Gaia junij 2013Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 PM Page 5 Okrasni vrt Posodovke od nas zahtevajo bistveno več skrbi zaradi prezimovanja, a nam to odlično poplačajo z velikim volumnom

Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 PM Page 2

Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 18,88 EUR.

Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. julija 2013.

Gaia predstavlja uvodnikTema meseca

4 Poletne čebulnice

Okrasni vrt6 Barvno skladne zasaditve s posodovkami

in vzpenjavkami

Vse o ...8 Vse o težavah na balkonskem cvetju

Strokovnjak odgovarja članom11 Sive pege na paradižniku, balkonsko

cvetje ne raste in kako ohraniti zdravejablane ter hruške

Ali poznate?12 Inkarvileja

Izziv v vrtu13 Korenina svetlobe - jam

Ekološko vrtnarjenje14 Prvi pridelki Gainega eko vrta

16 Sredi poletja mislimo na zimo

18 Vrtni timijan ne sme manjkati

23 Čebula in česen – brez težav

24 Oskrba mladih sadnih dreves

26 Rastline kot pomoč v vrtu

Klubski kotiček19 Gaina prijavnica in izžrebanic,

natečaj Naj, naj dosežek naših članov

20 V Rabcu vsi navdušeni

22 Gaini kuponi popustov

Gaia na obisku28 Pri Posegovih iz Landola

Oblikovanje vrta30 Oblikovanje grmičkov

Zelenjavni vrt33 Poleti sejemo endivijo

Slovenski naravni biseri34 Močvirska logarica

Dom brez mrgolazni35 Mravlje in naš dom

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu juniju in juliju

www.klubgaia.si 3

Skupaj do uspehaSprašujemo se, ali junij ni več topel pomladni mesec. Z nočnimi

temperaturami pod 10 stopinj in zelo mokrimi dnevi nas spremlja pravo

aprilsko muhasto vreme. S tem tudi nevarnosti za naše rastline, ki so veliko

bolj izpostavljene. Zato bodo v veliko pomoč nasveti strokovnjakov v tej

številki revije: za omejitev nevšečnosti pri balkonskih zasaditvah, pri

uporabi ekoloških pripravkov in koristnih rastlin na vrtu za varstvo pred

škodljivci in boleznimi, pravočasni izbiri najboljših izdelkov v ekološkem

vrtu in pripravah na pridelke za zimo. V tej številki svetujemo še, kako

oskrbovati mlada sadna drevesa ter polepšati bivalne kotičke s poletnimi

čebulnicami, posodovkami in vzpenjavkami.

Kljub muhastemu vremenu pa smo z majem spet bogatejši za eno novo

izkušnjo in doživetjem ob srečanju članov Kluba v Rabcu. Le-to je letos

poleg strokovnim predavanjem in izletom bilo posvečeno aktivnostim

kluba Gaia in Gainim talentom. Tudi telovadili smo - za kondicijo in

mladostno počutje. Že na srečanju smo objavili razpis za nagradni izlet:

Vsi, ki pridobite 10 novih naročnikov do 31. avgusta, boste nagrajeni z

enodnevnim izletom kluba Gaia v jesenskem času. Sodelovali boste tudi v

žrebanju, kjer bo nagrajena ena cela skupina.

Že pridno zbiramo vaše fotografije naj vrtnih stvaritev. Opogumite se in

pošljite fotografijo v čim boljši kakovosti, pokličite nas in obiskali vas

bomo. Veseli nas, da lahko skupaj ustvarjamo lepši svet in boljši jutri,

širimo prijazno besedo, znanje in ljubezen do ljudi in rastlin. Rezervirajte si

čas še za Gain piknik, ki bo 31. avgusta.

Naj vam poletje prinese obilen pridelek, veliiiiko

sonca in toplih objemov.

Ugani, kaj je na naslovnici!Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic,

saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite

ime rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravil-

nimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga

bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K

odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov,

številko telefona) ter ga do 1. 7. pošljite na naš naslov.

Rešitev iz prejšnje številke: Ognjič, meseček • Nagra-

jenka: Ivica Oražem, Nova vas?

Kar narava veleva - Gaia razodeva!


junij 2013

Tema meseca

PoletnečebulnicePodroben pogled na cvetočepoljane poletnih, enoletnihkakor tudi trajnih nasadovnaj razkriva kopico cvetočihčebulnic in gomoljnic, ki ssvojo izstopajočo držoopozarjajo nase.Čas cvetenja navedenih čebulnic je v pri-

merjavi z večino poleti cvetočih enoletnic

neprimerno krajši, a vseeno daljši kot pri

večini poleti cvetočih trajnic.

Katere so poletne čebulnice?V poletno skupino čebulnic in gomoljnic

sodijo tako trajne čebulnice – prezimne,

ki jih puščamo v zemlji kot tudi enoletne čebulnice, ki jih mo-

ramo pred zimo umakniti v primerno ogrevane, suhe ter temne

prostore. Omenjena razdelitev pomembno vpliva na sam čas

cvetenja, saj prezimno trdne cvetijo že v začetku poletja. Če-

bulnice, ki jih na grede sadimo vsako leto znova, pa šele proti

koncu poletja. Na-

ravo cvetenja sled-

njih lahko deloma

prelisičimo s spo-

mladanskim saje-

njem (siljenjem) v

zaščitene prostore ter tako premaknemo cvetenje v zgodnejše

obdobje.

Izraz čebulnice nas ne sme zavesti, saj mednje uvrščamo tako:

• prave čebulnice, katerih skrajšano in odebeljeno podzemno

steblo sestavljajo tesno prekrivajoči se omeseneli luskolisti

• stebelne gomolje ali cormus

• koreninske gomolje z odebeljenimi nadomestnimi ali stran-

skimi koreninami

• čebulaste gomolje, ki imajo z razliko od običajnih čebul ste-

belni člen po površini prekrit s suhokožnatimi luskolisti in na-

stanejo iz enega stebelnega člena

• rizome ali korenike pa predstavljajo pod površjem tal vodo-

ravno razraščajoča se podzemna stebla

Skupna značilnost vseh opisanih podzemnih organov pa je

shranjevanje hranilnih snovi, tako za rast kot tudi za cvetenje.

Umestitev čebulnic v vrtne zasaditve Na razporeditev čebulnic vpliva kopica dejavnikov:

• prezimnost, • rastni pogoji, • izraznost, trajanje in način rasti,

• čas in dolžina cvetenja.

Trajnim čebulnicam navadno namenimo prostor med trajni-

cami, ki so po rasti nižje od njih. S tem višinsko razgibamo

nasad. S posamično razporeditvijo čebulnic med trajnicami pa

dosežemo polnost nasada, saj cvetovi delujejo zelo domi-

nantno. Pomembno vlogo po cvetenju čebulnic odigrajo traj-

nice, saj po cvetenju prikrijejo neuglednost listov med samim

procesom sušenja.

Stožčasti klasi gosto grozdnatega ptičjega mleka - Ornithogalum thrysoides že

sami po sebi kot zvezdice žarijo nad modrino prave sivke – Lavandula

angustifolia ‘Hidcote’. S postopnim odpiranjem snežno belih zvezdastih cvetov od

spodaj navzgor pa je učinek še izraznejši.

Že sama

mogočnost

suličastih listov

kan – Canna

vdihne gredi noto

elegance, konec

poletja pa ga

okrona z

raznobarvnimi

klasastimi

socvetji. Sadi se

jih v skupine kot

tudi posamično v

sončne enoletne

nasade, bogate s

hranilnimi

snovmi.


Med delno prezimne uvrščamo čopaste lilije – Eucomis co-

mosa, E. autumnalis, E. bicolor, v skupino prezimno trdnih pa

sodijo: afriška lilija – Agapanthus africanus, baklasta lilija –

Kniphofia sp., šmarnica – Convallaria majalis, maslenica – He-

merocallis, japonska perunika – Iris ensata, lousianska perunika

– Iris lousiana, sibirska perunika – Iris sibirica, zlatica – Ranun-

culus, stepska lilja – Eremurus, ingverjevke – Hedychium sp.,

zali kobulček – Astrantia carniolica, raznovrstne lilije, kot so:

azijska kljukasta lilija – Crinum x powellii, azijatske lilije, bota-

nične lilije, orientalske lilije, tigrasta lilija, trobentasta lilija, ane-

mone – Anemone coronaria… Enoletne čebulice razvijejo

bogat listni sistem, zato jih lahko sadimo samostojno v skupi-

nah, kot tudi posamično predvsem med nižjimi enoletnimi se-

stoji. Pretežna večina s cvetenjem navadno zaključi ob koncu

rastne sezone, ko mesto odstopijo spomladanskim čebulni-

cam, zato ni potrebno iskati nadomestnih rešitev. Med eno-

letne čebulnice sodijo: begonije – Begonia, dalije – Dahlia sp.,

zantedešija – Zantedeschia aethiopica (Calla)… Med manj

znane, primerne bolj za točkovne dopolnitve pa inpoznane ari-

saema – Arisaema speciosum, inkovska lilija – Hymenocallis fe-

stalis, ixia – Ixia, pleione – Pleione, glorioze – Gloriosa

rothschildia, nerine – Nerine, tigridie - Tigridia pavonia, Babiana

– Babiana stricta, frezije – Freesia, kapska hijacinte - Galtonia

candicans, G. viridiflora , gladiole – Acidanthera bicolor murie-

lae (Gladiolus callianthus), montbrecije – Crocosmia masono-

rum, Trolist – Trillium…

Pretežni večini enoletnih kot tudi trajnih čebulnic ustrezajo

predvsem sončne lege z odcednim in s humusom dobro zalo-

ženim rastiščem.

junij 2013 5

Še pred odganjanjem funkij – Hosta sieboldiana ‘Elegans’,

orjaški luk – Allium giganteum razvije dolge in široke

pritlične liste. Sočasno z olistanjem host pa prične razvijati

krepka cvetna stebla z močnimi kroglastimi popki, iz

katerih se razvijejo z zvezdastimi cvetovi gosto posejani

kroglasti kobulji. Belina kroglastih cvetov brogovite –

Viburnum plicatum var. plicatum v ozadju poskrbi za

osvetlitev prostora in še boljšo izraznost cvetov lukov.

Lilijam – Lilium kot tudi drugim čebulnicam in gomoljnicam

lahko namenimo prostor tako v cvetličnih koritih kot tudi

posodah.

Obdobje zimskega mirovanjaKonec vegetacije prezimno občutljive čebulnice izkopljemo

ter jih skupaj z nadzemnim delom shranimo v suh, temen ter

pred zmrzaljo varen prostor. Ko se čez čas nadzemni del posuši,

odstranimo posušene dele, da ne prično gniti in razstavljene

pustimo do ponovnega sajenja.

Trajne čebulnice, ki prezimijo v zemlji, je priporočljivo čez zimo

zavarovati z listjem ali s smrečjem.

Andreja Pogačar Špenko

V začetku poletja med sončnimi trajnimi nasadi nase

opozori stepska lilija - Eremurus hy. z velikimi gostimi

grozdastimi socvetji na visokih, neolistanih poganjkih.

Enobarvne enoletne kombinacije so odlične v zasaditvah

med raznobarvnimi trajnicami ali obratno.


Okrasni vrt

Posodovke od nas zahtevajo bistveno

več skrbi zaradi prezimovanja, a nam to

odlično poplačajo z velikim volumnom

in obilico okrasja.

Najbolj uporabnekombinacije Zelo pogosta posodovka v Sloveniji je

datura ali kristavec. Rastlino enostavno

prezimimo, vendar je priporočljivo, da jo

že pred prezimova-

njem porežemo. Veliki

mehki listi nam po-

vedo, da rastlina potre-

buje veliko vode in ne mara pripeke.

Zato bo najlepše uspevala na polsen-

čnem mestu, po možnosti lonec v celoti

zakopljemo v zemljo. Tako imamo lahko

vse poletje na vrtu lepa, cvetoča mini

drevesa. Sort in barv je veliko, najbolj

razširjene pri nas so zlato rumena Brug-

mansia aurea, belocvetna Brugmansia x

candida ter dišeča angelska trompeta B.

suaveolens. Vse dature v listih, plodovih

in semenih vsebujejo zelo strupene al-

kaloide. Prav posebno navdušujoča je

nova sorta ‘Sunflower’ , ki ima polnjen

cvet v sončnih barvah. Velikim troben-

tastim cvetovom se lepo podajo cvet-

lice, katerih cvetovi so trobentastih ali

marjetastih oblik. Zaželeno je, da korita

posadimo v skladnih, toplih barvnih

kombinacijah z veliko drobno cvetočih

rastlin in dodatkom posamezne listnate

rastline v kontrastni barvi. Če pa želimo

zakriti balkon ali okno v višino, zasaditvi

dodajmo še hitro rastočo vzpenjavko

thunbergijo ali črnooko suzano. Ta bo

ob kakovostni oskrbi in rednem gnoje-

nju s tekočim gnojilom plantella cvet ter

zadostnem zalivanju zelo hitro pognala

dolge, cvetoče poganjke, ki jih ob eno-

stavni opori že v obliki navadne vrvi

usmerimo daleč v višino, do same

strehe. V primeru, da je posajena na vi-

šini, pustimo nekaj poganjkov, da ra-

stejo kot obešanka. Le-teh tudi veter ne

bo poškodoval.

Mediteransko lepotico bugenvilejo

lahko leta in leta občudujemo kot lon-

čno drevesce. Najboljše se za prezimo-

vanje obnese rožnata bugenvileja.

Rastlina je skromna, a lepo uspeva in

bogato cveti le ob obilici sonca. Boga-

temu cvetenju bugenvileje se lepo po-

dajo drobno cvetoče cvetlice v rožnatih

odtenkih za izpostavljeno sončno lego.

V korito posadimo gavro, verbeno,

klinčke in diascijo, vse v rožnatih odten-

kih, skladnih barvi cvetov bugenvileje.

Lepi slak je nezahtevna plezalka s hitro

rastjo, ki jo lahko gojimo tudi v obliki

6 www.klubgaia.si

Barvno skladne zasaditve sposodovkami in vzpenjavkamiHitro rastoče enoletne vzpenjavke ter posodovke so odlična rešitev za omejitev inzakrivanje bivalnih kotičkov na terasah. Če so skladno z njimi posajena tudi korita naoknih in balkonih, bo užitek toliko večji.

Lobelija, salvija in mleček (levo) ter plumbago ali kapska svinčnica lepo uspevajo

na sončni legi, zavarovani pred padavinami (desno).


stebra. Zaradi trobentaste oblike cvetov

je odlična kombinacija s petunijami,

surfinijami in milijonskimi zvončki. Z iz-

biro nekoliko različnih rastlin lahko

ustvarimo čudovito skladno ali pisano

zasaditev. Ob vrtnih ograjah ali ob le-

senih stebrih v bivalnem vrtu nam bo

slak bogato poživil kotičke.

Čudovita, a manj znana posodovka, ki

ljubi sonce, a ne mara dežja, plumbago

nas očara z nenavadno modrino kepa-

stih cvetov. Tej nenavadni barvi se bar-

vno odlično podajo lobelija, salvija,

sivka ali trpežna scevola v nekoliko tem-

nejši modri barvi ter večina drobno cve-

točih belih cvetlic.

Tudi novejša plezava rastlina zvezdasti

slak Quamoclit nam hitro poplača izbiro

z bujno rastjo in enostavno oskrbo.

Drobne zvezdice v beli, rožnati ali rdeči

barvi so čudovita popestritev zasadit-

vam z bolivijsko begonijo, gavro ali

mlečkom. Tudi cvet bolivijske begonije

ob pogledu od spodaj spominja na

zvezdice, čipkasti cvet trpežnega mle-

čka pa poudari lepoto izrazitih zvezdic.

Zvezdasti slak zelo enostavno vzgojimo

iz semena, pripravimo oporo in pu-

stimo, da nas očara z nežnimi cvetovi.

Tropska ali žametna vijolica tibouhina

Tibouchina urvilleana, ki ste jo lahko ob-

čudovali na aprilski naslovnici revije

Gaia je zanimiva posodovka še preden

zacveti, saj jo krasijo dlakavi žametasti

listi z vzdolžnimi, izbočenimi žilami. Pri

starejših rastlinah se listi rdečkasto obar-

vajo, ravno tako socvetja, v katera so

združeni popki. Vsekakor je najlepša, ko

se odprejo veliki, svilnati, modro škrlatni

cvetovi. Barvno se ji odlično poda trpe-

žna angelonija, ki z modrino cvetov

kot obešanka ali pokončna rastlina po-

pestri zasaditev za sončno lego.

Oskrba zasaditev• Osnova za uspešno zasaditev v poso-

dah je prostorna in stabilna posoda, v

kateri lahko uporabimo dovolj kako-

vostnega substrata, da se rastline

dobro razvijejo.

• Dober substrat mora nuditi rastlinam

stabilno oporo, dobro zadrževati vodo,

a hkrati biti prepusten, zračen in rahel.

Vsebovati mora hranila in biti brez

povzročiteljev bolezni. Visoko kako-

vostna pet komponentna zemlja plan-

tella balkonia združuje vse naštete

lastnosti kakovostnega substrata.

• Gnojimo uravnoteženo - ne premalo

in ne preveč . Gnojili plantella cvet in

plantella list poleg vseh potrebnih

hranil vsebujeta tudi 11 vitaminov, ki

spodbujajo bujnejšo rast in bolj

bogato cvetenje.

• Zalivamo rajši premalo kot preveč.

Za lažjo oskrbo za kombinacije

Balkonska kombinacija milijonskih

zvonc kov, diascije, bidensa in suhe

roze v ognjenih barvah.

