Glasilo - november 2011

NOVEMBER 2010/ŠTEVILKA 9/LETO XXVIII

Glasilo župnije

s Salezijanskim

Mladinskim Centrom

Ljubljana Rakovnik

KRIZA

je danes najbolj pogosta beseda. Svet se spopada z gospodarsko in poli-tično krizo. Podobno je tudi pri nas.Sedanji papež Benedikt XVI. se je vključil v reševanje z novim doku-

mentom. Pravi, da je to priložnost, da se preide k »novemu mišljenju« in »novemu globalnemu humanizmu«. Od »imeti«, kar je bilo do sedaj, na »biti«, kar upošteva tudi presežno. „Kriza obvezuje, da na novo zarišemo pot, da sprejmemo nova pravila in poiščemo nove oblike obveznosti, da zidamo na dobrih izkušnjah in zavržemo slabe. Kriza se tako spreminja v priložnost za trezen razmislek in novo načrtovanje.“/Benedikt XVI./ »Vsaka vlada, ki ignorira, omalovažuje ali zavrača etično, duhovno in religiozno dediščino svoje zgodovine, se do svoje lastne kulture obnaša zločinsko«, so besede francoskega predsednika Sarkozyja.

V naši državi pa skušajo predstavniki starega komunističnega sistema ohraniti vse svoje privilegije. Na podeželski župniji sem imel misijon.

november 2011, številka 9VARUJ NAS MATI 2

UVODNIK

Po kosilu sem odšel na sprehod po vasi. Dohitel me je starejši mož. Začela sva klepeti. Vprašal me je, kdo sem. Dejal sem, da imam misijon v njihovi župniji. Navdušeno je dejal:»Z župnikom sva dobra kolega, čeprav ne hodim v cerkev!« Povabil me je v bife na kozarec pijače. Ob pogovoru mi je naenkrat vprašal: »Kaj ga pa Rode lomi?« Vprašal sem ga, kako to misli. Dejal je: »Kaj piše neumnosti v pastirskem pismu«. »Kako to veš, če ne hodiš v cerkev«, sem se začudil. »Iz Ljubljane mi vse pošljejo!« Povedal je ime poslanca, ki je bil že v prejšnjem komunistič-nem režimu v ozadju vsega. Po celi državi imajo še vedno mrežo vaških agitatorjev, ki ustvarjajo javno mnenje. Sredi meseca oktobra letos smo imeli z zakonsko skupino mašo v vaški podružnični cerkvi. Ostareli cerkovnik mi je dejal: »Nič več ni lepo v naši vasi!« V središču vasi je trgovina in bife. Tam je zbirališče ljudi. Dejal je, da tako grdo govorijo čez Janša in vas duhovnike, da raje ne gre tja. Če že mora kaj kupiti, to na hitro opravi in gre.

Rešitev za našo državo ni v politikantstvu in zahrbtnih igricah, ki se jih gre bivši predsednik in njegov krog. Ustavno sodišče jim je dalo »klofuto«, ko so hoteli uvesti Titovo ulico v Ljubljani.

Jezusove besede: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega«, naj nam bodo vodilo. Ne nasedajmo reklamam in pro-pagandi v predvolilnem času. Podprimo programe, ki bodo prinašali rešitve za vse in ne za ozek krog izbrancev. Tudi naš glas bo odločal, kam se bo v prihodnosti usmerila naša domovina.

vaš župnik Franc


KORAKI

VSI SVETI

Ob prazniku vseh svetih ter spominu vernih rajnih, so pred nami naši pokojni bratje in sestre.

Letos se je med drugimi nepričakovano hitro poslovila od nas še ne 53 letna žena, mama ter babica. Beseda duhovnika ob pogrebni maši, moža in zakonske skupine ob pogrebu naj nam pomaga pri našem raz-misleku o življenju, trpljenju, smrti, večnem življenju, ter povezanosti z našimi pokojnimi.

Drage sestre, dragi bratje! »Preko gore trpljenja drži cesta v večno radost, preko gore smrti drži

cesta v življenje… Ne kapljica plemenite krvi, iz čistega Srca izlite, ni kanila brez koristi. Korak pod križem trepetajoč, je namenjen veselju naproti. Pride ura, ko bodo pogledale proti nebu zakrvavele oči, ko bo vzkli-

knilo Srce od prevelike bolesti: Elohi, Elohi… Takrat se bo dopolnil čas in duri se bodo odprle!« je zapisal naš pi-

satelj Ivan Cankar. Duri večnega življenja so se ob vzkliku: »Gospod, Gospod!« odprle

tudi naši + mami Irmi Krnc. Kaplje krvi z Jezusove srčne strani so tudi njej v Odrešenje.

Zahvala možu Petru, da me je pravi čas poklical. Prejšnji ponedeljek sem jo obiskal v bolnici. Čeprav je bilo njeno telo onemoglo, je bil njen duh poln življenja. Izžarevala je notranji mir, spokojnost. Čutila je, da ste z njo vsi njeni domači. Še posebej je bila vesela risb vnukov. Dejala mi je: »Ves čas molim in premišljujem…, še posebej mi je blizu Božja Mati Marija.« Pripovedovala je, kako je posebej na Kureščku doživljala njeno bližino.

»Sploh me ni strah; kar bo, pa bo: vse darujem za svoje.« Z globo-ko vero je prejela zakramente. Čeprav je lahko zaužila samo košček hostije, je čutila, da je v celoti Jezus z njo v tej uri preizkušnje…

Vsi smo poznali njeno dobroto, ljubezen… Velikokrat smo bili de-ležni njenega gostoljubja.


KORAKI

Še posebej sem pri njej občudoval, da je bila res dobra tašča. Marsi-kaj imamo tudi v šalah povedati o »taščah«. Na primer: »zakaj je apostol Peter zatajil Jezusa?« – »ker mu je ozdravil taščo…« Za + mamo Irmo pa lahko rečemo, da je bila res dobra tašča. Zmeraj je imela kaj lepega povedati o snahah. In snahi je nista znali prehvalit i… Z mlado druži-no je znala živeti v lepem sožitju… Koliko je bilo to vredno za vnuke? Čutilo se je veselje, ko je starejšega velikokrat pripeljala ministrirat. In vnukova vnema za ministriranje ji je omogočila, da je bila večkrat tudi med tednom pri maši. Tako se je v tem letu nevede pripravljala na končno srečanje z Jezusom.

V evangeliju smo slišali, da ob koncu življenja ne bo pomembno, kaj smo ustvarili. Jezus nas bo vprašal, če smo lačnemu dali jesti, če smo žejnemu dali piti, če smo tujca sprejeli, nagega oblekli, bolnega v ječi obiskali. Če smo delali dela usmiljenja, bomo deležni Božjega usmiljenja in večnega plačila. »Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« zaključi Jezus.

+ mama Irma je v veliki meri izpolnjevala ta dela usmiljenja. Pro-simo pri tej sv. maši, da bi bilo v našem slovenskem narodu čim več takšnih žena in mater.

Dragi mož Peter, draga sinova z družinami, mama, sestra; sorodni-ki in prijatelji pokojne. Vsem vam izrekam iskreno sožalje. Bogu ste lahko hvaležni, da vam je dal na pot tako dobro ženo in mater. Z dana-šnjim dnem je ne izgubljate. Z nami je. Z nebes nas bo s svojo pripro-šnjo spremljala. Naj počiva v Kristusovem miru. Amen.


KORAKI

DRAGI ŽENI IRMI V SLOVO

Draga Irma prišlo je najino slovo, tako nepri-čakovano, tako hitro, da še solze niso mogle

priteči. Prišel je trenutek, ko se spomin spremeni v bolečino, pogled ne zazna daljav, ko oko ne zazna barv, ko vonj ne zazna dišečih rož, ko srce ne najde pravega utripa, ko um obstane in ne dojame da te ni več.

