FILATELIST st.? Glasilo Filatelisticnega drustva Idrija

14. maroc 1993

Nikolaj Jereb, ing.

BO~ItNI ~IG IN PO~TNI OVITEK

Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije je v scdelovanju s sestavljenim PTT podjetjem Slovenije v novembru in decemLru 1992 izdalo prvo serijo boZii"nih znamk. Ob tej priliki je nate filatelistii"no drustvo pripravilo priloZnostni postni Zig in prilo'nostni postni ovitek st. ]6. Oboje je oblikoval idrijski slikar Nande Rupnik, ki Ze v~~to Jet uspesno grafii"no upodablja nase predloge.

Z izdajo boZil':nega '.iga na nan dr'avnega praznika 25. decembra bi onsmogoi"ili njegovo uporabo na posti. Zato smo poiskal! izvirnejso zam ise 1 in obeleZ11 i Sveti vei"er. Zig z datumom 24.12.1992 predstavl jii "Bo~je dete v jas11 pcloZeno" ter napis "Sveta no~ ­bla'.ena noi"".

Stem veczom se zai"er.ja najlepsa, po vsemu svetu znana pesem. Besediln zanjo je Dapisal Josef Mohr (1792 - 1B4B). Po naklju~ju sma nas bn~i~ni Zig izdali pray ob 200-letniei njegovega rojstva.

'T'ilko je pust., 6528') J::!rija lahko uporabljala priloZnostni Zig yes prEd~rftini~ni d3n. ronj je na posto priAlo tud1 nekaj filatelistov i ... dn;gJ h ,,1 ovenski h kra j BV, da so si tako lastnoroi"no osY.rbE.l i to pl'isn:'r," he ~U~I'O {-,he' 1E! je. tla sam Sveti vei"er pa je drus t vo organiz.i.ralo prilo;<'nc,stno Zigosanje postnih posiljk in spominskih ovitkrv tel kartie v !upnijski eerkvi sv.JoZefa delavea in sv.Barbare v Idriji.

~ ~ ~~Z·~ I '1\ .... . ~- i·s":

.,. ~t: " •• :> J~.Ii'

\',1 ,\;i>r"'l . \. ~JJ ~"

.':---, -I--r

;.d~·~f/I ~. ;~'~'~~;.~~J , /~.S-y-y,./if "'//// A~l::' ­~.., ---''''''''; >: ~ .... ;,;:.

f~~Jl'--::-:T1' 91"';:.< ...,,1 ':t::J~/:<;;c~ r-...>..- '.". lO_~.,"J. ,Q;i. !Y~Y.t1i. '{it~.. .1"=:··GO.J~~·{!:t.Jf'f ..;~, !",. ~~. ~'l1·'>'71~~J.\~~';;1~I ~. /~"}--- "'t- '''''' . .lUV/-§:-" ...';'-) __ -I--. " ' •

L ,~ '-';;":':~)'. ·~0.,.-=-=--'>' -\lL"'!r \. I: rv ._.JL... _ .

PriloZnostni po§tni ovitek §t.16 prikazuje izrisan pi.~l d na zasneZeno Idrijo. Nad njo plava starcveAki DUrerjev angel 7 I,~j~nim pozdravom. Iz modrikastega o7ddja panorame pa atraktivno . ~ 'opajo

2

vesela rumena pro~elja his. vlol!ena kartica z i~.,tirn rnot..~vom nasi napis ·Bol!i~ni ~as - ~as veselja in miru" ter bo1i~IlG in novoletno vos~ilo, poslano iz nasega najstarej?lega rudarsl<ega mesta, petstoletne Idrije, izpisano v sestih jezikih.

Martina Pisljar, dipl.ing.

GEOLOSKA ZBIRKA V GRADU

!DFIJSKI GRP.D GEViERKEr~[GG SI.O\ "II \

ST!lLNA MUZEjSKA RAZ$TAVA »ITT STOLfl'fj RUDNIKA ZM:CA SREBRA l1i MESTA IDRIJE(( "'~"Nr~.,' ,{~

'\' . 0:" -... ~}

'J"~)

:.\ , ~~.

