Viška kolesarska

po ljubljanskem barju

Črna vas- Kozlarjevo

Rakovnik- Kremenica

Haupt

Viška kolesarska pot

po ljubljanskem barju

Kozlarjevo- Brest- Stari Dedec

Kremenica- Mostišče- Grmez

Hauptmance- Ilovica

1

pot

po ljubljanskem barju

Stari Dedec- Ig-

Grmez-

2

KOLESARSKI VODNIK PO LJUBLJANSKEM BARJU

Dolžina poti: 42,1 km

Zahtevnost: dokaj zahtevna (potrebna vzdržljivost)

Čas: 3 ure (1 ura postankov)

3

OPIS POTI Pot brez postankov traja približno 3 ure. Mi smo izlet začeli izpred Gimnazije Vič in se odpravili preko Murgl na PST (pot spominov in tovarištva). Ko smo prispeli na Rudnik smo se obrnili proti Črni vasi. Pravi začetek poti je pri Plečnikovi cerkvi. Pot nadaljujemo po kolesarski poti, ki se začne nekaj metrov naprej od cerkve, ko zaviješ levo. Nato nas čaka dolg ravninski del (Kozlerjeva gošča), ob visoki travi, vse do kraja Brest, kjer smo imeli dobro malico, v prijetni pizzeriji Mars. Čez pol ure smo se podali na asfaltno pot do Iga, kjer zavijemo na pot proti čudovitim ribnikom v Dragi. Zatem nadaljujemo po makedamski poti, mimo mostišča in osamelca Grmeza vse do najstarejše vasi na Ljubljanskem barju, Havptmance. Sledi samo še vožnja preko Rudnika, po PST, do šole,

kjer nas že čaka kosilo.

4

Slika 1: Zemljevid poti

Katere zanimivosti srečamo:

1. Cerkev Svetega MihaelaCerkev, ki jo je Plečnik gradil v letih od 1937 do 1940, je ena njegovih najizvirnejših stavb. Stavba je na zunaj preplet kraške cerkve (zvonik na preslico) z elementi grškega templja. Zaradi močvirnega terena stoji na pilotih, njena konstrukcija je deloma lesena. Skozi vitki in prevotljeni zvonik vodi v cerkev zanimivo oblikovano stopnišče.Cerkev je bila zaradi varčevanja zgrajena iz cenejših materialov. Štirje z geometričnim okrasjem poslikani nosilni stebri so narejeni iz obdelanih betonskih kanalizacijskih cevi. Razen teh stebrov je celotna notranjost izdelana iz lesa in zato deluje izrazito domače. Les so darovali kmetje iz okoliških vasi. Posebej zanimiva sta oltar ter pevski kor, oblikovan po zgledu kmečkega ganka. Zasnova cerkve je sicer izpeljana iz osrednje ideje Narodne in univerzitetne knjižnice: stopnišča s povprek ležečo čitalnico, pri notranjosti se je arhitekt nekoliko zgledoval po japonskih šintoističnih templjih. Odprto: vse dni v tednu Naslov: Črna vas 48, LjubljanaTelefon: +386 (0)1 427 22 18

Katere zanimivosti srečamo:

Cerkev Svetega Mihaela Cerkev, ki jo je Plečnik gradil v letih od 1937 do 1940, je ena njegovih najizvirnejših stavb. Stavba je na zunaj preplet kraške cerkve (zvonik na preslico) z elementi grškega templja. Zaradi močvirnega terena stoji na pilotih, njena

lesena. Skozi vitki in prevotljeni zvonik vodi v cerkev zanimivo oblikovano stopnišče. Cerkev je bila zaradi varčevanja zgrajena iz cenejših materialov. Štirje z geometričnim okrasjem poslikani nosilni stebri so narejeni iz obdelanih betonskih

skih cevi. Razen teh stebrov je celotna notranjost izdelana iz lesa in zato deluje izrazito domače. Les so darovali kmetje iz okoliških vasi. Posebej zanimiva sta oltar ter pevski kor, oblikovan po zgledu kmečkega ganka. Zasnova cerkve

z osrednje ideje Narodne in univerzitetne knjižnice:

prek ležečo čitalnico, pri notranjosti se je arhitekt nekoliko zgledoval po japonskih šintoističnih

Črna vas 48, Ljubljana

22 18

5

2. Kozlerjeva gošča

Ljubljanskem barju. Visoko barje nastaja z nalaganjem plasti odmrlih rastl

spreminjajo v šoto. Na šoti rastejo posebej prilagojene rastline, kot so šotni mah,

zelišča in nizki iglavci. Te rastline edine lahko uspevajo v tem okolju z malo hranili in

brez stika s podtalnico. Vzpostavitev takega ekosistema traja zelo dolgo

letih nastane le za kak centimeter šote. Da se v tako okolje vključijo tudi drevesa,

seveda terja še dodaten čas.