• uporabimo več drobnocvetočih rastlin

z enobarvnimi zelenimi, sivimi ali tem-

nimi listi, ki so odporne na pripeke.

• Z rezjo obvladujemo agresivne rast-

line. Čistimo odcvetele cvetove in

poškodovane dele rastlin.

• Preprečimo razvoj bolezni tako, da

krepimo rastline z naravnimi substrati

bioplantella super-fr ali natur-fr. Pojav

škodljivcev delno preprečimo z me-

hansko zaščito, ki jo predstavljajo bio

plantella rumene ploščice v obliki me-

tuljev. Ob pojavu škodljivcev pa ukre-

pamo s pripravkom na osnovi

naravnega piretrina bio plantella flora

kenyatox verde.

Loreta Vlahović

5-komponentnavisokokakovostna zemljaPlantella BALKONIA – najboljša

zemlja za vse vrste balkonskih rastlin!

ww

w.u

nich

em.s

i

Krpastolistni slak s cvetovi v ognjenih

barvah.


Vse o...

Vse o težavah nabalkonskem cvetjuBalkonske rastline krasijo naše hiše vse poletje in zgodnjojesen, včasih pa gre tudi kaj narobe. Če smo pozorni nanjihova sporočila, večinoma lahko preprečimo, da bi prišlodo propada - ob primernem ravnanju in preventivnemekološkem varstvu rastline zavarujemo pred problemi. Kakopa ukrepamo, ko opazimo prve znake nevšečnosti?

Težave, ki niso posledicabolezni ali škodljivcev‹ Vpliv vremena in mikroklimeRdeči listni robovi: Če temperature med

dnevom in nočjo močno nihajo, se lahko

listi na rastlinah rdeče obarvajo. To se naj-

pogosteje zgodi spomladi, ko so lahko

noči še zelo hladne, čez dan pa se močno

segreje in je tudi osvetljenost zelo visoka.

Bledica listov: Kadar postanejo listi bolj

bledi, lahko pomislimo tudi na pomanjka-

nje klorofila zaradi prenizke temperature.

Plutavost pelargonij: Včasih nam jo zago-

dejo tudi padavine, ki zemljo v koritu z

rastlinami na balkonih brez nadstreška

preveč zalijejo. To je lahko še zlasti proble-

matično v toplih dneh, ko je tudi zemlja

precej segreta, zrak po padavinah pa ne-

koliko hladnejši, a zelo vlažen. V takih po-

gojih se zelo rada pojavlja plutavost na

listih pelargonij. Najprej na vrhnjem delu

listov opazimo klorotične zelene madeže,

kmalu zatem pa se pokažejo vodeni me-

hurčki. Ti sčasoma oplutenijo in porjavijo.

V najhujšem primeru list porumeni,

odmre in odpade. Vzrok plutavosti je

lahko tudi neenakomerno zalivanje rastlin,

visoka relativna vlaga zraka ob premajhni

osvetljenosti in celo pretirano gnojenje z

dušikom. Rastlinam redno odstranjujemo

odcvetele cvetove in pazimo na uravnote-

ženo prehrano. V ta namen uporabljamo

kvalitetno gnojilo plantella cvet, kjer so

dušik, fosfor in kalij v primernem soraz-

merju, poleg tega pa so dodani tudi vita-

min in alge za bolj zdravo rast in večjo

odpornost na zunanje pogoje.

Odpadanje listov: Pojav velikokrat opa-

zimo na fuksijah, poleti v obdobju rasti

takrat, ko je za rastlino prehladno ali tudi

pretoplo vreme. Kadar listi odpadajo po-

zimi, je to deloma naravno, navadno pa

pomeni, da je v prostoru pretoplo, pre-

temno ali pa smo pretiravali z zaliva-

njem.

Odpadanje cvetnih popkov: Cvetni popki

odpadajo v veliki vročini ali ob premajhni

svetlobi. Rastlina se tako lahko odziva tudi

na neprestano prestavljanje po prostoru

ali nepravilno zalivanje.

Šibko cvetenje: navadno je vzrok nepra-

vilno prezimovanje rastlin na toplem pro-

storu ob preobilnem zalivanju. Cvetenje

lahko zmanjša tudi pomanjkanje svetlobe,

vode ali hranil.

‹ Vpliv prehrane rastlinPrehrana rastlin oz. dodajanje hranil mora

biti uravnoteženo. Zaradi preobilice ali po-

manjkanja nekaterih elementov ali mi-

kroelementov namreč lahko pride do

poškodb rastline, zaostanka v rasti in tudi

manjšega razvoja cvetov.

Dušik: Dušik vpliva na rast in tudi število

novih poganjkov. Pri pomanjkanju tega

elementa rastlina slabše raste, rast je bolj

pokončna, listi pa bledi oz. svetlo rumeni.

Pomanjkanje se najprej pojavi na starejših

listih. Če je dušika preveč, se lahko listi

rastline zvijajo.

Fosfor: je pomemben za razvoj korenin in

cvetnih popkov. Njegova dostopnost se v

kislih tleh zmanjša. Ob pomanjkanju opa-

zimo nižjo in pokončno rast, listi so tem-

nozeleni, včasih tudi rdečkasti. Vidimo

lahko tudi odmrle pegice. Stebla so slabo

olesenela in tanka, razvoj cvetov pa po-

časnejši. Cvetovi, ki se končno razvijejo, so

manjši.

Kalij: Kalij ima močan vpliv na odpornost

rastlin proti neugodnim zunanjim pogojem

8 www.klubgaia.si

Iz prelepih metuljev se razvijejo

nadležne škodljive ličinke.

Plutavost pelargonij.

Listna bledica na čeveljčku -

pomanjkanje železa.


in tudi pred različnimi paraziti. Pomemben

je pri razvoju cvetov in stebla. Dobro je, če

vemo, da potrebujejo rastline več kalija,

kadar je vreme bolj oblačno in hladno. Rast-

lina nas bo na pomanjkanje opozorila, ko

bo res že v veliki stiski. Takrat bodo listi uveli,

na robovih pa se bodo pokazale rumenka-

ste pege, ki bodo sčasoma odmrle.

Železo: Ob zalivanju s trdo vodovodno

vodo bomo lahko hitro opazili rumenenje

listov med listnimi žilami – t.i. klorozo. Ta

se pojavi tudi zaradi preveč alkalnega sub-

strata. Listno bledico je mnogo bolje pre-

prečevati kot zdraviti, saj se razbarvani listi

tudi ob dodajanju mikroelementov ne

obarvajo nazaj. Zato takoj, ko opazimo

malo svetlejše liste, rastline poškropimo s

plantella tekočim železom.

Magnezij: Pomanjkanje magnezija opa-

zimo najprej na starejših listih, kjer se po-

javijo svetle pege med zelenimi listnimi

žilami.

Kalcij: Pomanjkanje tega elementa se kaže

v obliki nagubanih listov, ki se ob robovih

vihajo navzgor.

Bolezni balkonskih inokenskih rastlin‹ Koreninska gnilobaKoreninska gniloba je največkrat posle-

dica naših napak pri zalivanju. Pretežno ga

polomimo, kadar rastline preobilno zali-

jemo ali ne poskrbimo za odtok stoječe

vode. Seveda nam lahko pri tem nagaja

tudi dež, še posebej, ko rastline niso pod

nadstreškom. Koreninsko gnilobo prepre-

čimo, če rastline že ob presajanju zalijemo

s fungicidom vivera proplant. Za sajenje

izberemo kakovosten substrat z dodanimi

bio culta vlakni, ki poskrbijo, da se struk-

tura zemlje ne pokvari, s tem pa vzdržu-

jejo dovolj velike zemeljske pore za odtok

vode. Rastline zalivamo zjutraj z vodo, ki

je ogreta na zunanjo temperaturo.

‹ Siva plesen Je nevarna predvsem jeseni in med prezi-

movanjem. Vedno se najprej pojavi na od-

mrlih rastlinskih delih, zato je najbolj

učinkovit in obvezen ukrep, s katerim jo

preprečimo, odstranjevanje teh delov. To

je bolezen visoke zračne vlage. Za večjo

odpornost rastline enkrat tedensko in po

vsakem dežju poškropimo z naravnim

fungicidom na osnovi njivske preslice bio

plantella natur-f. Če se je plesen že poja-

vila, pa uporabimo fungicid vivera switch.

‹ Pepelasta plesenNapada predvsem surfinije, nageljne, da-

lije in gomoljne begonije. Najprej se pojavi

9

Ukrepajte povremenskihneprilikah

V primeru nastanka

ran po toči ali hudem neurju z

vetrom, v roku 24 ur enkrat

ukrepamo s pripravkom vivera

cuprablau-z v odmerku 60 g na

100 L vode. Rastline po listih poškropimo

tudi s pripravkom na osnovi aminokislin in

vitaminov bio plantella vita. To storimo

vsaj trikrat na 10 do 14 dni. Tako

stimulirate tvorbo nove listne mase.

Za zdrave vrtniceBela ali pepelasto siva

plesniva prevleka na listih in

cvetnih poganjkih vrtnic kaže

na znak prisotnosti šipkove pepelovke. Ob

prvem pojavu liste odstranimo, drugače

ukrepamo s pripravkom vivera quadris

(1 ml/1 l vode, 2x/7-10dni),

ki deluje tudi proti šipkovi rji

na vrtnicah.

Ustaviterazraščanje plevela

Trave in plevele

na peščenih

površinah dvorišč, grobovih,

tlakovanih dovoznih poteh in

škarpah odpravimo s pripravkom

plantella total-r, ki je že

pripravljen za uporabo in ga

lahko kupimo v prosti prodaji.

Vroče ideje

Če imamo

15minut

Če imamo

10minut

Če imamo

30minut

Rja na pelargoniji.

Pepelovka na gerberi.

Siva plesen na fuksiji.

Prej Potem

junij 2013


na mlajših listih v obliki belih plesnivih

krogov, ki se širijo in na koncu je vsa rast-

lina tako rekoč posuta z “belo moko”. Bo-

lezen preprečujemo z naravnim

fungicidom na osnovi sojinega lecitina bio

plantella super-f. Če so znaki že prisotni,

pa uporabimo fungicid vivera quadris.

‹ Nageljnova črnobaSe pojavi predvsem na nageljnih, ki so po-

sajeni v zelo vlažno zemljo. Na listih in ste-

blih se pojavijo drobne črne pegice z

vijoličastim robom. Bolezen preprečimo,

če jih sadimo v zemljo, ki smo ji dodali

malo drobnega peska. Pazimo, da jih ne

zalivamo preveč. Bolezen preprečujemo z

rednim preventivnim škropljenjem s fun-

gicidom na osnovi njivske preslice bio

plantella natur-fr.

‹ Rja na pelargonijahNa zgornji strani listov pelargonij opazimo

svetle obročke, ki so v sredini razbarvani.

Na spodnji strani so značilne rjave spore v

obliki koncentričnih krogov. Tudi ta bole-

zen se pojavlja predvsem ob večji vlagi in

toplem vremenu. Preprečujemo jo s škro-

pljenjem s preslico bio plantella natur-f,

ob večjem napadu pa uporabimo vivera

quadris.

‹ Virusi na pelargonijahVirus razbarvanja cvetov se prenaša me-

hansko in z vegetativnim razmnoževa-

njem. Bolezen pa se kaže kot klorotične

pege in obroči na listih, vendar le pri mlaj-

ših rastlinah pri nizkih temperaturah. Virus

kumarnega mozaika opazimo ravno tako

po klorotičnih pegah in rjavih madežih,

virus črtavosti pa se kaže kot črtasti ali

obročkasti vzorci na listih.

Škodljivci na okenskih in balkonskih rastlinah‹ UšiUši se na balkonskih rastlinah občasno po-

javijo pod listi. Rastlina začne zvijati liste,

zaostaja v rasti, pojavijo se deformacije li-

stov, ob hudem napadu pa lahko tudi pro-

pade. Posredno rastlini škodijo z

izločanjem medene rose, zaradi katere se

pojavi sajavost, in prenašanjem virusov.

Rastlino izoliramo in poškropimo z narav-

nim insekticidom bio plantella aktiv ali bio

plantella flora kenyatox verde.

‹ Rastlinjakov ščitkarJe tako imenovana “bela mušica”, ki pov-

zroča škodo posredno in neposredno.

Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske

sokove, obenem pa izločajo tudi medeno

roso in prenašajo viruse. Listi rumenijo,

rastlina je lepljiva in hira. Z zatiranjem je

potrebno začeti čim prej, da ne pride do

prerazmnožitve. Zato v korita nastavimo

po eno bio plantella rumeno lepljivo plo-

ščico, na katere se ščitkar ulovi, mi pa

vemo, da je pršlo do napada. Škropimo z

naravnim insekticidom bio plantella

aktiv ali bio plantella flora kenyatox

verde.

‹ TripsTripsi so majhne podolgovate živalice,

svetlo oranžne barve, ki sesajo liste in vča-

sih tudi cvetove. Zato se na zgornji strani

listov pojavijo svetle pikice, na spodnji pa

svetlo rumene izbokline. Listi rumenijo in

odpadajo, cvetovi se razbarvajo. Najhuje

prizadene pokončne veje. Za zatiranje sta

učinkovita insekticida bio plantella aktiv

in bio plantella flora kenyatox verde.

‹ PršicaV zadnjem času pogost škodljivec na pe-

largonijah. Na listih se pojavijo plutaste iz-

bokline, na spodnji strani pa mrežasti

zapredki. Proti pršici škropimo z naravnim

akaricidom bio plantella aktiv, ob hujšem

napadu pa z akaricidom vivera vertimec.

Nevenka Breznik

Vse o...

Gosenice na kapucinki.

Mehkokožna pršica na bršljanki.

Rastlinjakov ščitkar.

Lepe rože so zdrave rože!

1. STOP ŠKODLJIVCEM!1 1. STOP BOLEZNIM!2


Strokovnjak odgovarja članom

junij 2013 11

Paradižniku hladna, deževna pomlad ne

ustreza. Če na listih opazite svetlo sive, do

svetlo rjave pege nepravilnih oblik, ga

ogroža zelo nevarna krompirjeva plesen,

zato liste čim prej odstranite in

rastlino poškropite s pripravkom

vivera ridomil (3 g/1 l vode/10 m2,

vsaj dvakrat/7-10 dni) v obdobju

obiranja pa uporabite pripravek vi-

vera quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m2,

uporabimo večkrat in upoštevamo

zelo kratko 3 - dnevno karenco. Pa-

radižnik je dobro še pred pojavom

težav pokriti in ščititi s pripravkom

na osnovi sojinega lecitina bio plantella

super-f (5 ml/ 1 l vode/10 m2, enkrat na

teden, po močnih padavinah). Zalistnike po-

leti odstranjujemo čim manjše. Z odstranje-

vanjem spodnjih listov pričnemo, ko so prvi

plodovi veliki kot večji oreh, odstranimo vse

liste do prvih plodov. List ob plodu pustimo.

Pozneje enakomerno odstranjujemo do pet

listov na teden po celi rastlini. Paradižnika v

tem času ne gnojimo z dušičnimi gnojili, saj

zaradi preveč dušika postane v vlažnem po-

letju občutljiv na bolezni. Za dognojevanje

je najbolje uporabiti tekoče organsko gno-

jilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt

(10 ml/1 l vode, zalivamo na10 do 14 dni), s

katerim rastočemu paradižniku zagotovimo

najkakovostnejša hranila. Ker vsebuje mor-

ske alge in dodatne vitamine, z njim dose-

žemo čvrsto in enakomerno rast rastline ter

hkrati povečamo njeno odpornost.

?Zgodaj spomladi balkonskocvetje ni raslo. Zanima me,kako sedaj poskrbeti, da bo

rast in cvetenje optimalno. Imamkorito z vodno rezervo.Jožica iz Postojne

V sadovnjaku je še vedno čas za zatiranje

plevelov pod krošnjo drevesa ali grma. Če

imate velik sadovnjak, uporabite herbicidni

pripravek vivera touchdown (50 ml/3-4 l

vode/ 100 m2, uporabimo enkrat), ki je odli-

čen za zatiranje enoletnega in večletnega

ozkolistnega ter širokolistnega plevela v sa-

dovnjakih. Pri škropljenju pazimo, da sred-

stva ne zanaša na liste ali zelene

poganjke. Običajno traja 7-14 dni, da za-

čnejo pleveli veneti, nato porumenijo, se po-

sušijo in propadejo. Če imate v obhišnem

sadovnjaku le nekaj dreves, je za odstranje-

vanje plevela pod drevesi najbolj praktična

raba motike v pridnih rokah. Tu tudi dreve-

sne kolobarje po okopavanju zastiramo s po-

košeno travo. Če na novih poganjkih opazite

pepelasto plesen, je dobro te poganjke izre-

zati. To je še najbolj ekološka metoda, ob

močnem napadu, jih po izrezovanju še po-

škropite z registriranimi pripravki. Letos je

zaradi deževnega maja več težav s škrlupom,

ki ga imamo pod nadzorom s pripravkom vi-

vera score (1,3 ml/ 10 l vode/100

m2/ 7do 10 dni). Ta pripravek

smo uporabili že v maju, ker se

hitro vsrka v rastlino, ga dež ne

more več izprati. Vivera score

deluje kurativno in kratko pre-

ventivno, zato mu je treba doda-

jati kontaktni fungicid. V sezoni

ga lahko uporabimo največ štiri-

krat.