" . :Lil\;}/,·"";·~' ,~

I ('Ii) Iol p(}(jotJrlll< KK!~TA.L CINAJJAf(ITT>.

m lDhl]A ST 12

01) petGtoletnici. idd.jskega rudr.ika in Idrije jd bi1a v rn<JDecu februarju 1992 v pn~r.CivljenelTI gradu Gewcrkei1<J'19,:':ei'a,l.c cdprta staJ Bo

g€01oska zbirka.

V?:orce fosilov, rue! in mineralov, I<i 50 sc ollranl.1. i v zapraseni;, grajskih pr~dalnil<ih iz muzejske, rudniAke i~ glmnazijRke zblrke, 5m~

najprej Bistpm",tn~no zbrali in uredlIi. SklOITlt'fj ,l':lc'etnl izhGI rrlmerkov ~o obogatill Ijubiteljski zbiralci z lastnjm~ prirnerki.

7.birko sestavlje.jo trije razstavni proEtoli. Sko?l obckan preJ:cd "ajprej vstGpirno v svet tosU"v in kcu,mi.n idLi-)sk<.' cerkljanskegd "zemlja. Tu si lahko ogledaffio ,-"f,lotno palet" kEtmnin, od najstarejsih L3rbonskih •. starih pI'eko 340 milijonov let, do najmlajsih l.'aleocensJd.h. V teh kamninah llajdemo ohranjFne It'siloE: ostar.ke rast.l in in '-Ivali, predvsem 1upinice in hi/!;ice I."JlJ~ev, l;kol jk, dlllonitav :1'\ rastlinske astankE listov in debel.

v osrpdnjun )1ajve~jef1 prost.oru sta predstavljena zgra,tba ill nastanek rudit~a. Tu so zbrani bogati IdZli~ki fivosrebrovilJ rud idrijskega rudisea, cinRbaritni kristali. zanimivi pa so ~udi redki jalovinski minerali: rilolit., idrial it, ppsomit, melant.erit. Med obiskavalci zbuja p(,seLno pozornost posoda z l!ivim sreLl •.)!n, v kater'em playa felezna krogla.

3

Po sedemdesetih leti" 51 lahko ponovno ogledamo 1zbrane prinu ke iz Lipoldove zbirke iz obdobja 1853 - 1883. ie v prej~njem sto10tju je veljala za eno najstarejt.ih in najbogatej~ih tovrstnih zbirk v Sloveniji, danes pa ima predvsem zgodovinsko vrednost. Ohranjenih je akoli 400 primerkov z originalnini opisi.

v tretji sobi so r;u:stavljeni t~likoviti minf:rali. ;Iajr,,,li~nejsi

vzorci S\.) Lbrani uJ Vf;8povsod.

Tilko obnovljcna zLirka [,teje dalles nad 700 oluanjenih pri",,-,.kov, najlepsi so razstavljcni v osvetljenih vitrinah.

Vsc t.r ~ zbirke so zaladi razr:ovrst,llosti in pisanosti zbr'anih kamnin, fosiluv, rud in mi ncralov prava pasa za o;;i. Obi~:kovalci muzeja so ncmalokrat zatudc;1i nad iZrl:l':lo barvitostjo in raznolikostjo kamninskega in rudninskcga sveta. Ker !ivosrebrave rude in minerali po zalit,ju rudi~~a ne bodo ve~ dostopni, si prizadevamo, da hi v muzeju predst:avili se katerega od redkih in izjemno dr'agocenih cinabaritnih mineralov in rud.

Gcolosko zbirko, ki sodi v sklop razstave Pet stoletij rudnika !ivega srchra in mesta Idrije, 8i lahko ogledajo obiskovalci vsak dan v prostorih Mestnega muzeja v Idriji.

Filatelisti~no drustvo Idrija je slavnostni dogodek otvcritve razstavc na gradu Gewerkenegg po~astilo z izdajo prilo!nostne ovojnicp in pQ~tnega. !iga. Na ovojnici je fotografija kristala cinabarita skrlatne barye mojstra Rafaela Podobnika. Slikar Nande Rupnik je ohlikoval prilo~nostni !ig, ki ima v sredini upodobljen cinabaritni kristal trigonalne trapezoedri~ne oblike.

Ignac Pi~lar, dipl.ing.