Kraj je poznan tudi po

njegovi bližini stoji spomenik 63 žrtvam

3. Vas Brest Ko pridemo v vas Brest, zagledamo na desni picerijo Mars. Poleg vseh vrst pijač ponujajo tudi pice in meso iz žara. Ker je kraj skoraj na pol poti je tu idealen čas za malo daljši počitek in lažje okrepčilo.

Gostišče Mars

Odprto: Pon.- pet. 8.00 Sob.- ned. in prazniki 10.00- 23.00

rjeva gošča

Kozlerjeva gošča ali

Kozlerjev gozd ali

Barski gozd je del

Ljubljanskega Barja

v

razglašen za

rezervat

gozd je največji

ostanek

gozdnatega visokega

barja

najdemo na

Ljubljanskem barju. Visoko barje nastaja z nalaganjem plasti odmrlih rastl

Na šoti rastejo posebej prilagojene rastline, kot so šotni mah,

šča in nizki iglavci. Te rastline edine lahko uspevajo v tem okolju z malo hranili in

brez stika s podtalnico. Vzpostavitev takega ekosistema traja zelo dolgo

letih nastane le za kak centimeter šote. Da se v tako okolje vključijo tudi drevesa,

seveda terja še dodaten čas.

po vojnih zločinih, ki so jih v bližini zagrešili pripadniki

njegovi bližini stoji spomenik 63 žrtvam NOB, ki pa so ga leta 2005

Ko pridemo v vas Brest, zagledamo na desni picerijo Mars. Poleg vseh vrst pijač ponujajo tudi pice in meso iz žara. Ker je kraj skoraj na pol poti je tu idealen čas za malo daljši počitek in lažje okrepčilo.

pet. 8.00-23.00 ned. in prazniki

6

Kozlerjeva gošča ali

Kozlerjev gozd ali

Barski gozd je del

Ljubljanskega Barja

v občini Ig in je

razglašen za naravni

rezervat. Kozlerjev

gozd je največji

ostanek (20 ha)

gozdnatega visokega

barja, kar jih še

najdemo na

Ljubljanskem barju. Visoko barje nastaja z nalaganjem plasti odmrlih rastlin, ki se

Na šoti rastejo posebej prilagojene rastline, kot so šotni mah,

šča in nizki iglavci. Te rastline edine lahko uspevajo v tem okolju z malo hranili in

brez stika s podtalnico. Vzpostavitev takega ekosistema traja zelo dolgo - v desetih

letih nastane le za kak centimeter šote. Da se v tako okolje vključijo tudi drevesa,

, ki so jih v bližini zagrešili pripadniki Črne roke. V

oskrunili.

4. Občina Ig Občina Ig se razprostira na površini 99 km2, delno po Ljubljanskem barju in delno po

hribovju, južno od barja, kjer sta najvišja Krim (1107 m) in Mokerc

Stari dedec

V Stajah pri Igu, le nekaj korakov z glavne

ceste, je na ogled zanimivost iz rimskih časov

v živo skalo vklesan nagrobni napis, ki ga, kdo

ve zakaj, domačini imenujejo »stari dedec«.

Na območju Iga so arheologi našli preko 100

rimskih nagrobnikov, rimske žarne grobove in

zgodnjekrščanske oljenke. Tod je vodil tudi

rimski zaporni zid, ki je bil v dobi rimskega

cesarstva, v 3. In 4. Stoletju, utrjen obrambni

pas z obrambnimi trdnjavami, obzidanimi

naselji, stražnimi stolpi in mitnicami za plačilo

za plačilo cestne pristojbine. V 7. In 8. Stole

je prav ta zid ponazarjal na

Slovanov.

