Gospod Gnilc in kristala moci

Gospod Gnilc in kristala moči

TISK__Gospod_Gnilc_in_kristala_moci-prelom.indd 1 8/10/11 11:56 AM

Ofucane muštace! Tole je pa čisto čuknjeno …

Gravžarije gospoda Gnilca so bile nominirane

za več knjižnih nagrad, radi pa jih imajo celi kupi ljudi.

Tu je nekaj njihovih mnenj. Tudi knjiga

Gospod Gnilc in petični piškot si je prislužila

nekaj prestižnih nominacij.

POHVALE ZA GOSPODA GNILCA:

flSmešno? Kaj pa drugega … ZaskrbljujoËe enkratno.« Philip Ardagh, Guardian

»Tako smo se krohotali, da nas je vse bolelo.« Sophie, 9 let

»Prava norija, smešno, genialno … najboljša knjiga daleč naokoli, ne glede na to, kateri starostni skupini je namenjena … Stanton

je mojster, šefe.« Danny Baker, Radio BBC London

»Andy Stanton nakopici prismuknjenost in sale v rompompomu, ki izvabi smeh iz vsakega.« Sunday Times

»Strahovito zabavna zgodba.« Bookseller

»Najbolj smešna knjiga, kar sem jih prebral in kar jih še bom … Ko sem jo prebral mami, se je začela krohotati in se je skoraj

polulala, tako smešna je … Ko sem jo prebral, sem jo hotel še enkrat, tako dobra je.« Bryony, 8 let

v v


»Čudaško, odbito in enkratno.« First News

»Ko je gospod Gnilc stopil na star kos pice … kot bi jezdil na srfu s sirom in paradižnikom, je moj prijatelj Ethan izbruhnil v krohot in me prosil, naj mu preberem še enkrat in še enkrat.«

Theo, 7 let

flBizarne podobe, odbite šale in smisel za ustvarjanje eks-

centriËnih likov poskrbijo za povsem izviren bralni užitek. Na

Stantona bomo še raËunali.« Daily Mail

»Ta knjiga je nora, junaki so nori in vse, kar se zgodi, je noro.«

Matthew Sharrington, 11 let

»Druga knjiga o gospodu Gnilcu brni od izvirnosti, duhovitosti in traparij.« Scotland on Sunday

»Predstave, kakšna naj bi bila otroška knjiga, navije do skrajnosti.« Jewish Cronicle

» Gospod Gnilc tudi v drugi zabavni knjigi ni nic manj nagravzen.« First News

»Cinca marinca!« Ta knjiga je orenk prima! Andy Stanton je čisto preveč brihten in smešen in bi ga morali

zapreti nekam na temno, kjer ga nihče ne bi našel.«Jeremy Strong


Naslov izvirnika: MR GUM AND THE POWER CRYSTALSPrvič izšlo leta 2008 pri Egmont UK Limited, 239 Kensington High Street, London

W8 6SA

© za besedilo Andy Stanton, 2008© za ilustracije David Tazzyman, 2008

© za izdajo v slovenščini Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2010

Prevedel Boštjan Gorenc

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana821.111-93-32STANTON, Andy Gospod Gnilc in kristala moči / napisal Andy Stanton ; narisal David Tazzyman ; [prevedel Boštjan Gorenc]. - 1. izd. - Ljubljana :Mladinska knjiga, 2011Prevod dela: Mr. Gum and the power crystalsISBN 978-961-01-1552-6256973824

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega

avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki,

v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: www.emka.si

Za Tobyja na drugi strani sveta v Novi Zelandiji



Kazalo

Uvod 9

1 Nenavadna kamna 13

2 Poli tlači mora 26

3 Poli gre obiskat Staro Babico 45










12 Kaj se je zgodilo pri mlinu na veter 69

13 Lovljenje! 81

14 V drevesu 94

15 Stara Babica pripoveduje 110

16 Napad lumpardijarjev 124

17 Medtem v Španiji 133

18 Poli se vrne k mlinu na veter 140

19 V mlinu na veter 153

20 Kresni večer 170

21 Kapitan Odlični 203


Spoznajte nekaj meščanov Poprovega Gradca

Poli

Petek Bolšč

Ivan Janez Tretji

Gospod Gnilc

Gospodična Ljubka

Martin PralničarAleš Žnidar

Stara Babica

Hej!Kako to, dame ni v tej

zgodbi


Uvod

Zakaj se reči zgodijo?

