BERI]ETPo TRud -

Cve}arstvo

Plasman Pa BIznIs

oRgansko gRozjE- hRana I lEk

BERI]ET

Cve}arstvo

Plasman Pa BIznIs

cena: 50 den.avgust 2009 broj 46avIonI vo slu@Bana zEmjodElsTvoTo

oRgansko gRozjE- hRana I lEk

Po TRud -

AVGUST 2009 | 3

Nadnaslov RUBRIKA

Spisanieto „Moja zemja” iz­le guva mese~no i e vo sop­st venost na Federacijata na farmeri vo Repub lika Ma kedonija. Prviot broj iz le ze kako orga ni zaciski bil ten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se dis t ri bu ira kako me se~ no spe cijalizirano spi sa nie za zem jodelstvo i ru ra len raz voj.

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa }e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i }e dobiete informacii za va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.

UREDNI^KI ZBOR

1. Makedonija gi polni ambarite so `ito. Zemjodel­cite, mo`ebi podocna od voobi~aenoto, po~naa da `neat. Se nadevaat na dobar rod, no i na dobra proda`na cena. Velat deka dogovorile da im se plati po 10 ili 12 denari za kilogram p~enica. Melni~arite demantiraat deka padnal dogovor, objasnuvaj}i deka ne se vo mo`nost da platat tolku visoka cena. I dodeka proizvoditelite i prerabotuva~ite (ne) se dogovoraat, trgovcite uvezu­vaat gotovo bra{no i sto~na hrana. Pazarot bara i dik­tira. Tuka nema milost. Od vakvata {ah­mat sostojba gu­bat i zemjodelcite i melni~arite. Prvite, zatoa {to, se u{te, ne go prodale svojot lanski rod, a vtorite zatoa {to }e nema {to da rabotat. A se nadevaat na zarabotka. Vo me|uvreme, glamjata i proniknuvaweto, zemaat del od rodot kaj `itaricite.

2. Ovoj mesec i p~elarite se podgotvuvaat za na­rednata sezona. Avgust e period koga se podgotvuva­at p~elite za prezimuvawe. Se hranat, dohranuvaat, prihranuvaat. Ako sega napravat jaki ve{ta~ki p~elni semejstva, tie }e ja pre`iveat zimata i }e bidat u{te pojaki narednata sezona.

3. Tezgite na pazarite se {areni. Od crveni praski, zeleno­`olti kru{i, crveno (mo`ebi i rozevo) grozje, zeleni lubenici (samo odnadvor), `oltenikavi blagi diwi.. Dolg ubav piper, crven domat, modar patlixan... Milina. Pokraj {arenite tezgiwa ­ iznama~eni zem­jodelski likovi. Onie {to celo vreme se na niva, a vo kratok period go izlo`uvaat i se „falat” so srabote­noto. Od toa i zarabotuvaat.

4. AgBiz, amerikanska programa, poddr`uva sinxir na vrednosti za samoniknati {umski plodovi. Velat deka vo Makedonija postoi i sobirna ekonomija. Mnogu lu|e, no i dr`avata, zarabotuva od ona {to lu|eto }e go soberat

i obrabotat. Isto kako {to eden na{ sogra|anin zarabotuva od odgleduvawe zajaci.

5. Svetskite lideri priznaa deka izlezot od krizata e vo zemjodelst­

voto. Ili deka zemjodelstvoto e, mo`ebi, edinstvenata granka koja ne trpi seriozni {teti od svetska­ta ekonomska kriza. Ma k e donija mo`e i mora da ja iskoristi ovaa situacija. Oti e zemjodelska zemja i ima {to da ponudi. Od ubavi sela, ne do prena priro­da, kultivira ni vodopa di, pro{etka so magariwa, sobi­rawe planinski ~aevi, dolgi

sedenki, tivka muzika, reka... Milina, neli!?

So po~it, Todor Stoj~evski

SODR@INA

10

18

22

30

33

Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewa­ta od farmerite vo [vedska na farmerite vo Make­donija preku proektot Poddr{ka na zem jodelskite zdru`enija vo Republika Makedonija ­ SFARM.

Milina

Moja zemjaavgust 2009 Izdava~:FFRM MedijaUl. Gigo Mihajlovskibr.3, 1000 Skopjetel / faks: 02/ 3099042 Broj na `­smetka: 250­0050000485­38Banka dep.: Invest Banka380­1­645333 001­ 46Prokredit banka

Izvr{en direktor i glaven i odgovoren urednikTrajan Dimkovski trajan.dimkovski@ffrm.org.mk

Urednik i novinarTodor Stoj~evskitodor.stojcevski@media.ffrm.org.mk

Marketing i distribucijaBlagoj~e Najdovski, tel.: 070 937 132blagojche.najdovski@media.ffrm.org.mk

Foto vest - naslovnaBlagoj~e Najdovski

Novinari: Maja Manevska, Berta Kitinska, Suzana Trajkovska, Biljana Petrovska Mitrevska, Antoanela Dimitrievska, Svetlana Darudova, Almira Papi}, Silvana Jovanova

Stru~ni sorabotnici:\oko DanailovIl~o Morolov, APRZDaniela Kr`ovska, dipl. in`.Van~o Zahariev, APRZNikol~e Trampevski

Lektor:Verica Nedelkoska

Sorabotnici:Martin Traj~evMarija KotevskaDajana Janeva

Dizajn: Brigada dizajn ­ SkopjePe~ati: Propoint ­ Skopje

SovetBrUceLa razMISLI!!

Ovo{tarstvorezIDBa za POPravka Na gre[kIte

zaja~arstvoDOMa[Na HIBrIDNa raSa zaJacI

tutunarstvotUtUNarSkata Maka SÈ U[te gOLeMa

MehanizacijakOMPaktNa Ma[INaSO gOLeMa SNaga

4 | MOJA ZEMJA

Zemjodelcite i ponatamu pro­do l ̀ u vaat da bidat sredstvo za manipulacija od strana na razli~ni lica, koi sakaat da

profitiraat na grbot na farmerite. Toa mo`e da se vidi od poslednite na­padi na A1 televizija. FFRM isprati dva demanta za objavenite nevistini deka farmerite se otka`uvaat od ovaa organizacija, de ka ovaa organi­zacija ne gi zastapuva interesite na farmerite i deka ne e vistinski pret­stavnik na zemjodelcite. Demanti­te ne se objaveni na istoimeniot medium i pokraj toa {to zakonskata regulativa i Ustavot na Makedonija go nalo`uvaat toa da bide napraveno. Tuka se postavuva pra{aweto koj kogo la`e i manipulira!?.

Za da se dade odgovor na ova pra{awe eve i nekolku vistinski podatoci:

Koga vo avgust 2008 godina, FFRM gi organizira{e prvite protesti za neisplatata na mlekoto od Svedmilk i niskata otkupna cena, tie bea edinstveniot medium koj gi kritikuva{e protestite i organizira{e forumi so nivni eksperti i vraboteni vo Svedmilk. Toga{ A1 gi ubeduva{e farmerite da gi prekinat, no toga{ verojat­no interesot be{e poinakov.

Vo momentot koga sogledaa deka ne mo`at da manipu­liraat so FFRM, so poddr{ka na A1 se formira „Asoci­jacijata na zemjodelci”, vo koja ~lenuvaat profesori na sredni u~ili{ta, biznismeni i po nekolku zemjodelci koi ja izgubija poddr{kata na ~lenstvoto vo FFRM. Vo nedostatok na ideja i hrabrost, edinstvena cel za 2009 godina si zacrtaa da plukaat vrz kolegite od drugite zdru`enija, nekoi zaradi odreden interes, a nekoi za da si gi zale~at ranite na otfrleni i dobro pro~itani „lideri”, i po cena da ja zagrozat poddr{kata na najpri­jatelskata zemja na makedonskite zemjodelci. FFRM javno

gi pra{uva Eftim [aklev i Danail Palankov {to im zgre{ila FFRM i neka se potsetat {to ovaa Organizacija napravila, li~no, za niv. Neka izlezat i javno neka ka`at {to dobile od FFRM, a ne so {irewe na izjavi i lagi da go za­grozuvaat ugledot na Federacijata.

Interesno e toa {to ovoj medium ne gi informira{e zemjodelcite deka:

FFRM cela godina razgovara{e so Ministerstvoto za finansii da se namalat dava~kite na zemjodel­cite i uspea vo toa. Ova sorabotka }e prodol`i vo interes na re{avawe na problemite i razvoj na zemjodelst­voto i na barawe na 83 zdru`enija koi ja so~inuvaat FFRM.

FFRM otvori kancelarija vo Bri­sel za da obezbedi informacii od prva raka za zemjodelcite i da gi podgotvi

za predizvicite koi gi o~ekuvaat. FFRM reagira{e i }e reagira sekoga{ koga nekoj zemjodelec ima problem so os­tvaruvawe na subvenciite. Golem del od predlo`enite merki od programata za poddr{ka na zemjodelcite vo 2009 godina se prifateni kako sugestii na FFRM. FFRM zapo~na procesot na formirawe na zemjodelski kooperativi, potpi{a sorabotka so Stopanskata ko­mora na Slovenija za sorabotka i plasman na zemjodel­ski proizvodi od Makedonija na slovenskiot pazar, ostvari sredba so zemjodelci od Kosovo i Albanija za prekugrani~na sorabotka. FFRM napravi mre`a na balkanski zemjodelski organizacii, za nadminuvawe na problemite i e lider vo ovoj proces i mnogu drugi ak­tivnosti za koi }e govorime vo nekoja druga prilika.

Aktivnostite na FFRM }e prodol`at i ponatamu za razvoj na makedonskoto zemjodelstvo. FFRM od samoto nejzino formirawe be{e i }e bide lider organizacija za pomo{ na farmerite i razvoj na zemjodelstvoto, kako i negovo dobli`uvawe do evropskite farmeri.

KOMENTAR

koj kogo la`e i MaNIPULIra!?

Pi{uva: \oko Danailov,

pretsedatel na FFrM

AVGUST 2009 | 5

Mlekarskiot sektor na evropskata Unija, isto taka, e vo kriza (iako pottiknata od drUgi pri^ini i vo re^isi per­fektni Uslovi za proiz­vodstvo) i ne se o^ekUva Mlekoproizvodstvoto da ja prebrodi krizata do krajot na ovaa godina

Evropskite mlekoproizvoditeli baraat

za[tItNI MeHaNIzMI OD eU

Po povod protestite na mlekarite vo Brisel EU

Ne samo Republika Make­donija ima mle~na kriza. Mlekarskiot sektor na Evropskata Unija, isto

taka, e vo kriza (iako pottiknata od drugi pri~ini i vo re~isi perfek­tni uslovi za proizvodstvo) i ne se o~ekuva mlekoproizvodstvoto da ja prebrodi krizata do krajot na 2009 godina. Zatoa, evropskata lobi or­ganizacija za zemjodelstvo, Kopa­Ko`eka, bara Evropskata Komisija da gi zgolemi sredstvata za poddr{ka predvideni so EU buxetot za 2010, od koi kako izvozni subvencii ve}e se odvoeni okolu 500 milioni evra. Voedno, od Kopa­Ko`eka objasnuvaat deka nema nikakov odr`liv na~in za namaluvawe na koli~inite na proizvedeno mleko od evropskite farmeri i nivnite kooperativi. Ottuka, se bara intervencija od Komisijata so koja }e se pottikne zgolemuvaweto na potro{uva~ka na mleko i mle~ni proizvodi na ev­ropskite i stranskite pazari. Se predlagaat razli~ni mehanizmi za poddr{ka kako finansiski pottik za upotreba na puter vo proizvodst­voto na sladoled i peciva, kako i na

mleko vo prav vo `ivotinskata ish­rana. Vredno da se napomene e deka od Komisijata se bara odr`uvawe na nivoto na cenite od 1993 go­dina koi denes se poniski i od tie vo 1997 godina. Pretsedatelot na Kopa­Ko`eka, Padrejg Vol{, izjavi deka sekoja vtora farma e pogodena od krizata, a deka pove}e od 60% od niv se nao|aat vo pomalku razvieni sredini, so {to lo{o se vlijae i na odr`uvaweto i razvojot na rural­nite sredini.

Vo juni, vo Brisel, se odr`aa i protesti na evropskite mlekoproiz­voditeli. Tie baraa, spored niv, „fer cena” od 40 evro centi ili 24 denari za litar mleko. Vo isto vreme, ima{e protesti i vo Luksemburg, kade{to se odr`uva{e neformalen sostanok na ministrite za zemjodelstvo. Tamu be{e istaknato deka celokupniot zemjodelski sektor e vo kriza i deka soodvetna poddr{ka od buxetot na EU e klu~na za pre`ivuvawe na ovoj sektor vo situacija na globalna kri­za so hrana.

Seto ova treba da se zeme v pred­vid i od na{ite institucii, no i od ~lenovite na FFRM i da se dojde do

zaedni~ki prifatlivo re{enie za sekoga{ prisutnata mle~na kriza vo Republika Makedonija. I toa preku finansirawe izgradba na kapacite­ti za proizvodstvo na mleko vo prav (kako {to be{e najaveno od Vladata), otvorawe referentni laboratorii za kontrola na kvalitetot na mleko­to, indiskriminativno sproveduva­we na Pravilnikot za odreduvawe cena na mlekoto i negovi soodvetni promeni koi }e ovozmo`at kaznuvawe na pravnite subjekti koi nema da go sproveduvaat vo celost i za{tita na doma{nite mlekoproizvoditeli so koja }e mo`at da se nosat so nelo­jalnata konkurencija koja e nametna­ta od izvoznite subvencii na EU.

Pi{uva:Martin traj~ev,Pretstavnik na FFrM vo eU

Mlekoproizvoditelite baraat 40 centi za litar

Zemjodelcite go blokiraa Brisel

6 | MOJA ZEMJA

Pi{uva: Biljana Petrovska Mitrevska

Ov~arstvoto, stopanski i turisti~ki potencijal

NASTAN

POSETA

Den na ogleduva~i na ovci i kozi 2009

Zemjodelci od Kosovo vo poseta na FFRM

Pi{uva: Dajana Janeva

Farmerite da gi osiguraat

SvOIte POSevI

Do krajot na ovoj mesecAPEL

Interes za

MakeDONSkI PrOIzvODI

Zemjodelci od gradinarskiot i ovo{tarskiot sektor od Kosovo gi posetija strumi~kiot i prespanskiot region za da razmenat iskustva so na{ite zemjodelci­proizvoditeli. Zem­

jodelcite izrazija `elba za uvoz na gradinarski proizvodi i jabolka od Makedonija vo Kosovo. Feder­acijata na farmerite vo Republika Makedonija, koja ja organizira{e posetata, }e pomogne na{ite farmeri da gi plasiraat svoite proizvodi na kosovskiot pazar.

Gradinarite posetija farmi za proizvodstvo na doma­ti, piperki, krastavici i cve}e vo Strumica, kako i Sojuzot na obedineti agroproizvoditeli i Agrometorolo{kata stanica za utvrduvawe bolesti i {tetnici vo Resen. Delegacijata poseti i dva ovo{tarnika. Sorabotkata me|u zemjodelcite prodol`uva i ponatamu.

Federacijata na farmerite na Republika Make­donija gi informira farmerite deka te~e prijavuvaweto na merkata za osiguruvawe na primarnoto rastitelno zemjodelsko proiz­

vodstvo od osnovni rizici, kako del od Programata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto za 2009 godina. Spored programata, 25.000.000 denari se odvoeni za korisnicite na ovaa merka. Ministerstvoto za zemjodel­stvo, {umarstvo i vodostopanstvo subvencionira 60% od vkupnata vrednost na polisata, a ostanatite pari gi doplatuva samiot farmer.