?Na listih paradižnika semopazila čudne sive pege.Bojim se, da se povsem ne

posuši. Kdaj in kako odstranimliste, ga je treba tudi gnojiti?Ana iz Logatca

?Dež je obral letošnje češnje inostali smo skoraj brezpridelka. Želim ohraniti pred-

vsem zdrave jablane in hruške,razraščajo se tudi pleveli. Kajstoriti?Tomaž iz Maribora

Letošnja pomlad je bila po-

sebna, saj je v maju nastopilo

obdobje nizkih temperatur

in rast se je ustavila. Želimo

si, da bo junij bolj tempera-

turno ugoden. Korita z

vodno rezervo običajno pri-

dejo do veljave dober mesec

ali več po sajenju, ko korenine prerastejo

vsebino substrata. Takrat pride do veljave

tudi dognojevanje s tekočim gnojilom z do-

dano organsko komponento in 11 vitamini

plantella cvet (75 ml/10 l vode, enkrat na

teden), ki poleg glavnih hranil vsebuje še mi-

krohranila. Plantella cvet zagotavlja bujno

rast in bogato cvetenje. Z njegovo uporabo

vam na podlagi poizkusov zagotavljamo

tudi do 30 % več cvetov. Tekoče gnojilo rast-

lina hitro absorbira, tako v kratkem času

vzpodbudi rast in cvetenje. Pri uporabi teko-

čega gnojila dosledno upoštevamo navodila

za uporabo, saj rastline potrebujejo uravno-

teženo prehrano. Rastline, ki niso dovolj pre-

hranjene, slabše rastejo in cvetijo, lažje

podležejo vremenskim nevšečnostim, bole-

zenskim obolenjem ter napadu škodljivcev.

Več o gnojenju z gnojilom v obliki šumečih

tablet plantella tabs za balkonsko cvetje (1

tableta/ 10 l vode, enkrat na teden) si prebe-

rite v koledarju del na str. 38.


Ali poznate?

InkarvilejaRod Incarvillea obsega 16 vrst, kar mnoge preseneča, saj na vrtovih srečujemo skorajizključno eno samo vrsto, to je Delavayeva inkarvileja, Incarvillea delavayi. Večina jihizvira iz Himalaje in Tibeta, vse pa so zelnate trajnice z omesenelimi koreninami.

Če se osredotočim na najpogosteje gojeno Delavayevo inkarvi-

lejo, jo lahko opišem kot postavno in skoraj nekoliko bahavo zel-

nato trajnico. Iznad rozete globoko deljenih, temno zelenih listov

se na trdnih steblih na višini nekje od 30 pa tudi do 50 cm razpi-

rajo veliki cvetovi. Vsako steblo od konca maja do julija nosi nekaj

precej velikih in zelo privlačnih trobentastih cvetov živahnega

rdečerožnatega odtenka. Obstaja tudi belocvetoča različica te

vrste. Cvetovi mnoge spominjajo na gloksinijo. Sčasoma se listne

rozete pomnožijo in rastlina se razraste v gost šop poganjkov, ki

ob cvetenju daje videz cvetočega šopka. Dejansko jo je možno

uporabiti tudi za rezano cvetje. Tudi druge vrste cvetijo pred-

vsem v roza in beli barvi, obstaja pa vrsta s svetlo rumenimi cve-

tovi, rumena inkarvileja, Incarvillea lutea. Vidnejše razlike so še

v obliki listov in višini rastline.

GojenjeGlede lege ni pretirano zahtevna, vsekakor pa najbolj bogato

cveti na polnem soncu. Najlepše primerke bomo vzgojili v dobrih

vrtnih tleh, ki so odcedna. Težja tla oz. rastni substrat izboljšamo

z dodajanjem plantella izbranih kremenovih peskov, le-ta je v

obliki zastirke ključen pri ohranjanju suhega koreninskega vratu,

ki v mokrih zimah lahko zgnije. Z rednim zalivanjem v času suše

in vsakoletnim gnojenjem s plantella specialnim gnojilom za

okrasne rastline si bomo skoraj zagotovo na vrtu »pričarali« rast-

lino, ki bi bila primerna tudi za vrtnarsko razstavo. Čeprav inkar-

vileje sadimo predvsem v vrtna tla, jo je vsaj

nekaj let možno gojiti tudi v cvetličnih lon-

cih. V tem primeru moramo poskrbeti, da

je plantella univerzalna vrtna zemlja do-

volj odcedna, ter za redno zalivanje.

Kam jo posadimo?Nekateri rastlino prodajajo tudi kot traj-

nico za skalnjak, a Delavayeva inkarvileja

zaradi velikosti sodi predvsem v gredice.

Poleg tega je ob polnem cvetenju precej

vpadljiva in nekoliko eksotičnega videza,

kar se ne ujema ravno najbolj s slovenskim

pojmovanjem gorskih rastišč. Ker je listje globoko deljeno, ji za

sosedo privoščimo kakšno celorobo rastlino, kot je bergenija, ču-

dovito pa bo videti tudi ob okrasnih travah ter šaših.

Odganja voluharja?Med ljudmi je inkarvileja veliko zanimanja požela ne le zaradi

čudovitih cvetov, pač pa tudi zaradi informacije, da odganja

voluharja. Žal gre le še za eno potezo trgovcev, ki bi radi po-

večali prodajo rastlin. Voluharja odganjajo rastline s specifi-

čnim in voluharju neljubim vonjem. Žal inkarvileja takega

vonja nima. Še več, niti okus korenin za voluharja ni moteč,

zato je tudi po izkušnjah mnogih vrtnarjev v Sloveniji ta traj-

nica tako kot mnoge druge del njegovega jedilnika.

Matic Sever

12 www.klubgaia.si

Večina inkarvilej cveti v močnih

rožnatih odtenkih, razlikujejo pa se

predvsem po višini. Na fotografiji je

ena nižje rastočih v beli barvi

Incarvillea zhongdianensis.


junij 2013 13

Razmnoževanje preprostoBrstiče naberemo, tik preden začnejo

odpadati z rastline. Shranimo jih čez

zimo in spomladi posejemo na prosto.

Razmnožujemo tudi s koreninskimi po-

taknjenci. Koren jeseni previdno izko-

pljemo, na tanjšem delu odrežemo

15cm dolg košček in ga shranimo do

pomladi. Ko mine nevarnost pozebe,

potaknemo v gredo.

Jam pri nas srečamo bolj redko, veči-

noma je okrasna rastlina. Ima dobre

možnosti, da bi postal rastlina za pre-

hrano in zdravje. V kitajski tradicionalni

medicini je zelo cenjen, v prehrani je

opevan kot rastlina prihodnosti. Gojenje

je enostavno, hranilna vrednost korena

pa visoka. Izročilo pravi, da rastlina v ko-

renu shranjuje sončno svetlobo, zato so

jo poimenovali tudi »korenina svet-

lobe«.

Meta Šepic

Rod Dioscorea je dobil ime po znanem

grškem botaniku in zdravniku Diosco-

ridu. Združuje zelnate trajnice - vzpe-

njalke s podzemnimi koreninskimi

gomolji, katerih velika večina je tropskih

vrst, nekaj pa jih izvira tudi iz zmerno to-

plih predelov Azije. Mnoge tropske vrste

so znane pod imenom jam in so že od

nekdaj pomembne poljščine v Aziji,

Afriki in Oceaniji. Za prehrano se upora-

bljajo koreninski gomolji, ki morajo biti

pred uporabo toplotno obdelani.

Dioscorea batatas ali jam je vzpenjalka,

katere poganjki dosežejo nekaj več kot

2m višine. Pri nas je prezimna tudi na

prostem, s tem da nadzemni del vsako

leto odmre in spomladi iz korena v zemlji

poženejo novi poganjki. Drobni po-

ganjki spomladi nosijo bleščeče svetle

zelene liste z izrazitimi, za enokaličnice

značilnimi, vzporednimi žilami. Hkrati z

listi so na poganjkih tudi cvetni popki, iz

katerih se zgodaj poleti razvijejo skoraj

neopazni, rumeno zeleni cvetovi, ki di-

šijo po cimetu. Iz njih se do konca poletja

razvijejo drobni gomoljčki ali brstiči, ki

so na sorodnih sortah mnogo večji. Pra-

vijo jim tudi »zračni krompir«.

Enostavna oskrbaJam je preprosta rastlina za gojenje in

vzdrževanje. Na vrtu je trpežna, prenese

različne vrste tal. Razlika je v velikosti in

debelini korena – ta se v lahkih peščenih

tleh prej odebeli, v težkih, ilovnatih tleh

pa ostane bolj tanek. Rastlina obožuje

toplo in sončno rastišče, vendar prenese

tudi nekaj sence. Tla oziroma gredo, v

katero smo zasadili jam, enkrat letno

dognojimo z organskim gnojilom plan-

tella organik v peletah, ki vsebuje naj-

večji delež organske in suhe snovi.

Rastlina je odporna proti boleznim in

škodljivcem, na vrtu jo še polži pustijo

pri miru. Če res nimamo prostora na

vrtu, jo lahko gojimo tudi kot poso-

dovko na terasi ali balkonu. Posoda

mora biti vsaj 50cm globoka, ne smemo

pozabiti na zalivanje in dognojevanje s

tekočim organskim gnojilom na osnovi

morskih alg bio plantella vrt. Pazljivi

moramo biti tudi pri prezimovanju. Jam

ne potrebuje ogrevanega prostora za

prezimovanje, le zračen in suh prostor,

ki je lahko tudi temen. Spomladi po-

sodo postavimo na svetlo preden začne

odganjati.

Izziv v vrtu

Korenina svetlobe - jamKo odcvetijo narcise, se ob lesenih oporah v gredienokaličnic začnejo vzpenjati drobni poganjki s svetlozelenimi listi srčaste oblike. Čeprav so videti tanki in nežni,poganjki do poletja popolnoma prerastejo dva metra visokeopore. Če se boste poleti sprehodili skozi botanični vrt vLjubljani, boste rastline zagotovo opazili, saj izstopajo takopo svoji bujni razrasti, kot tudi po vertikalni dimenziji.

Mladi poganjki in listi, botanični vrt v

Ljubljani iz cvetov se pozno poleti

razvijejo brstiči, s katerimi se rastlina

razmnožuje. Naročite jih lahko po pošti

prek Chiltern Seeds.

Korenina lahko doseže več kot en

meter v dolžino in tehta dva

kilograma. Na sliki so manjši primerki,

vzgojeni v Sloveniji.

Foto

: ww

w.b

orov

nica

.eu


Ekološko vrtnarjenje

14 www.klubgaia.si

Prvi pridelki Gainega eko vrtaV maju je Gain eko vrt oživel in v njem je vsak dan kaj novega. Na zadnji delavnici vmaju smo vanj posadili še zadnje vrste zelenjave. Mokro in zelo spremenljivo majskovreme nam je v marsikaterem trenutku precej popestrilo delo v vrtu. A Gain eko vrt je žeponudil tudi prve pridelke glavnate solate, redkvice ter liste blitve in peteršilja.

Majska delavnicaje bila mokraGlede na naš načrt kolobarja smo se v eko

Gainem vrtu na delavnici 17. maja lotili še

naše prve poljine, kjer smo sadili vzgojene

sadike plodovk. Na tretji poljini smo pose-

jali še visok fižol. Kljub dežju smo sadili: so-

latne kumare, paradižnik, papriko in

bučke. Prvo poljino smo tako razdelili na

štiri gredice za omenjene plodovke.

Plodovke so za hranila najbolj zahtevne

zelenjadnice, ker bodo preko vsega pole-

tja dajale večje količine plodov, za kar pa

potrebujejo dosti hranil. Zato smo zgodaj

spomladi izvedli osnovno gnojenje ce-

lotne prve poljine s 3 kg na 16m2 z dolgo

delujočim organskim gnojilom plantella

organik. Manjkajoča hranila smo dodali

sedaj tik pred sajenjem sadik plodovk. Na

celotno površino teh gredic smo pred sa-

jenjem potresli še1 kg organskega gnojila

bio plantella nutrivit za paradižnik in

druge plodovke.

Na prvo gredico prve poljine smo posadili

dve sadiki solatnih kumar, ki jih bomo

vzgajali ob vertikalni opori iz mreže, ki

smo jo postavili

kakšen teden po sa-

jenju sadik.

Na drugi gredici

smo ob oporo lese-

nih kolov posadili 8

sadik paradižnika.

Ker želimo pestrost

in raznolikost parad-

ižnikovih plodov,

smo sadili sadike ra-

zličnih sort, med

njimi smo tako po-

sadili tudi slovensko

sorto ‘jani’ ter kot

barvito popestritev

še sorto paradižnika

‘črni princ’, ‘berner rose’.

Sadili smo ekološko vzgojene sadike in

sorte, ki jih je ponudilo Vrtnarstvo Botanika,

kjer smo za naš vrt nabavili vse uporabljene

sadike do sedaj. V medvrstni prostor smo

kot dobre sosede posadili nekaj sadik go-

moljne zelene in sadike cimetove ter ci-

tronske bazilike. Izredno dober vpliv tako

zelene kot bazilike bo opazen v izboljšani

okusnosti paradižnikovih plodov.

Na tretjo gredico prve poljine smo sadili

sadike paprike. Za sajenje smo izbrali take,

ki bodo obrodile različne plodove glede

na obliko. Tako smo posadili nekaj sadik

feferonov, ki imajo dolge in za feferone ti-

pično nagrbančene plodove, ki jih lahko

uživamo sveže ali pa jih vložimo za zimske

dneve. Seveda smo sadili tudi papriko s

plodovi tipa babura (‘kalifornijsko čudo’ in

‘pusztagold’. Tako bomo pridelovali ba-

buro z zelenimi in rumenimi plodovi.

Na četrti gredici smo posadili dve sadiki

bučk za sveže plodove. Ker smo s prosto-

rom omejeni, smo za sajenje izbirali med

grmičastimi sortami bučk in nismo sadili

vrežastih bučk, ki bi pognala dolge vreže

ali stebla. Takšne vrežaste bučke bomo po-

sadili na ozkih robnih gredicah našega

vrta, kjer jih bomo speljali po ograji.

Prvi škodljivci v vrtuV drugi polovici maja smo na vrtu zati-

rali črno fižolovo uš (Aphis Fabae) na bobu

in nizkem fižolu ter za to uporabili sred-

stvo bio plantella flora kenyatox verde.

Kmalu po sajenju plodovk smo jih krepili

s pripravkom bio plantella super-fr, ki je

najbolj priporočljiv za utrjevanje celičnih

sten za večjo odpornost proti boleznim,

kot je pepelasta plese, in ga je nujno upo-

rabljati v tem času, vsak teden zaradi mu-

hastih vremenskih razmer, zaradi katerih

je razvoj bolezni še toliko hitrejši.

Sejali smo visok fižolNa prvi gredici tretje poljine smo v skladu

z našim načrtom – kolobarjem sejali visok

fižol. Sejali smo semena različnih sort vi-

sokega fižola iz zbirke fižolovih semen

gospe Justike Škoberne iz Žalca in sicer ki-

feljček, zeleni maslenec ter zgodnji masle-

nec, vse za pridelavo stročjega fižola. Za

setev visokega fižola smo ob koncu aprila

na sredino gredice v vrsto posejali koruzo.

Konec maja smo opravili mehanično

odstranjevanje plevelov in rahljanje tal.

Na delavnici 17. maja smo

žal v dežju sadili plodovke.


Rezali smo prve glave solate.

Sejali smo tudi visok fižol

ob preklje s predhodno

posejano koruzo.

Pobrali smo solato in redkvico.

SEM ZA EKO IN SAMOOSKRBO!

teršilja. Podobno veseli smo bili tudi prvih

listov blitve, ki smo jih rezali z rastlin blitve

še cel maj in junij. Najprej v maju smo re-

zali liste blitve, kjer smo sadili vzgojene sa-

dike blitve, kasneje od začetka junija pa

še na pisanolistni sorti blitve.

Brokoli je pobegnil v »cvet«Glede na to, da smo s prvimi setvami in sa-

jenji sadik začeli 23. marca 2013 ter da so

po tem času bile še vsaj tri tedne povsem

zimske razmere (nizke temperature in sne-

žna odeja), smo kljub uporabljeni vlakni-

nasti prekrivki – kopreni bili prepričani, da

nam je uspelo obvarovati vse takrat sejane

in posajene zelenjadnice. A smo kmalu v

začetku maja ugotovili, da nam je takratna

zima namesto pomladi prekrižala načrte v

pridelavi brokolija, ki je namesto čvrstih

rož intenzivno pognal visoka cvetna ste-

bla. Vse skupaj pripisujemo negativnim

vplivom zimskih razmer (nizke tempera-

ture) po presaditvi brokolija v naš vrt. Bro-

koli je zaradi tega »pobegnil v cvet«

namesto, da bi nas razveselil z bogatim

socvetjem brokolija.

Kaj se bo dogajalo v juniju?Nadaljevali bomo z oskrbo naših zelenjad-

nic, sproti pobirali sadove našega dela in

skrbeli za dodatno prehrano. V ta namen

bomo uporabljali naravno tekoče organ-

sko gnojilo iz ekstrakta morskih alg bio

plantella vrt, s katerim bomo oskrbovali

naše zelenjadnice, ki jih bomo posadili s

sadikami na robnih gredicah vrta in jih

Uporabili smo semena koruze, ki daje belo

zrno v koruznem storžu. Ta je lepo vzkalila

in do naše delavnice oblikovala do štiri

prave liste. Koruza bo služila fižolu kot

opora. Zato jo je bilo treba sejati veliko

prej kot fižol, saj raste počasneje kot fižol.

Tega potem ob koruzo sejemo šele po

tem, ko ima koruza vsaj 3 do 4 liste in je vi-

soka vsaj 20 cm.