STOLETNICA GOZDARSKE SOLE V IDRIJI

Dne 1. oktobra leta 1892 so se odprla vrata gozdarske ~ole v Idriji. Ta je v 17 letih svojega delovanja izobrazila 121 mladih gozdarjev iz domala vseh de!el tedanje monarhije. To je bila ni!ja gozdarska ~ola, ki se je ob ustanovitvi imenovala Forstwartschule - sola za gozdne ~uvaje, pozneje pa se je preimenovala v Forsterschule gozdarsko ~olo.

Takih sol je hila v tedanji dr!avi Ie nekaj, pravzaprav Ie stiri. To so bile sole v Halle na Tirolskem, Gusswerku na Stajerskem, Bolechovu blizu Lvova v sedanji zahodni Ukrajini ter v Idriji na Kranjskem. Razen v Bolechovu, kjer je pouk potekal v poljs~ini, so bile vse ostale sole nemske, r::elo pOlldarjeno nem~ke. Kdor tega jL::ikJ ni oLvladal, ga na solo niso sprejeli.

Dobra stran sole pa je bila njcna visoka stroko'Jnost. v zjmskcm semestru so u~enci imeli kar 42 UL pouka na teden, pTf_',ivsem v utilnicah. V poletnem sernestru so imeli zelo veliko pouka l'(dkt,i.i"nih zna' na terenu. Ou zaklju~ku leta so imeli strokovno eb;xdczijo. Sol. JE imeia bogata knjitnico in n~~avoslovno zbirko.

4

Zavod v Idriji je bil internatskega t-'.Uao h~.\I,>;e\.aL,'i sta Ie 2 u~itelja, u~encev pa nikoli ni bilo ve~ x.c,t ~. r,cobI:a;hNanje je trajalo enD leto. Zakljueni izpiti so bili vedno uh koncu dvgusta, v prisotnosti direktorja dr~avnih gozdov " Guriei ali njegovega namestnika. Zanimive so bile oeelle, ki so bile L: 131 (;c~e~ih 4 sklopolJ u~eneevega znanja in vedenja:

- iz pridnosti - sposobnosti - iz prakti~ne uporabnosti - iz napredka - iz moralnega vedenja.

Leta 1909 je bila ustanova ukinjena. Kasneje je bila ni~ja gozdarska ~ola v Idriji odprta ~e dvakrat: leta 1922 in od leta 1952 do 1960.

Stoletniea odpr'tja gozdarske tole v rd •.-i ji je sovpadala Ii pra2.ilikom eb~ine Idrija. Ob tej priliki S0 potekale slovesnosti, ki se jih je udele~ilo veliko Ijudi. .Na pro~elju obnovljene stavbe je bila v spomin na ~olo odkrita spominska plo~ta, ki bo opozfiTjala mimoidoce ns dogodek, pomemben tako za Idrijo, kakor tudi za gozdarsko stroko na Slovenskem in ~ir~e.

~". - KAISERL,' ;~,"'KONIGl :.~

fORSTERSCHULE J:DEI.A.

1 1100 let

5

Janez Kav~i~, prof.

JASEK FRANtISKE 1792 - 1992 Projekt ohranitve tehniske dedis~ine Rudnika ~ivega srebra Idrija

Jasek Fran~iske se ~e dvesto let uvrs~a med najpomembnejse dele jamskega obrata idrijskega rudnika. Po drugi svetovni vojni so ga poirnenovali kot "Jasek Borba", vendar se vsiljeni realsocialisti~ni

naziv med Idrij~ani nikoli ni mogel kaj prida udoma~iti. Podobna je usoda naziva za "Jasek Delo", ki se ga trdo~ivo dr~i ime "Kajzer", zadnje ~ase pa o~ivlja celo prvobitna oznaka "Jo~efov jasek" (Josephi Schacht). Jasek Fran~iske je na originalnih starih na~rtih

najpogosteje ozna~en kot Francisci Schacht, v pogovornem jeziku pa je med Idrij~ani ustaljena kar beseda "Fran~ilke".