Federaci jata, na site dosega{ni sredbi so pret­stavnici na rele va ntnite institucii, potencira deka celosno go poddr`uva procesot na osiguruvawe, bidej}i osigurenoto proizvodstvo e najsigurno. No, isto taka, FFRM pobara da se subvencionira i osiguruvaweto od dopolnitelni rizici (proleten mraz i poplava) i da se subvencionira osiguruvawe na sto~arstvoto od osnovni rizici. Podnesuvaweto na dokumentite za osiguruvawe na posevite zavr{uva na 30 avgust.

So tradicionalna muzika i pesna, degustacija na sirewa i ka{kaval, na padi­nite na Bistra, vo mesnosta

„Smrdlivi virovi” se odr`a mani­festacijata „Den na odgleduva~ite na ovci i kozi 2009”. Odgleduva~ite, po petti pat, se natprevaruvaa vo stri ̀ ewe i molzewe ovci, frlawe kamen vo dale~ina, a nekoi od niv so gordost gi poka`aa svoite najubavi

{arplaninci. Posetitelite u`ivaa vo prekrasnata priroda na Bistra i so vnimanie ja sledea borbata pome|u pelivanite. Pokrovitel na manifesta cijata be{e Ministers­t voto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i misijata na Ev ro ­pskata unija vo Makedonija, a po d­dr`uva~i GTZ MAFP, Nacionalniot park Mavrovo i Federacijata na fa­r meri na Makedonija.

Te{ka bitka

Potencjal za zarabotka

Ogromen interes kaj mediumiteNa padinite na Bistra

AVGUST 2009 | 7

Ciril Smrkoq, pretsedatel na Komorata za zemjodelstvo i {umarstvo na Slovenija INTERVJU

1. [to konstatiravte po poseta-ta na na{ata zemja - koj e mode-lot za uspe{na sorabotka me|u farmerite od dvete dr`avi?

­ Zemjodelcite od Slovenija i Ma­ke donija mora da razmenuvaat iskust­va i da sorabotuvaat me |u sebe. Na esen, na{i pretstavnici }e bidat prisutni na va ­{ i ot sa em za zem jo del­st vo, a isto taka, vo po ~etokot na septem­vri o~ekuvame p r ­e tstavnici na Fe de racijata na fa r m­erite vo Re pu b lika Makedonija da go po­se t at slo ve ne~k iot sa em vo Gorna Radgona. Ova e regionalen saem so zemjodelci od Avstrija, Italija, Hrvatska i Slovenija. Osven toa, istiot mesec, vo na{ata zemja se organizira i svetskoto prven­stvo vo orawe, na koe u~estvuvaat 32 ekipi od isto tolku dr`avi.

Na{ite stru~ni lica, preku Kom­petentniot centar, koj }e se promov­

ira vo Makedonija, }e gi prenesuvaat svoite iskustva za koristewe na IP­ARD sredstvata od Evropskata Unija. Vo negovata rabota }e u~estvuvaat i e k s pe rti od Makedonija i zaedni~ki }e se obideme da iskoristite po ve } e

pari od pretpristapni te fo ­n dovi za razvoj na zemjo­

delstvoto. Vo zemjava mno gu aktivnosti

se slu~uvaat p a­rcija l no i ne­maat do vo lno si la za ra di­kalni pro meni i za unapredu­vawe na ovoj

sektor.

2. kolku se zado-volni slovene~kite

zemjodelci od zaedni~kata zemjodelska

politika i od tretmanot vo evropskata Unija?

­ Evropa, vo princip, dava mnogu malku pari za razvoj na zemjodelst­voto. Site novi ~lenki na Unijata, kako i onie {to pretendiraat da

stanat del od toa semejstvo, se vo mnogu te{ka sostojba i ne mo`at da gi stignat starite demokrats­ki dr`avi­~lenki na Unijata. Vsu{nost, i na{ite zemjodelci go nemaat standardot na evropskiot farmer, da vodat normalen soci­jalen i ekonomski `ivot.

Od vkupniot evropski buxet, 33 otsto odat za razvoj na zemjodelst­voto i 9 otsto za ruralniot razvoj. No, ovoj procent na poddr{ka se pove}e }e se namaluva. Ova e malku i barame da se zgolemat ovie sredst­va nasproti konceptot na Unijata za nivno namaluvawe.

Za sedum godini, spored Progra­mata za ruralen razvoj, Slovenija dobi milijarda i dveste milioni evra ili pomalku od 200 milioni evra godi{no. Nie imame 95 ­ pro­centna iskoristenost na ovie pari. Za pottik na zemjodelstvoto do­bivame 180 milioni evra. Ako odime na semejstva, toga{ edno semejstvo mo`e da dobie me|u 5 i 12 iljadi evra za ruralen razvoj i okolu tri iljadi evra direktna poddr{ka za razvoj na zemjodelstvoto.

za SeDUM gODINI, SPOreD PrOgraMata

za rUraLeN razvOJ, SLOveNIJa DOBI

MILIJarDa I DveSte MILIONI evra

ILI POMaLkU OD 200 MILIONI evra

gODI[NO. NIe IMaMe 95-PrOceNtNa

ISkOrISteNOSt Na OvIe ParI. za

POttIk Na zeMJODeLStvOtO DOBIvaMe

180 MILIONI evra. akO ODIMe Na

SeMeJStva, tOga[ eDNO SeMeJStvO

MO@e Da DOBIe Me\U 5 I 12 ILJaDI evra

za rUraLeN razvOJ I OkOLU trI ILJaDI

evra DIrektNa PODDr[ka za razvOJ Na

zeMJODeLStvOtO, veLI SMrkOq

Ogromna iskoristenost na

ParIte OD eU

kOMOrata I era grUPacIJata

vO MakeDONIJa ]e OtvOrat kOMPeteNteN

ceNtar za razvOJ Na Na[etO

zeMJODeLStvO

Pi{uva: todor Stoj~evskiIskoristete gi parite od EU

8 | MOJA ZEMJA

Ciril Smrkoq, pretsedatel na Komorata za zemjodelstvo i {umarstvo na SlovenijaINTERVJU

3. [to treba da pravat farmer-ite i nivnite pretstavnici za pove}e da se iskoristat parite {to se davaat kako pretpri-stapna pomo{?

­ Farmerite, pred s#, mora da se educiraat za Evropa. Evropskite propisi baraat znaewe. Osven toa, tie treba da sorabotuvaat so in­stituciite na sistemot zadol`eni za sproveduvawe na evropskite pro­grami. Odli~na mo`nost e tie da se treniraat so parite od pretpri­stapnata pomo{, zatoa {to koga }e stanete ~lenka na Unijata, }e nem­ate pravo na gre{ki. Toga{, kako {to ve}e znaete, Komisijata kaznu­va i gi blokira parite. Zatoa, kako dr`ava, mora da vospostavite to~na i seopfatna baza na podatoci za zemjodelskite doma}instva. Na{eto Ministerstvo za zemjodelstvo ima 38 razli~ni bazi na podatoci.

4. Ste bile vo Makedonija i prethodno. ^uvstvuvate li napredok vo razvojot na zem-jodelstvoto?

­ Rabotite se podobruvaat i vo makedonskoto zemjodelstvo. Posleden pat bev tuka vo 2000 godina kako min­ister za zemjodelstvo i ottoga{ e poka~eno i nivoto na organiziranost na farmerite i na instituciite. Toa e golem napredok. Isto taka, Minis­terstvoto treba da obu~i mnogu lu|e za koristewe na parite od Unijata, so pomo{ na jaki regionalni koordina­tivni centri. Toa ne e materija {to treba da ja znae samo odreden, tesen krug na lu|e. Vo Slovenija, Minister­stvoto za zemjodelstvo i Plate`nata agencija napravija dobra informa­tivna programa za zemjodelcite, koi bea obu~eni preku na{ite soveto­davni slu`bi. Gi obu~ivme za IPARD ­ koi dokumenti treba da se popolnat, kakva e postapkata, koga treba da po~ne procesot na aplikacija. Tuka nema improvizacii. Zna~ajno e da se znae deka zemjodelcite koi sakaat da dojdat do pari od Unijata mora da imaat odreden procent na u~estvo vo realizacija na investicijata. Toa e problem za na{ite farmeri. Drug us­lov e {to investicijata mora da se re­alizira, a potoa da se dobijat parite. Sepak, slovene~kite zemjodelci gi iskoristija parite.

5. Dali edukacijata e dovolna da se iskoristat site sredstva {to gi dava Unijata?

­ Osven edukacijata, mora da se po­~ne i so ubeduvawe na zemjodelcite ka ko da gi koristat parite. Nie prvo u~e vme kako treba, a koga nau~ivme, ze_mame pove}e pari za razvoj na na­{eto zemjodelstvo. Za toa treba da se ubedat i va{ite zemjodelci ­ tie mo ra da nau~at kako funkcionira toj si stem. Slovenija ima{e sli~ni mer ­ki za razvoj na zemjodelstvoto u{te pr e d da vleze vo Evropskata Unija, ta­ka {to slobodno mo`am da ka`am de ka na{ite farmeri ne u~ea samo ~e tiri godini, tuku kontinuirano od 1992 godina, vedna{ po osamostoju vaweto. U{te toga{ se postavi nov sistem na ruralen razvoj.

6. kakvi se posledicite od ekonomskata kriza vrz zem-jodelskiot sektor vo Slovenija?

Na{ite zemjodelci gi ~uvstvuva at posledicite od krizata. Padnaa ot­ku pnite ceni na zemjodelskite pro­izvodi, agroindustrijata s# po te {ko ja prodava hranata {to }e ja pro­izvede. Pred izvesno vreme iz gu bi vme del od italijanskiot pazar za mleko. Zagri`eni sme bidej} i ne ma merki so koi{to }e im se pomo gne na zem­jodelcite i, spored na{i pro cenki, dokolku prodol`i ovaa si ­ tuacija, tie mo`e da izdr`at u{te nekolku meseci. Nekoi farmi } e mora da go prodadat dobitokot i da prestanat so rabota.

Vo slovene~kata komora za zemjodelstvo i {umarstvo, so sedi{te vo Qubqana, ~lenuvaat 112 iljadi sopstvenici na zemjodelsko zemji{te i {uma. Taa vrabo­tuva 320 sovetnici, 400 kontrolori i selekcioneri za stoka, niz osum regio­nalni zavodi i edna glavna kancelarija. Ima i posebna institucija vo Mari­bor koja raboti na kontrola i sertificirawe na ekolo{koto proizvodstvo na hrana. Taa e partner na Ministerstvoto za zemjodelstvo, Plate`nata agencija, Vladata, Sobranieto, zastapuvaj}i gi interesite na svoite ~le­novi pred doma{nite i me|unarodnite institucii. Komorata gi zastapuva svoite ~lenovi pred site institucii vo dr`avata. Isto taka, imaat pravo da gi sledat site propisi i da davaat zabele{ki i sugestii za podobruvawe na uslovite za rabota i ̀ iveewe. Zaedno so sovetodavnite slu`bi, gi podgotvu­va farmerite da zemat pari za pottik na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj. Pretsedatel na Komorata, od minatata godina, e porane{niot minister za zemjodelstvo na Slovenija, Ciril Smrkoq.

10 | MOJA ZEMJA

Iako `ivotnite, na prv po­g led, se potpolno zd r a vi i ne poka`uvaat klini~ki si m p tomi na zaboluvawe,

tie do ̀ ivotno pro do l`uvaat da go la ~ at pre dizvikuva~ot na bolesta so mle ko to ili so genitalnite isce doci. Bo le sta naj~esto se {iri so hrana, vo da i polov akt. Najalarma­ntna e so sto j bata so ovci te i ko zi­te. Bakte ri jata pre dizvikuva~ e prisutna vo og ro men broj vo abo rtiraniot fe tus, vo vagina­lni iscedoci po abo rtus ili norma­lno poroduvawe i

vo pla ce n tata. Zabolenite ovci i ko zi, naj ~e s to, abortiraat pri gra­vidnost od 3 do 5 meseci. Isto taka zaboluvaat i ov n i te, koi dobivaat vospalenie na zgl o bovite i re­produktivnite or gani.

Prevencija od bruce-loza - najevtin lek

Hi gienata vo tr-•l o t o ili {tala ta spre ~uva {i r e we na bo le sta

Ne {tetno •ot s t r a nete gi ab-o r ti ranite f e tu-

si i mr tvo r o deni ja gni w a (ja riwa)Pri po ma • g awe vo

po ro dot, za do l`i te l no

nosete gumeni ra ka vici i pre sti-lki, a potoa izmi jte se so sapun i vodare dovno ~istete go |uberto, se-•no to i postilkata, a nejzinoto ra sfrlawe po poleto vr{ete go po sle najmalku tri nedelivr{ete redovno ~i s t ewe i dezi-•nfe k c i ja na predmeti t e , obje kt i -te i pro sto rot vo koj pre sto ju va-le `i vo tni tePasterizirajte go mlekoto pri •negovata pre rabotka vo si reweNe vr{ete na ba v ka na novi ra-•sp lo d ni grla od regio ni ka de bolesta e di ja gno sti ci ra naNovokupe ni te `ivotni mo ra da •imaat Uve renie za zdra s tve nata so st o j ba na `ivotni te i mora, najmalku 30- de na, da bidat izo-lirani pred da se me{aat so dru-gi te `ivotniDa se izbegnuvaat premini i pa-•si{ta kade prestojuvale za bo-le ni `ivotni vo izminatite 2 meseciDa se izbegnuva koristewe na •tr la, predmeti i oprema za transpo rt koi bile vo kontakt so `i votni s o nepoznata zdravstve-na sostoj ba (celosno mehani~ko ~istewe i dezinfekcija na objek-tite i o pre mata)

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAwE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO Sovet

BrUceLa razMISLI!!!Pi{uva: Il~o Morolov, aPrz [tip

SekOe zarazeNO ILI BOLNO @IvOtNO e @ Iv PODvI@eN IzvOr Na zaraza SO BrUceLOzaSekOe zarazeNO ILI BOLNO @IvOtNO e @ Iv PODvI@eN IzvOr Na zaraza SO BrUceLOza

Brucelozata e zarazna bolest na nekoi vidovi `ivotni. Od nea za bo luvaat i lu|eto, predizvikana od ba kterijata od rodot Brucella. kaj na rodot e poznata kako Malte{ka tre ska. Brucelozata e pro{irena me |u ovcite, kozite i govedata, no e opasnost i za sviwite, ku~iwata i nekoi divi `ivotni. Naj~esto se {i ri me|u `ivotni od isto stado, pre ku direkten kontakt na zdravi so bolni `ivotni ili so okolina ili predmeti koi se kontaminira-ni so predizvikuva~ot na bolesta.

Mo`e da se inficira i ~ovekot pri direkten kontakt so volna, ko`a, me so i proizvodi od meso i mleko koi poteknuvaat od infi ci rani `i votni. Infekcijata nastanuva i pri ishrana so nesva re no mleko i mle~ni produkti od zarazeni ili bolni `ivotni. O s o beno opasno e konzumirawe „ml a do sirewe”, od-no sno sirewe od nepasterizirano mle ko koe e ~u vano pomalku od 90 dena pred upo trebata. Infekcija-ta e mo`na i pri vdi{uvawe na pra v ili vodeni kapki kontamini-r ani so bruceloza.

Najdobra za{tita e sveduvawe na bolesta na nezna~itelni ra z me ri:vo nemo`nost da se primeni nar-•odnata „podobro da se spre~i ot-kolku da se le~i” i soo~uvaj}i se so faktot deka bolesto namesto da se namaluva se pove}e se zgol-emuva, a raste i brojot na zabole-ni lu|e, mora da se razmisluva za dopolnitelni merki i aktivnos-ti (pokraj besprekornata prime-na na Programata za suzbivawe i iskorenuvawe bruceloza)vklu~uvawe i na drugi insti tu• -

cii ko i }e pridonesat kon re -{avawe n a problemot: na u ~ n i insti tu c i i, sovedota vni insti-tu cii, sto ~a rski zdru ̀ e ni jaSproveduvawe na zaedni~ka ma- •sovna kampawaPromena na priodot i gradewe •sorabotka i doverba na relacija nauka-sovetnik-farmerSo primena na ovie merki i •ak t i vnosti mo`e da se spre~i naj golem del od zagubite pre-dizvikani od bolesta i da do j-de do celosno iskorenuvawe na bo lesta.