Na isti gredici smo oblikovali tri vrste viso-

kega fižola, poleg omenjene sredinske

vrste s koruzo še robno vrsto, kjer bomo

fižol gojili ob klasični opori zanj – fižolov-

kah ali prekljah. Tretja vrsta fižola je zasno-

vana s pomočjo koruznih sadik, ki smo jih

posadili tik pred setvijo fižola in so bile vi-

soke 30 do 35 cm in so imele že 5 pravih

listov. Na tak način bomo skupaj lahko

spremljali različne možnosti za oporo vi-

sokemu fižolu in skupaj ugotovili, kaj je za

fižol najoptimalnejša opora – preklja ali

koruzna rastlina.

Prvi pridelki – veliko veseljeŽe od začetka meseca maja smo na drugi

gredici druge poljine pričeli s spravilom

prvih glav solate sorte ‘pariška’ in ‘lattug-

hino’, ki je še posebej zanimiva zaradi svo-

jih rjavo obarvanih listov. Sorto ‘posavka’

smo začeli rezati konec maja. Pobirali smo

tudi prve plodove mesečne rdeče red-

kvice sorte ‘sora’. To so bili naši prvi pridelki

iz Gainega eko vrta. Le nekaj dni za tem

smo na gredici s peteršiljem že lahko trgali

prve liste kodrolistnega in navadnega pe-

tako oskrbovali z vsemi glavnimi hranili, ki

jim bodo pomagala krepiti koreninski si-

stem. Za krepitev rastlin bomo še naprej

uporabljali naravni vitaminski kompleks

bio plantella vita. Sicer pa v vrtu plani-

ramo dokončati še sajenje robnih gredic z

zelišči in vrežastimi bučkami, cvetlicami

ter nekaterimi stročnicami ter ob plodov-

kah zastirati tla s slamo.

Našo junijsko delavnico z naslovom

»Prve saditve za pozno poletje in jesen«,

bomo izpeljali v Gaiinem eko vrtu v

petek, 21.6.2013, ob 17. uri. Začeli bomo

na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola) Dru-

štvo LaVita ter nadaljevali v Gainem eko

vrtu, ki je sicer na lokaciji nasproti Poli-

gonu sonaravnih vrtov. Obvezne prijave

na [email protected] ali SMS 040-203-055.

Vabljeni, da se nam v Gainem eko vrtu

tudi tokrat pridružite.

Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,

KGZS - Zavod CE



16 www.klubgaia.si

Sredi poletja mislimo na zimoSredi poletja je včasih težko misliti na zimo, zato pogosto pozabimo posaditi nekaterevrtnine, na zimskem vrtu pa potem najdemo samo zimsko solato in motovilec. Pozimi pasmo odvisni od zelenjave v trgovinah, ki pride na police od daleč, pridelana kdo ve kako inkdo ve s čim. Z malo razmišljanja lahko imamo vso zimo na vrtu nekaj sveže zelenjave.

Redkev namesto imunalain lekadolaRazlični prehranski dodatki so postali

stalnica na policah omar velikega dela

Slovencev. Res je, da je kriza malo umir-

ila naše navdušenje nad celim

arzenalom tako imenovanih zdravih

prehranskih dopolnil. Raje razmislite, kaj

lahko namesto njih naberete na vrtu.

Na prve mestu jeseni je zagotovo red-

kev. Črna redkev je stara rastlina, s

katero so naše babice preganjale

prehlade, celo težje primere gripe.

Danes se je semenu črne redkve na

policah s semeni v naših trgovinah

pridružilo še seme bele redkve. To je

tista, s katero Nemci popestrijo pitje

neskončnih količin piva.

Redkev sodi v družino križnic, kar up-

oštevamo pri načrtovanju kolobarja. Je

v sorodu s kapusnicami, pa tudi z repo,

kolerabo, krešo, rukolo in azijskimi list-

natimi rastlinami. Vemo, da na isto

mesto lahko pride križnica najpogosteje

vsako četrto leto, če želimo ohraniti

zdrave rastline.

Korenovke, med katere sodi tudi redkev,

ne prenašajo gnojenja s hlevskim gno-

jem, zato izberemo gredice, ki so bile

gnojene v preteklem letu. Nekoč pa so

črno redkev skupaj z njenima sorodni-

cama, repo in podzemno kolerabo, sejali

v strnišča.

Redkev sejemo šele v drugi polovici ju-

nija, za njo pa ni prepozna niti setev v

juliju. Gredic poleti NE PREKOPAVAMO.

Setveno plast samo plitvo obdelamo.

Sejemo v vrstice 30 cm narazen. Vmes

lahko posadimo sadike solate. Kjer ob-

staja nevarnost kapusove muhe,

črvičkov, ki naredijo jarke v redkvi, iz-

menično posejemo korenček in redkev,

pri tem pa naj bo razdalja med vrsti-

cami 30 cm. Vedno bo koristil tudi lesni

pepel, ker vsebuje dosti kalcija in kalija,

ki ga na tanko potresemo okoli vrstic

redkve. Manj bo tudi nadležnih bol-

hačev. Pepel mora biti ves čas rahlo

vlažen, da bo res odganjal škodljivce.

Poletna nega obsega samo odstranje-

vanje plevelov in zalivanje, občasno pa

tudi prerahljamo zemljo okoli rastlin.

Redkev uživamo od začetka jeseni

naprej, najpogosteje v solatah, belo red-

kev pa tudi grizljamo na piknikih, pose-

bej tistih, kjer je glavna pijača pivo. Tip-

ična štajerska solata je na kolobarje

naribana črna redkev s kuhanim fižolom

in bučnim oljem.

Redkev hranimo v isti kleti kakor krom-

pir, najbolje zakopano v pesek, žaganje

ali razrezano jesensko listje vso zimo.

Repa in podzemnakolerabaVeliko C-vitamina je v kisli repi, koristnih

mineralov in vitaminov pa v podzemni

kolerabi. Nekoč so bila naša polja jeseni

pogosto zasajena s strniščno repo,

danes jo najdemo veliko le še na Goren-

jskem. Da je strniščna repa slovenska

rastlina, nam pove tudi to, da imamo kar

dve avtohtoni slovenski sorti, ¢Kranjska

podolgovata¢ in ¢Kranjska okrogla¢, ki

sta znani tudi izven naše domovine.

Obe dasta izredno kislo repo. Podzemna

koleraba pa je bila vedno klasična zim-

ska začimbnica v juhah.

Recept za preganjanjeprehladaČrno redkev dobro skrtačimo,

odrežemo zgornji del in v meso z

žičko naredimo luknjo. Vanjo damo

sladkor ali bolje med in počakamo,

da se prične nabirati tekočina, ki jo

pijemo po žličkah takoj, ko začutimo

prehlad ali praskanje po grlu.

Črna redkev je prava specialiteta in

zdravilo, take brazde na korenih naredi

kapusova muha oziroma njene ličinke.

Repa, kranjska podolgovata, bi morala

biti ponos slovenskih, predvsem

gorenjskih kmetov.


Obe sodita med križnice, s čimer je

povezana seveda sestava kolobarja.

Prav tako sta to rastlini, ki jih sejemo šele

v kratkem dnevu, najpogosteje v času,

ko se na njivah požanje ječmen, morda

je še čas tudi po žetvi pšenice. Tako nega

kakor vse ostalo skupaj z zimskim

shranjevanjem velja enako kakor za

pridelavo črne redkve.

Repo so naši predniki uživali še pred pri-

hodom krompirja na njive. Pozimi niso

uživali samo korenov, ki so jih naravno

kisali kakor zelje ali pa jih naribane uži-

vamo v presnih solatah. Vendar listov

nikakor ne zavržemo. Repni listi ali cima

so odlična zimska jed, prekuhamo in

pretlačimo jih skupaj s krompirjem in

uživamo kot samostojno jed ali prilogo.

Vsebujejo ogromne količine kalcija in

seveda številnih drugih snovi, po katerih

slovijo vse križnice. Kolerabo pa seveda

najpogosteje uporabljamo v vseh zim-

skih zelenjavnih jedeh, posebej juhah.

Tri vrste ohrovtaNa prvem mestu po količini antioksi-

dantov so zagotovo ohrovti. Poznamo

listnati ohrovt, kjer najdemo več ra-

zličnih oblik, od kodrolistnega do sre-

dozemskega tipa v obliki palme, in

najbolj navadnega, ki mu nekateri

rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen

za prehrano ljudi. Verjetno najbolj poz-

nan je brstični ohrovt, ki mu nekateri

ljubkovalno rečejo popčar. Sodi pa med

mlajše zelenjadnice. Najbolj pa poz-

namo glavnati ohrovt, ki je podoben

zelju, le da je listna površina veliko bolj

nagubana. Pri listnatem ohrovtu uži-

vamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se

oblikujejo v listnih pazduhah rastline,

pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo

glavo.

Vse tri vzgajamo iz sadik. S setvijo

pričnemo v sredini maja, presajamo pa

od sredine junija pa do sredine julija.

Ohrovt prezimi ne glede na to ali je list-

nati, glavnati ali brstični. Z razliko od zgo-

raj omenjenih križnic so ohrovti hva-

ležni za gnojenje z organskimi gnojili.

Potrebujejo hlevski gnoj, nekje od 2 do

3 l/m2, namesto njega pa lahko vedno

uporabimo visoko kakovostna organska

gnojila v obliki pelet kot je plantella or-

ganik. Za manjše gredice uporabimo bio

plantella nutrivit univerzal, ki vsebuje

večje količine kalija. Presajamo jih, ko se

razvije 3 – 5 listov. V poletni vročini vedno

presajamo tako, da najprej zalijemo jam-

ico, posadimo sadiko, nato pa obilno za-

lijemo celo gredico. Ohrovti so velike

rastline, zato sadimo sadike na razdaljo

50 x 50 cm. Vmesni prostor pa zapolnimo

s setvijo nizkega stročjega fižola. Poleti

potrebujejo samo rahla tla, škodljivci jih

le redko ogrožajo. Lesni pepel poskrbi

tudi za njih. Ohrovt postane res dober

šele, ko premrzne. Le redki ga bodo lahko

uživali surovega, je pa dobrodošel in zelo

zdrav dodatek prav vsem mesnim

omakam, zelenjavnim jedem in juham.

Brstičnega, pa tudi listnatega lahko uži-

vamo samo na hitro ali celo na sopari

skuhanega in prelitega s praženimi

drobtinami kot prikuho.

Tako za sajenje ohrovta kakor za setev

repe, redkve ali kolerabe je primeren

prav junij. Zagotovo se je že izpraznila

kakšna gredica, kamor jih lahko pose-

jemo ali posadimo.

Miša Pušenjak

Obilica zelenega, svežega in zdravega

listja na zimskem vrtu – ohrovti.

V najbolj mrzli zimi so ohrovti na vrtu

nedotaknjeni.

NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

Pravočasno nadkoloradskega hrošča!Koloradski hrošč vsako leto opustoši

krompir, pa tudi druge rastline, predvsem

jajčevec. Okrog domačih gred zato že zdaj

posadimo kapucinko in ognjič, ki jih

deloma odganja.

Škodljivci se bodo začeli pojavljati v

začetku junija. V tem času rastline redno in

natančno pregledujte, saj je

najpomembnejši čas za zatiranje

škodljivca takrat, ko so ličinke še majhne in

bolj občutljive. Takoj, ko jih opazimo,

rastline temeljito poškropimo z ekološkim

insekticidom na osnovi naravnega

piretrina bio plantella flora kenyatox

verde. Ob hujšem napadu pa uporabimo

insekticid vivera karate zeon, ki je zaradi

napredne

kapsulirane

formulacije

učinkovit takoj

po nanosu in

deluje tudi

dolgotrajno.

junij 2013 17


Rastni pogoji inrazmnoževanje

Najbolje uspeva na lahkih glinasto-peš-

čenih tleh. Tla naj bodo dobro založena

in apnenčasta. Najboljše rastišče je sončno,

toplo in zavetrno, kar je zlasti pomembno za

prezimitev. Timijan ne prenese zastajanja vode in

vlage v tleh, pozimi lahko pri zmrzalih poškoduje plitve

korenine.

Razmnožujemo ga s semenom ali z grebeničenjem in delitvijo

starih grmičkov. Sadike si lahko pripravimo februarja in marca

v topli gredi. Te za pridelavo presadimo aprila ali maja na

stalno mesto na razdaljo 45 – 50 centimetrov med vrstami in

30 – 35 centimetrov med rastlinami v vrsti. Neposredno na

gredico sejemo maja ali junija v vrste z 20-centimetrsko med-

vrstno razdaljo. Sejemo v plitve brazdice in prekrijemo z 1

centimetrom zemlje. Če ne želimo večje pridelovalne povr-

šine, lahko posadimo posamične grmičke med ostalimi vrtni-

nami. Timijan opravlja nalogo dobrega soseda zeleni,

cvetači, zelju in kolerabi. Z zasipanjem stranskih poganjkov

vzpodbudimo tvorbo dodatnih korenin. Jeseni take rastline

razdelimo in razsadimo. Rastlini moramo jeseni dovoliti, da se

razvije in okrepi za prezimitev.

UporabnostUporabo vrtnega timijana v kuhinji in njegove zdravilne last-

nosti večina Gaianov že pozna. Timijan je nepogrešljiv pri pri-

pravi mesnih in zelenjavnih jedi, namazov in aromatiziranje

kisa. Pri prehladu in kašlju najpogosteje pomislimo na timija-

nov sirup. Je dober za spiranje ran in krepčilne kopeli. Ne

smemo pozabiti, da je dobra medonosna rastlina. V vrt priva-

blja opraševalce in koristne organizme.

dr. Janko Rode


18 www.klubgaia.si

Vrtni timijan nesme manjkatiVrtni timijan je eno od petih najpogostejšihdišavnih zelišč pri nas. Skoraj ni vrta, kjerne bi našli kakšnega grmička. Gospodinje gapoznajo tudi kot zdravilno zelišče.Vrtni timijan (Thymus vulgaris) izvira iz Sre-

dozemlja in ga gojimo izključno kot vrtno

zelišče. Timijan je trajnica. Spada v rod

materinih dušic, ki ga pri nas predsta-

vlja več kot deset prosto rastočih vrst.

Vrtni timijan je tudi okrasna rastlina

za obrobe ali zeliščne gredice. Tako

kot druge vrste materinih dušic vrtni

timijan kaže veliko raznolikost, ki jo s

pridom uporabljajo pri okrasnih in te-

matskih zasaditvah. Ne le da so razli-

čno veliki grmički ( T.v. »Miniature« zraste

le 10 cm visoko, T.v. »Compacta« je nizek in

gosto razrasel), obstajajo tudi rastline z razli-

čno oblikovanimi lističi. Barva cvetov niha od ro-

žnate pri običajnem timijanu, do popolnoma bele (T.v.

»Albus«). Citronski timijan (Thymus x citriodorus) je križanec

vrtnega timijana in polajeve materine dušice (T. pulegoides).

Ima prijeten citronski vonj. Pri njem so lističi pogosto rumen-

kasto pegasti. Bolj kot vrtni timijan so v vrtnarstvu uporabne

druge vrste materinih dušic. Zanimivi so zlasti poleženi in bla-

zinasti različki vrste rana materina dušica, (Thymus praecox)

kot sta T.p »Minor« in T.p. »Coccineus«, ki jih uporabljajo kot

pokrovne rastline: za škarpe, skalnjake in tlakovane poti. Pre-

nesejo direktno sonce. Tudi občasna hoja po blazinicah rast-

line ne moti.

Timijan v okrasni gredici

Navadni timijan

Pritlikavi timijan


Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem:• Marjan Mežnarčič, Novo mesto • Ljuba Gumze, Slovenj

Gradec • Vida Pustotnik, Domžale • Duša Novak,

Ljubljana • Rosvita Plaskan, Prebold • Ivanka Kobal,

Ljubljana • Jožica Petan, Straža pri Novem mestu

• Anica Tetičkovič, Ptuj

Zvestoba se splača, Gaia jo poplačaFerdi Piko, Prevalje • Silvija Pugelj, Cankova • Francka

Kočevar, Cerknica • Milena Požrl, Divača • Jožefa

Štrubelj, Grosuplje • Olga Šuman, Lenart v Slovenskih

Goricah • Janez Mataj, Murska Sobota • Marija Karan,

Selca • Jože Lempl, Velenje • Boris Topolovec, Vrhnika

Nagrajence, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia smonagradili s Plantellasemeni za travo Aurora.Vsem 28 dobitnikom smonagrado že poslali popošti.

junij 2013 19

Klubske strani

Pričenja se nova vrtnarska sezona, z njo pa novi zeleni čudeži, nekateri prav v vašem vrtu.Nikar jih ne zamudite! Budno opazujte okolico in imejte svoj fotografski aparat vselej priroki. Tako boste posneli kako sliko, ki bo ne le vam, temveč tudi drugim ljubiteljemvrtnarjenja vzela sapo. In morda vam celo prinese čudovito nagrado ...

Sodelujte v natečajuNaj naj dosežek naših članov

Letos imate možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v naslednjih

rubrikah: � NAJ otroška pomoč na vrtu, � NAJ srečen Gaian pri vrtnarjenju,

� NAJ koristne živali v mojem vrtu, � NAJ okrasni vrt, � NAJ rešitve v sadovnjaku,

� NAJ balkonske zasaditve, � NAJ poseben zeliščni vrt, � NAJ samooskrbni zelenjavni

vrt, � NAJ vrtna trata, � NAJ opornice v zelenjavnem vrtu.

Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2013 pošljite

na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti

[email protected] (pri tem pazite na primerno kakovost

fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke

in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija,

nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v

decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio

Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja.

Ivka Perko iz Rakeka nam je poslala fotografijo njene solate velikanke

(Posavka), ki jo je pridelala v rastlinjaku. Postavili so ga lani po prvem

novembru in takrat je vanj potaknila tudi kakšnih deset sadik, letos

konec aprila ter prve dni maja pa je pridelala tako solato.

