Geografski vestnik, Ljubljana, L X (1988)

UDK 910(73) = 863 UDC 910(73) = 20

GEOGRAFIJA V ZDA*

Anton G o s a r * *

Severnoameriško geografi jo , n jen anglosaksonski del, spremljam podrobne je od začetka tega deset let ja . L e t o dni sem imel priložnost tudi neposredno spremljati in spoznavati n j eno visokošolsko organiziranost v Z D A , šest let zapored pa obiskujem letne kongrese ameriškega geografskega društva ( A A G ) , na katerih se j e moč sezna-niti z aktualnimi smermi v ameriški geografski teori j i in praksi. Evropski geografi pogosto o c e n j u j e j o ameriško geograf i jo tako, da j o enačimo in pr imer jamo n jen raz-voj in delo z našim domačim, nacionalnim. Ne zavedamo se neprimerljivosti z vedo, ki ima kontinentalne razsežnosti in ki j e bol j heterogena kot klasična evropska. V podkrepitev teze o obsegu severnoameriške geografske stroke naj omenim le, da se rednih letnih kongresov A A G udeležuje med 2500 in 3000 geografov, večinoma iz vi-sokošolskih ustanov, da j e v Z D A 216 ustanov visokošolskega znača ja , na katerih pouču je jo geografi jo , ter da so registrirali že 150 raziskovalnih institucij z »geograf-sko usmeritvi jo«. Evropski geografi vse prevečkrat tudi poenostavl jeno vidimo geo-grafi jo Kanade in Z D A skozi prizmo posamezne, v določenem času aktualne geo-grafske smeri. T a k o smo svojčas menili , da j o predstavlja »čikaška šola«, nato fizična geografi ja »madisonske« zvrsti, ali »sauerjeva« kulturna geografi ja . D e j a n s k o pa o monolitni ali za Severno Amer iko reprezentativni geografski usmeritvi nismo upravi-čeni govoriti , saj j e v omenjen ih in drugih univerzitetnih središčih vedno prevladova-la heterogenost geografske znanstvene misli. V Boudler ju v Koloradu, k j e r sem bil dalj časa, so j o oblikovali in razvijali posamezni geografi pa tudi negeografske inštitu-c i je : Gilbert White - s svojim Centrom za proučevanje naravnih nesreč. Risa Palm s popularno T i m e Geography ter J a c k Ives, ki j e z denar jem Unesca ob koncu sedem-desetih let ustanovil ustrezni center in proučeval vpliv človeka na arktično in visoko-gorsko kra j ino ; Zvezni zavod za proučevanje atmosfere pa j e pritegnil še druge zain-teresirane, predvsem fizične geografe. Podobno j e več specialističnih geografskih us-meritev tudi na drugih univerzah (na primer središča za proučevanje latinoameriških in drugih dežel, katedre za proučevanje turizma in rekreaci je itd.) .

Ugled in podobo posamezne univerze ali geografske ustanove ob l iku je jo in ust-

* Prirejeno po predavanju na seji komisije za znanstveno delo Zveze geografskih društev Slovenije septem-bra 1987

** Mag. geogr., asistent. Oddelek za ageografijo. Filozofska fakulteta. Univerza Edvarda Kardelja, Aškerče-va 12, 61000 Ljubljana, Y U

139

Anton Gosar

var ja jo posamezniki, ki so j ih t ja pozvali in pritegnili rektorati univerz. Neredko se zgodi, da se ugledni posamezniki sel i jo z univerze na univerzo ne le zaradi boljših po-gojev dela, ampak tudi zaradi žel je po spoznavanju krajev in po tem, da se na določe-nih univerzah tudi potrdi jo . Univerze pa po drugi plati nastavl ja jo geografe z določe-nimi sposobnostmi ali slovesom. Ponavadi se to dogaja v skladu z razvojnimi projekti in načrti določene regi je oziroma zvezne države. Celo »srednji geografski kader«, re-cimo z izrazito ali priznano organizaci jsko sposobnost jo oziroma kvalifikaci jo (zaradi konsolidiranja posameznega geografskega oddelka, zaradi predvidenih večjih geo-grafskih srečanj i td.) , se iz kra ja v kraj seli na vabilo ali razpis posamezne univerze za več let.