Podvi`en izvor na zaraza

SekOJ SLU^aJ Na aBOrtUS,

MrtvOra\awe, zaDr@aNa PLaceNta,

veDNa[ Da Se PrIJavI vO veterINarNata StaNIca za Da Se

UtvrDat PrI^INIte za OvIe POJavI.

AVGUST 2009 | 11

Pogolemi povr{ini, NO I PrOBLeMI

Integralna i navremena

za[tIta

Pravilna i redovna za{tita na modriot patlixan

Problemi za odgleduva~ite na lucerka

SOVET

SOVET

Za uspe{no i rentabilno pro­i zvodstvo na modar patli xan mo ra da se primenuva at komple­k sni i ra zno vi dni merki za za­

{ ti ta. Tie treba da se primenuvaat inte gralno i na vreme. Osnovna merka e da se poznavaat pri~initelite na bo­lestite, {tetnicite i na~inot na ni ­vno suzbivawe. Za da se postigna t vi­soki i kvalitetni prinosi, za{titata na ovaa kultura mora da bi de efikas­na pri proizvodstvoto na rasad, kako i po rasaduvaweto vo tekot na ce­lata vegetacija. Za ovaa cel redovno i pravilno treba da se primenuvaat agrotehni~ki i hemiski merki, bidej}i izostanuvaweto na edna od niv mo`e da predizvika katastrofalni pos­ledici po prinos i kvalitet.

Kaj modriot patlixan, najzasta­pena bo lest e plamenicata (fitofto­ra­investa ns), lisnata damkavost (alte­rnari ja solani), a {tetnici koi go na­pa|aat se ko mpirovata zlatica (lepti­notaresa de cimilineata), lisni vo{ki t ri psi i ci ka di.

Za celosna i pravilna za{tita na modriot patlixan od lisnata da­mkavost, vo zemjodelskite apteki ima {i rok spektar na fungicidi: konta­ktni i sistemati~ni od pove}e hemis­k i industrii.

Fungicidi: ridomil gold, kuprocin su per, bravo pesto, mankozep, kvadris i drugi.

Sistemik: forum star, eden od najdob­r i_te za suzbivawe na plamenica.

Hemiski sredstva za borba protiv {tetnicite:

Kompirova zlatica: 1. Aktara, Kom­fidor,­Regent,­ Fastak­ 10­ sc,­ Talstart­10 ec.

Crven pajak: 2. Vertimek, Omite i mnogu drugi.

Lisna vo{ka: 3. Karate 2,5 ec, Piri­mor,­ Komfidor,­ Aktara,­ Cess,­ Hro­morel i dr.

Pepelnica: 4. Tilt,­Topast,­Bumper i drugi.

Za{titata se vr{i redovno, od 7 do 10 dena, vo zavisnost od pojavata na bolesti i {tetnici kaj ovaa gradinar­ska kultura.

Pi{uva: Bo`anka kuzmanova, aPrz kavadarci

Kako rezultat na struktura­l nite promeni vo zemjode l­skata realnost na pod ra ~­j eto na op{tinite Vinica

i Ko~ani, vo poslednite 20 godini, se zgo lemi brojnosta na odgleduvan krup en dobitok. Ova zgolemuvawe do­vede i do zgolemuvawe na povr{inite pod fura`ni kulturi vo strukturata na odgleduvani kulturi.

Zna~ajno mesto vo zgolemuvawe na po vr{inite pod fura`ni kulturi za­zema lucerkata. Ova se dol`i na ne­jziniot kvalitativen sostav, prave j­} i ja nezamenliva po mnogu svojstva. So zgolemuvawe na povr{inite se zgo lemuvaat i problemite so koi se sre }avaat i }e se sre}avaat nejzini­te odgleduva~i.

Ovie problemi, pred se, proizleg u_va at od zgolemuvaweto na prisustvo na bolesti, {tetni insekti i parazi­tni rastenija.

Dodeka problemite so bolesti i {te tnici, se u{te ne se vo izraz, prob lemot so parazitnoto raste­nie kuskuta (Cuscuta sp), od koja naj­{teten e vidot Cuscuta­ epithymum (vo ovoj region se narekuva `olta tre va, svila ili zmijarka), e mnogu iz ra zen i nanesuva golemi {teti na od gle duva~ite. Problemot nasta ni

i opstojuva poradi nezapazuva we na osnovnite fitosanitarni i agro te­hni~ki merki vo odgleduvaweto, ka ko {to se: upotreba na sopstveno se me ili seme od nepoznato poteklo, ne­ko ntro lirana ispa{a na dobitokot (dvi ̀ ewe po zarazeni i nezarazeni pov r{ini) i drugi merki.

Za da se suzbie ovoj parazit ili da se stavat {tetite vo ekonomski prifa tlivi granici, potrebno, e:

naj prvo, treba da se napu{ti upo­1. tre bata na seme od sopstveno pro izvodstvo bidej}i e zagadeno so seme od `olta treva i nema mo­` no sti za ~istewe;ne treba da se koristi {talsko |u ­2. bri vo koe ne prele`alo vo nabi ena so stojba pove}e od 4 meseci i da pra vat ispa{a na dobitok so pre­min od zarazeni vo nezarazeni po­v r{ini;pa razitot treba da se okosi koga 3. op fatil mala povr{ina i ne pro­cve tal. Potoa, okosenata masa se iz ne suva nadvor od parcelata, se su {i i se spaluva. Okosenosto me s­to se isprskuva so po litar na kva­dra ten metar 10% rastvor |ubre {a litra (NH4NO3) ili 5% rastvor si n kamen (CuSO4­•­5­H2O).Do kolku `oltata treva ve}e cve­

tala i ima seme, toga{ se vr{i okosu­vawe na zafatenata povr{ina i na u{ te eden metar nezafaten pojas, pri {to masata se ostava da se pro su {i. Po ova, se dodava slama i se gori. Po izgo ruvaweto, taa povr{ina se pre­vr tuva so lizgar na dlabo~ina po go­lema od 6 santimetri, po~nuvajki od periferijata kon centarot.

Pokraj navedenite merki, vo su­z b i vaweto mo`e da se upotrebi 15 % rastvor |ubre {alitra (1,5 kg./10 li tri/voda), pri{to treba da se is­p r ska 3­5 litra na metar kvadraten za fatena povr{ina. Ili, polesno i mno gu dobri rezultati dava rasf r l­a we na 500­700 kilogrami na hektar |u brivo {alitra (NH4NO3)­pred ili ve dna{ po navodnuvaweto ili po obe men do`d.

Dobri rezultati se postignuva­at i so tretman od 0,25 % rastvor (25ml./10l.voda) na eden od slednive pre parati: Raundap,­Herbacor,­Boom-Efe­kt,­ Glypfogan-48­ SL i Glifpin so koi se tretira 3­7 dena po koseweto pre d da po~ne bujniot raste` (8­10 sm visina na lucerkata). Vo novita li teratura se naveduva deka konce­n tra cijata mo`e da bide 0,7% (70 ml./10 l.voda) za tretman na zafatena­ta povr{ina.

Pi{uva: van~o zahariev, aPrz vinica

[teti

AVGUST 2009 | 13

Sobirawe podatoci Na eDNO MeStO

Zemjodelski informaciski sistem MZ[V

Makedonija dobi Zemjodelski in fo rmaciski sistem (ZIS) koj se vospostavuva zaradi de finirawe i sproveduva­

we efikasna zemjodelska politika i po litika na ruralen razvoj, kako i za obe zbeduvawe podatoci za potrebite na resornoto Ministerstvo za zemjo­delstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. ZIS pretstavuva zbir od integrirani si stemski alatki koi se bazirani na so odvetna informati~ka tehnologija (IT) i infrastruktura vo institucii­te koi, isto taka, treba da ovozmo`at pri birawe na ovie podatoci za zemjo­delstvoto i ruralniot razvoj, nivno po t v rduvawe preku analiza i distri­buirawe do krajnite korisnici. Vo s p­o s tavuvaweto na ovie sistemi }e zna~i po stavuvawe efikasni politiki, koi }e se baziraat na potrebite i proble­mite vo sektorot, za namaluvawe na ne pravilnostite i zloupotrebite, za podobra kontrola i procenka na ef­e ktite od sprovedenite politiki. Vsu {nost, integriraweto na ovie ra­zli ~ni bazi na podatoci i registri, spored MZ[V, }e gi olesni procedurite za aplicirawe na zemjodelcite za po d­dr{ka i }e obezbedi korisni podatoci za delovniot sektor. Vospostavuvawe­

to na elementite na ZIS, osobeno delo­vite na Integriraniot administra­tiven i kontrolen sistem (IACS), se edni od najzna~ajnite kratkoro~ni pri oritetni obvrski od procesot na in tegrirawe na makedonskoto vo EU ze mjodelstvoto, definirani vo Naci­onalnata programa za prisposobuva­we kon evropskoto zakonodavstvo. So glasno zakonskite obvrski, MZ[V od 2007 godina po~na so izgradba na seopfaten sistem na zemjodelski in­fo rmacii preku postavuvawe na ov­ie potsistemi. Za postignuvawe na po g olem del od institucionalnite re formi vo zemjodelskiot sektor za pri spo sobuvawe na politikite i in s­t i tu ci ite vo soglasnost so barawata od procesot na pristapuvawe kon EU, Vladata odobri proekten paket (pod­dr`an od zaem od Svetskata banka) na­re~en „Zajaknuvawe i pristapuvaweto na makedonskoto zemjodelstvoto kon EU” (ASAP). Odnosno, iako opfatot na ZIS mo`e da bide razli~en od zemja do zemja, sepak vo EU i zemjite koi prete­n diraat da bidat nejzini ~lenki, se pre poznavaat slednive t.n. nose~ki sto lbovi na sistemot: 1) Zemjodelski sta t istiki so Ekonomski smetki za zemjo delstvo (EAA);

2) Mre`a za smetkovo dstveni podatoci od farma (FADN) i 3) Zemjodelski pazaren in fo r ma c i s ki sistem (ZPIS), dopolne ti so a dmi ni stra ti vni te sistemi za evidencija i re gi stra cija na zemjo delskite sto pa n s tva vo 4) Ed­instven re gistar na zemjo de lski stop­anstva (Fa rm registar) i ze mjodelsko zemji{te vo 5) Sistemot za identi­fikacija na ze mji{ni parce li (LPIS). Tie, od druga strana, se so stavni ele­menti i vo fu nkcija na Inte griraniot administrati ven i ko ntrolen sistem (IACS) za primena i mo ni toring na po­litikite za direktni pla }awa i rura­l e n razvoj.

Paleta proizvodi vo zPIS

MZ[V od po~etokot na 2008 godina prezede niza aktivnosti vo nasoka na sozdavawe na uslovi za postavuvawe ZPIS preku formirawe na Oddele n­i e za sledewe na pazarite na zemjo­de lsko­prehranbenite proizvodi vo MZ[V, izbor na grupite na proizvo­di, pazari i reporterite koi gi pri­biraat i dostavuvaat pazarnite po­da toci. Od oktomvri 2008 godina MZ[V zapo~na so pilot­pribirawe na cenite od definiranite pazari pre ku koi se odviva najgolemiot obem od prometot so soodvetnite pro­izvodi i koi po{iroko vlijaat na formiraweto na cenite (pazari na ma lo i golemo, prerabotuva~i i otku­puva~i na ovo{je i zelen~uk, melnici i trgovci na osnovni inputi). Kako po ~etni grupi na proizvodi za koi se pribiraat ceni se izbrani ovo{je i zelen~uk, `ivi `ivotni i meso, `itarki i osnovni inputi vo zemjo­delskoto proizvodstvo. Podatoci­te se pribiraat od strana na del od vrabotenite vo deset podra~ni e dinici na MZ[V i direktno od pra­vnite lica vklu~eni vo sistem ot. Pribiraweto na podatocite od spo­menatite pazari se odviva tekovno, so namera za etapno pro{iruvawe na obemot na opfat po proizvodi i pa­

z a ri i podobruvawe na kvalitetot na sistemot. Od po~etokot na 2009 go dina e planirano dopolnuvawe na li stata na opfateni proizvodi so mle ko i mle~ni proizvodi.

vospostavUvaweto na ovie sisteMi ]e zna^i po­sta vUvawe efikasni politiki, koi ]e se baziraat na potrebite i probleMite vo sektorot, za na­MalUvawe na nepravilnostite i zloUpotrebite, za podobra kontrola i procenka na efektite od sprovedenite politiki

Informacii za efikasna zemjodelska politika

14 | MOJA ZEMJA

Iskustvo na Institut za p~elarstvo od RusijaP^ELARSTVO

Procesot na dobivawe i podgot­o vka na hranata e slo`ena i komplek s na aktivnost vo o dnesuvaweto na p~elnoto

se mejstvo. Za formirawe na eden tovar cve ten pr av, p~elite posetuvaat od 7 do 20 cvetovi, dodeka za ispolnuvawe na medniot `eludnik so nektar pravat od 250 do 1446 poseti. „Mehanizmite so koi se obezbeduva sobiraweto hra­na, so minimalna potro{uva~ka na ene rgija, pridonesuva do zgolemuvawe na sobira~kata funkcija. Se slu~uvaat dla boki fiziolo{ki promeni vo organi zmot na p~elata koi na stanuvaat pri nivnata podgotovka za izletni~ka rabota. Kaj edinkite ko i se podgot­veni za izvr{uvawe na ov ie funkcii se namaluva `ivata ma sa (prose~no za 36%), se zgolemuva spe cifi~noto zna~ewe na muskulite i na rastot, odnosno na „nosivosta”. Po toa, naglo

se namaluva volumenot na srednoto crevo (prose~no za 63%) i se pojavuva mestoto neophodno za ra zmestuvawe na medniot `eludnik koj se zgolemuva so polnewe na nektarot”, ve lat od Insti­tutot za p~elarstvo od Ru sija.

Procesot za nao|awe nektar mo`e da se smeta za mehanizam za za{teda na hrana. Ako sekoja p~ela postojano bi ja vr{ela ovaa funkcija, toa bi pretsta­vuvalo nepotrebno tro{ewe na zali­hite hrana. Vo podgotovkata na hrana­ta, va`na uloga imaat prima~kite p~e li (tretata grupa), osobeno kon obi lnata pa{a. Tie ja primaat hrana­ta donesena od sobira~kite p~eli vo ko {nica i so toa gi osloboduvaat od po natamo{na rabota. „P~elite, bez za stoj, baraat pa{i, istra`uvaj}i gi izvo rite na nektar”, veli Ribbands. „Ne ktarot koj ima pomalku od 4,5% sa­ha ro za, p~elite ne go koristat. Toj mo_ra da bide od 20­66%”, veli naukata. Ta ka, pri 17% koncetracija, p~elite vo me dniot `eludnik sobiraat prose~no 42 miligrama hrana. Pri 34% ­ 55 i pri 68%­ 61 miligram hrana. Koncetr­a cijata na {e}erot vo nektarot vlijae na brzinata vo sobiraweto, ja odredu­va dol`inata na negovata prerabotka i tro{okot na energija. Nektarot koj se nosi vo ko{incite sodr`i 50% vo da prose~no. Za da se zabrza ispa­ru vaweto na vlagata, p~elite go ra­z m e stuvaat vo najtoplite mesta na gne zdoto (vo blizina na legloto) i gi sta vaat kapkite vo }eliite.