Občina Ig se razprostira na površini 99 km2, delno po Ljubljanskem barju in delno po

hribovju, južno od barja, kjer sta najvišja Krim (1107 m) in Mokerc. Šteje več kot 6090

prebivalcev v skupaj 25 vaseh.

Središče občine predstavlja Ig,

z močnim izvirom Ižice sredi

vasi, kjer je tudi sedež občine.

Do konca prve svetovne vojne

se je vas imenovala Studenec

– po izviru sredi vasi.

Občina Ig v

neokrnjene narave in miru

ponuja užitke

na prijetnih sprehodih, izletih

na okoliške hribe, sotesko

Iške in dolino Drage.

V Stajah pri Igu, le nekaj korakov z glavne

ceste, je na ogled zanimivost iz rimskih časov-

agrobni napis, ki ga, kdo

ve zakaj, domačini imenujejo »stari dedec«.

Na območju Iga so arheologi našli preko 100

rimskih nagrobnikov, rimske žarne grobove in

zgodnjekrščanske oljenke. Tod je vodil tudi

rimski zaporni zid, ki je bil v dobi rimskega

tva, v 3. In 4. Stoletju, utrjen obrambni

pas z obrambnimi trdnjavami, obzidanimi

naselji, stražnimi stolpi in mitnicami za plačilo

za plačilo cestne pristojbine. V 7. In 8. Stoletju

je prav ta zid ponazarjal naselitveno mejo

7

Občina Ig se razprostira na površini 99 km2, delno po Ljubljanskem barju in delno po

. Šteje več kot 6090

prebivalcev v skupaj 25 vaseh.

Središče občine predstavlja Ig,

z močnim izvirom Ižice sredi

vasi, kjer je tudi sedež občine.

Do konca prve svetovne vojne

se je vas imenovala Studenec

po izviru sredi vasi.

Občina Ig v objemu

e narave in miru

ponuja užitke v kolesarjenju,

na prijetnih sprehodih, izletih

na okoliške hribe, sotesko

Iške in dolino Drage.

5. Ribniki v DragPredstavljajo izredno pomemben spomenik umetno preoblikovane narave, spomenik

zgodovinske in tehniške dediščine iz fevdal

(trstičevje), nudijo ugoden

prostor za življenje

močvirskih ptic, ki tu

gnezdijo, se prehranjujejo,

prezimijo ali ustavljajo med

selitvijo. Doslej so

ornitologi našteli 130 vrst,

med njimi prevladujejo

race mlakarice. Tu živi tudi

želva sklednica, od rastlin

pa je najbolj privlačen beli

lokvanj.

6. Mostišče V starejšem odseku holocena

zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V

poplavnih ravnicah okoli jezera so si postavljali manjše naselbi

kolišča. Leta 1875 so

pri Igu odkrili prvo

koliščarsko

naselbino. Danes

poznamo že okoli

40 najdišč, kjer so si

v pradavnini

koliščarji postavljali

bivališča.

Na Ljubljanskem

barju najdemo

ostanke kultur, ki so

ta prostor naseljevala skozi tisočletj

kot 5100 do 5350 starega lesenega dvokolesnika. To je do sedaj najstarejše najdeno

kolo v Evropi in svetu.

Ribniki v Dragi dno pomemben spomenik umetno preoblikovane narave, spomenik

in tehniške dediščine iz fevdalne dobe. Zaradi ugodnih razmer

(trstičevje), nudijo ugoden

prostor za življenje

močvirskih ptic, ki tu

gnezdijo, se prehranjujejo,

prezimijo ali ustavljajo med

selitvijo. Doslej so

ornitologi našteli 130 vrst,

med njimi prevladujejo

race mlakarice. Tu živi tudi

želva sklednica, od rastlin

pa je najbolj privlačen beli

holocena je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih

zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V

poplavnih ravnicah okoli jezera so si postavljali manjše naselbine, ki jim pravimo

ta prostor naseljevala skozi tisočletja. Aprila leta 2002 so arheologi

5100 do 5350 starega lesenega dvokolesnika. To je do sedaj najstarejše najdeno

8

dno pomemben spomenik umetno preoblikovane narave, spomenik

ne dobe. Zaradi ugodnih razmer

je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih

zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V

ne, ki jim pravimo

arheologi našli ostanke več

5100 do 5350 starega lesenega dvokolesnika. To je do sedaj najstarejše najdeno

7. Osamelec Grmez

Je vzpetina, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega

zaradi vulkanskih ali drugih

mehkejših kamnin, npr.

dvignjene nad površje.