Dvestoletna zgodovina jaska Fran~iske je zanimiva in bogata. Za~enja

se v Ie" ih najve~je prosperitete rudnika ob koncu 18. stoletja, pedobno kot tudi zgodovina Jo~efovega jaska. Znano je, da je avstrijski eesarski dvor leta 1785 podpisal s Spanijo izredno velika dobavno pogodbo, ki je veljala lest let. Po izteku prve pogodbe so leta 1791 sklenili se drugo "kcnveneijo" za dobo sestih let in za se ve~je ~ol~~ine ~ivega sreLra. Spri~o visokih spanskih naro~il so se m0ral~ l~agl:ivosti YEah obratov idrijskega rudnika naglo pove~ati.

TRko RQ leta 1186 odnrll DR jugovzhodni strani Idrije nov Jo!efov :iiJGek,~,"til 1792 pa nc; bcven,i strani pod Ro!nim hribom (sv. Anton) Fran~]sk0V jdS8k C~. jasek Fran~iske. Isto~asno se je izredno r"azmatJllilo obratovanje ~galniee, kjer so npr. ~e letd 1786 n~pretrgQrna d~vet mesecev !gali rudo v 13 "spanskih" pe~eh, dvorni K<Ynisar Leithner pa je kmalu poskrbel se za nove "plamene" pe~i

(FlamI'lo.ffen). Pri Johefovem jasku so leta 1790 postavili novo mQgo~no

b:,.".lSt, ki je <1bratovala vse do leta 1948. Razumljivo je, da se je v nO':ih t"i:lzmerah {;t.evilo vseh zaposlenih pri rudniku v nekaj letih podvojilo, tako da jc imelo celotno p~djetje okrog leta 1790 skupno pri hli ;l:no 1350 rUdarj "v, ~(J:d II itarjev, zunan j ih in gOZdllih delav,"."v ter uslu~bencev. Idrlja je narasla na 3600 prebivalcev in se vse do prve svetovne '."ojne IIveljavljala kot drugo najve~je "testo de~ele

Kranjske.Proizvodnja !ivega srebra je vseh 12 let Apanskih dobav (1785 - 1797) dosegala rekordne koli~ine in zna{;ala okrog 600 ton letnoj v letu 1794 so pridobili celo 672 ton !ivega srebra! Se leta 1797 - till. pred prihodom Francozov, sta dye spanski ladji izpluli iz Trsta, te~ko natovorjeni z idrijskim blagom. Seveda ne smemo pazabiti proizvodnje cinobra, ki je v tistih ~asih znaAala od 50 do 60 ton na leto. Iz povedanega je torej razvidno, da je bil nastanek jaAka Fran~iske pogojen z izrednim delovnim zagonom pred 200 leti.

Oglejmo si nekaj najva~nejsih razvojnih mejnikov iz preteklosti jaAka. ~e takoj leta 1792 so izdelali preko 500 metrov dolg energetsko-raziskovalni Ignacijev roY, skozi katerega je pritekala voda iz Podobnikove grape na pogonska kolesa. Na starih kartah iz 18. stoletja je sicer mogo~e zapaziti konstrukcijo lesenih "rak" okrog Ro~nega hriba (pod cerkvijo sv. Antona), vendar je o~itno, da po odprtju jaAka Fran~iAke dotok vode po teh "rakah" ni zado~~al. Jasek so intenzivno poglabljali same nekaj let, nato pa so dela zastala za skoraj pol stoletjaj rudnik je namre~ v dobi napoleonskih vojn izrazito stagniral, recesija pa se je nadaljevala globoko v prvo polovico 19. stoletja. Sele sredi stoletja je nastopila nova konjunktura in rudarji so znova prodirali v globino. Oba glavna ja{;ka

6

]

~

J

J

so poglobili do globine 11. obzorja. Leta 1842 so za~eli z deli v jasku Fran~iske, leta 1863 pa v Jo~efovem jasku. Tako je bila v rudniku ~e pred poldrugim stoletjem dose~ena raven 277 metrov pod povrsjem.Za odvodnjavanje podkopov, predvsem pa odvajanje iz~rpane

jamske vode in vode iz "kamsti" in dvigalnih naprav, so leta 184( pri~eli tudi z izdelavo vodnega rova Florjani in ga leta 1856 prikljutili na Jasek Fran~iske.

