Ofucane muštace! Tole je pa čisto čuknjeno … Gravžarije gospoda Gnilca in druge knjige iz zbirke so bile nominirane za več knjižnih nagrad,

radi pa jih imajo celi kupi ljudi. Tu je nekaj njihovih mnenj:

»Niti pomislite ne, da bi kupili kakšno drugo knjigo, ta je šmešna za umret.« Alex, 13 let

»Cinca marinca, ta knjiga je orenk prima!« Jeremy Strong

»Prava norija, smešno, genialno … najboljša knjiga daleč naokoli, ne glede na to, kateri starostni skupini je namenje-

na … Stanton je mojster, šefe.« Danny Baker, Radio BBC London

»Najbolj smešna knjiga, kar sem jih prebral in kar jih še bom … Ko sem jo prebral mami, se je začela krohotati in se je skoraj

polulala, tako smešna je … Ko sem jo prebral, sem jo hotel še enkrat, tako dobra je.« Bryony, 8 let

flSmešno? Kaj pa drugega … ZaskrbljujoËe enkratno.« Guardian

»Andy Stanton nakopici prismuknjenost in sale v rompompomu, ki izvabi smeh iz vsakega.« Sunday Times

flBizarne podobe, odbite šale in smisel za ustvarjanje ekscentriËnih likov poskrbijo za povsem izviren bralni

užitek. Na Stantona bomo še raËunali.« Daily Mail

»Stantonov robati humor skozi celo knjigo ne izgubi sape – bralci se zabavajo do zadnje pike.« Guardian

»Ilustracije Davida Tazzymana parirajo nespoštljivim prebliskom besednih čarovnij s skrpucanim užitkom.« Junior Education

»Čudaško, odbito in enkratno.« Primary Times

»Moji osemletni hčerki je povzročil dolge in boleče smejalne tre-

bušne krče ter ji dal vedeti, kako neubogljiva in poredna je lahko

književnost.« Daily Telegraph

»Kot vedno se Stanton zabava s pogovori, podrobnostmi in peklenskimi zasuki zgodbe.« Scotsman

»Tako smo se krohotali, da nas je vse bolelo.« Sophie, 9 let

»Smejali se boste tako silno, da vas bodo boleli deli telesa,

za katere se vam ni sanjalo, da jih imate.« F irst News

»Divje branje.« Sunday Express

»Knjiga je čisto čuknjena in še bolj – všeč vam

bo vsak prismojen trenutek.« TBK Magazine

»Kaotično blazna.« Jewish Cronicle

»Ustvarjena za žgečkanje vašega smisla za humor.« Glasgow

Herald

»Neskončno zabavno branje, ne glede na starost.« This is Kids' Stuff

»Resnica je limonov poljubček.« Petek Bolšč

»Genialne so.« Zoe Ball, Radio 2

6. knjiga

6

Kazalo

1. Na morje! 11

2. Mesarniške tegobe 20

3. Ivan na sledi 31

4. Hiša pomij pri Mastnem Ivu 47

5. Ivan zaseje seme maščevanja 67

6. Nezgoda z Ivanom in muhami 82

7. Večerjalna vojna 93

8. Junaki se vrnejo 108

9. Zdaj nas lahko reši samo ljubezen 126

10. Na vlaku v London 137

11. Staro londonsko mesto 143

7

12. Reza Stokavšek 165

13. Junaki se znova vrnejo. Tokrat je zraven še ena

oseba več. 174

14. Moč ljubezni 186

15. Konec dober, vse prima 210

Spoznajte nekaj meščanov Poprovega Gradca

Poli

Petek Bolšč

Ivan Janez Tretji

Gospod Gnilc

Gospodična Ljubka

Martin PralničarAleš Žnidar

Stara Babica

11

1. poglavje

Na morje!

To je zgodba o poprograjski bitki ali, kot so ji še

rekli, večerjalni vojni, ali, kot ji niso rekli Zakleti

bajti 2. In vedite, prijatelji moji – šlo je za res grozen

spopad. Tako kot vse vojne je bil poln blaznosti in

srda. Kakor v vseh vojnah si imel neustrašne junake in

okrutne podleže. Tako kot v skorajda vseh vojnah je

12

bila prisotna umazana mala opica po imenu Filip

Groza.

Vem, kaj se vam mota po glavi. Po glavi se vam

mota, kako se je večerjalna vojna sploh začela, kajne?

»Kako se je vse sprožilo?« pravite.

»Kje se je vse začelo?« sprašujete.

»Kaj blodiš s to opico?« poizvedujete.

»Zaprite goflje,« odgovarjam. »Nehajte mi težiti

s temi vprašanji, pa vam povem.«

13

Vse se je začelo na neki petek. In ne le, da se je

začelo na petek, začelo se je tudi s Petkom – s tem

čudovitim starim uglajenim gospodom Petkom

Bolščem, junakom mnogoterih pustolovščin in trikra-

tnim zmagovalcem Poprograjskega prvenstva v podvo-

dnem badmintonu za ženske.

In tu je kratka Petkova izjava:

14

»ŠTOKRLE.«Hvala, Petek.

Ampak ne tako hitro, kam se vam pa mudi? Ta

zgodba se ne začne samo s Petkom Bolščem. Kajti z

njim sta bila še njegova dobra prijatelja Poli in Aleš

Žnidar.

Veste, Poli je bila deklica s tiste vrste lasmi pešče-

ne barve, zaradi katerih se veseliš, da si živ, in s tisto

15

vrsto srca srčne barve, ki je tako pogumno, da bi se

spopadlo z levom, če bi si lev to zaslužil. Recimo, če bi

želel oropati svinčnike. Poli je štela komaj devet let,

vendar je bila junaška do zadnjega vlakna.

Aleš Žnidar pa je bil možic iz lecta z električnimi

mišicami in je v višino meril 16,24 cm, ker je od zadnje

knjige, v kateri je nastopal, zrasel za centimeter.

»Mogoče bom nekoč zrasel v pravega moža,« je

rad govoril. Toda to je bilo nemogoče.

16

Ali pač?

Da.

Vendar to zdaj ni važno. Aleš je bil večinoma

špasna mala iskrica in deklice so ga imele rade, ker je

bil luštkan ter so ga lahko oblekle kakor punčko in se z

njim igrale čajanke.

»O, ti moj luban piškoteljček,« se je ta trenutek

zasmejala Poli in se sklonila ter poljubila Aleša Žnidarja

na sočno rozinasto oko. »In to bodo najbolšejše počit-

nice!«