Potegujte se za nagrado ENODNEVNI IZLET vjesenskem času v organizaciji Kluba GaiaNagrado dobite:

� vsi, ki v času od 15. junija do 31. avgusta pridobite 10 novih naročnikov na revijo Gaia

� ena celotna skupina - z žrebanjem bomo nagradili eno celotno skupino, to je Gaiana,

ki bo pridobil nove in vse njegove naročnike.

Naročnine morajo biti poravnane do 31. avgusta.


Klubske strani

Strokovnjak Kluba Gaia Davor Špehar je

predaval o samooskrbnem ekološkem

vrtu, Miša Pušenjak o listnati zelenjavi,

Loreta Vlahović o sezonskih lepoticah za

balkone in gredice, Matjaž Mastnak pa

o drevesih za majhne vrtove. Poleg tega

smo uživali v delavnicah Nevenke Brez-

nik, Lorete Vlahović in Romana Mavca.

Prav tako smo kombinirali zasaditve za

balkone in sestavljali zelenjavni vrt s pri-

mernimi vrtninami v mešanih posevkih.

Ljubitelji umetnostne zgodovine so

letos z Olgo Paulič pridno sodelovali v

delavnici ter se naučili opredeliti rože v

likovnih umetninah po zvrsti, motivih

itd. Izredno veliko vprašanj pa so letos

zastavili na in po predavanju Zdrava

hrbtenica do 100 let, zdravniku Marjanu

Radetiču. Člani so se množično udeležili

tudi obeh športnih vadb, pomlajevanja

in nordijske hoje. Ugotovili smo, da so

naši Gaiani izjemno talentirani za marsi-

kaj, kar so potrdili na sobotni večerni in

nedeljski jutranji prireditvi: petje, igra-

nje, deklamiranje, pripovedovanje šal,

ples ipd. je bilo vrhunsko.

Gaino tradicionalno srečanje članov

V Rabcu – vsi navdušeniKakor vseh minulih 18 let, smo se tudi tokrat z veseljem objeli in poklepetali kot najboljšiprijatelji. Na tridnevnem izobraževanju in druženju v istrskem mestu Rabcu, od 17. do 19.maja 2013, smo lahko poslušali različne predavatelje, strokovnjake za vrt, pa tudi umetnost inzdravje. Kar 800 članov Kluba Gaia se je udeležilo različnih predavanj, delavnic, izletov,športnih usposabljanj in seveda večernega zabavnega programa z živahnim plesom.

SPONZORJI: Unichem d.o.o. • Mapa d.o.o., Brezovica • Studio Moderna storitve d.o.o., Ljubljana • Nivo Eko d.o.o., Žalec • Avtotrade Vrhnika • Regionalni Center RTV Maribor • Axis mundi, d.o.o.,

Ljubljana Črnuče • Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana • Koa d.o.o., Ciprese.si, Izlake • K.M.K. Box d.o.o., Izola • Noele kreativne rešitve, d.o.o., Ljubljana • Gostišče Golob, Zg. Polskava • Mehanotrade

K.D., Šmarje Sap • Medium d.o.o., Žirovnica • Osebna rast, Robert Goreta s.p., Brezje • Identis d.o.o., Škofljica • Odeja, Tovarna prešitih odej, d.d., Škofja Loka • Zdravi in vitalni, Koper • Grafex

d.o.o., Izlake • Syngenta d.o.o., Ljubljana • Špan d.o.o., Brezovica Pri Ljubljani • Mobitel Ljubljana • Totaliteta d.o.o., Ljubljana • Kupi Direkt d.o.o., Ljubljana • Ilirija d.d., Ljubljana • Celjska Mohorjeva

Družba d.o.o., Celje • Splošno ključavničarstvo Jože Vadnjal d.o.o., Ljubljana • Modrijan založba d.o.o., Ljubljana • Favn d.o.o., Ljubljana • Biotehniški center Naklo • Ring Matjaž s.p., Podkraj Pri

Velenju • Miš založba, Janez Miš s.p., Dob • Fitosan d.o.o., Portorož • Revija Vzajemnost, Ljubljana20

Tudi tokrat smo vsem razdelili veliko

Gaino torto. Vsa predavanja so bila dobro obiskana

Veselje med plesom je bilo iskreno


junij 2013 21

Klubske strani

Urednica revije je

začela večer

talentov s hula

hoop obročem.

Tečaj nordijske

hoje je vsem

dobro del.

Najstarejši,

a vitalni zlati člani.

Talenti: peli so v španščini ... ... slovenščini ... ... in ruščini.

Talenti: vrhunska pevska in

inštrumentalna izvedba. Talenti: strastna plesalka jazz baleta.

Kdor je bil kdaj z nami na takem srečanju, se vselej vrača, ker

ve, da je to nekaj posebnega, nepozabno lepo doživetje. Po

srečelovu, ki je letos obsegal kar 1500 nagrad, nismo tokrat

odšli domov le obloženi z dobitki, ampak tudi bogatejši za

novo znanje in neizmerno prijetne trenutke skupnega dru-

ženja.

Mira Arh

Izlet: na ladji v Raškem zalivu.


Plantella Balkonia5 L, 20 L, 45 L, 60 L ali 70 L

Bio plantela Vrt1 L ali 3 L

Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

–20

%

•

–20

%

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Trgovec obvezno vpiøeime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!

•

Bio plantella Vrt1 L ali 3 L

–20

%Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

Bio plantella Arion +250 g ali 500 g

–20

%

Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

"

Plantella Total, 100 ml aliPlantella Total-R, 750 ml

–20

%"

Effect insekticid za ose in srøene – aerosol400 ml ali 750 ml

–20

%"

Plantella Balkonia60 L

Plantella Cvet500 ml, 1 L ali 3 L

–20

%



–20

%

•

Effect univerzalni insekticid aerosol

400 ml + 80 ml gratis


"–2

0 %

•

Plantella proti mahu5 kg ali 10 kg


"–2

0 %

•

Bio plantella Natur-FR500 ml


"–2

0 %

•

Plantella Balkonia5 L, 20 L, 45 L, 60 L ali 70 L

Katera:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

–20

%

•

Bio plantella Flora kenyatox verde

500 ml

Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

"–2

0 %

•

Ugodnosti uveljavite tako, da izreæeteposamezne kupon œke in jih ob nakupuopredeljenega izdelka predloæite nablagajni doloœene prodajalne, nave -dene v glavi kuponov in œlansko izka z -nico. Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenihtrgovinah. Ponovno vam ponujamokupone po lastni izbiri, ki jih uporabiteza izbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpiše nakupon na prazno œrto. Kuponœke bostelahko uve ljavljali do doloœenegadatuma na kuponœku.

Effect veliki muholovec4 listi ali 1 rola

–20

%

Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

Effect Microtech proti plazeœim æuæelkam

500 ml

–20

%

Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

Effect univerzalni insekticid z razprøilko

500 ml

–20

%

Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

"

Bio plantella Nutrivit(vse vrste)

–20

%


Bio plantella Arion +250 g ali 500 g

–20

%


–20

%

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!

Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Cerklje z.o.o. in Tabakum.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,

Ponudba velja do 15. 8. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve karticezaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

BIO PLANTELLA GEL PROTIPOLÆEM1 L

Naravnamehanskazaøœita predpolæi.

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia


–20

%


"

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

-20%

EFFECT INSEKTICID ZA OSE IN SRØENE –AEROSOL • 400 ml

Insekticid v spreju z adokazanim uœinkom,namenjen zatiranju os insroenov. Posebna formuladveh aktivnih snovipovzroœi takojønje uniœenje mrœesa. -20%

PLANTELLA SPECIALNOGNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV1 kg, 3 kg, 5 kg, 20 kg

Mineralno specialno gnojilo vgranulah za gnojenje vseh vrsttrav intravniøkihrastlin.

BIO PLANTELLA VITA500 ml

Naravni vitaminskikompleks zaprehrano rastlin, kikrepi rastline inpoveœuje odpornostna zunanjevremenske razmerein strese.

" "

PLANTELLA CVET500 ml, 1000 ml, 3 L

Visokokakovostnotekoœe gnojilo,obogateno z vitaminiza gnojenje vseh vrstcvetoœih sobnih,okenskih, balkonskih invrtnih rastlin ter zabistveno veœ cvetov.

"

"

Neopermin100 g ali 1 kg


""

–20

%

"

""

"

–20

%

Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.




"–2

0 %

Katera: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.

""

-20% -20%-20%

"


ČebulaVzgojimo si jo iz čebulčka, semena ali

sadik. Na slovenskem trgu so v ponudbi

stare evropske sorte, ki so prilagojene

na naše podnebje in okus. Imamo pa

tudi svoje domače, slovenske sorte.

Seme ali čebulček teh ni vsako leto na

voljo.

S sajenjem ali setvijo lahko začnemo

zgodaj, odvisno od vremena, od začetka

marca in končamo nekje sredi maja.

Pozna setev oz. sajenje čebulčka je pri-

poročljivo zaradi čebulne muhe, kajti ta-

krat je običajno prvi nalet že mimo. In

nič hudega ni, če čebula malo kasneje

dozori.

Tam, kjer so napadi čebulne muhe po-

gosti, gredico prekrijemo z agroko-

preno, saj s tem preprečimo dostop

muhe do čebule, tako da ne more odlo-

žiti jajčec na rastlino čebule. Iz teh jajčec

se nato izležejo ličinke, ki naredijo

škodo. Druga možnost za obrambo

pred muho je uporaba bio plantella ru-

menih lepljivih plošč, ki jih obesimo na

palice in zapičimo v zemljo. Na te plošče

se bodo nalepile nadležne muhe. Za

dobro delovanje priporočam 2 plošči na

čebulno gredico. Ko pa nam v zelenjav-

nem vrtu začno cveteti rastline, ki priva-

bljajo čebele, jih nujno odstranimo.

Rastni pogojiČebula ima rada peščena tla, gnojimo jo

z minimalnimi količinami komposta ali

sodobnega organskega gnojila v obliki

pelet plantella organik. Vsekakor se pri

gnojenju čebulnih gredic izogibamo

hlevskemu gnoju. Če v tleh primanjkuje

kalija, ga dodamo v obliki lesnega pe-

pela ali gabezove prevrelke. V suši zali-

vamo, a ne po listih kot vse ostale

vrtnine. Zato je priporočljivo kapljično

namakanje.

Čebulo pobiramo, ko prvi listi poležejo

in se čebulni vrat na stiku listov in če-

bule zmehča. Ko jo izpulimo, jo čez dan

pustimo na gredici, kjer je rasla, po-

poldne jo poberemo in sušimo v zra-

čnem prostoru (najbolje, da jo raz-

grnemo na sadnih lesah) in ko je suha,

jo spletemo v kite.

ČesenČesen je naravni antibiotik in tako de-

luje tudi v vrtu, zato je najbolje da ga

posadimo raztreseno po vsem vrtu. Je

dober sosed skoraj vsem vrtninam. Ne

sadimo ga ob fižol in zelje.

Če želimo imeti zares velike stroke,

potem ga moramo obilno zalivati.

Česen in čebulo v majhnem odmerku

lahko dognojite tudi v času intenziv-

nega razvoja listne mase, takrat upora-

bite organsko gnojilo v obliki pelet

plantella organik. Kot čebula tudi česen

ne mara hlevskega gnoja.

Sorte česna v SlovenijiJeseni sadimo slovenski česen ‘Ptujski

jesenski‘ in tudi ostale evropske sorte, ki

junij 2013NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 23

jih lahko dobimo v trgovini. Spomladi

pa se poleg ostalih sadi slovenski ‘Ptuj-

ski spomladanski‘. Vedeti pa moramo, da

lahko tudi spomladanski česen sadimo

jeseni, jesenskega pa ne spomladi. Naj-

bolje bo rasel jeseni posajeni česen.

Zelo popularen in uporaben je tudi listni

česen ali šopasti česen oz. kitajski drob-

njak.

Je trajnica, lahko pa ga gojimo kot eno-

letnico v mešanem posevku z ostalo ze-

lenjavo. Sejemo ga aprila, maja in tudi

junija in ni zahteven glede tal in vzgoje.

Uporabljamo aromatične zelene, ploske

liste, ki imajo blag vonj in okus po česnu.

Sveže uporabljamo podobno kot drob-

njak: za juhe, solate, skutne namaze ali

jih dodamo v jedi namesto česna. Listi

so najboljši surovi. Beli cvetovi pa so pri-

merni za garniranje in mešanje v potpu-

rije.

Kristina Škrbec


Čebula in česen – brez težavČebula in česen sta pogosti vrtnini domačega zelenjavnega vrta. Načeloma rasteta breztežav, ustrezata jima naša klima in tla, skladiščenje pa je enostavno. Nepogrešljiva sta vmnogih jedeh, zato za boljši pridelek upoštevamo nekaj preprostih navodil.

Dobri sosedje čebuli: korenje, kamilica,

kumare, solata, paradižnik. Slaba

soseda: fižol, grah.

Za lastno zdravje in zdravje vrta je

koristno saditi česen povsod.

–20

%

.

–20

%–2

0 %

_

–20

%

ov!

,



24 www.klubgaia.si

Oskrba mladih sadnih drevesPred sajenjem moramo skrbno preučiti in načrtovati, kaj bomo posadili v svoj sadovnjak.Že ob zasaditvi je možno storiti veliko usodnih napak, ki vplivajo na dober razvoj in rastsadnega drevja.Zavedati se moramo, da je sajenje sadnega

drevja, pa naj bo to grm ali drevo, razme-

roma dolgoročna naložba, ki nam lahko

nudi dolgoletne užitke, veliko sladkanja.

Velikokrat pa se zgodi, da ob veliki vnemi

drevesa ali pa grme posadimo nepravilno,

brez ustreznega dodajanja hranil na za-

logo, ali pa so male sadike posajene preveč

na tesno. Vsaka na novo posajena sadika ali

grm potrebujeta prva leta zelo intenzivno

oskrbo. To so pač otroci, te pa je potrebno

zelo tenkočutno vzgajati in negovati.

Osnovno gnojenjeTrdno postavljena hiša mora imeti čvrste te-

melje. Podobno je pri na novo zasajeni sa-

diki sadnega drevja. Vsaki, ne samo sadni,

tudi trajni okrasni sadiki moramo »postreči«

z dobrimi, za rast ugodnimi pogoji. Sadilna

jama, ki jo izkopljemo, mora biti dovolj ve-

lika – vsaj 50 do 60 centimetrov široka in 50

centimetrov globoka. Vanjo moramo že ob

sajenju dodati specialno sadjarsko gnojilo, ki

vsebuje predvsem fosfor ter kalij, to sta po-

membna hranili na rezervo, ki ju pozneje

težko »stlačimo« v področje korenin, na glo-

bino 20 – 30 centimetrov. Fosfor in kalij se

selita v globino le po centimeter na leto in

čas, ki je potreben, da korenine dosežejo ta

dva zelo potrebna elementa je ob ne-doda-

janju teh dveh elementov v sadilno jamo

zelo dolg. Če smo pozabili dodati hranila na

zalogo, je za prva leta rasti sadik rešitev ta,

da ob sadiki naredimo s »štango« do 30 cen-

timetrov globoke luknje in v luknje nasu-

jemo prgišče specialnega sadjarskega

gnojila. Na tak način vnesemo v področje

korenin zadostno količino hranil za dobro

rast in rodnost naših sadik.

Dodajanje dušika Niso pa samo fosfor- in kalijeva gnojila za-

gotovilo za lepo rast sadik. Pomemben je

tudi dušik, ki mu pravimo tudi gnojilo rasti.

Že prvo leto je potrebno sadiki v času pred

cvetenjem dodati dušik, ki ga je veliko lažje

cvetenja, ko potrebuje sadika največ dušika,

tudi na razpolago. Na dušik kot hranilo vse

prevečkrat pozabljamo in tako naše sadike

ali grmi nekako ne rastejo tako kot si mi radi

predstavljamo. Pri »trosenju« dušičnih gno-

jil moramo biti zelo zmerni. Kot pri našem

prehranjevanju je tudi pri dodajanju duši-

čnih gnojil pomembno dodajanje v več

obrokih, bolje večkrat po malem kot v

enem obilnem odmerku.

Kolobar pod krošnjo redno

okopavamo. Z motiko bodimo pazljivi,

da ne poškodujemo debla.

Sadiko, ki ima že stranske poganjke,

privežemo k opori, poganjke pa

pravilno upognemo – rahlo navzdol.

Spomladi sadiko – šibo, prikrajšamo,

na mestu prikrajšave se prične lepo

obraščati.

Ravno prav globoko posajena sadika –

kot je bila posajena v drevesnici, in

privezana na oporo – tudi spodaj.

dodati v mineralnem gnojilu kot v obliki or-

ganskega gnojila. Mineralni dušik, večini

poznan kot kan ali urea se že ob najmanjših

padavinah ali zalivanju z vodo »preseli« v

področje korenin, dušik organskega pore-

kla, ki ga najdemo v sodobnem organskem

gnojilu v obliki pelet, pa potrebuje za do-

sego korenin nekaj več časa, zato ga posu-

jemo v kolobar okoli sadike že jeseni. Do

pomladi se ta dušik mineralizira in je v času



Vzgoja mlade sadikeKo smo jeseni, ko je najboljši čas sajenja, ali

pa tudi zgodaj spomladi posadili sadiko, jo

moramo takoj pričeti »vzgajati«. Vsako sa-

diko, iz katere hočemo vzgojiti drevo, mo-

ramo obvezno prikrajšati, saj le tako

dosežemo dobro in pravilno obraščanje v

spodnjem delu krošnje. Kasneje tega obraš-

čanja ne moremo več doseči, saj nam sa-

dika nenehno »sili« v višino. Za vzgojo in rez

sadike velja zlato pravilo. Šibo vedno odre-

žemo za dolžino škarij - okoli 20 cm, višje

kot želimo, da nam zraste prva najnižja veja,

poganjek. Torej, če želimo prvo vejo na vi-

šini 80 cm, bomo prislonili ob šibo škarje in

odrezali šibo na višini 1 m. Če želimo prvi

poganjek na višini 1,5 m, odrežemo sadiko

na višini 1,7 m. Način deluje malenkost

komplicirano, a vse skupaj je resnično zelo

preprosto. Opazujmo sadiko in vse nam bo

hitro zelo jasno.