20 avgusta je bilo 34 let od kar sva si pred Bogom obljubila večno zvestobo. Drug drugemu sva si vedno stala ob strani, se dopolnjevala in s tem krepila najino ljubezen, iskrenost in spoštovanje.

Vedno sem bil ponosen nate, z veliko ljubeznijo si urejala dom, pre-udarno z velikim veseljem si pristopila k vsakemu delu, nisi poznala besede ne morem, spopadla si se s poslovnim svetom, kljub težki pod-jetniški situaciji nisi popuščala, nič nisi prepustila naključju. Vedno si iskala nove poti, nove izzive, ki si jih uspešno speljala do konca.

Bila si dobrosrčna, marljiva, ljubeča žena, mati in babi. Nikoli ne bom pozabil, ko si rodila prvorojenca Miha in si mi s takim žarom ter srečo povedala:« Peter sina imava, sina.« Ravno tako si od veselja ble-stela ko se je rodil Andrej, oba si izročila v Marijino varstvo.

Zaupanje v Boga, ljubezen do sočloveka in svoj vzor si jima dala v trajno doto, kar verjamem, da bosta prenesla na svoje sinove in hčere.

Bila si zelo ponosna na svoji snahi, vedno si jima stala ob strani s spodbudnimi besedami ali s kompromisi urejala situacijo. Rada si jih imela, kot da bi bili tvoji hčeri.

Poseben prostor v svojem ljubečem srcu si imela za svoje štiri vnu-ke. Bila si zelo potrpežljiva z njimi in jih po babičino razvajala. Delo in igra z njimi ti je dajalo veliko radosti in veselja. Želja, da bi svoje pravljice o Stonogi, ki si jih s tako veliko ljubeznijo in iznajdljivostjo pripovedovala ob večerih, tudi napisala, se ti žal ni izpolnila. Vedno so rekli: »Babi pravljico, še eno o stonogi , babi samo še eno«, vedno si ustregla.


KORAKI

Draga žena Mici, ne vem kaj naj ti rečem v slovo. Beseda hvala se mi zdi tako malo, tako malo za srečo, radost, ljubezen, potrpežljivost, za vse kar sem bil deležen od tebe v najinem zakonu.

Vse to si mi dajala v najinem zakonu. Priznam, da včasih z mano ni bilo lahko, za kar te iskreno prosim odpuščanja.

Za tabo je nastala boleča praznina, ostali pa bodo lepi spomini sku-pnega življenja, katerega sva polno delila z starši, sestro, sinovi, vnuki, snahama in iskrenimi prijatelji. Irma tvoj iskren, sproščen smeh in tvo-ja vedrina bosta vedno ostala med nami, nikoli te ne bom pozabil.

V tolažbo in upanje mi je, da se nekoč ponovno srečava.

Tvoj Peter

DRAGA NAŠA IRMA.

Slomšek je zapisal:Sonce našega življenja hitro zahaja. Dan se bo nagnil in približal se

bo večer. Ne bo dolgo in Gospod nas bo poklical na plačiloObnemeli smo ob spoznanju in še vedno težko verjamemo, da si

tako hitro, človeško gledano mnogo prezgodaj odšla od nas. Naša sku-pna pot in s tem naše prijateljstvo sega še skoraj v naša otroška leta, ko smo se zbirali in srečevali pri verouku, nedeljskih mašah in veselih popoldnevih na Rakovniku. Rakovnik in Marija Pomočnica sta nas in nas bosta vedno povezovala, kot sta nas v času našega odraščanja, spo-znavanja sveta in prvih zaljubljenosti. Ko smo se še zelo mladi odločali za velike korake, sta bila tudi vidva s Petrom deležna blagoslova svetega zakona, v katerem sta svojima fantoma Mihu in Andreju nudila topel in nežen dom, ki je z leti prerasel okvire vajine družine in postal dom tudi Tini, Tadeji, Andražu, Nejcu, Maruši in Žan Luku. V vajin dom si z veseljem sprejemala tudi vajine starše, brata in sestri ter vse njihove drage.


KORAKI

Vedno pa si z nasmehom in odprtimi rokami sprejemala tudi nas, tvoje prijatelje. Tvoja iskrivost, urejenost, komunikativnost, predvsem pa toplina, ki je sijala v tvojih očeh nam je dajala občutek sprejetosti.

Naši skupni trenutki so bili trenutki življenjskega veselja, pa kdaj tudi žalosti, v katerih smo se vedno spremljali in podpirali, se skupaj smejali in jokali. Naša skupna srečevanja ob božji mizi in naših doma-čih mizah so bila vedno prostor za prejemanje in utrjevanje naše vere, ki nam je v tem trenutku, ko so nam Božji načrti in Božja pota nera-zumljiva, edina v oporo. Tolaži nas misel, da si sedaj srečna v objemu našega nebeškega očeta in da se pri njem enkrat zopet vsi srečamo.

Hvala ti, draga Irma za to kar si bila, hvala, ker si bila naša prijate-ljica in hvala, ker smo bili lahko tvoji prijatelji. Hvala ti za vso dobroto in pozornost, ki smo je bili deležni, hvala za nasmehe in dobro voljo, ki je bivala v tvojih očeh. Odpusti nam, če je naše prijateljstvo kdaj zašlo v nesoglasja in smo te s tem užalili.

»Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč je, zelo daleč….«Ljuba Irma, odšla si zelo daleč, pa vendar boš večno živela v naših

srcih. Radi te imamo.

V imenu »kofetarjev« Olga in Marija

PRVI PETKI

v triletni pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska 2015.1. Ali ga poznate?7. oktobra 2011, Rožnovenska Božja Mati

Kaj postajamo? To, kar mislimo, premišljujemo, kar zremo v svoji du-hovni domišljiji. Nebesa ali pekel se začenjata v nas samih, kam pač usmerjamo svoje misli, čustva, želje, hotenja. Dejansko smo to, kar »vlagamo« v sami sebe.


KORAKI

Molitev rožnega venca, to dolgo ponavljanje istih besed, ima prav ta namen, da naj svete skrivnosti in resničnosti, v katere se poglabljamo, postanejo vsebina tudi našega vsakdanjega življenja. Z vsako jagodo rožnega venca se prelije v našo dušo nekaj božanskega …

Pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska (1815–2015) za-čenjamo z vprašanjem in odgovorom lepe pesmi: »Ali ga poznate?« (Franc Mihelčič SDB) Njega, sv. Janeza Boska, ki je naš oče in naš sve-tnik. To je zgodba, ki ima nadaljevanje v našem življenju. To je Božja pesem, zapeta mladim v rešenje.

»Kaj je najlepše na svetu?« je don Bosko nekoč vprašal svoje fante. »Don Bosko!« je kar izstrelil neki fantič (MB VII 1001).

Otrok nepremično, zaupljivo gleda v obraz, v oči kakega človeka, tistega, ki v njem vzbuja upanje. Otrok vidi dušo v očeh. Tak je bil don Boskov pogled in nasmeh: to je nekaj, čemur se ne da upreti. (Poglejte don Boska slikarja Božidarja Jakca, ki smo ga natisnili na zgibanki za prve petke 2011– 2012!)

Don Bosko, njegova podoba, ki jo imamo pred sabo, je lahko naše ogledalo: staršev, učiteljev, vzgojiteljev, katehetov, duhovnikov … Glej-mo ga, naj preidejo na nas in v nas njegove poteze in njegovi občutki. Naj mladi vidijo tudi v nas najlepšo stvar na svetu. Ker nas gleda s sr-cem, ga glejmo še mi s srcem!