Razvoj geografije v ZDA

Čeprav mnogi avtorji enač i jo začetke geografi je v Severni Ameriki z geografski-mi in biološkimi raziskavami »Div jega zahoda«, denimo L e M o t - a , Lewisa in Clarca in drugih, naj bi bila prava letnica rojstva ameriške geografi je leto 1854, ko j e bil za profesor ja na princetonski univerzi imenovan Arnold Guyot . Praviloma se j e geogra-fi ja takrat in kasne je , še t ja do tridesetih let tega stolet ja , razvijala oziroma delovala predvsem v okviru geoloških oddelkov. Ponekod se j e uveljavila tudi v sklopu zgodo-vinskih, ekonomskih in antropoloških odsekov posameznih univerz. Zaradi tega ni presenetl j ivo, da se j e mlada geografska veda posluževala metod in izkazovala značil-nosti oddelkov, na katerih j e nastajala: spomnimo se le podrobnih geoloških in geo-morfoloških učbenikov, študij o narodih in narodnostih skozi kulturno in zgodovin-sko prizmo itd. Trideseta, podepresi jska leta, pa so geograf i jo končno ustoličila kot samosto jno , nacionalno pomembno vedo s preko tristo samostojnimi instituti. R o o -seveltov »New D e a l « j e zahteval namreč od geografov izrazito angažiranost pri razis-kovanju in planiranju. Težišče dela j e bilo usmer jeno k odkrivanju naravnih in huma-nih virov. Smiselno izrabl janje o b o j e g a so geografi tistega o b d o b j a predstavili v šte-vilnih »area studies«. V o j n a j e geografom na nacionalni »top lestvici« pomembnih naravoslovnih in družbenih ved dala še več vel jave. Potrebno j e bilo izdelati številne študije o naravnih, družbenih, nacionalnih in socialno-demografskih razmerah posa-meznih dežel, ter opredeliti mednarodne interese Z D A v politiki in ekonomi j i 2 .

Zvezo z družbenimi vedami j e geografi ja vzpostavila v prvem povojnem obdob-j u , ko j e bilo potrebno reorganizirati ameriško poselitev in proizvodnjo. Zanimivo pa j e , da ameriška geografi ja nikoli ni uporabl jala termina »socialna« ali »družbena« ge-ograf i ja . In sicer zaradi tega ne, vsaj tako so mi pojasnjeval i , ker anglosaksonsko ra-zumevanje tega p o j m a lahko navaja na misel o bedi, ( spominja ga tudi na »komuni-stično« po jmovan je medčloveških odnosov: družba - ne l jud je ! ) . Pač pa podobno ali povsem enako vsebino obravnavajo tudi ameriški »socialni geografi« v okviru »Hu-man-« ali »Population Geography«.

O k r o g leta 1950 so se geografi lotili prevrednotenja predvojnih delovnih metod in tehnik. Matematika in statistika nista od takrat dal je le raziskovalno sredstvo, tem-več obvezna sestavna dela vsakega geografskega proučevanja . Geografske študije pos ta ja jo čedal je bol j empirično utemel jene . Potrdile so se predvsem pri projektih za transregionalno načrtovanje avtocest , pri urbani obnovi mestnih središč, pri oprede-l jevanju lokaci j za več je energetske ob jek te itd. »Kvantitativne geografske študije« so po številu presegle vse druge. T a k o j e bilo posebno v obdob ju , ko so na ameriške

1 4 0

Geografija v Z D A

univerze v šestdesetih letih prihajali profesorj i iz Evrope (zlasti Skandinavi je in Veli-ke Br i tan i j e ) , ki so j ih možnosti dela z računalniki navdušili in deloma tudi zaslepili. Sedemdeseta leta pa so vendarle pokazala, da bi bila stavba geografi je , če bi slonela le na »numeričnih izračunih«, lahko še kako ranl j iva, ko bi »zanemarjali stoletno spo-sobnost geografov reševati probleme miselno, kompleksno, na podlagi izdelanih teo-retičnih konceptov, ki so regionalno pogojeni in dolgoročnega značaja«'1 . Kot protiu-tež te j »neosebni« geografi j i se j e začela v stroki uvel javl jati geografska smer s c i l jem, da zaščiti naravno okol j e in opozori na nevarnosti, ki j ih prinaša urbani način življen-j a . Ekološko-geografsko usmerjeni geografski oddelki so vznikali na univerzah t . im. sončnega pasu, pri čemer j e bilo teoretično p o j m o v a n j e problema predvsem aplika-tivno in družbenogeografsko naravnano (npr. populaci jska prenasel jenost in nespo-sobnost narave vzdrževati tolikšne obremenitve ; naravne nesreče, pitna voda, gozdni požari zaradi človekovih aktivnosti i td.) . Neoskrunjeno okol j e p o j m u j e j o s trokovnja-ki te geografske smeri kot mik moderne civilizacije in vir bodoče , s topnjevane potre-be po rekreaci j i (»outdoor recreat ion«) . 4

