114

PRIR

ODNO

-GEO

GRAF

SKI

KARA

KTER

ISTI

KI N

A AZ

IJA

rekITe I NIVNoTo ZNa^eWe

Hidrografskata mre`a na azija ja so~inuvaat golem broj reki. Tie te~at zra~esto kon site okolni moriwa. Me|utoa, za azija e karakteristi~no toa {to skoro edna tretina od teritorijata na kontinentot (od kaspiskoto ezero do Cen-tralna kina) e zatvoreno, neiste~no podra~je, kade {to vo-data se vleva vo ezera ili se gubi niz pustinskite oblasti. ovoj vnatre{en sliv, iako golem po povr{ina, ima samo nekolku pova`ni reki, i toa: amu Darja i sir-Darja koi se vlevaat vo aralskoto ezero i rekata Tarim koja se gubi vo pustinata Takla Makan. pogolem del od podra~jeto (so isklu~ok na slivot na rekata Volga vo evropskiot del koja se vleva vo kaspiskoto ezero) e siroma{no so voda, so mali koli~estva vrne`i, poradi {to se prisutni pove}e pustini.

rekite koi spa|aat na okeanskite slivovi imaat svoi karakteristiki povrzani so reljefnite i so klimatskite odliki.

Rekite koi se vlevaat vo Arkti~kiot Okean te~at niz prostrani nizini, bavni se i polnovodni, vo letniot period se plovni, a preku zimata zamrznuvaat vo posevernite oblas-ti. Najgolemi i najpoznati reki se: ob so pritokata Irti{, enisej so pritokata Dolna Tunguska, lena, Indigirka i kolima. se odlikuvaat so golemi slivni teritorii. slivot na severniot leden okean prostorno e najgolem vo azija.

Rekite koi spa|aat vo slivot na Tihiiot Okean, isto taka,

HIDROGRAFIJATA VO AZIJA

RazgovoR‡ Znae{ li nekoja reka vo azija?‡ Za {to se koristat rekite?

PRa[awa‡ kako te~at rekite kon okol-nite moriwa vo azija?‡ [to se toa zatvoreni neiste~ni podra~ja?‡ koi reki se najpoznati od slivot na zatvorenoto podra~je?‡ koi reki se vlevaat vo arkti~kiot okean?‡ koi reki se vlevaat vo Tihiot okean?‡ koi reki se vlevaat vo In-diskiot okean?‡ kakvi se rekite vo Jugoza-padna azija?‡ Za {to se koristat rekite vo centralnoaziskite pustin-ski i polupustinski predeli?‡ Nabroj gi drugite nameni na rekite vo azija!

Gan{kata Nizina

115

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

se bogati so voda, plovni na golemi sprotivodni rastoja- nija, ne zamrznuvaat, no doa|aj}i od poizraziti planinski podra~ja i poradi monsunskite do`dovi vo dolnite tekovi ~esto se izlevaat i go poplavuvaat zemji{teto. Najpoznati se rekite: amur, Huang He, ^ang Xijang / Jangce kjang, sink-jang i drugi.

Rekite od Ju`na Azija glavno se vlevaat vo Indiskiot okean i vo sredozemnite moriwa vo Indonezija. poznati se rekite: Mekong, salvin, Iravadi, bramaputra, Gang, Ind i drugi. spu{taj}i se od zagle~erenite Himalai i poradi golemite monsunski do`dovi se mo{ne polnovodni, osobeno vo letniot period od godinata. sprotivno na niv, rekite vo Jugozapadna Azija se mali i so nezna~itelni koli~etva voda. Najva`ni se Tigar i eufrat koi pred utokata vo per-siskiot Zaliv ja formiraat rekata [at el arab. Tie te~at niz Mesopotamskata Nizina i se najpristapni dolini vo sredi{nite delovi na Jugozapadna azija.

pomal del od re~niot sistem na azija se vleva vo sredo- zemnoto More. Glavno stanuva zbor za rekite na poluostro-vot Mala azija.