» Z a kaj se reči zgodijo?« To je vprašanje, ki

ga imajo vsi v mislih. »Zakaj se reči zgo-

dijo, naravoslovje?« sprašujejo vse misli naravoslovje.

In na srečo ima naravoslovje običajno odgovor. Če na

primer vprašate naravoslovje, zakaj vaša mlajša sestrica

joka, je odgovor kot na dlani – zato, ker ste jo zafrka-

Hej!Kako to, dame ni v tej

zgodbi

9


vali, da je »smrda« in ji s kladivom razbili vse punčke.

Ali če vprašate naravoslovje, zakaj pada dež z neba, je

odgovor preprost – ker to pač počne.

Toda vsake toliko časa se zgodi kaj, kar je tako

neverjetno, da niti naravoslovje ne najde odgovorov.

Vzemite na primer strahovite dogodke minulega pole-

tja v mestecu Poprov Gradec. »Zakaj so se zgodili,

naravoslovje?« lahko vprašate. Vendar odgovora ne

boste dobili.

Kajti nekatere reči so tako nenavadne, da jih

naravoslovje ne more pojasniti. Ali matematika. Niti

10


11

športna vzgoja ne. Toda kot je nekoč rekla Stara

Babica, ko se je zibala na gugalniku pred kaminom:

»Preteklost se vedno ponavlja. Preteklost se

vedno ponavlja. Preteklost se vedno ponavlja.«

In morebiti je to vse, kar se da povedati o takšnih

rečeh.



13

1. poglavje

Nenavadna kamna

V se se je začelo nekega vročega popoldneva ob Poprovi

Bistrici, kjer raste ločje. Devetletna deklica po imenu

Poli je hopsala ob vodnem bregu in, jejhata, kako srečna

glodačka je bila! Bilo je sredi poletja in ves svet je bil njeno

igrišče, ki se je na vsakem koraku lesketalo od barv in raz-

burljivih dogodkov.


FLINK! Iz bistre vode se je v blesku srebrnih

lusk pognala postrv.

BZZZZ! Čmrlj je storil tisto zadevo, ko ti

prileti čisto blizu ušesa, da presenečeno poskočiš.

VUUUUUUS-COP-SPLJAC!Vodomec je veličastno zajadral v deblo javorja in

strmoglavil na tla, kjer ga je pohodila vidra.

> >

14


Obadi so obadali, kačji pastirji so pasli kače, žabe

pa so druga drugi z mobilci pošiljale sporočila »REGA

KVAK«. In sonce je sijalo na vse, kot bi hotelo reči:

»Hej, za hec vas častim cele kupe vročine.« Prav zares

je bilo sredi poletja.

»Ringa, ringa, raja, mamut pa nagaja,« je prepe-

vala Poli, ko je hojladrijasto poskakovala po poti.

»Deževnik pa priteče, pa vse na …«

15


16

BEVSK!Nenadoma je s Stare livade tamkaj prineslo glas,

tako srečen glas, da so za en samcat osupljiv trenutek

vsi vojaki na svetu odložili puške in se šli raje ristanc.

BEEEEEVSK!Znova se je oglasil, tokrat še srečnejši kot prej in

z nekaj dodatnimi E-ji na sredi in to brez doplačila.


17

»ISKRIČJE!« je radostno zavpila Poli. »To

je Jaka, najboljši lajač številka ena na lestvici lajačev, in

to je uradno Polijino dejstvo!«

Sledila je bevskanju in stekla skozi podrast na

Staro livado tjakaj in da! Tam je bil veliki Jaka osebno

in počel tisto, kar je imel najraje – s svojimi legendar-

nimi šapami je kopal orjaško luknjo. Prst je frčala,

muhe so brenčale, krave so mukale – bil je cel kaos.


