovne sile. Njihovi

uslužbenci namreč prihajajo iz mnogih držav, med njimi pa izstopajo strokovnjaki iz

Indije in Kitajske. Internacionalizacija in poudarek na izobraževanju tujih jezikov, še

posebej angleščine je ena izmed glavnih prioritet finskega izobraževalnega sistema v

prihodnje.

Obiskali smo še šolo na kateri, kot svetovalna delavka, dela Anu Turunen. Gre za

najstarejšo srednjo šolo na Laponskem z zelo zanimivo arhitekturo. Anu nam je

predstavila projekt za izboljšanje svetovalnega dela v srednjih šolah.

22

Učilnica, kjer se odvija pouk umetnosti

26. april 2012

Četrti dan smo spoznali Univerzo Laponske in vlogo kariernega svetovanja na njej. To

nam je predstavila Satu Peteri, vodja svetovalne službe. Glavni cilj njihovega dela je

spodbujanje zaposlovanja njihovih študentov. To dosegajo z objavo prostih delovnih

mest, individualnim kariernim svetovanjem, učenjem veščin za uspešnejše iskanje

službe, ... Informacije o diplomantih zbirajo še do 5 let po diplomi. Sodelujejo tudi z

delodajalci, ki lahko pri njih objavijo prosta delovna mesta, ponudijo mesta za praktično

usposabljanje, objavijo raziskovalna dela, teme za diplomske naloge, predstavijo

podjetje.

Obiskali smo tudi bližjo osnovno šolo in si pogledali prostore šole.

Učenci že v OŠ prihajajo s kolesi

Sledila je predstavitev izobraževalnih sistemov Francije, ki sta jo izvedla Robin Denis,

Advice and guidance organisation: CIO of Montargis (Guidance Center of Montargis) in

Manuela Anthony Piu, Advice and guidance organisation: Mission Locale du Pays de

Saverne Plaine et Plateau in predstavnici iz Španije Elena Batalloso Durán, Public

administration/school: Bilingual Secondary Education School ter Maria Auxiliadora

Farias Oropesa, Public administration/school: IES Pablo Montesino.

23

Obiskali smo tudi podjetje Lappland Safaris, kjer nam je direktor predstavil dejavnost

podjetja in sodelovanje s srednjimi šolami in drugimi ustanovami, ki skrbijo za kadre in

zaposlovanje.

Popoldne smo imeli še aktivnosti v naravi. Odpravili smo se na srednjo kmetijsko šolo,

približno 10 minut oddaljeno od centra mesta. Tam smo se spoznali s severnim jelenom,

tekom na smučeh v globokem snegu in tradicionalno kuhinjo Samijev. Eden izmed

dijakov nam je predstavil preživetje v naravi. To je bil njegov praktični preizkus za

usposobljenega vodiča v naravi.

Predstavitev teka na smučev v globokem snegu

Predstavitev načinov preživetja v naravi

27. april 2012

Zadnji uradni dan nas je gostil Laponski inštitut za raziskovanje in izobraževanje v

turizmu - Multidimensional Tourism Institute (MTI). Ta povezuje vse nivoje

izobraževanja v turizmu, veliko pozornosti namenjajo tudi raziskavam in

24

razvoju. Razvojno področje je predvsem domena Univerze Laponske. Druga dva

partnerja pa sta Univerza uporabnih znanosti Rovaniemi in srednješolska ustanova

Lapland Tourism College. Institut spodbuja sodelovanje na področju produktnega

razvoja, inovacij, raziskav in izobraževanja.

Tukaj smo jedli tudi najboljše kosilo, saj so nas stregli študenti in dijaki Lapland Tourism Collage-a

Predstavniki srednješolskega izobraževanja so podrobno predstavili poklicno

svetovanje na šoli. Zelo zanimivo je bilo slišati konkretne probleme, s katerimi se

soočajo. Med njimi je tudi odsotnost od pouka.

Ob koncu dne smo naredili še evalvacijo celotnega tedna. Zvečer smo imeli še skupno

poslovilno večerjo. Organizatorji so še enkrat več izredno potrudili in večerjo rezervirali

v gostišču ob reki Ounasjoki. Presenetili so nas tudi z živo glasbo in seveda karaokami, ki

jih na Finskem težko zgrešite.

Ena izmed učilnic za praktični pouk – v času našega obiska so dijaki poskušali različne vrste piva

28. april 2012

Večina udeležencev je imela let iz Rovaniemija že zgodaj zjutraj ali opoldne. Moj let je bil

šele ob 18h, zato sem imel nekaj časa za ogled mesta in nakupe. Odločil sem se za muzej

Arktikum v katerem je prikazano severnjaško življenje, značilnosti pokrajine znotraj

25

arktičnega kroga in tradicija Samijev. Nekaj pred 20h sem priletel v Helsinke in se

odpravil do hotela.

Vhod v Arktikum

Tradicionalna noša Samijev

29. april 2012

Zadnji dan se namenil raziskovanju Helsinkov. Ker sem imel let zgodaj popoldne, sem si

na hitro ogledal zgolj nekatere glavne znamenitosti mesta. Več slik tukaj.

Luteranska katedrala in spomenik Sibelius

26

Viri: https://www.dropbox.com/s/ni57k8sivfcgc4b/Programme_Academia%20Rovaniemi.p

df

https://www.dropbox.com/s/oimq6ex65h2p303/24124_AVI_presentation_230411.pdf

http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Sami

http://cimo.fi/

https://www.dropbox.com/s/fziw5zljyzx2hak/18560_guidance_kalvot_2010.pdf

https://www.dropbox.com/s/1iucwi6mhfw9iea/15616_guidance_in_finland_2009.pdf

https://www.dropbox.com/s/6qvom0rpuk52aua/24138_Lapland_Sports_Academy_Reij

o_Jyllha.pdf

https://www.dropbox.com/s/0oh0t4estgy7dcr/24125_LAO_HighVoc_240412.pdf

https://www.dropbox.com/s/9dzysclwc2yadet/24143_RAMK_Presentation_Matti_Lem

piainen.pdf

http://www.ramk.fi/fi.iw3

http://www2.jobstep.net/modules/page/show_page.asp?id=AC40AB409B3C4DF4933D

43ED4774ECEE&tabletarget=data_1&MENU_1_activeclicked=F9ADB33290DE417A859

1056F020C78F7&MENU_1_open=false&pid=EF688A67FF084875B42486193757B8F6&

layout=ENG_jobstep_tietopalvelu

https://www.dropbox.com/s/qw14zt8qj6n2t27/24557_Ireland.pdf

https://www.dropbox.com/s/zh5o7whik1op4vc/24559_Slovenia.pdf

https://www.dropbox.com/s/i8qlkuzuop7mr2h/24144_RAMK_Support_services_Maija_

Tormanen.pdf

https://www.dropbox.com/s/ly0rguylx45e0ob/24148_RAMK_Teacher_tutoring_Outi_K

ahkonen.pdf

https://www.dropbox.com/s/uq88tvblrsbplr4/24147_RAMK_Valtti_project_Paivi_Saari.

pdf

https://www.dropbox.com/s/c8787guo1bioqwu/24146_RAMK_IAG_services_Paivi_Saa

ri.pdf

https://www.dropbox.com/s/vcvay9epghsa0kp/24730_Aca_ROI_Anu_Turunen_Projekti

.pdf

https://www.dropbox.com/s/anwdspme8d834tr/24186_Career_Services_University_of

_Lapland_2012_Satu_Peteri.pdf

https://www.dropbox.com/s/5tljrfjxthx6739/24558_Spain.pdf

http://www.lapinsafarit.fi/en/lapland-safaris

http://www.lappset.com/

http://tourism.luc.fi/In_English/Institute.iw3

https://www.dropbox.com/s/wqj2gjtbd483mle/24561_Economic_information_Office_2

70412.pdf

https://picasaweb.google.com/114818582832110905031/AcademiaRovaniemiFinska?

authkey=Gv1sRgCIGKjZeWxpb0qgE

27

Valentina Uran, organizatorka izobraževanja odraslih in vodja Svetovalnega središča Zasavje na Zasavski ljudski univerzi Trbovlje: Mreženje izvajalcev kariernega svetovanja v izobraževanju in zaposlovanju v Latviji (Riga, Latvija)

Med 22. in 29. 4. 2012 sem se v okviru mobilnosti v projektu Academia udeležila

študijskega obiska v Latviji. Latvija ob prijavi ni bila moja prva izbira, čeprav sem ob

njenem imenu naredila kljukico, ker se je tema obiska nekako ujemala z mojim delom in

mojimi interesi. Ko me je Sabina Škarja z Zavoda RS za zaposlovanje sredi novembra

poklicala po telefonu in preverjala, če sem pripravljena potovati v Latvijo, sem brez

pomišljanja pritrdila. V resnici pa je Latvija ena od zadnjih držav, ki bi jo izbrala za

osebno potovanje, ker sem o njej vedela zelo malo, pa tudi zato, ker je njen najvišji vrh

nižji od nadmorske višine kraja, kjer živim. Novembra se je april zdel neskončno daleč, v

resnici pa je bilo tako, kot bi pomežiknila ob premočnem soncu in že sem polnila kovček.

Tema študijskega obiska je bila mreženje izvajalcev kariernega svetovanja na področju

izobraževanja in zaposlovanja v Latviji. Vsebinska podlaga študijskega obiska je bil

Latvijski nacionalni program vseživljenjskega učenja za obdobje 2007-2013, po katerem

naj bi vseživljenjsko svetovanje vsakemu državljanu, ne glede na starost in življenjsko

obdobje, omogočalo identificiranje njegovih kompetenc in interesov ter sprejemanje

temu ustreznih izobraževalnih ali poklicnih odločitev. Za uresničevanje takšnega cilja v

majhni in s sredstvi omejeni državi pa je sodelovanje med ustanovami ključnega

pomena.

Program je predvideval obiske različnih ustanov, ključnih akterjev pri zagotavljanju

vseživljenjskega svetovanja v Latviji.

Čeprav smo Slovenci zelo kritični do tujcev, ki Slovenijo zamenjujejo s Slovaško in se

pritožujemo nad njihovo nerazgledanostjo, sem si takoj po telefonskem pogovoru s

Sabino morala priznati, da nimam pojma o Latviji. Ko sem potem ob priložnosti celo

nekomu omenila, da aprila potujem v Litvo, kar je bil čisti lapsus, mi je postalo jasno, da

tudi sama sodim v tisto skupino »nerazgledancev«, nad katerimi običajno negodujemo.

Torej sem se lotila dela. Oskrbela sem se z literaturo in virtualno nekajkrat odpotovala v

Latvijo in Rigo še pred mojim dejanskim potovanjem tja.

Januarja so stekle tudi druge priprave na pot, najprej jezikovni tečaj v Ljubljani, nato

kontakt s koordinatorko v Latviji, rezervacija letala in hotela. Kar sem prebrala in videla,

so bila dejstva o Latviji, dežela sama in ljudje pa so ostajali neznanka. Med navodili, ki

28

smo jih dobili od koordinatorke je bil tudi seznam vseh udeležencev, ki je vključeval vse

podatke s prijavnic, tudi datume rojstev ter vse telefonske številke in naslove. Seznam

me je nekoliko presenetil, saj takšnih v Sloveniji zaradi varovanja osebnih podatkov

zadnja leta kar nismo vajeni. Vseeno pa so bila navodila korektna in urgentna dodatna

pomoč, ki sem jo potrebovala pri rezervaciji hotela, večja od pričakovane.

Republika Latvija leži ob Baltskem morju, med Estonijo, Rusijo, Belorusijo in Litvo. Njena

površina obsega 64.589 km², kar pomeni, da je velika za tri Slovenije. Število prebivalcev

v Latviji pa komaj presega število prebivalcev Slovenije, pri čemer ena tretjina Latvijcev

prebiva kar v glavnem mestu Rigi. Uradni jezik Latvije je latvijščina, ki skupaj z

litvanščino in izumrlo pruščino tvori baltsko vejo indoevropskih jezikov. Latvijski jezik

pozna 33 znakov, med njimi tudi vse tri šumnike, ki jih pozna tudi slovenščina.

Latvijska zastava Latvijski grb

Zemljevid Latvije

29

Ugotovila pa sem, da je tako veliko število znakov nepraktično pri uporabi računalniške

tipkovnice, saj je pot do nekaterih znakov zaradi pomanjkanja tipk nekoliko daljša.

Ravno v aktualnem času, sredi februarja 2012, so mediji (tudi slovenski) postregli z

novico o latvijskem referendumu o potrditvi ruščine za drugi uradni jezik.

Referendumska pobuda ob skoraj 71 % volilni udeležbi (ki predstavlja najvišjo udeležbo

na volitvah v Latviji po letu 1991) ni uspela, spodbudila pa je moje zanimanje za

nacionalno problematiko v Latviji. Rusi so bili na ozemlju Latvije prisotni vse od leta

1700, ko si je vojska carja Petra Velikega podjarmila Rigo. Zrušenje ruskega imperija po

1. svetovni vojni je leta 1918 Latviji in ostalim baltskim državam omogočilo razglasitev

samostojnosti, vendar pa je bila ta za Latvijce kratkotrajna. Leta 1939 je ob podpisu

pakta o nenapadanju med Hitlerjem in Stalinom Latvija ponovno okusila rusko oblast.

Sledila je politična čistka in številne deportacije Latvijcev v Sibirijo. Leta 1941 je Latvijo

okupirala tudi Nemčija in v nekaj dneh izvedla pravi pogrom nad židovskim

prebivalstvom. Po 2. svetovani vojni je Latvija postala del velike Sovjetske zveze, ki je

svoje politične interese uveljavljala tudi z načrtnim naseljevanjem ruskega prebivalstva

na ozemlju Latvije. Če je ob pričetku 2. svetovne vojne v Latviji živelo 77 % Latvijcev, jih

danes živi le še dobrih 60 %. Skoraj 27 % prebivalcev Latvije je Rusov, sledijo pa jim

Belorusi, Poljaki in drugi. Zaradi ruske okupacije je ob ponovni uresničitvi samostojnosti

in mednarodnem priznanju leta 1991 Latvija svoje nacionalne interese zaščitila tako, da

je latvijski jezik postal edini uradni jezik v Latviji, poznavanje jezika pa pogoj za

pridobitev državljanstva. Veliko ruskih prebivalcev je izgubilo državljanstvo. Imajo sicer

pravico bivanja in dela v Latviji, nimajo pa volilne pravice, zaradi česar je bil padec

referenduma o ruščini kot uradnem jeziku pričakovan in razumljiv. Kljub temu so nam

gostitelji na vprašanje o statusu Rusov v Latviji odgovorili, da so Rusi večinoma še vedno

v boljšem položaju kot večina Latvijcev. Resničnosti te izjave nisem uspela preveriti,

spominja pa na neka druga prepričanja iz domačih logov.

Spomenik svobode v Rigi

30

Latvija je v Evropsko unijo stopila 1. 5. 2004. Za razliko od Slovenije, ki je v EU stopila v

istem paketu, pa je Latvija obdržala svojo valuto. En lats (LVL) je bil v času mojega

obiska vreden približno 1,43 evra. Cene so bile podobne cenam v Sloveniji, še celo izraz

za ceno je v latvijščini identičen slovenskemu. Cena je pač cena. Ostalih podobnosti med

jezikoma nisem zasledila. Vsekakor so se ostalim udeležencem Academie, ki so prihajali

iz bogatejših držav, latvijske cene zdele zelo visoke. Mislim, da so pričakovali, da bodo v

državi, kjer so osebni dohodki bistveno nižji, tudi cene temu ustrezno nižje. Zame pa

cene niso bile presenečenje, saj so tudi v Sloveniji cene izdelkov in storitev ob nižjih

dohodkih primerljive s cenami v drugih evropskih državah.

Latvija je sicer pretežno ravninska dežela, njen najvišji vrh Gaizinkalns je visok »borih«

312 m. Podnebje v Latviji je celinsko, temperature poleti nihajo in so čez dan lahko zelo

visoke, pozimi pa je mrzlo, z obilnimi padavinami. Naša gostiteljica nam je povedala

simpatično anekdoto iz ruskih časov, ko so v Latvijo prihajali številni študentje iz Afrike.

Afriški študent torej piše domov in v pismu razlaga, da se ima kar dobro, tudi zelena

zima je čisto v redu, le tiste bele da ne mara. Tudi ob mojem prihodu v Rigo je deževalo.

Zložljivemu dežniku, ki smo ga prvi dan prejeli kot darilo naše gostiteljske organizacije

navkljub, pa se je deževje po dveh dneh uneslo in sledili so lepi in topli dnevi in mesto je

dobesedno oživelo. Kot da je Riga, iz katere sem odpotovala domov, druga Riga od tiste,

v katero sem teden prej pripotovala.

22. april 2012: V Rigo

Nedelja se je začela zgodaj zjutraj, zaradi treme pred potjo še nekoliko bolj zgodaj, kot

sem načrtovala. Na Brniku sva se srečali s Štefanijo, ki je potovala na študijski obisk v

Luksemburg. Vožnja do Frankfurta je ob klepetu hitro minila. Od tam naprej sem

potovala sama. Ob spuščanju letala proti letališču v Rigi me je nagovoril sosed, kirurg iz

Rige, ki se je vračal z nekega simpozija v Avstriji. Zanimalo ga je, zakaj potujem v Rigo in

Kompleks hotela Konventa Sēta (v ospredju z rdečini strehami)

31

resignirano zaključil, da je Riga »veliko vode, oblakov in dežja, sicer pa zaradi obilice

starih stavb nekakšen mali Dunaj«. V tistem trenutku smo se končno spustili pod oblake

in pod nami se je prikazalo morje. Preleteli smo še ozek pas plaže, reko, nekaj borovih in

brezovih gozdičkov ter končno pristali. Vožnja od letališča do hotela je bila kratka. Takoj

ob prehodu čez reko Daugavo, nekaj ulic pred hotelom, sem doživela zelo nenavaden

prizor. Po ulicah se je gnetlo na stotine mladih ljudi, ki so spuščali v zrak milne

mehurčke. Ti so v mavričnih odtenkih plavali po zraku in zaustavili dež. Prizor je bil

nenavaden in očarljiv in je pregnal še zadnje negativne misli. Pravega pojasnila za

dogodek nisem dobila, najverjetneje pa je bila prireditev povezana z Dnevom Zemlje.

Hotel Konventa Sēta, v katerem smo bili nastanjeni udeleženci študijskega obiska, leži v

starem delu mesta. V resnici gre za kompleks 9 stavb, v katerih je bil nekoč samostan.

Dobila sem sobo z razgledom na okna sosednje stavbe, med obema je bila le ozka uličica.

Predel mesta je bil izredno miren. Ko sem se prvo jutro zbudila, me je presenetila

neverjetna in popolna Tišina. Ko je dež ponehal, so na uličici pod mojim oknom zrasli

senčniki bližnjega gostinskega lokala. Jutra so bila tudi potem še vedno tiha, le večeri so

postali glasnejši. Nekoliko kasneje istega dne sem srečala tudi prvega udeleženca

študijskega obiska, Klaaspetra z Norveške, s katerim sva si med oglašanjem galebov

privoščila večerjo in nato še kratek sprehod. Prebila sem led v komuniciranju v

angleščini. Na poti do Rige sem izgubila eno uro, kar pa me ni motilo, saj sem imela

izgovor, da grem spat nekoliko bolj zgodaj, kot bi sicer šla po uri.

23. april 2012: Spoznavni dan

VIAA – Valsts izglītības attīstības aģentūra1 / Državne agencije za razvoj

izobraževanja

Prvi delovni dan je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju. Jutro je bilo kislo, kljub

temu pa sem se odločila za kratek sprehod do reke Daugave. Bila sem zadovoljna, da sem

našla pot tja in nazaj.

1 http://www.viaa.gov.lv/lat/

Jutranji pogled na reko Daugavo in Vanšu tilts (»kabelski most«)

32

Malo pred 10. uro smo se udeleženci v hotelski avli srečali z Ilze Jansone, koordinatorico

našega študijskega obiska. Odpeljala nas je nekaj ulic stran, v prostore gostiteljske

ustanove, Državne agencije za razvoj izobraževanja VIAA – Valsts izglītības attīstības

aģentūra. Agencija pokriva področja strukturnih skladov, mednarodno sodelovanje,

programe vseživljenjskega učenja in informacijske mreže kot sta npr. Eurydice in

Euroguidance.

Dopoldanski del srečanja je bil namenjen predstavitvam udeležencev. Navodila, ki smo

jih dobili, so bila zelo ohlapna, predstavili naj bi svoje delo skozi temo študijskega

obiska. Predstavitve so se zato med sabo zelo razlikovale. Vsi pa smo prekoračili

odmerjenih 10 minut, zaradi česar smo bili najverjetneje deležni skrajšanih verzij

predstavitev s strani gostiteljev, ki nas iz vljudnosti niso želeli prekinjati sredi besede. V

odmoru so nam postregli z latvijskimi slaščicami, za katere sem takoj ugotovila, da so

presladke še celo za moj okus.

Kot prvi se je predstavil Klaaspeter Kuperus z Norveške, ki sem ga spoznala že prejšnji

popoldan. Za sabo ima veliko različnih delovnih in tudi mednarodnih izkušenj.

Predstavil nam je zgodovino in ozadje razvoja kariernega svetovanja na Norveškem,

katerega začetki segajo v pozna 50-a leta. Izpostavil je, da je karierno svetovanje na

Norveškem povezano s šolskim sistemom, zato odrasli nimajo dostopa do svetovanja.

Trenutno išče financerja za svoj projekt, v katerem želi po vzoru irskega projekta

svetovanja na delovnem mestu vzpostaviti sistem brezplačnega svetovanja za odrasle, ki

bi bil dostopen 24 ur na dan.

Gilles Schmitz iz Luksemburga je predstavil izobraževalni sistem in svetovalne službe v

Luksemburgu. Svetovalne službe delujejo pod okriljem različnih ministrstev. Gilles je

zaposlen v ADEM – Administration de l'emploi, ki spada pod Ministrstvo za delo in

zaposlovanje. Karierni svetovalci in izobraževalci delujejo na petih lokacijah in

zagotavljajo informiranje in karierno svetovanje tako za mlade, kot tudi odrasle. Njihov

cilj pa je La Maison de'l orientation, nekakšna hiša kariernega svetovanja.

Španijo sta zastopali dve udeleženki. Julia Martínez López je predstavila izobraževalni

sistem v Španiji ter različne možnosti kariernega svetovanja v šoli in na trgu dela.

Zaposlena je kot profesorica na srednji šoli Centro Integrado Público de Formación

Profesional Luis Suñer Sanchis v Valencii, kjer med drugim poučuje obvezen predmet

Usposabljanje in svetovanje za zaposlitev (ki usposablja dijake za prehod iz

izobraževanja na trg dela) in je tutorka v programu usposabljanja na delovnem mestu.

Maria de Angeles Anaya García-Tapeado je psihologinja-svetovalka na srednji šoli v

Consuegri v La Manchi. Predstavila nam je izobraževalni sistem v Španiji skozi neke

druge poudarke kot Julia, prav tako pa tudi svetovalne službe na osnovnih in srednjih

šolah ter njihovo vlogo v kariernem svetovanju.

33

Najmočneje zastopana država na študijskem obisku je bila Francija. Yves Couallier iz

Lyona je predstavil francoski izobraževalni sistem. Pred kratkim se je zaposlil na CIO –

Centre d'information Internationale v Lyonu, kjer se ukvarja z organizacijo predavanj

tujih predavateljev in z osipniki, delno pa dela na Euroguidance. Françoise Albert je

psihologinja-svetovalka v CIO – Centre d'Information et d'Orientation de Castelnaudary,

ki spada pod Académie de Montpellier. Predstavila je probleme svetovalnega dela v

Franciji. Francis David se je predstavitvi izognil z izgovorom, da smo vse o francoskem

izobraževalnem sistemu že slišali, sicer pa je tudi on svetovalec v CIO, in sicer v Centre

d’Information et d’Orientation de Beauvais. Pred leti je že bil na Academii v Estoniji.

Kot zadnja se je predstavila Catherine Carroll z Irske. Zaposlena je kot svetovalka v Adult

Education Service v Limericku. Mesto je izrazito industrijsko, z veliko socialnih

problemov, med strankami se najdejo tudi take, kjer v družini že več generacij nihče ni

bil zaposlen. Predstavila je ustanovo, iz katere prihaja, aktualno problematiko na Irskem

ter različne izzive, s katerimi se trenutno soočajo v njihovem svetovalnem centru.

Predstavitvam udeležencev so sledile predstavitve, ki so jih za nas pripravili gostitelji.

34

Didzis Poreiters iz VIAA nam je najprej na kratko predstavil izobraževalni sistem v Latviji.

Največja razlika v primerjavi z našim izobraževalnim sistemom se mi je zdela

poudarjena delitev na splošno in poklicno izobraževanje, medtem ko bi pri nas prej

rekla, da je v ospredju delitev na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Splošno

izobraževanje v Latviji obsega osnovnošolski in srednješolski del, na isti šoli pa so tako

lahko učenci vse od starosti 7 pa do 19 let, kar smo v naslednjih dneh tudi v praksi videli.

Država zagotavlja financiranje učiteljev, medtem ko je za infrastrukturo in nemoteno

delovanje splošnih šol zadolžena lokalna oblast. V interesu splošnih šol je, da svoje

učence po končani osnovni šoli zadržijo tudi v srednješolskem programu, zato se s

poklicno orientacijo ukvarjajo šele v višjih razredih srednje šole. Poklicne šole v celoti

financira država, ki je tudi njihova ustanoviteljica. Zaradi zniževanja stroškov zadnja leta

šole združujejo v večje centre, podoben trend pa je že nekaj časa čutiti tudi v Sloveniji.

Izvedeli smo tudi, da študij v Latviji ni povsem brezplačen. Država omogoča brezplačen

Izobraževalni sistem v Latviji

35

študij le za 5.200 študentov, običajno so to najbolj uspešni dijaki, medtem ko si morajo

vsi ostali šolnino za študij plačati sami.

Didzis Poreiters je sicer vodja nacionalne podatkovne baze izobraževalnih možnosti2, ki

združuje informacije o izobraževalnih možnostih v Latviji. Namenjena je mladini in

odraslim, udeležencem vseživljenjskega izobraževanja, pa tudi različnim svetovalcem.