Odlo~ilna modernizacija je kon~no sledila v razdoLju okrog leta 1900. Jasek so leta 1895 opremili z orjasko vodno trpalko Kley tovarne Skoda iz Plzna, ki je predstavljala najve~ji stroj idlijskega rudnika in ki velja danes za najve~ji ohranjeni parni stroj na Slovenskem. Napravo so demontirali leta 1957, jo za~asno namestili na dvoris~u

idrijskega gradu, zdaj pa ~aka na ponovno postavitev v avtenti~no

okolje - seveda kot tehnieni spomenik iZjemnega pomena. Dobrih deset let po uvedbi Kleyeve ~rpalke so "Frantiske" do~ivele se pomembno dejanje za~etnega obdobja elektrifikacije. Dotedanji izvozni stroj na parni pogon so narnre~ leta 1906 zamenjali z elektrienirn izvoznim strojern, izdelkorn tovarne Siemens - Schuckert z Lenart - Lignerjevim agregatom; stroj je pra",fO eudo tehnike, saj sa danes ;:adovoljivo obratuje.

SLO\E~IJ:\ v v200 IJET,

JASKA FRANCISKE

~,:c•.,,,,,.,~,,,,,f~-·::C.t·v¥.t ;i1i;~~~Jr: ...~

? " \:--q; ,yy-.t..," I'1T

:: ~ "if': ~..;-c- ... '1r , ...'J',f ~,. -', ~t"'''-~ or.r

tf ':, ,:if!fti ;/~(7I

'.'\'/ "\ .~.I

f J"-Ii: U· "r

r

~

; r

;~,c·".":z~~*~:~,<:,~~~:·.-~.~. ':i;'F,~t'iD"~'f: },.,

"

m IDRIJA m.15

Toliku 0 pn:teklosti. Zdaj pa se nekaj bcsed 0 jasku danes in c: natrtih <0. njegovo prihodnost. Oktober 1992 Slea skuraj isto~asno zaznarnoval.d dva prelomna dogodi-:a. Za~elo SE je "potapljanje" najni~jih ~ledelov rudnika pod 11. obzorjem, pray Jasek Fran~iske pa je 27. okt-obra 1992 dol1ivel slovesnost, ki naznanja obratu vidno poslanstvo v bodo~nosti. Slovenski kulturni minister g.Borut SUklje je sve~ano otvoril prvi del tehniskega oddelka idrijskega muzeja, ki nastaja ~e dobri dye leti in se bo predvidorna dograjeval se nekaj let. Stari rudniski stroji, ki so bili od leta 1960 razstavljeni na grajskem dvoris~u, so bili leta 1990 preseljeni na obmo~je jaska

7

Fran~itke, kjer so se pri~ela temeljita restavratorska dala. rzkutena ekipa upokojenih rudniskih "mojstrov za vse" je v dveh let.ill zgledno obnovila in montirala ~e 14 strojev in naprav, med katerimi naj omellimo parni kotel, parne stroje. vodne frpalke, diesel ski motor iz mestne elektrarne, kompresorje in parni vitel. Na postavitev faka sedaj Ae 9 vc~jih in ~ekaj manjlih naprav, najve~ji izzjv za delavce in 6t.rokovnjake pa 1.0 nedvomno pray obnova in prezentacija ~e

omenjene Kleyeve 6rpalne naprave.

Po optimistifnih napovedih, ki se delno ~e uresnifujejo, se obetajo bodofim obiskovalc.-:m Idrije pray zanimiva do~ivetja. Skozi znameniti Antonijev roy iz leta 1500 bode lahko vstopali v idrijsko podzemlje, se sprehodili do 3. obzorja, se nato z jamskim vlakorn peljali do jaska Franfiske in se po jasku dvignili na povrsje. Tu si bodo ogledali tehniski muzej, nato pa se v bli~nji obnovljeni rlldarski hiti seznanili se z etnolosko dediseino idrijskih rudarskih drll~in.

Jasek Fran~isKe postaja tako ena izrned osrednjih to~k v sklopu hodoee kulturne in turistiene transverzale po Idriji.

Stanko Majnik

CENZURA PO~TE

-..v _:(fiETA POST~ .]I~~.~TJ 10 Ie .7"',:c[..~. un)r r " ~ ~....

el

. 'tl ,';J".~1:)\-~t'pANA\" tk'J.~.."11 . r·,,"..,,~~,.::J~, ~"'. ... 0"'" .. ..~~,;:qRp.' ~~. ~o.~ ..~A.~' \. \".' .",'1~~ ~' ~~. ,~.'-"... ,~ .~.'. ',-.., /:' -....