Ekert e eden od prvite koi za­klu~il de ka p~elite izletni~ki (do 80%) sobi raat hrana na rastojanie do 750 metri od p~elarnikot. Iako,

po e dine~no obele`ani edinki se za­bele`ani i na rastojanie od 3.4 ­ 4.2 km. Podocna ubedlivo se doka`alo deka naj ekonomi~niot let na p~elite e vo gra nicite na 750 metri. Na patot do do ma, dolg 500 do 750 metri, p~elite tro {at 43% od sobranata hrana. Pri oda le~enost na p~elarnicite od 3 kilo metri, nosat samo 1/3 nektar.

Najmedonosnite podra~ja, p~elite so bira~ki gi markiraat so fermono­na sonovata `lezda. Cvetovite koi ne sodr`at nektar gi obele`uvaat so repe lent (odbiva~ka) supstancija. So toa zna ~itelno go zgolemuvaat rezul­tatot na rabotewe vo sobiraweto hra­nata. Naj dobrite uslovi za sobirawe i prerabo tka na nektarot, reguliraweto na vla`nosta i temperaturite, po ma­gaat vo postoe~kite biolo{ki optimu­mi na ja~ina na p~elnoto dru{tvo (50­60 iljadi rabotni~ki) za vreme na gla vnata pa{a. Za toa vreme, p~elite odgle duvaaat mali legla i sobiraat cve ten prav. Za sporedba so rabotata vo ju ni, vo period na razvoj na dru{tvata, cveten prav sobiraat 50­51% p~eli so­bi ra~ki, za vreme na pa{ata nosat samo 5­10%, a avgust 12­ 15%. Vo tekot na godi nata, p~elnoto dru{tvo go nama­luva brojot na ~lenovi. Vo periodot ko ga ima izobilstvo na hrana (krajot na juni i po~etokot na juli), dru{tvoto ima m maksimalen broj p~eli (do 80 ilja­di edinki). Kako {to se bli`i esenta, se namaluva cvetaweto na medonosnata pa {a i zakonomerno, se namaluva i broj­ot na insekti (do 15 iljadi). Vo zimski­ot period se vospostavuva biolo{ki opti mum na ja~ina so minimalna po tro­{u va~ka na hrana i energija.

I p~elite [teDat eNergIJa

Napi{ale: Prof. Lebedova v.P, Prof. Irenkova N.v, Prof. Lebedev v.I.

Prevela: Berta kitinska

Nektarot go sobiraat p~elite od tri grupi: izvidni~ki, prima~ki i sobira~ki. P~elite izvidni~ki se mno ­gu aktivni edinki koi tragaat za hra­na, informiraat za toa kade se nao|a i gi mobiliziraat p~elite so bira~ki za nejzino iskoristuva we. Dodeka cveto­vite la~at nek ta r, p~elite sobira~ki i p~elite izvi dni~kii letaat, go so­biraat i go nosat vo ko{nicata. Po presta no k na izla~uvaweto na ne­ktarot, so bira~kite se vra}aat vo gne zdo to i spokojno sedat na sa}eto vo o~e kuvawe na nov signal za poja­va na hrana vo prirodata. P~elite izvi dni ~ ki prodol`uvaat intenzi­vno da ja istr`uvaat okolinata, od­re du vaj}i go prisustvoto na nektar vo cvetovite, negovoto izobilstvo, do stapnost i sodr`ina na {e}erot. Ne o phodnosta od vakvi aktivnosti e po vrzana so toa {to cvetovite la ~ at ne ktar periodi~no, koj zavisi od mete­orolo{kite uslovi, vremeto vo tekot na denot i drugi faktori. Ra bo tata na p~elite izvidni~ki do z vo luva navremeno i brzo p~elite so bi ra~ki da se preorentirat vo is ko ristuvawe na produktivnite pa {i, zgolemuvaj}i ja efikasnosta vo rabotata vo sobi­raweto hrana na p~e lnoto dru{tvo.

Nakaktivni se p~elite izvidni~ki

AVGUST 2009 | 15

Sovremenata p~elarska pr­a ktika go izbegnuva pri­rodnoto roewe bi d e j}i e porizi~no i ima pomali pri­

nosi. Spored Riste Ololovski, p~e­lar od skopska Kisela jabuka, tokmu avgu st i juli se idealni meseci za fo rmirawe novi p~elni semejstva po ve {ta~ki pat. Ololovski poteknuva od p~elarska familija. Za sebe ve­li deka cel `ivot e so p~elite. Ima stotina p~elni semejstva na tri lokacii, Vodno, Lazaropole i po kraj rekata Radika. Iskustvoto go na­u~ilo deka kontroliranoto roewe na p~elite, postojanite proverki na ko{nicata i navremenata zame­na na starata i iscrpena matica so nova matica se klu~ za uspeh. Toj ob ja snuva deka najdobar na~in da se fo rmira novo p~elno semejstvo e do­kolku od sekoja posilna zaednica se zemat 1­2 ramki so leglo, p~eli i hra na. Potoa od 5­6 takvi ramki da se formira semejstvoto na koe ve­

dna{ }e mu se dade oplodena mlada ma tica ili ve}e sledniot den }e se vne sat dva zreli ma ti~nici.

Ololovski veli deka vo avgust, vsu {nost, po~nuva novata sezona za p~elarite. Osven vo podra~ja ka­de {to se odgleduva son~ogled ili ka de {to ima soodvetni uslovi, ovoj mesec pa{ata e namalena, a na­stapuvaat i intenzivnite letni go­re{tini. Zatoa, neophodno e site p~e lni semejstva detalno da se pre­gledaat i da se posveti posebno vni manie na maticata, na op{tata so stojba na samoto semejstvo, kako i na rezervite so hrana.

Mo`e da bideme sigurni deka novo formiranite semejstva se po d­gotveni za zima samo ako do sredina­ta na avgust sekoe p~elno semejstvo gi obezbedi neophodnite rezervi so hra na do slednata prolet. Dokolku od odredeni pri~ini semejstvoto ne uspealo da se snabdi so dovolno hra na, se prepora~uva p~elarot da

im pomogne da gi nadopolnat re­zervite. Voobi~aeno, kako dopolni­telna hrana, na p~elite im se da va cvrsta i te~na hrana. Spored Olo­lovski, „zimnicata” koja treba da ja imaat p~elite vo avgust ne smee da bide pomala od 15 kilogrami za ed­no semejstvo. Za kraj, Ololovski so­vetuva da ne se zaboravi da se sma­li otvorot na poletalkata i da se vnimava na ventilacijata.

Tradicionalno poluvekovno p~elarewe P^ELARSTVO

P^ELARSTVO

gODINI SO P^ELITE

krajot na letoto ­ PO^ETOK NA NOVA SEZONA

JULI I AVGUST SE IDEALNI MESECI ZA FORMIRAwE

NOVI P^ELNI SEMEJSTVA PO VE[TA^KI PAT, NO MORA DA SE VNIMAVA NA HRANATA

I PRIHRANUVAwETO. OVOJ MESEC, P^ELITE TREBA DA

OBEZBEDAT DOVOLNO MED I CVETEN PRAV ZA DA PREZIMAT

ILI P^ELAROT TREBA SOODVETNO DA GI PRIHRANI

85­godi{niot Pavle Bo{kovski od selo Selce, kru{evsko, pove}e od polov­ina vek odgleduva p~eli. Nekoga{ imal 50 sandaci i 30 ko{ari, no sega ima samo 25 sandaci so p~eli. Pravi ko{ari za p~elite, koi se sostojat od dva dela: osnovica i povit. Osnovicata mo`e da bide od cre{a, sliva, leska, a oklopot

se pravi od povit koj raste po drvjata. Otkako }e se splete, taa se lepi so govedska lepe{ka, a za da se privle~t p~elite i da ostanat vo ko{arata, taa se prema~kuva so materka. Toj otkriva na kakov na~in proizveduva vosok, propolis i polen. „Pri sobirawe na medot, p~elite ja sobiraat i bilnata

smola od pupkite na odredeni drvja i grmu{ki, posebno od brezata. Bilnata smola e obvitkana okolu papkata. Taa e glavna „surovina” za proizvodstvo na propolis, a p~elite so nea „dezin­ficiraat” vnatre, vo ko{nicata. So nego gi popolnuvaat puknatinite, gi pokrivaat izvalkanite delovi na san­dacite. Osven toa, polenot, kako cveten prav, na p~elite im slu`i kako hrana. „P~elite go sobiraat od cve}iwata i go skladiraat vo }eliite. Pri svoeto vra}awe vo ko{nicite, p~elite mo`e da nosat od 8 do 15 miligrami polen.

Pi{uva: almira Papi}

Pi{uva: Silvana Jovanova

Medot ne se vadi od ramkite s# dodeka dobro ne sozree, otkako p~elite }e gi zape~atat ramkite. P~elite se na~aduvaat za da slezat vo dolniot magacin, a onie koi }e ostanat na ramkata, so specijalna meka ~etka poleka se turkaat vo magacinot. Od celiot sandak se vadat ramkite i potoa, so specijalna viqu{ka, go otvoraat gorniot sloj na vosokot. „Se stava vo centrifuga kade {to se cedi medot. Potoa, medot se cedi so cedalka i taka procedeniot med se stava vo teg­li ili kofi. Iscedenite ramki se vra}aat nazad vo sandakot za povtorno da po~nat da gi polnat. Toj dodava deka dokolku medot ne e dobro sozrean, mo`e da skisne”, veli dedo Pavle.

50

krajot na letoto ­ PO^ETOK NA NOVA SEZONA

Godinite ne se pre~ka za p~elarewe

AVGUST 2009 | 17

KAMPAwA

GRADINARSTVO

Kampawata „Zdrava hrana i to ~ka!” prodol`uva. Na dvata edukativni semi­nari, vo or ganizacija na

Upravata za ve terinarstvo i Min­isterstvoto za zemjo delstvo, {uma­rstvo i vodostopa nstvo vo Skopje i Ohrid, pominaa okolu pedeset prets tavnici na makedonski kom­panii od se verozapadniot i jugo­zapadniot del na Makedonija koi treba da imple mentiraat HACCP sistem. „Celta na seminarite e da se educiraat operatorite so hrana od `ivotinsko poteklo za istori­jata i detalite za ovoj sistem, pri­~inite i preduslovite za negovo vo­veduvawe, nivnite zakonski prava i obv rski, kako i za nivnata uloga vo

pro izvodstvoto na bezbedna hrana”, ve lat od ovie institucii.

Eksperti predava~i na seminari­te se Katerina Kostadinova od ko­m panijata „Integrirani sistemi za kvalitet” i Hrvoje Vidalina, eks­pert za ocenuvawe sistemi za be­z bednost na hrana od kompanija ta SGS­ADRIATICA od Hrvatska. Vo sep­temvri e predvideno da se za okru`i teoretskiot del od edukati vniot segment na kampawata so re ali­zacijata na tret seminar, po {to }e zapo~ne sproveduvawe na pra­kti~niot del od obukata na ope­r atorite so hrana od `ivotinsko po teklo preku ~etiri poseti na ko m pa nii koi ve}e implementirale HACCP sistem.

PRODOL@UVA KAMPAwATA „zDrava HraNa

I tO^ka!”

Vo bav~ite na dojranank­i te Anka Veselinovi} i Milka \akovi} rast a t ne ­voobi~aeni doma ti za ma­

ke donskoto podnebje. Sedum de set­i o sumgodi{nata Anka, vo svo jot dv or vo seloto Sretenovo, ~uva domati od Izrael. Tie se mali kako ri bizli. Obvi tkani se so ko{ulica, koja mora da se otstrani za da se dojde do domat­ot. Baba Anka gi proizveduva pove}e od deset godini. Veli deka ne gi see, tu ku deka sami niknuvaat od semeto {to padnalo od prethodna ta be rba. Po ni knuvaweto, taa pravi red vo bav~ata. Rodot go bere vo juli i avgu st. „Prav­am slatko, koe go davam na prijatelite i na semejstvoto. Doma tot e mnogu l esen za odgleduvawe. Ne bara nikakva za{tita, tuku sa mo agrotehni~ka obrabotka, kako sekoja zemjodelska kultura „, veli baba An ka.

Nejzinata sogra|anka i pet godini pomladata dojran~anka, Milka \ak­ovi}, proizveduva domati kako „jajca „. Vsu{nost, tie se beli, a koga }e sozre at, dobivaat ̀ oltenikava boja. „Gi sadam vo maj, a gi beram vo septemv­ri, oktomvri. Domatite se specijalizirani za pravewe slatko. Se kopaat, no ne baraat za{tita. Ra|aat mnogu, kako jajca na steblo.

Nevoobi~aeni domati za na{e podnebje

„jajca“ Na SteBLO

Pi{uva: todor Stoj~evski

Prvo teorija, potoa poseti na kompanii

Kostadinova i Vidalina so mediumite

Odli~no slatako

Minuva~ite pra{uvaat dali rastat jajca na stebloto

18 | MOJA ZEMJA

rezidba za POPravka Na gre[kIte

reNtONOt - hit docna zelka

Letna rezidba kaj ovo{kite

Rentonot ­ hit docna zelka

OVO[TARSTVO

SOVET

Pokraj zrelata rezidba vo ve getacija, mo`e da se vr{i u{ te edna rezidba ­ letna­ta rezidba. Taa gi poprava

eve ntualnite gre{ki od zimskata re zidba, a pokraj toa ja odr`uva i kru nata koja sme ja izbrale. Kruna­ta treba dobro da bide osvetlena za da go izbegne zasen~uvaweto i ogo luvaweto na vnatre{niot del i so toa }e se spre~i rodot da se pre mesti na nadvore{niot del od kru nata.

Prednosti:­ So otstranuvawe na vi{okot

gra nki i grankite so nepovolna po lo`ba, sredinata na krunata }e do bie pove}e osvetluvawe, a }e se akti viraat i dolnite papki;

­ Ostavenite granki so pravilna po lo`ba }e dobivaat pove}e hrana, po ve}e jaglehidrati i so toa podobro }e podnesuvaat niski temperaturi;

­ Plodovite }e bidat pooboeni;­Poradi delumno gubewe na ze le­

na ta masa, sozrevaweto }e se za bavi, a plodovite podobro }e se za ~uvaat;

­ Se namaluva vremeto za zimska re zidba;

­ So zelenata rezidba go spre­~uvame intenzivniot rast vo sled­nata godina, osobeno vo predelot na vrvot na stebloto;

­ So ovaa rezidba podobro naras­tuvaat napravenite rani;

Vreme na izveduvawe: letnata re zidba se pravi vo ovoj mesec, kako i juni i juli.

Se pravi so otstranuvawe na site isu{eni i skr{eni granki, na site granki koi zasenuvaat ili ja zadu{uvaat krunata. Se otstranuvat site vodopii ili jalovici koi brzo rastat, tro{at hrana i ne se rodni.

Letnata rezidba e osobeno va`na za mladite ovo{ki, koi treba da se kontroliraat edna{ mese~no, za da se ograni~i rastot na nepotrebni letorasti i da se forsira rastot na skeletnite i drugi letorasti. Gole­ma gre{ka e ako kaj mladite nasadi se potpreme samo na zimskata rezidba, bidej}i nepotrebnite letorasti }e potro{at ogromni koli~estva asimi­lati, a so toa }e zaostanat potreb­nite letorasti.