Spletna stran poleg podatkovne baze vsebuje tudi on-line svetovanje z različnimi

vprašalniki.

S predstavitvijo je nadaljevala Inita Juhnēviča, namestnica direktorja za poklicno in

splošno izobraževanje na Ministrstvu za izobraževanje in znanost. Predstavila je

pomembne dokumente in šolsko zakonodajo ter aktualne izzive izobraževanja in

svetovanja v Latviji.

Delovni dan je zaključila Ilze Jansone s predstavitvijo kariernega svetovanja v

izobraževalnem sektorju v Latviji. Latvija sistem kariernega svetovanja razvija šele od

leta 2006, do takrat pa je bil v uporabi »sovjetski sistem« usmerjanja v zaposlovanje

glede na potrebe dela. Karierno svetovanje je danes razdeljeno med sektorja za šolstvo

in zaposlovanje, izvaja ga Državna agencija za zaposlovanje in izobraževalne ustanove,

podporo sistemu pa poleg Državne agencije za zaposlovanje nudi tudi naša ustanova

gostiteljica. Sistem je tridelni, vključuje storitve s področja kariernega informiranja,

svetovanja in izobraževanja. Shematski prikaz sem si sposodila iz predstavitve na

Državni agenciji za zaposlovanje:

2 www.niid.lv

Career Guidance System in Latvia

Career Information

Career CounsellingCareer

Education

Support to providers:

State Employment Agency

Providers:

SEA Division of Career Development

support

Support to providers:

State Education Development Agency

Providers:

Educational establishments of Latvia

36

Med leti 2005 in 2009 so v Latviji z evropskimi sredstvi izvedli projekt, s katerim so

izvajali usposabljanja za karierne svetovalce, žal pa po zaključku projekta ni bilo

sredstev za nadaljevanje aktivnosti. Izvedeli smo še, da vse do lani ni bilo zakonske

podlage za zaposlovanje kariernih svetovalcev na šolah. Področje je zdaj urejeno, vendar

je prepuščeno vodstvu šole, ali bo svetovalca zaposlil ali ne. Manjše šole so zaradi načina

financiranja po številu učencev pri tem v slabšem položaju. Večina šol sicer zaposluje

psihologa, vendar karierno svetovanje ni njegova primarna naloga. Večinoma naloge

kariernega svetovalca opravlja poseben učitelj.

Dan smo zaključili s prvo skupno večerjo. Pogostila nas je naša gostiteljska ustanova,

zato sta se nam pridružila tudi Ilze in Didzis. V bolj sproščenem ozračju, čeprav še vedno

nekoliko zadržano, smo nadaljevali debate in razčiščevali nejasnosti v razumevanju

delovanja različnih sistemov.

24. april 2012: Svetovanje za brezposelne

Nodarbinātības Valsts Aģentūra3 – Rīgas Reģionālā Filiāle / Državna agencija za

zaposlovanje – Regionalna podružnica v Rigi

Dopoldan smo obiskali Regionalno podružnico Državne agencije za zaposlovanje v

Rigi. Gre za nekakšen urad za delo, največji v Rigi. Sprejele so nas same ženske, očiten

znak, da je tudi v Latviji poklic svetovalke za brezposelne močno feminiziran. Državni

agenciji za zaposlovanje so leta 2007 priključili Državno agencijo za poklicno svetovanje,

kar je izboljšalo dostop do svetovalnih storitev za stranke. Danes državna agencija za

zaposlovanje obsega 28 regionalnih podružnic. Jeļena Šaitere in namestnica direktorja

Daina Odīte sta nam predstavili storitve za brezposelne in iskalce zaposlitve v Latviji. V

grobem so ciljne skupine podobne ciljnim skupinam v Sloveniji, med njimi se znajdejo

dolgotrajno brezposelni in mladi brez delovnih izkušenj, osebe pred upokojitvijo in

osebe z ovirami, pa tudi ženske po vrnitvi s porodniškega dopusta in bivši kaznjenci. 3 http://www.nva.gov.lv/

Prva skupna večerja

37

Največji problem brezposelnosti mladih sta pomanjkljiva izobrazba in pomanjkanje

ustreznih delovnih izkušenj. Svetovalno delo na agenciji pa zaposlovanje nam je

predstavila ena od poklicnih svetovalk-psihologinj Anastasija Maulvurfa. Delo je

razdeljeno podobno kot pri nas. Ko se iskalec zaposlitve prijavi na agenciji, pri svetovalki

zaposlitve dobi informacije, ki jih potrebuje za urejanje statusa in iskanje zaposlitve,

prav tako pa tudi vso metodološko podporo. Kadar ta pomoč ne zadošča, ali v primeru

osebnih problemov, ima vsak iskalec zaposlitve možnost svetovanja pri poklicni

svetovalki, ki nudi dodatno pomoč pri načrtovanju kariere: pomaga odkriti

posameznikove močne točke, posreduje informacije o trgu dela in poklicih, pomaga pri

razvijanju strategije iskanja zaposlitve, pri pripravi življenjepisa in motivacijskih pisem

ter nudi psihološko pomoč, kadar je to potrebno. Svetovanje poteka individualno ali

skupinsko, na agenciji za zaposlovanje pa razvijajo tudi oblike elektronskega svetovanja

na spletnem portalu. Kot podporo svetovalnemu delu pripravljajo različna tiskana

gradiva, priročnike za iskalce zaposlitve, organizirajo različne tečaje in delavnice s

področja razvijanja veščin komuniciranja, iskanja zaposlitve, jezikovnih izpopolnjevanj

in zakonodaje ter s pomočjo evropskih sredstev razvijajo različna metodološka orodja. V

Rigi trenutno dela šest poklicnih svetovalk, za vsako stranko si vzamejo 2 uri časa, kar

pomeni, da sprejmejo 4 stranke na dan oz. 20 strank na teden. Svetovalke zaposlitve na

drugi strani so bistveno bolj obremenjene, saj je normativ na svetovalko 800 strank.

Pot proti mestu nas je vodila mimo impozantne stavbe, ki smo jo opazili že zjutraj. Ilze jo

je opisala kot sovjetsko darilo Latvijcem. Danes v njej domuje Latvijska akademija

znanosti. Nekateri kolegi na študijskem obisku so bili presenečeni nad mojim

zanimanjem za stavbo, saj naj bi Rusi takšne stavbe velikodušno podarjali povsod, kjer

so prevzeli oblast. Torej bi morali takšno imeti tudi v Sloveniji. Tako sem jim lahko

razložila, da Rusi v Sloveniji oz. bivši Jugoslaviji niso nikoli bili na oblasti in zato takšnih

stavb pri nas ni. Dobila pa sem dobro lekcijo o tem, koliko je zgodovina Slovenije

poznana kolegom v Evropi. Življenje v komunističnih časih in primerjava med ruskim

sistemom v Latviji in jugoslovanskim sistemom, je bila tudi kasneje pogosta tema

pogovora z nekaterimi udeleženci. Želeli so informacije iz prve roke in tukaj sva bili z

Ilze kot naročeni.

Stavba Regionalne podružnice Agencije za zaposlovanje v Rigi in naše gostiteljice

38

Popoldan smo obiskali še centralno službo Nodarbinātības Valsts Aģentūra / Državna

agencija za zaposlovanjena drugi lokaciji v Rigi. Tudi tukaj so nas sprejele same

ženske. Ivonna Deisona, vodja Euresa, nam je predstavila stanje na trgu dela v Latviji ter

Eures v Latviji.

Stopnja registrirane brezposelnosti po eurostatu naj bi znašala 16,2 %. Zaposljivost

poskušajo izboljšati z vključevanjem iskalcev zaposlitve v poklicno usposabljanje,

različna druga usposabljanja za potrebe konkretnega delodajalca, neformalno

izobraževanje, usposabljanje za podjetništvo in samozaposlovanje, različne

prekvalifikacije ter programe vseživljenjskega učenja. Pripadnikom drugih narodnosti

pred vključitvijo v usposabljanje omogočajo vključitev v tečaje latvijskega jezika. Poleg

usposabljanj se poslužujejo tudi drugih zaposlitvenih ukrepov, kot sta subvencionirano

zaposlovanje za določene ciljne skupine in začasno plačano socialno delo, ki jih

spodbujajo lokalne skupnosti. Za iskalce zaposlitve, ki se izogibajo obveznostim, imajo

podobne ukrepe kot v Sloveniji (izbris iz evidence), podobno kot v Sloveniji pa imajo

tudi veliko dela na črno. Na ta način si Latvijci pomagajo preživeti. Minimalna plača v

Latviji znaša 200 LVL (cca. 300€) in na uradu za delo so sami priznali, da to ne zadošča

za preživetje, zato se ljudje znajdejo na drugačne načine.

V sezoni 2011/2012 so pripravili nove programe za spodbujanje zaposljivosti mladih:

Mladinske delavnice so namenjene mladim brez delovnih izkušenj. Ti se v

tritedenskem poskusnem delu preizkusijo na treh različnih poklicnih področjih.

Mladinsko prostovoljno delo je med mladimi zelo priljubljeno, veliko bolj kot

subvencionirano zaposlovanje. Mladi opravljajo 6-mesečno prostovoljno delo v

Stavba Latvijske akademije znanosti

39

javnih ustanovah, združenjih in fundacijah, pri čemer dobijo povrnjene potne

stroške v višini 40 LVL mesečno.

Delovna mesta za mlade brezposelne so namenjena predvsem ranljivim skupinam

mlajših brezposelnih. Gre za zaposlitev, ki traja do 9 mesecev in za katero prejme

delodajalec subvencijo.

V nadaljevanju so predstavili še Eures v Latviji. Zaradi gospodarske krize je število

svetovanj med leti 2008 in 2009 naraslo za več kot 50 % (iz 9000 na 21.000 letno), zdaj

pa se postopno umirja. Opozorili so nas, da se Latvija sooča s problemom zelo visoke

emigracije. Natančnih podatkov ni, vendar ugotavljajo, da je v zadnjih 10 letih državo

zapustilo najmanj 200.000 ljudi, kar doživljajo kot velik nacionalni problem. Najbolj

priljubljene destinacije Latvijcev z vidika iskanja zaposlitve so Velika Britanija, Nemčija,

Norveška, Finska, Švedska, Danska, Francija in Nizozemska, zaposlitvene panoge pa

kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov, proizvodnja, gradbeništvo, hotelirstvo in turizem,

zdravstvo in socialno varstvo, promet in skladiščenje. Po predstavitvi se je vnela kar

vroča razprava o delovnih migrantih znotraj Evropske unije. Nekatere države, predvsem

tiste večje in bogatejše, se zaradi dotoka tuje, poceni delovne sile iz ekonomsko šibkejših

držav počutijo ogrožene.

Zvečer smo imeli v programu ogled mesta, ki se je spremenil v pravo doživetje. Čakala

nas je v preddverju hotela. Hudomušna, nasmejana in igriva Zane4, ki nas je popeljala na

ogled po starem delu mesta.

Vijugali smo za njo skozi ulice, potovali skozi čas, malo naprej in malo nazaj. Skozi njene

zgodbe sta se zrcalila ponos in iskreno občudovanje mesta, ki skriva zanimivosti in

zgodbe na vsakem koraku. Zane smo v naslednjih dneh naključno srečali še trikrat. Ne

bom je pozabila, saj je bila njena predstavitev mesta neverjetno izvirna in igriva. Mesto

sem začutila v drugačni luči, postalo je bolj živo in svetlo. Domače. Čarobno.

4 http://www.zanne.lv/en/sveiki-mani-sauc-zane-38029

Vodička Zane nam je »pričarala« Rigo v najlepši luči

40

Podobe iz Rige

25. april 2012: Poklicno svetovanje za otroke in mladino

Zjutraj smo se z javnim prevozom odpeljali do Rigas Teikas Vidusskolā5 / Srednje

šole Teika v Rigi. Ilze nam je šolo predstavila kot eno večjih in bolje urejenih in zato ne

čisto tipičen primer latvijske srednje šole. Na avtobusni postaji so nas pričakali trije

dijaki in nas pospremili do šole. Ob vhodu nas je pozdravil vitaminomat in pohvalili so

se, da so bili pred 30 leti v Latviji začetniki projekta »zdrava šola«. Najprej so nam

predstavili nekaj osnovnih podatkov o šoli in delu, nato smo si šolske prostore tudi

5 http://www.rtv.lv/

41

pogledali in na koncu so nam predstavili še njihove aktivnosti, namenjene kariernemu

svetovanju učencem.

Med ogledom šole sem na hodniku srečala zelo majhne otroke in sprva mi ni bilo

povsem jasno, kaj delajo na srednji šoli, nato pa sem le povezala, da gre za splošno

srednjo šolo, ki ji je priključena tudi osnovna šola. Nekaj zanimivosti, ki so pritegnile

mojo pozornost:

Učenci do 4. razreda nosijo uniforme (srajce), ki jih nabavi šola, so pa strošek staršev.

To se jim zdi dobro, ker učitelj učence lažje prepozna.

Najmlajši učenci v 1. razredu imajo svoje sanitarije, vhod je neposredno iz razreda.

Normativ v razredu je 30 do 34 učencev, obveznost učitelja pa 21 ur na teden.

Pouk traja med 8.30 in 15.30, odvisno od starosti učencev. Šolske ure so dolge 40

minut, odmori pa niso enako dolgi. Prvi odmor traja 5 minut, nato progresivno

narašča po vsaki učni uri do 25 minut, potem pa se spet zmanjšuje. Ilze nam je

razložila, da to ni splošna praksa v Latviji.

Šola ima poleg medicinske sestre tudi več svetovalnih delavcev: socialno

pedagoginjo, logopedinjo in psihologinjo.

Šola je zelo aktivna v mednarodnih projektih, predstavili so nam več projektov, v

katerih so sodelovali.

Obisk na splošni srednji šoli v Rigi

Učenci na osnovnošolski stopnji se učijo dva tuja jezika: angleščino od 1. razreda

dalje, v 6. razredu pa dobijo še drugi tuji jezik (ruščino, nemščino, francoščino ali

42

španščino). Pouk za učence v 1. letniku srednje šole pri nekaterih predmetih po

novem delno poteka v angleščini.

Novost je tudi, da učenci od 5. razreda dalje ne morejo ponavljati razreda.

Pomanjkljivo znanje morajo nadoknaditi med počitnicami. Tudi dijaki srednje šole ne

morejo ponavljati letnika. Če so neuspešni, morajo šolanje nadaljevati na večerni ali

poklicni šoli. Število neuspešnih učencev se povečuje, rešitve še iščejo.

Za organizacijo in izvedbo aktivnosti, povezanih s kariernim svetovanjem, je

zadolžena Daiga Udrase, ena od učiteljic na šoli, ki hkrati opravlja naloge šolske poklicne

svetovalke. Psihologinja se v aktivnosti vključuje le, ko gre za ugotavljanje sposobnosti

in interesov učencev. Večina aktivnosti poklicnega svetovanja je namenjena učencem v

višjih razredih, nekatere pa tudi mlajšim:

»Shadow day«: učenci od 1. do 12. razreda obiščejo različna delovna mesta in 4 – 6

ur opazujejo delovne procese. Učenci na nižji stopnji se seznanijo predvsem s poklici

svojih staršev. Kasneje sem še naletela na shadow day in ugotovila, da gre za

aktivnost, ki v organizaciji Junior Achievement Latvia6 poteka v celotni Latviji oz. v

okviru nacionalnih Junior Achievement organizacij potekajo v večjem delu Evrope.

Program se mi je zdel malce podoben našemu Drugače o poklicih, vendar mi je bilo v

primerjavi z njim všeč to, da gre za daljši čas opazovanja nekoga pri delu, ki je tudi

bolj individualno.

Karierni dan: višješolske ustanove za dijake višjih letnikov pripravijo razstavo in

predavanja.

»Professions syrup«: aktivnost, v kateri sodelujejo učenci šestih šol. Iz vsakega 9.

razreda izberejo dva učenca, ki skupaj z drugimi, v skupinah po šest učencev

spoznavajo različne poklice, ki jih predstavijo zanimivi gostje. Izkušnjo nato

predstavijo svojim sošolcem v razredu.

»Possible mission«: gre za projekt, ki različnim strokovnjakom omogoči, da s

posebnim treningom pridobijo kvalifikacije za učitelja in na ta način dobijo tudi

zaposlitev. V okviru projekta pa so na šoli tudi že gostili zelo zanimive predavatelje,

ki so predstavili svoje delo, kot so direktor največje latvijske banke, predsednik

države itd.

Druge aktivnosti: obiski predstavnikov poklicev (npr. vojska), individualne in

skupinske konzultacije, ekskurzije.

Povedali so nam, da se po končanem 9. razredu učenci lahko prepišejo na poklicno šolo,

vendar pa je v interesu šole, da zadrži uspešne učence. Ocenjujejo, da 60 % učencev

ostane na šoli. Na poklicne šole gredo učenci, za katere je splošen program prezahteven,

vendar poklicne šole zaradi tega nimajo negativne podobe. Kar 95 % dijakov njihove

srednje šole se odloči za nadaljevanje študija, vse pogosteje tudi za študij v tujini.

6 http://www.enudiena.lv/

43

Tehnoannas Pagrabi7 / Otroški znanstveni center

To pa je bila ena najbolj zabavnih stvari, ki sem jih doživela v Latviji. Prostor nas je

prevzel že ob samem prihodu, navdušili pa so nas tudi spremljevalci; s humorjem,

sproščenostjo in ustvarjalnostjo. Namen otroškega znanstvenega centra je

popularizacija eksaktnih znanosti. Originalni eksponati in atmosfera združujejo

umetnost, znanost in svet igrač, njihov cilj pa je pri obiskovalcih, bodisi da so to otroci ali

mladi, aktivirati vse čute. No, obisk je zagotovo aktiviral tudi vse naše čute. Za slabo uro

smo postali otroci. Tudi mene je popolnoma odneslo. Sedla sem na velikanski stol in

pogledala naokrog z očmi otroka, preskusila sem tudi, kako se sedi na stolu z žeblji,

ugotavljala, katera lutka je fantek in katera punčka, se sprehodila med lesenimi konjički,

se spotikala v popolni temi labirinta, plezala po mrežah in se spustila po toboganu. Kar

težko smo se poslovili od prostora, ampak čas nas je priganjal, preveč smo ga porabili za

kosilo. Ampak to je spet ena druga zgodba.

Utrinki iz Otroškega znanstvenega centra

Tehniskās Jaunrades Nams Annas 28 / Center kreativnega učenja

V sosednji stavbi, na zunaj precej dotrajani, na znotraj pa neverjetno živi, domuje Center

kreativnega učenja, ki je hkrati nekakšna »mama« Otroškega znanstvenega centra. Kot

7 http://www.pagrabi.lv/images/eng/1parmums/index.html

8 http://www.tjn.lv/

44

nam je povedala direktorica centra Inguna Rauda, je bil Center kreativnega učenja

ustanovljen leta 1989, za otroke in mlade od 6 do 25 let, seveda pa tudi za njihove starše

(dejansko smo v skupini afriškega bobnanja videli mamo, ki je z dojenčkom v naročju

bobnala s svojim drugim otrokom). Namen centra je izvajanje kreativnih delavnic, ki

urijo otrokove tehnično-ustvarjalne potenciale, razvijajo spretnosti in sposobnosti ter

spodbujajo ustvarjalnost glede na starost, želje in potrebe otroka. Ob tem pa potekajo

tudi procesi socializacije in kulturne integracije, saj so v skupinah otroci različnih

starosti, iz različnih okolij, multikulturnost je zelo pogosta (tudi delavnico afriškega

bobnanja je vodil priseljenec iz Južne Amerike). V Latviji je sicer 13 podobnih centrov. V

Rigi sta dva in ta, ki smo ga obiskali, naj bi bil manjši. Okrog 40 delavnic, ki jih izvajajo v

tem letu, pokriva pet področij: tehnično modeliranje, multimedijsko oblikovanje,

obrtništvo in oblikovanje, umetniške delavnice in druge programe. S petjem in plesom se

načelno ne ukvarjajo, ker so temu namenjeni drugi centri. Posvečajo se razvoju takšnih

spretnosti in sposobnosti, ki jih otroci v mestu težko razvijejo v domačem okolju, ker za

to nimajo možnosti (npr. uporaba različnih orodij).

Obisk Centra kreativnega učenja v Rigi

Seveda smo se sprehodili po stavbi, pokukali v marsikateri prostor, tako da smo dobili

vtis o tem, kaj otroci in mladi počnejo, kako to počnejo in kakšni so njihovi izdelki. Bili

smo navdušeni, direktorica pa nam je povedala, da njo najbolj navdušuje, ker je kar 60 %

učiteljev moških, veliko je tudi prostovoljcev. Otroci in mladi z učitelji navežejo tesnejše

stike, postanejo jim nekakšni drugi očetje, vzorniki. V letošnjem šolskem letu je v Center

45

vpisanih 1.600 otrok, v vsaki skupini jih je 12 - 15. Delavnice potekajo od 14h do 19h, po

pouku torej, vendar urnik ni obvezujoč. Učenci načelno pridejo, ko utegnejo, so tudi

obdobja, ko več manjkajo, sicer pa večjega osipa nimajo, saj otroci radi hodijo v njihovo

hišo. Dejavnost v 90 % financira država, preostanek pa krijejo starši s prispevkom za

material, ki običajno znaša 5 LVL mesečno (dobrih 7 €). Dodatna sredstva pridobivajo

tudi z evropskimi projekti. Stavba je bila sicer, ko so jo dobili, v precej slabem stanju,

zdaj pa jo tudi s pomočjo delavnic in osebja obnavljajo, urejajo in lepšajo, da se v njej vsi

počutijo kar najboljše.

Posebnost v Latviji je tudi tekmovanje »superpuika« - superfant, ki ga organizirajo že 20

let. Zdelo se jim je že, da bodo s tekmovanjem prenehali, ker pa prihajajo nove in nove

generacije kandidatov za superfanta, še vedno vztrajajo. Gre za tekmovanje, v katerega

se vključijo fantje stari 11 in 12 let, ki želijo izzvati samega sebe, dokazati svoje športne,

tehnične, kreativne in praktične sposobnosti skozi različne naloge. Tekmovanje poteka

vse šolsko leto in obsega več krogov izbora. Na koncu se pomeri najboljših 10, a le eden

postane »superpuika«. Res super!

26. april 2012: Poklicno svetovanje za mlade in osebe z ovirami

Rigas Amatniecības Vidusskola9 / Srednja šola za umetnost in obrtništvo v Rigi

V četrtek smo se s posebnim avtobusom odpeljali proti obmorskemu kraju Jūrmala. Prvi

postanek smo imeli na pol poti na Jūrmalas gatve (Jurmalski ulici), kjer se izobražujejo

mladi umetniki in obrtniki s področja multimedijskega oblikovanja, oblikovanja

stilskega pohištva, kovinarskih in kovaških izdelkov, oblačil, tekstilij in usnjenih izdelkov

ter okoljskega oblikovanja.

Ogledu šole, prostorov, oddelkov in izdelkov učencev je sledil razgovor z ravnateljico

Maijo Vanaga ter učiteljskim zborom, ki so nam poskušali predstaviti privlačnost

poklicnega izobraževanja in načine zmanjševanja osipa dijakov na šoli. Šolo je leta

1989 ustanovila država. Izvajajo 4-letne programe in trenutno vpisujejo 700 dijakov, ki

prihajajo iz vse Latvije. Pred vpisom morajo učenci opraviti sprejemni izpit, ki vključuje

risanje, kompozicijo in barvno teorijo. Nekatere šole so zaradi pomanjkanja zanimanja

dijakov za njihove programe sprejemne izpite omilile, oni pa za enkrat še vztrajajo pri

njih, saj zanimanje za šolo ne upada, zato si lahko privoščijo najboljše dijake. Osipa na

šoli nimajo, kar je presenetilo vse. Vsi učenci uspešno zaključijo šolo, ker so ambiciozni,

ker k učencem s težavami pristopijo individualno, v skrajnem primeru pa si dijaki lahko

vzamejo enoletno akademsko pavzo in v tem času nadoknadijo zamujeno znanje. Splošni

predmeti v programu zajemajo 35 – 40 % ur, splošna izobrazba, ki jo pridobijo, pa je

9 http://www.rav.lv/

46

enakovredna izobrazbi na splošnih srednjih šolah, saj je eksterni izpit (matura) enoten

za vse. Po končani šoli polovica učencev nadaljuje študij, vse več se jih odloča za študij v

tujini, ostali pa odprejo svoje podjetje ali obrt. Poklicnega svetovanja za dijake ne

izvajajo. Dijaki imajo v času šolanja čas, da razmislijo, katero možnost bodo izbrali za

svojo kariero. Seveda pa dijakom, ki nadaljujejo študij, pomagajo pri vpisnem postopku.

Veliko učiteljev na šoli je bivših učencev, med njimi so svobodni umetniki in obrtniki, ki

imajo visokošolsko in pedagoško izobrazbo ter jim je poučevanje le dodatna zaposlitev.

Na šoli ves čas spremljajo potrebe trga, zato spreminjajo in prilagajajo programe, v

prihodnosti pa pričakujejo tudi več povezovanja šole z latvijskimi podjetji.

Izdelki učencev na poklicni šoli

47

Udeleženci študijskega obiska smo se zvečer pogovarjali in ugotovili, da smo imeli vsi

težavo z razumevanjem, kako vsako leto najde na trgu dela svoje mesto tako veliko

število tapetnikov, restavratorjev, kovačev, mizarjev, modnih oblikovalk, oblikovalcev

zunanjih in notranjih prostorov, multimedijskih oblikovalcev. Primerjali smo situacijo v

svojih državah in ugotovili, da bi bil ob takšnem številu absolventov to nezaposljiv

kader. Kosili smo v šolski restavraciji Tupeņkrogs v Jūrmali, kjer poteka praktični del

pouka za udeležence izobraževalnih programov na Državni agenciji za socialno

integracijo. Gre za usposabljanje oseb z različnimi ovirami. Kosilo je bilo okusno, mi pa

smo komaj čakali, da se sprehodimo do obale, ki je bila le streljaj stran.