Počasi bomo tudi mi zmogli misliti in govoriti, kakor je mislil in govoril on, zlasti našim mladim: »Rad vas imam. Za vas živim. Vi ste sreča mojega srca. Med vami se počutim dobro.«

Nad dojenčka Janezka se je sklanjal ljubeznivi obraz njegove dobre in plemenite matere Marjete. Kot otroka ga je s toplo roko uvajala v ži-vljenje. Kot mladostnika ga je z modro besedo in nasvetom spremljala na pot v samostojno življenje. Janezek in Janez ter duhovnik Bosko je na svet gledal skozi materino obličje, z njenim srcem, se počutil varne-ga v njeni roki, se ravnal po njenem zgledu in njenih naukih.

Mladega Janeza je tudi očaral dobrotni obraz in plemenito srce du-hovnika Janeza Melhiorja Calossa, kaplana v Morialdu. To ga je usme-rilo na pot duhovnega poklica in nerazdružnega prijateljstva z mladi-


KORAKI

mi. Kaj bi bilo z Janezkom in Janezom, če se v njegovem življenju ne bi pojavila takšna mati in takšen duhovnik? Srečanja mladih z odraslimi so lahko usodna.

Kje in kdaj sem se srečal z don Boskom? Oprostite osebni izpovedi! V otroških letih na podstrešju rojstne hiše, kjer sem se »igral« z Mariji-nim listom, s Salezijanskim vestnikom. Posebej tudi ob pripovedovanju mame in očeta, ki sta obiskovala nedeljski Oratorij v Veržeju. Don Bo-skova podoba, tega ljubeznivega svetnika, se mi je neizbrisno vtisnila v glavo in srce. Ko je prišel čas za življenjsko odločitev, ni bilo niti najmanj-šega pomisleka, kam: obstajal je samo don Bosko in njegovi salezijanci.

Imate doma: Ognjišče, Mavrico, Družino, Misijonska obzorja, Sale-zijanski vestnik …?! To so papirnate »igrače«, ki lahko naredijo veliko v mladih dušah vaših otrok in vnukov. Kaj lahko najdejo vaši otroci v papirnati ponudbi na mizi?

Pa kaj bi to? Danes imajo naši otroci iz svoje sobe dostop po kanalih do vsega sveta, do neskončnosti, kar takrat nismo imeli. Tam je vse: vendar so to čedne in nečedne stvari, svete in grešne, pametne in ne-spametne, Božje in hudičeve … Spremljate svoje otroke na teh poteh, ali jim vse to prepuščate kot igrače, da počnejo, kar hočejo? Kaj klikajo vaši otroci? Naučite jih zahajati na ta pota in kraje po dobre in pleme-nite stvari. Tam je tudi podoba svetnika mladih – sv. Janeza Boska. Kaj, če jih bo prav ta nagovorila in osvojila?

Ali ga poznate? Ali ga poznajo, naši otroci in mladi? Morda se nam zdi, da je don Bosko že preveč blizu in mislimo, da ni več kaj, razen dolgočasja: »Že spet,« zavzdihnemo in zamahnemo z roko. Vendar. (V ponazorilo dovolitev oklepaju neko zgodbo. Janezek se je vrnil iz šole nekako slabe volje. Oče ga vpraša: »Kako je bilo?« »Še kar …« »Kaj je to, še kar? Si bil morda kaj vprašan?« nadaljuje oče. »Sem, pri zemljepi-su,« pravi Janezek. »In kaj si bil vprašan?« poizveduje oče. »Kje je Afri-ka.« »Pa tega nisi vedel,« se je začel hudovati oče, »tega nisi vedel, kje je Afrika!« Janezek odgovori z vprašanjem: »Ali ti veš, kje je Afrika?« »Seveda, seveda, Afrika, Afrika … Veš kaj, prav daleč ne more biti, ker se vsako jutro k nam v službo pripelje črnec …« pomodruje oče.)


KORAKI

Kje je don Bosko? Ga poznate? Kaj je don Bosko? Lahko nam je prav toliko znan in blizu kot Afrika, ker smo videli črnca. No, v našem primeru mislimo, da don Bosko ne more biti prav daleč, saj skoraj vsak dan srečamo njegove salezijance! Najbrž premalo, da bi uporabil nje-govo vzgojno modrost pri vzgoji otrok in mladine.

Treba bo kar v »Afriko«! V meni, v tebi, v vas, starši, vzgojitelji, se-stre, salezijanci: otroci in mladi morajo prepoznati podobo don Boska, svetnika, ki ga imamo in ga imajo radi. Danes smo zagledani v najple-menitejšo in najlepšo stvar, ki jo imamo: v Jezusovo prebodeno Srce, ki se v ljubezni daruje za nas. Prav to je vnesel v svoje življenje sv. Janez Bosko. Zato je bil tudi on za mlade najlepša stvar na svetu.

Ali ga poznate?Imel je rad najmlajše brate.Male je krog sebe zbiral,bednim solze je otiral. Bosko, naš svetnik, Bosko, naš svetnik.

Ali ga poznate?Njegove čednosti bogate,žarno se na njem blestijo,nežno ljubil je Marijo. Bosko, naš svetnik, Bosko, naš svetnik.

Ali ga poznate?To bajno rožo sredi trate?Vabi k sebi nas ljubeče,pot nam kaže rajske sreče. Bosko, naš svetnik, Bosko, naš svetnik.(Franc Mihelčič)


UTRIP

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET

V študijskem delu je misijonar g. Danilo Lisjak predstavil njegovo delo v misijonih. Pripovedovanje je obogatil s projekcijo fotografi j, ki so

zelo dobro in natančno predstavljale njegovo delo, razmere in življenje v Ugandi. Videli smo natančno mesto ekvatorja (ugotovili z gravitacijo), bambusov pragozd, opice, bivole, nilske konje, zebre, skladišče hrane, ...

Najljubša hrana g. Danila sta fi žol in ananas. Všeč mu je, da se hrani z roko in ne potrebuje vilic. Ko jedo, se morajo pokrižati.

V molilnici moli vsak večer z otroki. Zelo so mu všeč maše Swahili, ki trajajo kakšno uro.

Za kuhanje imajo rostfrei posode, da zdržijo, ker kurijo z evkalip-tusom. Kjer je vsaj malo zemlje, raste banana. Imajo vsaj 5 vrst banan. Domačini s posebnimi napravami lovijo in zbirajo kobilice, ki jih ku-hajo in nato prodajajo.

Na fotografi ji smo videli tudi naselje za otroke z ulice, otroke mater samohranilk. Prevzemajo tudi fante z ulice in jih potem vzgajajo in šola-jo. V šolo je bilo letos vpisanih čez 900 otrok. Imajo enake obleke in na tak način dosežejo, da otroci dobijo tako vsaj enkrat v letu novo obleko.

Kjer poteka misijon, je vse poraščeno, njiva je 2-krat bolj rodovi-tna kot v Sloveniji. Pripravljajo zemljo, nato prodajajo in tako dobijo sredstva za sanacijo misijona. Misijon je na višini 1105 m. Zgradili so internat in zdaj spet raste novo upanje. Imajo 6 osnovnih šol. V župni-ji pa je dejaven neke vrste župnijski svet. Zdaj začenjajo nov misijon, novo župnijo, kjer je okrog 25.000 ljudi, površine imajo okrog 25 ha. G. Danilo je tudi v tem področju analiziral vodo in je dobra za pitje.

Ker smo imeli srečanje 10. oktobra, ko je godovni dan g. Danila, nam je na kratko predstavil njegovega zavetnika sv. Daniela Combo-nia. Je prvi škof, ki je bil imenovan od propagande Fide. Umrl je zapu-ščen v Knobleharjevi hiši. Priznanje je dal Knobleharju, čeprav se nista nikoli srečala, ampak sta si le dopisovala. Sv. Daniel je bil največji Don Boskov prijatelj. Svetnik je postal v zadnjih letih.