VARNOSTNI NASVETI: imejte dobro kolo;bodite vsaj nekoliko fizis seboj vzemite dovolj tekopriporočljivi so varnostna s seboj imejte nekaj denarja (malica v gostiš

Osamelec Grmez

, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega

ali drugih geoloških procesov, ki ustvarijo skalnat predel znotraj

, npr. apnenca. Te odstrani erozija, trdnejše kamnine pa ostanejo

dvignjene nad površje. (320 m).

VARNOSTNI NASVETI: imejte dobro kolo; bodite vsaj nekoliko fizično pripravljeni za na pot; s seboj vzemite dovolj tekočine in virov energije;

ljivi so varnostna čelada, rokavice, ter zemljevid; s seboj imejte nekaj denarja (malica v gostiščih)

9

, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega hribovja. Nastane

sov, ki ustvarijo skalnat predel znotraj

, trdnejše kamnine pa ostanejo

10

Za brihtne glav'ce:

V tem poglavju boste izvedeli veliko zanimivih dodatnih

stvari iz področja fizike in biologije.

Izračun časa potovanja

Pot na zemljevidu (Slika 1: Zemljevid poti) je dolga 109,8 cm kar je po merilu [1,0cm -> 373m] in sicer

41 km. Povprečna hitrost je po naši predpostavki znašala 18 km/h. S temi podatki smo izračunali čas

vožnje in sicer 2 uri in 20 minut.

min20228,2/18

41hh

hkm

km

v

st ====

V sredo 3.6.2009 smo se odpravili po tej poti in izmerili dolžino 42,1km. Čas je znašal 2h25min. Pri

teh podatkih je povprečna hitrost znašala 17,4km/h. Odstopanja poti so znašala 2,4%, odstopanja

časa 3,5%, povprečne hitrosti pa 3,3%.

11

Merjenje pretoka reke Iške

V bližini »Viške kolesarske poti« opazimo reko Iško. Tam lahko izmerimo pretok reke Iške ter njeno

hitrost. Za merjenje pretoka lahko uporabimo metodo merjenja s Pitotovo cevjo. Izumil jo je

francoski inženir Henri Pitot v zgodnjih 70ih. Pogosto se uporablja za določanje hitrosti letala.

Pitotova cev je sestavljena iz cevke obrnjene neposredno v tok tekočine. Hitrost reke lahko določimo

tudi s spuščanjem plovnih predmetov po reki.

Seznam pripomočkov:

• štoparica

• meter

• plovni predmet(veja)

• Pitotova cev (ukrivljena cev v obliki črke L)

Potek merjenja hitrost reke s Pitotovo cevjo:

• Cev vstavimo v vodo

• Odmerimo razliko višine med vodno gladino reke in gladino vode v cevi

• S tem podatkom lahko izračunamo hitrost reke

Pri merjenju pretoka s Pitotovo cevjo uporabimo ukrivljeno cev. Spodnji del cevi potopimo pod vodo

in opazujemo koliko vode steče po cevi navzgor. S tem podatkom lahko izračunamo pretok.

F= Фm ×v

Фm= ρ×Фv Фv=v ×S

Фm= ρ×v×S

F= ρ×v×S×v

F= ρ×v2×S

p×S= ρ×v2×S

ρ×g×h= ρ× v2

v2=g×h

Po naših meritvah smo dobili rezultat 0, 4 m3/s.

Slika 1

12

Potek merjenja hitrosti reke s spuščanjem predmetov:

• Odmerimo dolžino opazovanega dela reke.

• Po delu reke spuščamo plovne predmete, in odmerimo čas njihove plovbe po opazovanem delu, kjer je tok reke največji. (slika 2)

• Podatke vnesemo v tabelo in izračunamo povprečje meritev, ki nam predstavlja največjo hitrost reke.

• V računu pretoka uporabimo povprečno hitrost, ki je polovica največje hitrosti.

Izmerimo širino in globino reke, ter izmerimo njeno hitrost. To najlažje izmerimo s spuščanjem

plovnih predmetov po reki, po določenem delu reke, ki smo ga določili, npr 15 m.