Latvija ima 17 km mivkaste plaže, ki jo poleti zasedejo turisti. Voda se v plitvem morju

relativno segreje, čeprav je Ilze, ko smo želeli natančnejše podatke, kazala bolj kisel

obraz. Definitivno je poletna sezona kratka, obala pa polna.

Restavracija Tupenkrogs in kosilo

Na obali Baltskega morja

48

Ker ne vem, kdaj bom spet, če sploh kdaj, stala na obali Baltskega morja, sem za vsak

slučaj pomočila prste vanj in se pustila fotografirati za spomin.

Sociālās Integrācijas Valsts Aģentura10 / Državna agencija za socialno integracijo

Začetki agencije segajo v leto 1991, vodja karierne službe Ilze Erdmane nam je pojasnila,

da so začeli iz nič, tudi po strokovni plati. Agencija se ukvarja s poklicno in socialno

rehabilitacijo odraslih z različnimi ovirami (sluh, vid, fizične ovire, psihiatrične težave).

Nas je zanimala predvsem poklicna rehabilitacija.

Utrinki z Državne agencije za socialno integracijo

Ena najpomembnejših nalog poklicne rehabilitacije je diagnosticiranje. To lahko traja

do dva tedna, v njem pa sodeluje tim strokovnjakov: psiholog, socialni delavec, zdravnik,

delovni terapevt, fizioterapevt, negovalno osebje in karierni svetovalec. S posameznikom

opravijo individualni razgovor, v katerem ugotavljajo njegovo motivacijo za

izobraževanje in osebne interese. Sledi ugotavljanje morebitnih zdravstvenih ovir za

opravljanje izbranega poklica (simulacija delovnega mesta) ter učnih zmožnosti

(sposobnost razumevanja in pomnjenja). Preverijo tudi znanje jezika in na podlagi

timskega dela izdelajo predlog osebnega izobraževalnega načrta.

10

http://www.siva.gov.lv

49

Vsaka dva tedna imajo novo skupino, ki prične z diagnosticiranjem. Večina kandidatov v

času diagnosticiranja biva v njihovi bivalni enoti. Kapacitete so 600 kandidatov letno,

vendar jih zaradi omejitev financerja trenutno letno obravnavajo le 400. Možna je tudi

samoplačniška vključitev. Čakalna doba na diagnosticiranje je običajno do 6 mesecev.

Na agenciji s pomočjo evropskih sredstev razvijajo različna orodja in pripomočke za

delo. Tako so pripravili tudi opis 500 poklicev in jim dodali opise z vidika različnih

fizičnih ovir in tveganj ter prilagoditve delovnega mesta različnim fizičnim oviram.

Pripravili so tudi seznam poklicnih bolezni v Latviji. Ta je zelo obsežen, vključuje npr.

tudi diabetes.

Pomemben del poklicne rehabilitacije je tudi izobraževanje, zato na agenciji izvajajo

veljavne programe usposabljanja in prekvalifikacije. Na nivoju poklicnega

izobraževanja izvajajo programe kot so računovodja, računalniški tehnik, trgovec,

gostinske storitve, knjigovodja, tajnik, kuhar, pek in elektronik, na višješolskem nivoju

pa programe s področja kadrovskega dela, računovodstva, marketinga, hotelirstva,

računalništva, tolmačenja znakovnega jezika. Izobraževanje otežujejo velike razlike v

predznanju pa tudi jezikovne ovire, saj veliko ljudi ne govori latvijsko. Veliko pozornost

posvečajo praktičnemu delu usposabljanja. Po končani praksi vsak udeleženec napiše

poročilo, ki ga oddajo komisiji. Po končanem izobraževanju gredo na trg dela ali

nadaljujejo z izobraževanjem. V sklopu usposabljanja deluje tudi avto šola in

prilagoditve osebnih vozil za osebe z ovirami. Izobraževanja začnejo, ko zaključi prejšnja

skupina, prekvalifikacije za osebe z ovirami pa izvajajo tudi drugi izvajalci po Latviji.

Kandidatom nudijo tudi pomoč pri iskanju zaposlitve. Svetovalno službo so ustanovili

pred dvema letoma, zaposlujejo dve socialni pedagoginji. Veliko pozornost posvečajo

trgu dela. Zbirajo informacije o prostih delovnih mestih, s pomočjo simulacije delovnega

mesta izvajajo usposabljanja za konkretno delo in se pogajajo s potencialnimi delodajalci

o možnosti zaposlitve kandidatov. Za udeležence programov organizirajo številne

ekskurzije v podjetja in sodelujejo v »shadow day« kot opazovalci. Država spodbuja

zaposlovanje oseb z ovirami s subvencijami, namenjenimi prilagoditvam delovnega

okolja. Gospe, s katerimi smo se pogovarjali, so bile videti optimistične glede

zaposlovanja njihovih uporabnikov. Menile so, da so delodajalci zainteresirani za

zaposlitev kandidata, potem ko imajo enkrat delovno okolje prilagojeno. Seveda pa

skrbijo tudi za to, da uspešne zgodbe nekdanjih slušateljev ustrezno predstavijo

aktualnim udeležencem programa. V avli smo tako videli panoje, na katerih so na

preprost način predstavili uspešne zgodbe nekdanjih udeležencev.

Svetovalke so nas opozorile tudi na problem motiviranja ljudi z ovirami za izobraževanje

in zaposlovanje. Sistem ljudi pošlje na poklicno rehabilitacijo potem, ko že dobijo

pokojnino. Moralo bi biti obratno, najprej poklicna rehabilitacija, pokojnina pa šele, če

Na agenciji s pomočjo evropskih

sredstev razvijajo različna orodja

in pripomočke za delo. Tako so

pripravili tudi opis 500 poklicev

in jim dodali opise z vidika

različnih fizičnih oviranosti in

tveganj ter prilagoditve

delovnega mesta različnim

fizičnim oviram. Pripravili so

tudi seznam poklicnih bolezni v

Latviji. Ta je zelo obsežen,

vključuje npr. tudi diabetes.

50

integracija na trg dela ne bi bila uspešna. Tako pa ljudje niso motivirani za delo, saj so

zadovoljni z nižjim standardom življenja. Hm, zveni kar precej znano.

Valsts Akadēmiskajam Korim »Latvija« / Državni akademski pevski zbor Latvija

Udeleženci Academie vsako leto uživajo na baletni predstavi, saj ravno v času obiska

poteka baletni festival v Rigi. Letos pa naši gostitelji niso uspeli pravočasno rezervirati

vstopnic, zato smo iskali druge možnosti za kulturne užitke. Ponudila se je v obliki 70.

obletnice Državnega akademskega zbora Latvija, ki je v cerkvi Sv. Petra, streljaj od

našega hotela, skupaj s simfoničnim orkestrom iz Liepāje in tremi priznanimi latvijskimi

solisti uprizoril Carmino Burano Carla Orffa. Predstava je bila naravnost čudovita. Vsi

glasbeniki so izžarevali neverjetno energijo in na koncu smo ugotavljali, da smo se vsi

nalezli njihove dobre volje in da smo uživali v tem, ker so pri izvedbi sami tako zelo

uživali. Vse skupaj me je spodbudilo, da sem še malo pobrskala po spletu in ugotovila, da

je bil dirigent, za katerega je bilo ves čas videti, kot bi plesal po zraku, priznani estonski

violinist Andres Mustonen, ki je že gostoval tudi v Sloveniji.

27. april 2012: Karierno svetovanje za študente

Latvijas Universitāte: Karjeras Centrs / Latvijska univerza: Karierni center

Pred obiskom univerze smo pri prečkanju ceste doživeli zelo neprijetno izkušnjo, ki nas

je podučila, da so latvijski vozniki nepredvidljivi in nevarni. Cesto smo res prečkali

nepravilno, na mestu, kjer ni bilo prehoda za pešce. Pri tem se nam je približevalo vozilo

in ko nas je voznik opazil, je dodatno stopil na plin, tako da sva zadnji dve v skupini

skoraj čutili, kako naju je oplazila kovina vozila. Srce mi je nekaj časa kar močno

razbijalo. Če bi voznik peljal z normalno hitrostjo, bi bil ob našem prihodu na drugo

stran ceste še nekaj metrov oddaljen, tako pa je hladnokrvno pospešil in če se ne bi

umaknili, bi zagotovo nekdo od nas pristal v bolnišnici. Ilze nam je povedala, da je to

normalen način izražanja nadvlade na cestišču. Kasneje smo bili bolj pozorni tudi na

vozni park v Rigi in ugotovili smo, da je avtomobilov kar veliko, večinoma prestižnejših

znamk. Majhnih avtomobilov skoraj nismo videvali. Vozilo v Latviji očitno pomeni

statusni simbol in kdor si ga lahko privošči, si ga privošči na polno.

Latvijska univerza, ki smo jo obiskali, je bila ustanovljena leta 1919 in je nasledila

Politehnični inštitut iz leta 1862. S 13 fakultetami in cca 16.500 študenti je največja

latvijska univerza. Po osamosvojitvi je v Latviji zraslo 6 univerz in 19 akademij in

visokošolskih zavodov11. Država odobri 5.200 šolnin za študente, ki lahko študirajo

brezplačno, ostali morajo šolnino plačati sami. Višina šolnine za študente na

11

vir: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_universities_in_Latvia

51

dodiplomski ravni se giblje okrog 1.200 LVL (1.700 €) letno, na podiplomski pa okrog

1.500 LVL (2.150 €). Zaradi visokih šolnin se veliko mladih odloča za študij v tujini, kjer

šolnin ni, vendar se mnogi med njimi kmalu vrnejo, saj ugotovijo, da stroški bivanja

daleč presegajo stroške šolnine v Latviji.

Karierni center, ki od leta 2006 deluje v okviru Študentske službe in ga financira

Univerza, nam je predstavila namestnica direktorja Študentske službe Inta Jaunzeme.

Glavne naloge kariernega centra so podpora študentom in diplomantom za uspešnejši

študij in načrtovanje kariere, spodbujanje razumevanja zaposlitvenih možnosti za

izbrani poklic pri študentih ter razvijanje in izboljševanje veščine zaposlovanja

študentov in diplomantov. Usmerjeni pa so tudi k delodajalcem in iščejo možnosti za

boljše sodelovanje z delodajalci pri poklicnem razvoju študentov. Na ta način prispevajo

k zagotavljanju kakovosti izobraževanja na univerzi nasploh.

V okviru kariernega centra potekajo različne aktivnosti. Osebno svetovanje poteka kot

individualno svetovanje študentom (vključuje različna testiranja, pomoč pri načrtovanju

kariere, razvijanje spretnosti pri iskanju zaposlitve in podpora ob spremembi kariere)

ali v obliki skupinskih seminarjev za razvoj veščin načrtovanja kariere (npr.

obvladovanje stresa in časa, trening zaposlitvenega razgovora, sprejemanje odločitev,

pomoč pri učenju). Razvijajo tudi številna virtualna orodja, namenjena svetovanju na

spletni strani, ki vključuje zaposlitvene oglase, bazo CV-jev, kratke predstavitve podjetij,

Znak Latvijske univerze

Stavba Latvijske univerze v Rigi

52

testiranja on-line, in informacije o pripravništvih in počitniškem delu ter primere

diplomantov in njihovih kariernih izkušenj. Z delodajalci sodelujejo pri organizaciji

kariernega sejma, v letu 2009 pa so izvedli tudi zanimiv projekt prostovoljnega dela, v

katerega je bilo vključenih 25 študentov. Ugotovili so, da se je razširila socialna mreža

študentov prostovoljcev, povečalo se je njihovo tehnično znanje, predvsem pa tudi

občutek povezanosti z univerzo.

V kariernem centru veliko delajo tudi z dijaki – bodočimi študenti. Promovirajo svoje

programe po šolah, njim je namenjen tudi poseben test na spletu, ki jim pomaga izbrati

ustrezno področje študija. Zanimiva pa se mi je zdela predvsem njihova »mala šola

znanosti«. Idejo so vzeli iz sovjetskega časa, sicer pa skozi šolsko leto organizirajo

delavnice, preko katerih dijaki spoznajo določeno znanstveno področje, kar jim pomaga

pri odločitvi za študij.

Po predstavitvi kariernega centra smo si privoščili še čudovit razgled z njihove strehe,

kjer je pozimi astronomski observatorij, poleti pa gnezdijo galebi. Razgled je bil res

veličasten, nekakšen uvod v popoldanski obisk zvonika v cerkvi Sv. Petra. Tisti je bil še

mogočnejši. Rusi so menda v nekem trenutku cerkev nameravali porušiti in na njenem

mestu zgraditi kopališče, odpor prebivalcev Rige pa jih je od tega odvrnil. Kljub temu so

namesto orgel v cerkev namestili dvigalo, ki turiste, željne razgleda, odpelje prav na vrh.

Razgled na Rigo z univerzitetne strehe

53

Od univerze nas je radovednost peljala še do glavne tržnice, ki velja za največjo in eno

najstarejših v Evropi. Pokukali smo v enega od štirih paviljonov, ki so pravzaprav bivši

hangarji za cepeline, potem pa smo se med zelenjavo in cvetjem obrnili proti izhodu.

Cvetje (narcise, tulipane, hijacinte in drugo pomladansko cvetje) smo v Rigi srečevali na

vsakem vogalu. Ilze nas je podučila, da je cvetje med Latvijci zelo priljubljeno kot darilo,

ki ga prineseš gostitelju ob obisku ali kot darilo ob osebnih praznikih. Zato smo se

udeleženci seveda odločili, da se poslovimo od Ilze prav s cvetjem.

Popoldan smo ponovno preživeli v prostorih Državne agencije za razvoj izobraževanja.

Urejali smo dokumentacijo, izpolnjevali vprašalnike, prejeli potrdila o udeležbi na

študijskem obisku in se ob tortici dokončno poslovili.

28. april 2012: Sobotni »prosti« program

Večina udeležencev študijskega obiska je v soboto dopoldan odpotovala domov. Jaz sem

izkoristila dodaten dan in ostala do nedelje. Sprva sem načrtovala kakšen daljši izlet,

želela sem videti nekaj več pokrajine, potem pa sem se odločila, da ostanem kar v Rigi. Z

mestnim avtobusom sem se odpeljala kakšne pol ure proti zahodu, kjer ob jezeru Yugla

stoji Latvijski etnografski muzej na prostem. Muzej je bil ustanovljen leta 1924. V njem

stoji preko 100 tradicionalnih stavb, ki so bile v muzej pripeljane iz različnih pokrajin v

Latviji. Sprehod med brezami in bori ter ptičjim petjem je bil ob toplem soncu pravi

balzam za dušo.

Preostanek dneva sem porabila za iskanje primernih darilc za najbližje in ujela še zadnje

pol ure za obisk muzeja okupacije.

Zadnji trenutki z Ilze

54

Obisk Latvijskega etnografskega muzeja

29. april 2012: Domov

Tudi tokrat se je nedelja začela zelo zgodaj, saj je letalo zapustilo Rigo že ob 6.20 zjutraj.

Pogled na karavanško pregrado in Julijske Alpe me je neizmerno razveselil, še bolj pa

pogled na mahajočega sinka, takoj ko sem stopila iz letala.

Na poti domov sem tokrat eno uro pridobila, kar mi je spet prišlo prav, saj mi je ostal

dober kos dneva, v katerem sem lahko nadoknadila zamujene besede in objeme obeh

otrok. In čeprav je od obiska v Latviji minilo že kar nekaj časa, me obveznosti do

financerja vztrajno priklepajo nanj. Zato so doživetja še vedno sveža, informacije in vtisi

pa v postopku nenehnega procesiranja. Latvia ardievas un paldies!

55

Natali Horvat in Janez Horvat, karierna svetovalca na Zavodu RS za zaposlovanje: Izobrazba svetovalcev: poklicno svetovanje v praksi (Mannheim, Nemčija)

V zadnjem tednu aprila sem se v okviru projekta Academia 2012 udeležila študijskega

obiska v Nemčiji. Organizatorica gostiteljica je bila Visoka šola Zavoda za zaposlovanje

(Hochschule der Bundesagentur für Arbeit) v Mannheimu.

Pred oddajo prijave sem kar nekaj časa odlašala, vendar me je prepričalo navdušenje

udeležencev pretekle generacije Academia. In prav so imeli: “To je izkušnja, ki jo moraš

doživeti. ”

22. april 2012

Na poti do zagrebškega letališča se je napetost stopnjevala. V mislih sem že stotič

preverjala svojo “check-listo“. Ko sem končno prispela do prve postojanke, me je tam že

pričakal študijski sopotnik – Janez Horvat, svetovalec na Uradu za delo Ptuj. Takrat se še

nisem zavedala, koliko komentarjev bova slišala na račun najinega priimka. Let do

Frankfurta je trajal dobro uro in pol. Izognila sva se dolgi čakalni vrsti in nakup vozovnic

za vlak opravila kar preko avtomata. Sedaj je bilo treba zgolj še na pravi tramvaj, vendar

se tudi pri tem ni zapletlo.

23. april 2012

Prvi dan programa smo se vsi udeleženci zbrali na Visoki šoli zavoda za zaposlovanje.

V izmenjavi je sodelovalo 9 udeležencev iz 5 evropskih držav:

Ivans Korniljevs: LATVIJA (vodja regionalnega oddelka nacionalnega zavoda za

socialno integracijo)

Maria de los Reyes Carrion Herraez: ŠPANIJA (profesorica in svetovalka na strokovni

šoli)

Boadicea Martin Cruz: ŠPANIJA – Kanarski otoki (svetovalka na šoli s 3 stopnjami

izobraževanja)

Natali Horvat: SLOVENIJA (Zavod RS za zaposlovanje, karierna svetovalka-

psihologinja)

Janez Horvat: SLOVENIJA (Zavod RS za zaposlovanje, karierni svetovalec)

Danielle Rauch: FRANCIJA (trenerka poklicne orientacije v svetovalnem centru za

mladostnike)

56

Francoise Caillou: FRANCIJA (karierna svetovalka)

Gerd Leonora Forseng: NORVEŠKA (vodja karierne orientacije v kariernem centru)

Andersen Kirsten Knedal: NORVEŠKA (učiteljica in karierna svetovalka na visoki šoli).

Na visoki šoli nas je sprejel Rainer Weber, eden izmed koordinatorjev projekta EU

Academia v Nemčiji, ki je dejaven na področju izobraževalne in raziskovalne

organizacije. V okviru svojega delovnega področja je zadolžen za organizacijo spletne

strani in virtualnega učnega portala, organizacijo kongresov, področje stikov z

javnostmi, pripravništvo študentov v tujini itd. Udeležence je pozdravil tudi v. d.

direktorja, profesor Bender. Poleg tega se nam je predstavil koordinator projekta

Academia, prof. dr. Hans-Joachim Bauschke, ki je gostujoči profesor na visoki šoli in

pokriva področje prava (delovno, upravno in gospodarsko pravo).

Deležni smo bili tudi vodenega ogleda po prostorih visoke šole. Zgradba visoke šole je

bila zgrajena v letih 1980 do 1982 in spada med najbolje opremljene visokošolske

ustanove v Nemčiji. Optimalni študijski pogoji so zagotovljeni z naslednjimi prostori:

24 predavalnic,

4 prostori za delo v majhnih skupinah,

3 sobe za komunikacijski trening,

“Auditorium Maximum” (kapaciteta za približno 400 slušateljev),

obsežna knjižnica, studio, menza in podzemna garaža.

Visoka šola Zavoda za zaposlovanje v Mannheimu

Nato smo udeleženci predstavili sisteme izobraževanja in karierne orientacije v svojih

državah, ki smo jo zaključili z diskusijo.

Na koncu nam je prof. dr. Höft, ki pokriva področje psihologije (poudarek na psihologiji

osebnosti in diagnostiki), obširno predstavil dodiplomska študijska programa (Bachelor

of Arts), ki ju ponuja Visoka šola zavoda za zaposlovanje. Po zaključku študija so

diplomanti kvalificirani za opravljanje dejavnosti na uradih za delo, pri izvajalcih

storitev socialnih zavarovanj kot tudi privatnih ponudnikih osebnih storitev. Lahko pa se

57

tudi odločijo za magistrski študij na Visoki šoli zavoda za zaposlovanje ali na drugi

evropski visoki šoli.

Leta 2006 je Zavod za zaposlovanje ustanovil Visoko šolo zavoda za zaposlovanje

(Hochschule der Bundesagentur für Arbeit), ki jo je zvezna dežela Baden-

Württemberg tudi uradno priznala. Študijska lokacija visoke šole je v Mannheimu in

Schwerinu.

Študenti visoke šole lahko izbirajo med dvema študijskima programoma:

Menedžment trga dela (Arbeitsmarktmanagment): usposobljenost za naloge

posredovanja in integracije, upravljanja z viri, zagotavljanja storitev.

Svetovanje usmerjeno na zaposlovanje in »case managment«

(Beschäftigungsorientierte Beratung und Fallmanagment): usposobljenost za

opravljanje poklicnega svetovanja in orientacije, vodenje primerov (case

managment).

Oba študijska programa trajata 3 leta (9 študijskih trimestrov) in sta usmerjena na

pridobitev praktičnih znanj, saj se študijski trimestri izmenjujejo z obdobji pripravniške

dobe. Študijski predmeti vključujejo specifično kombinacijo elementov ekonomskih,

socialnih in pravnih ved. Študenti sklenejo učno pogodbo z uradom za delo, pri katerem

opravljajo prakso. Na podlagi pogodbe je študentom dodeljeno približno 1470 € na

mesec, vključno z dodatki. Višina “štipendije” ni zanemarljiv dejavnik, ki vpliva na

zaželenost študija. Ker diplomanti študija predstavljajo bodoče sodelavce nacionalnega

zavoda za zaposlovanje, se pri izboru usmerjajo na motivirane, usposobljene kandidate,

ki bodo ustrezali zahtevam bodočega delovnega mesta. Po oddaji prijave na pristojnem

uradu za delo, sledi selekcija na le-tem. Izbranega kandidata urad za delo priporoči

Visoki šoli zavoda za zaposlovanje, ki izvede nadaljnji selekcijski postopek (psihološki

sprejemni izpit, prezentacije, igre vlog, strukturiran intervju ipd.). Dokončno odločitev o

izboru študentov sprejme visoka šola. Predpogoj za študij je, da je študent fleksibilen

glede kraja zaposlitve. Študentu pa je zagotovljena zaposlitev za obdobje najmanj dveh

let, glede na možnosti tudi za nedoločen čas.

24. april 2012

Ogledali smo si tudi Urad za delo Mannheim, kjer nas je pozdravil vodja urada, Rolf

Schumacher. Nato je Barbara Betzwieser predstavila storitve in naloge poklicnega

svetovanja.

58

Nacionalni Zavod za zaposlovanje

Zavod za zaposlovanje s približno 100.000 zaposlenimi, predstavlja največjega izvajalca

storitev na nemškem trgu dela.

Poglavitne naloge Zavoda za zaposlovanje:

karierno svetovanje in svetovanje, usmerjeno na trg dela,

posredovanje v izobraževanje in zaposlitev,

spodbujanje poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanje, poklicno vključevanje

invalidnih oseb,

ukrepi za ohranitev in ustvarjanje delovnih mest,

denarna nadomestila, otroški dodatek, postopek za pridobitev delovnega

dovoljenja.

Centrala zavoda za zaposlovanje se nahaja v Nürnbergu in se na regionalnem nivoju deli

na 10 regionalnih direkcij (na nivoju ene ali več zveznih dežel). Te se nadalje delijo na

176 agencij oz. uradov za delo.

Vhod v stavbo Urada za delo Mannheim

Organizacija dejavnosti poklicnega svetovanja (“Haus der Jugend” – Hiša mladine)

Team 25:

poklicno svetovanje na 1. stopnji sekundarnega izobraževanja (izobraževanje

mladostnikom, ki so mlajši od 25 let): višji razredi ljudske šole, realke,

poklicne šole,

17 kariernih svetovalcev na Uradu za delo Mannheim.

Team 171 (visokošolski tim):

poklicno svetovanje na 2. stopnji sekundarnega izobraževanja: gimnazije,

poklicne šole,

59

4 karierni svetovalci na Uradu za delo Mannheim.

BIZ (Berufsinformationszentrum):

4 sodelavci na Uradu za delo Mannheim.

Izobraževalni sistem v Nemčiji

Nemški izobraževalni sistem se v marsičem razlikuje od slovenskega, zato je med njima

težje potegniti vzporednice.

Izobraževanje se deli v štiri oz. pet nivojev:

1. primarna stopnja (Grundschule oz. osnovna šola),

2. sekundarna stopnja I (višji razredi ljudske šole, realke, gimnazije itd.),

3. sekundarna stopnja II (gimnazijska višja stopnja, poklicna šola),

4. terciarna stopnja (visoke šole, poklicne akademije, strokovne akademije,

strokovne šole),

5. kvartarska stopnja (poklicno in samostojno izpopolnjevanje po zaključenem

poklicnem izobraževanju).

Tako primarna kot sekundarna stopnja sta obvezni, medtem ko ostale stopnje

predstavljajo možnosti za pridobitev nadaljnjih kvalifikacij.

V nemški izobraževalni sistem je močno vpet dualni izobraževalni sistem, ki predstavlja

vzporedno izobraževanje v podjetju in poklicnih šolah oz. na poklicnih akademijah

(terciarna raven). Praktični del izobraževanja izvaja podjetje, medtem ko je za teoretični

del izobraževanja zadolžena šola.

60

Spodnji sliki prikazujeta primarno in sekundarno stopnjo izobraževanja in možnosti, ki

jih ima učenec po zaključenem osnovnošolskem izobraževanju (Hauptschulabschluss).

61

Naloge kariernega svetovanja na nacionalnem Zavodu za zaposlovanje:

poklicna orientacija za učence, starše in zunanje partnerje,

poklicno/karierno svetovanje,

posredovanje v zaposlitev,

spodbujanje (organizacija učne pomoči ipd.).

Karierna orientacije zajema različna področja dela. Karierni svetovalci v predzadnjem

razredu izvedejo dvourni pouk, ki lahko vključuje različne tematike (izobraževalna

shema in opis možnosti izobraževanja, poklici, pisanje prijav za vajeniška mesta itd.).