Momentalen hit na docna ze­lka e renton, a za rana ze­lka e tipot sakato. Rana ta zelka se rasaduva vo av­

gust (od 1 do 15 avgust), na rastojanie od 70 sa ntimetri me|u redovite i 40 santi metri vo redovite. Docnata ze­lka renton, isto taka, se sadi na 70 sa ntimetri me|ured, no pogusto, na 30 do 35 santimetri, vo redot. Re ntonot dostignuva te`ina me|u eden i dva kilograma, a sakatoto, vo isklu~itelni situacii, mo ̀ e da dostigne i do de­set kilogrami, iako naj­~esto te`i me|u 4,5 i 6,5 kilogrami.Pred rasaduvaweto na niva, po vr {inata se nabrazduva so bra­zdi red od red. Vo br a z dite, prvo se pu­

{ ta voda i kako {to taa te~e, se sta va rasadot. Se vr{i me|uredovo na vodnuvawe vedna{, sledniot de n ili den podocna, po sadeweto. Toa se povtoruva 2­3 pati vo tekot na prvata nedela za da se fati i da ne se isu{i rasadot. Potoa, navodnu vaweto prodol`uva edna{ nedelno. So prvite 3­4 navodnu­vawa vo prvata nedela, se pravi i me|uredovo za pra {uvawe so motika

ili motokulti vator, to kmu vo faza koga

li stot e zavien i e porasnat

od 10 do 15 sa ntimetri. Pred da se rasadi ze­lkata, po­vr{inata mo ra da se

tre tira so zemji{ten insekticid pro tiv kowo{tip i sovica. Vo borba­ta protiv plevelite se koristat STOMP 330 ili „Devrinol” herbici­di. Vo zavisnost od tipot na po~vata, se stava i razli~na doza. Vege tacijata na sakatoto trae me|u 110 i 130 dena, a kaj rentonot, koj e po­do cen, od 160 do 210 dena. Rentonot ka ko sorta mo`e da se ~uva na niva.

(Balamovski e eden od prvite di­plo mirani agronomi vo Makedoni­ja. Prvo rabotel vo kompanija, a potoa vo Centarot za unapredu­vawe na individualnoto zemjodel­stvo ili denes poznata kako Agen­cija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto)

Pi{uva: Daniela Kr`ovska, dipl. in`. agronom

Zelkata renton dostignuva te`ina me|u eden i dva kilograma, a zelkata od tipot sakato, vo isklu~itelni situacii, mo`e da dostigne i do deset kilogrami, iako naj~esto te`i me|u 4,5 i 6,5 kilogrami

Pi{uva:trajko Balamovski,

diplomiran agronom

Grankite baraat pravilna polo`ba

AVGUST 2009 | 19

“Pred da se po~ne so ovoj biznis, najdobro e da se najde plasman. Makotrpna rabota, no dokolku se ima `elba, }e se uspee”, objasnuva Sokolovski

Plasman, Pa BIzNIS

Krin, kala, ri|i, hrizantema, ge rber, iris, gladi ola i zeleni lo za aran`irawe e sa­mo del od asortimanot cve}e

na farmata na bitol~anecot Slo bo d­an Sokolovski. So ovoj biznis po~nal pr ed desetina godini, na okolu dveste ili trista kvadratni metri. Denes, toj ima okolu 6 iljadi kvadratni me­

tri, a okolu 1.700 metri se pod fo lija. Negovata farma se nao|a na Grad­sko Po le, blizu Bito­la. „Pred da se po~ne so ov oj biznis, na­jdobro e da se najde plas man. Makotrpna rabo ta, no dokolku se

ima `elba, } e se uspee”, obja snuva Sokolovski. Toj gi prodava svoite

pro izvodi na pazari­te i cve}arnicite vo Bi tola, Ohrid, Pril­ep, Skopje i Veles.Luko vicite gi naba­vuva od Skopje. Tie se od holandsko po t­

e klo. Za da gi na mali tro {ocite, toj sam pra­vi rasad vo oktomvri.

Gi so rtira lukovicite i gi s tava vo komo ra (la­dilnik). „Ko ja bilo sorta cve} e go ima od maj do ok­tomvri. Ladi lnikot mi po­maga da go zadr`am cve}eto vo pupka, da go prodol`i vekot na traewe i da ja za­dr`i sve`inata. Luko v i ­cata se zakopuva vo zemja i se ~uva vo po~va, dve godi­ni, za da narasne. Potoa se presaduva za da dobie cvet”, objasnuva Slo bodan.

Kaj cve}arot Sokolovski od Bitolsko CVE]ARSTVO

Sokolovski, me|u mnogute cve}iwa, proizveduva i krin. Nekolku vr sti se azijatica, longa­azijatik, orientalni (kralski) krinovi. Spo red Sokolovski, najgolem nedostatok za odgleduvawe longa­azija tik e nemaweto literatura za prihrana i preparati za za{tita. No, od dolgo­godi{noto iskustvo, nau~il kako se odgleduva i za{tituva. Idealni uslovi na po~va za odgle­duvawe se kiselata i varovni~kata po~va. Taa ne bara visoka temperatura, odnosno ide alna temperatura e od 25 do 30 celziusovi stepeni. „Ako e mnogu `e{ko, go za{tituvam so zase­nuvawe. Go navodnuvam so sistem kapka po kapka, no ako treba odam i so ra~no navodnuvawe. Pre pora~uvam toa da se pravi nave~er, iako najdobro e nautro”, sovetuva Sokolovski. Toj objasnuva deka edinstven {tetnik e gasenicata i deka so nea se {titi solanate, aktare, ~ er i drugo od nea go za{tituva cve}eto so.... Gi prihranuva so kristalni |ubriva, koi ~inat od 170 do 300 denari po kilogram. Tie se rastvoraat vo voda i se prska na sekoi petnaeset de­na, od maj do oktomvri. Krinovite gi sadi na 20 dena za da gi ima vo tekot na celiot period za pro davawe. Pred proda`bata gi stava vo voda, eden den, za da mo`e da stojat bez voda ~etiri do pet dena. Komorata go prodol`uva vekot na cve}eto od sedum do deset dena.

Pi{uva:Marija kotevska

Desetgodi{enbiznis

Se prodavaat na pazarite i cve}arnicite

gLaveN PrOBLeM za OvOJ zeMJODeLec e NePOStOewetO Mre@a

za DIStrIBUcIJa, ODNOSNO DOStava Na

cve]Iwata.

Vrgaw, rujnica, smr~ka i lisi~arka

- NaJIzvezUvaNI Pe^UrkI

95% samoniknati {umski plodovi se izvezuvaat vo Evropa

Poseta na „Ekstra Fungi” od Ko~ani

AGRO­ALTERNATIVA

AGRO­ALTERNATIVA

Sinxirot na vrednosti za samo­ niknati plodovi ima zna~ajna ulo ga vo agrobiznisot vo Ma ke­donija, bidej}i devedeset i pet

procenti od proizvodstvoto se pro­dava na izvoznite pazari, velat od Ag­Biz programata na USAID. „Najgolemi­ot del od izvozot odi za Italija, koja po ~na so otkupuvawe i na (ostatocite od prerabotkata od pe~urkite). Bidej}i kineskata pe~urka nema dovolno aroma, pe~urkite od Balkanot, a so toa i od Makedonija se me{aat so kineskata pe­~urka, za taa da dobie aroma i kako tak­va da se plasira na stranskiot pazar”, ve li Goran Angelovski, koordinator na si nxirot na vrednosti ­ samoniknati vi dovi pri AgBiz programata. Vrgawot,

ru jnicata, smr~kata i lisi~arkata se najizvezuvani pe~urki koi mo`e da se sretnat niz celata dr`ava a oso­beno vo demirhisarskiot, bitolskiot, male{evskiot i pore~anskiot re gion. Kompaniite svojata surovina ja ku­puvaat od otkupni puktovi, kade {to sobira~ite gi nosat sobranite pe­~urki bilo kako sve`i ili isu{eni. Od aspekt na odr`livo sobirawe na pe ~urkite potrebna e edukacija na sobira~ite. Taa treba da se organizira od Ministerstvoto za `ivotna sredi­na i prostorno planirawe i Ministe­r stvoto za zemjodelstvo {umarstvo i vodo stopanstvo. Vo ramkite na svojata sertifikacija za organsko proizvod­stvo nekoi kompanii, so svoi sredstva, vr{ea obuka na sobira~ite no toa ni od daleku ne e dovolno”, veli Angelovs­ki. Izvozot na {umskite plodovi vo 2008 godina iznesuva okulu 17 miloni dolari, a samo od izvozot na pe~urka se zaraboteni okulu 7,7 miloni dolari.

Vo april 2009 godina, po inici­jativa na pretstavnici na 10 kompanii koi realiziraat pove}e od 50 procenti od makedonskiot izvoz na samoniknati rastenija, go formiraa zdru`enieto na gra|ani, sobira~i, otkupuva~i, prera­

botuva~i i trgovci „[umski Plod”. Pr­viot uspeh na zdru`enieto e privreme­no to otpovikuvawe na odlukata za za brna za izvoz na pe~urkata smr~ka vo so ra botka so Ministerstvoto za `ivot­na sredina i prostorno pla nirawe . Zd ru`enieto ima potenci jal da stane pa rtner na AgBiz i telo pre ku koe ~leno vite }e mo`at da komuni ci ra at so dr`a vnite i internacionalnite insti­tu cii i organizacii”, veli Angelovski.

Francija, Italija i Germanija se dr`avite kade, vo izminative pet go­dini, ko~anskata kopanijata „Ekstra Fungi „ja prodava svojata prerabote­na pe~urka. „Proizvodite od na{ata kompanija se prodavaat na golemo, vo razli~ni pakuvawa, soglasno barawata na na{ite kupuva~i. Nie prerabotu­vame sve`i, isu{eni, zamrznatite i salmureni pe~urki”, veli Sa{ko An­tovski, sopstvenik na kompanijata „Ekstra Fungi „od Ko~ani. Sve`ite i isu{enite pe~urki gi redat vo gajbi od po 3 kilogrami, dodeka zamrznatite gi prodavaat vo plasti~ni vre}i i

kartonski kutii od 5 do 8 kilogrami. Surovinata ja nabavuvaat sve`a i isu{ena, od lokalnite posrednici, koi gi kupuvaat pe~urkite vo lokal­nite otkupni centri. Gi prerabotu­vaat pred da gi prodadat na pazarite vo Evropskata Unija, kade pe~urkata se prodava kako poluproizvod vo golemite supermarketi, objasnuva Antovski. „Ce­

nata na pe~urkata zavisi od godi{nata berba. Ovaa godina, cenata na vrgawot se dvi`i od 7 do 8 evra za kilogram, dodeka lisi~arkata od 5 do 6 evra za kilogram”, veli Antovski.

Kompanijata „Ekstra Fungi” e koris­nik na kratkoro~na tehni~ka poddr{ka od AgBiz programata na USAID vo delot na sproveduvawe na HACCP sistemot.

Poluproizvodi od pe~urki na evropskite trpezicenata na pe~urkata zavisi od godi{nata berba. godinava, cenata na vrgawot se dvi`i od 7 do 8 evra za kilogram, dodeka lisi~arkata od 5 do 6 evra za kilogram

izvozot na saMoniknati [UMski

plodovi, lani, iznesUval 17 Milioni

dolari, dodeka izvozot na pe^Urka e 7

Milioni dolari

Pi{uva: Berta kitinska

Pi{uva: Berta kitinska

Angelovski vo poseta na

prerabotuva~ki kapaciteti

Delikates na evropskite trpezi

Vo tekot na periodot na doewe, potrebno e da se obezbedi do­volna koli~ina voda za piewe za prasiwata i matoricite,

posebno koga imame visoki tempera­ture. Vo tekot na letnite tempera­turi, matoricite baraat okolu 40 litri voda dnevno. Treba da se znae i toa deka sekoe prase, prose~no, cica od 0.7 do litar mleko. Bez ogled {to prasiwata cicaat i na niv treba da im se obezbedi dovolno koli~estvo sve`a voda. Gre{ka e dokolku se misli deka vo ovaa faza niv ne im e potrebna voda. Taa potreba se zgolemuva koga po~nuva prihranuvaweto na prasiwata, od pet

dena. Dokolku vo tekot na odgleduvawe­to na prasiwata ne postoi mo`nost tie da dobivaat s ve`a voda, toga{ tie }e po~nat da pijat mokra~a, a posledica od toa e proliv i nivno uginuvawe.

Gre{ka e, isto taka, dokolku se pomisli deka toa e posledicia od nedo­volno sol vo ishranata za prasnite ma­torici i se dodade u{te pove}e osven potrebnoto. Pokraj vodata, potrebno e kade {to le`at prasiwata da im se obezbedi adekvatna temperatura i sve` vozduh.

Potrebno e vo odredeni vre­menski periodi da se provetruva prasili{teto za prasiwata i mato­

ricite da dobivaat dovolna koli~ina sve` vozduh.

KRATKOVoda, temperatura i sve` vozduh

PRASIwATA baraat mnogu voda

Pi{uva: aleksandar Drqa~i~, specijalist za

za{tita na sviwi

dokolkU vo tekot na odgledUvaweto na prasiwata ne postoi Mo@nost tie da dobivaat sve@a

voda, toga[ tie ]e po^nat da pijat Mokra^a, a posledica od toa e proliv i nivno UginUvawe

Uginuvaat bez voda

Naslov vo dva reda

22 | MOJA ZEMJA

Iako dojdoa novi vremiwa, novi ma{ini, nova tehno­logija, tutunoproizvo di­te lite s# u{te imaat go­

lemi maki kako da dojdat do gotovo `olto zlato. Za da dojdat do gotov kalapen tutun, velat zemjodelcite, potrebni se {est meseci. Tutunot, os ven vo prilepskiot region, e pri ­suten i vo Vele{ko. Vo seloto Rle­vci, na pet­{est kilometri od Ve­les, semejstvata Mitu{evski, prvi bratu~edi, dolgo vreme pro izve du­va at tutun.

Maka od rana zoraMakata po~nuva rano nautro. Ce­loto semejstvo, u{te vo ~etiri ~a ­sot, vo temni zori, koga vremeto e ladno, odat na niva. Vo `e{tina, tu tunot svenuva, veli Svetlana. Taa, so svojot soprug, dvete ker}i i sinot, rabotat bez mnogu zbo ru­vawe. „Razmenuvame edvaj po zbor ­ dva. Gledame {to pobrzo da ja

zavr{ime rabotata. Okolu sedum ~a sot, premoreni, se vra}ame do ma, pojaduvame i sednuvame na ni ̀ e we. Naj~esto rabotime sami, iako po­ne koga{ pomagaat sosedite, pri ja­telite ili rodninite”, veli Mi tu­{evska. Mo`e da nani`at pove}e od 40­50 nizi dnevno. Pri ni`eweto, ra zgovaraat kako roditeli i deca.

Ednata }erka postojano pee i po sakuva da stane peja~ka. Sinot e zadol`en za noseweto jadewe i s# {to e potrebno. Znae da raska`e nekoja prikazna, da izrecitira ne ­koja pesna. Isto taka, znae i da ni­`e. Godinava pomagal i pri kopawe­to na tutunot, kako vistinski ma`, gordo veli Svetlana.

Ova semejstvo, 16 godini raboti tu tun. Sadeweto im e olesneto oti rabotat so ma{ina, no i pona tamu ni`at na raka. So iglata i kone­cot v raka ni`at pet do {e st ~asa dnevno, sednati pod se nka vo dvo­rot ili vo poladnite pro sto rii.

Ru~aat okolu 14 ~asot, pre moreni. No, tutunot bara i da se kopa, nekolku pati vo tekot na letoto, za da ne fati plevel. Toa naj~esto se pravi nave~er ili nau tro koga e ladno, veli Svetlana. No, godinava problem im sozdal i gra dot koj pad­nal prviot den koga go nasadile tu­tunot. Ostanale samo steblata. „Tu­tunot e ~udna ku l tura i ne uginuva. Znae da opstoi i koga e najte{ko. Zatoa, toa e makedonskiot simbol na ma ki te i stradawata. Berbata }e ja za vr{ime do krajot na oktomvri“, veli majkata Svetlana. No, makite pro dol`uvaat so kalapewe, pri {to po vtorno e vklu~eno celoto seme j­st vo Mitu{evski.