»Hej, Jakec, jaz bi se tudi igrala!« se je zasmejala

Poli in stekla k njemu. Toda prav v tem trenutku se je

Jaka prikazal iz luknje, med srečnimi pasjimi čekani pa

je stiskal droben rjav predmet.

»Kaj si našel, kaj si našel?« je vprašala Poli in

božala razigrano žival, dokler ni ponosno izpljunil reči

v visoko travo. Bila je majhna vrečka, narejena iz raše-

vine in zavezana z rdečim trakom. Ponekod so jo nače-

18


le žuželke in buče, toda blago je bilo debelo in je pre-

stalo celo najpogoltnejše napade.

»Kaj je to?« je rekla Poli in poškilila na napis na

vrečki, ki je bil vanjo vpraskan z rjastim rdečim črni-

lom:

1559»Ooo,« jo je občudovala. »Ta vrečka je gotovo iz

19


tistih davno minulih starih časov, o katerih piše v učbe-

nikih za zgodovino. In najbrž kar poka od zakopanih

zakladov, ki jih že tisočletja ni noben videl.«

Poli je s tresočimi se prsti razvezala trak. Ko je

vsebino vrečke stresla na potno dlan, si je komaj upala

dihati.

»Cinca marinca,« je zavzdihnila. »Te reči so

orenk lepe!«

20


Kajti držala je dva nenavadno oblikovana kamna,

enega rožnatega in enega belega, ki sta se lesketala v

močni sončni svetlobi, lesketala bolj močno kot kar

koli, kar je Poli kdaj videla. Res sta bila prekrasna –

vendar, je pomislila Poli, je bilo na njuni lepoti nekaj

nenavadnega. Bila je lepota tiste mrzle, zlohotne sorte,

ki bi te uničila, če bi se ji preveč približal, tako kot pre-

krasna goska na pobočju griča.

21


22

Stopaš proti goski, čisto prevzet od njene lepote.

Hočeš se je dotakniti! Hočeš potipati njen mehak pernati

hrbet ali jo mogoče predrzno pobožati po vratu. Toda šele

ko si že čisto blizu, spoznaš, da to sploh ni goska, ampak

okruten volk z lakoto v očeh in s plastičnim kljunom, pri-

vezanim na obraz.

Naj se je Poli še tako trudila, ni mogla odvrniti

pogleda. Kamna sta bila tako lepa. Hotela ju je gledati


za vekomaj ali še malo dlje, če bi se dalo. Navdajala sta

jo z občutkom moči, kot da bi lahko dosegla kar koli …

Ob njej je Jaka šibko zacvilil in jo prestrašil, da se

je zbudila iz sanjarjenja in pogledala kvišku.

»Uf,« se je nelagodno zasmejala. »Lej, kako se je

stemnilo, medtem ko sem strmela v ta kamna! Čisto

sem izgubila občutek za cajt!«

In tako je Poli spravila kamna v žep in krenila

domov. Sonce je zahajalo, sence so se plazile na plano,

da bi se igrale, in zalotila se je, da stopa kanček hitreje

kot običajno.

23


»Ne zato, ker bi bila scagana ali kaj podobnega,«

je rekla Jaku. »Samo zato, ker me zanima, kako je, če

hitro hodiš, nič drugega.«

Toda ko sta hodila, je Poli imela občutek, da jo

motrijo neprijazne oči. In res si je oddahnila, ko sta se

končno oddaljila od rečnega brega in sta stopala proti

mestu.

»Ta kamna sta enkratna,« si je dejala pozneje tega

večera. Vendar ju je pred spanjem vseeno varno zakle-

nila v šatuljo za nakit.

24


25

25

»Ne, ker bi se ju bala ali kaj podobnega,« si je

dopovedovala. »Samo zato, ker rada spravljam stvari v

svojo šatuljo za nakit, nič drugega.«


Documents

Gospod Gnilc in kristala moci