Izvajajo tudi šole za starše in organizirajo različne dogodke. Dva izmed njih sta

prikazana na spodnji sliki. Pri ponudbi kariernega svetovanja jim je pomembno, da ga

izvajajo tam, kjer se zbirajo učenci, študenti in drugi mladostniki.

Noč izobraževanja 2011 Mobilno študijsko svetovanje na nostalgičnem tramvaju 2011

Udeleženci programa Academia smo se udeležili tudi hospitacij pri svetovalnih

razgovorih. Ker je poklicno svetovanje prostovoljno, nekateri udeleženci nismo imeli

priložnosti prisostvovanja na razgovoru. Preostali čas smo izkoristila za diskusijo s

kariernimi svetovalkami, kjer smo izmenjali izkušnje in metode dela z različnimi ciljnimi

populaciji (individualno svetovanje, delo s šolsko mladino, skupinske oblike dela ipd.).

BIZ (Berufsinformationszentrum)

Dejavnost BIZ-a, ki je primerljiv s slovenskim CIPS-om, je usmerjena na zagotavljanje

informacij iz številnih področij:

poklicno usposabljanje in študijski programi,

nadaljevalno izobraževanje in prekvalifikacije,

opisi poklicev,

spremembe na trgu dela,

ustanovitev podjetja.

62

Poleg tega se na BIZ-u odvijajo številni dogodki kot so npr. predavanja o poklicih,

seminarji in delavnice, diskusijske skupine ter dogodki za učence, učitelje in starše.

Prostori BIZ-a na Uradu za delo Mannheim

Dan smo zaključili z ekskurzijo oz. vodenim ogledom dvorca Mannheim, enega največjih

baročnih dvorcev Evrope. Zgrajen je bil v letih od 1720 do 1760 pod vodstvom Carla

Philippa in Carla Theodora in je bil leta 2007 obsežno restavriran. Od leta 1955

predstavlja sedež univerze.

Udeleženci in koordinatorja programa ACADEMIA pred dvorcem Mannheim

25. april 2012

Tretji dan programa smo se udeležili predavanja na temo “40 let izobraževanja na

področju poklicnega svetovanja/internacionalni vidik profesionalizacije kariernega

svetovanja”, ki ga je vodil profesor Ertelt. Izpostavljene so bile primerjave

izobraževalnih programov poklicnega svetovanja v različnih državah (Nemčija,

63

Nizozemska, Poljska, Švedska, Švica, Madžarska, Finska, Portugalska, Kanada, ZDA,

Francija, itd.) ter izhodišča za izoblikovanje ključnih in strokovnih kompetenc kariernih

svetovalcev. Na koncu je profesor Ertelt predstavil predlog mednarodnega kurikuluma

kariernega svetovanja.

Predavanje smo zaključili z diskusijo vseh udeležencev, v kateri smo izmenjali mnenja

glede profesionalizacije poklica kariernega svetovalca in izobraževalnih sistemov v

državah udeležencev.

Sledil je ogled podjetja John Deere, enega vodilnih podjetij v proizvodnji kmetijskih

strojev, ki ima okrog 50.000 zaposlenih v več kot 42 deželah. Poleg tega, da podjetje

vlaga v tehnološki razvoj, jim je pomemben tudi razvoj bodočih kadrov. V podjetju

izobražujejo za tehnične in komercialne poklice, ponujajo pa tudi dualne študijske

programe (npr. dualni visokošolski študij strojništva). Vodenje je vključevalo ogled

izobraževalne delavnice, kjer dijaki osvajajo praktične vsebine za različne poklice

(mehatronik, industrijski mehanik, konstrukcijski mehanik itd.). Poleg tega smo si

ogledali proizvodni proces izdelave traktorjev in muzejsko zbirko podjetja.

26. april 2012

Program smo pričeli s predavanjem prof. dr. Ertelta, ki nam je predstavil kvalitetni

menedžment in nove pristope v svetovanju. Pred dejansko predstavitvijo nam je opisal

prednosti dualnega sistema izobraževanja, ki je zajet tudi v nacionalnih študijskih

programih. Delodajalec tako bodočemu kadru zagotovi specifično izobraževanje in

povezanost učenca/študenta preko pogodbe s podjetjem.

Nato nam je predstavil okvir razvoja kakovosti in značilnosti kvalitetnega svetovanja z

ozirom na različne vidike (svetovalni proces, družbeni kontekst, kontekst organizacije

itd.).

Podrobnejši izsledki delovnih skupin so predstavljeni na spletni strani nacionalnega

foruma svetovanja na področju izobraževanja, poklica in zaposlovanja (Nationales

Forum Beratung in Bildung, Beruf und Beschäftigung): http://www.forum-beratung.de/

Prvi traktor - Bulldog HM (obdobje: 1923 – 1925) Profesor Bender in Boadicea Martin Cruz na traktorju

64

Sledil je ogled Izobraževalne akademije v okviru Obrtne zbornice Rhein-Neckar-

Odenwald (Bildungsakademie der Handwerkskammer Rhein-Neckar-Odenwald).

Izobraževalna akademija/Obrtna zbornica izvaja izobraževanje in izpopolnjevanje iz

obrtniških poklicev in ima 37 delavnic ter 9 učnih prostorov, v katerih udeleženci

osvajajo teoretične vsebine. Vajenci se vključujejo v izobraževalno dejavnost, ki presega

zmožnostmi podjetja. Tako se izobraževanje v podjetjih dopolnjuje s praktičnimi

vsebinami, ki jo šolajoča mladina pridobi znotraj izobraževalne akademije. Vsako leto

približno 6.000 posameznikov zaključi izobraževanje iz obrtniških poklicev. Dobra

opremljenost delavnic omogoča pridobitev poklicnih spretnosti preko urjenja, ki je

naravnano na prakso.

Izobraževalna ponudba vključuje naslednja strokovna področja:

kovinarstvo,

inštalacija sanitarij, grelcev, klimatskih naprav,

tehnika motornih vozil,

področje elektrike,

informacijska tehnologija,

frizerstvo, kozmetika,

pekarska in slaščičarska dejavnosti,

gradbeništvo,

mizarstvo,

pleskarstvo, ličarstvo,

elektronska obdelava podatkov.

Poleg tega izvajajo nadaljnje poklicno usposabljanje iz komercialnih in tehniških

poklicev. Na področju izpolnjevanja ponujajo mojstrske tečaje, področje industrijske

ekonomije, elektronske obdelave podatkov, interneta in multimedijev itd.

Stavba Izobraževalne akademije v Mannheimu

65

Izobraževalna delavnica poklica frizer, kozmetik Izobraževalna delavnica poklica pleskar

Izobraževalna delavnica poklica avtomehanik Izobraževalna delavnica za področje kovinarstva

Po ogledu izobraževalne akademije smo se vrnili na visoko šolo, kjer smo se posvetili

pripravi poročil iz izpolnjevanju Europassa. Dan smo zaključili s skupno večerjo vseh

udeležencev, koordinatorjev projekta in vodstva visoke šole.

27. april 2012

Zadnji dan programa smo vsi udeleženci sodelovali v izmenjavi mnenj o poteku in

vsebini študijskega obiska, v katero smo vključili uporabno vrednost za prihodnje delo.

Sledila je diskusija in izpolnjevanje evalvacijskih vprašalnikov delavnice.

Po zaključku so se nekateri udeleženci odpravili na pot domov, medtem ko smo se drugi

odločili za ogled bližnjega Heidelberga.

66

Razgled na center Heidelberga Pecivo iz krhkega testa “Schneeballen”

28. april 2012

V soboto sem se skupaj z Reyes in Janezom odpravila raziskovat center Mannheima. Ker

smo celoten teden imeli dokaj natrpan urnik, smo kmalu obsedeli v kavarni z razgledom

na Paradeplatz.

29. april 2012

V nedeljo sem še kar nekaj časa predelovala vtise preteklega tedna. Zadnji organizacijski

izziv je predstavljala pot domov, ki pa je stekla kot načrtovano.

Preko študijskega obiska sem se seznanila s primeri dobrih praks v drugih državah in

dobila vpogled v razlike med sistemi izobraževanja in karierne orientacije.

67

Štefanija Jaksetič Dujc, svetovalna delavka v Dijaškem domu Vič: Life-Designing: Ali lahko življenje načrtujemo? (Luxembourg, Luxembourg)

Moje potovanje na strokovno srečanje kariernih svetovalcev Evrope, se je začelo že

novembra 2011, ko sem izvedela za potrditev moje izbire. Bilo je vznemirljivo. Postavilo

se mi je ogromno vprašanj, katera si bom morala odgovoriti. Sabina Škarja je pomagala

odgovoriti na prva vprašanja in naloge ter me je tako postopoma, a vztrajno in natančno

vodila, da sem izpolnjevala vse potrebne organizacijske obveze: posredovanje podatkov

delovne organizacije, podpis pogodbe, informacije o financah, organizaciji potovanja,

bivanja, vzpostavila je stike z koordinatorjem. In tako sem počasi vstopala v projekt

Luxembourg, korak za korakom. Znašla sem se pred odkrivanjem državice, ki ima

tisočletno tradicijo in nadvojvodo iz družine, ki se spremlja že od 9. Stoletja (iz istega

obdobja izhaja tudi ime Lutzelburg, kar pomeni majhna utrdba.

Z zanimanjem sem odkrivala živost tradicije in njeno aktivno vlogo v politiki države.

Celo izvršilna oblast v državi Luxembourg je v rokah nadvojvode skupaj s člani vlade. Le-

ti ga je podpirajo pri izvajanju njegovih ustavnih pristojnosti. Ustava namreč daje

nadvojvodi formalno pravico da organizira vlado, postavi ministrstva, razdeli ministrske

službe in imenujejo svoje člane.

Država je organizirana kot parlamentarna demokracija v okviru ustavne monarhije.

Nadvojvoda Henri in nadvojvodinja Maria Teresa

68

Luxembourg je razdeljen na okrožja.

Koordinator, karierni svetovalec Jean-Jacques Ruppert je prevzel vodstvo, se

tedensko oglašal preko elektronske pošte in postopoma posredoval informacije.

Koordinator Jean Jacques Ruppert v Bertrangu

Pogoj za prihod je bil tudi, da smo prebrali strokovni članek Savickasa “Life designing”:

A paradigm for career construction in 21st century kot pripravo za debate na

srečanju. Tekst v angleščini je izšel v reviji Journal of Vocational Behavior 2009 in je

večletno skupno delo strokovnjakov, ki so predhodno samostojno raziskovali in razvijali

karierno svetovanje v lastnih državah. V skupnih pripravah, ki jih je vodil Savickas, so

sodelovali:

Mark L. Savickas, ZDA,

Laura Nota, Italija,

Jerome Rossier, Švica,

69

Jean-Pierre Dauwalder, Švica,

Maria Eduarda Duarte, Portugalska,

Jean Guichard, Francija,

Salvatore Soresi, Italija,

Raoul Van Esbroeck, Belgija,

Annelies E. M. van Vianen, Nizozemska.

Ta večletni projekt naj bi dal smernice za karierno svetovanje držav Evrope in Amerike.

Zaradi globalnih sprememb sveta in globalnih kriz trga dela, se porajajo nove vsebine in

pogledi na kariero in celo na človeka samega. Sledenje dinamičnim spremembam trga

dela in potrebam sveta nasploh, iskanje dela in ne “življenjske” zaposlitve,

nepredvidljivost sveta in dela, po drugi strani pa globalizacija sveta in ponudb dela ter

mnoštvo informacij, je postala stalnica. Potrebe po sledenju osebni zgodbi v vsem tem

nepredvidljivem, spreminjajočem se svetu pa ostaja odločitev in naloga vsakega

posameznika. Kako lahko tu karierni svetovalec vstopa v svet posameznika in kako

skupaj z njim išče poti? Ena od smernic (od petih) ki jih je omenjena skupina

strokovnjakov poskušala pripraviti in predstaviti za posameznika 21. stoletja je ravno

osebna potreba po iskanju lastnih virov. Kako se vedno znova vkomponirati, stabilizirati,

usmerjati in poiskati lastne vire in sogovornike na tej poti. Na ta del raziskave sem

osredotočila tudi lastne priprave na strokovno srečanje.

Udeleženke Academie Luxembourg 2012

Program se je odvijal po predvidenem urniku od 8h do 18.30h. Sledili smo programu

srečanja: sestanki, obiski, debate, ogledi, srečanja in sprejem na županstvu Bertranga.

Program je bil sledeč:

sestanki na Service de Psychologie et d’Orientation Scolaires v okviru Lycée

classique de Diekirch, v Merschu

- uvod v luxembourški izobraževalni sistem in poklicna ter družbena merila za

vpis,

70

- predstavitev Centre de Psychologie et d’Orientation Scolaires in Services de

Psychologie et d’Orientation Scolaires,

- predavanja in razprave o temah, navedenih v katalogu,

obisk predšolskih institucij, vrtcev in osnovne šole v mestu Bertrange,

ogled Centre National de la Formation Professionnelle Continue in Esch-sur-Alzette,

obisk v Centre d’Information Professionnelle centra za zaposlovanje v Luxembourgu,

srečanje z vodilnim v Action Locale pour Jeunes v Merschu,

obisk Centre de Documentation et d’Information sur les Etudes Supérieures

Ministrstva za visoko šolstvo v Luxembourgu.

Koordinator nam je že po elektronski pošti svetoval nastanitev v skupnem hotelu. Vse

udeleženke smo nastanitev v Hotelu ACACIA10, rue de la LibérationL-4210 Esch-sur-

Alzette, sprejele. Razložil je namreč, da so udeleženci Academije vsa leta bili nastanjeni v

tem hotelu, ki je lociran na mirni ulici v bližini železniške postaje. Hotel namreč nudi

največ kakovosti za ponujeno ceno. Poleg tega je prednost te nastanitve, da je celotna

skupina nameščena skupaj in se tako olajša logistika prevozov po Luxembourgu. Esch-

sur-Alzette je drugo največje mesto v Luxembourgu s 30 000 prebivalcev. Od glavnega

mesta pa je oddaljeno le 20 minut.

Ulica v Esch-sur-Alzette in hotel Acacia

Koordinator je bil izjemno natančen in izčrpen v predlogih za prihod v Luxembourg.

Predlagal je na primer tudi možnosti izbora letalskega prevoznika in povedal je, da

nizkocenovnih prevoznikov, ki letijo v Luxembourg ni. Torej odločila sem se za

rezervacijo preko Lufthanse.

Luxembourg je v neposredni bližini letališča

Skupina udeleženk je bila sestavljena iz dveh predstavnic iz Finske, Francije in Španije

71

ter po ena predstavnica iz Islandije in Slovenije, zato je vsa komunikacija potekala

izključno v angleščini. Kljub temu, da so udeleženci govorili tudi drugi jezik (francosko

ali nemško), ti jeziki niso bili obvezni. Ostali jeziki so bili le v pomoč pri sporazumevanju

v Luxembourgu. Večina prisotnih strokovnjakinj ima že dolgoletne mednarodne

izkušnje. Udeleženke smo bile poleg organizatorja in koordinatorja Jeana-Jacquesa

Ruperta, psihologa in kariernega svetovalca v Luxembourgu:

Marie Belen Noval Vega, Španija, pravnica, profesorica, karierna svetovalka,

Julija Perez Cebrain, Španija, pravnica, profesorica, karierna svetovalka,

Merja Kuvaja, Finska, profesorica angleškega jezika, karierna koordinatorica in

svetovalka,

Sandra Rantanen, Finska, kulturologinja, karierna koordinatorica in svetovalka,

Cecil Arthus, Francija, psihologinja in karierna svetovalka,

Helene Le Fauconnier, Francija, psihologinja in psihoanalitičarka in karierna

raziskovalka in svetovalka,

Helga Konradsdottir, Islandija, karierna svetovalka,

Štefanija Jaksetič Dujc, Slovenija, pedagoginja in svetovalna delavka.

Koordinator nas je torej redno o vsem obveščal in ko se je bližal čas našega prihoda, smo

prejele še natančne informacije. Kot je napovedal v začetnem dopisu programa, je

koordinator najel kombi, nas vsak dan prišel iskat v hotel in nas dostavil nazaj po

opravljenih aktivnostih. V petek nas bo šofer peljal na zadnja dva obiska in izlet na reko

Moselle, kjer bomo imeli tudi kosilo (lokalne ribje specialitete).

Od doma sem odpotovala ob 3.40h zjutraj. Ob 5h me je pobral kombi pred Dijaškim

domom Vič. Kot sva se dogovorili, sem se srečala s Tino Uran, ki je odhajala v Latvijo in

uredili sva si tako, da sva s Tino sedeli na istem letalu do Frankfurta. Ob 8.20h sva prišli

v Frankfurt in tu so se najine poti ločile.

Tina Uran in jaz na Brniku pred odhodom v Frankfurt

72

Ob 9.20h je bil odhod iz letališča v Frankfurtu za Luxembourg in ob 10h sem bila že v

Luxembourgu čakala na avtobus. Deževalo je. Skoraj pol ure smo čakali na avtobus

skupaj z ruskimi obiskovalci. Predčasno sem izstopila, da sem se sprehodila skozi mesto.

Tokrat ni deževalo in sem lahko ob počasni hoji (s seboj sem imela kovček) skoraj eno

uro uživala v lepoti in urejenosti mesta.

Sprehod skozi glavno mesto Luxembourg

Ker se mi ni mudilo na večerno srečanje, sem si vzela čas in prebrala informacije o

prevozih na postaji. Dvajset minut vožnje z vlakom in prišla sem v Ech-sur-Alzette,

drugo največje mesto v Luxembourgu in našla hotel Acacia, kjer sem nastanjena z

ostalimi udeleženkami Academie.

Hotel in mesto Esch-sur-Alzette.

Ob 20.30h smo se vse udeleženke razen ene, ki je izgubila kovček na letalu, srečale z

koordinatorjem Jeanom-Jacquesom. Malo vznemirjenja, stiske, kako se bomo

sporazumevali, se razumeli, je dvignila adrenalin. Večer je bil domač. Komunikacijo je

tokrat v celoti vodil koordinator v štirih jezikih: angleščini, francoščini, nemščini in

luksemburščini.

73

23. april 2012

Lycee classique de Dierkirch (LCD Merch)

V ponedeljek smo se kombijem pripeljali uro oddaljeni v Diekirch. Šola je izjemno

urejena in zračna. Lahko bi jo primerjala z galerijo. Vsako področje v soli je izjemno

kakovostno izbrano in izdelano.

Prostori v šoli in neposredna okolica

Nagovor Jeana Jacquesa se je glasil, da Luksemburžani niso bogati zaradi rud ali drugih

bogastev. Bogati so zaradi pridobljenega znanja in vzgoje iz sveta, kamor hodijo študirat.

Potem je nadaljeval s predstavitvijo gospodinjske šole za dekleta in dejavnosti v njej. Kot

zanimivost je navedel košarko, ki je zelo popularen šport v Luxembourgu in jo igrajo

povsod, ne igrajo pa nogometa. Veliko sredstev namenijo za spodbujanje deklet pri

treningu košarke, zato prihajajo trenirat od vsepovsod. Poleg zelo uspešnih in

ustvarjalnih aktivnostih pa imajo težave z zlorabo drog ali alkohola pri mladini in

starših. Tako da delo kariernega svetovalca ni vzdrževati stanje, temveč pogosto tudi

motečega dijaka izločiti in mu takoj ponudijo pomoč. Še danes v Luxembourgu

prepoznajo travme preteklih vojn, saj ni bilo družine, ki ne bi trpela izgube, zato imajo

pogosto negativne občutke npr. v stiku z Nemci, Francozi.

Luksemburžani se morajo s tisočletno kulturo in jezikom, ki se morajo ves čas

prilagajati. Na luksemburški jezik so zelo ponosni, zato zahtevajo od vsakega, ki želi

postati državljan ali delati kot državni uslužbenec znanje tega jezika. Koordinator je

predstavil tudi različne raziskave in mnenja o drugih narodih v Luxembourgu in njihovih

običajih. Luxembourg ima namreč cca 500.000 prebivalci, približno polovica je tujcev.

Luxembourg ima tudi veliko dnevnih migrantov iz Francije, Nemčije in Belgije.

Koordinator je svojo predstavitev zaključil z razmišljanjem, da ni nekega kulturnega

izbora, ki bi veljal kot izhodišče za vse rešitve, ampak je je vsaka kultura unikatna in

samo iz kulture posameznika, lahko kot svetovalec izhajaš, vzpostaviš stik in svetuješ.

Na šoli smo se dogovorili za kosilo, tako smo lahko uživali v svetli in prijazni jedilnici.

74

Predstavitev šolskega sistema in družbenega stanja v Luxembourgu

Koordinator je v popoldanskem delu predstavil se šolski sistem Luxembourga. Poleg

državnih šol imajo tudi zasebne (luksemburške, cerkvene, japonske, evropske, angleške,

francoske, internacionalne, tehnične). V zasebnih šolah mora biti curriculum enak

državnim, učenci pa morajo delati državni izpit. Šolnina v zasebnih šolah je 20.000€

letno, v internacionalni šoli pa celo 150.000€ letno. Nekaterim otrokom plača šolnino

lahko delodajalec njihovih staršev, npr. v internacionalni banki. Šolanje v Luxembourgu

je drago.

Koordinator je razmišljal tudi o migrantih, ki delajo ali živijo v Luxembourgu. Pohvalil je

priseljence iz bivše Jugoslavije, da so izjemno učljivi. Kot svetovalni delavec se dnevno

srečuje z to problematiko. Večina migrantov potrebuje celo leta, da postanejo

Luksemburžani. V Luxembourgu namreč moraš obvladati najmanj tri jezike angleščino,

francoščino, nemščino in seveda luksemburščino. Če ne znaš luksemburško, nikoli nisi

sprejet. Koordinator meni, da so zaradi jezika preživeli tisočletja. Luksemburžani zelo

stabilni in so bili edina vojska, ki je bojkotirala nemščino, ko so bili nemski vojaki v

Luxembourgu. Glede jezika je koordinator prepričan da ima neprecenljiv vpliv na vzgojo,

na razvoj spoštovanja do nekega naroda ter za njegovo ohranitev in rast.

Šolski sistem, predvsem osnovno izobraževanje, je zelo ranljivo obdobje za otroke.

Koordinator vidi problem, ker učitelji niso dovolj izobraženi. Poleg tega meni, da je 80 %

ženskih učiteljic v tem obdobju izobraževanja težava pri migrantih, ki pridejo iz moških

skupnosti (npr. Portugalci, Italijani), kar povzroči identifikacijske težave otrok.

Šolski sistem tako v državnih in zasebnih šolah ima podoben curriculum.

Osnovna šola ima štiri cikle in se začne neobvezno s 3. letom oziroma obvezno s 4.

letom starosti otroka in traja do vključno 11. leta starosti:

3-4 leto je neobvezno in lahko prihajajo v vrtec npr. vsak torek,

od 4-6. leta je v vrtcih vedno več otrok z resnimi problem (npr. otroci ne obvladajo

osnovne higiene),

6-8. leta starosti je osnovna šola,

Pri 11 letih imajo učenci psihološko testiranje, da se razporedijo v akademsko ali

tehnično smer. Tudi v Luxembourgu je zelo nepopularno (za starše) usmeriti otroke

v tehnično šolo.

Srednješolsko izobraževanje poteka od 11. do (15.) 16. leta:

Splošno izobraževanje (Secondaire General) od 12.-15./16. leta. To izobraževanje

vodi v akademsko smer, dijaki nadaljujejo šolanje na univerzi.

Tehnično izobraževanje (Secondaire Tehnicque): od 12.-14./15. leta. Poleg tega

je veliko poklicev in kvalifikacij, za katere se lahko dijaki usposobijo ali doma ali v

75

tujini: Franciji, Nemčiji ali Angliji. Veliko več sredstev se vlaga za pridobitev poklicne

izobrazbe. Kajti poklici, ki so specifični in zajemajo malo dijakov, v resnici

potrebujejo enako dobro opremljene delavnice.

24. april 2012

Gospodarstvo Luxembourga

Po velikosti je država Luksemburg desetkrat manjša od Slovenije, ja pa v centru

dogajanja na vseh področjih evropskega življenja in dela.

Čeprav so se vedno v samem vrhu prihodkov. BDP na prebivalca v letu 2010 je bil v

Luxembourgu 283 in je bil na prvem mestu; na drugem mestu je bila Norveška z 179

BDP, tretja je bila Švica z 146 BDP. Slovenja ima BDP 87.

Svetovna kriza ni obšla Luxembourg, spreminja tudi miselnost. Neskončna rast in razvoj

na področju ekonomije in gospodarstva ne moreta biti neskončna. Zaposlitev je

nestabilna, življenje pa zelo drago.

Tudi karierni svetovalec je posledično ostal brez temeljne usmeritve. Ker torej

predvidljivosti ni niti pri službah, ne pri dohodkih, tudi biti dober učenec ni zagotovilo

uspeha. Potrebno je razmišljati o viziji dela.

76

Karierni svetovalci so bili do sedaj usmerjeni v predstavitev poklicev. Kot je pokazala

raziskava, obvladajo izšolani ozko usmerjeni karierni svetovalci le predstavitev poklicev.

Torej princip kariernega svetovanja s predstavitvami poklicev je, tako meni

koordinator, preteklost. Prihodnost je v iskanju potencialov posameznika za delo,

ki ga bo znal odkriti ter ga bo dobro in z veseljem opravljal. Nova stvarnost pomeni

tako za svetovalca, kot za uporabnika, nekaj novega. Karierni svetovalec je nehote vpet v

razkorak nove stvarnosti.

Program ALJ (Action Locale pour Jeunes) ali Lokalna akcijska skupina za pomoč

mladim od 14. do 26. leta

Projekt je predstavila predstavnica ene od petih lokalnih pisarn. Uslužbenci programa so

zaposleni tudi po šolah. Njihova naloga je, da mladega, ki opusti šolanje (npr. mladoletna

nosečnica) najkasneje v roku dveh mesecev kontaktirajo in delajo z njim, tako da

poskušajo dojeti njihovo stanje, jih motivirati, jim pomagati pri učenju in jih povezati

nazaj s šolo, jim poiščejo pripravništvo, zaposlitev in podobno.