Barbara Oblak


UTRIP

DUHOVNO SREČANJE ZAKONCEV

Našega rednega duhovnega jesenskega srečanja smo se udeležili zakonci, ki nas je izzval naslov: Ko vas pokliče ljubezen, ji sle-

dite. Nagovorila nas je uršulinka s. Judita Mihelčič, ki nas je presenetila s svojo odprtostjo in iskrenostjo.

Takoj na začetku smo premišljevali ob njenih avtorskih risbah in mislih, obogatenih s stavki iz Svetega pisma. Po razmišljanju pa nas je izzvala z vprašanjem, kaj zame, danes in tukaj pomeni živeti v ljubezni. Nato še vprašanje za naju, katera obdobja ljubezni sva preživela skupaj in kaj je tisto, kar želiva midva uresničiti v najinem življenju (ali vle-čeva slabe družinske navade še iz primarne družine). Popeljala nas je skozi dobo odraslosti in opisala, skozi katera obdobja gremo in kako predelamo obdobje krize, ki se kaže v nezadovoljstvu in kliče po novih vprašanjih, odgovorih in navadah. V obdobju, ko staro ne zdrži, nove-ga pa še ni, smo iskalci, ki se oziramo v svojo notranjost in na Boga, ter iščemo odgovore in pravo smer. Takrat nam pomaga zavedanje resnice o sebi: da sem grešnik, kateremu Bog odpušča in da sem ljubljen.

Vso razlago je s. Judita obogatila s pripovedovanjem lastne izkušnje doživljanja zakona njenih staršev. V njunem medsebojnem odnosu je zaznala zorenje v ljubezni in velik božji blagoslov do njunega zadnjega skupnega trenutka.

V njeni podelitvi smo bili nagovorjeni, da tudi sami pogledamo na svojo pot, ohranjamo držo odprtosti za vse kar nam življenje prinese in živimo v zavedanju nenehne navzočnosti Boga.

Mihaela

PRIJATELJSKI TURNIR V NOGOMETU

V sredo 5.10.2011 je na Rakovniku potekal prijateljski turnir v no-gometu. Turnirja so se udeležile ekipe Kodeljevo, Skala in Rakov-

nik. Tekme so služile kot uvod v začetek Salezijanske športne lige, ki


UTRIP

združuje več kot 200 mladih v turnirjih odbojke, košarke in nogome-ta. V ekipah je bilo opaziti veliko novih obrazov, pa tudi kakšno staro »faco« smo opazili. Kljub temu, da je šlo za prijateljski turnir, so bile tekme zelo napete in vzdušje podobno tistim, ki smo jim priča pred malimi ekrani. Na Rakovniku smo doživeli lepo športno popoldne, zato hvala ekipama Skale in Kodeljevega, s katerima že vrsto let dobro sodelujemo. Čeprav so bili rezultati postranskega pomena, je končne izide potrebno omeniti. SKALA : KODELJEVO – 0 : 2; KODELJEVO : RAKOVNIK – 1 : 3; SKALA : RAKOVNIK – 4 : 0.

Spisal: Božo Zajec

DEKANIJSKO ROMANJE

Letošnje jesensko dekanijsko romanje je bilo romanje z muzejskim vlakom po Bohinjski progi in obiskom škofi jskega romarskega sve-

tišča koprske škofi je v Logu pri Vipavi. Na Rakovniškem avtobusu smo bili romarji z Rakovnika, Rudnika, Iga in Tomišlja.

Peljali smo se do železniške postaje Bled – Jezero, kjer smo poča-kali še na ostale 4 avtobuse. Skupaj smo se odpravili na muzejski vlak. Odpeljali smo se po Bohinjski progi in ob mestih po I. sv. vojni vse do Nove Gorice.

Bohinjska proga je proga od Bleda proti Bohinjski Bistrici, ki sle-di toku Save Bohinjke. Proga v 6327m dolgem Bohinjskem predoru prečka razvodnico med Jadranskim in Črnim morjem, nato sledi toku Bače. Od Mosta na Soči do Solkana poteka ob naši najlepši reki Soči, ki jo v Solkanu drugič prečka preko znamenitega Solkanskega mostu. Ta most je zgrajen iz rezanega kamna z lokom dolgim 85m in je še danes največji kamniti most iz rezanega kamna na svetu. Proga ima značaj najtežje gorske proge. O izredni težavnosti pričajo podatki, da ima proga na celotni trasi 35 predorov s skupno dolžino večjo od 28 km in pet galerij s skupno dolžino 565 m. Proga prečka Savo Dolinko, trikrat Savo Bohinjko, enajstkrat Bačo, enkrat Idrijco in dvakrat Sočo.


UTRIP

Svečanost ob otvoritvi slovenskega dela Transalpine je bila na Jeseni-cah 19. julija 1906. Tega dne se je z dvornim vlakom zapeljal po progi avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Med soško fronto je bila proga prekinjena na več mestih, topovske granate so porušile nekaj mostov. Proga je danes namenjena le potniškemu prometu in enemu paru tovornih vlakov na dan na Bohinjski progi.

Nas pa je pot vodila med kraji Bled, Bohinjska Bela, dolina Save Bohinjke in vas Obrne, Bohinjske Bistrice, Bohinjskega predora, ki je najdaljši predor na progi, Podbrda, Baške Grape, Grahovega ob Bači, Mosta na Soči, Kanala ob Soči, krajih Soške Fronte, Anhovo – Deskle, Solkanskega mostu, Solkana vse do Nove Gorice.

V Novi Gorici smo se ustavili v cerkvi Kristusa Odrešenika, kjer smo imeli litanije. Po litanijah smo se odpravili v Log pri Vipavi. V Ma-rijini božjepotni cerkvi smo imeli sveto mašo. Nato smo se odpravili do Škofi jske klasične gimnazije v Vipavi, kjer smo se telesno okrepčali. Sledil je odhod proti domu.

Vožnja z muzejskim vlakom po področjih I. svetovne vojne nam bo ostala v lepem spominu.

Alenka Javoršek

PASTORALNI DOM

Kmalu bo sedem let, kar se je župnišče preselilo v obnovljeno stav-bo … , ki se je najprej imenovala (od l. 1909) »nova«stavba, po-

tem »konvikt«, več let je bila stavba namenjena raznim šolam (obrtne šole, druga realna gimnazija, začetek osnovne šole Oskar Kovačič). V petdesetih letih pa je za več kot štiri desetletja to postala »Angora«, v kateri je bilo tekstilno podjetje. Ko smo začeli z obnovo te stavbe, zanjo nismo takoj našli primernega imena, starih imen pa nismo hoteli ob-držati, zato smo jo začasno poimenovali »A« stavba.

Po več letih se je izoblikovalo mnenje, da je najbolje, če tej stavbi rečemo: PASTORALNI DOM. Naj postane res dom za vse, ki prihaja-


KARITAS

jo na Rakovnik: za veroučence in njihove starše ter številne župnijske skupine, pa za mnoge mlade in manj mlade od blizu in daleč, ki hodijo v Salezijanski mladinski center … Ime nove stavbe se je že pojavilo v vitrini cerkve na moški strani, pred dnevi pa tudi ob vhodu v stavbo na označevalni tabli.

‘’SRCE, KI VIDI’’

je letošnje geslo : DOBRODELNE AKCIJE ŽUPNIJSKE KARITAS :»KLIC DOBROTE 2011«Srce, ki vidi, je src e, ki zazna stisko sočloveka in mu po svojih mo-

čeh skuša pomagati. To je srce, ki zna poslušati, tolažiti, se čemu odpo-vedati za drugega, ki zna jokati z drugim in se tudi smejati z drugim. Srce, ki je polno ljubezni, ima še vedno prostor za drugega in ga spre-jema, v dobrem in slabem.