~r i.i .1y.'~.~.~~~1 ./~ ;,;. " l;d~ ~ ~~(I'7J .~I 11 \.."1'~

."'~ ~ r~' d . . ~ -j \~. f£~"'--

'V 'd~

Razglednica, odposlana iz ~panije v ~asu dr~avljanske vojne (1936 ­1939), je bila cenzurirana - CENSURA MILITAR. V sklopu italijanske vojske - Divisione Volontaria Littoral - so bili tudi nekateri Primorci.

8

.1

~.; /-(. ,. I I' I

/1 ( \-.. '-. ' /.

-L,. / ,­, I.

PiSIno, odposlano

"...../:;;.

21.7.1941, nekaj ~E~~~~~ mesecev po italijanski zasedbi Ljubljanske -=::: If <fa,<"Cpokrajine, iz Domtal v :::!. \'<\>_ '4.,i7t~ni-Ljubljano. Italijanska ~ /1

":'$i,-~~/

je tigosana n / /;J~!:"'--Yznamka z ,:~/;;,./ ~--dvojezi~nim tigom <--1 /.c~t"1 "'" I r- .~, " / tf J'[:r(.. Jrk:z

LJUBLJANA/LUBIANA. cc ,,~..,.~ . /'<"C> < '.' 1.. ~~\

., > ~C1C-"_;JJ'~\ t 'l ~,,' .~i." ..' ~ j /... " ~I;;'/ -t'm x li ",-"S::r """--.;.. --

'\~"" /

J\ t: Y /' en -_.-'"/ ft:~ U·{ 1/7 [;.lt~~ ,J:::.... ~ jj;W1-i~'4'; ~ (,/or­\ Pismo Idrij~ana,

italijanskega vojaka,~~ ~ ~~ -.1;,., 1 pripadnika

takoimenovane Compania Speciale Lavoratori,

dislocirane v pristaniAfu pilos na

grAkem polotoku <r {" Peleponezu. Na pismu

') ~~

" 'i"t- ~ 1 I ~f\ l<')~~ ~1' ~_

sta znamki s pretiskom~ 1\ ~ :t..,~-, .~~.J..~. P.M. (Posta Militare)," it ,: . kakrAne so za vojaAke~ ; ~':~

potrebe izAle sredi leta 1943. Na kuverti

v \~" . !A" .. je tig POSTA MILITARE '~"II_''. N.29, datiranO£~~ ~.'~. _

13.6.1943 .

4~_~~~ ',1E~...::.:'.h--:..,t-." Postkartc......-p-.. ­

~.~------- ~/~( (l'ffl~?,' ­~ '<::-."""'/'-t~~?

.' ~ 1_ ~k ....'- Z7~ NemAka dopisnica, :·:.l ",,' ' ­/;,-... "~"lcu...;,.~ . .r: /"lodposlana 28.4.1943 iz Aif ! , (J . -._ .

Kranja in tigosana z rwmAk im t i00m ," !C?;~. ~ ~ J~Y:RAINBURC.

1f"~ ._~ J#J ... ;.. r((:1U ",(Il J

cl----~----:.....c. .! "i

~_.- _ ... _..... - ,

9

", '" \<'

, .. : ...~..r • "1J;!a·~.~- -:,--:;' ~ • It .

{I .... r'·....~~ .-;. ~_~~v.:...

"~.. _.~.-:~;::~I~5:2';1I ' .. __ ......~.~~ .~I"'"0, ., H" JJ:,. ~':"~~;'':;;~,~ .... ~,LArrn pt'1 • IJt" ~I~. . _~

.,\ "A..... ( -F' "-1 ­....tal__ _ / n, . _ j'.',.,"-,,,---..'