Rezultati naših meritev

Za izračun pretoka potrebujemo tudi presek reke. Izračunamo ga s pomočjo globine reke (v našem

primeru: 0,23m) in širine reke (v našem primeru: 4,10m).

Presek izračunamo po formuli:

S=a×h/2=4,10m×0.23m/2=0,5m2

S presekom in povprečno hitrostjo smo izračunali pretok reke Iške 0, 25m3/s.

zaporedna št. meritve čas[s]

1 34, 15

2 33, 52

3 30, 02

4 32, 29

5 37, 06

povprečje meritev:

33, 41

hitrost reke:

v=s/t

= 15m/33,41m

=0, 45m/s

13

Slika 2

Slika 3

Uradno izmerjeni pretok za ta dan je bil 0,6 m3/s (vir: ARSO). Do odstopanj je prišlo zaradi

neenakomernega toka reke, ker so bile uradne meritve izvedene z natančnejšimi napravami in na

drugi lokaciji. Prav tako nismo upoštevali možnih pritokov reke.

Pripravila Gaber Robežnik in Anja Pristavec, 2.f

14

KOZLERJEVA GOŠČA (Bojana Vidović, Jasna Šelih P.)

Biološka skupina se je na poti ustavila pri Kozlerjevi gošči, da bi si ogledala tamkajšnje rastlinstvo in

prst. Del skupine je s fotoaparatom poslikal razne vrste rastlin, ter jih nabrali za svoj herbarij. Drugi

del pa je z lopatko izkopal dve različni prsti zemlje in primerjal njuno ph vrednost. Ker je v

Kozlerjevem gošči pestra izbira rastlin smo našli veliko različnih vrst.

Kozlerjev gozd je največji ostanek gozdnatega visokega barja, kar jih še najdemo na Ljubljanskem

barju. Visoko barje nastaja z nalaganjem plasti odmrlih rastlin, ki se spreminjajo v šoto. Na šoti

rastejo posebej prilagojene rastline, kot so šotni mah, zelišča in nizki iglavci. Te rastline edine lahko

uspevajo v tem okolju z malo hranili in brez stika s podtalnico.

Šotni mah ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se

postopoma spreminjajo v šoto. Na ta način se plast šote debeli, celotno barje pa se dviguje nad

okolico. Tako rastline izgubijo stik s podtalnico, kar prenese le malokatera rastlina. Šotni mah zrase

na leto 7 do 10 mm, v 10 letih se ustvari približno 1 cm debela plast šote.

15

ZELIŠČA NA BARJU

Te rastline dajejo značilni videz ljubljanskemu barju, so oligotrofne ali ombrotrofne rastline,

kar pomeni, da so v celoti vezane na atmosfersko vodo, ki je revna z minerali.

Rastline, ki so značilne prav za ljubljansko barje so:

• Loeslova grezovka (Liparis loeseli) • Navadna rožmarinka (Andromeda polifolia)

• Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia)

• Nožničavi munec (Eriophorum vaginatum)

16

• Dlakava mahovnica (Polytrichum strictum)

Na Ljubljanskem barju skupaj z ombrotrofnimi rastlinami uspevajo tudi kisloljubne ali

acidofilne rastline, ki pa so značilne posebej za območja zunaj visokega barja :

• Navadna breza (Betula pendula)

• Puhasta breza ( Betula pubescens)

• Jesenska vresa (Calluna vulgaris)

• Srednja rosika (Drosera intermedia)

• Navadna krhlika (Frangula alnus)

• Rdeči bor (Pinus sylvestris)

• Srčna moč (Potentilla erecta)

Poleg vseh naštetih rastlin pa v osuševalnih jarkih uspevajo še :

• Barska lakota (Galium uliginosum)

• Vodna perunika (Iris pseudacorus)

• Širokolistni rogoz (Typha latifolia)

Na našem izletu v Kozlarjevo goščo na žalost nisva našli vseh rastlin, ki so navedene zgoraj,

saj le te cvetijo samo v aprilu in maju. Namesto teh pa sva našli naslednje :

• Zlatica(ranunculus bubosus)

• mrtva kopriva ( Lamium s.p.)