Predstavitve kariernih svetovalcev gostujočih držav

Predstavnice gostujočih držav smo po predstavitvi koordinatorja imele na voljo

popoldan za predstavitev naših šolskih sistemov, države in primera dobre prakse.

Marie Belen Noval Vega je združila svojo predstavitev z Julijo Perez Cebrain, ki odpira

novo področje svojega dela in sicer internetno svetovanje.

Sandra Rantanen, Helga Konradsdottir, Helene Le Fauconnier, Štefanija, Marie Belen Noval Vega in Julija Perez Cebrain

Merja Kuvaja je svojo predstavitev Finskega šolskega sistema in Finske prakse združila s

Sandro Rantanen. Cecil Arthus je tudi svojo predstavitev združila z predstavitvijo Helene

Le Fauconnier. Helga Konradsdottir je nastopila samostojno. Ravno tako sem tudi jaz

samostojno prestavljala Slovenijo. Predstavitve so bile zelo bogate.

77

25. april 2012

LCD Mersch: Diskusija o smernicah karierne orientacije ali načrtovanja življenja

Karierno svetovanje, načrtovanje življenja, nova ekonomska in politična stvarnost,

iskanje dela in ne zaposlitve, “headhunters”, vse te izraze smo prediskutirali ob

predstavitvah raziskav koordinatorja ter osebnih razmišljanj in konkretnih praks iz

predstavitev držav. Sama sem predstavila primer prakse na temo medgeneracijskih

prenosov spominov in travm, ki so bili rdeča nit naših pogovorov.

LCD Mersch: Predstavitev smernic obdobju ”manj”

Koordinator je predstavil svoje poglede na novo obdobje, ki ponuja številne informacije,

izzive in je ravno v izbiri pravih informacij ob pravem času. Savickas in soavtorji smernic

so v tem času hitre tehnologije in povezav pred novimi izzivi. Svetovanja ne dosežejo

cilja, če se svetovalec osebno ne angažira. To je za svetovalca tudi zelo naporno.

26. april 2012

CNFPC (Centre National de Formation Professionnell Continue) v Esch-sur-Alzette

Ogled poklicnega centra je bil izjemno zanimiv. Mladi, ki niso uspeli dokončati šolanja,

imajo možnost priučitve v teh centrih, vendar morajo spoštovati pogoje takega

izobraževanja.

78

CEDIES (Centre de Documentation et d’information sur l’Enseingment superior;

Ministere de l’Ensignement superior et de la recherché)

Luxembourg je bogat, ker se njihovi študentje izobražujejo v tujini, kjer se srečujejo z

različnimi kulturami. Država štipendira vse dijake in študente. Če študij podaljšajo, a je

štipendija npr. za Anglijo premajhna, se student ob študiju tudi zaposli. Koordinatorji v

tej službi niso poklicni svetovalci, temveč profesorji ali drugi.

Univerza v Luxembourgu je bila ustanovljena leta 2003 in je naslednica univerzitetnega

centra (Luxembourg University Centre), Višješolskih programov tehničnih šol (Higher

Institute of Technology), Višješolskega inštituta za pedagoške in raziskave (Higher

Institute for Educational Studies and Research) ter Inštituta za pedagoške in socialne

študije (Institute for Educational and Social Studies). Ostale študijske smeri študentje

opravljajo v tujini.

Kulturni popoldan v mestu Luxembourg in obisk mestnega muzeja

79

27. april 2012

Obisk poklicno informacijskega centra ali Berufsinformationszentrum (BIZ)

Sprejel nas je poklicni svetovalec, ki nam je predstavil različne pristope in predstavitve

poklicev. Svetovalec je bil izjemno izčrpen in ga je v njegovi vnemi prekinila le skupina

mladih, ki so bili naročeni na predstavitve in spoznavanja poti iskanja izobraževanja,

zaposlitve in finančne podpore.

Obisk predšolskih institucij, vrtcev in osnovne šole v mestu Bertrange

Izjemno zanimiv je bil obisk Bertranga, kjer smo bili prijazno sprejeti, popeljani skozi

celoto šolsko področje od vrtca, osnovne sole in večnamenskih dvoran. Postregli so nam

z luksemburško specialiteto: gnjatjo v kruhu in kozarcem penine. Prijaznost in bogata

urejenost mesta, šolskega okoliša in ponosna pripadnost skupnosti je bila navdušujoča.

Šola, vrtec, športni objekti, vrtički, vse to je zaprto za promet in urejeno kot park

Sprejem pri županu Bertranga

80

Tradicionalno kosilo s pečenimi ribami in regratom ob reki Moselle je bil zaključek

našega skupnega nepozabnega bivanja.

Zahvala za vse gre vsekakor slovenskima organizatoricama projekta Sabini Škarja in

Zlati Šlibar, koordinatorju Jeanu-Jacquesu Rupertu in odličnim sogovornicam na

celotedenski izmenjavi: Helgi, Juliji, Marii, Helene, Cecile, Merji in Sandri.

81

Neža Deželak, karierna svetovalka na uradu za delo Velenje: Vsakodnevni izzivi kariernega svetovanja na Finskem – spremljanje kariernih svetovalcev na delovnem mestu (Helsinki, Finska)

Med 6. in 13. 5. 2012 sem se udeležila študijske izmenjave na Finskem v mestu Helsinki.

Namen izmenjave je bil spoznavanje vseživljenjske karierne orientacije na Finskem in

tridnevno spremljanje kariernih svetovalcev na delovnem mestu, kjer smo udeleženci

spoznavali način dela na različnih stopnjah izobraževalnega sistema. Združenje

kariernih svetovalcev Finske (NGO for Finnish guidance practicioners) je organiziralo

letošnjo študijsko izmenjavo in vsakemu udeležencu zagotovilo kariernega svetovalca.

Spoznavanje načina dela na delovnem mestu je bila zanimiva izkušnja.

Udeleženci študijske izmenjave

6. maj 2012

Napočil je dan potovanja v Helsinke. Zgodaj zjutraj okoli četrte ure sem se odpravila na

letališče Jožeta Pučnika v Ljubljano. Ob sedmih je letalo vzletelo. Seveda sem celotno pot

razmišljala o tednu, ki je pred mano. Na letalu sem še enkrat pregledala program in v

mislih ponovila predstavitev kariernega in izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki jo bom

predstavila naslednji dan udeležencem študijske izmenjave. Let je minil zelo hitro, še

posebej zato, ker sem po eni uri letenja pristala v Frankfurt ter odhitela na drugo letalo,

ki me je popeljalo do Helsinkov. Okoli enih popoldan sem prispela na letališče v

Helsinkih, si prestavila uro za eno uro naprej in začela z raziskovanjem. Naša

koordinatorka Kati nam je poslala zelo natančen opis letališča in poti do hotela, kjer smo

bili nastanjeni. Najprej sem na letališču poiskala turistično točko, kjer sem kupila osem

82

dnevno karto za javni prevoz. Zelo sem bila presenečena nad ceno karte, 28 EUR, ker se

mi ni zdelo draga. S to karto sem lahko cel teden uporabljala vsa prevozna sredstva v

javnem prometu od avtobusa do tramvaja.

Nato sem se z avtobusom iz letališča odpravila do hotela Avion. Vsi udeleženci študijske

izmenjave smo bili nastanjeni v istem hotelu, kjer smo se ob 19. uri tudi zbrali na prvem

srečanju. V hotelski sejni sobi je Kati pripravila stole v obliki kroga, na srečanje je prišlo

tudi večina kariernih svetovalcev, tako da sem že prvi dan spoznala Arjo Seppällä, s

katero bom preživela tri dni. Udeleženci smo prihajali iz sedmin evropskih držav:

Susana Fonseca Asprón (Španija) - predavateljica na poklicni srednji šoli za trg

dela in veščine iskanja zaposlitve,

Rodolfo Ramos Álvarez (Španija) - karierni svetovalec na splošni srednji šoli,

Kaja Tammetalu (Estonija) - koordinatorka za mednarodno izmenjavo na centru

srednjih šol,

Maili Kapp (Estonija) - karierna svetovalka v kariernem centru,

Catherine Bourreau (Francija) - karierna svetovalka na splošni srednji šoli,

Emmanuelle Totelin (Francija) - karierna svetovalka na splošni srednji šoli,

Catherine Juul (Norveška) - karierna svetovalka na splošni srednji šoli,

Ole Høivik (Norveška) - karierni svetovalec na splošni srednji šoli,

Edmée Thibor (Luksemburg) - karierna svetovalka na splošni srednji šoli,

Michael Howley (Irska) - karierni svetovalec na srednji poklicni šoli,

Peter Hyde (Irska) - karierni svetovalec na splošni srednji šoli.

Prvo srečanje v hotelu Avion

Točno ob sedmih smo se vsi zbrali v sejni sobi in se najprej v krogu predstavili drug

drugemu. Nato nam je koordinatorka Kati predstavila program celotnega tedna, karierne

svetovalce in razdelila dodatne navodila za naslednji dan. Spoznala sem karierno

svetovalko, ki mi bo v treh dneh predstavila njeno delo na srednji poklicni medijski šoli.

Takoj sva našli skupni jezik, saj je pred dvema letoma obiskala Academijo v Sloveniji.

Slovenija ji je bila tako všeč, da jo namerava to poletje ponovno obiskati. Z možem

83

načrtujeta potovanje po Sloveniji s kolesom. Spoznavni večer smo nadaljevali z zanimivo

igro, napisati smo morali tri trditve, ena izmet trditev naj bo izmišljena, dve pa pravilni.

Nato smo stavke prebrali v dvojicah in se ob tem prav prijetno nasmejali. Res dober

način vzpostavljanje skupinske klime. Po uradnem delu smo se vsi udeleženci odločili, da

se odpravimo na večerjo v center Helsinkov. Kljub uri, ki je kazala devet ponoči, je bilo

zunaj še vedno svetlo, kar je bilo zelo zanimivo. V center mesta smo se odpravili z

vlakom, vožnja je trajala 10 minut. Ob večerji smo se družili in zabavali pozno v noč.

Seveda sem bila na koncu kar malo presenečena nad cenami hrane in pijače, ki so

dvakrat dražje kot pri nas. Kljub ceni pa je bila hrana zelo okusna. Tako se je ob dobri

družbi zaključil prvi večer v Helsinkih. Že prvi večer se je pokazalo, da bo celoten teden

zanimiv in zelo poučen za vse nas.

7. maj 2012

Ponedeljek zgodaj zjutraj me zbudi sonce, ki je že visoko na nebu. Najprej se ustrašim,

prvi dan in sem že pozna. Finska značilnost je namreč točnost, tudi sama ne zamujam

rada. Nato pogledam na uro, ura je šest zjutraj. Imam še veliko časa, ker je sonce že vzšlo,

ne morem več spati, prav tako sem polna pričakovanja in pripravljena na zanimiv dan, ki

je pred mano. Na zajtrku srečam tudi druge udeležence, vsi prihajajo iz področja

izobraževanja in se ukvarjajo s kariernim svetovanjem. Večina udeležencev je

psihologov, pa tudi sociologi in socialni delavci. Večina je zaposlena na srednjih šolah in

se ukvarjajo z dijaki starimi med 13 in 17 let. Po zajtrku se skupaj odpravimo na avtobus

do CIMO (Centre for International Mobility), kjer bomo preživeli cel dan. Brez težav se

pripeljemo do centra mesta in z malo začetniške sreče prispemo na pravi naslov.

Začnemo s spoznavno igro, pri kateri se zelo nasmejimo.

Uradni del začnemo s predstavitvijo Centra za mednarodno mobilnost (CIMO), ki

promovira mednarodno sodelovanje in izmenjavo na področju izobraževanje, trga dela,

kulture in mladih. CIMO deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje in kulturo in

sodeluje z univerzami, osnovnimi in srednjimi šolami, zavodom za zaposlovanje ter s

podjetji. Kati je zaposlena v CIMO in zadolžena za pripravo in koordinacijo projekta

Academia na Finskem.

Predstavitev finskega izobraževalnega sistema

84

Nato sledi predstavitev finskega izobraževalnega sistema. Nezanemarljiva informacija o

finskem izobraževalnem sistemu je predvsem njihov uspeh pri programu PISA. Zato smo

z zanimanjem poslušali predstavitev. Finska ima zelo pregleden izobraževalni sistem. S

sedmimi leti, ko otroci vstopijo v osnovnošolsko obvezno izobraževanje, ki traja 9 let do

16. leta. Nato dijaki nadaljujejo izobraževalno pot na triletnih gimnazijah ali triletnih

poklicnih šolah. Po končanem srednješolskem izobraževanju se lahko dijaki vpišejo na

tri- ali petletne politehnike ali na univerzo. Osnovnošolsko izobraževanje na Finskem je

brezplačno in je zagotovljeno vsakomur zelo blizu doma. Prav tako imajo zelo nizek

odstotek osipnikov, ponavljanje razreda je zelo redko. Otroci končajo osnovno šolo s

splošnim spričevalom, ki jim omogoča vpis na srednjo šolo. Zelo poudarjena vrlina v

šolah je zaupanje.

Predstavitev slovenskega izobraževalnega sistema in kariernega svetovanja

Po odmoru za malico začnemo s predstavitvami izobraževalnega sistema in kariernega

svetovanja vseh udeležencev. Vsi govorijo dobro angleško, zato nimamo težav z

razumevanjem vsebin. Najbolj smo začudeni nad luksemburškim izobraževalnim

sistemov, najbolj zmedeni pri francoskem izobraževalnem sistemu, je namreč zelo

nepregleden. Po zaključku predstavitev smo se razdelili v štiri skupine, kjer smo

komentirali celoten dan. Na lističe smo morali napisati naše ideje in nevšečnosti, ki so se

nam danes zgodile.

Po končanem uradnem delu smo se okoli pete ure odpravili na voden ogled centra

Helsinkov. Pričeli smo pri stavbi CIMO, nato se sprehodili po ulicah do centra mesta, kjer

smo si ogledali pomembne zgradbe, kot so univerza, ogromna luteranska cerkev na

glavnem trgu, glavno ulico, občino, šli smo mimo parlamenta in finske centralne banke.

Ogled smo končali v pristanišču. Vse nas je že zelo zeblo, saj je pihal tipičen hladen veter

iz morja. Tudi vodička je tarnala, da je res hladno, kljub plaščem in soncu smo se z

veseljem zatekli v notranjost nakupovalnega centra, kjer smo večerjali v italijanski

restavraciji. Okoli pol devetih, ko je bilo sonce še visoko na nebu, smo se odpravili nazaj

v hotel. Po dolgem dnevu sem stopila pod vroč tuš in takoj zaspala. Za mano je bil

zanimiv dan, poln novih poznanstev, prijetnih ljudi in druženja, predvsem pa novih

informacij in idej. Zaspala sem ob zagrnjeni zavesi, skozi katero je še vedno kukalo

sonce. Res zanimiva izkušnja. Sonce zaide okoli pol enajstih, vzhaja pa okoli petih.

85

Utrinki mesta

8. maj 2012

Danes sem se prvič sama podala od hotela do centra Helsinkov. Javni promet je v

Helsinkih zelo dobro organiziran, zato s transportom nisem imela težav. Vlaki vozijo

vsakih 10 minut. Zbudila sem se okoli sedmih, na zajtrku sta se mi pridružila dva

udeleženca Academije, Ole in Suzana, drugi se še niso prikazali. Med zajtrkom je tekla

beseda o izobraževalnem sistemu v Luksemburgu. Informacije so me kar presenetile, saj

otroci začnejo z rednim izobraževanjem s tretjim letom, takrat se začne jezikovna

priprava za nadaljnjo izobraževanje, otroci govorijo vsaj dva jezika, večina govori tri ali

več jezikov. Učni proces se odvija v vseh uradnih jezikih Luksemburga.

Po zajtrku se odpravim na železniško postajo, vlak je na postaji že po parih minutah.

Izstopim na zadnji postaji. Tam me čaka Arja, ki jo bom spremljala naslednje tri dni. Nato

nadaljujeva pot do mestnega kina, kjer se udeleživa konference z naslovom Medijski

izzivi - povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom. Zvrsti se šest govorcev, ki

predstavljajo primere dobrih praks. Konferenca se odvija v finščini, Arja določene

odseke tolmači. Smo v zelo moderno opremljeni kinodvorani. Kljub temu, da ne

razumem niti besede, je zanimivo opazovati govorce in njihove predstavitve. Vsi namreč

prihajajo iz multimedijske industrije ali organizacij, ki se ukvarjajo z mediji. Gre za neke

vrste mreženje med izobraževalnimi institucijami in medijsko industrijo. Prvi govornik

je zelo nadarjen finski režiser, ki večkrat nasmeji celotno dvorano. Arja pravi, da je

predstavil njegov pogled na trženje in medije in da je bilo njegovo predavanje najbolj

zanimivo.

Arja je karierna svetovalka na poklicni medijski šoli v Helsinkih. Njena zgodba je zelo

zanimiva, študirala je namreč medijske komunikacije in nekaj let delala v filmski

industriji. Pravi, da je zaposlitev dobila na medijski šoli samo zaradi dolgoletnih izkušenj

v filmski industriji. Na njihovi šoli učijo le učitelji, ki imajo za sabo vsaj pet let delovnih

izkušenj v realnem sektorju. Pravi, da je to poleg pedagoške prakse pogoj za zasedbo

delovnega mesta, saj velikokrat učitelji izhajajo iz svojih lastnih izkušenj, ko poučujejo

dijake. Ko dijaki zaključijo srednjo medijsko šolo, so usposobljeni za pomoč pri montaži

filmov, urejanju slik, novinarsko delo in druge aktivnosti iz medijskega področja.

86

Okoli enajstih zapustiva konferenco in se peš odpraviva do tramvaja. Pot naju vodi po

ulici s čudovitimi starimi zgradbami, v različnih barvah, to je staro mestno jedro, kjer ni

pridiha ruske invazije v času socializma. Center Helsinkov je čisto drugačen, zelo lepo

urejen in prijeten. V mestnem jedru se hitro znajdeš.

Nato prispeva do poklicne medijske šole, kjer Arja dela kot karierna svetovalka. Dijaki, ki

jo obiskujejo, so stari med 16 in 19 let oz. starejši. Večina dijakov se v poklicno šolo vpiše

po končanem osnovnošolskem izobraževanju. Arjino delo obsega promocijo in

motiviranje za vpis na poklicno šolo, sprejem novih učencem in pomoč pri

individualnem učenem načrtu, prav tako pomaga pri svetovanju zadnjim letnikom pred

zaključkom šolanja ter svetuje glede nadaljevanja poklicne ali izobraževalne poti.

Helsinki City College of Technology je center srednjih šol, kamor spada tudi srednja

medijska šola, kjer bom tri dni spremljala proces dela. To je velik center srednjih

poklicnih šol, kjer se letno izobražuje okoli 4000 dijakov. Center srednjih šol ponuja

pestro paleto srednješolskega izobraževanja s področja prometa, tehnologij in kulture,

prav tako ponuja večje število tečajev in usposabljanj za odrasle, brezposelne osebe ali

zaposlene.

Dijaki se lahko vpišejo na center srednjih šol, če so uspešno zaključili devetletno

osnovnošolsko izobraževanje in imajo stalno bivanje na Finskem. Prijavne obrazce šole

zbirajo v februarju. Arja pravi, da ima takrat največ dela, saj mora pregledati vse prijave

in poslati dopolnitve. Na Finskem se lahko dijaki vpišejo na srednjo šolo prek interneta.

Karierni svetovalci imajo nato dostop do posebne aplikacije, kjer se njihove prijave

zbirajo in jih s pomočjo aplikacije urejajo. Tako imajo vse pomembne podatke v

elektronski obliki. Sredi junija je postopek prijav na srednje šole zaključen, takrat dijake

obvestijo o uspehu njihove kandidature. Arja mi je pokazala primere prijavnih

dokumentacij, osnovnošolci se zelo potrudijo pri kandidaturi na želene srednje šole.

Poleg osnovnih podatkov, vsi napišejo še neke vrste motivacijsko pismo, zakaj si želijo

obiskovati to srednjo šolo, sporočijo njihovo vizijo, predstavijo hobije in podobno.

Srednjo poklicno medijsko šolo obiskuje 300 dijakov. Ko po treh letih zaključijo šolo,

pridobijo strokovna znanja iz področja medijev. Odvisno od smeri, lahko izberejo smer

fotografija, glasba in mediji, scenografija ali filmska produkcija. Medijska šola me je že ob

vstopu fascinirala, že takoj pa sem zaznala določene razlike v primerjavi s slovenskimi

šolami. Za vstop v šolo je Arja uporabila ključ, šola je namreč zaklenjena in vsi, ki nimajo

ključa, lahko v šolo vstopijo samo z dovoljenjem vratarja. Prav tako je takoj, ko je

vstopila v šolo, morala elektronsko evidentirati svoj prihod. Po opravljeni birokraciji pa

začutim v zraku kreativnost šole, dijaki so sproščeni, pozdravljajo Arjo in jo sprašujejo,

kdaj se lahko z njo srečajo. Pravi, da se dijaki naročajo pri njej prostovoljno, predvsem

prek elektronske pošte. Prav tako ima svojo Facebook stran, kjer ji tudi zastavljajo

vprašanja oziroma se naročajo na termine. Pove, da z dijaki veliko komunicira prek

socialnega omrežja, saj jim je ta način komuniciranja dijakom zelo blizu.

87

Šolska jedilnica

Najprej se odpraviva v jedilnico, Arja pove, da so kosila za dijake brezplačna, kuhinja je

enostavna, a okusna, piščančja juha, kruh in jogurt, moja prva prava finska pojedina.

Med kosilom mi Arja predstavi osnovna pravila šole. V šolo lahko vstopiš le s posebno

kartico, saj so vrata vedno zaklenjena, vsak dijak ima svojo kartico. Prav tako učitelji. Ob

vhodu v šolo sedi receptor, ki te v primeru, da pozvoniš, spusti v šolo. Vsi zaposleni se

morajo ob prihodu ožigosati. Zelo zanimivo je tudi, da je šola odprta med 8. in 21. uro,

kar pomeni, da lahko dijaki prihajajo v šolo kadarkoli, če se dogovorijo za laboratorijsko

delo. Šola ima na razpolago veliko različnih medijskih pripomočkov, dijaki imajo na

razpolago glasbeni studio, kamere, fotoaparate, scenske pripomočke, svetila, mikrofone

in ostalo. Šola ima svojo kinodvorano, kjer projicirajo filme, ki jih pripravijo dijaki.

Po kosilu sva se udeležili premiere, ki so jo pripravili dijaki drugega letnika. Dijaki so

morali pripraviti scenarij in posneti film, projekt je trajal celo leto. Filmi so bili zelo

zanimivo pripravljeni in na visokem nivoju. Dijaki so poskrbeli za izvedbo celotnega

projekta, kar pomeni od scenarija, pripravljanja scene, izbora igralcev, osvetlitve,

snemanja in produkcije filma. Prav tako so pripravili promocijski program za film, ki je

izobešen po celotni šoli. Po vsakem filmu smo vsi napisali recenzijo filmov, osredotočiti

smo se morali na zgodbo, sceno, besedilo, glasbo in efekte. Bila je zelo zanimiva in

prijetna izkušnja. Učenci so pazljivo poslušali napotke dveh učiteljev. Tudi učitelja so

bila zelo zadovoljna z njihovimi deli. Tako se je končal prvi dan na srednji poklicni šoli,

spoznala sem par učiteljev, njihovo socialno delavko in medicinsko sestro, ki so poleg

karierne svetovalke na razpolago dijakom.

88

Kinodvorana v medijski šoli in kino plakati v avli šole

Prostor za druženje

Po premieri sva se z Arjo poslovili in odhitela sem do tramvaja, ki me je odpeljal do

glavne železniške postaje, kjer smo se udeleženci Academije srečali in se podali na

obrobje Helsinkov ter odšli na krajši sprehod po gozdu. Sprehod s piknikom je

organizirala karierna svetovalka Railija. Peljala nas je po prečudovitem gozdu, v tem

letnem času je drevje šele začelo brsteti, drevesa so komaj da ozelenela. Bilo je prijetno

sončno popoldne, okoli 13 stopinj Celzija, rahlo je pripekalo sonce. Na koncu poti, ob

vznožju baltskega morja, smo prispeli do prostora za piknik, kjer je Reilin mož pekel

tipično finske klobasice, podobne našim hrenovkam. Dan smo zaključili okoli devetih

zvečer, čeprav je bilo sonce še visoko na nebu, smo se zadovoljni skupaj vrnili v naš

hotel, polni vtisov, ki smo jih nabirali v Helsinkih.

9. maj 2012

V sredo sem dan pričela s hotelskim zajtrkom. Noč je bila spet kratka, saj sem lahko

zaspala šele po enajsti uri, ko se je zmračilo, zjutraj pa me je sonce zbudilo že okoli pol

šestih. Zajtrk v hotelu Avion je klasično finski, kruhki z rižem, jajca, klobasice, pečena

slanina, sir, klobase in margarina. Arja pove, da velikokrat jedo kruh z maslom. Nič

89

nenavadnega ni, če jedo ribo in kruh z margarino. Tipični so tudi rženi kruhki in kruhki z

orehi.

Po obilnem zajtrku sem se odpravila do srednje medijske šole, kjer me je čakala Arja v

svoji pisarni. Ko sem prispela do vhodnih vrat, sem pozvonila. Vratar mi je odprl vrata in

me vprašal, kam sem namenjena. Ko sem mu omenila Arjo, je samo pokimal. Šola je res

zanimiva, povsod po hodnikih so obešene fotografije z različnimi motivi, obešeni so

filmski plakati in konstrukcije iz različnih materialov. Arja pove, da učni načrt

izobraževalnega sistema določa, da morajo dijaki in učenci sami urejati in sodelovati pri

urejanju zunanje podobe šole. To pomeni, da se dijaki sami odločajo, kaj bo viselo na

stenah, po večini so to njihovi izdelki. Na ta način se sami bolje identificirajo s šolo, prav

tako pa imajo tudi občutek soodločanja in samostojnosti. V avli stoji biljard miza in

ostale družabne igre, ob katerih se lahko dijaki razvedrijo in družijo. Opazila sem tudi, da

ni šolskega zvonca, učenci se ne podijo po hodnikih, ampak počasi kapljajo iz vseh strani.