Redčenje plodov Nihče redčenja ne opravi prav radostno.

Prvo leto, ko nam drevo zacveti in zarodi,

lahko pustimo na drevesu le 20 plodičev. Če

jih pustimo več, bo drevo naslednje leto

prazno. Kdaj redčiti? Čim prej, ko so plodiči

veliki 15 – 20 mm. Vse, kar opravimo kas-

neje, je žal prepozno, naslednje leto zato ne

bo cvetov niti pridelka.

Roman Mavec

Pocvitanje, te cvetove ob ročnem

redčenju obvezno odstranimo – preko

njih se lahko drevo okuži s hruševim

ožigom.

Ko lepljive plošče opravijo svojo

nalogo, jih obvezno odstranimo, da se

na njih ne lepijo čebele.

Pravilno zalivanje in pleveli V mladostnem obdobju potrebuje sadika

veliko vode, saj je obseg mladih nežnih ko-

renin zelo omejen. Te mlade korenine ni-

majo še takšne moči črpanja vode kot je to

Letos je prava invazija polžev.Zavarujte se!Za popolno zaščito pred požrešnimi polži najprej nanesite

bio plantella gel proti polžem okrog rastlin, ki jih želite

zaščititi. Gel deluje kot pregrada, ki polžem onemogoča dostop do rastlin. Odlično

je obstojen v vseh vremenskih razmerah in biološko razgradljiv, kar pomeni, da

nima negativnega vpliva na okolje. Da bi se v celoti znebili polžev v vrtu, pa okoli

rastlin potrosimo še bio plantella arion + pelete, ki so polžem tako slastne, da jih

odvrnejo od uživanja rastlin. Delujejo ciljno na vse vrste polžev in ker so obstojni

tudi v vlagi, delujejo takrat, ko je napad največji. Poiščite bio plantella gel proti

polžem v vrtnih centrih, ali

Arion + v specializiranih

trgovinah, kot so kmetijske

zadruge, semenarne,

Semenarnine trgovine Kalia,

vrtni centri. Pakiranje 250

gramov se kupi brez FFS

izpita) in obranite svoj vrt

varen pred požrešnimi

polži.

Gaina delavnica

ROMAN MAVEC:

Poletna rez sadnega drevja

27. 6. 2013 ob 17. uri

Praktičen prikaz, na vrtu člana Kluba

Gaia Rudolfa Cerka, Rimska cesta

52, Borovnica

pri starejših drevesih, grmih. Kaj pomeni

pravilno zalivanje sadik, grmov? Pomem-

bno je, da sadiko zalijemo obilno, 20 do 30

litrov, da omočimo in zalijemo celoten

obseg korenin. Ob premajhnem zalivanju

rastlina ne razvije korenin, ki segajo tudi v

globlje plasti zemlje in tako delamo sadiki

medvedjo uslugo. Sadika »ne ve« ali je čas

dežja ali je čas suše. Včasih je bolje, da sa-

dike sploh ne zalivamo, kot pa da jo zali-

vamo s premajhno količino vode. V

letošnjem letu, ki je bogato s padavinami,

verjetno teh problemov ne bomo imeli.

Oskrba tal pod krošnjo Pleveli in trava, ki rastejo v kolobarju okoli

sadike, »poberejo« sadiki zelo veliko hrane

in vode. Zato priporočam, da vsaj prva štiri

leta vzdržujemo kolobar v obsegu krošnje

čist, da ta kolobar redno okopavamo in s

tem preprečimo rast plevelov. Če kolobar

pod krošnjo redno »čistimo«, s tem prepre-

čujemo pretirano izhlapevanje vode, ki se

dviguje iz nižjih plasti zemlje.

»Čist« kolobar pod krošnjo sadike drevesa

pa ima še eno zelo pomembno posledico.

Tako bo veliko manjša verjetnost, da nam

bo sadiko »požrl« ali obgrizel voluhar. Ker je

površina pod krošnjo čista, se voluhar »od-

dalji« od področja korenin in tako ne naredi

škode naši sadiki.



26 www.klubgaia.si

Rastline kotpomoč v vrtu

Po znanstvenih raziskavah, ki temeljijo

na proučevanju odnosov med rastli-

nami so nam te razkrile, da njihove bi-

ološko aktivne substance vplivajo na

sosednje rastline. Njihov vpliv je tako

močan, da lahko preprečujejo razvoj

bakterij, škodljivih gliv, odganjajo lahko

tudi škodljivce, hkrati lahko sosednje

rastline vzpodbudijo tudi k bujni rasti.

Moč naraveSnovi, ki delujejo na življenjske procese

sosednih rastlin znanstveniki imenujejo

fitoncidi. Te snovi

se tvorijo v listih,

plodovih in koren-

inah in se izločajo

v zrak, vodo ali tla, kjer je tudi njihov

prostor delovanja. Glede na izbor sosed-

nje rastline lahko delujejo stimulativno

ali odvračalno. V literaturi je veliko gov-

ora o dobrososedskih odnosih in jih

lahko najdete v vsakem boljšem vrt-

narskem gradivu. Nekoliko manj je gov-

ora o medsebojni koristnosti ali

škodljivosti. Lep primer medsebojne de-

Vsi ljubitelji vrtnarjenja naj v domači vrtvključujejo tudi rastline, ki bodo v pomočgojenim rastlinam. Te tihe pomočnice se nepremikajo, ne govorijo, vendar aktivno branijosvoje sosede pred boleznimi in škodljivci.

Reševanje vrtnih težav z odvračalnimi rastlinami, ekološkimi sredstvi in priporočljivimi kombinacijami

zavijači, češnjeva

in oljčna muha

bio plantella rumene

lepljive plošče

/

mali zimski pedic bio plantella lepljivi trak /

TežavaOdvračalna

rastlina

Ekološka

sredstva

Priporočljiva

kombinacija

bolhačpelin, poprova meta, solata,

paradižnik/ kapusnice in solata

koloradski hroščhren, kapucinke, ognjič, lan,

mrtva koprivabio plantella flora verde /

kapusov belin

zelena, žajbelj, pelin, paradižnik,

timijan, rožmarin, koper,

poprova meta

/

kapusnice in paradižnik,

kapusnice in zelena,

kapusnice in začimbe

ušikapucinka, sivka, šetraj, meta,

bazilika, kopriva

bio plantella aktiv in

bio plantella flora kenyatox verde

šetraj in fižol, kapucinke pod

drevesi, vrtnice in sivka

ogorčice tagetes, ognjič robni nasadi ob krompirju

pepelasta

plesen

česen, drobnjak, bazilika,

čebula

bio plantella natur-f-r in

bio plantella super-f-r

sajenje česna med jagode in

pod sadno drevje

rje pelinbio plantella natur-f-r in

bio plantella super-f-rribez in pelin

polži čebula, česen, bela gorjušicabio plantella arion + in

bio plantella gel proti polžem/

gosenicezelena, žajbelj, kamilica, borago,

listi in stebla paradižnika/ /

javnosti se razkrije ob skupni setvi žit in

vijolic. Če skupaj sejete rž in vijolice

(Viola odorata), ki jih ponavadi težko

ločite od mačeh, bo vzklilo vse seme vi-

jolic. V primeru, ko skupaj sejete vijolice

in pšenico, seme vijolic ne bo kalilo, ker

v tem primeru pride do širitve zaviralnih

snovi.


rumenim, ki ima veliko listne mase.

Lahko ga posadimo v vrste korenja ali

posejemo vrsto korenčka izmenično z

vrsto pora. Medvrstna razdalja je v tem

primeru 25 do 30 centimetrov.

Preprečite dostop boleznimin škodljivcemManj težav z ušmi na bobu bo, če ga

boste sejali takoj, ko izgine sneg in je

mogoče delati na vrtu. Če rastline sejete

in sadite pravočasno, bo manj težav z

boleznimi in škodljivci. Da preprečite

dostop škodljivcem do rastlin, jih pre-

krijte z vrtnimi prekrivali. Tako zaščito

najpogosteje uporabite pri kapusnicah

in čebulnicah. Pri zeljni muhi zadošča že

ovratnik na deblu, tako rastlinica ne bo

propadla zaradi objedanja koreninic in

stebla. Za varen pridelek skrbijo tudi

mešani posevki in ustrezen kolobar.

Razvoj bolezni boste preprečili z ekolo-

škimi pripravki na osnovi njivske pre-

slice bio plantella natur-fr in sojinega

lecitina bio plantella super-fr. Na pod-

lagi uradnih testiranj s pripravkom na

osnovi njivske preslice bio plantella

natur-f na paradižniku je bil uspeh red-

nega tedenskega varstva 90 %, kar je za-

gotovo večji delež, kot ob uporabi

domačih pripravkov.

Učinkoviti naravni pripravki so nam v

pomoč, zato izkoristimo njihov poten-

cial. Živimo zdravo, živimo z naravo.

Davor Špehar


Koristne rastline inekološki pripravkiZnanstvena raziskovanja koristno

sosedstvo rastlin priznavajo redkeje kot

to potrdimo v praksi. Časovni razpon se

lahko giblje med nekaj desetletji ali celo

stoletji, saj stara znanja hitro tonejo v

pozabo. Ko v vrtu kombinirate svoje

vrtne pomagače, to zagotovo ne temelji

na praznoverju, ampak na praktičnih

izkušnjah. Korenine tagetesa vsebujejo

v vodi topne komponente, ki škodljivo

delujejo na ogorčice. Narava ima rešitev,

vendar vseh težav sama ne more rešiti,

zato si pomagamo s sredstvi iz linije Bio

Plantella. Ta namreč prednosti in učin-

kovine posameznih rastlin koristi za pri-

pravo ekoloških sredstev za zaščito

rastlin, in sicer s posebno tehnologijo in

predvsem s poskusi učinkovitosti, ki jo

registrirajo tudi za to določene institu-

cije. Objavljeni so tudi v katalogu sred-

stev za ekološko pridelavo ... Tako so

recimo Bio Plantella sredstva za zaščito,

narejena iz izvlečkov dalmatinskega

bolhača, njivske preslice, soje….in so

bolj učinkovita od domačih pripravkov

in rastlin, v kombinaciji s koristnimi

rastlinami pa bomo v samooskrbi bolj

uspešni. V pomoč pri delu vam bo tudi

praktično oblikovana tabela (stran 26),

ki vam pokaže, katere rastline in

ekološka sredstva uspešno kljubujejo

nekaterim boleznim in škodljivcem.

Praksa zdomačegavrtaBazilika se zelo

dobro poda ob plo -

dovke, kot so pa-

radižnik, kumare,

bučke, jajčevce, me-

lone, tako bodo te

vrtnine bolj od-

porne na plesni.

Sosedstvo šetraja z

nizkim fižolom,

rdečo peso in so-

lato bo odgnalo li-

stne uši. Tudi med-

sebojna povezava

pora in korenja bo odganjala muhe, ki

delajo škodo na korenju ali poru. Zelena

ščiti kapusnice pred bolhači in goseni-

cami in jo posadimo v vrsto na vsake tri

sadike kapusnic. Hren je učinkovit v

kombinaciji s krompirjem in sadnim

drevjem, kjer pomaga preprečevati bo-

tritis, monilijo in koloradskega hrošča. V

vrtu ne pozabite na ognjič in žametnico,

ki sta učinkoviti proti talnim škodljivcem

in glivam. Tudi kapucinka ima v vrtu

podobno vlogo, koristna je tudi zato, ker

nase pritegne uši in s tem obvaruje

druge rastline.

Kombinacije zelišč invrtninZelo koristna rastlina v vrtu je tudi kami-

lica, saj s svojim vonjem privablja pika-

polonice. Na njej se rade naselijo črne

uši, ki druge vrtnine pustijo na miru.

Vonj cvetja kamilice odganja požrešne

metulje s kapusnic, pa tudi bolhačev je

veliko manj. V bližini paradižnika, kapus-

nic in bučnic naj bodo timijan, materina

dušica ali bazilika. Med stročnice sejemo

šetraj, ki smo ga omenili v predhodnem

odstavku in odganja uši. Uši na naraven

način učinkovito zatremo z ekološkim

pripravkom na osnovi naravnega pire-

trina iz izvlečka rastline dalmatinski bol-

hač bio plantella flora kernyatox verde.

V jesenskem času se zelo izkaže kombi-

nacija pora in korenčka, slednji por va-

ruje pred muho. Por posadimo izme-

nično s poznim korenčkom, najbolje z


Gaia na obisku

Pri Posegovihiz LandolaKonec maja smo obiskali družino Posega izLandola pri Postojni. Sodelovali smo prisajenju enoletnic in se pogovorili o varstvuvrtnic pred ušmi. Občudovali smo trenutnocvetoče grmovnice, trajnice in spregovorili otežavah na paradižniku in balkonu.Sajenje tagetesa je bilo opravljeno v ob-

dobju suhega vremena, medtem ko

smo ob obisku pognojili vrtnice in na

novo posajeno gredico s tagetesom.

Opredelili smo tudi imena cvetočih traj-

nic med vrtnicami, na cvetočo vajgelijo

pa sta naša gostitelja bila še posebno

ponosna.

Sajenje tagetesa oz.žametniceNaša članica Nada se za sajenje žame-

tnic odloča že nekaj let zapored , ker ji v

vročih in sušnih poletjih dobro uspe-

vajo. Sadila jih je v plantella specialno

zemljo za okrasne rastline na prostor,

kjer so predhodno uspevale narcise. Na

področju med lokalno prometnico in

dvoriščem hiše jim delajo družbo še:

tisa, forzicija, japonska kutina na steblu,

irisi, hoste in tulipani. Naša gostiteljica

je pred leti spoznala, da so nevarni škod-

ljivci žametnic in host polži, zlasti v bolj

mokrih poletjih.

Zato na tem po-

dročju že vrsto let

zapored uporablja

učinkovito sredstvo proti polžem bio

planatella arion +, ki ga je tudi po saje-

nju potresla po novo posajeni gredici in

uspeh je neogiben. To sredstvo upora-

blja tudi na trav-

niku, ki meji na

zelenjavni vrt, opa-

zila je, da se je

škodljivo delova-

nje polžev zelo

zmanjšalo in na

bližnji okrasni gre-

dici ne predstavlja

večjih težav.

Varstvo vrtnic pred ušmiČlanica Kluba Gaia je pred našim obi-

skom že opravila varstvo vrtnic pred

ušmi, ki so hudo napadle mlade sočne

poganjke. Za varstvo je uporabila mo-

čnejše kemične pripravke. Zanima jo

tudi varstvo z učinkovitimi ekološkimi

pripravki, ker so tudi zaradi zelenjav-

nega vrta in njive naravnani predvsem

v ekološko vrtnarjenje. Svetovali smo ji,

da uporabi ekološki pripravek na osnovi

naravnega piretrina bio plantella flora

kenyatox verde, ki na uši deluje pred-

vsem kontaktno. Tako se rešimo žuželk,

po stiku s piretrinom že v nekaj minu-

tah. Varstvo z učinkovitim ekološkim

sredstvom na osnovi naravnega pire-

trina bio plantella flora kenyatox verde

je treba ponoviti ob vsakem novem po-

javu listnih uši. Nikakor pa ne škropimo

po cvetovih.

Gnojenje vrtnic in tagetesaGospa Nada je osnovno gnojenje vrtnic

opravila s kompostom konec meseca

marca. Za dognojevanje že nekaj let za-

pored uporablja membransko gnojilo

plantella formulla 365 za vrtnice, s ka-

terim gnoji samo enkrat na leto. Letos

ga je uporabila še pred cvetenjem. Opa-

zila je, da vrtnice bolje rastejo in cvetijo,

manj je tudi težav z boleznimi. Tudi ta-

getes je bil po sajenju deležen gnojenja

z membranskim gnojilom plantella for-

28 www.klubgaia.si

Sajenje tagetesa.

Varstvo

pred polži z

bio

plantella

arionom +.

Člana Nada in Jožko


mulla 365 za okrasne rastline, ki hranila

sprošča v odvisnosti od temperature in

vlage. Ob povečani temperaturi in opti-

malni vlažnosti tal rastline hitro rastejo

in potrebujejo več hranil, zato se tudi

membranska gnojila takrat hitreje

sproščajo, kar se povsem ujema s potre-

bami po hranilih, ki jih imajo rastline.

Cvetoča vajgelija, orlice,lupinus V času našega obiska je cvetela vaj-

gelija, ki zacveti na začetku poletja, zato

jih kljub cvetočemu bogastvu trajnic na

vrtu zlahka opazimo. Nadin mož Jožko

jo bo takoj po cvetenju nekoliko pore-

zal. Izrezal bo večino odcvetelih poganj-

kov, čim bližje tlom pa odrezal tudi

ostarele veje, na katerih je cvetje ope-

šalo. Na gredici med vrtnicami smo opa-

zili in prepoznali tudi cvetoče orlice in

lupinus oz. volčji bob. Slednjega naša

zvesta članica Nada z lahkoto vzgoji iz

semena, ki se zaseje ob rastlini in nato

sadike le presadi. Opazila je, da na ta

način z vsako setvijo dobili več vijoliča-

stih rastlin.