Srce, ki vidi, ne gleda le z očmi, ne gleda le zunanjosti - srce, ki vidi, gleda človeka z razumevanjem, nagovarja človeka, opaža mnogo več kot same oči: ne vidimo samo razne obrazce za pomoč, nepravilno zapravljanje denarja za cigarete, pijačo, …. Takrat vidimo tudi osamlje-nost, neznanje, nervozo, žalost in še kaj.

Če se odzovemo na stisko sočloveka in pokažemo, da nam ni vse-eno, kaj se dogaja z našim sosedom, prijateljem, kaj se dogaja v naši družbi, pokažemo, da aktivno odgovarjamo na potrebe ljudi, da smo glas tistih, ki ga nimajo, in si upamo v družbi zagovarjati dostojanstvo vsakega človeka, solidarnost in druge vrednote, ki jih nekateri želijo izbrisati iz naše družbe.

Če presojaš ljudi, jih nimaš časa ljubiti . Ne dopustite, da katerikoli člo-vek, ki je prišel k vam, ne bi odšel od vas vsaj malo srečnejši (mati Tereza)

Naše celoletno zbiranje prispevkov za pomoč ljudem v stiski, kate-rih število žal še vedno narašča.

Leto je naokoli in upamo, da lahko v naši župniji, v naši skupnosti, kjer bivamo in delujemo, zaupamo v Božjo ljubezen in dobroto, da ši-


KARITAS

rimo upanje in solidarnost, tudi med tiste, ki so v stiski. Verjamem, da smo živa župnija in da znamo poskrbeti za naše bližnje.

S sredstvi karitativne-dobrodelne adventne akcije želimo tudi letos pomagati družinam in posameznikom v stiski v naši župniji, zato bo:

V NEDELJO 13. novembra 2011 PRED SVETIMI MAŠAMI možnost darovanja (hrana, denarni prispevki …) pred vhodi v cer-

kev Marije Pomočnice na Rakovniku.Za »odprte roke in srce« v dobrodelni nabirki Karitas se zahvalju-

jemo vsem dobrotnikom, samo z darovi in prostovoljnim delom skozi celo leto pomagamo našim bližnjim. Za vsak vaš dar iskren: Bog po-vrni!

Ljubezen je sadež vsakega letnega časa in v dosegu vsake roke (mati Tereza)

VABILO ZA STAREJŠE, BOLNIKE, INVALIDE :Sobota 3. decembra 2011 je prva sobota v adventu. V začetku ad-

venta, ko smo v pričakovanju Jezusovega rojstva, ste vabljeni k sveti maši:

Torej v soboto 3.decembra 2011 ob 10h bo v naši cerkvi, cerkvi Marije Pomočnice sveta maša, med sv.mašo bo priložnost za zakra-ment bolniškega maziljenja, pred in med sv.mašo bo priložnost za spoved.

Zbrali se bomo pri sveti maši – sveta maša je daritveni spomin, v katerem je prisotna Kristusova daritev na križu in hkrati sveti obed zakramentalnega prejemanja Gospodovega telesa in krvi.

Nasvidenje pri Mariji Pomočnici na Rakovniku, pričakujemo vas! Za vse tiste, ki zaradi bolezni in onemoglosti na srečanje z Jezusom

ne pridete, bomo pri sveti maši molili!V soboto 26.novembra 2011 ob 1955 bo dobrodelni koncert Klic do-

brote 2011 iz Celja z neposrednim prenosom na RTV SLO.Vabljeni na pletenje adventnih venčkov v tednu pred 1. adventno

nedeljo od 21. do 26.11. čez cel dan v prostoru pod cerkvijo, da se sple-


UTRIP

tejo venčki in prijateljstva in deli znanje pletenja venčkov. Priporoča-mo se za okraske, ki se vpletajo v venčke (trakce, strožke, ipd).

Judita Petelin

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v novembru 10.11.2011 od 1700 do 1900

TR: 02058-0253398959 NLB

NACIONALNO SREČANJE MENTORJEV

V soboto 22.10 je v Sevnici potekalo sedaj že tradicionalno letno srečanje mentorjev, ki delujejo pod okriljem Salezijanskih mla-

dinskih centrov. Zbralo se nas je zavidljivo število. Program je poleg družabnega dela, katerega del je bil tudi kostanjev piknik, vključeval tudi informacijsko in strokovno noto. Tako smo v prvem sklopu pri-sluhnili predstavitvi dejavnosti po posameznih mladinskih centrih in si bili sklepčni v ugotovitvi, da mladinski centri živijo in v svojih vrstah združujejo množico mladih, ki delujejo v duhu Janeza Boska. Še en-krat je bila posebej izpostavljena težnja po medsebojnem sodelovanju pri utrjevanju mladinskih centrov, tako na programskem kot na pro-mocijskem nivoju. Po kratkem oddihu smo v goste povabili gospoda Toneta Ciglarja, ki nam je s svojo gorečnostjo predstavil Don Boska danes in nas opomnil na temelje na katerih je Don Bosko gradil. Po vodeni debati je sledila kratka evalvacija srečanja in odlično kosilo.

Srečanja mentorjev na nacionalni ravni so bistvena za pripravo in vo-denje enotnih projektov, ki se jih mladi znotraj mladinskih centrov lote-vajo. Podpora in uvid, da nas je več, ki delujemo za isti cilj, je vsekakor dobrodošla, še posebej takrat, ko nam ne gre vse tako kot si predstavlja-mo. Hvala vodstvu in mentorjem iz Sevnice, ki nas vsako leto gostijo in pa animatorjem iz Kodeljevega, ki so letošnje srečanje pripravili.

Bojan Zajec


UTRIP

DUHOVNO BOTRSTVO ZA BIRMANCE

V začetku oktobra smo v naši župniji začeli s t. i. duhovnim botr-stvom za birmance. Duhovni boter vsak dan zmoli Očenaš in

Zdravamarijo za enega od birmancev. Vesel sem hitrega odziva župnij-skega občestva – v enem tednu je vsak od 41 birmancev dobil svojega duhovnega botra. Hvala vam; hvala tudi vsem, ki molite za blagoslov katehetskega dela.

Jure Babnik

SPOZNAVNI VIKEND BIRMANCEV!

21. 10. 2011 smo birmanci odšli na spoznavni vikend v Želimlje. Cilj tega vikenda je bil boljša prijateljstva med birmanci in njihovimi

animatorji. Okoli pete ure popoldne smo se vsi zbrali pred vhodni-mi vrati stavbe kjer smo bivali. Razvrstili smo se v sobe in se zbrali v veliki dvorani. Animatorji so nam skozi igro predstavili vsebino tem, ki smo jih kasneje obravnavali. Po končanem pogovoru smo oddivjali ven. Čeprav je bilo mraz smo bili vsi dobre volje, da smo lahko skupaj. Nekatere je bilo strah, da tukaj straši, a so skozi igro to pozabili. Ob vrnitvi nas je na mizi pričakala topla in okusna večerja. Temu je sledil pogovor o zgodbi in zabavni večer. Vsi smo utrujeni odšli v svoje sobe in poizkusili zaspati. Zaradi dobre družbe nam je to uspelo šele po do-bri uri.

Zjutraj so nas animatorji toplo zbudili in nas odpeljali na jutranjo molitev in zajtrk. Temu je sledil pogovor v birmanskih skupinah in po tem odlični makaroni. Po zasluženem počitku se je na igrišču odvil turnir v košarki in nogometu. Nadaljevali smo s sveto mašo. Kmalu pa je napočil čas, da pospravimo svoje stvari in na dvorišču so nas že pričakali starši.

