Seminarska naloga pri predmetu geografije Primerjava ledeniskega reliefa v Avstriji in na Norveskem Mentorici: Natasa CNDRC DONAVAL Avtor: Ziga DERNC Nevenka PUPS OCEPEK Koper, marec 2011 DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 2 2 Povzetki V anglescini %e difference between te glacial terrain in Austria and Norway is tat it is in Austria mountain glacial relief in Norway, te lowland glacial terrain. Glacial relief is made in areas wit colder climates, were te volume of fallen snow exceeds te melting of te snow. %ere te major force of erosion is te glacier, not te river like elsewere. %e glacier is made in te cirques, wic were located above te snow line. Glacial terrain is divided into a mountain glacial terrain and lowland glacial terrain. As te most powerful erosive power of nature, glaciers slide down from te mountains due to its weigt and on it's way it carves valleys. V slovenscini Razlika med ledeniskim reliefom v Avstriji in na Norveskem je ta, da je v Avstriji gorski ledeniski relief, na Norveskem pa nizinski ledeniski relief. Ledeniski relief je nastal na obmocji s ladnejsim podnebjem, kjer je kolicina zapadenega snega presegala taljenje snega. %am je glavna sila erozije ledenik, ne pa reke kot drugod. Ledenik je nastal v krnica, ki so se naajale nad snezno mejo. Ledeniski relief delimo na gorski in nizinski. Kot najmocnejsa erozijska moc narave, ledenik z gora zaradi svoje teze polzi navzdol in po svoji poti do doline dolbe v podlago in trga z nje material, ki ga prenasa in nato odlozi. V italijanscini La differenza tra il terreno glaciale in Austria e in Norvegia ce il terreno glaciale in Austria in montagna mentre in Norvegia, il terreno di pianura glaciale. Rilievo glaciale realizzato nelle zone pi fredde, quando il volume della neve supera la quantit della fusione della neve. Nelle tale zone il giacciaio la pi importante forza di erosione, piuttosto ce il fiume e altrove. l giacciaio sorge nei voragini, ce si trovavano sopra la linea di neve. Le forme dei giacciai si dividono in due tipi, quelli di pianura e quelli di montagna. Giacciai di montagna sono la forza pi DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 3 3 potente dell' erosione della natura e a causa del suo peso tagliano il materiale dalla terra e lo depongono nel fondo valle. DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 4 4 ,z,o azalo vsebine 1 Uvod .............................................................................................................................. 5 2 Ledeniski relieI ............................................................................................................... 5 2.1 Nastanek ledenika ................................................................................................... 6 2.2 Ledeniska eroziia in akumulaciia ............................................................................ 6 2.3 Nizinski ledeniski relieI .......................................................................................... 7 2.4 Gorski ledeniski relieI ............................................................................................. 8 2.5 Primeriava Avstriiskega in Norveskega ledeniskega relieIa ..................................... 9 3 Zaklucek ....................................................................................................................... 13 4 Viri in literatura ............................................................................................................ 