--.---- -.--- - -- '.. 7 ~ I 'A./~ -- - ~1- - :. !\"-'lu,l" _L-~-.,-_,~_

"Z£;"":;"~;""~~ I;\f:;,<-' ~, ·;L~ Dopisnica, odposlana '----~ Ir,::: ::...._..-ili.....:'-'--~-. 12.8.1944 iz delovnega tahori~~a ZWOOAU v " -,... §:'\ ';;"'; :>--Sudetih v ~ensko

koneentracijsko -I'ri'i"'~""....,.~~;-JL,1-'-"'d"~'!'. " ... ~",

taboris~e R~VENSBRtiCK. ---~--T- 'F"~":.rlJ~bt9· ~-_ ... A.1. __J __~_'''''''',,_,,-.:.J:''''~~

., "

~ (''5.·~.rr ., .. ,. ..l' ..~ .; ~\\ ~~''\. ~ i·_t'jJ·~i~~):·I:'/;\.t,6'-. '

\' \2.' "1;1"~" ~-;;.-~:._J -' ,;

I ..... " , j .. '

Pismo, odposlano iz Goriee 8.3.1946 '. V

Idrijo je prispelo 16.\ . marea, eenzurirano nd " " jugoslovanskih oblasti.

Po~tni ~ig IDRIA jc}: ,~ ..... okrnjen, ker je bilo

'-,," odstranjeno preostalo

italijansko besedilo.I ~ I d":'~ "

i..

. I I Na kuverti so znamke s\.,!,;/ j pretiskom A.M.G. V.G.t." '~''1' ,,_.-' (Allied Military

\ Government - Venezia, <\ "-_/; t.J 1A / I..~ --;~:=..-=::-- Giulia)

~: ~?- -J't!"' . >"\­":or.. ··~·'."·"~r --:-~f-" -.- ':I~~'tc ._" B. -, ~J;i:~' :'~r"1t.\;':}j;.>:J./ :-';)j, .~ . r"~>·'~'!'·l;~":'::J.: .i.I..:...:;,::.-:7''::''·~-'Ju~: ..l~ I-I..JJ

Trt pa 6e je izmuznila c"~nzuri ..

ro tf'7kih (.~ dr,ph (aaj in junij '9405) partllenskr ok.up.adje Gor;c.r so a" mot. 9.korpuu NO'V. M p':XJlttgl &po".z~. skle-nJt"Oeg.& <lne 9.6.'~5 \I Bte-ogradu ~ IIngtrlki. a8rJ.ela. "'l~).ItMra. in -.&rlalOfl THe.. UU1ir.nHe 11 Gar-H.•. 12.6.1945 ~e jr zat:rlo obdobJf' lallunin. l"Ooj ... .f:ltp up,-.". lPJ: Julijsko Boe-nt!'tijo (AP'(i ~ VGL t'k:lrgal'Kl'''. de-.rtecijska frt81 jr I.vfHa cone A od con.. B. 15.9.'91.7 Lt. bili o-e-nJM; con; oetp...vljPnl \r. zar.rtana jr bHa nova -eO.ir.!lIvna -eja.

10

Nikolaj Jereb, ing.

CVET IN OSAT JUBILEJNEGA LETA nadaljevanje kronike .

Preobse!no bi bilo poroeanje 0 vseh opravkih, dopisih, telefonskih pogovorih in drugih zadevah, ki jih je bilo pctrebno '~raviti, da jp bil predlog za izdajo znamk nared, predvsem pa, da je 'lila promocijd "idrijskih znamk" zadovoljivo izpeljana.

Proti koneu leta 1989 smo izvedeli, da ho zn~rrki oblikoval akademski ~likar magister Dimitrij ~udov iz beogrdjske Jug~marke. Na~emu povabilu, naj obii:>ee Idrijo, kjer bi v avtentienem okolju nasel primerne materiale za pripravo znamk, se je z veseljem odzval. Prisel je 15. marea 1990. Skupaj smo si ogledali zanixivosti nasega najstareji:>ega rudarskega mesta. V Mestlleffi muzeju BIDe mu predstavili bogate slikovne in pisne materiale ter S'~ pogovcril t 0 IDo!nih motivih. Akademski slikar Rudi Skotir in idrijski slikar Nande Rupnik sta sicer pripravila vsak svojo verzijo c"nutka za znamk". ~al nista prisli v postev, ker so grafitne resitve pripravljali Bamo delavci Jugomarke.