Z Arjo tisti dan obiščeva njihovo medicinsko sestro, ki je na šoli dva dni v tednu. Dijaki jo

lahko po predhodni najavi obiščejo, če imajo zdravstvene težave, ki vplivajo na njihov

uspeh v šoli. Pove, da ima največ pogovorov z dijaki o spolnosti, drogah in psihičnih

boleznih. Medicinska sestra je del specialističnega osebja na šoli, ki pozna dijake in

sodeluje na timskih obravnavah ter pokriva področje zdravstva. Na šolo prihaja dvakrat

na mesec tudi zdravnik, ki opravlja sistematske preglede.

Nato obiščeva socialno delavko, ki je prav tako kot Arja polno zaposlena na medijski šoli

in pokriva socialni vidik izobraževalnega sistema. Socialna delavka na šoli skrbi za

socialno vključenost dijakov, pomaga dijakom iz socialno ogroženih družin, nudi in

usmerja dijake na institucije za socialne transfere. Prav tako pa pomaga dijakom v

socialnih stiskah, če gre za primer nasilja v šoli ali v družini. Tudi socialna delavka je

tako kot medicinska sestra in karierna svetovalka del strokovnega tima, ki sodeluje pri

reševanju težav dijakov.

Okoli pol desetih imava z Arjo dogovorjen termin z dijakinjo zadnjega letnika, ki se želi

informirati o končnem uspehu. Dijakinja pride v pisarno s svojo razredničarko. Arja mi

prej pove, da ima težave pri dveh predmetih, matematiki in finščini. Ostale predmete ima

pozitivne. V troje začnejo listati po ocenah, razglabljajo v finščini, govori Arja, nato

dijakinja, njena razredničarka. Dijakinja nekaj pojasnjuje. Po razgovoru mi Arja razloži,

da se je dijakinja zaradi finančne stiske preživljala s priložnostnim delom v videoteki,

kar se je posledično poznalo pri uspehu v šoli. Cilj pogovora v troje je bil individualni

učni načrt, po katerem bo dijakinja do konca šolskega leta popravila predmete, ki so

negativni. Arja jo motivira za učenje, srečata se ponovno po dveh tednih, ko bosta

nadgradili individualni učni načrt. Dijakinja in razredničarka zadovoljni zapustita Arjino

pisarno.

Nato z Arjo obiščeva oddelek za osipnike, ki deluje v njihovih prostorih. Gre za

organizacijo projektne skupine za mlade, ki v svoj program vključujejo osipnike, ki so

izstopili iz rednega izobraževanja ter se prijavili na Zavod za zaposlovanje. Na medijski

šoli delujeta dve projektni skupini, kamor so vključeni osipniki med 17. in 24. letom.

90

Brezposelni mladi so tako vključeni v skupino, ki šest mesecev spoznava medijsko šolo.

Mladi se urijo v medijskih tehnikah, spoznavajo fotografijo, radio in film. Prav tako

spoznavajo računalniške programe, fotografirajo in razvijajo fotografije, pripravijo

radijske oddaje, snemajo kratke filme ter likovno ustvarjajo. Tako se mladi spet

vključujejo v šolski sistem, spoznavajo učitelje in šolski predmetnik. Določeni mladi

izkoristijo šestmesečno usposabljanje za povečanje možnosti vpisa na to medijsko šolo,

drugi pa zasledujejo in spoznavajo svoje kompetence in veščine ter prek kreativnosti

spoznavajo samega sebe. Mentorji mlade v sklopu projektne skupine motivirajo za

ponovno vključitev v izobraževalni sistem ali pa jih usmerjajo na trg dela, kjer bodo

lahko pridobljena znanja ponudili potencialnim delodajalcem.

Po obisku projektne skupine, ki deluje znotraj šole, se od Arje poslovim, saj je popoldan

napovedan obisk Zavoda za zaposlovanje v mestni četrti Malmi. Zavod za zaposlovanje

se nahaja blizu našega hotela, zato se iz medijske šole odpravim do najbližje tramvajske

postaje, kjer me čez pet minut pobere tramvaj. Peljem se približno pol ure do glavne

železniške postaje v centru Helsinkov. Med tem opazujem ljudi na tramvaju, ob

tramvajski poti in premlevam današnjo izkušnjo na srednji šoli. Na glavni železniški

postaji me že čaka vlak, ki me popelje do mestne četrti Malmi. Glede na naslov je Zavod

za zaposlovanje blizu železniške postaje. Pogledam naokoli in naenkrat zagledam naslov,

ki ga iščem. Presenečenje je veliko, saj se Zavod za zaposlovanje nahaja v isti stavbi kot

nakupovalni center. Dvigalo v nakupovalnem centru me popelje v tretje nadstropje.

Zavod za zaposlovanje ima več manjših pisarn, kjer sedijo svetovalci zaposlitve. Medtem

ko nas peljejo v sejno sobo, kjer bomo poslušali predstavitev, naletimo na priseljence

azijskega porekla, ki čakajo na prijavni službi. Zavod za zaposlovanje ima lepo urejene

prostore, sejna soba je opremljena z računalnikom in projektorjem. V sejni sobi nas

pričakajo trije sodelavci Zavoda za zaposlovanje, ki nam bodo predstavili svoje delovne

naloge.

Zavod za zaposlovanje spada pod Ministrstvo za delo in ekonomijo. Stopnja brezposelnih

oseb na Finskem znaša 7,8 % v januarju 2012 in je nižja kot v istem obdobju lani.

Zanimiv je statistični podatek, da je višja brezposelnost med moškimi (8,6 %) kot med

ženskami (6,9 %). Tako kot pri nas imajo na Finskem visoko brezposelnost med

mladimi, starimi med 16 in 24 let (20,4 %). Prav zato imajo na Zavodu za zaposlovanje

svetovalca zaposlitve, ki se ukvarja z mladimi med 16. in 24. letom. Morajo namreč vse

mlade vključiti v vsaj eno aktivnost v času treh mesecev prijave na zavodu. Pri doseganju

tega cilja so zelo uspešni, saj uspejo v prvih treh mesecih vključiti kar 92 % mladih.

Ponudijo jim projektne skupine za mlade za različna področja, prosta delovna mesta,

različne podporne delavnice ali vključitev v izobraževalni sistem.

91

Predstavitev Zavoda za zaposlovanje v mestni četrti Malmi

Predstavili so tudi delo svetovalca za izobraževanje, ki usmerja brezposelne v

izobraževalni sistem in prekvalifikacije ter delo rehabilitacijskega svetovalca. Svetovalec

za izobraževanje sprejema brezposelne osebe, šolajočo mladino, ki zaključuje osnovno

ali srednjo šolo. Poleg tega pa se pri njem lahko oglasijo tudi zaposleni, ki nameravajo

nadaljevati šolanje, se usposobiti za drug poklic ali pa zaključiti nedokončano šolanje.

Formalno izobraževanje na Finskem je zelo dobro organizirano in dostopno vsem, ki

imajo interes. Rehabilitacijska svetovalka obravnava stranke s situacijskimi,

zdravstvenimi ali drugimi ovirami. Predvsem se poslužujejo metode razgovora, pri

svojem delu pa si pomagajo tudi s psihološkimi testi in ostalimi orodij vseživljenjske

karierne orientacije. Na Zavodu so nam postregli s kavo in čajem, prav tako so pripravili

kose kruha in margarino. Spet sem zaznala kulturno razliko med Slovenijo in Finsko. Pri

nas bi ob takšni priložnosti postregli s pecivom.

Diskusija o poteku študijske izmenjave

Po končani predstavitvi smo se udeleženci študijske izmenjave udeležili razprave o

naših dosedanjih aktivnostih. Ker smo vsi udeleženci tri dni preživeli na različnih šolah,

smo z veseljem med sabo podelili naše izkušnje in spoznanja. Večina udeležencev je

obiskala gimnazije, splošno izobraževalne srednje šole, medtem ko sem sama imela

srečo, spoznati poklicno šolo. Ta izkušnje je bila zame zelo dobrodošla, saj sem

92

spremljala in spoznavala različne poklice in izobraževalne metode na poklicnih šolah.

Poklicne šole v primerjavi s splošnimi gimnazijami beležijo nižji vpis, po podatkih se je

lani v splošne gimnazije vpisalo skupaj okoli 60 % vseh osnovnošolcev. V zadnjih letih

pa opažajo, da se na drugi strani zanimanje za vpis na poklicne šole počasi zvišuje. Na

poklicnih šolah večino izobraževalnega procesa namenijo praktičnim predmetom.

Osnovne predmete kot so matematika, finščina, drugi tuj jezik pa učenci poslušajo v

manjših skupinah.

Poleg izmenjave izkušenj preteklih dni smo udeleženci s pomočjo različnih iger

ugotavljali zadovoljstvo s samo izmenjavo. Kati je na tleh po sredini prostora nalepila

lepilni trak, nato smo se udeleženci kot po lestvici pomikali ob lepilnem traku in na ta

način odgovarjali na zastavljena vprašanja. Če smo stali na polovici lepilnega traku, je to

pomenilo, da smo delno zadovoljni z določeno vsebino. Najbolj smo se nasmejali pri

vprašanju, ki se je nanašalo na kosilo v šolah. Vsi udeleženci smo bili namreč deležni

brezplačnega obroka na šolah. Ob tem vprašanju smo se vsi pomaknili na sredino in se

dodobra nasmejali. Finska hrana je namreč zelo enostavna, določeni udeleženci so celo

povedali, da jim hrana v šolah ni bila všeč. Kljub temu smo se strinjali, da je možnost

brezplačnega obroka za učence zelo pozitivna lastnost izobraževanega sistema na

Finskem.

Nato smo se razdelili v tako imenovane "buzz" skupine, kjer smo na lističe napisali naše

najboljše trenutke v sklopu izmenjave, prav tako pa smo opisali stvari, ki nam niso

najbolj všeč. Seveda je bilo do sedaj vtisov že toliko, da se je pri tej igri razvila zelo

zanimivo diskusija. Skupino, kjer sem bila sama, smo sestavljali Peter iz Irske, Katarina

iz Francije in Suzana iz Španije. Petra smo takoj zadolžile za pisanje lističev, me pa smo

mu vneto razlagale naše vtise in izkušnje. Po končani diskusiji se je Kati od nas poslovila,

sreda zvečer je bila prosta. Ta čas sem izkoristila za ogled mesta in za obisk številnih

trgovskih centrov, ki obdajajo glavno železniško postajo.

Večerno druženje

10. maj 2012

V četrtek sem se še zadnjič odpravila na medijsko šolo. Danes sem se odločila za vožnjo z

avtobusom. S pomočjo spletne strani Journey Planer: http://www.reittiopas.fi/en/ sem

93

se z lahkoto znašla v javnem prevozu. V aplikacijo vpišeš naslov in uro prihoda, nato pa

ti urejevalnik ponudi možnosti uporabe vseh javnih prevoznih sredstev in ure odhodov.

Pred prihodom na Finsko nisem vedela za to spletno stran, v času moje izmenjave, pa

sem jo velikokrat uporabljala, saj sem si vedno lahko natančno ogledala, s katerim

prevoznim sredstev bi lahko potovala do dogovorjene točke.

Danes sva si z Arjo najprej ogledali medijsko šolo. Šola je zgrajena v štirih nadstropjih, ki

predstavljajo tudi oddelke. Zgradbo so zgradili pred petimi leti. Zelo me je presenetila

informacija, da so učitelji in zaposleni na šoli zelo aktivno sodelovali pri projektiranju

zgradbe. Arja pove, da so zaposleni zelo tesno sodelovali z projektanti in z arhitekti,

pove, da so s končnim rezultatom vsi zadovoljni. Začeli sva v četrtem nadstropju, tu ima

svoje prostore oddelek za filme in filmsko produkcijo. Ogledali sva si studio, kjer

snemajo filme, prav tako se v tem prostoru dijaki urijo v postavitvi scene, v osvetljavah

ali pri delu s kamero. Kot sem že prej omenila, zelo veliko časa namenjajo praktičnemu

pouku. V času najinega prihoda sta dva študenta vadila postavitev lučk. Povedala sta, da

sta pri trenutnem projektu zadolžena za osvetljavo, zato sta prosto uro izkoristila za

vajo. Vsi prostori so na tako ali drugače povezani s filmom, nimajo klasičnih učilnic,

imajo pa garderobo, sobo za ličenje, sobo za filmsko opremo in še kaj. Nato se z Arjo z

dvigalom odpeljeva v tretje nadstropje.

V tem nadstropje je oddelek za fotografiranje, poleg učilnic, ki so opremljene z

najnovejšimi računalniki in fotoaparati imajo tudi sobo za razvijanje klasičnih in

digitalnih fotografij. Na stenah hodnika so izobešene različne fotografije, ki so jih učenci

fotografirali, oblikovali in razvijali v šoli. Drugo nadstropje pa je namenjeno glasbi, šola

ima dva moderno opremljena glasbena studia, kjer se učenci urijo v snemanju zvokov in

njihovi obdelavi. Posebno zanimivo je, da šola nudi učencem možnost, da glasbene

skupine vadijo v šolskih prostorih. S tem podpirajo obšolske dejavnosti dijakov. Dijaki

tako lahko s svojim "rock bandom" vadijo kar v šoli.

Po ogledu šole sva se z Arjo odpravile na izobraževalno institucijo za odrasle, ki deluje v

sklopu šolskega centra Heltech. Do šole sva se odpravili peš. Zelo me je presenetila

zunanja podoba šole, saj sva morali prečkati zelo veliko železniških tirov in se

približevali zgradbi, ki je spominjala prej na kakšno podjetje kot na šolo. Zunanja podoba

šole sem razumela šele nato, ko sem spoznala izobraževalne programe. Obiskali sva

izobraževalni oddelek, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih, ki si želijo pridobiti

poklic voznik avtobusa, tramvaja, sprevodnik ali avtomehanika. Predvsem me je

presenetilo dejstvo, da pri njih šolanje za voznika avtobusa poteka 6 mesecev. V tem

času morajo udeleženci izobraževalnega programa opraviti splošne predmete, kot so

izpit iz maternega jezika (finščine) ali matematika in strokovne predmete. Pri

strokovnih predmetih se učijo, kako upravljati z aparati za avtobusne karte in vožnje z

avtobusom, velik poudarek pa posvečajo tudi servisu strank. Na koncu izobraževanja

pridobijo poklic voznik avtobusa in se lahko zaposlijo pri javnem ali zasebnem

avtobusnem prevozniku. Ob koncu izobraževalnega programa sledi zaključni izpit. Pred

94

vpisom v izobraževalne programe morajo kandidati opraviti pisno in ustno preverjanje

iz materinščine. V kolikor izpita ne opravijo, se izobraževanja ne morejo udeležiti.

Učilnica za usposabljanje voznikov avtobusa

Poleg izobraževanj za sprevodnike in voznike avtobusa organizirajo tudi izobraževanje

za voznika tramvaja. Tu se reši moja začetna uganka. Izobraževalni oddelek se nahaja

namreč tako rekoč v istih prostorih kot javno podjetje za tramvajski promet Helsinki. Če

se odrasli želijo vpisati na izobraževalni program voznik tramvaja, jih šola napoti kar v

podjetje za tramvajski promet Helsinki, kjer v sklopu svojega podjetja šolajo bodoče

voznike tramvaja in jih po končanem šolanju nato tudi zaposlijo. Izbor primernih

kandidatov opravijo v podjetju s pomočjo sprejemnih izpitov in motivacijskega pisma, ki

ga morajo udeleženci priložiti svoji prijavi. Naenkrat izobražujejo do trinajst

udeležencev, izobraževanje traja par mesecev, po uspešno zaključenem izobraževanju

pa voznikom tramvaja ponudijo zaposlitev. Izobražujejo toliko voznikov kot jih

potrebujejo. Ko so udeleženci enkrat vpisani v izobraževani program in ga uspešno

zaključijo, imajo zagotovljeno zaposlitev. To dejstvo predstavlja tudi dodatno motivacijo

za udeležence. Po predstavitvi programov sem si lahko ogledala tramvaje v njihovem

velikem skladišču. Na ogled je bilo veliko starejših tramvajem, pa tudi nekaj zelo

modernih. Vsi se še ob različnih priložnostih uporabljajo za prevoze po mestu Helsinki.

V skladišču s tramvaji

Po zanimivem ogledu izobraževalnega oddelka za odrasle se z Arjo odpraviva v središče

mesta, kjer poteka izobraževalni sejem srednjih poklicnih šol na prostem. Pod

95

stopnicami glavne luteranske cerkve v Helsinkih se predstavljajo različne šole in poklici.

Zastopani so kuharji, natakarji, kozmetičarke, mizarji in šivilje. Ne manjkajo niti fotografi

iz medijske šole Heltech, ki zabeležijo ves dogodek na svoje fotoaparate. Dan je sončen,

idealen za tak dogodek. Sprehajava se po stojnicah, poizkušava hrano in pijačo, ki so jo

pripravili dijaki gostinskih šol, ogledujeva si kreacije šiviljske šole in spremljava

kozmetičarke pri ličenju mimoidočih. Prireditve se udeleži tudi minister za

izobraževanje, ki z uvodnim nagovorom slavnostno nagovori udeležence sejma. Ko si

ogledava sejemsko dogajanje, se posloviva, saj smo z udeleženci Academije dogovorjeni

za izlet s turistično ladjico do okoliških otočkov. Na ladji nam pripravijo solatne krožnike

z ribjimi specialitetami, ob dobri hrani si ogledujemo mesto Helsinki z okolico iz morske

perspektive.

Arja, karierna svetovalka, preizkuša najboljši ležalnik

11. maj 2012

Zdi se mi, da je kar naenkrat napočil petek, zadnji dan našega druženja. Z udeleženci smo

se dogovorili, da se po zajtrku skupaj odpravimo na glavno železniško postajo, kjer nas

je čakala Arja. Prvič smo se zbudili v deževno jutro, s sabo sem imela dežnik, ki mi je to

jutro prišel zelo prav. Ko smo se zbrali na dogovorjeni točki, smo se odpravili do

organizacije Young People's Workshop, ki se ukvarja z mladimi med 16 in 24 let, ki so

predčasno zapustili formalno izobraževanje. Cilj Young People's Workshop je pomoč

mladim pri vseživljenjski karierni orientaciji. Mladi, predvsem osipniki, se lahko

vključijo v različne skupine, tam se naučijo novih veščin, ročnih spretnosti, razvijajo

svoje potenciale, spoznavajo nove vzorce vedenja in gradijo samopodobo ter

samozavest. Mladi so lahko v projektno skupino vključeni do 6 mesecev, če so prijavljeni

na Zavodu za zaposlovanje, prejemajo mesečno nagrado za aktivnost. Po šestih mesecih

mlade usmerjajo v izobraževalni sistem, prav tako jim nudijo pomoč pri kandiranju na

razpisih srednjih šol. Nekaj mladih se odloči za iskanje zaposlitve; na podlagi

pridobljenih izkušenj se zaposlijo v gostinstvu, cvetličarstvu, avtomehaničnih delavnicah

in podobno. V živo smo si lahko pogledali skupino mladih, ki ustvarja v eni izmed

delavnic Young People's Workshop-a.

96

Utrinki iz organizacije Young People's Workshop

Po predstavitvi in ogledu Young People's Workshop-a smo se odpravili spet na začetek

našega druženja, v poslovne prostore CIMO. Tam smo uradno zaključili našo študijsko

izmenjavo in razpravljali s pomočjo različnih metod dela s skupino o preteklem tednu.

Kar nismo se mogli načuditi vsem igram, ki so popestrila naše druženje. Kati nam je na

koncu razkrila internetno stran, iz katere je črpala ideje. Tudi sama jo bom uporabljala

pri delu s skupino.

Še nekaj uporabnik spletnih povezav:

Centre for International Mobility www.cimo.fi/academia,

možnosti izobraževanja na Finskem http://www.studyinfinland.fi/,

metode dela s skupino www.salto-youth.net/toolbox,

karierno svetovanje – literatura,

http://www.valmistu.net/fi/tuloksia/materiaalit_ja_julkaisut/tyokirjat_opiskelij

oille/.

Projekt Academia v Helsinkih smo zaključili z večerjo in druženjem v čudovitem centru

Helsinkov, ki je trajalo pozno v noč. Academia je res nekaj nepozabnega ...

97

mag. Tina Kaltenekar, šolska svetovalna delavka na OŠ Simona Jenka Kranj: Svetovalno delo na Švedskem (Gothenburg, Švedska)

V začetku maja je potekala Academia na Švedskem. Letos v drugem največjem mestu na

Švedskem, v Göthenburgu, pod koordinatorstvom The Swedish Association of

Guidance Counsellors in Euroguidance Slovenia / NCIPS. Glavni cilji na letošnji

Academiji so bili spoznavanje švedskega (in ostalih evropskih) šolskega sistema, dela

(kariernih) svetovalcev na različnih ravneh izobraževanja in njihov vloga na trgu dela,

izmenjava izkušenj, primerov dobrih praks vseh sodelujočih.

Naše gostiteljice so bile:

Lena Westling-Seljee: zaposlena na Zavodu za zaposlovanje v Göthenburgu,

Vera Sjöström: (karierna) svetovalka v podjetju Hermods,

Lena Colin: EURO svetovalka .

Letošnje Academie na Švedskem se nas je udeležilo 9 (kariernih) svetovalcev iz 6

evropskih držav (Španije, Francije, Danske, Litve in Finske), zaposlenih v osnovnih in

srednjih šolah, na univerzi ter v nacionalnih Zavodih za zaposlovanje.

Udeleženci

6. maj 2012

Študijski obisk smo pričeli zelo neformalno, s kratkim večernim druženjem,

spoznavanjem v »našem« hotelu Ibis. Gostiteljice so nam predstavile okvirni program

tedenskega druženja.

98

Hotel Ibis

7. maj 2012

Za začetek uradnega dela študijskega obiska nam je Lena Colin na kratko predstavila

drugo največje mesto na Švedskem, izobraževalni sistem in možnosti zaposlitve v tej

skandinavski državi.

Že takoj na začetku je gostiteljica močno poudarila, da vsakdo, ki želi bivati, se šolati ali

delati na Švedskem, mora osvojiti švedščino, državni jezik. Izkazalo se je, da sicer skoraj

vsi Švedi znajo tudi angleško, a brez znanja švedščine se zaplete že takoj na začetku – pri

iskanju dela, urejanju papirjev itd. Pretežno vse spletne strani so v švedščini (celo

spletne strani zavodov, centrov, ki nudijo pomoč pri zaposlitvi, nadaljnjem šolanju).

Torej je znanje švedščine res nujno, še preden se lahko vključiš v njihov sistem

(izobraževanja ali dela). Toda država poskrbi (za razliko od Slovenije), da imajo vsi

zainteresirani prost dostop do učenja švedščine (na različnih ravneh). Znanje švedščine

je pogoj, da se otrok vključi v šolo oz. odrasel dobi možnost nadaljevanja izobraževanja

ali zaposlitve. To se mi zdi zelo fascinantno, glede na naše razmere, ko npr. albanski oče

v Slovenijo (po možnosti sredi oktobra) pripelje otroka v šolo brez kakršnegakoli

predznanja slovenščine (kaj šele, da bi otrok znal angleško ali imel dovolj znanja za

nadaljevanje matematike). Pa ga vseeno še v istem trenutku (ko seveda opravi

zdravniški pregled) »stlačimo« v šolo, saj naš sistem zaenkrat ne predvideva

predhodnega znanja slovenščine. Kar pa je »krvava nujnost«. Kdor dela na šoli in se

srečuje z otroki tujcev še predobro ve, kako ti otroci (in učitelji, svetovalni delavci) na

začetku doživljajo travme, stiske, pa če se šola še tako trudi, da bi otroku prilagodila

sistem izobraževanja. Na Švedskem je vse drugače! Za otroka in odraslega prijaznejše!

Dokler otrok – tujec ne osvoji osnovne ravni znanja švedščine, se ne more vključiti v

redno šolo. Ostane v posebnem programu za tujce, kjer pridobiva osnove jezika, znanje o

Švedski in navadah, kulturi države, kjer želi nadaljevati šolanje. Počasi ga (pri

posameznih predmetih) glede na sporazumevalno raven vključijo v ustrezno šolo in

razred (potem, ko s testi, z intervjujem, razgovori preverijo njegovo znanje švedščine,

angleščine in matematike).

99

Druga presenetljiva razlika, ki se je pokazala takoj na začetku je, da so švedski otroci

samostojnejši od slovenskih. Na Švedskem je povsem običajno, da otroci takoj po srednji

šoli zapustijo družino in odidejo živeti na svoje. Zaprosijo za posojilo (ki ga kasneje

državi morajo vrniti), da delno krijejo stroške nastanitve in tako dokončajo svoje

izobraževanje.

Zanimiv je tudi podatek, da je skoraj polovica populacije vključena v različne oblike

organiziranega izobraževanja (na vseh ravneh). Izobraževanje in usposabljanje je

njihova naložba v prihodnost, česar se zavedajo na vseh ravneh. Prav tako pa tudi

prilagajanje posamezniku, njegovim sposobnostim, spretnostim, izkušnjam, željam in

potrebam.

Že takoj na začetku našega druženja smo spoznali prvo švedsko besedo »FIKA«, kar

pomeni odmor za klepet z obvezno kavo, čajem in sladicami. Ti odmori so vedno

prisotni, koristni, zaželeni tudi za neformalni klepet s sodelavci.

»Fika pavza« tokrat na prostem

ŠOLSKI SISTEM NA ŠVEDSKEM

Lena nam je zelo na kratko predstavila sistem izobraževanja na Švedskem, zato sistem

izobraževanja povzemam delno po predstavitvi in delno po opisu na spletni strani

Eurydice: National system overview on education systems in Europe (2011) in ostali

dostopni literaturi.

Načelo glede izobraževanja na Švedskem je, da imajo vsi pravico do izobrazbe, ne glede

na družbeni položaj, spol, poreklo in posebne potrebe (tako v javni kot zasebni šoli).