14 azalo slik Slika 1: Razclenitev ledeniskega reliefa ............................................................................ 5 Slika 2: Morene ..................................................................................................................... 6 Slika 3: Celinska poledenitev na Antarktiki ....................................................................... 7 Slika 4: Gorska poledenitev v Alpa .................................................................................. 8 Slika 5: Fjord ...................................................................................................................... 11 azalo tabel %abela 1: Ledeniska jezera v Avstriji glede na nastanek ......................................... 10 %abela 2: Primerjava reliefa v Avstriji in na Norveskem ........................................... 12 DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 5 5 Uvod V svoji seminarski nalogi bom predstavil in primerjal ledeniski relief v Avstriji in na Norveskem. %emeljna razlika med ledeniskim reliefom v prej omenjeni drzava je, da je v Avstriji gorski ledeniski relief, na Norveskem pa je nizinski ledeniski relief. Poleg tega bom za boljse razumevanje opisal splosno ledeniski relief, nastanek ledenika nasplo ter erozijske in akumulacijske oblike na obmocji ledeniskega reliefa. 2 Ledeniski reief Na obmocji s ladnejsim podnebjem ( polarna obmocja, visokogorja)1, kjer so temperature skozi celotno leto pod niclo, tekoce vode niso vec glavni preoblikovalec povrsja, temvec so ledeniki. Ledeniki so ena najmocnejsi erozijski sil v naravi. Ravno tako kot reke, tudi ledeniki odnasajo dele povrsja in ji odlagajo, zato govorimo o ledeniski eroziji in ledeniski akumulaciji. Ledenik se pocasi pomika navzdol proti dolini pod pritiskom svoje teze in spotoma kopici pod seboj kamenje in grusc, ter se spreminja v orjaski strgalnik, ki brusi in strga kamnine v dolini po kateri drsi in vrezuje znacilna strma pobocja in zaokrozena vbokla dna. Sik, R,zcenitev edeniskeg, reief, 1 Obmocia nekdanie poledenitve, danes Antarktika, Arktika, Alpe, Andi, LEDENISKI RELIEF GORSKI LEDENISKI RELIEF NIZINSKI LEDENISKI RELIEF DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 6 6 Nastanek ledenika Ledeniki nastajajo na vse obmocji, kjer kolicina snezni padavin presega topljenje snega. Ledenik nastaja nad snezno mejo v krnica, kjer se kopici sneg iz leta v leto. V Alpa je snezna meja na okoli 2700m , najvisja pa je v visoki gorstvi v blizini ekvatorja. Najnizja je na polarni obmocji, kjer ponekod sega do morja. Nakopicen sneg se zaradi izpostavljenosti velikim pritiskom in veckratnem taljenju in zmrzovanju spremeni v led. Ledenik zaradi gravitacije zacne polzeti iz kotanje. Presezna kolicina snega polzi navzdol in neneno dopolnjuje ledenik. %okovi ledenikov iz vec krnic se zdruzijo. Zaradi lastne teze se ledenik ukrivlja po obliki podlage in zaradi togosti vrnje plasti ledenik poka. Vecina ledenikov se pomika zelo pocasi, le nekaj cm na dan, na obalni pobocji pa se zelo itro. Ledenik Quarayaq na severni Grenlandiji polzi s itrostjo 20-24m na dan. (Voglar, 2004) Ledeniska erozija in akumulacija Ledeniki med drsenjem s tal trgajo kose kamnin in ji rinejo pod seboj. Na njegove robove in tudi sredino padata kamenje in drobir, ki ga s pobocij krusita zmrzal in voda. Del tega kamenja prodre v led. Kamenje postane orodje, s katerim ledenik vrezuje v pokrajino in jo oblikuje. Ledeniki imajo toliksno moc, da odnasajo kamnine do dvajsetkrat