Ana Lešnjak in Eva Žukovec


UTRIP

ZAČELI SMO SALEZIJANSKO ŠPORTNO LIGO

9. oktobra popoldan se je v Salezijanskem mladinskem centru Ra-kovnik začela nova sezona Salezijanske športne lige. Po molitvi in

uradni predstavitvi sodelujočih ekip je sledilo družabno popoldne ob prijateljski igri in slastnih čevapčičih. Ker so se nam letos pridružile nekatere nove ekipe, je sedanje skupno število udeleženih ekip 26 (6 – košarka, 6 – nogomet mlajši, 8 – nogomet starejši, 6 – odbojka). Prve tekme so že stekle v dveh sledečih si nedeljskih popoldnevih (nogomet na Škofl jici, košarka in odbojka v Želimljem). Vsem udeležencem in navijačem želimo, da jim tekmovanja pripomorejo h kvalitetnejšemu telesnemu, duhovnemu in družbenemu življenju.

ZAČENJA SE KOŠARKA ZA MLAJŠEletnik 1997 do vključno 2000trener: Andrej Sladičtermin: ponedeljek, ob 16:30prvo srečanje: 7.11

ZAČENJA SE BIBLIČNA SKUPINAprvo srečanjevoditeljica: Jana Podjavoršektermin: 4. torek v mesecu, ob 20.00prvo srečanje: 22.11


S. DAMJANA TRAMTE;

PREDSTOJNICa slovensko-hrvaške inšpektorije sester hčera Marije Pomočnice

INTERVJU

Koncem avgusta ste prevzeli vodstvo slovensko-hrvaške inšpektorije sester Hčera Marije Pomočnice. Kako gledate na svoje imenovanje?Imenovanje za to službo, ki sem ga prejela s strani vrhovne predstoj-nice, me je malo prestrašilo, ven-dar ga sprejemam v veri in z op-timizmom. Če je Bog zaupal in v preteklih letih znotraj inšpektorije delal dobro, tudi jaz zaupam, da bo enako v »mojih« šestih letih On tisti, ki bo vse usmerjal, vodil in podpiral.

Ali lahko kaj več poveste o svoji poti po-klicanosti? Izhajam iz župnije Škocjan pri Novem mestu, kjer so pred leti še delovali salezijanci, danes pa so župnijo nazaj prevzeli škofi jski du-hovniki. Tako sem prav preko sa-lezijancev spoznala sestre Hčera Marije Pomočnice, prišla na Bled na duhovne vaje in se tam odločila za duhovni poklic, čeprav sem v se-bi vedno gojila željo po tem, da bi bila doma, da bi bila mamica šte-vilnim otrokom. Dom in družina

sta mi bila vedno zelo pri srcu, pa me je Bog, tako kot pravi Sveto pi-smo, »okrog prinesel«. Kasneje in tudi danes vendarle ugotavljam, da je Bog uresničil moja hrepe-nenja v večji meri kot sem si ka-darkoli lahko to predstavljala. Kot redovnica in danes tudi kot pred-stojnica čutim, da je v mojem po-slanstvu materinstvo velika nalo-ga in da imam v tej vlogi doseg do mnogih ljudi in nisem omejena sa-mo na pet, šest ali deset otrok, ki bi jih lahko rodila. Po drugi strani pa je ustvarjati dom v salezijanski ka-rizmi tako nekaj lepega in močne-ga ter predstavlja zame nalogo in izziv, da tam, kjer sem, ustvarjam vzdušje sprejetosti, veselja, prepro-stosti, kar pravzaprav dom je.

Kako to poklicanost živite skozi svoj poklic? Včasih vem, smo Vas slišali tudi na radijskih valovih?Svoje redovno življenje sem zače-la v skupnosti na Bledu. Kasne-je sem študirala v Rimu, kjer sem tudi sodelovala na Radiu Vatikan. Po študiju sem svojo pot nadalje-


INTERVJU

vala v Ljubljani na Gornjem trgu, kjer smo odpirali dijaški dom za srednješolke, ki se je v zadnjih le-tih preoblikoval v študentski dom. Tako sem velik del takratnega časa preživela pri spremljanju in vzgo-ji najstnic. Po obdobju Ljubljane sem odšla v Mursko Soboto, kjer sem vodila katoliški vrtec Laura, ki smo ga ustanovile sestre HMP; hkrati pa sem s tamkajšnjimi so-delavci na noge postavljala lokal-ni studijo Radia Ognjišče, od ko-der me je bilo preko radijskih valov tudi večkrat slišati. Po šestih letih dela v Pomurju sem se vrnila tja, kjer se je pravzaprav vse začelo, to-rej na Bled v prenovljeno hišo in razširjeno sestrsko skupnost. Dvo-letna izkušnja mi je bila zelo dra-gocena prav zaradi povezovanja aktivnega udejstvovanja, ki ga je pastoralno delo v Marijinem do-mu zahtevalo, po drugi strani pa zaledje molitve, darovanja, tudi žrtve bolnih in starejših sester. Po-srečena oblika sožitja, druženja mlajših in starejših v tem skupnem poslanstvu: živeti, darovati, delati za dobro mladih in vseh, h katerim smo poslane. Avgusta letošnjega le-ta pa sem prevzela vodenje inšpek-torije.

Oktobra je minilo 75 let od prihoda HMP v Slovenijo. Kakšno je poslanstvo Hčera Marije Pomočnice v današnjem času?Osnovno poslanstvo je pravzaprav vedno isto, ker izhaja iz karizme našega ustanovitelja Svetega Jane-za Boska in soustanoviteljice Sve-te Marije Dominike Mazzarello, ki je: darovati svoje življenje Bo-gu za mlade. Res pa je, da se le ta udejanja v konkretnih okoliščinah. Obletnica prihoda sester v Sloveni-jo je za nas velik mejnik in izziv, da pregledamo do sedaj prehoje-no pot. V tej luči smo zelo hvale-žne bratom salezijancem, ki so pri-šli v Slovenijo že dobrih trideset let pred nami in so tudi med dekleti zaznali duhovne poklice napolnje-ne s salezijansko karizmo. Ta de-kleta so potem usmerjali k našim sestram v Italijo. Kasneje so bili zopet salezijanci tisti, ki so prosili predstojnice, naj pošljejo nekaj se-ster, da bi svoje poslanstvo vzgoje deklet razvile tudi v domovini. Le-ta 1936 se je to tudi uresničilo. Na-ša hvaležnost salezijancem je veli-ka in ob takšnih jubilejih jo želimo ponovno izraziti. Morda še zani-mivost, da so te prve sestre prišle kot misijonarke v svojo domovino,


INTERVJU

kar je zelo neobičajna praksa. Cve-toče delo prvih sester v domovini je uničila vojna, vendar so sestre ostale zveste svojemu poklicu. Po-stopno so obnovile tudi svoje delo-vanje, ki se širi in utrjuje še danes. Programi so dobili širši spekter, po drugi strani pa si zelo prizadeva-mo in mislim, da je to naloga te-ga trenutka, da našim dejavnostim dajemo svežino in tistega pravega duha zavzetosti, gorečnosti in tudi poguma v spremljanju mladih.

Sedež slovensko-hrvaške inšpektorije HMP je v Ljubljani na Rakovniku. V ka-kšnih odnosih ste sestre s salezijansko družbo, ki prav tako »domuje« na Ra-kovniku?Po karizmi smo si s salezijanci bra-tje in sestre. Po tej plati smo si zelo blizu. V konkretnem uresničeva-nju pastoralnih nalog smo precej samostojni, vendar se v nekate-rih dejavnostih tudi povezujemo in ustvarjamo pozitivne izkušnje skupnega razmišljanja. Tak pri-mer je priprava gradiv za Oratorij, DUŠA (duhovna šola za anima-torje), SMG (Salezijansko mladin-sko gibanje) na narodni in med-narodni ravni idr. V teh projektih smo si sodelavci. Tudi medsebojna

duhovna opora je pomembna in vredna omembe. Nobeno področje pa ni popolno in si seveda želimo ustvarjati več medsebojnega, naj-prej poznavanja, zaupanja in po-sledično boljšega sodelovanja.