Učenci morajo obiskovati devetletno obvezno šolo, skoraj vsi šoloobvezni otroci

nadaljujejo neposredno na višji srednji šoli še dodatna tri leta. Vse izobraževanje je

brezplačno (učbeniki, delovni zvezki, prehrana, prevoz, itd).

100

Shema šolskega sistema na Švedskem

Posebnost švedskega šolskega sistema je, da si šole med seboj konkurirajo. Vsakdo

(starši, učitelji, podjetja) lahko zaprosi za dovoljenje oziroma licenco za odprtje šole.

Zasebni šoli ni potrebno ponuditi več kot učencem ponujajo javne šole. Zato niso

dopolnilo javni šoli, ampak njena alternativa. Občine morajo tako zasebnim šolam na

svojem območju plačati enak znesek denarja oziroma dati enak vavčer na študenta kot

javnim šolam (enako je z nudenjem svetovalnih uslug javnim in zasebnim šolam, le od

šole je odvisno koliko ur nameni za svetovanje). Šole, ki dobijo vavčerje, ne smejo

zaračunavati dodatnih šolnin.

Švedska je z reformo (zadnja je v veljavi od 1. julija 2011) vso neposredno odgovornost

za izobraževanje prepustila lokalni skupnosti in šolskim strokovnim delavcem.

Prepustila jim je svobodo v stroki pri izbiri vsebin in oblik poučevanja. Švedski učni

načrti so sestavljeni tako, da ne predpisujejo konkretnih vsebin, ki jih je treba

obravnavati, temveč predpisujejo le cilje, ki jih učenec mora doseči na koncu petega in

devetega razreda. Učitelj je avtonomen pri izbiri konkretnih vsebin in metod za

doseganje predpisanih ciljev (v javni in zasebni šoli). Odgovornost je na učitelju, on je

odgovoren, da učenec postavljene cilje resnično doseže. Prav tako imajo veliko stopnjo

avtonomije pri odločanju tudi v sistemskih rešitvah in v odločitvah financiranja.

Predšolska vzgoja je namenjena otrokom od prvega do petega leta starosti oz. vstopa v

šolo. Starši otroka lahko vključijo v:

vrtec (förskola, pre-school),

dnevno varstvo (familijendag, pedagogical care),

101

odprto predšolsko varstvo (öppen förskola, open pre-school).

Brezposelni starši in starši na porodniškem dopustu imajo možnost, da otrok 3 ure na

dan ali 15 ur na teden obiskuje vrtec.

Šestletni otroci obiskujejo »förskoleklass« 525 ur na leto. Večinoma so vključeni k

osnovnim šolam in brezplačni. Obiskovanje je prostovoljno, a so skoraj vsi šestletniki so

vključeni (96% v 2010/2011).

Osnovnošolsko izobraževanje (Grundskola) je na Švedskem javno (ustanovi in

upravlja občina) in zasebno šolstvo, ki je na vseh ravneh šolanja brezplačno (razen na

terciarnem nivoju za študente, ki ne prihajajo iz Evropske unije). To vključuje knjige,

delovne zvezke, prehrano, prevoz, šolnine na terciarnem izobraževanju. Vse šole (javne

in zasebne) izobražujejo po istem kurikulumu, sledijo istim ciljem, le poti do tja so (zelo)

različne (materiali, načini poučevanja). Dostop do zasebnih šol imajo vsi enak (ni

nobenih vstopnih kriterijev).

Osnovna šola je obvezna in traja devet let. Začne se pri sedmih letih, možno je tudi

zgodnejše všolanje (2010/2011: 1.2 % otrok je bilo starih 6 let). Vstopnih pogojev ni, le

šolski okoliš stalnega bivališča.

Švedska obvezna osnovna šola pozna nacionalni kurikulum, ki je sestavljen iz

predmetnika in učnih načrtov za posamezne predmete, a se razlikujejo od naših. Švedski

predmetnik (za razliko od slovenskega, ki določa ure za posamezne predmete po

razredih) določa le skupno število ur, ki jih mora šola za posamezni predmet ali celo le

za skupino predmetov ponuditi učencu v obdobju devetih let obveznega šolanja. V

katerih razredih in koliko ur bo predmet dejansko izvajan, odloči šola, je v precejšnji

meri odvisno od učiteljev in ravnatelja oziroma šole kot celote.

Šolsko leto traja najmanj 178 dni, med avgustom in začetkom junija, pet dni na teden.

Šola določi število ur na teden in na dan. Lokalna skupnost in ravnatelj določita število

učencev v razredu. Prva tri leta poučuje en učitelj vse predmete, v 4. in 5. razredu

specialni učitelji za jezike, matematiko, umetnost in tehniko. V 6. in 7. razredu so vsi

učitelji usposobljeni za poučevanje dveh ali treh predmetov.

Na koncu devetega razreda se učenci spopadejo z nacionalnim preverjanjem znanja iz

švedščine, matematike in angleščine. Dosežek je merilo pri vpisu v srednjo šolo.

Srednje šole se (za razliko od slovenskih) močno trudijo, da pridobijo dovolj bodočih

dijakov: celo preko radijskih in televizijskih oglasov, pošiljajo brošure bodočim dijakom

na dom, organizirajo dneve odprtih vrat, sejme, kjer srednje šole na enem mestu nudijo

bodočim dijakom raznovrstne informacije o šolanju, njihove prednosti, itd.

Od julija 2011 imajo 18 nacionalnih programov: 6 jih pripravlja na nadaljevanje

izobraževanja Gymnasieskola in 12 poklicnih programov.

Poklicni programi izobražujejo za področja: delo z otroki v igralnih skupinah;

gradbeništvo in gradbene tehnike; elektrotehnika in energetika; vozila in transport;

102

trgovinska in administrativna dejavnost; umetne obrti; hotelirstvo in turizem;

industrijske tehnike; upravljanje naravnih virov; gostinstvo in prehrana; vzdrževanje

stavb; zdravstvo in nega.

Pripravljalni programi za kasnejši visokošolski študij so: ekonomija, umetnosti,

humanistika, naravoslovje, družboslovje in tehnologija.

Z novo reformo so uvedli še naslednje novosti:

v poklicnih programih je več prakse in manj teorije, več je poklicnih vsebin, možen je

vajeniški sistem usposabljanja,

tesneje sodelujejo s področjem zaposlovanja pri oblikovanju poklicnih programov,

vsi srednješolski programi morajo v predmetnike vključevati tudi zgodovino kot

temeljni splošni predmet; dosedanje različne splošne predmete v programih je

zamenjal seznam predmetov, ki je skupen vsem programom,

pogoji za vpis v splošne programe oziroma v pripravljalne programe za kasnejši

visokošolski študij so se zaostrili: pozitivno zaključene oziroma čim boljše ocene pri

švedščini, matematiki, angleščini in še vsaj devetih predmetih,

zahtevnejši je prehod iz srednjega v visoko šolstvo, treba je zbrati določeno število

kreditnih točk programa, imeti mora vsaj 90 % pozitivnih ocen, in opraviti še

kvalifikacijski izpit za vpis v visoko šolstvo oziroma kvalifikacijski izpit za vstop v

poklic,

pogoji za dokončanje srednješolskega izobraževanja, namenjenega pripravi na

visokošolski študij in pogoji za vstop v visoko šolstvo so enaki: dijaki poklicnih

programov imajo pravico poslušati določene predmete iz pripravljalnih programov,

ali se vpisati v razširjen program priprave na nadaljnji študij znotraj temeljne stroke

oziroma poklicev, za katere so se izobraževali v srednji šoli,

vpeljan je nov sistem ocenjevanja: 6-stopenjska lestvica (A-E, F pomeni nisi izdelal),

dijaki dobijo oceno po vsakem absolviranem predmetu in za opravljeno obvezno

projektno nalogo.

Visokošolsko izobraževanje se odvija v dveh tipih visokošolskih inštitucij: na

univerzah (universitet) in univerzitetnih »colleges« (högskola). Vsi programi so

ovrednoteni s kreditnimi točkami. Usposabljanje je razdeljeno na tri različne ravni (ki

temeljijo ena na drugi):

osnovna raven (tri leta): University degree (120 KT) in Degree of bachelor (180 KT),

višja raven (dodatno eno do dve leti): Degree of master (magisterexamen) (60 KT) in

Master ´s degree (masterexamen) (120 KT),

raziskovalna raven (še dve do štiri leta): Degree of Licentiate (120 KT) in Degree of

doctor (240 KT).

Na Švedskem obstaja veliko možnosti za izobraževanje odraslih. Javno financirani

programi izobraževanja odraslih nudijo:

103

osnovnošolsko, srednješolsko in post-srednješolsko izobraževanje odraslih

(financira občina): »Komvux«,

izobraževanje odraslih z učnimi težavami: »Sarvux«,

izobraževanje za priseljence: SFI.

Izobraževanje za priseljence (SFI: Swedish For Immigrants) je namenjeno vsem, katerih

materni jezik ni švedščina. Tako kot otroci priseljenci, se morajo tudi odrasli najprej

naučiti osnove švedskega jezika in spoznati kulturo, preden se lahko vključijo v nadaljnje

izobraževanje ali na trg dela. Velika večina služb zahteva znanje švedščine, zelo redki

poklici (predvsem poklic zdravnika, kirurga) dovoljujejo angleščino kot sporazumevalni

jezik.

Po predstavitvi švedskega izobraževalnega sistema in seveda obvezne »fike«, je sledila

predstavitev Career Guidance Centre in Göthenburg (Karierni izobraževalni center).

Center je namenjen mladim od 13. do 20. leta starosti, hkrati pa nudi usluge kariernih

svetovalcev javnim in zasebnim šolam. Karierni center mora nuditi enako število ur

karierno-svetovalnih uslug tako javnim kot zasebnim šolam. Tovrstno svetovanje

vključuje prisotnost določeno število ur kariernega svetovalca na posamezni šoli. Le-ta

poskuša pri učencih spodbuditi zavedanje o sebi, potrebah in interesih, jim usmeriti

pogled na možnosti in omejitve glede izbire poklica ali šole ter jih spodbuja pri iskanju

informacij o izobraževanju in zaposlitvi. Svetovanje, ki poteka zadnji dve leti šolanja, je

skupinsko in individualno, vključuje tudi razgovore s starši, z razrednikom in

medicinsko sestro.

Ogledali smo si Center of Educational and Vocational Guidance for Elementary

school pupils and secondary upper school students: Burgardens (Izobraževalni in

poklicni center za osnovno in srednjo šolo). Na tej poklicni šoli imajo več usmeritev:

gostinsko, frizersko in cvetličarsko. Zelo lepo imajo urejene delavnice za praktično delo.

Tudi na ostalih šolah je bilo opazno, kako urejene so učilnice za praktično izobraževanje.

Svoje usluge ponujajo tudi zunanjim gostom. Zanimivo je tudi, da v njihovi šolski kuhinji

dijaki te šole hrano pripravljajo tudi za zunanje goste. Bilo je okusno.

Cvetličarska delavnica

104

Popoldan smo si ogledali Kunskapskolan. To je zasebna osnovna šola za učence od 6.

do 9. razreda. Posebnost šole je, da so učenci razdeljeni v skupine glede na znanje (pri

švedščini, angleščini, matematiki in modernih jezikih). Tako ni potrebno, da učenec npr.

šestega razreda obiskuje vse predmete za šesti razred, ampak lahko glede na svoje

znanje matematike, pouk matematike obiskuje s starejšimi učenci. Za vsakega učenca

izdelajo individualni načrt. Vsak dan si otrok določi cilje, ki bi jih rad dosegel in temu

prilagodijo tudi individualni urnik. Če ciljev ne doseže, ima domačo nalogo. Pred in po

pouku se vsak učenec sestane z učiteljem mentorjem, da analizirata dan. Poleg učitelja

mentorja ima učenec tudi matičnega razrednika. Ravnateljica je priznala, da tovrstna

šola ni za vsakega otroka, temveč le za tiste, ki so sposobni samostojnega dela in

iniciativnosti.

Tehnična delavnica

Učitelji so na šoli prisotni cel dan (praviloma do 15. ure). Šola nima zvonca, šolska ura ni

določena in variira glede na učno snov ter predznanje učencev. Razredi so opremljeni s

sodobnimi računalniki, pripomočki za tehnične predmete, veliko je manjših učilnic za

delo v skupinah. Šola je zelo svetla. Ravnateljičina pisarna se nahaja ob vhodu v šolo in je

vsa v steklu.

Pisarna ravnateljice

105

V šoli imajo zaposleno svetovalno delavko, ki pa je prisotna le en dan v tednu, saj se je

vodstvo šole šele pred dvema letoma odločilo, da zaposlijo svetovalno delavko (prej so

koristili svetovalne usluge Kariernega izobraževalnega centra). Na šoli imajo 64

devetošolcev. S svetovanjem začnejo šele v zadnjem razredu (ker šola ne nameni dovolj

denarja za svetovanje). Vsak devetošolec ima na voljo 20 minut pogovora s svetovalno

delavko na semester, kjer analizirata njegova močna področja, interese, itd. Prav tako

ima vsak učenec 15 minut na teden možnost pogovora z učiteljem mentorjem tudi na

temo karierne orientacije.

8. maj 2012

Za začetek smo obiskali javni zavod Centre of Educational and Vocational Guidance

for Adults (Center za izobraževanje in usposabljanje za odrasle), ki odraslim od 20. leta

dalje nudi možnosti za lasten profesionalni razvoj. Nudijo možnosti (koordinirajo s

posameznimi šolami) za nadaljnje izobraževanje v 18 različnih poklicnih šolah.

Imajo tudi »Drop in service«, središče za svetovanje, namenjeno uporabnikom, ki

potrebujejo različne informacije glede izobraževanja, zaposlitve. Približno polovico vseh

uporabnikov dobi v razgovoru s svetovalcem uporabno informacijo že na tem mestu.

Ostalim uporabnikom nudijo testiranja iz znanja švedščine, matematike in angleščine, da

jim lažje svetujejo pri uvrstitvi v nadaljnje izobraževanje ali iskanje zaposlitve.

»Drop in service«

Popoldan smo obiskali podjetje Hermonds, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih. To

podjetje je ustanovilo podjetje Ikea, v Göthenburgu so 2 leti. Nudijo 50 programov na

različnih nivojih, SFI za tujce, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Posebnost

je možnost izobraževanja na daljavo. Imajo okrog 30.000 slušateljev letno, ki izberejo

tak način študija (preko interneta ali neposredno prek tečajev v Hermondsu). Zanimiva

je bila informacija, da predavatelji opažajo, da precej več informacij izvejo o tistih

slušateljih, ki se odločijo za izobraževanje na daljavo, kot pa poznajo slušatelje v

predavalnicah.

106

Tudi tu tujce pred začetkom izobraževanja testirajo iz pisanja, branja, slušnega

razumevanja, da jih lahko uvrstijo v primerno raven izobraževanja.

Približno 30 % slušateljev ne dokonča izobraževanja v Hermondsu.

Vera je zaposlena v Hermondsu tudi kot karierna svetovalka. Glavnina njenega dela

poteka preko elektronske pošte. Pravi, da se velika večina slušateljev uporablja ta medij.

Največ dela ima z zamenjavo programov, z določitvijo ustreznega programa, z

informiranjem glede nadaljnjega izobraževanja in iskanjem ustreznih informacij.

9. maj 2012

Dopoldan je bil namenjen predstavitvam sistemov izobraževanja, karierne orientacije,

zaposlitvenih možnosti v različnih evropskih državah. Spoznali smo sistem

izobraževanja, svetovanja v Španiji, Franciji, Latviji, na Danskem, Finskem in Sloveniji.

Žal smo imeli na voljo premalo časa (15 minut za predstavitev sistema v posamezni

državi), da bi se lahko razvila poglobljena diskusija o različnih ureditvah v Evropi.

Zanimiva je novost Dancev, ki imajo od leta 2011 uvedeno eSvetovanje, kjer se lahko

povežeš s svetovalcem kar preko elektronske pošte. Prav tako je zanimivo, da moraš biti

na Danskem do 18. leta vključen v izobraževalnem sistemu ali v praktičnem

izobraževanju. Do 25. leta pa se svetovalci trudijo vzdrževati stik s tistimi, ki se ne

vključijo več v redno izobraževanje oziroma niso pridobili poklica. Zelo imajo razvite

tudi produkcijske šole.

V finskem izobraževalnem sistemu je zanimiva ideja (lahko tudi uporabna za naš šolski

sistem), da imajo po vsaki uri 15 minutni odmor, ki ga morajo učenci preživeti na

prostem. Prav tako je pohvalno, da imajo zelo prepleten srednješolski izobraževalni

sistem. Tako lahko (teoretično) dijak poklicne šole izbere predmete, ki jih ponuja

sosednja gimnazija in se tako potem vpiše v univerzitetni študij.

Popoldan smo imeli zanimiv pogovor s svetovalko, ki dela na Secondary Upper School

for youth with special needs (Srednja šola za otroke s posebnimi potrebami) in se

trudi za svoje varovance priskrbeti ustrezno praktično izobraževanje. Ti učenci

obiskujejo gostinsko-hotelirsko srednjo šolo. Za te dijake je težje zagotoviti ustrezno

praktično izobraževanje, večkrat mora svetovalka menjati mesto praktičnega

izobraževanja, saj gre za dijake s posebnimi potrebami (z ADHD sindromom,

vedenjskimi in čustvenimi težavami, Downovim sindromom, itd). Zato ima šola celo svoj

hotel, kjer dijaki opravljajo praktično izobraževanje. Spet smo poizkusili, kako dobro se

obnesejo na praktičnem izobraževanju v kuhinji in kako spretni so bodoči natakarji.

Slastno!

10. maj 2012

Dan smo začeli z obiskom Kariernega centra na Univerzi v Göthenburgu. Približno 25

% dijakov, ki končajo srednjo šolo, se odloči za nadaljevanje študija na univerzitetni

107

ravni. Na Univerzi v Göthenburgu imajo 8 fakultet in 43 oddelkov. Trenutno 26.000

študentom ponujajo 150 programov. Najbolj obiskani programi so študij psihologije,

zobozdravstva, psihoterapije in igralstva. Izobraževanje poteka tudi na daljavo.

Univerza za tehnologijo Chalmers je ena od dveh zasebnih univerz s 11.000 študenti

in 1.100 študenti, ki so vpisani na doktorski študij. Na tej univerzi je mogoče študirati

tehnične študije s področja energije, informatike, nanotehnologije, transporta in

komunikacije. Za bodoče študente, ki nimajo predhodno tovrstnega znanja, univerza

ponuja enoletno pripravo pred začetkom študija.

Karierni center na tej univerzi nudi študentom poleg rednih oblik individualnega

svetovanja (informacije glede študija, prehodov) tudi razne delavnice, seminarje na

temo iskanja zaposlitve, pisanja življenjepisov, kakovostne priprave na zaposlitveni

razgovor. V tretjem letniku imajo celo obvezen predmet Načrtovanje kariere, kjer

študentje identificirajo svoja močna in šibka področja, interese, razvijajo samorefleksijo,

ustvarjajo kompetentni portfolio.

V popoldanskem času smo obiskali Fakulteto za podjetništvo, ekonomijo in pravo

Univerze v Göthenburgu. Študij na tej ravni je seveda brezplačen, razen od leta 2011 za

študente, ki niso državljani Evropske unije. Fakulteta je mednarodna, študentje prihajajo

iz zelo različnih držav. V letu 2011 so imeli 1500 prijav, sprejeli so 300 študentov (od

tega 20 % tujih študentov). Skupno imajo 6.600 študentov, od tega 700 iz drugih držav,

200 študentov je trenutno na izmenjavi. Tudi predavatelji (103) prihajajo iz različnih

držav. Izvajajo programe iz ekonomije, računovodstva, managementa, logistike, financ,

itd. Študente izbirajo na podlagi GMAT/GRE testa.

Svetovanje na univerzi je karierno svetovanje in študentsko svetovanje. Svetovalka za

študentsko svetovanje nudi »tehnične« informacije: npr. kako zamenjati predmet, kako

najti namestitev, kako si organizirati študij, kako lahko prekineš študij in kakšna je

ponovna vrnitev na študij. Karierna svetovalka pa skuša študentom nuditi informacije,

podporo pri iskanju možnosti zaposlitve, iskanju močnih področij in svetovanje.

Knjižnica, študijski prostor

108

11. maj 2012

Dopoldan smo preživeli v naravi. Super! Obiskali smo Grön Rehab: Rehabilitacijski

center v Solbacknu. Center (lesena, starinsko, a lično opremljena hiška) se nahaja v

prečudovitem okolju, obdan z gozdom.

Prečudovita okolica

Rehabilitacijski center je namenjen osebam, ki se v življenju srečajo s prekomernim

stresom, depresijo, nervozo, namenjen je osebam, ki so bile deležne nasilja v družini, ki

so preživeli strahote vojne in trenutno niso sposobne za delo. Program izvajajo 12

tednov, 2 dneva na teden, tri ure na dan. V skupini je šest do osem udeležencev.

Udeležence na terapijo napoti zdravnik, socialne institucije ali Zavod za zaposlovanje.

Terapijo imenujejo »terapija v naravi in na vrtu«, ker vključujejo zdravilne učinke

narave in vrta okrog hiše, terapevtske sprehode, vrtnarjenje, zavedanje o telesu in

ostale teme. Terapevti so različnih profilov: psihoterapevti, psihologi, socialni delavci,

socialni pedagogi, delovni terapevti, vrtnarji, krajinski arhitekti ali osebni trenerji.

Izhodiščna točka terapije so vedno posameznikove zmožnosti, potrebe in želje. Glavni

namen pa je usposobiti posameznika za življenje in ponovno vključitev v svet dela.

Obvezna »fika pavza« tudi za udeležence programa

109

Tovrstno terapijo izvajajo ne izvajajo le v tem kraju. Terapija je zelo poznana, potrebna

je nekaj mesečna čakalna vrsta, da se je posameznik lahko udeleži. Terapije se lahko

posameznik (žal) udeleži le enkrat. Rezultati terapije so okvirno:

40 % udeležencev se uspe vrniti na delo,

45 % udeležencev nadaljuje s trenerjevo pomočjo pri iskanju zaposlitve,

15 % udeležencev potrebuje medicinsko pomoč.

Z obiskom Rehabilitacijskega centra smo formalno zaključili študijski obisk na

Švedskem. Popoldan smo se s tramvajem in trajektom odpeljali na prečudovit otok

Brännö, kjer smo uživali v prelepem razgledu in zaključni večerji. Otok se prebudi

predvsem za vikende in v poletnem času, ko ga preplavijo domači turisti. Prebivalce

otoka nikakor ne moti, da na otoku ni dovoljen prevoz z avtomobili, temveč le s

posebnimi taksiji.

Lepote na otoku Brännö

Prevozno sredstvo na otoku

12. maj 2012

Večina udeležencev Academie je Švedsko zapustila že v zgodnjih urah, zato sem imela

priložnost odkrivati Göthenburg v lastnem tempu. Čudovito! Muzeji, spremljanje tekaške

110

prireditve (ko se mesto ustavi), parki, znamenitosti. Še prehitro je bila nedelja in let

nazaj v Slovenijo.

Viri in literatura:

Zapiski iz študijskega obiska

Eurydice: National system overview on education systems in Europe (2011)

http://www.razgledi.net/2008/03/09/svedski-primer-konkurencnega-

izobrazevalnega-sistema

http://www.sodobna-

pedagogika.net/index.php?option=com_content&task=view&id=929&Itemid=49

111

Sabina Sevšek, karierna svetovalka na Zavodu RS za zaposlovanje: Karierno svetovanje za odrasle (Aarhus, Danska)

V nedeljo zjutraj ob 7h sem odletela iz Ljubljane proti Frankfurtu, kjer sem prestopila na

letalo do Kopenhagna. Žal je imelo Adrijino letalo zamudo, tako da sem morala počakati

na naslednji let. Iz Kopenhagna sem potovala v Aarhus z vlakom, tako sem lahko

opazovala prelepo dansko pokrajino z rumenimi polji oljne repice in konji na travnikih.

V Aarhus sem prispela pozno popoldne, kjer sem iz železniške postaje do hotela najela

taksi. Naša koordinatorka nam je rezervirala hotel Cabinn v centru Aarhusa, poleg

katedrale in mestnega gledališča, zelo lepa lokacija sredi mesta. Hotelske sobe pa so bile

kabine v pravem pomenu – zelo majhne, tako da smo čim več časa preživeli zunaj v

mestu. Zajtrki pa so bili odlični, vroči danski kruh z zelišči in dobre marmelade.

Zvečer sem se razgledala po mestu in ugotovila, da glavna ulica vodi od železniške

postaje prav do hotela in seka vse stranske ulice in morski kanal do tovornega ladijskega

obalnega dela. Mesto je polno restavracij in barov z raznovrstno ponudbo jedi - od hitre

hrane, kitajskih restavracij, danski sendviči – burgerji, ribjih jedi itd. Mesto ima veliko

lepih zelenih parkov s starimi drevesi, cerkve in muzeje. Trgovine in trgovski centri se

razprostirajo ob glavni ulici od železniške postaje.

7. maj 2012: Predstavitev programa in udeležencev

V ponedeljek smo se udeleženci srečali z našo dansko koordinatorko Lone Nordskov

Nielsen ob 9h na trgu pred katedralo, nasproti našega hotela. Razpoloženje je bilo

odlično, polni pričakovanja smo se predstavili drug drugemu. Najprej smo kupili

112

tedensko vozovnico za avtobus, s katerim smo kasneje dostopali do različnih lokacij po

programu.

Naša prva destinacija je bila VIA University College (VIAUC), kamor smo prispeli po

petminutni vožnji z avtobusom. Najprej so nas pogostili z zajtrkom dobrodošlice (siri,

orehi, kruh in suho sadje), nato smo se udeleženci na kratko predstavili – od kod

prihajamo, kakšno delo opravljamo in kakšna so naša pričakovanja. Lone nam je

predstavila tedenski program v okviru Academije.

Lone Nordskov Nielsen, naša koordinatorka je predavateljica na VIAUC, predava

študentom kariernega svetovanja. Razgledali smo se po univerzi, ki je bila zgrajena pred

dvema letoma, zato še ni povsem končana. Notranjost stavbe je zelo svetla, stene krasijo

različne barve.