rekite vo azija se mo{ne zna~ajni kako osnovni izvori na voda za opstanok vo pustinskite i vo polupustinskite oblasti, za plovidba vo zemjite so sè u{te nedovolno razvien soobra}aj, za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini od koi treba da se prehrani mnogubrojnoto naselenie vo Isto~na i vo Ju`na azija, kako i za proizvodstvo na elektri~na en-ergija.

prostranite slivni teritorii so koi raspolagaat od- delni reki ovozmo`uvaat golema polnovodnost so ~esti vi-soki vodostoi, taka {to vo nivnite dolni tekovi tie ~esto se izlevaat. poradi topeweto na santi mraz vo letniot peri-od, kaj rekite od slivot na arkti~kiot okean, se formiraat takanare~eni mrazni brani i vo golemite ramnici nastanu-va poplavuvawe na zemji{teto na golemi povr{ini.

VADA ‡ suva re~na dolina vo pustinskite oblasti niz koja samo povremeno, po silni do`dovi, protekuva voda. Vodnite tekovi se voobi~aeno so karakter na poroi.NAVODNUVAWE ‡ proces na donesuvawe voda i pole- vawe na zemji{teto za odr`uvawe i odgleduvawe razni rastitelni kulturi. HIDROENERGIJA ‡ energija {to se dobiva so iskoris-tuvawe na silata na vodata. Najva`no e iskoristuvaweto na rekite, pri {to se va`ni padot, protekot i re`imot na rekite. osven rekite, za hidroelektri~na energija se koristat i morskite prilivi i odlivi.

Re^nIK na PoIMI

zaDa^a

zaPoMnI

‡ spored slivovite, na karta na azija, identifikuvaj gi rekite za da vidi{ od kade izviraat, kako te~at i kade se vlevaat.

‡ rekite vo azija glavno izvi-raat od planinskite predeli vo centralniot del na azija.‡ rekite vo azija te~at zra~esto kon okolnite mori-wa i okeani.‡ Vo azija ima golema terito-rija koja pretstavuva poseben zatvoren sliv. Tamu glaven so-bira~ na vodite e kaspiskoto ezero.‡ Najpoznati reki od slivot na arkti~kiot okean se: ob so Irti{, enisej, lena, Indi-girka i kolima.‡ Najpoznati reki od tihookeanskiot sliv se amur, Huang He i ^ang Xijang.‡ Najpoznati reki vo Ju`na i vo Jugoisto~na azija se Ind, Gang, bramaputra, Mekong, Iravadi i drugi, a vo Jugoza-padna azija se Tigar i eufrat.

Hidroelektri~na centrala

116

PRIR

ODNO

-GEO

GRAF

SKI

KARA

KTER

ISTI

KI N

A AZ

IJA

eZera so sVeTsko ZNa^eWe

Na golemata teritorija na azija se nao|aat pogolem broj ezera, razli~ni spored dimenziite i spored nastanokot. Najzastapeni se vo centralnite delovi na kontinentot i se glavni baseni {to gi sobiraat vodite od vnatre{niot (neiste~en) sliv vo Azija. Golem del od ezerata se soleni, taka {to nekoi od niv poradi goleminata i solenata voda se poistovetuvaat so moriwa. Takvi se, na primer, kaspisko-to ezero (koe poradi goleminata ~esto se narekuva more) i Mrtvoto More. Najpoznati ezera vo azija se: kaspiskoto ezero, aralskoto ezero, bajkalskoto ezero, balha{koto ezero, ezerata Tuz, Van, Urmija, Derja~, Nemek i golem broj glacijalni ezera na Himalaite i na visoramninata Tibet.