Kako vidite povezavo HMP z lokalnim okoljem in Rakovniško župnijo?Rakovnik nam je posebej ljub, ker so naše prve štiri sestre leta 1936 prišle prav sem na Rakovnik. Pri-šle so pod okrilje Marije Pomočni-ce. To je nepozabno in to ostaja. Hčere Marije Pomočnice se v za-vetju Marije Pomočnice na Rakov-niku dobro počutimo. Vključenost v župnijo se je s tem, ko smo pred leti tukaj odprle hišo, samodejno razvila. Vstopile smo v katehezo in v druge dejavnosti. Rade živi-mo z ljudmi in dogodki tega kraja. In kjer se da kaj dobrega storiti ali podpreti, tja rade pristopimo.

Časi niso ravno naklonjeni duhovnim poklicem. Kako vi vidite današnjo si-tuacijo in na kakšen način se v vaši in-špektoriji soočate z manjšim številom duhovnih poklicev?Časi res niso naklonjeni, vendar Bog kliče tudi v časih, ki niso na-klonjeni. V tem dobrem mesecu


INTERVJU

odkar sem v službi predstojnice inšpektorije, mi je v veliko veselje predvsem pogovarjati se z dekleti, ki čutijo ta klic. Časi so težki, ven-dar Bog kliče in mladi tudi danes slišijo. Novih poklicev seveda ni v obilici, vendar moramo vedeti, da jih nikoli ni bilo v obilici. Po kaplji-cah so prihajali in prihajajo, tudi danes.

Imate morda še kakšno sporočilo za mlade, katerim ste v zgled?Rada bi uporabila kar besede na-še najmlajše sestre, sestre Katje, ki je 5. avgusta na Bledu izpove-dala prve zaobljube. Ob koncu, ko se je zahvalila, je mladim po-vedala tri besede. Rekla je: »Kdo

bo naslednji?« Vprašanje apeli-ra na tisto področje, ki je v rokah mladih in je pogosto tako težko. Težko je narediti korak odločitve. Odločitev je tista, ki se mi zdi, da jo je treba v mladih podpreti. Tu-kaj na Rakovniku je župnija živa in mislim, da Božji klic nagovar-ja mnoge. Narediti korak naprej, ko začutiš, da te Bog kliče k »več«, pa ne samo v duhovni poklic, am-pak tudi v to, da živiš bolj polno, bolj kvalitetno. Z vsemi močmi si želim podpirati mlade, predvsem v odločitvi za korak, ki jih vodi v smeri boljšega življenja in večje osebne sreče.

Domen Strmšnik


ANDREJ MAJCEN SVETNIK 21. STOLETJA!

Andrej, hraber in pogumen. To kaže njegovo ime in to izkazuje nje-gova duhovna zapuščina. Bil je velikan, kar ni kazal v svojem pri-

imku, bil pa je poslan, da stori veličanstna dela Njega, ki ne sprašuje, ne zahteva, ne narekuje, ampak samo daje možnosti, ki jih po spozna-vanju Njegove volje lahko uresničijo samo tisti, ki znajo brati Njegovo »pisavo«.

Sam sem ga imel čast spoznati kot ministrant, ki je obiskoval in spremljal želimeljsko Salezijansko dogajanje. Obiskati takšnega člove-ka je na nas pustilo neizbrisen pečat želje, ki jo je mladenič lahko za-čutil samo ob ljudeh, ki so popolni in izžarevajo ljubezen Njega, ki ni ljubosumen in je ljubezen sama.

Gospod Andrej je snoval svojo pot v delu za druge in koval ščit svetosti, ki nas še danes lahko ohrani v pokončni in trezni krščanski drži. Gospod Andrej je bil zame osebno, človek, ki se me je na pose-ben način dotaknil preko svojega pričujočega misijonskega življenja in delovanja. Postal je vzor darujoče se ljubezni, ki jo zmorejo v tem trenutku, le redki. Oh, ko bi jih bilo več, si rečem, ko gledam najin in-tenziven odnos v procesu največjega dela odpuščanja naših bremen v spovednici, o čemer danes ljudje še samo govorijo, a malo prakticirajo. Bil je mož besede, ki je blažila in razbremenjevala bremena, ki sem jih nosil kot smrtnik v času in prostoru.

Najintimnejši del najinega poznavanja je pustil v meni neizbrisen pečat, ko sva v letih 1998/1999, bila povezana preko mojega dela kot vzgojitelja na Rakovniku in skrbi za njega, že nekoliko fi zično obnemo-glega, a jeklenega v duhu in mislih. Bil je vsem nam, ki smo se z njim dnevno srečevali, pot, ki nas je vodila, beseda, ki nas je spodbujala, znak, ki nas je opozarjal na Njega, ki ga je poslal. Ob gospodu Andreju smo se duhovno napajali in rasli v zavetju njegovega oznanjevanja in njegove pozitivne volje do dela in želje po svetosti. Bil je tisti, ki ni ni-koli obupoval, saj je živel izkušnjo popolnega misijonskega darovanja, in nikdar zagledanosti sam vase.

UTRIP


V najmočnejši luči svetosti pa sem ga doživel, ko smo se na g. An-dreja, takrat že pokojnega, obrnili za pomoč, ki je bila v tistem trenut-ku, s človeškega vidika, skoraj nemogoča. A ni storil nič posebnega, samo udejanjil je tisto kar je živel in izžareval v svojem vsakdanjem ze-meljskem obdobju. Storil je tisto, kar človek ne zmore in večkrat noče verjeti. Storil je božje dejanje (čudež) in nas na poseben način ponov-no pozval k nadaljevanju hoje poti za Njemu v iskrenosti in popolni predanosti.

Vse to kar danes vidimo, nam je gospod Majcen lahko zgled, ki vodi, privlači in je lahko vzor modernemu, tehnološko preobremenje-nemu človeku. Je lahko luč, ki sveti v temi zavajanja, samozagledanosti, oderuštva ter nemoralnega opravičevanja dejanj, ki izhajajo iz samoza-gledanosti in nespoštovanja človekovega temeljnega poslanstva - živeti in soustvarjati Stvariteljsko poslanstvo.

UTRIP


ŽUPNIJSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR

Pozdravljeni! Na vas se obračam kot zborovodja mešanega pevske-ga zbora, ki že več kot 70 let prepeva ob nedeljah in praznikih v na-

šem svetišču na Rakovniku. Vsako nedeljo ob 9.00 se ozrem čez ograjo na koru in pogledam, koliko ljudi spet posluša naše petje. Potem pa me je prešinilo: kaj pa če bi kdo izmed vse te množice rad tudi pel, ne samo poslušal, a ga nikoli nihče ne povabi. Zato vas vabim jaz: pridružite se mešanemu pevskemu zboru in zapojte z nami na koru. Pridružite se nam pri izvajanju vsakoletnega koncerta, na gostovanjih v drugih župnijah, na izletih in piknikih. Moj cilj je, da bi bilo nekoč pri deveti maši več ljudi zgoraj na koru, kot spodaj v cerkvi. Prijave zbiramo na e – poštnem naslovu: [email protected] in na telefonski številki: 031 – 358 – 777 (Peter)

Žiga

DEKANIJSKO PRVOMAJSKO ROMANJE 2012

bo na Bavarsko, otok Fraueninsel (Chimsee), Altoting in v Švico: Einsiedeln, Flueli in po izbiri vlak v St. Moritz. Potekalo bo od 26.

do 29. aprila 2012.