Dobra cena za pristoen `ivotDokolku tutunot bide platen ka ko i lanskata godina, veli Sve tla na, zaedno so premijata toga{ e dobro i }e mo`e pristojno da se `ivee. No, vo izminative godini, so minimal­

Tutunarskata maka s# u{te golemaDokolku tutunot bide pla ten kako i lanskata godina, veli Svetlana, zaedno so premijata toga{ e dobro i }e mo`e pristojno da se `ivee

Pi{uva: Antoanela Dimitrievska

TUTUNARSTVO Vo vele{ko Rlevci

AVGUST 2009 | 23

Pi{uva: Antoanela Dimitrievska

Po berbata na rabota

So sli~na prikazna se nadovrzuva i Lile Mitu{evska. Taa po ve}e od 18 godini raboti tutun. I nejzinoto semejstvo e pre okupirano so tutunot kako mo`nost za egzistencija. Na utro stanuvaat mnogu rano. Koga berat, jadat po nekoja bonbona za energija. Sinot i soprugot, vedna{ po berbata, zaminuvaat na rabota, a `enskiot del od semejstvoto pro do­l`uva so ni`ewe. I ova semejstvo koristi ma{ina za ni`ewe. Nejzinata }erka, sredno{kolka, ne saka da ja prodol`i tra­dicijata na odgleduvawe tutun. „Te{ko se raboti tu tunot. Zadovolni sme od lanskata cena, so premijata, koga pro­izvedovme 700 kilogrami. Godinava o~ekuvame do eden ton“, objasnuva Lile.

ИМПЛЕМЕНТАЦИЈА НА СТАНДАРДИ

ISO

HACCP

GLOBALGAP

9001:2008

22000:2005

14001:2004

13485:2003

Прехранбена индустрија

Угостители

Мало и Големо продажба

Стандард за управување со безбедност на храна,комплементарен со НАССР системот, наменет запазарите со население од исламска вероисповед.

ОвошјеЖитни културиСеменски материјал

ОБУКИ

Обуки за оценувачи на стандардите : ISO, HACCP, GLOBALGAPВодени од акредитирани преведувачи од земјата и странство.

Присутните се здобиваат со сертификати

Актредитирани од: IRCA, RABQSA, FAS.Www.fc.com.mk

HALAL

Свежо

Органско производствоКонтролирано земјоделско производс втозасновано на пропишани операции и контролиранаограничена употреба на ѓубрива и средсва за заштита

т

ОУКИ

ОБУКИ

na otkupna cena, ne se ispla te{e vlo`enoto, veli taa. Imame i mnogu golemi tro{oci za najlon, za pre­parati, za |ubre. „Od firmata so koja sklu~ivme do govor davaat samo seme. Nie ne go osiguruvame nasadot bidej}i osi guritelnite kompanii baraat pari vo ke{. Porano osigu­ruvavme, a potoa pri eventualnite {teti od nevreme, dodeka da doj­dea pro ce nitelite tutunot malku }e prk ne{e i dobivavme minimalna ot{teta. Se nadevame deka }e ima­me do bar prinos”, veruva Svetlana. Po trebni se sedum do osum berbi. No toa zavisi od vrne`ite zatoa {to vo seloto Rlevci nema voda. Tu ka, velat od ova semejstvo, se na­vodnuva samo pri sadewe, koga vo da­ta se nosi so buriwa.

^udna kultura koja ne uginuva

24 | MOJA ZEMJA

Organsko grozje- hrana i lek

Ekolo{ko lozjeLOZARSTVO

Pi{uva: Svetlana Darudova

Organskoto grozje e hrana i lek. Vaka veli pede­setgodi{niot Atanas De­lov od Negotino, eden od

re tkite vo dr`avata koj vinovite lozi, so godini, ne gi za{tituva so pesticidi, tuku so biolo{ki sre­dstva. Vo sekoj moment o~ekuva se­rtifikat za proizvodstvo na orga­nsko grozje otkako prethodno, tri godini, negovite lozja bea vo faza na konverzija ili pro~istuvawe. „Tap ijata za organski proizvoditel na grozje avtomatski }e bide i dokaz deka vinoto od mojata vinarija e organsko. Iako u{te pred nekolku go d ini ispituvawata od Zavodot za zdravstvena za{tita poka`aa deka

vo vinoto nema prisustvo na pes­ticidi, te{ki metali i ve{ta~ki |ubriva”, veli Delov.

Po~etok so nedoverba i podbivNegovata „organska” prikazna zapo­~nuva vo 2000 godina, koga po ra di zdravstveni problemi, semejnata bav~a po~nuva da ja za{tituva so biolo{ki, a ne so hemiski prepa ra ti. Podocna toa go primenuva i vo svoi­te lozja. „Ostanav bez rabota i se zapi{av na fakultet za za{tita na `ivotnata sredina vo Ni{. Tamu se zapoznav so prvite lu |e na Zdru`enie koi proizveduvaat biodinami~ko pro izvodstvo i taka na vlegov vo taa prob lematika”, ve li toj.

Delov veli deka grozjeto za­{titeno so biolo{ki sredstva ima podobar vkus, aroma i pove} e hran­livi materii od ona koe bilo tre­tirano so hemija. „Zgora na toa, ovie sredstva ne mu {tetat na grozjeto duri i ako so niv go za{tituvame pred samata berba. Po znati se mno­gu slu~ai koga lozari se zatrule dodeka prskale vo lozo vite nasadi so pesticidi”, veli na{iot sogo­vornik.

Negovite bliski so nedoverba ja primile vesta deka saka da proizve­duva ekolo{ko vino. Ostanatite na toa gledale so podbiv. Negoviot so sed so lozje, agronom, mu se smeel koga slu{nal deka namesto so hemi­

Upornosta pobeduva

AVGUST 2009 | 25

ja, grozjeto }e go za{tituva so leko­viti bilki i izmet od kravi, ovci i kozi. „Me zafrkavaa deka sum prskal so izmet, oti navistina prepara­tite mirisaa na izmet od doma{ni `ivotni. A i lekovitite bilki, ko ga }e postojat vo voda, dobivaat sli~en miris. Jas mol~ev i prskav. Sle dnata godina, mi velat daj od iz­metot, da naprskame i nie“, se pot­setuva Delov.

Spored nego, svetot se tepa za organsko proizvodstvo, a kaj nas se u{te nema navika da se bara ova pro­izvodstvo. Ima eden hektar lozje a tajnite na organskoto proizvodst­vo gi primenuva i vo bav~ata i kaj p~e lite. Proizveduva i organski oc et od grozje kako i sok bez konzer­vansi.

I lozata bara qubov i vnimaniePrvo i osnovno, veli Delov, e toa {to na lozjeto se stavaat prirod­ni |ubriva. „So toa ne se zagaduva zemjata so elementi koi ja pravat tvrda kako beton i go uni{tuvaat `i votot vo nea. Od prirodnoto |u ­b re, pome{ano so komiwe od grozje i slama, a razgradeno so kaliforni­ski glisti, zemjata stanuva `iva”, objasnuva toj. Delov raska`uva deka ova proizvodstvo ne e mnogu poskapo vo odnos na preparatite, tuku bara mnogu pogolema nega. „Potrebno e po ~esto prskawe, a so toa se poska­puva proizvodstvoto. Prirodnite pre parati imaat poslabo dejstvo i zatoa e potrebno pove}ekratno tretirawe. No, vo odredeni slu~ai, ova proizvodstvo mo`e da bide duri i poevtino od klasi~noto, odnosno organskoto lozje mo`e da dade pove}e grozje od klasi~noto i so podobar kvalitet”, veli ovoj zemjodelec.

Preparatite mo`e da se naj­dat vo proda`ba. Biodinami~koto proizvodstvo, raska`uva Delov, bara pove}e prisutnost vo lozjeto za

razlika od klasi~noto proizvodst­vo. Dokolku zemjodelcite re{at so za{titata na lozjata da go {titat i sopstvenoto zdravje, zdravjeto na drugite i celata `ivotna sredina, veli Delov, zemjodelskite aptekari namesto pesticidi }e prodavaat biolo{ki preparati.

Buba mara i „helikopter~e“ vo lozjetoSredove~niot negotinec pre pora­~uva site lozari i zemjodelci da se svrtat kon organskoto proizvodst­vo, bidej}i kako {to naglasuva, idninata e vo organskite zemjo­delski proizvodi. Toj smeta deka Makedonija treba da se svrti kon takanare~enoto humano pro­izvodstvo na biodinami~ki proizvo­di. Zemjava ima potencijal za takvo ne{to. „Na po~etokot e te{ko da se plasiraat takvite proizvodi vo zemjava. Vsu{nost, plasmanot e i najgolemiot problem oti lu|eto baraat organska hrana ama nekoj da ja proizvede, da im ja donese doma i toa po poevtina cena. Zatoa, pokraj sega{noto subvencionirawe, po­treben e dopolnitelen stimul od dr`avata za pove}e zemjodelci da se odlu~at za organsko proizvods­tvo”, uveruva toj.

Dodeka da trgne rabotata vo semejstvoto Delovi, tie vinoto go ~uvaat vo inoks sadovi. Kapaci te­tot e 20 toni, a na zaliha ima pet toni vino. Go prodava po `elba na kupuva~ot, vo nalivna ili fla­{irana sostojba. Glavno na stran­ci, no i vo doma{ni luksuzni ho­teli, restorani i prodavnici. Ce nata zavisela od pobaruva~kata. Za sebe veli deka e ekolog, enolog i propovednik za zdrava `ivotna sre dina. „Poglednete vo edno lo­zje. Ako vo nego nema buba mara i helikopter~e, okolinata e zatrue­na“, veli Delov.

Klasi~na muzika za veselo lozje

Biodinami~koto proizvodstvo ima osobeni rezultati dokolku na rastenijata im se pu{ta klasi~na muzika, otkriva Delov. Toj tvrdi deka proizvoditelite vo svetot, pri tretirawe na rastenijata, na traktorite imaat zvu~nici od koi pu{taat klasika. „Rastenijata od opa~inata na listot imaat pori vo forma na violinski klu~. Koga slu{aat klasi~na muzika, gi otvaraat tie pori i podobro gi primaat preparatite», objasnuva Atanas. Zatoa dodeka prskal vo lozjeto, negovata }erka svirela na violina pokraj lozite.

Vinoto na Delov kako afrodizijak

Na skopskiot Fakultet za zem jode­l ski nauki i hrana, kade {to pred nekolku godini bilo ate stirano vinoto na Delov, pot vr duvaat deka stanuva zbor za vi no {to e svoeviden eliksir so afro dizija~ki svojstva. Stru ~ wacite velat deka vakvo vi­no se proizveduva mnogu retko, a ne go va ta cena na evropskite paza­ri dostignuvala po sto evra za 750 grama. Na fakultetot bilo kon sta­tirano deka vo vinoto nema pes­ti cidi, ve{ta~ki |ubriva i te {ki metali, tuku kompleks na B, C i E vitamini, aminokiselini i enzimi. „Ova vino mo`e da se kori sti kako afro dizijak. Mislam deka ne treba da se prodava vo go lemi pakuvawa bidej}i ne e za opiv awe, tuku treba da se koristi kako lek“, bila prep­orakata {to ja dobil Delov.

“Proizveduvajte organsko grozje”

26 | MOJA ZEMJA

Dragan Manev, `itel na seloto Palikura, e mnogu zadovolen od proizvodstvoto i proda`bata na modar patlixan. Poslednive ~etiri godini, modriot patlixan e „glavna”

zemjodelska kultura na negovata niva pokraj domatite, piperot, praskite, lozjeto... Za ovaa sezona nasadil pet dekari modar patlixan. „Sekoja godina, sadam se pove}e i se podocna. Raniot modar patlixan go naseav na niva na krajot na april a rasadot sam go proizveduvam. Ber­bata na raniot modar patlixan po~nuva kon sredinata na juli. Vo me|uvreme, okolu 10 juni sadam docen modar patlixan, koj se bere na krajot na avgust. Taka, berbata na modar patlixan trae dva meseci”, veli Dragan. Od pette dekari modar patlixan, Manev i negovoto seme­jstvo o~ekuvaat 40 iljadi par~iwa ili okolu 20 tona rod, no spored niv, se zavisi od vremenskite uslovi.

Tie objasnuvaat deka „modriot” bara mnogu vlaga, mnogu voda i mnogu za{tita. Zadovolni se od vrne`ite ovaa godina, no potrebata od voda za navodnuvawe ja za­dovoluvaat od rekata Crna reka ili od privatniot bu­nar. Od druga strana, veli Manev, do`dovite donele i mnogu bolesti i {tetnici, {to zna~i odvojuvawe pove}e pari za sredstva za za{tita. „Plamenicata, pepel­

nicata, crveniot pajak.. tie go napa|aat modriot pat­lixan”, veli ovoj zemjodelec.

Ovaa gradinarska kultura bara dve kopawa i prihranuvawe so Tarawa. Odnosno, Manev frla pet vre}i kako osnovno |ubrewe (3x15) i u{te tolku vre} i tarana kako prihrana. Glaven problem, priznava ovoj `itel na Palikura, e toa {to zemjodelcite ne ja is­pituvaat zemjata i nejzinite potrebi za |ubre, tuku frlaat „od prilika”. Tuka se pravi prvata seriozna gre{ka poradi neispituvawe na po~vata.

Rodot od modriot patlixan go prodava na pazarot vo Kavadarci. „Site me znaat na pazarot i go ~ekaat mojot rod. Nosam polna traktorska prikolica i ja pro­davam za eden den. Zadovolen sum i od cenata {to ja dostignuva modriot patlixan”, veli Manev.

Negovoto semejstvo, poslednive re~isi 30 godini, `ivee od zemjodelstvo. Pret hodno, negovite ro diteli ~uvale ovci, no Manev gi zamenil so zemjodelski kulturi.

Pali­vozi

Manev e sopstvenik na eden od postarite traktori vo Makedonija. Negoviot KRA MER e proizveden vo juli 1962 godina. Go kupil pred nekolku godini vo zem java za iljada evra. „Golem problem”, na {ega veli toj, e {to traktorot tro{i mnogu malku i zabo­rava da mu stavi na f ta. „Nemam nikakvi pro b le mi so odr`uvaweto na trak­torot. Pali­vozi. Zim no vreme go palam bez nikakvi problemi, a im pomagam i na soselanite da gi zapalat svoite traktori”, veli Manev. Traktorot ima 30 kowski sili, nema bo{ pumpa i raboti so vozdu{no ladewe. Kramerot vle~e polni prikolici pesok, gradinarski kulturi, se upotrebuva vo gradinarstvoto, lozarstvoto.

Rodot od modriot patlixan go prodava na pazarot vo Kavadarci. „Site me znaat na pazarot i go ~ekaat mojot rod. Nosam pol­na traktorska prikolica i ja prodavam za eden den. Zadovolen sum i od cenata {to ja dostignuva modriot patlixan”, veli Manev od Palikura

Se `ivee od modar patlixan

Manev od kavadare~ka PalikuraGRADINARSTVO

Do`dovite davaat rod, no nosat i bolesti {tetnici„Zaboravam da mu stavam nafta oti malku tro{i”

AVGUST 2009 | 27

28 | MOJA ZEMJA

Mnogu ~esto, poradi esenskite vrne`i, se docni so seidba. Poradi pogolema vlaga, traktorite so redosealki ne mo`at da ja izvr{at seidbata. Zatoa, tuka se avionite, koi poefikasno go vsejuvaat sekoe zrno, veli Petkovski

Re~isi ~etiri decenii trae streme`ot za osvojuvawe na visinskite prostori. Nikola Petkovski, pilot od 1973 godina, osven slobo­data niz oblacite, vo 1982 godina go otkril

i nevidliviot spoj na zemjata so neboto. Zemjodel­skata avijacija vo Makedonija ja po~na svojata istorija vo nekoga{nata „Agrohemizacija” vo {eesettite, a Petkovski, kako iskusen pilot so brojni nagradi i priznanija, ja imal ~esta da ja formira prvata avijaci­ja vo slu`ba na proizvodstvoto na hrana. So nad stote avioni, so ostanatiot tim piloti, gi opslu`uvaa golemite kombi­nati, opfa}aj}i gi golemite parceli so razli~ni tretirawa. Po~nuvaj}i od seidba, do |ubrewe i hemiska za{tita. Pozitivnite iskustva od upotrebata na zemjodelskata avi­jacija ne potonaa so rasformiraweto na kombinatite, tuku Petkovski vo 1996 godina formiral i sopstvenata firma, „Boniair”.