Paradižnik in ostaleplodovke Zakonca Posega sta upoštevala dejstvo,

da paradižnik, papriko in druge plo-

dovke ne sadimo vse dokler ne minejo

nevarnosti močnih ohladitev. Zato je sa-

jenje paprike in paradižnika v tem letu

počakalo na začetek junija. Gredico

bosta pognojila z organskim gnojilom v

obliki granul bio plantella nutrivit za pa-

radižnik in druge

plodovke. Pri sose-

dih opažata, da

imajo največ težav

ravno s paradižni-

kom, kumarami in

bučami, ki jih je

prizadela ohladi-

tev v drugi polovici

maja. Iz preteklih

izkušenj sta ugoto-

vila, da se ob takih

stresnih razmerah

in poletni suši zelo

dobro obnese tudi

zalivanje s tekočim

organskim gnoji-

lom na osnovi morskih alg bio plantella

vrt, ki ga na paradižniku, papriki, kuma-

rah, bučkah in ostalih vrtninah upora-

bljata na vsakih 10 do 14 dni. Tako

dosežeta večji pridelek in povečata od-

pornost rastlin na stresne pogoje.

Cvetoči balkoni in letošnjetežaveLetošnje majske ohladitve so svoj davek

pustile tudi na balkonskem cvetju.

Gospa Nada je na pelargonijah opazila

klorotične pege, ki so se razvile v vo-

dene mehurčke, listje pa je sčasoma do-

bilo tudi plutaste pege. Nekaj škode je

naredil tudi močan zahodni veter, ki pri-

haja iz smeri Nanosa in je polomil nekaj

listov okrasnih kopriv. V reviji Gaia je

pred leti že prebrala, da se plutaste pege

rezultat velike razlike med temperaturo

dneva in noči, razlog pa je lahko tudi ne-

vihta, ki namoči razgrete rastline, zato

na ta pojav ne more vplivati. Na balko-

nih pa bo večno tveganje predstavljal

tudi močan veter. Sedaj se že posveča

dognojevanju balkonskih zasaditev. Že

celo desetletje je zelo je zadovoljna z

edinstvenim visoko kakovostnim teko-

čim gnojilom z dodano organsko kom-

ponento in 11 vitamini plantella cvet, ki

ga redno tedensko uporablja za dogno-

jevanje vseh balkonskih rastlin.

Davor Špehar

junij 2013 29

Posvet o vrtnicah. Gnojenje z membranskim gnojilom.

Cvetoče orlice in

plazeči skrečnik.

Poleg vrtička ob hiši obdelujeta še veliko njivo.


Oblikovanje vrta

Oblikovanje grmičkov Oblikovanje lesa, tekstila, kamna, stekla,... Ljudje zelo radi oblikujemo materijo okoli nas.Z enako močjo in željo pa oblikujemo tudi rastline.Grmovnice so skupina rastlin, ki jih raz-

meroma hitro oblikujemo. Ob napa-

čnem posegu lahko rastline hitro

pomladimo in dobimo novo možnost za

ustvarjanje. Drevesa prav tako lahko

oblikujemo, vendar moramo biti pri njih

bolj premišljeni, saj se neželene oblike

težje odpravijo. Pri oblikovanju grmov-

nic je pomembno, da vemo, kako se do-

ločena rastlinska vrsta razrašča in na

katerem lesu cveti in rodi: enoletnem,

dvoletnem, večletnem.

Spomladi cvetočegrmovniceObstaja pravilo, da spomladi cvetoče

grmovnice obrezujemo po cvetenju. V

to skupino spadajo forzicija, Deutzia

gracilis, spomladanske medvejke - Spi-

raea x cinerea ‘Grefsheim’, Spiraea nip-

ponica ‘Snowmound’, Spiraea x

vanhouttei, japonska kutina. Spomla-

danske lepotice nas razveselijo s svojimi

cvetovi, ko je še hladno. Najprimernejši

čas je konec junija, najpozneje v začetku

julija. Če pa bomo spomladi cvetoče

grmovnice obrezovali jeseni, bomo od-

stranili večino cvetnih nastavkov in pri-

hodnjo pomlad bo cvetenje le

simbolično ali pa bo izostalo. Tega pa si

verjetno ne želimo.

Magnolija je lahko majhno drevo ali

velik grm, odvisno od prostora, kjer

raste in načina vzgoje. Pri magnolijah je

pomembno, da jih obrezujemo sredi

poletja – v času polne olistanosti. Rez

spomladi ali zgodaj poleti ni priporoč-

ljiva, zimska rez ni zaželena, ker lahko

pričnejo odmirati poganjki. Pri magno-

lijah z rezjo le usmerjamo razvoj krošnje.

Moteče veje prikrajšamo, zveriženo rast

odstranimo.

Obrezovanje metuljnikaGrmovnica, ki je zelo lahka za vzdrževa-

nje in nam v poletnem času pa tja do

pozne jeseni polepša bivanje v vrtu je

metuljnik (Buddleja davidii). Metulji, ki

jih privablja, so ga poimenovali. Če ga

ne obrezujemo, ta grm lahko zraste tudi

4 ali 5 metrov visoko, kar si lahko privo-

ščimo le v velikih vrtovih. Obrezujemo

ga vsako pomlad tako, da poganjke po-

režemo 20 – 40 cm nad tlemi. V času rezi

je dobrodošlo, da rastlina že odganja,

tako se bomo lažje odločili za mesto

rezi. Mladi poganjki so občutljivi na

mraz, zato prezgodnja rez ni priporoč-

ljiva. Moramo biti pozorni, če rastlino

porežemo pred 15. majem, da jo ob

mrzlih večerih zaščitimo z vrtno ko-

preno. Čim daljši čas cvetenja pri metulj-

niku dosežemo s sprotnim odstranje-

vanjem odcvetelih cvetov, poganjke pa

porežemo do naslednjih lepo oblikova-

nih socvetij. Tako vzdrževan grm nas bo

razveseljeval do pozne jeseni, še v no-

vember.

Oblikovanje v geometričneoblike Grmovnice s strogo oblikovanim vide-

zom so običajno žive meje. Izredno lepo

se oblikujejo: liguster, pušpan, klek, tisa,

kosteničevje, gaber. Razen pravokotnih

oblik pa obrezujemo grmovnice v okro-

glaste oblike, stožce, spirale.

Pri rezi žive meje, tudi nizke obrobe, je

izredno pomembno imeti v mislih sne-

žne padavine. Ob straneh moramo ži-

vico porezati rahlo pod kotom. Z

naklonom dosežemo, da sneg ne ob-

stane na vrhu živice in jo razpre.

Zimzelene rastline, večinoma: pušpane,

kleke, bodike in tise zelo radi obliku-

jemo v kroglaste oblike. Kljub geometri-

čnemu liku tako oblikovane grmovnice

30 www.klubgaia.si

Metuljnik v

razraščeni podobi.

Veje izrezujemo in

obrezujemo.

Lepo oblikovan

metuljnik po rezi.


Dobrodošlo je nastalo kroglico, kot tudi

vse druge rezane oblike, nekoliko mo-

čneje pogladiti, razkuštrati. Vejice, ki se

ob tem poravnajo, porežemo.

Oblikovanje na krošnjoPosebna oblika obrezovanja je obliko-

vanje grmovnic na krošnjo. Pri tej obliki

je pomembno, da v osnovi izberemo

grmovnico z močnim poganjkom. K

rastlini postavimo oporo, glavni poga-

njek privežemo, šibke poganjke pa od-

stranimo. V naslednjih letih odstranju -

jemo vejice ob deblu tako dolgo, dokler

rastlina ne doseže želene višine. Takrat

prirežemo vršiček in počakamo, da se

ojačajo stranske veje. Naprej grmovnico

negujemo glede na čas cvetenja in

način razraščanja. Tako lahko obliku-

jemo forzicije, trdoleske, bodike, vej-

gele. Od zimzelenih rastlin tako obli-

kujemo pušpane, tise, bodike, bore,

kleke in tudi lovorikovce ter trdoleske.

Spiralne in večstebelneoblikeTudi spiralne in večstebelne oblike obli-

kovanih grmovnic se vedno bolj poja-

vljajo v naših vrtovih. Pravilna posta -

vitev v vrtu je izredno pomembna. S

svojo obliko te rastline pritegnejo veliko

pozornost, a paziti moramo, kaj bomo

poudarili. Večstebelno oblikovane zim-

zelene grmovnice obrezujemo v ena-

kem času kot kroglaste in žive meje.

Pomembno je, da s stebel redno odstra-

njujemo mlade poganjke in ohranjamo

zelenje samo na predvidenih delih. Pri

borih lahko večkrat opravimo vršičkanje

poganjkov in tako redno ohranjamo nji-

hovo obliko.

Grmovnice vsako jesen pognojimo z or-

ganskim gnojilom v obliki pelet plan-

tella organik. Spomladansko gnojenje

pa opravimo s pametnim membran-

skim gnojilom plantella formula 365 za

okrasne rastline, medtem ko živim

mejam namenimo plantella formula

365 za žive meje ali pa za iglavce. Tako

bomo rastlinam zagotovili vsa potrebna

hranila, ki jih potrebujejo skozi obe ra-

stni dobi, one pa

nas bodo obdaro-

vale z močno rastjo

in lepimi

cvetovi.

Karin Bejo

junij 2013 31

popestrijo dogajanje v vrtu in vnesejo

razgibanost. Vrtnarije in vrtni centri po-

nujajo pestro paleto že oblikovanih rast-

lin različnih velikosti. Vendar, ko imamo

rastlino na vrtu, jo moramo naprej sami

negovati. Pravi čas za oblikovanje zim-

zelenih grmovnic sta april in avgust, a

zaradi sprememinjanja vremena si ta

čas lahko nekoliko prilagodimo. Obre-

zujemo lahko tudi v mesecu maju in ju-

niju, kot je primer letos, jeseni pa v

začetku septembra. Spomladansko rez

prilagodimo osončenosti. Obrezujemo,

ko ni močne pripeke, saj sonce mlade

liste, ki jih razgalimo in zarežemo, kaj

hitro ožge. Jeseni moramo biti pozorni,

da nismo prepozni, ker vsaka rez vzpod-

budi novo rast. Nova rast po pozni rezi

ne bo pravočasno dozorela in poganjki

pozimi lahko močno pozebejo.

Kroglaste oblikeOblikovanje kroglastih oblik je najbolje

opraviti po sistemu risanja kroga. Naj-

prej režemo osnovni obroč, pas cca. 10

cm, ki bo na sredini želene višine krogle.

Od njega je odvisna velikost krogle. Pri

pogledu na kroglo od zgoraj navzdol

lepo vidimo obliko kroga in jo lahko še

prilagajamo. Nadaljujemo z rezjo zgor-

njega loka, s katerim določimo lepo

okroglino in višino ter takšno rez nada-

ljujemo po celotni zgornji površini. Ko

končamo, nadaljujemo pri spodnjem

delu, kjer običajno zaradi manjšega pri-

rasta tudi manj porežemo. Pozorni mo-

ramo biti na kot rezi. Pri močni rezi

bomo ustvarili neželeni lijak, ali na-

sprotno pri premajhni rezi valj.

Obrezana tisa naše članice

Mire Tamše, Lipje pri Velenju.

Prebujna rast pušpana. Najprej rez osnovnega obroča, nato rez zgornjega loka.


Odgovori največkrat razkrivajo neznanje močno zaskrbljenih,

ki mečejo v isti koš vse maščobe, pa naj bodo nasičene ali ne-

nasičene (esencialne). Vendar tudi

slabe maščobe, kot radi rečemo na-

sičenim maščobam, niso slabe,

marveč so za telo celo koristne.

Toda preveč maščob, dobrih ali

slabih, poruši ravnotežje v telesu.

In to je škodljivo!

Nasičene maščobe, ki so sicer

skoraj v vseh dietah prepove-

dane, so nujne za nastanek ste-

roidnih spolnih hormonov pri

ženskah in moških; za estro-

gen, progesteron in testoste-

ron. Zaradi njih se počutimo in

smo videti mlajši, čutimo več

spolne sle, imamo več ži-

vljenjske energije in volje,

smo bolje zaščiteni pred

osteoporozo, saj omogočajo,

da se kalcij vgrajuje v kosti.

Naravne maščobe poma-

gajo stabilizirati raven inzu-

lina v krvi, spodbujajo pa

tudi nastajanje in razvoj

možganskih celic pri otrocih. Seveda,

če maščob ni preveč. Maščobe dajejo energijo in moč, zato pre-

prečujejo, da bi telo za energijo uporabilo beljakovine in tako

ostanejo za gradnjo mišic in telesa.

Maščobe živalskega izvora (svinjska mast, zaseka, maslo, skuta,

smetana, maščobe v mesu samem)

vsebujejo pretežno nasičene

maščobne kisline in so v velikih ko-

ličinah res škodljive zdravju. Pa ven-

dar jih organizem potrebuje v

manjši količini, zato premišljeno uži-

vajmo tudi te! Če nasičene maščobe

uživamo kot sestavni del zelenjavnih

jedi ali v obroku skupaj z bogato ze-

lenjavno jedjo ali zelenjavno prilogo,

škodo preprečimo, saj bo zelenjava

ugodno vplivala na znižanje trigliceri-

dov in holesterola v krvi.

Več preberite v junijski številki Vza-

jemnosti.

Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu.V devetintridesetih letih je postala za nesljivaspremljevalka sta rejših ljudi, saj verodostoj -no piš e o pokojninskih temah in raz no -vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in po telefonuod govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področja

delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi zastarejše in osebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemurmoramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako patudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijetenter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjkaniti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko karticolahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajorazlične popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD

pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.

Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Zmerno moramo uživatitudi živalske maščobeAli so svinjska mast in druge živalske maščobe škodljive? So ocvirki pregreha nad pregreho? Jemaslo res tako škodljivo, da bi ga morali zamenjati z margarino? Se je maščobam res treba takozelo izogibati, da režemo stran sledove maščobe z mesa ali celo pršuta?

Revija Vzajemnost predstavlja


Endivijo sejemo poleti. Pričnemo takoj po najdalj-

šem dnevu, 21. juniju, in nadaljujemo še vse v julij.

S pozno setvijo bo šla kaseje v cvet, vendar pa po-

letje zahteva tudi posebno skrb, saj moramo za-

radi plitvih korenin skrbeti za redno in zadostno

zalivanje. Kot pri vseh vrtninah poleti, je tudi pri

endiviji koristno prekrivanje golih

tal med rastlinami s pokošenimi

travnimi ostanki, ki ne semenijo, s

slamo ali plevelnimi listi, ki bodo

ohranjali tla dlje časa vlažna. Endi-

vijo sejemo tudi spomladi februarja

in marca v zaprt prostor, nato pa jo

aprila in maja presajamo na prosto.

Priprave na setevin dobri sosedjeZa rast endivije so najboljša

peščeno ilovnata, dobro od-

cedna vrtna tla, ki jih pred

setvijo, oziroma presaja-

njem obogatimo z zrelim

kompostom. Medvrstna raz-

dalja med rastlinami naj bo

30 do 45 cm, razdalja v vrsti

pa 20 do 30 cm. Pri direktni

setvi na prosto moramo

rastline redčiti. Endivija bo

najbolje rasla v družbi fižola,

pora in kapusnic, medtem

ko ji peteršilj in zélena nista

ravno prijetna soseda.

Sorte endivijeEskariol rumena je odporna na sušo in nizke tem-

perature. Jeseni oblikuje velike kopaste rozete,

skladiščenja pa ne prenaša ravno najbolje. Dobro

se skladišči eskariol zelena, ki je še posebno odporna na

slabo jesensko vreme in prenese mraz do -5°C. Zelene ro-

zete lahko režemo tudi pozimi. Dečja glava ima goste, rahlo

navznoter zavihane liste, ki so samobelilni in zelo mehki. Za-

nimiva je pankalijerka z dekorativnimi, fino nakodranimi listi,

ki je odporna tako na vročino, kot na mraz. Sorta malan,

oblikuje 40-45 cm velike rozete s kompaktnim osrčjem ru-

meno-zelene barve. Na prostem jo pridelujemo od zgodnje

pomladi do pozne jeseni, v plastenikih pa

pozimi in zgodaj spomladi.

Tudi polži jo imajo radiMlade rastlinice radi objedajo polži. Proti

njim na več koncev gredice vkopljemo jo-

gurtove lončke, v katere nekaj centimetrov

nalijemo pivo. Vonj po pivu bo polže priva-

bil, rešitve iz lončka pa ne bo več. Učinko-

vito je potresanje kamninske moke okrog

gredice ali nastavljanje posebnih vab za

polže. Slednje bomo dobili v kmetijskih

apotekah. Znane so različne naravne

vabe za polže, na primer izdolbene

kumare in grenivke ali prerezani go-

molji krompirja, s katerimi privabimo

tega škodljivca v past ter ga nato od-

stranimo.

Beljenje listovZ določenim obdobjem prekrivanja

notranjih listov ti postanejo svetli,

bolj krhki in prijetnejšega okusa, saj

so zeleni listi precej grenki. Belimo

tako, da zunanje liste dvignemo in

čvrsto privežemo okrog notranjih

ali pa rastlino prekrijemo z lončkom, ki

mu zapolnemo drenažno odprtino, da

skoznjo ne bi prodirala svetloba. Lonček

mora biti dovolj velik, sicer bo rastlina pod

njim pričela gniti. Lahko pa celo rastlino

presadimo v lonček, ki ga postavimo v

temno klet in po potrebi še dodatno pre-

krijemo.