Geografija na ameriških univerzah

Geogra f i jo so na Harvardu ukinili leta 1951, na čikaški univerzi pa leta 1987. V m e s j e zaton nekdaj izredno popularne vede zajel okrog dvesto visokošolskih usta-nov - univerz in kolidžev. Rast oziroma propad posamezne vede na severnoameriških univerzah ponavadi namreč ni povezan le z vsebino študija oziroma položajem vede v okviru nacionalne hierarhi je ved, temveč s finančnim stan jem univerze. Univerze podpira jo številni sponzorj i . Poleg študentov, ki se za posamezno študijsko smer od-loči jo in študij p lača jo , še prostovoljni štipenditorj i , društva, različne ustanove in po-samezni donator j i ter ustrezna zvezna država, ki ponekod bol j drugod manj izdatno podpira univerze, n j ihove raziskovalne pro jekte in pedagoško delo. Na drugi strani pa j e f inančno stanje univerz odvisno tudi od porabe: števila delavcev, vsebine razis-kovalnih programov, opremljenost i posameznih strok, potreb za vzdrževanje infra-strukture itd. Neredko pa že samo p o m a n j k a n j e uglednih strokovnjakov, tudi geo-grafov, povzroči, da posamezno strokovno smer študija opusti jo. Cena študija geo-grafi je j e po univerzah različna. V povprečju mora študent odšteti za semester skora j 7000 dolar jev (leta 1985) , oziroma polovico te vsote, če j e domačin, to j e prebivalec zvezne države, v kateri j e univerza. Na znamenitejših univerzah (večkrat le po ime-nu!) stane semestrski študij že krepko preko 16.000 dolar jev. Letni dohodek preda-vatel ja na univerzi pa se povprečno giblje med 24 .000 in 5 3 . 0 0 0 dolar jev. 6 In še ta po-sebnost : Nekateri profesorj i predavajo za simbolični mesečni honorar enega dolar ja . ( D e n i m o znane osebnosti iz družbe in politike - kot Henry Kissinger na Harvardu).

Geograf i jo pouču je jo na univerzah štiri leta v rednem študiju in eno oziroma dve leti v podiplomskem, odvisno od stopnje akademskega naziva (magistrski ali doktor-ski študi j) . O b koncu rednega študija pridobe na podlagi izpitnih ocen ( A , B , C in F ) ter obsežnejšega izdelka (ki ni nujno, da j e diplomska naloga) naziv diplomiranega geografa ( B . A . ) . Z izpiti iz predmetov, ki j ih posameznik vpiše v dveh podiplomskih semestrih ( tedensko 11 -13 ur) ter magistrsko nalogo, ki j e ponavadi aplikativna (npr. načrt vodne oskrbe Denverskega obmest j a ) , lahko pridobi naslov magistra (M. A . ) ! Z obsežne jšo nalogo, ki j e vsebinsko bol j teoretična ter še s 6 urami tedensko obvez-nega študija v naslednjem letu, pa pridobi jo tudi doktorski naziv ( P h D ) .

141

Anton Gosar

Po izkušnjah s koloradske univerze v Boulder ju posredujem naslednje podatke. Redni študent mora prikazati v semestru 17 do 21-urno tedensko obremenitev. G e -ografi ja omogoča študentom izbirati med petdesetimi različnimi geografskimi pred-meti . Zares svobodna j e izbira geografskih predmetov šele s 3. letnikom. Popre j j e potrebno opraviti pet geografskih izpitov, oziroma sodelovati pri obveznih geograf-skih predavanj ih, ki so uvodna, splošna, informativna, metodološka in regionalna. Š tudent je 3. letnika, ki geografi jo študirajo brez povezave s poprej vzporednim (dru-gim) predmetom, imajo na izbiro 13 predmetov ( tedensko 39 ur), š tudent je 4. letnika pa izbirajo med 32 predmeti (76 ur). Če se občasno za posamezni razpisani predmet nihče ne javi , ga ne upoštevajo. V e l j a j o tudi interna pravila oddelkov, ki zahtevajo , da mora kandidat z izrazito družbenogeografsko naravnanost jo študija vpisati vsaj en predmet izrazito fizično-geografske smeri.