Prednostite se golemi, veli iskusniot pilot. „Os­ven {to se za{teduvaat pari, se {tedi vreme, rabotna raka, energija, a i efikasnosta e pogolema. Vo seidba­ta ramnomerno se raspredeluva semeto, prinosite se

za 10% povisoki, a i polesno se podnesuva su{ata. Pri tretirawe so insekticidite, herbicidite

i fungicidite, preku mikrorasprskuva~i, se vnimava i na ekologijata. So avionite, ram­nomerno i precizno se rasprskuva materi­jalot bez razlika dali e seme ili pesti­cid ili se vr{i prihrana. I ne samo toa, mnogu ~esto, poradi esenskite vrne`i se docni so seidbata. Poradi pogolema vlaga

traktorite so redosealki ne mo`at da ja izvr{at seidbata. Zatoa, tuka se avionite,

koi letaj}i mnogu nisko, poefikasno go vseju­vaat sekoe zrno. Od taa visina se dobiva i zabr­

zuvawe na semeto, {to ovozmo`uva po~vata polesno i podobro da go primi”, veli Petkovski.

Pi{uva: Suzana Trajkovska

Kratko vreme ­ golema parcela

Prednostite na zemjodelskata avijacija prvi gi voo~ile Ameri­kancite. U{te od 1922 godina se formirani prvite semejni avijacii. Za golemite prostrani planta`i na p~enka, soja, `ito i dru gi kulturi bile potrebni mnogu denovi za da se zavr{i edna ope racija vo opredelen vegetaciski period. Nemalo izedna~enost na rodot i kva litetot, {to negativno se odrazuvalo vrz pri nosite i rentabilnosta. So avionite, za kratko vreme, se zavr{uvala pot­rebnata agrotehnika. Vo po~etokot, farmerite bile skepti~ni, no po docna zemjodelstvoto ne mo`elo da opstane bez avijacijata. I sega nad 90% vo ovaa razviena zemja, tretiraweto so hemiski preparati, prihranuvaweto i seidbata se vr{at so avijacijata. Istiot primer postoi i vo Latinska Amerika, Azija, Evropa i vo sosedstvoto.

Poniski ceni

Cenite na avijacisko tretirawe se poniski vo odnos na onie koga se upotrebuva traktorot. Mesto tro{ok od pri­bli` no 3.000 de nari od hektar za vinova loza, avionskata aplikacija so hemiski preparati ~ini 700 denari, zavisno od oddale~enosta na povr{inata. Mnogu pova`na e goleminata na parcelata. Okrupnuvaweto na povr{inite }e gi na­mali tro{ocite, Nekoga{nite mali pionerski ~ekori, koi uporno gi izoduva ili poto~no gi preletuva Nikola, so seta hrabrost, se dobar patokaz za toa kade treba da se dvi`i makedonskiot agrar. Sekoja viso~ina mo`e da se os voi.

Upotrebata na avionskoto tretirawe e

neisplatliva za povr{ina pomala

od 10 hektari

Avioni vo slu`ba na

zemjodelstvoto

Zemjodelska avijacija vo MakedonijaIDNINA

Finansiski isplatlivo tretirawe

AVGUST 2009 | 29

“Mislam deka tritikaleto }e bide kul­tura na idninata. Vo naredniot period treba da se izberat i najkvalitetnite i najprinosni sorti vo odredeni regioni”, veli d­r Milisav Ivanovski

Kultura na idninata

Noviot vid `itna kultura, selekcionirana so vkrstuvawe na p~enica i ‘r`, tritikaleto, ima perspektiva za odgleduvawe na makedon­skite prostori. Ova se rezultatite pose­

ani na opitno pole vo selo Oblavce, op{tina Staro Nagori~ane. Ova e eden od pette lokaliteti na koi post avile vakvi opiti Agencijata za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Zemjodelskiot Institut i zemjodelcite. Vo Oblavce se prezentirani pet sorti od ovaa `itna kultura. Trite sorti, triglav, male{ i agrounija, se otporni na izmrznuvawe. Prvite dve se prigodni za ridsko­planinskiot region, a se seat na­prolet, do krajot na fevruari. Agrounija bara sred­noplodni po~vi, taa e tipi~no zimska i se see samo naesen. „Mislam deka tritikaleto }e bide kultura na idninata. Vo naredniot period treba da se izberat i najkvalitetnite i najprinosni sorti vo odredeni re­gioni”, veli d­r Milisav Ivanovski.

Tritikaleto mora da se plasira vo javnosta kako kul­tura ~ie zrno ima golema nutritivna i biolo{ka vred­nost za ~ovekot i za dobitokot. Se koristi za pra vewe leb, a isto taka e i vredna koncentrirana dobito~na hrana poradi visokiot procent proteini.

Ovaa `itna kultura dava visoki prinosi, od pet do osum toni po hektar ili 50 do 60 toni zelena krma. Ima umerena potreba za voda i zgolemena otpornost na su{a.

„Kako registriran zemjodelec re{iv da poseam tri­tikale na najkarpestata po~va. Se nadevam na bogata `etva”, veli Dragutin Ivanovski od selo Stracin. Tri­tikaleto }e go iskoristi i za ishrana na kravite {to gi ~uva.

Zemjodelcite se optimisti deka nadle`nite insti­tu cii }e prodol`at da gi ispituvaat i drugite kul­turi za toa kako uspevaat vo odredeni regioni vo ze m ­java.

POLJODELSTVOOpitni poliwa so tritikale vo Kumanovsko

Vo {tipskiot region

Po tri decenii, vo {tipsko, povtorno se `ne e {e maslodajna repka. Kombajnite vle­goa vo nivite i go sobraa rodot. ^eti ri­eset isedumgodi{niot Nake Na kov od selo

Vrsa kovo e edinstveniot zemjodelec, koj na deset hek­tari, ja posea ovaa industriska kultura. „Pred dve godini sfativ deka vo Ov~epolieto se po malku se see maslodajnata repka. Re~isi i ja nema. Re{iv da poseam. Po dva neuspe{ni obidi, ja poseav porano, vo avgust. Padnaa prvite do`dovi, pronikna rastenieto i dobiv mnogu bogat rod. Tri toni po hektar, a toa e maksimu­mot {to go dava ovaa maslodajna repka na ovaa zemja”, veli Nakov. Toj vlo`il 30 iljadi denari i potpi{al dogovor za otkup so fabrika za proizvodstvo na ladno cedeno maslo od [tip.

Zemjodelcite treba da se motiviraat za seidba na ova industriska kultura.Tie ne se dovolno in­formirani za proizvodstvoto na maslodajnata repa. Bidej}i e osno vna surovina za proizvodstvo na maslo za jadewe, se koristi i kako surovina za biodizel gorivo,treba da se napravat kapaciteti {to ke mo`at

da ja otkupat na vreme i da ja prerabotat. Masloda­jnata repa treba da se vrati na nivite i da se re{i problemot so plasmanot”, veli Nakov.

Ovaa kultura ne bara posebni uslovi za odgledu­vawe. Va`no e po~vata da e dobra i da se posee vo op­timalniot rok na seidba. Taa mo`e da gi iskoristi proletnite do`dovi, no ne i pre~at i podolgite su{ni periodi vo Ov~epolskiot kraj. Cenata za ot­kup na maslodajnata re pa ne e definirana, no mo`e da dostigne i do 20 denari od kilogram. ,,Ako maslodaj­nata repa se vrati na poliwata, zadovolni }e bidat i p~elarite, bidej}i taa cuti vo mart. Ubavite `olti cvetovi gi privlekuvaat p~elite”, veli edinstveniot proizvoditel na ma slo dajna repa. Toj se nadeva deka pokraj pro izvo dstvoto na maslodajnata repa, vo ovoj kraj }e se razvie i p~elarstvoto. Subvenciite i do­brata cena za otkup }e gi motiviraat zemjodelcite da ja poseat ovaa kultura. „Na poliwata vo ov~epolieto, ovaa kultura bila mnogu zastapena. Vreme e da se vra­ti bidej}i ima idealni uslovi Maslodajnata repa”, dodava Nakov.

Maslodajnata se vra}a na nivitePi{uva: Julija Malinova

Pi{uva: Maja Manevska So nade` za pobogata `etva

Stevo Pejovski, skopska PintijaZAJA^ARSTVO

Pi{uva:Todor Stoj^evski

Poslednite {est­sedum go­dini vo `ivotot na pro­fesionalniot diplomiran arhi tekt Stevo Pejovski

se ispolneti so neobi~nosta na zaja cite. Negovoto triesetgodi{no hobi dobiva profesionalni dimen­zii, a qubovta kon prirodata go „naterala” da izgradi dom vo skop­skata naselba Pintija (na patot kon Dra~evo).

Vo negoviot dvor, kako ari­tektonsko zdanie, se izyidani ka­fezite vo koi se smesteni zajacite. Nekoga{ imal i 280 grla, a sega ~uva okolu 140 zaja~iwa, odnosno 35 maj­ki i 12 vozrasni ma`jaci. Gi ima od novozelandski beli, kaliforniski, orija{i, germanski {arici, kana­dski beli i vkrsteni doma{ni rasi. „So vkrstuvawe na nekolku rasi, dobiv doma{na hibridna rasa, koja za pet meseci ima prirast od 4.8 ki­logrami, iako voobi~aeno e da pora­

snat do 3.8 kilogrami. I orija{ite rastat mnogu golemi, do 15 kilogra­mi, no kaj mene postignuvaat okolu sedum”, veli Pejovski.

Iako ima klanica za zajaci vo Sveti Nikole, Pejovski sam gi kole zajacite zatoa {to ima mal broj za kolewe. Razmisluva da izgradi sopstvena klanica, no seto toa, kako {to objasnuva, zavisi od inte­resot na mesarnicite za proda`ba na zaja~ko meso. „Koga bi imalo pa­zar, bi rabotel so u{te pogolema famra i pove}e grla. Toga{, navi­stina, bi se isplatel ovoj biznis, zatoa {to ~isto zaja~ko meso e 250 denari, a se pla}a od 160 do 170 de­nari za kilogram `iva mera”, veli Stevo. Brojot na zajaci na ovaa far­ma ne se zgolemuva poradi nemawe­to klanica v blizina i dogovor so nekolku mesarnici. Sepak, vo zemja­va ne postoi mnogu golem interes za zaja~koto meso oti narodot, spored

Pejovski, ne znae mnogu za negovite kvaliteti. Negovoto iskustvo go­vo ri deka kaj nego doa|aat lu|e so zdravstveni problemi zatoa {to zaja~koto meso nema masnotii, a ima i minerali koi ne mo`e da se najdat vo drugite vidovi meso.

Toj gi hrani zajacite so `ito (ja~men, oves, krupno melena p~e­nka), so briketi (koncentrat) i so suva detelina. Ponekoga{ im sta­va sve` morkov, jabolko i spawa}, no ne i zelka. Tie pijat voda preku kan~iwa, a kako `ivotni baraat mnogu golema higiena. Vo svetot e poznato i zaja~koto |ubre kako mno­gu kvaliteten proizvod.

Pejovski e gord na toa {to svoe­to hobi go pretvoril vo semeen biz­nis, no i zatoa {to poleka, no sigur­no, kako {to veli ovoj arhitekt, se namaluva uvozot na zaja~ko meso od drugite dr`avi.

Prvo kaj zajacite, pa na pro{etka

Vo raboteweto na Pejovski mu pomaga ne go­viot devet godi{en sin David. Toj, pred i po u~ili{te sekoga{ gi nadgleduva zajacite, davaj}i im hrana i voda. Prvo, kako {to veli, }e pomine kaj zajacite, a potoa odi na pro{etka so drugarite.

Zajakot smiruva

Spored narodnite pre ­d anija, raska`uva Pej­ovski, dokolku pu { ti{ zajak vo {tala kaj kow, toj celosno } e se smiri. Mnogu lu |e kupuvale zaj­a ci za se be smiruvawe ili za smi ruvawe na `ivo tni te.

Rasni grla za priplod

Zajacite gi prodava kako rasni grla za priplod i za zaja~ko meso. „Rasnite za jaci gi baraat lu|e {to sakaat da ~uvaat od ovie `i ­vo tni. Za sre}a, toj interes se po ve} e se zgolemuva oti mo ite ra si se retki vo Makedonija. Vo re gionov sum edinstveniot {to odgleduva najmnogu za jaci vo ra sa. Standardno, imam 10 do 12 kali­forniski i novozelendski majki”, ra s ka`uva ovoj arhitekt.

Neobi~na zabava so zajacite

Doma{na hibridna

rasa zajaci

Hibridna rasa so prirast od 4.8 kg

Koga sekoja minuta ^ini pari, smetajte na John Deere

AVGUST 2009 | 33

Kompaktna ma{ina so gOLeMa SNaga

MEHANIZACIJAJohn­Deere­1450­CWS kombajn

Dobro poznatiot kvalitet i si­gurnost na brendot John­Deere, kako i site karakteristiki na ”Sredna golemina kombajni” se sodr`ani vo modelot 1450 CWS (Cylinder-Walker­Separation), serija 2 (tehnologija baraban­slamotres):

glavni karakteristiki se:

kabina dizajnirana da osigura •odli~na predglednost i vrvna udobnost za upravuva~ot;golem kapacitet koj obezbeduva •vrvna `etva na site posevi, vo site uslovi i odli~en kvalitet na sobranoto zrno;kapacitet na bunkerot za `ito •6000 ­ 8000 litri, mo`nost od samonivelirawe;turbo motori so snaga od 216 ks •i 255 ks, koj ovozmo`uvaat rabo­ta i vo najte{ki uslovi;heder 4,12 m ­ 6,0 metri, koj ovoz­•mo`uva niski rezovi i pri najgo­lemi brzini, so senzori za kopi­rawe na terenot i nagibot.

Koga doa|a vreme za sobirawe na letninata, doa|a vremeto na kombaj­nite. Site zemjodelci se svesni deka, navreme, treba da se o`nee. Vo `etva sekoja minuta e dragocena. Nema ze­mjodelec ili zemjodelska kompanija koja ne posakuva sovremen kombajn, so cel da se izbegnat nepotrebnite defekti i zastoi, da se zapazi kvali­tetot na sobranoto zrno, a rasturot da se svede pod 1 procent.

Problemot kaj nabavkata na novi kombajni e eden i edinstven ­ cena­ta. Okolu 115 iljadi evra e cenata so vklu~en 5% DDV. So ovie pari se prezema kontrola nad `etvata, a nesigurnosta od nenavremena i ne­sigurna `etva se sveduva na mini­mum, so potpolna udobnost:

kabina so avtomatski klima •ured, sedi{te so pnevmatska suspenzija;kontrola na upravuvawe i site •funckii samo so pomo{ na edna komandna poluga so kop~ina;monitori za vizuelno sledewe •na site funkcii;pred sezonski servis so cel •kontrola na site le`i{ta (so pomo{ na laserski top se meri temperaturata na site le`i{ta) i osnovni funkcii i dava~i na parametri so pomo{ na kompjuterska programa;hederi so mo`nost za nagodu­•vawe na pritisokot na tloto i prilagoduvawe na rezot poni­sko, po visina, so cel i polegna­toto `ito da mo`e da se o`nee vo te{ki uslovi za rabota;reverzibilen pogon koj se ak­•tivira so kop~e od kabinata i ovozmo`uva otstranuvawe na zaglaveniot materijal i podo­bar protok

Pi{uva:Nikola trampevski

DA SE NADEVAME DEKA SO NOVITE PRED­EVROPSKI FO N­ D OVI I MO@NOSTA OD 50% REFUNDIRAwE NA DADENITE SREDSTVA ZA NOVA MEHANIZA­CIJA, NABAVKATA NA NOVITE KOMBAJNI ]E STANE REALNOST I VO MAKEDONIJA.