PROGRAM:

1. DAN: KRSTNI KRAJ GORAZDA IN HOTIMIRJA . Zgodnji ju-tranji odhod avtobusov preko Avstrije do Chimsee in v pristanišču GSTADT vkrcanje na ladjo in kratek prevoz na otok Fraueninsel. Slavje krsta naših prvih slovanskih knezov, sv. maša, prosto za okrep-čilo. Nadaljevanje vožnje v osrednjo bavarsko Marijino božjo pot v Altoeting. Namestitev v hotelu, večerja, procesija z lučkami okrog milostne kapele, litanije in evharistični blagoslov. Družabnost in po-čitek.

NAPOVEDNIK


2. DAN: SRCE BAVARSKE – ALTOETING. Zgodaj sv. maša v milo-stni kapeli, zajtrk in nadaljevanje vožnje v Švico, ogled renskih slapov v Schaffh ausnu (vstopnina! Po želji tudi vožnja s čolnom pod največjim slapom v Evropi), nadaljevanje vožnje do Einsiedelna, namestitev za 2 noči, večerja, prosto.

3. DAN: BRAT KLAUS: KMET, PUŠČAVNIK, SVETNIK. Po zajtrku vožnja v osrednjo Švico( sv. maša pri bratu. Klausu v Sachseln, kjer je pokopan) in na Flueli – Raft , kjer je Br. Klaus živel v samoti. Povratek v Einsiedeln skozi Luzern, večerja, počitek.

4. DAN: SRCE ŠVICE – EINSIEDELN. Sklepno bogoslužje v baziliki v Einsiedelnu, zajtrk, nadaljevanje v Chur, obisk stolnice in spomin na našega nadškofa Alojzija Šuštarja. ( VARIANTA – PO ŽELJI z dopla-čilom- vožnja z Retijsko železnico v St. Moritz) in nadaljevanje vožnje proti Avstriji, Landeck in skozi Tirolsko domov v poznih urah.

CENA ROMANJA (avtobusna vožnja na celotni poti, 3x polpenzioni v hotelih – zajtrk – večerja: 370 EUR (računano je na sedanje razmerje EUR - CHFR); ladja na Fraueninsel, zavarovanje ELVIa, za udeležbo na avtobusu 40 in več. Če je manjša, je doplačilo 40 EUR po osebi. Ni vračunano: morebitne vstopnine, pijača pri večerji, po želji vlak iz Chura do Sankt Moritza (cca 30-40€). Ob prijavi plačilo 150€. Prijavite se lahko v župnijski pisarni. Lepo vabljeni!

NAPOVEDNIK


KOLEDAR

KOLEDAR

NOVEMBER

01.11.,tor: Vsi sveti, slovesni praznik; nedeljski razpored maš. Mo-litev rožnih vencev za naše rajne ob 17.00 uri v župnijski cerkvi Marije pomočnice.

02.11.,sre: Spomin vernih rajnih. Izlet animatojev k sv. patru Piju in v Rim.

03.11.,čet: Večer duhovno ritmične glasbe v gradu04.11.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu, ter obi-

skali bolne in ostarele.05.11.,sob: Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu06.11.,ned: 32. navadna nedelja, zahvalna. Drama: RAZVALINA

ŽIVLJENJA Frana Saleškega Finžgarja ob 19.30 uri v dvorani glasbene šole Rakovnik.

07.11.,pon: katehetski odbor. Prvi trening mlajše košarkarske ekipe ob 16:30

08.11.,tor: srečanje za starejše ob 9.00 uri v župnijski dvorani. Sreča-nje za starše 4. in 6. razreda verouka.

09.11.,sre: Zakonska skupina Mavrica11.11.,pet: zbor Salezijanskega mladinskega gibanja v Veržeju.12.11.,sob: ob 10.00 uri dekanijski ministrantski kviz na Rakovniku. 13.11.,ned: 33. navadna nedelja.14.11.,pon: župnijska Karitas ob 19.00 uri, župnijski pastoralni svet

ob 20.00 uri. Začetek Nikodemovih večerov na teološki fakulteti.

15.11.,tor: duhovna šola za animatorje ob 19.00 uri v gradu. Občni zbor društva SMC. srečanje za starše 3. razreda verouka ob 19.00 uri.

16.11.,sre: katehetski dan na teološki fakulteti ob 9.00 uri. Zakonska skupina zvonci. Sestanek mentorjev SMC-ja


KOLEDAR

17.11.,čet: mladinski gost meseca ob 19.30 uri v dvorani župnišča: Robi Friškovec, zaporniški duhovnik

18.11.,pet: priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri v župnijski pisarni.

20.11.,ned: Kristus kralj vesoljstva. Krsti med mašo ob 10.30 uri. Izlet župnijskega pastoralnega sveta.

21.11.,pon: Pletenje adventnih venčkov v organizaciji župnijske Ka-ritas ves teden.

22.11.,tor: goduje sv. Cecilija, zavetnica cerkvenih pevcev. Prvo sre-čanje biblične skupine ob 20:00

23.11.,sre: 110. obletnica prihoda salezijancev na Rakovnik. 60. Grajski večer s tamburaši iz Litije. Zakonska skupina Is-krice.

24.11.,čet: spominski dan Marije Pomočnice. 26.11.,sob: posvet voditeljev oratorija Rakovnik27.11.,ned: 1. adventna nedelja. Romarski shod ob 15.00 uri: obli-

kujejo mešani pevski zbori. Dekanijsko srečanje župnij-skih pastoralnih svetov na Brezovici.

28.11.,pon: srednja zakonska skupina29.11.,tor: začetek 9. dnevnice k Brezmadežni30.11.,sre: Ob 20.00 uri predavanje za starše dr. Stane Gerjol: Agre-

sivnost in vzgoja. Spominski dan don Boska.

DECEMBER

01.12.,čet: večer duhovno ritmične glasbe v gradu ob 20.00 uri.02.12.,pet: Prvi petek v pripravi na obletnico don Boskovega rojstva.

Posvetitev Srcu Jezusovemu. Obisk bolnih in ostarelih.03.12.,sob: maša za starejše in bolne ob 10.00 uri. MIKLAVŽ v žu-

pnijski cerkvi ob 16.00 uri. 04.12.,ned: 2. adventna nedelja.


V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE

Aron Gale; Martin Glazer;

Eva Štuhec; Tim Stopar; Gaber Šetina

ČESTITAMO PRED BOGOM V LJUBEZNI

POTRJENIM Z ZAKRAMENTOM ZAKONA

Anja Podržaj – Žiga Čepon

KOLEDAR

Glasilo izdaja Župnija RakovnikUredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Oblikovanje in prelom Klemen Kunaver

KOLEDAR

V VEČNOST SO JE PRESELILA

Tomšič/ Anica Jemc/r. 1932/

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik

Rakovniška 6, 1108 Ljubljana

tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28

www.donbosko.si/rakovnik

[email protected]

[email protected]

»Življenje samo je tisto, ki človeku po-stavlja vprašanja. Ni na njem,

da bi spraševal, temveč življenje sprašuje njega, on pa mora

življenju odgovarjati in za življenje prevzeti odgovornost.«

(Viktor E. Frankl)

ADVENTIN ČAS: Začetek novega cerkvenega leta.

Adventni venčki nas bodo vabili k poživitvi večerne molitve v naših družinah. V soboto, 3. decembra

povabljeni vsi otroci na Miklavževanje ob 16.00 uri.

VSI SVETI, spomin vernih rajnih. Vabljeni k molitvi rožnih vencev za vse naše pokojne na praznik Vseh svetih ob 17.00 uri v župnijsko cerkev Marije Pomoč-nice.

MLADINSKI GOST MESECA: Robi Friško-vec, zaporniški duhov-nik nas bo nagovoril v

četrtek, 17. novembra ob 19.30 uri. Vsi mladi lepo

vabljeni.

Documents

Glasilo - november 2011