itreje kot reke. Povrsje lako obrusijo za 3mm na leto. Z gora ledeniki prenasajo tudi velike skale in ji razpostavljajo po dolina. Na poloznejsi deli so ledeniki debelejsi in pocasnejsi, na strmi pobocji pa tanjsi, ki so itrejsi in se razpirajo ledeniske razpoke, ki se spet na poloznejsi deli zapirajo. V spodnjem delu poti ledenika, kjer se led ze tali, se temu pridruzi se erozijska moc tekoce vode, ki je pod ledom. Prav zaradi tega je erozijska moc2 ledenikov toliko mocnejsa od erozijske moci rek. %ako nastanejo znacilne ledeniske erozijske oblike. $,orene 2 Moc dolbenia in vrezovania ledenika v podlago DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 7 7 Nizinski ledeniski relief Na obmocji celinske poledenitve je nastal nizinski ledeniski relief. Povrsje je bilo pokrito z debelim ledenim pokrovom. Debelina ledu je dosegla do vec tisoc metrov, pokrov pa je vecinoma dosegel prav do morja, kjer so iz njega nastajale ledene gore. Najobseznejsi obmocji celinske poledenitve sta Grenlandija in Antarktika. V casu pleistocenske poledenitve je celinski led pokrival severne dele Evrope, Severne Amerike in Azije. Na te obmocji so se razvile nizinske ledeniske oblike. . Ledenik ima vec stranski ledenikov. Na mestu, kjer se glavnemu ledeniku pridruzi stranski nastane obvisela dolina. Stranski ledenik ima manj erozijsko moc kot glavni, zato izdolbe bolj plitvo dolino, ki ob koncu poledenitve obvisi nad globlje vrezano glavno dolino. Cez taksne ledeniske pragove pogosto padajo slapovi. Znacilne ledeniske U doline, ki ji je zalilo morje, imenujemo fjordi (znacilna oblika na Norveskem). Na Norveskem ji je najvec v Evropi. Vecje skalne ovire, ki ji je moral ledenik na eni strani znizat in mocno obrusiti imenujemo ledeniske grbine ali fjeli. Ledenik na dnu zacne odnasati material, ki ga je s seboj prinesel. %am nastajajo ledeniske akumulacijske oblike. V nasprotju z rekami ledeniki odlagajo zelo nerazvrscen material, pri katerem se vecje skale mesajo z slabo zaobljenim gruscem, peskom in blatom. Vecje nasipe taksnega gradiva imenujemo ledeniske morene. Pod ledenikom se odlaga talna morena, ob boki pa bocne morene. Ce se dva ledenika zdruzita, iz bocni moren nastane nova srednja morena. Na koncu se ledenik konca in za njim nastane celna morena. Celne mrene nam najlepse kazejo do kod je segal ledenik v casu poledenitve. Ker lezijo precno na dolino za njimi nastanejo ledeniska jezera. %ako je nastalo na tisoce jezer, ki ji najdemo za celnimi morenami na obmocji nekdanje celinske poledenitve. Med znacilne ledeniske oblike sodijo tudi eratske skale ali balvani3. %o so vecje skale, ki so ji ledeniki nosili tudi vec sto kilometrov dalec in odlozili sredi geolosko povsem drugacne okolice. Sik, 3 Ceinsk, poedenitev n, Ant,rktiki 3 Primer imamo tudi pri nas (balvan pod Riavino) DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 8 8 Gorski ledeniski relief Gorska poledenitev je prekrivala samo obmocja visoki gorstev, kot so Alpe, Andi in Himalaja, kjer so z ledom bili pokriti samo visji deli gora, v doline pa so segali le redki ledeniki. Zaradi taksne poledenitve je nastal gorski ledeniski relief. . Z gora ledeniki prenasajo tudi velike skale in ji razpostavljajo po dolina. Na poloznejsi deli so ledeniki debelejsi in pocasnejsi, na strmi pobocji pa tanjsi, ki so itrejsi in se razpirajo ledeniske razpoke, ki se spet na poloznejsi deli zapirajo. V spodnjem delu poti ledenika, kjer se led ze tali, se temu pridruzi se erozijska moc tekoce vode, ki je pod ledom. Prav zaradi