Lone in VIA University College

Birtha Theut, mednarodna svetovalka na Ministrstvu za izobraževanje, nam je

predstavila šolski sistem na Danskem in Euroguidance mrežo s 65 centri v 33

državah. Euroguidance promovira karierno svetovanje in kariernim svetovalcem svetuje

glede mobilnosti in projektov. Predstavila nam je tudi e-svetovanje, kjer so svetovalci na

razpolago za elektronsko svetovanje tudi zvečer po telefonu, SMS in elektronski pošti.

Danska je parlamentarna monarhija s 5,6 milijona prebivalcev, ki plačujejo visoke davke,

vendar imajo visoke socialne ugodnosti, zastonj zdravstvo in šolanje. Veliko je

izobraženih in zaposlenih žensk, varstvo otrok je urejeno – veliko institucij za varovanje

otrok. Stopnja brezposelnosti 6,5 % je veliko nižja, kot v Sloveniji. V javnem sektorju je

zaposlenih kar 28 % uslužbencev.

Birtha je poudarila pomen izobraževanje za vse. Kljub temu je 15,6 % mladih brez

izobrazbe. Danska vlada si je zastavila cilj, da do leta 2015 kar 95% mladih zaključi vsaj

eno šolo, 60 % mladih pa zaključi višjo ali visoko šolo. Te cilje bo dosegla s pomočjo

neodvisnih svetovalnih centrov, svetovalnih centrov za mladino, regionalnih centrov z e-

svetovanjem, z usposabljanjem svetovalcev itd.

113

Veliko učiteljev je danes poklicnih svetovalcev, pogoj pa je, da imajo vsi svetovalci

diplomo. Vsak svetovalec v svetovalnem centru pokriva štiri šole za svetovanje mladini,

takih centrov za svetovanje mladini je na Danskem kar 51.

Vsi mladi med 15. in 17. letom starosti morajo biti vključeni v šolanje ali pa zaposleni,

sicer družina ostane brez otroškega dodatka in socialnih transferjev, ki so na Danskem

zelo visoki. Izobraževanje za mladino je zdaj obvezno, včasih je bila to svobodna izbira.

Svetovalci morajo občini sporočati, če se mladi ne želijo vključiti v šolanje ali zaposlitev.

V tem primeru družina izgubi dodatek za tega otroka, ki znaša preko 2000€. V praksi se

svetovalci tega izogibajo, saj prihaja večina osipnikov iz revnih družin. Svetovalci se

morajo osredotočiti na preprečevanje osipa, povečanje vključevanja v izobraževanje in

zaposljivosti. Veliko svetovalcev se izobražuje za e-svetovanje.

Reforme vladne politike so prinesle številne spremembe v svetovalnem delu:

SVETOVALNO DELO

Včasih: Danes:

PONUDBA → OBVEZA, PRISILA

OSEBNI RAZVOJ → PREVENTIVA PRED OSIPOM

ODPRTA AGENDA → POLITIČNA AGENDA

VODENJE, SVETOVANJE → OBDRŽATI POSAMEZNIKA V IZOBRAŽEVANJU

ZA VSE → ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI PO SVETOVANJU

POMOČ → SOCIALNA KONTROLA, VKLJUČEOST

Svetovanje je postalo stigmatizirano: »A je kaj narobe s tabo, da hodiš k svetovalki?«

Težavo vidijo v samem konceptu kariernega svetovanja. V diskusijo z Birtho in Lone smo

se aktivno vključili vsi udeleženci in Lone nas je prekinila s povabilom na kosilo, ki so

nam ga pripravili na Univerzi. Veliko solat, losos, piščanec in riž, s suhim sadjem in sirom

za poobedek.

Popoldan je sledila predstavitev Carle Toender Jessing, ki nam je predstavila karierno

svetovanje za odrasle iz mednarodne in danske perspektive. Na področju

kariernega svetovanja je bilo v zadnjih letih veliko reform. Za svetovanje za odrasle pa

so reforme še v pripravah zaradi neskladja različnih interesov. Soočajo se s številnimi

izzivi:

Leta 2007 so bili ustanovljeni karierni centri za svetovanje odraslim, ki jih obiskujejo

izobraženi, ne pa tudi manj izobraženi (to skupino je treba poiskati in navezati stik z

njimi, ker ni ravnovesja). Karierno svetovanje za odrasle je še premalo poznano.

Svetovalna mreža se osredotoča na manj izobražene, zato svetovalci obiskujejo

zaposlene, podjetja in se pogovarjajo z delavci, delodajalci, kakšne kompetence

114

potrebujejo. Soočajo se s težavo: kako navezati stik z zaposlenimi, da lahko koristijo

karierno svetovanje, ko delodajalce to ne zanima.

Politika vseživljenjskega učenja in svetovalnega vodenja je bila najprej usmerjena v

človeški vidik – osebnostni razvoj, danes pa je vse bolj v tekmovalnost in prisilo.

Nacionalni vidik vedno več poudarka daje kariernemu svetovanju za odrasle, naučiti

ljudi, da znajo upravljati s svojo kariero (organizirati, aktualizirati in analizirati). Včasih

pa je bilo karierno svetovanje namenjeno le mladim pri odločanju o izobraževanju in

karierni poti. Danes je poudarek na svetovanju odraslim, pa vendar je premalo povezave

med kariernimi svetovalci in svetovalci zaposlitve.

Pozno popoldne smo si šli ogledat še Mestno hišo z razglednim stolpom, od koder je bil

lep razgled nad celim mestom Aarhus.

Lone in Sabina

8. maj 2012

V torek zjutraj smo se dobili na železniški postaji in se odpravili v Zaposlitveni center

Aarhus. V pritličju je zaposlitveni kotiček – karierno središče, kjer imajo brezposelni na

razpolago 20 računalnikov in 5 svetovalcev zaposlitve. Svetovalne obravnave so

podobno kot na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, razdeljene na neposredno

zaposljive, osebe z ovirami in nezaposljive. Po nadstropjih so nam posamezni svetovalci

zaposlitve predstavili svoje delo in ciljno skupino brezposelnih, ki jih obravnavajo.

115

V prvem nadstropju nam je svetovalec povedal, da dela z mladimi brez izobrazbe in

tistimi, ki so opustili šolanje, starimi med 16 in 25 let. Najprej izpolnijo vprašalnik in

nato gredo k svetovalcu na zaposlitveni načrt za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev.

Svetovalec ima povprečno dnevno 5 do 10 brezposelnih v obravnavi odvisno od ciljne

skupine. Razgovori trajajo od 10 do 45 minut. Mlade do 25 let se spodbuja k

izobraževanju, če v 26 tednih ne dobijo zaposlitve se naredi drugačen zaposlitveni načrt.

Prav tako imajo možnost usposabljanja na delovnem mestu, ki ga financira država.

V drugem nadstropju nam je svetovalec predstavil svojo skupino brezposelnih med 18.

in 30. letom starosti, ki jim pomaga do zaposlitve. Zanje naredijo zaposlitveni načrt in če

se v šestih tednih ne zaposlijo, jih vključijo v klub iskanja zaposlitve, ki traja 4 tedne 5 do

7 ur dnevno. Tu se mladi učijo veščin iskanja zaposlitve, nato pa jih še dvakrat tedensko

spremljajo 2 meseca. Za priseljence, ki so na Danskem končali študij, organizirajo

brezplačen tečaj danščine.

V tretjem nadstropju nam je svetovalec predstavil svojo populacijo brezposelnih, to so

starejši od 30 let, ki so naročeni k svetovalcu na 3 mesece. Vključijo jih v usposabljanje

za 6 mesecev, saj se morajo vsakih 6 mesecev aktivirati: izobraževanje, usposabljanje,

honorarno delo ali zaposlitev. Vsi imajo zavarovanje in denarno nadomestilo, ki ga

izgubijo če se ne odzivajo ali so neaktivni. Maksimalno denarno nadomestilo traja dve

leti in brezposelni ga lahko uveljavljajo po vsaki zaposlitvi.

Naslednji svetovalec nam je predstavil program javnih del. Javna dela predstavljajo na

Danskem zelo močan program, kar 6000 delovnih mest. Trenutno 3000 delovnih mest v

okviru javnih del čaka na vključitev mladih, na ta način mladim pomagajo pridobiti prve

delovne izkušnje in kontakte s podjetji. Delodajalec ne plača nič. Gre za 6 mesečno delo,

v tem času dobivajo denarno nadomestilo in prispevke za pokojnino, vključitev pa se

lahko podaljša še za 6 mesecev.

Nadstropje višje nam je svetovalka za delodajalce predstavila delo z delodajalci. Tim

petih svetovalcev dnevno kontaktira s podjetji, ki so zainteresirana za zaposlovanje.

Svetovalci obravnavajo visoko izobražene iskalce zaposlitve, vsak jih ima 20 in dva dni

delajo z brezposelnimi, tri dni z delodajalci. Brezposelne dobro poznajo in imajo njihove

življenjepise, zato jih lahko priporočajo delodajalcem.

Veliko podjetij na Danskem je dobro situiranih tudi v času gospodarske krize, predvsem

na področju IT tehnologije. Svetovalci zanje naredijo izbor kandidatov, ki morajo biti

registrirani pri zaposlitvenem centru, da se lahko vključijo v rotacijo (angl. job rotation).

V četrtem nadstropju sta se nam predstavila svetovalca, ki delata izključno na nadzoru in

spremljanju zunanjih izvajalcev v primeru nezadovoljstva ali pritožb na njihovo delo.

Zasebna podjetja namreč za zaposlitveni center izvajajo coaching za samozaposlitev

brezposelnih, motiviranje in aktiviranje ter učenje veščin iskanja zaposlitve. Delajo tudi

z zaposlenimi, ki imajo težave z zdravjem in jim svetujejo, kako obdržati zaposlitev.

116

Zaposlitveni center Aarhus

Karin Rasmussen nam je predstavila aktivno politiko zaposlovanja v zaposlitvenem

centru. Prva aktivacija:

Stari do 30 let (kontakt v prvih dveh tednih in aktivacija najkasneje do 13 tedna).

Starejši od 30 let (kontakt v 8 tednu in aktivacija po 13 tednih).

Programe usposabljanja na delovnem mestu, financira država, 40 % vseh, ki so bili na

usposabljanju, dobi v roku 6 mesecev redno zaposlitev. Pogoj za vključitev v

usposabljanje pa je prijava v evidenco brezposelnih. Kar 35 % brezposelnih so mlajši od

30 let, zato je mladim diplomantom brez delovnih izkušenj namenjena posebna

pozornost in vključevanje v usposabljanje. Nimajo pa subvencij za zaposlitev ali

samozaposlitev. Večina zaposlitev se sklepa preko internetnih strani podjetij, 2/3

zaposlitev ni objavljenih.

Druženje ob kavi

Po pogostitvi in kavi je sledila predstavitev Projekta za starejše in upokojence.

Zanimivo mi je bilo predvsem to, kako se Danska družba zavzema za vsakega

posameznika, starejše pred in po upokojitvi. Pri nas pa imam občutek, da bi ljudi že

nekaj let pred pokojnino najraje dali na stranski tir, odpisali, kaj šele, da bi državo

zanimalo, kaj se s posameznikom dogaja po upokojitvi.

Projekt je financiran iz Evropskega sklada in traja že dve leti. Gre za svetovanje starejšim

v času tretjega življenjskega obdobja, ko se soočajo s prehodom v upokojitev, v nov način

117

življenja ter svetovanje delodajalcem, da zaposlujejo starejše delavce. Sodelovanje in

svetovanje poteka z zaposlenimi, podjetji in že upokojenimi:

kako ostati aktiven in prostovoljno delo (aktivno staranje),

kako obdržati zaposlitev, delati kot svetovalec,

delati kot mentor mlajšim in ostati aktiven,

delati za krajši delovni čas.

Veliko starejših ob upokojitvi naleti na težavo, kako se soočiti z novim načinom življenja,

radi bi še bili aktivni, učinkoviti in potrebni družbi ali podjetju. Evalvacija projekta je

pokazala dobre rezultate: 38 % vključenih v projekt ostaja dalj časa zaposlenih, 39 %

svetovancev izboljša način zdravega življenja in 44 % vključenih se vključi v

prostovoljno delo v različnih organizacijah.

Popoldne smo obiskali zasebno podjetje Ballisager za usposabljanje in svetovanje

brezposelnim za veščine iskanja zaposlitve, ki po naročilu zaposlitvenega centra

izvaja delavnice za brezposelne. Podjetje je bilo ustanovljeno pred štirimi leti.

Sodelovanje poteka med brezposelnimi in delodajalci, saj sodelujejo z 2000 podjetji, da

vedo, kaj podjetja pričakujejo od kandidatov za zaposlitev (npr. 70 % podjetij želi

fotografijo na življenjepisu). Zaposlenih imajo 65 svetovalcev, ki dnevno delajo z 200

obiskovalci (predavanja, skupinsko delo in individualno svetovanje). Vključenih je 1300

brezposelnih, ki imajo na vsakih 6 tednov individualni sestanek s svetovalci. Vsak, ki

konča študij, se mora za 4 tedne vključiti v programe Ballisagra, po dveh tednih pa si

lahko sam izbere, kateri modul bo obiskoval. Zato je dve tretjini vseh iskalcev zaposlitve

v Ballisagru z akademsko izobrazbo.

Po treh mesecih prijave, zaposlitveni center brezposelne napoti v delavnice, ki jih izvaja

Ballisager, kjer poteka motiviranje in aktiviranje ter učenje in trening veščin iskanja

zaposlitve 52 tednov. Vsebine so razdeljene na različne module po terminih, ki jih

brezposelni lahko sami izbirajo.

Direktor podjetja Ballisager

118

Kako biti dober iskalec zaposlitve:

Imeli smo tudi priložnost pogovora z brezposelnimi, vključenimi v programe. Le-ti so

nam povedali, da je tudi na Danskem težko najti zaposlitev, še posebej za mlade brez

izkušenj. Fant, s katerim sem govorila, uni. dipl. inženir računalništva, je povedal, da se je

v Ballisager vključil zato, ker se je moral, vendar je zadovoljen z njihovimi delavnicami.

Upa, da bo čim prej dobil zaposlitev na področju programiranja računalniških iger v eni

od ameriških podjetij.

Zvečer smo šli na skupno večerjo z našo koordinatorko Lone in Carlo, kjer smo jedli ribe

na različne načine v treh hodih in zanimivo sladico iz špinače in melise z belo čokolado.

Ob dobrih jedeh je druženje še bolj prijetno.

Skupna večerja

9. maj 2012: Skupinsko delo

V sredo dopoldan so bile na vrsti naše prve predstavitve udeležencev različnih držav.

Lone nas je razdelila v dve skupini, po pet predstavitev. Sredine predstavitve so potekale

na Fakulteti za podjetništvo v Kariernem centru.

Prva je predstavitev izvedla Marion, ki je nekoliko bolje govorila angleško od svoje

kolegice. Glavni poudarek je bil na predstavitvi izobraževalnega sistema in priznavanju

kompetenc in neformalnih znanj na fakultetah. Nato sem Slovenijo predstavila jaz.

Predstavila sem naše svetovanje za odrasle v kariernem središču za neposredno

zaposljive ter način dela z brezposelnimi in delodajalci, različne delavnice in poglobljene

obravnave brezposelnih. Predstavila sem primere dobre prakse pri izvajanju

VLOGE

CV

KOMPETENCE

SKRITI TRG

ČASOVNI

NAČRT

DOLOČANJE

CILJEV

MREŽA

TELEFON

MARKETING

119

Zaposlitvenih izzivov, proaktiven odziv Zavoda pri vključevanju v usposabljanje iskanih

poklicev za podjetja (varilci) ter sodelovanje s projektom Sipa. Udeležencem sem

razdelila naše zloženke v angleškem jeziku in prospekt turistične organizacije o

Sloveniji, ogledali pa smo si tudi film o Sloveniji.

Sledila je Vala iz Islandije, ki je povedala, kako so uspeli s projekti učenja veščin iskanja

zaposlitve med neizobraženimi brezposelnimi, ki so po bankrotu množično ostali brez

zaposlitev, prej pa so imeli po tri službe. Večina neizobraženih ljudi ni znala napisati

prošnje za zaposlitev. Sedaj pa se soočajo tudi z brezposelnimi imigranti, veliko

Islandcev gre na Norveško.

Španci Alfonz in dve Mariji, so predstavili španski izobraževalni sistem in karierno

svetovanje. 47 milijonov prebivalcev, med katerimi je 6 milijonov priseljencev je 5

milijonov brezposelnih. Imajo podobne delavnice, module za veščine iskanja zaposlitve

kot v Sloveniji. Soočajo pa se z veliko brezposelnostjo, ki pesti tudi zelo veliko mladih.

Luxembourg je predstavila Yolande, ki je odlično govorila več jezikov. Povedala je, da je

v Luxembourgu 43 % tujcev od vsega 500.000 prebivalcev in 6,6 % brezposelnost (od

teh je 50 % neizobraženih, zato so le-tem omogočili poklicno izobraževanje odraslih).

Naše predstavitve so združene v Academia booklet, ki smo ga dobili že pred odhodom na

Dansko, da smo si lahko prebrali predstavitev posamezne države.

Po sendvičih je popoldan sledila predstavitev Kariernega centra in prehoda iz

izobraževanja v zaposlitev.

Karierni center za študente (na sliki kolegica Aira iz Latvije)

Karierni center je lociran na Fakulteti za podjetništvo z namenom čim boljšega

povezovanja študentov s podjetji. Svetovanje študentom je osredotočeno na

povezovanje s podjetji že v času študija, da navežejo stike in najdejo študentsko delo,

obvezno prakso, prostovoljno delo ali usposabljanje po študiju. Karierni center se

financira pretežno s prispevki podjetij, ki se tako tudi promovirajo, študentom pa

omogoča obisk v teh podjetjih.

Susanne Soes Hejlsvig nam je predstavila prakso in izkušnje v Kariernem centru.

Trenutno v je Kariernem centru zaposlenih 5 svetovalcev, pokrivajo 41.500 študentov

štirih univerz. Nanje se obračajo študenti, ki želijo obiskati podjetje. Za študente

organizirajo različne dogodke za srečanja s podjetji:

120

zmenkarija s podjetji (angl. company dating), kjer se delodajalci predstavijo in

ponujajo redno zaposlitev, možnost opravljanja obvezne prakse ali projektno delo.

alumni klubi se srečujejo enkrat mesečno, ko bivši študenti, sedaj zaposleni nudijo

študentom mentorstvo: kako najti prvo službo, kako združiti delo s študijem, kako

delati na specifičnem delovnem mestu.

spremljanje na delovnem mestu (angl. jobshadow): podjetja se tržijo, študentje pa

lahko opazujejo delo na konkretnem delovnem mestu.

10. maj 2012: Hadsten Hoejskole višja šola za odrasle

V četrtek smo se z vlakom odpeljali v Hadsten, kjer smo obiskali Hoejskole višjo šolo za

odrasle. Šolo in program nam je predstavila učiteljica umetnosti Linda Winding. Šola je

plačljiva, vanjo se lahko vključijo študenti starejši od 18 let, zgornje meje starosti pa ni.

Starejši lahko pridejo tudi samo za nekaj tednov. Študenti bivajo na šoli, imajo svoje

sobe, kopalnice, skupno kuhinjo z dnevno sobo in skupno jedilnico. Študentje so nas

popeljali po šoli, nam razkazali učilnice in skupne prostore za druženje, telovadnico in

njihove sobe, v katerih bivata večinoma po dva skupaj. Študenti si sami izberejo

predmete, ki jih zanimajo (umetnost, slikanje, šivanje, kiparjenje, petje, glasba, šport,

aerobika, ples, filozofija, zgodovina, matematika, računalništvo, itd.), nimajo kurikuluma

in ni izpitov ali ocenjevanja. Imajo svoja pravila, ki pa jim dajejo veliko svobode, zelo se

prilagajajo študentom in njihovim predlogom, željam. Pri programu imajo odprte roke,

ga lahko iniciativo oblikujejo skupaj s študenti, uvajajo nove ideje, vendar z namenom

učenja, izobraževanja in svetovanja mladim. Pogoj za delovaje šole je, da je 50,9 %

vključenih Dancev, najmanjše število udeležencev pa je 20. Trenutno jih je v program te

šole je vključenih 80 posameznikov. Delajo na socialnih kompetencah, ki jih rabijo za

življenje, druženje in odgovornost do drugih. Učitelji in študenti morajo biti skupaj, zato

učitelji živijo zelo blizu ali celo na šoli. Namen te šole je, da v času bivanja na šoli delajo

na sebi, osebnostno rastejo, razvijajo samozavest, premišljujejo, kaj želijo v življenju

doseči, si postavljajo življenjske cilje. To je obdobje učenja za življenje, medtem njihov

redni študij počiva. Izbira je prosta, mladi lahko pridejo sem iz cele Danske in tudi

drugih držav. Ta šola ni del formalnega šolskega sistema. Te šole so del dolgoletne

tradicije in poznane že več generacijam. Na Danskem je takih šol 70. Mladi se vključijo v

to šolo po lasti volji. Velikokrat si sami privarčujejo denar, da se lahko vključijo in si

pridobijo enkratno življenjsko izkušnjo. S študenti smo se pogovarjali o njihovih razlogih

za vključitev v to šolo.

Učitelj športa in filozofije, ki je tudi karierni svetovalni delavec in živi z družino v

šolskem kompleksu, nam je predstavil delo z mladimi, kako jim svetuje in s katerimi

skupinami se srečuje. V šolo se vključijo štiri skupine mladih:

tisti, ki ne vedo, kaj bi počeli,

tisti, ki želijo pridobiti življenjsko izkušnjo (so varčevali, da si lahko plačajo šolo),

mladi, ki jih pošljejo šole (se niso ujeli s šolskim sistemom),

121

mladi, ki želijo biti bolj usposobljeni, se pripraviti za nadaljnji študij (zahtevni študiji

– pravo, zdravniki).

Svetovalec je študentom vedno na voljo za svetovalni razgovor, veliko pa imajo tudi

neformalnih razgovorov. Študente razdeli v tri barve: rdečo, rumeno in zeleno. Odvisno od

tega, na kateri stopnji so – ali vedo kaj hočejo, ali se še niso odločili za smer študija.

Hadsten Hoejskole

Na šoli so nas povabili v skupno jedilnico, kjer smo imeli kosilo skupaj s študenti. Jedli

smo značilne danske mesne kroglice iz zelo fino mletega mesa v smetanovi curry omaki

in riž.

Popoldan smo na šoli nadaljevali z našimi predstavitvami in skupinskim delom. Lejla in

Eva iz Finske sta predstavili Open Tori projekt. Aira iz Latvije je predstavila Univerzo

Liepu. Poudarila je problem, da njihova vlada ne odobrava kariernega svetovanja na

šolah, se jim zdi izguba časa. Kadri in Ande pa sta predstavili Estonijo, njihov način

svetovanja za mlade in karierno svetovanje na Zavodu za zaposlovanje in njihovo e-

svetovanje. Zelo podoben sistem našemu.

Zvečer smo šli na skupno večerjo v gostilno, katere lastnik je bil zanimiv Francoz, ki nam

je dal na izbiro samo dva menija, čisto preveč nas je bilo, da bi si lahko kaj več

izmišljevali.

11. maj 2012: Svetovanje za nadaljevanje šolanje VIA University College Aarhus

V petek smo se spet sestali na VIA University. Milter Fly nam je predstavil svetovanje za

nadaljnje šolanje in prehod iz zaposlitve v izobraževanje. Univerza obsega več fakultet,

ki združujejo različne študije (zdravstvo, sociala, pedagogika, management,

administracija, inovacije, karierno svetovanje, centri znanja). Priznavanje izobrazbe se

izvaja na podlagi formalne izobrazbe, neformalnih izkušenj in prostega izobraževanja

odraslih.

Lone nam je predstavila svoj program poučevanja za karierne svetovalce. Ima okrog 100

študentov, 20 jih v kratkem zaključuje. Študij za kariernega svetovalca traja največ 3

122

leta, pred diplomo za kariernega svetovalca, morajo študentje opraviti tri šestmesečne

module.

6 mesecev 6 mesecev 6 mesecev

TEORIJA IN PRAVILA IN PSIHOLOŠKI

METODOLOGIJA VLOGA V DRUŽBI ASPEKTI

Sledilo je izpolnjevanje vprašalnikov, evalvacija naših pričakovanj, zadovoljstva in

predlogov za izboljšanje programa Academije. Skupinsko fotografiranje in medsebojno

obdarovanje z majhnimi pozornostmi in držav od koder prihajamo. Jaz sem jim podarila

raglje in med.

Skupinska slika udeležencev

12. maj 2012

V soboto sem ostala sama, saj so vsi udeleženci že odpotovali domov. Obiskala sem nekaj

muzejev v mestu Aarhus in kupila darilca za domače.

Muzeja umetnosti v Aarhusu je bil zgrajen pred dvema letoma, znan po mavričnem

krogu na strehi. Ko se sprehodiš po njem, vidiš mesto v različnih barvah. Največja

SVETOVANJE

SVETOVALEC

VODENJE

DRUŽBA

POLITIKA

VODENJE

POSAMEZNIK

OSEBNOST

VREDNOTE

123

znamenitost muzeja je velika skulptura dečka, ki je narejen tako natančno, kot bi bil živ,

vidi se vsaka gubica na koži, žilica na hrbtu in dlaka na obrazu.

AROS

124

Obiskala sem še muzej Vikingov Moesgard, kjer izbereš enega od štirih vikingov in

potem te življenjska zgodba tega Vikinga spremlja skozi vse prostore tega poslopja. Lepo

ohranjena je tudi mumija in veliko orodja iz časa Vikingov. Na računalniški simulacijo pa

lahko tudi spremljaš zgodovinske pohode Vikingov po zemljevidu sveta.

Obiskali smo tudi staro mesto, kjer so predstavljene stare obrti in življenje domačinov v

starih časih, zbirke muzejev in muzej na prostem »Den Gamle By«.

Še panorama Aarhusa, z oblačnim vremenom, ki nas je spremljalo večino časa. Bila je

enkratna in zanimiva izkušnja.