Klimatizirana, komforna i pregledna kabina

Kopirawe na teren

Tehnologija baraban-slamotres

PRETPLATA

Po~ituvani pretplatnici, Ve molime, vo kuponot odgovorete na pra{aweto „{to najmnogu, a {to najmalku Vi se dopa|a vo spisanieto” i odgovorot, zaedno so potpolnetiot kupon i uplatnica (obrazec PP 10), pratete gi na:FFRM Medija“Gigo Mihajlovski” br. 31000 Skopje

So ovoj kupon, neotpoviklivo, se pretplatuvam na: ­ 3 broja ­ 6 broja ­ 12 brojaPretplatata ja uplativ na `iro smetka na FFRM Medija, broj 250005000048538, deponent Invest banka, so naznaka „Pre­plata za spisanie Moja Zemja” (Obrazec PP 10) od:

Ime i prezime _____________________________________________________

Adresa: _____________________________________________________

Telefon ______________________________________________________Trimese~na pretplata za spisanieto „Moja Zemja” ­ 150 denari, so DDV[estmese~na pretplata za spisanieto „Moja Zemja” ­ 250 denari, so DDV Dvanaesetmese~na pretplata za spisanieto „Moja Zemja” (~lenovi na FFRM) ­ 550 denari, so DDVDvanaesetmese~na pretplata za spisanieto „Moja Zemja” (ostanati ~itateli) ­ 850 denari, so DDV

(Za dopolnitelni informacii, kontaktirajte n#na telefonskiot broj 02/ 30 99 042)

„Moja Zemja” i „Toka Ime” Vi ovozmo`uvaat BESPLATNO oglasuvawe. Dokolku sakate da kupi­te, prodadete ili da najdete ne{to, Ve molime, ise~ete go ovoj kupon i pratete go na slednava po{tenska adresa:Redakcija na spisanie „Moja zemja” ili „Toka Ime“Ulica „Gigo Mihajlovski”, broj 31000 Skopje

KUPUVAM ­ PRODAVAM ­ BARAM_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Za oglasot da bide objaven vo naredniot broj na spisanijata „Moja Zemja” i „Toka Ime”, BESPLATNIOT kupon treba da pristigne do redakcijata, najdocna do 15­ti vo tekovniot mesec.

Oglasot treba da sodr`i maksimum 15 zborovi, a dokolku imate pogolem oglas, toga{ kontaktirajte ja redakcijata na 02/3099042.

Osven preku po{ta, kuponot mo`e da go pratite i na slednava mail adresa: todor.stojcevski@ffrm.org.mk

REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR

Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.

Domatite na vrvot na makedonskiot izvoz

Makedonskite domati se hit na me|unarodniot pazar. Tekovniot trend na rast na izvozot na domati prodol`uva ovaa godina, pri {to re~isi 80 otsto od nejzinata berba e ve}e izvezena, objavi Ministerst­voto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Pozitivniot trend se o~ekuva da prodol`i vo tekot na letoto, koga proizvodstvoto go dostignuva svojot mak­simum. Vo 2008 godina, Makedonija izveze okolu 62.526 toni domati vo vrednost od 21.12 milioni evra, re~isi dvojno pove}e, 36.593 toni izvezeni vo 2005 godina.

Podatoci od UNCOMTRADE (Izvozot vo Srbija go vklu~uva i Kosovo).

Izvor: www.setimes.com

Izvoz na piperka vo 2008

Izvozot na piperki ne postigna zabele`itelna brojka vo 2008 godina. Pove}eto od koli~inite koi se izvezu­vaat se so dobar kvalitet, sve`i i nameneti za proda`ba vo supermarketi vo sosednite zemji. Dodeka, del od niv se od vtora klasa i se otkupuvaat od prerabotuva~kata industrija vo Makedonija, koja e mnogu razviena i go otk­upuva pogolemiot del od doma{no proizvedenata piper­ka. Ponekoga{ duri i potrebite na prerabotuva~ite ne se potpolno zadovoleni od doma{noto proizvodstvo.

Podatoci od UNCOMTRADE(Izvozot vo Srbija go vklu~uva i Kosovo).

Izvor: AgBiz

tUrcIJaProizvodstvoto na zelen~uk i

ovo{je vo ovaa sezona Dobrata klima vo Turcija go poddr`uva rastot na

sektorot zelen~uk i ovo{je, koj pridonese kon dobivawe status na ovaa zemja kako eden od najgolemite proiz­voditeli. Turcija se stremi kon dobivawe polnopravno ~lenstvo vo EU, pritoa sve`iot zelen~uk i ovo{je bi bile najkonkurentni vo Evropskata Unija. Vo periodot januari­april 2009 godina, vkupnoto proizvodstvo na domati e zgolemeno mnogu vo sporedba so istiot period prethodnata godina. Proizvoditelite o~ekuvaat 25% zgolemuvawe vo ranoto proizvodstvo poradi dobrite klimatski uslovi. Godi{noto proizvodstvo e proceneto deka }e iznesuva 13,700,000 MT. Vkupniot izvoz na sve`i domati e zgolemeno za 19.46% vo periodot januari­april godinava. Rusija e glavnoto odredi{te za sve`ite tur­ski domati. Proizvodstvoto na domati zazema 38% od vkupnoto proizvodstvo na zelen~uk. Domatite mo`e da se odgleduvaat na celata teritorija na Turcija, no do­matite koi se konsumirat sve`i se odgleduvaat vo Med­iteranskiot region.

Izvor: www.fructidor.com

PazarNI INFOrMacII OD POLSkaDOMatI ­ Iako cenata na domatite, vo prethodniot period, se namali, sepak nivnata momentalna cena e preskapa za da bidat konkurentni so cenite od drugite zemji na ruskiot pazar. Kako rezultat na ova, izvozot na domati od Polska vo Rusija e namalen. Vo poslednite denovi, cenata na domatite vo kartonska ambala`a od 6 kilogrami iznesuva 0.58­0.62 evra i 0.62­0.66 evra za kilogram B, odnosno BB klasa.

PIPerka ­ Doma{nata crvena piperka se pojavi na pazarite vo Polska, no ponudata ne e golema. Vo po~etokot na juli, vo provincijata Mazovietski, vo regionot so golemo proizvodtsvo Przitik, cenata na crvenata piperka iznesuva{e 1.37 evra po kilogram. Se o~ekuva cenata da se namali kako {to raste ponudata.

Cenite na golemo na doma{nite blagi piperki se prili~no stabilni kako rezultat na stabilnata po­nuda na ovoj zelen~uk na pazarot. Vo sredinata na juli, cenata na zelenata piperka vo kartonska ambala`a iznesuva{e okolu 0.53 evra po kg. Cenata na belite piperki iznesuva{e malku pove}e okolu 0.76 evra za kg. Dodeka crvenata piperka e najskapa i iznesuva{e okolu 1.35 evra po kg.

REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR

kraStavIcI ­ Vo tekot na minatiot mesec mo`e{e da se zabele`i trend na rastewe na cenite na krastav­icite proizvedeni vo plastenici, osobeno kratkite krastavici. Slabata ponuda na ovoj zelen~uk ima{e se pogolemo vlijanie na nivnata cena. Vo sredinata na juli, krastavicite dostignaa cena od 0.68 evra po kg. Dodeka dolgite krastavici se poevtini i nivnata maksimalna cena dostigna do 0.45 evra po kg.

zeLka ­ Ponudata na mlada zelka e mnogu golema vo momentot. Vremenskite uslovi se podobni i zatoa zelk­ata raste brzo i dostignuva pogolema dimenzija. Spored vremenskite prognozi vremeto }e bide so pomalku do`d otkolku vo juni, {to zna~i deka ponudata na zelka }e prodol`i da bide visoka. Kako rezultat na ova, cenata na zelkata e niska i verojatno nema da se promeni. Vo sredinata na juli cenata za kg zelka iznesuva{e od 0.045 do 0.09 evra.

Izvor: www.fresh-market.pl; www.fructidor.com

veStI OD rUSkIOt Pazar

DOMatI ­ Rast na cenata na domatite od plastenici e zabele`ano na pazarite za zelen~uk i ovo{je. Spored vode~kite eksperti, lo{ite vremenski uslovi e pri~ina za namaluvawe na ponudata. Vo vtorata polovina na juli, cenata na domati iznesuva{e 0.99 evra po kg.

krOMID ­ Izvestuva~ite od pazarite za zelen~uk i ovo{je od Moskva izvestuvaat za poka~uvawe na cenata na kromidot. Vo vtorata polovina od juli, cenata na kro­midot uvezen od Turcija i Egipet iznesuvala 0.55 evra po kg. Treba da se spomene deka samo nekolku dena pre­thodno, cenata na kromidot iznesuvala 0.42 evra po kg.

Izvor: www.lol.org.ua

trgOvIJa Na DOMatI ItaLIJa

Italija e golem izvoznik, no i uvoznik na proizvodi od domati, prvenstveno zatoa {to ima vnatre{na trgovi­ja vo samata industrija. Taa uvezuva zna~itelna koli~ina kako input za ponatamo{na prerabotka. Posle SAD, Kina e najgolemiot izvor na ovoj uvoz. Pove}eto proizvodi od domati koi se uvezuvaat, se prerabotuvaat i povtorno se izvezuvaat. Regulativata za etiketirawe od 2004 godi­na, nameneta za favorizirawe na doma{nite proizvodi preku identifikuvawe na izvorot na inputot od domati, ne rezultira so zabele`itelno smaluvawe na uvozot, od Kina ili od drugi zemji. Neodamna vo italijanskiot izvozen pazar se slu~ija pomestuvawa. Opa|awe na izvoz na nekoi nivni tradicionalni pazari, kako {to e Ger­manija e smenet so rast na pazarite vo Isto~na Rvropa i Rusija. Dodeka Italija e eden od vode~kite izvoznici na preraboteni proizvodi od domati, za da se zadovoli doma{niot pazar i stabilnite pobaruvawa za izvoz, potrebno e zgolemuvawe na uvozot. Najgolemiot pazar za kineskoto domatno pire e Italija, kade {to toa se pre­rabotuva za ponatamo{na upotreba.

Izvor: www.fructidor.com

golemoproda`ni ceni vo Bugarija vo juli 2009 (vo amerikanski dolari)

grad Sofija varna

Proizvod Poteklo Cena Poteklo Cena

DomatiDoma{noMakedonijaPolska

1.010.650.86

Doma{no Polska

0.720.94

Piperki (zeleni)

Doma{noMakedonija

0.790.65

Doma{no 0.86

Piperki (babura)

[panija 3.60 [panija 3.60

Krastavici Doma{no 0.50 Doma{no 0.72

ZelkaDoma{noMakedonija

0.290.18

Doma{no 0.32

Jabolko (zlaten deli{es)

ItalijaAvstralija

1.870.94

Italija Avstralija

1.871.01

Jabolko (crven Deli{es)

ItalijaGrcija

1.870.72

Italija Grcija

1.870.86

Grozje Antigva i Barbuda 3.60 Antigva

i Barbuda 3.89

Izvor: www.ams.usda.gov

ceni na zemjodelski proizvodi vo nekoi od sosednite zemji

golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo juli 2009 (vo kuni)

Proizvodi Osijek Split Zagreb

Domati 7.50 7.00 6.00

Piperki 10.00 7.00 10.00

Piperki (babura) 8.00 5.00 5.00

Krastavici 3.30 4.00 3.00

Zelka 2.00 4.00 2.00

Pe~urki 22.00 23.00 18.00

Jabolko Ajdaret 5.80 6.00 6.00

Jabolko Jonagold 7.00 6.00 6.00Jabolko Zlaten deli{es

7.50 6.00 6.00

Grozje 21.00 25.00 18.00

1 Euro ­ 7.33 KunaIzvor: www.tisup.mps.hr

golemoproda`ni ceni vo Belgrad vo juli 2009 (vo dinari)

Proizvod Poteklo Cena

DomatiDoma{naMakedonija

5555

Piperki Doma{na 45

Piperki (babura) Doma{na 40

L uti piperki Doma{na 90

KrastaviciDoma{naMakedonija

2020

Zelka Doma{na 12

Jabolko Greni Smit Avstrija 110

Jabolko Zlaten deli{es Avstrija 110

Jabolko Crven Deli{es Avstrija 110

Grozje J. Afrika 250

1 Evro ­ 93 dinariIzvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu

golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo juli 2009 (vo evra)

Proizvod Min Maks Prosek

Jabolko Ajdaret 0.70 0.75 0.73

Jabolko Greni Smit 0.75 0.85 0.80

Jabolko Zlaten Deli{es 0.75 0.75 0.75

Jabolko Crven Deli{es 0.75 0.85 0.80

Trpezno belo grozje 1.90 1.90 1.90

Trpezno crno grozje 1.20 1.80 1.50

Domati 0.20 0.50 0.35

Piperka 0.50 0.60 0.55

Piperka (babura) 1.06 1.15 1.11

Krastavici 0.20 0.30 0.25

Izvor: www.amiscg.org

Proda`ni ceni vo albanija vo juli 2009 (vo lek)

Proizvod Tirana Fier Kor~a

Jabolko Ajdaret 60

Jabolko Zlaten deli{es 99 99 94

Jabolko Starking 99 78 63

Domati 41 23 33

Piperki (zelena) 21 16 32

Zelka 50 80 63

Krastavici 24 17 26

1 Euro ­ 129 LekIzvor: www.mbumk.gov.al

Proda`ni ceni vo albanija vo juli 2009 (vo lek)

Proizvod Tirana Fier Kor~a

Jabolko Ajdaret 60

Jabolko Zlaten deli{es 99 99 94

Jabolko Starking 99 78 63

Domati 41 23 33

Piperki (zelena) 21 16 32

Zelka 50 80 63

Krastavici 24 17 26

1 Euro ­ 129 LekIzvor: www.mbumk.gov.al

Proda`ni ceni vo kosovo vo juli, 2009 (vo evra)

Proizvod Pri{tina Uro{evac Pe}

Jabolko 1.00 1.00 1.30

Domati 0.70 0.60 0.80

Piperki (zelena)

0.80 0.60 0.70

Piperki (somborka)

1.20 1.30 0.70

Zelka 0.20 0.30 0.15

Krastavici 0.35 0.40 0.30

Izvor: www.food-ks.org

Promet na berzata vo Novi Sad od 13 do 17 juli 2009 godina

ProizvodPonudena koli~ina

Prodadena koli~ina vo toni

Finalni ceni vo

din/kg so DDV

p~enka JUS kvalitet, rod 2008. rinfuz

615 toni

275 toni

11,34 ­ 12,42 din/kg

p~enica, merkantilna, JUS kvalitet, rod 2009, rinfuz

1 565 toni

380 toni

10.15 ­ 10 ,26 din/kg

p~enica, merkantilna, JUS kvalitet, rod 2008., rinfuz

500 toni

375 toni

12,96 din/kg

1 Evro = 93 Dinari

ceni na berza vo

Budimpe{ta

P~enica P~enka

118.50 evra ton (fju~ers avg 09)

115.94 evra ton (fju~ers sept 09)

ceni na berza euronekst

Pariz 17.07.2009

P~enica P~enka

140.50 evra ton (fju~ers avg 09)

137.50 evra ton (fju~ers avg 09)

Fju~ersi se narekuvaat standardiziranite dogo-vori za kupuvawe ili proda`ba na odredena koli~ina na stoka po utvrdena cena i odreden rok vo idnina