tega je erozijska moc ledenikov toliko mocnejsa od erozijske moci rek. %ako nastanejo znacilne ledeniske erozijske oblike. Med najbolj znane sodijo krnice. Nastanejo iz kotanj, ki ji ledenik mocno poglobi in razsiri. %ako dobijo znacilno skledasto obliko. Po koncu poledenitve so iz nji nastala stevilna krniska jezera. Z delovanjem ledenika iz nekdanji recni dolin crke V dobijo koritasto obliko crke U. Dve krnici, ki lezita na nasprotni strane gorskega vra, se scasoma zadenjsko priblizujeta druga drugi, iz vmesnega slemena pa nastane ozek gorski greben. Ce se tako priblizajo tri ali vec krnic, nastanejo priostreni vrovi. Sik, 4 Gorsk, poedenitev v Ap, DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 9 9 Primerjava Avstrijskega in Norveskega ledeniskega reliefa Avstrija lezi v Srednji Evropi, v vzodnem delu Alp ter v njiovem severnem in vzodnem predgorju. Je izrazita alpska drzava, saj Alpe zavzemajo kar dve tretjini povrsja. majo znacilno alpsko slemenitev (od zaoda proti vzodu) in so sestavljene iz tre nizov, kjer lezijo gosto naseljene doline. Srednje niz so Osrednje Alpe, ki so v visji deli poledenele. Na severu drzave ji od Severni apeniski Alp locijo doline ob reka nn, Salzac in Aniza. Veliko ledeniski jezer, ki se naajajo ob vznozju Alp, so nastala v wrmski ledeni dobi. Na zaodu drzave spada k Avstriji del Bodenskega jezera (Bodensee), vecji del Neziderskega jezera pa pripada Avstriji na vzodu. Ce pogledamo na zemljevid Alp, itro opazimo, da so vecja jezera zelo neenakomerno razporejena po alpski obmocji (tako bi bila primerna za turizem). Zato samo redka obmocja sluzijo zaradi njiove naravne lepote. %aksna razporediev jezer je zato, ker je vecino srednjeevropski jezer, po nastanku locimo na ledeniska in rezervoarna. Rezervoarna jezera niso tako zelo omejena glede na njiovo lokacijo, saj ji vecina sluzi za proizvodnjo elektricne energije (elektrarne na visoki visina, v krnica in najvisji dolina ali kot idroelektrarne). Razlicna delovanja lako ustvarijo ledeniska jezera (prevelika poglobitev ledenikovega cela v povrsje v kotlina in ozina), vendar se vecina naaja ob robovi gora ali neposredno na glavnem grebenu (krniska jezera) DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 10 10 %,-e, Ledenisk, jezer, v Avstriji gede n, n,st,nek OBMOCJE LEDENKOVO CELO KO%LNA OZNA KRNSKA JEZERA NARAVNO ZAJEZENA Spodnja Avstrija Spodnje Jezero Lunz Jezero Erlauf Zgornje Jezero / / / Zgornja Avstrija Attersee %raunsee Zell Gosau Offensee Langbatseen Halstatsko jezero Wolgangsee Mondsee Ledenisko jezero (gora Dacstein) Moenicsee (gora Scaftberg) Almsee Oedseen Avstrijska Stajerska Jezero Leopoldstein %oplitz Altaussee Grundlsee Langang Siebensee Avstrijska Koroska Jezero Klopein / Woert Ossiac Millstatt Weissensee Falkert Zimsee Feldsee in mnogo drugi Jezero Afritz Brennsee Farctensee Salzburg %rumska jezera Wallersee Hintersee Bockartsee Rotgueldensee Fusclsee %appenkarsee Jezero Gerlos Scwarzsee in mnogo drugi / V Avstrijskem delu Alp je ogromno ledenikov. Na koncu ledeniske epoe je verjetnost, da nekateri ledeniki zdrsnejo v ne poledenele doline, skozi katere tecejo reke z mocnim tokom. Ce reki ne uspe ledenika staliti, medtem ko ji zavstavlja tok, ledenik reko zajezi. %ako nastalo jezero ledenik poplavi tam, kjer je njegovo povrsje najnizje, torej tam, kjer se ledenik in pobocje stikata. %am je reka zarezala v skale (ceprav je bila njena nekdanja struga nizja in dlje, proti vstopu ledenika) in tako si ustvarila novo