Ž e v prvem letniku j e potrebno sodelovati pri predavanju z naslovom »Sistemi živl jenjskega o k o l j a « , v t re t jem letniku pa j e med temel jnimi izbirnimi predmeti tudi »Tehnika geografskega proučevanja«. V četrtem letniku študent izbira recimo med »Interpretaci jo satelitskih posnetkov«, »Polit ično geograf i jo ,« » O k o l j e m in člove-kom« itd. V zadnjih dveh letnikih j e ob iča jno regionalna geografi ja matične zvezne države in Z D A , Latinske Amer ike ter dežel socialističnega tabora , predvsem S Z . V petem letniku sodelu je jo podiplomski študent je v seminarj ih z naslednjimi izbranimi vsebinami: »Sinoptična in dinamična klimatologi ja«, »Fizična geografi ja arktičnih po-droči j« , »Gorska geomorfologi ja« , »Upravl jan je z naravnimi viri«, »Problemi v urba-ni geografi j i« , »Statistične metode v geovedah«; v 6. letniku pa pri seminarj ih »Zgo-dovina in izvor/smisel geograf i je« , »Pedagoški modeli v geografi j i« , »Eksperimenti v geografi j i« , Primerjalni ekološki študi j«, »Politična geografi ja« , »Zgodovinska geo-graf i ja«, »Geograf i j a kultur«. Podiplomski študentje vpišejo ponavadi tri predavanja v semestru. 7

Ameriško geografsko društvo (AAG) in geografska znanost

Geograf i j a v Z D A stremi k ohran jan ju številnih raznovrstnih smeri. Pri tem j o podpira tudi Amer iško geografsko društvo ali A A G (Association o f American G e o -graphers) , ki pa ni edina transnacionalna geografska institucija (obsta ja še: National Geographical Society) , vendar j e na jveč je stanovsko in izkl jučno geografsko zdru-žen je . V A A G je okoli 3 6 % diplomiranih geografov, 2 8 % magistrov in 1 3 % doktor-j e v znanosti. A A G j e leta 1986 vključevala skoraj 5700 ameriških geografov. 8 Letna članarina j e 32 .50 dolar jev za študente in 1300 dolar jev za inštitucije in za doživl jenj-sko članstvo. Zbrani denar uporabl ja jo v glavnem za tisk in propagando.

V okviru A A G deluje 37 različnih delovnih skupin (speciality groups) z zelo pe-strimi programi. Delovne skupine se ukvar ja jo z geografskimi problemi ostarelega prebivalstva, z emancipaci jo žensk v geografi j i in družbi, s problemi Indi jancev v Amer ik i , z energi jo , vodno oskrbo, geomorfologi jo itd. Regionalno opredel jene de-lovne skupine prouču je jo A z i j o , Afr iko , Kanado , Ki ta j sko , Lat insko A m e r i k o , Sov-j e t sko zvezo in Vzhodno Evropo (h kateri prištevajo tudi Jugoslavi jo) . 1 0 Delovne skupine poš i l ja jo članom informativne biltene - ponavadi za četr t le t je . Osrednj i bil-ten »The A A G Newsletter« izhaja mesečno in prinaša novice iz ameriškega univerzi-tetnega in geografskega vsakdana. Newsletter pa ima še tri o m e m b e in posnemanja vredne rubrike: urednikov kotiček, strani o napredovanj ih, odlikovanj ih, štipendijah

142

Geografija v Z D A

in kongresih, (ne le geografskih - temveč tudi sorodnih ved) ter rubriko z oglasi, ki j e namen jena geografom, ki išče jo delo ter oglasom univerz, ki vabi jo geografe, da se pri n j ih zaposle. Urednik , ki j e ponavadi tudi predsednik Geografskega društva, raz-mišl ja o vlogi geografov v družbi. Poizkuša odgovoriti na vprašanja kolegov iz drugih strok ali laičnih opazovalcev doga jan j v raziskovalni in pedagoški sferi. Na ta način želi oblikovati »ekstrapolirano geografi jo« in ne vase zaprto in samovšečno, kakršna j e še m n o g o k j e . Na straneh o napredovanjih predstavl ja jo kolege, ki so se posebej iz-kazali, dobili nacionalne ali mednarodne štipendije itd. Pri mlajših geografih, univer-zitetnih asistentih pa tudi docentih, j e posebnega interesa deležna že pre j o m e n j e n a rubrika »Academic« . V letošnji aprilski številki j e kar 41 univerz oziroma geografskih inštitucij ob javi lo delovna mesta za geografe različnih akademskih nazivov in delov-nih usmeritev. Med njimi so denimo tudi ustanove iz Hong-Konga , Nove Zelandi je in A v s t r a l i j e . "