Jeseni, po dveh do treh

tednih, je rastlina na-

vadno že dovolj obe-

ljena. Tako bomo dobili obledele liste

prijetnega okusa, ki pa so med beljenjem

izgubili tudi kar nekaj hranil. Za bolj zdravo

solato iz endivije pustimo torej nekaj rastlin

neobeljenih. Če pa so nam zeleni listi vseeno pre-

več grenki, jih lahko skuhamo.

Andreja Tomšič,

Vrtni centri Kalia

33

Zelenjavni vrt

Poleti sejemo endivijoEndivija spada v isti rod kot radič, na katerega spominja tudi s svojim nekoliko grenkimokusom, čeprav je na videz bolj podobna solati. Tudi osvežilna je in seveda hranilna.

junij 2013


Močvirska logaricaKakor vsako leto - zaradi letošnje dolge in mokre zime sicer tri tedne pozneje - so konecaprila travnike na Ljubljanskem barju preplavili škrlatno-belo lisasti viseči cvetovimočvirske logarice, katerih oblika je zaradi velike podobnosti s cvetovi sorodnih tulipanovdala tej ogroženi spomladanski cvetlici še drugo ime – močvirski tulipan.Potem ko smo v razpotegnjeni obcestni

vasi Lipe, južno od sotočja Ljubljanice

in Iške, zavili proti Tomišlju, smo na vlaž-

nih travnikih, zamejenih z osuševalnimi

jarki, lahko na obeh straneh ceste obču-

dovali brezkončne preproge zvonastih

cvetov močvirske logarice (Fritillaria me-

leagris). Njeno slovensko ime ned-

voumno označuje njena rastišča:

močvirna, redno poplavljena travišča,

loge in vlažne gozdove v nižinskem

pasu. Ker je obstoj te rastline usodno

povezan z vlažnimi rastišči, se njihovi

habitati zaradi izsuševanja in obdelova-

nja močvirij tako v Evropi kakor pri nas

vse bolj krčijo. V Sloveniji lahko tako po-

zibavanje njenih cvetov v aprilskem

vetru opazujemo le še na Ljubljanskem

barju in okolici Trzina, v Krakovskem

gozdu ter na severovzhodu države. Tod

so ga v kar v petih občinah (Brezovici,

Dobrovniku, Igu, Trnovski vasi in Trzinu)

upodobili tudi v svojih grbih.

Zgradba cveta kot pritulipanuMočvirska logarica je zelnata trajnica, ki

spada v družino lilijevk in navadno cveti

konec marca ali v začetku aprila. Glo-

boko v zemlji ima čebulico, iz katere po-

žene do trideset centimetrov visoko

steblo, ki nosi enega ali redkeje dva do

4,5 centimetra velika kimasta cvetova. Ti

so karirasto vijoličasto-rdeči z belimi li-

sami, tu in tam pa naletimo tudi na po-

vsem bele cvetove - albine. Zgradba

cveta je takšna kot pri tulipanu: dvakrat

po trije listi cvetnega odevala, šest praš-

nikov in plodnica. Na notranji strani vsa-

kega cvetnega lista je vzdolžna brazda,

v kateri nastaja veliko medičine, ki pri-

vablja čebele in čmrlje. Okoli stebla so

premenjalno nameščeni dolgi, največ

centimeter široki sivkasto zeleni listi.

Prvi del znanstvenega imena Fritillaria

izvira iz latinske besede fritillus, kar po-

meni posodica za metanje kock, in so

ga te rastline dobile zaradi kockastega

vzorca na cvetnih listih. Vrstno ime te

cvetlice (meleagris) pa je enako

vrstnemu imenu pegatke, saj je vzorec

obarvanosti podoben grahastemu

perju te ptice. Ker je zaradi alkaloidov,

ki jih vsebuje, močvirska logarica stru-

pena, ji v angleško govorečih deželah

rečejo tudi mrtvaški zvonec, grda gospa

ali vdovina tančica. Če cvetove pogle-

damo proti svetlobi, zažarijo kot žerja-

vica, zato se jih je v Trzinu oprijelo ime

žerjavčki.

Močvirsko logarico najbolj ogrožajo

upad podtalnice, intenzivno gnojenje in

pozidava, zato je zavarovana že od leta

1949 in uvrščena na rdeči seznam pra-

protnic in semenk.

Boris Dolničar

34 www.klubgaia.si

Slovenski naravni biseri

Dvojčka

Albino


Življenje v kolonijah je glavna značilnost

življenja mravelj. Kolonije so lahko zelo

dolgožive. Lahko vsebujejo eno ali več

matic, večinoma so to edini predstavniki

kolonije, ki se razmnožujejo. Matica

lahko živi tudi do 30 let, delavke pa eno

do tri leta. Samci v večini primerov do-

čakajo le nekaj tednov. Zaradi delitve

dela imajo posamezni osebki različno

telesno zgradbo. Mravlje v kolonijah se

sporazumevajo s pomočjo kemijskih

spojin – feromonov. V naših bivališčih in

drugih zgradbah si za gnezdo velikokrat

izberejo prostore pod talnimi oblogami,

ometom, ob kanalizaciji in ceveh ter na

ostalih podobnih mestih. Njihova pri-

sotnost v našem domovanju je navadno

sila nevšečna.

Mravlje v stanovanju –kaj storiti?Mravlje imajo zelo rade hrano. Privlačijo

jih sladke snovi (sladkor, med, sadje),

medtem ko imajo faraonske mravlje raje

beljakovinsko hrano (surovo meso, suho

meso, sir, maščoba), seveda pa se ne

branijo niti sladke hrane. Faraonske mra-

vlje se v bolnišnicah, na deponijah, v

skladiščih bioloških odpadkov lahko

hranijo tudi s krvjo,

iztrebki, organ-

skimi odpadki in

podobno. Zato fa-

raonke niso le nad-

lega, ampak lahko

prenašajo tudi bo-

lezni.

Če doma najdemo

mravlje, se najprej

lotimo čiščenja.

Odstraniti moramo

vse ostanke hrane

in pogledati tudi

izven kuhinje – dne-

vna soba, spalnica, otroška soba... Četudi

v te prostore ne vnašamo hrane, jo lahko

tja prinesemo s copati. Zato se je potre-

bno najprej temeljito lotiti čiščenja.

Obvezen pregledstanovanjaPazljivo je potrebno pregledati stanova-

nje, saj mravlje navadno pridejo v notra-

njost našega doma skozi razpoke in

odprtine. Če razpok ne boste odkrili, sle-

dite mravljam in poglejte, kje poteka nji-

hova pot. Na ta način boste odkrili

njihov vhod v stanovanje. Razpoke in

odprtine je potrebno zadelati, kar lahko

storite s silikonskim kitom.

Kako zatreti nadlogoNajbolj učinkovita sredstva za zatiranje

so insekticidi. Odlične rezultate zatiranja

dosežemo z uporabo specialnega insek-

ticida Effect Faracid +,

ki deluje na vse vrste

mravelj, zlasti na fa-

raonske. Izdelek omo-

goča hitro zatiranje

škodljivcev, deluje v

trenutku, hkrati pa za-

gotavlja dolgotrajno

Dom brez mrgolazni

Mravlje in naš domV toplejšem delu leta nam mravlje pogosto povzročajo nevšečnosti, ko se pojavijo v našihstanovanjih in se sprehajajo okrog hiše. Faraonske mravlje se v stanovanju lahkopojavljajo preko vsega leta. Zradi zelo dobre organiziranosti in ustaljenih navad nammravlje lahko predstavljajo problem, ki ga le s težavo odpravimo.

zaščito površin, kjer se je pripravek upo-

rabil. Izdelek je obstojen na svetlobi, ne

hlapi in ne pušča madežev. Pripravek je

primeren za notranjo in zunanjo upo-

rabo (po robovih stavb) na različnih po-

vršinah. Uporaba je preprosta, saj je na

voljo v 500ml plastenki z razpršilko za

takojšnjo uporabo. Sedaj pa vam ostane

le še to, da naredite nekaj pritiskov na

razpršilko in se znebite nadležnih vsi-

ljivk. Za zatiranje mravelj lahko upora-

bimo tudi Neopermin. Tu gre za

insekticidno prašivo proti plazečim

škodljivcem. Pripravek se potrese ob no-

tranjih robovih hiš, sten in v kotih, kjer

se zadržujejo plazeči škodljivci in kjer

plazeči škodljivci lahko vstopajo v za-

prte prostore. Uporabljamo ga po po-

trebi, ko se plazeči škodljivci pojavijo.

Izberemo lahko tudi Effect Microtech

proti plazečim žuželkam, in sicer imamo

na voljo 500 ml plastenko z razpršilko za

takojšnjo uporabo in pa koncentrat v

100ml steklenički, ki ga za uporabo pri-

pravimo sami. Sredstvo nudi učinkovito

in dolgotrajno zaščito, kar je posledica

posebne membrane mikrokapsul, ki

omogočajo počasnejše sproščanje akti-

vne snovi, hkrati pa se kapsule tudi le-

pijo na telo žuželke, kar omogoča boljši

izkoristek insekticidnega sredstva.

Saša Klančar

junij 2013 35




Vinska trtaTrto še vedno varujemo proti peronospori in oidiju. V sredi junija proti peronospori

uporabite pripravek vivera ridomil. Konec meseca pa proti obema boleznima

pripravek vivera quadris.

V času strnjevanja jagod ukrepamo tudi proti sivi plesni, učinkoviti bomo s

pripravkom vivera switch.

Pozorni smo tudi na ameriškega škržatka in grozdnega sukača, proti kateremu

ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde.

Koledar del

38 www.klubgaia.si

Zelenjavni vrtČe se listne uši množično pojavijo na fižolu in bobu, jih omejim s pripravkom na

osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki deluje tudi proti

rastlinjakovemu ščitkarju na paradižniku.

Koloradske hrošče v ekološkem varstvu redno pobiramo in škropimo s pripravkom na

osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde. Ob močnejšem pojavu pa

uporabimo pripravek vivera karate zeon.

Za varstvo poznejših sort krompirja, melon in kumar pred plesnimi uporabite

pripravek vivera ridomil. Karenca pri kumarah in melonah je samo 5 dni.

Ob zorenju bučnic in paprike za učinkovito varstvo uporabite pripravek vivera

quadris, ki ima samo 3 dni karence. Uporabimo ga lahko večkrat, v obdobju 7-10 dni,

pri tem upoštevamo karenco.

Več o varstvu paradižnika si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 11.

V ekološkem varstvu vrtnine krepimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio

plantella natur-f ali sojinega lecitina bio plantella super-f.

Vse vrtnine redno na 10 do 14 dni oskrbujemo s stimulatorjem rasti in vitaminskim

kompleksom bio plantella vita.

Nadpovprečen pridelek bomo dosegli tudi takrat, ko vrtnine redno oskrbujemo s

tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt.

Vrtna trataZaradi dežja mah še vedno predstavlja težavo, ki ga odpravimo s specialnim

sredstvom plantella proti mahu, ki vsebuje tudi kremenove peske in gnojilo.

Vrtno zelenico poleti kosimo na višino cca. 5 cm, držimo se pravila, da pri košnji

porežemo največ tretjino dolžine trave.

Če trave rumenijo in venejo, pri hoji pa čutimo gobasto strukturo, so na delu ogrci

majskega hrošča.

Najboljše orožje zoper plevel v travi sta redna košnja in zadostno gnojenje, praktično

je tudi mehansko odstranjevanje, sicer pa lahko v skrajni sili uporabimo tudi

registrirane pripravke proti širkokolistnim plevelom.

Vrtno trato v sušnem obdobju redno zalivamo. Če zalivamo približno dvakrat na

teden, bomo na kvadratni meter površine porabili okoli 10 litrov vode.

Trato v juniju še drugič ali tretjič gnojimo s plantella specialnim gnojilom

za vse vrste trav. Še vedno lahko gnojimo tudi s

sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365

za travo, ki ga uporabimo samo enkrat na leto.

Če na trati urinira pes ali smo potresli preveč gnojila, jo

hitro zalijemo z večjo količino vode.

15

�

171819202122

�

242526272829

�

1234567

�

9101112131415

Po

da

tki s

o v

zeti

z d

ovo

ljen

jem

av

tori

ce iz

Se

tve

ne

ga

ko

led

arj

a M

ari

e T

hu

n z

a le

to 2

01

3, k

i ga

v S

love

niji

izd

aja

v n

esk

rajš

an

i ob

liki Z

alo

žba

Ajd

a, t

el.:

01

/75

4 0

7 4

3.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

do 14.00 od 15.00

do 18.00

do 16.00

od 15.00

do 13.00 od 14.00

od 9.00

do 19.00

do 19.00

do 11.00 od 16.00

JunijS

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

JulijP

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P


SadovnjakPlantella specialno sadjarsko gnojilo dodajte na

globino 30 cm, če letos še niste dognojevali.

Voluharja ustavite z dimno patronovivera kemocid.

Jabolčnega zavijača odkrijemo in ulovimo s

pomočjo bio plantella rumenih lepljivih plošč, ob

množičnem naletu pa ukrepamo z enim od

registriranih pripravkov.

Zelo močan napad uši preprečimo s pripravkom

vivera chess, šibkejšega pa s pripravkom bio

plantella flora kenyatox verde.

Ko češnje in marelice in ostale koščičarje oberemo,

poskrbimo za rez. Do konca julija izrežemo tudi

vse navzgor rastoče poganjke.

Večje rane po rezi zamažemo s cepilno smolo bio

plantella arbosan.

Več o ukrepanju po toči si preberite v vročih idejah

na str. 9.

Okenske in balkonske rastlineRumenenje listov na fuksiji, hibiskusu, pelargonijah in verbenah lahko v

vročem poletju povzroča tudi bela mušica oz. rastlinjakov ščitkar. Če rastlino

potresemo pa bodo žuželke vzletele. Najlaže ga opazimo na bio plantella

lepljivih ploščicah.

Za preprečevanje škode, ki jo povzročajo ščitkarji, uši, tripsi uporabimo

pripravek na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde.

Ob hujšem napadu rastline lahko poškropimo z močnejšim pripravkom

vivera karate zeon (1,5 ml na 10 l vode, 2X/7-10 dni).

Redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Drugače se rada pojavi siva plesen,

ki jo ob pojavu omejimo s pripravkom vivera switch.

Pršice se v vročem poletju pojavljajo vse bolj pogosto tudi na oknih in

balkonih, zato ob prvem pojavu ukrepamo s pripravkom vivera vertimec in

ponovimo še enkrat v obdobju 7-10 dni.

Petunije, surfinije in milijon zvončke tedensko dognojujemo s plantella

specialnim gnojilom za surfinije.

Tudi zelene strukturne rastline tedensko dognojujemo z visoko kakovostnim

tekočim gnojilom plantella list.

Za dognojevanje balkonskih rastlin je zelo preprosto in uporabno tudi novo

gnojilo v obliki šumečih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje, eno

pakiranje zadostuje za pripravo 140 l hranilne raztopine. Ena

tableta je za 10 litrov vode.

�

Okrasni vrtZa odganjanje nepovabljenih psov in mačk

uporabimo pripravek plantella repel, ki vsebuje

učinkovito odvračalo. Z njim poškropimo vrtno

ograjo, škarpo ali drugo trdo površino.

Da enoletnicam zagotovimo optimalne razmere za

rast, gredice obogatimo z organskim gnojilom bio

plantella nutrivit univerzal.

Za boljšo rast in cvetenje v tekočem in prihodnjem

letu ne pozabimo na gnojenje s plantella

specialnim gnojilom za okrasne rastline.

Tudi vrtnice pognojimo s plantella specialnim

gnojilom za vrtnice, ne pozabimo tudi na gnojenje

hortenzij, rododendronov in ostalih kisloljubnih

rastlin s plantella specialnim gnojilom za

rododendrone.

Iglavce pa pognojite s plantella specialnim

gnojilom za iglavce, saj dodan magnezij

preprečuje rjavenje iglic.

Če na pušpanu opazite gosenico pušpanove

vešče, ki objeda liste, hitro ukrepajte s sistemičnim

insekticidom.

Polže na hostah in ostrožnikih ustavimo s

sredstvom proti polžem bio plantella arion +, ki je

najbolj učinkovit med ekološkimi sredstvi.

Sobne rastlineSobne rastline zalivamo po potrebi, listnate tropske tudi poleti rosite z vodo,

če vam razmere dopuščajo, jih lahko prestavite tudi na prosto.

Rast in vitalnost rastline bo na prostem največkrat boljša kot v notranjosti,

temu prilagodite tudi zalivanje in gnojenje.

Za zdravo rast orhidej v treh litrih vode raztopimo eno gnojilno šumečo

tableto plantella tabs za orhideje in namakamo vsaj pol ure.

Ker je hranil po spomladanskem presajanju že zdavnaj zmanjkalo, je sobne

rastline najlažje pognojiti s prvim gnojilom v obliki šumečih tablet plantella

tabs za cvetoče ali zelene rastline.

Na listnih begonijah, sobni trti, lončni hortenziji in mlečku se rada pojavi

pepelasta plesen, ki jo omejimo s pripravkom vivera quadris.

Če na sobnih lepoticah opazite uši, jih odpravite s pripravkom na osnovi

naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde.

Prvo gnojilo v obliki šumečih tablet

Natančno doziranje

Prava mera hranil za bujno cvetenje,

rast in odpornost balkonskega cvetja

Odlična topnost

Enostavna uporaba

1.

2.

3.

4.

Plantella TABS ZA BALKONSKO CVETJE Preprosto šumeče do rožic ljubeče!

junij 2013 39



Documents

Gaia junij 2013Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 PM Page 5 Okrasni vrt Posodovke od nas zahtevajo bistveno več skrbi zaradi prezimovanja, a nam to odlično poplačajo z velikim volumnom