strugo. DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 11 11 Zelo lepi primerki so na obmocji okoli Bozena (juzna %irolska) (reka Eisack, ki jo je ledenik Etsc porinil proti vzodu in si je tako naredila novo strugo), Brixena (reko Rienz je ledenik Eisack porinil proti SV), na severnem pobocju Saualpe (reka Gurk je v casu ledeni dob stekla mimo %rixena, Haimburga in Griffena, vendar se je nato vrnila nazaj v svojo prvotno strugo) in v dolini Oetz (na kriziscu ledenikov Vent in Polles). Ne smemo pozabiti se na fluvioglacialna delovanja. Pod ledeniki tecejo reke in potoki, ki material odnasajo in odlagajo na obmocji, kjer ni poledenitve. Akumulacijske oblike, ki so najbolj znane za ta delovanja so fluvioglacialne terase. Norveska lezi v Severni Evropi in zaseda zaodni del Skandinavskega polotoka. Meji na Svedsko, Finsko in Rusijo. Dezelo oblikuje razclenjena obala ob severnem Atlanstskem oceanu z velikim stevilom fjordov. %i karakterizirajo jugozaodni del drzave, poleg tega pa je se znan po alpskem reliefu, medtem pa sta centralni in vzodni del poznana po dolina in gorovji z neznejsim reliefom. Med ledenimi dobami je zaodni del drzave lezal pod Skandinavijsko ledeno odejo , vzodni del pa je pokrival debel ledeni pokrov. Vecina morenski oblik v Skandinaviji je nastala na koncu weicseliske ledene dobe. Zato lako regionalne oblike uporabljajo za analizo delovanja ledenikov in ledeni odej v tistem casu.Ledeniske oblike, ki ji srecamo na Norveskem so nanos materiala, torej akumulacijske (morene, balvani) ter med erozijskimi so najbolj znane oblike fjordi, fjeli, obvisele doline. %e nastanejo, ko se glavnemu ledeniku pridruzi eden ali pa vec stranski ledenikov ( opazimo ji tudi pri gorskem ledeniskem reliefu). Ker je moc glavnega ledenika vecja od moci stranskega, glavni ledenik zapre pot stranskemu. Ob koncu ledene dobe, ko se ledeniki raztopijo, je dolina stranskega ledenika precej manjsa od doline, ki jo je izdolbel glavni ledenik in je na visji nadmorski visini. Cez taksne doline ponavadi padajo slapovi.Veliko nanosenega materiala v juznem predelu Norveske je del ogromnega sistema celni moren, kateri se razteza v precejsnje daljave. Sedaj pa bom se opisal najznacilnejso obliko ledeniskega reliefa na Norveskem fjord. Sik, 5 Fjord DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 12 12 Fjordi so ledeniske U doline, ki ji je zalilo morje, torej so na nizji nadmorski visina. Ledeniske uravnave, ki se naajajo nad fjordi imenujemo fjel. Zanje je znacilen fjordski tip obale. So zelo globoki in imajo precej strma pobocja ter se ne razpirajo zelo siroko v morje. Niso primerni za poselitev in prav tako za cestni promet. Fjordi so vecinoma luknjali kontinentalne robove, ki so ji pokrivale kvartarne ledene odeje in tako dosegli vec kilometrov v globino ter se raztezali vec deset kilometrov po celini. Ledene odeje so se vecinoma raztezale skozi fjorde in tako se z napolnjevanjem fjordov sirile, spreminjale svojo obliko in dinamiko. V milijon leti so se kiometre globoki fjordi prebili ven iz obmocja gora (zacelo se je s pomikanjem fjordov proti gorskim prelazom), dokler niso prisli do obale, kjer ji je zalilo morje. %,-e, 2 Primerj,v, reief, v Avstriji in n, Norveskem DRZAVA VRS%A POLEDEN%VE %P RELEFA EROZJSKE OBLKE (najbolj znane in znacilne ter primeri) AKUMULACJSKE OBLKE (najbolj znane in znacilne ter primeri) Avstrija Gorska poledenitev Gorski ledeniski relief Priostreni vrovi Ozki gorski grebeni Krnice Krniska jezera Ledeniska jezera Koritaste U doline Obvisele doline Erozijske