• močvirska preslica (Equisetum palustre)

• barska lakota (Galium uliginosum)

17

Kvaliteta tal (Tesa Poje, Monika Zdešar)

Uvod: V tleh Ljubljanskega barja je voda bogata z minerali, predvsem s kalcijem. Takšna nizka barja

so praviloma nevtralna in rahlo alkalna - pH je 6.5-7.5. Za ta tla je pa tudi značilna velika

kapaciteta za zadrževanje vode.

Sestava tal: Tla nastajajo s preperevanjem to je sprememba, ki se pojavi na kamnini in v njej zaradi

različnih zunanjih vplivov. Na podlagi tega ločimo fizikalno, kemijsko in biotsko preperevanje.

Pri tem nastajajo različni minerali.

Fizikalne lastnosti tal so tekstura, struktura, poroznost in temperatura

Kemijske lastnosti tal so pH, kalcij in kalcijev karbonat.

Poročilo s terena: Uporabljale smo lopato, epruvete, urno steklo, HCl kislino, destilirano vodo, kapalko,

pinceto, lakmusov papir ter žličko. Izmerili smo pH dveh različnih prsti z Ljubljanskega barja.

Ugotovile smo, da je pH okoli 6 pri temnejši prsti ter okoli 5 pri svetlejši prsti. Apneca ni

vsebovala nobena od niju saj pri poskusu, ko smo dodale HCl na urno steklo, ni šumelo.

Možno je, da smo dodali preveč zemlje ali nismo postopek naredili pravilno.

V prsti smo našle mravlje in pajke drugih živali, ki naj bi še bile nismo našle, morda ker smo

bile preglasne. Postanek je bil v Kozlarjevi gošči, kjer smo raziskovali strukturo tal in

opazovali živali in rastlinstvo, ki je značilno samo za Ljubljansko barje. Kozlarjeva gošča je

eden redkih primerov visokega barja.

Ljubljansko barje: Na širšem območju Ljubljanskega barja živi 45 vrst sesalcev, od najmanjše male rovke in

pritlikave miši, do največje srne. Z občasnimi gosti na barju, kot so jelen, divji prašič, rjavi

medved in še nekaterimi, se število povzpne prek 50. Med najbolj ogrožene sodi vidra, o

kateri objavljenih podatkov praktično ni, redki očividci pa so jih opazili ob obeh največjih

rekah, ob Ljubljanici in Iščici. Najpogostejši sesalci so voluharice, ki so zaradi svoje

številčnosti zelo pomemben člen barjanskega ekosistema. To so glodalci velikosti miši, ki

živijo izključno na travnikih. Pogosti sta predvsem dve vrsti, ki se med seboj bolj ločita po

ekoloških kot telesnih značilnostih: poljska in travniška voluharica.

Vlažna, hladna barjanska zemlja ni najprimernejše okolje za plazilce, razen seveda za nekaj

vrst, ki so prilagojene na lov ali celo življenje v vodi. Predvsem ob rekah sta pogosti belouška

in kobranka, zelo redka pa je postala želva močvirska sklednica. Tu in tam jo še lahko

opazujemo v Dragi pri Igu ali v kakšnem večjem odvodniku s počasi tekočo vodo.

18

Povsem drugače je z dvoživkami. Nekdanje močvirje jim v skritih predelih še vedno nudi

pogoje za razmnoževanje. Zgodaj spomladi so odtočnih kanalih polni velikih in navadnih

pupkov, v poletnih nočeh iz odvodnih kanalov prek travnikov še vedno odmeva doneče

regljanje zelene rege. Vode v kanalih so še vedno prvi dom številnim paglavcem zelenih žab

in urhov po gozdovih ob robu Barja pa brez težav vidimo več vrst rjavih žab.

Nevretenčarjev je na cvetočih barjanskih travnikih v obilju, kar je seveda tudi eden izmed

pomembnih pogojev za pestrost in številčnost ptic. Raziskav s tega področja je žal malo, tako

da prenekatera skrivnost jutranje barjanske megle še čaka na odstiranje.

Močvirska sklednica(Emys orbicularis)

19

AVTORJI :

Tihomir Anžur

Matic Šircelj

Eva Kuhar

David Kozjak

Luka Mahkovec Gorenc

Tjaša Rebolj

Bojana Vidović

Filip Mihalič

Žan Jazbec

Anja Pristavec

Sebastjan Brank

Lea Avsenik

Junij, 2009

20