V s a k o leto se geografi , člani A A G , sreča jo na rednem kongresu. T o j e osrednja strokovna prireditev, katere na jbol j pričakovani del j e poleg okroglo tristo referatih govor predsednika A A G . T a vsebuje ponavadi smernice za delo geografov in za j ema osnovna, a vendar nova teoretična izhodišča kot napotek prihodnjim generac i jam. Ponavadi j e poln zanimivih primer jav, sinonimov in razmišl ja jočih, ustvarjalnih, ven-dar j a sno izraženih misli. O b j a v i j o ga ponavadi naslednje leto. Na zadnjem kongresu j e predsednik pozval zlasti h »kompleksnosti in interdisciplinarnosti«.1 2 V Minneapo-lisu, v Minnesoti , se j e leta 1986 udeležilo kongresa A A C skora j 2700 članov, med nj imi 167 iz Kanade , 31 iz Vel ike Br i tani je in 11 iz Z R N , ter 25 udeležencev iz drugih dežel (tudi iz Jugoslavi je) . 1 3 Kongresi Geografskega društva pa nimajo le ožje stro-kovne plati - so tudi srečanja publicističnih hiš, tazstaviščna knjižna prireditev, pro-pagandna prireditev alternativnih družbenih skupin (environmentalisti , črnska giba-n j a , ženska gibanja i td . ) , a tudi obiska vredna prireditev za vsakogar, ki išče službo. V e č j e univerze in p o d j e t j a poši l ja jo namreč na kongres predstavnike, ki v pogovoru s kandidati ponudi jo svoje pogo je , kandidata preizkusi jo in kolikor se o b e strani stri-n j a t a , delovno pogodbo tako j tudi podpišejo.

Viri in literatura

1. Guide to Departments of Geography in the U . S . and Canada, Association o f American Geographers , Washington 1985

2 . R . Huke in V . Malmstrom: Geography as a discipline, Ass . of American Geogra-phers Brochure , Washington 1986

3. National Council for Geographic Educat ion: E lementary and Secondary Schools , Ass . of American Geographers , Washington 1985

4 . J . Natioli : Carrers in Geography, Ass . of Amer ican Geographes Brochure , Was-hington 1985

5. Annals of the A G G , No. 1 - 4 , Washington 1 9 8 2 - 1 9 8 7 ; in Professional Geogra-pher , No. 1 - 3 , Washington 1982-1987

6. J o b s in Geography - Academic , A A G Newsletter , str. 4 - 5 , Vol . 23 No . 1, Was-hington 1988

7 . University of Colorado: Geography - D e g r e e Programs, College o f Arts and

143

Anton Gosar

Sciences, str. 52-54 , Boulder 1981; in University of Colorado: Geography -Course Description, U of C Bulletin, str. 248-250, Boulder 1981

8. Membership Increases Almost 5 % from 1985, A A G Newsletter, str. 9 Voll. 22, No. 3, Washington 1987

9. A A G Membership Information: Membership Fees 1986, str. 5, Washington 1987 10. Specialty Group Listing: September 1986, Inf. Bulletin of the A G G , str. 1 -2 ,

Washington 1987 11. Jobs in Geography: Academic-US, Academic -Non-US, A A G Newsletter No. 4,

Vol . 24, str. 6 - 1 0 , Washinton 1988 12. R . F . Abler: What Shall We Say? T o Whom Shall We Speak? Annals of the As-

sociation of American Geographers, No. 4, Vol. 77, str. 511-525 , Washington 1987

13. Twin Cities Annual Meeting Attendance. . . , A A G Newsletter, Vol. 21, No. 7. str. 10, Washington 1986

GEOGRAPHY IN THE USA Anton G o s a r

(Summary)

The article deals with the heterogenity of scientific thought's in the american ge-ography. It analyses and discusses the study of geography on american universities and presents the works and organisation of the Association of American Geogra-phers.

1 4 4