terase (na obe strane U doline) Morene (ker lezijo precno na dolino nastanejo ledeniska jezera) Norveska Celinska poledenitev Nizinski ledeniski relief Fjordi Fjeli Balvani ali eratske skale Morene Fluvioglacialne terase DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 13 13 3 Z,kjucek V svoji nalogi sem spoznal razlicne vrste ledeniskega reliefa ter razlicne oblike povrsja, pojave in nastanek tega reliefa. Veliko stoletij je bilo povrsje z ledeniskim reliefom precej neugodno za poselitev cloveka. Na te obmocji se je razvila slaba prst, ki je bolj primerna za travnike kot pa za njive. Zato je bila zivnoreja vedno pomembnejsa od poljedelstva na obmocji nekdanje celinske poledenitve in v alpskem svetu. Morenski nasipi nekdanji ledenikov so sedaj pokriti z gozdovi, saj zaradi strmi pobocij in veliki skal niso primerni za nic drugega. Pokrajina, ki jo je preoblikoval ledenik je s svojimi nagnjenimi pobocji in nakopicenimi morenami neprimerna za gradnjo prometnic. Na drugi strani pa je taka pokrajina zaradi svoji vodnati rek, ki imajo poleti visoko vodo ugodna za gradnjo idroelektrarn. Zaradi tega pa imajo zelo veliko idroelektrarn prav alpske drzave npr. Avstrija, Svica in tudi Norveska. Ledenisko povrsje v Alpa in na norveski fjordi je bilo dolga stoletja za zivljenje cloveka pogubno. Danes je to eno najlepsi naravni okolij in je privlacno tako pozimi kot poleti. Nekoc neuporabno povrsje je sedaj pridobilo ogromno gospodarsko vrednost. DERNIC, Ziga, Primeriava ledeniskega relieIa v Avstriii in na Norveskem, Koper, Gimnaziia Koper, 2011. 14 14 4 Viri in iter,tur, DROBNJAK, Borut, in SENEGACNK, Jurij. 2009. Obca geografija. Ljubljana : Modrijan. SBN 978-961-6357-94-4. KESSLER, Mark A., ANDERSON, Robert S., in BRNER, Jason P.. 2008. Fjord insertion into continental margins driven by topograpic steering of ice : Znanstveni clanek [online]. Dostopno na : www.nature.com/naturegeoscience. KUHN, Cristof. 2010. Selected geomorpological features in Austria and te Alps: Strokovni clanek [online]. Dostopno na: ttp://www.8ung.at/geologie/egeomorp.tm. NA%EK, Karel, in NA%EK, Marjeta. 2006. Drzave sveta: narava, prebivalstvo, drzavna ureditev, zgodovina, gospodarstvo, znamenitosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. SBN 86-11-17130-6 SOLLD, Joan Ludvig, in SORBEL, Lief. 1994. Distribution of glacial landforms in soutern Norway in relation to te termal regime of te last continential ice seet : Strokovni clanek [online]. Dostopno na : ttp://www.jstor.org/stable/521317. Vsa cuda sveta: vodnik po naravni lepota sveta. 2004. Ljubljana: Mladinska knjiga. SBN 86-11-16876-3 Slika 1: Avtor: Ziga Dernic Slika 2: DROBNJAK, Borut, in SENEGACNK, Jurij. 2009. Obca geografija, str. 49. Ljubljana : Modrijan. SBN 978-961-6357-94-4. Slika 3: ttp://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/svetovni-dan-podnebni-sprememb.tml. Slika 4: ttp://www.google.si/imgres?imgurl=ttp://www.snow-forecast.com/coppermine/albums/userpics/10696/normal_alpe%2520d_uez.JPG&imgrefurl=ttp://www.dijaski.net/get/geo_ref_ledeniski_relief_01.doc&usg=__QSVH0340gZK_J3P4z4nNSRWpoRY=&=400&w=533&sz=45&l=sl&start=0&sig2=3Qx3jzaE7Puvpnyn91DwYw&zoom=1&tbnid=sz4aE3-ANgzoM:&tbn=130&tbnw=184&ei=EjqS%fyFHZSQeek-CQDw&prev=/images%3Fq%3Dgorska%2Bpoledenitev%26l%3Dsl%26biw%3D1436%26bi%3D697%26gbv%3D2%26tbs%3Disc:1&itbs=1&iact=rc&dur=171&oei=EjqS%fyFHZSQeek-CQDw&page=1&ndsp=30&ved=1t:429,r:0,s:0&tx=89&ty=54. Slika 5: ttp://www.moto-pajer.com/potovanja/nordkapp/NORDKAPP%20Fjord%20in%20fjels.tml.