Kaspiskoto Ezero e najgolemoto ezero vo svetot. le`i na 28 m pod morskoto nivo i kako takvo pretstavuva depresija. se nao|a na granicata me|u azija i evropa. Na bregovite na kaspiskoto ezero izleguvaat teritoriite na: rusija, ka-zahstan, Turkmenistan, Iran i azerbejxan. spa|a vo grupata tektonski ezera. se protega vo pravec sever-jug, vo dol`ina od okolu 1 200 km, so {iro~ina od 300 km i ima dlabo~ina od 995 m. Zafa}a okolu 370 000 km2 povr{ina. Vo nego se vlevaat rekite Volga, Ural, kuma, Terek i drugi. Ima golemo stopan-sko i soobra}ajno zna~ewe. po nego se sproveduva transport na nafta, na drvo, na pamuk i drugo. Glavni pristani{ta se baku, astrahaw, enzeli, ra{t i drugi. preku astrahaw i

HIDROGRAFIJATA VO AZIJA

RazgovoR‡ Dali si slu{nal/a za kaspiskoto ezero?‡ [to e toa? More ili ezero?

PRa[awa‡ kakva e zastapenosta na ezerata vo azija?‡ koi se najgolemi ezera vo azija?‡ spored vkusot, kakva e vo-data vo kaspiskoto ezero, vo aralskoto ezero i vo Mrt-voto More?‡ [to znae{ za kaspiskoto ezero i so {to se odlikuva toa?‡ koi reki se vlevaat vo kaspiskoto ezero?‡ opi{i go bajkalskoto ezero!‡ [to e karakteristi~no za aralskoto ezero?‡ {to e Mrtvoto More more ‡ ezero ili more? raska`i ne{to za Mrtvoto More!

Satelitska snimka na Mrtvoto More

117

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

Volga so kanalite plovno se povrzuva so sredozemnoto i so balti~koto More.

Bajkalskoto Ezero e najdlabokoto ezero vo svetot (1 620 m) i pretstavuva kriptodepresija. se nao|a vo rusija, vo ju`nite delovi na sibir. Ima izdol`ena forma so 626 km dol`ina i 79 km najgolema {iro~ina. Ima povr{ina od okolu 31 500 km2. le`i vo tektonski rov. Zaobikoleno e so planini visoki do 2 000 m. Ima pove}e od 300 pritoki, a od nego istekuva samo angara. pretstavuva golem rezervoar na ~ista, slatka voda. poseduva specifi~en `iv svet so okolu 1 800 rastitelni i `ivotinski vidovi, od koi tri ~etvrtini se endemi~ni (`iveat samo vo ova ezero).

Aralskoto Ezero se nao|a vo kazahstan i Uzbekistan, vo Turanskata Nizina. le`i na 53 m nadmorska viso~ina. Ima povr{ina od 66 500 km2, a dlabo~ina od 68 m. Vo nego se vlevaat rekite amu Darja i sir-Darja. spa|a vo tektonski ezera. Vo leto temperaturite na vodata dostignuvaat do 30os, a vo zima se javuvaat santi mraz. aralskoto ezero se koristi za plovidba i za ribolov; glavni pristani{ta se Munjak i aralsk. Negovata povr{ina postojano se namaluva poradi nedovolen priliv na voda, poradi isparuvawe i koristewe za navodnuvawe.

Mrtvoto More e reliktno ezero, a se nao|a na granicata me|u Izrael i Jordan. Voda dobiva od rekata Jordan, a ja gubi so isparuvawe. Nivoto mu e 392 m pod nivoto na sredozem-noto More i pretstavuva depresija. solenosta mu e 260 prom-ili i poradi toa vo nego ne postoi `iv svet. Dolgo e 76 km, a {iroko 15 km. Ima povr{ina od 984 km2. poseduva va`ni surovini za hemiskata industrija.

zaDa^a

zaPoMnI

‡ Na karta na azija obidi se da gi pronajde{ pova`nite ezera i da identifikuva{ koi reki se vlevaat ili isteku-vaat od niv!

‡ azija ima golem broj ezera.Golem del od niv se nao|aat vo zatvoreniot vnatre{en sliv i se zaostanati od nekoga{noto more Tetis. pretstavuvaat depresii i imaat solena voda.‡ Najpoznati ezera vo azija se kaspiskoto ezero, aralskoto ezero, bajkalskoto ezero i ezeroto Mrtvo More.

Satelitska snimka na Kaspiskoto Ezero

Satelitska snimka na Aralskoto Ezero

Bajkalskoto Ezero