Na dan obiska mag. i:'udova je bilo zve!':"r oI';<anizirano .sretanje , filatelisti v hotelu Ydria. Za~uda je bila udele!ba skromna. Kljub temu je bil poyovor zelo pr'ijeten .11: za nas pOliCen. Priznar:.l oblikovalee znamk nam je odkril filarsika.iero t:a.ntico, ki prekriv6 proizvodnjo in j.Jrom"t ZIlC'c11lk. l1cd dr'ugLr, je pov8Jal, da je Ie mal. manjkalo, da ni studiral na Ijubljanski akademiji. Ko je nekoe n~

Ohridu, od koder je dama, skieiral plo~elja starih hi i:> , ga je agovoril markanten gaspod in mu dal celo nekaj ~animivih strokovnit napotkov. Izkazalo se je, da je bil ta gospod sedaj pokojni akademski slikar Bo!idar Jakac. Uredil mu je vse potrebno Zft studij v L j ubI jani, vendar se je mag. ~udov odloei 1 za studi j v Beogradu zaradi ugodnejsih materialni~ pogojev.

Naslednji dan dopoldan je bi] za g. eu~ova pripravlj~n sprejem pri ~redsednici skupseine obtine Idrija, goril'(' Ivici !<'v~jl". DinlktO! Cipke je gostu podaril lepe izkleklj<11i l'uda.rsJd "j flbc.l f; kladiv-i Sledil je obisk pri dlrektorju Rudnika l'ive';,a srebra g. Markl,' Ciqaletu. Najzan-imivejsi del za gosta Fa je hi) ogled rudnika. Za g. ~udova je bil to prvi spust v "globine". Sr~emlj~la sla ga rudniski nadzornik Marjan Gostisa in peedsednik FD Idel j;i. "~ala" se je ustavila na 4. obzorju, nato se plezanje na "00]it~", kjer so kot pc cijroeilu pray tedaj odkopavali cinabar'itlE rudo z I"ahlim poprhorr, \apljic samorodneya !iveqa srebril. Seveda si je gust spravil primerek za trajen spornin na prvo in verjetno zadnje potepanje po nedrih zemlje. Na halem dnevu jc kasneja priznal, da ga jd bilo kar strah. no, poslO'li] se je poln hogatih in prijetnin vtisov z zagotovilom, da se ob prvi priliki znova ogIdsl.

Stroske L~vanja m~gistra ~uduva v Irlriji je pokril Odbor za petstolet;c.ico, prevoz z letalis<:'E\ BI'n-ik v IdriJu in nazaj pa drustvc iz svojit: c_iuamnill ",reast"v, i':cprav nam je bilo za to pot ot.ljubljeno vazilo R0tJ%atike iz Spodnj8 Idri j" .

./ (;asu bi'.d,; ja g. C:udova v Idr-l. ji je bilo doycvOI jeno, da bo na znamki za notral"i promet up,:,duLljerw Jdrija po stari gr'illluri iz Valvasorja. Zr"nnka l.a r,,'dnarodni pl'omet po ndj bi predstavila rudarjenje iz easa zucetkov idrijskega rudnika.

11

Najvetji probl~ll\, !; katerim se je t.edaj soo~alo drustvo, h! bil dellar. Ni~ ni lJil0 vnapr·ej znanega, kje in koliko ho Ilioe dubjti. Jac>no je bil0 Ie to, da denarja za celoten program pelstoletnice mo~no primanjkuje. odbor je drustvo sir:er podprl \I pri zadevanjih, terrav ca suje ni vabil predstavnikov FD Idrija. Zate je drustvo na lastno pest zacelo nabiralno akcijo. Do 7. marca 1990 je bilo odposlanih 214 prosenj za pomot najrazlitnejsim delovnim organizacijam, skupnostim in drugim naslovom po vsej Sloveniji. Kot prvi so se odzvali in finantno pomagali: Rudarskoenergetski kombinat Trbovlje TOZD Zagorje, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Pekarna Mlinotest ldrija, Avtoprevoz Tolmin, Kolektor Idrija in Intertrade Ljubljana. Kasneje so sredstva prispevali se: Rotomatika Sp.Idrija, Kmetijska zadruga Idrija, Lesna industrija Idrija, R2S Idrija, ZKO Idrija, Kmet.ijsko veterinarski zavod Nova Gorica, podjetje za PTT promet Nova Gorica, SGP Zidgrad Idrija, fupnijski urad Idrija in Gostol Idrija. Z odkupom prilo!nostnih ovitkov "500 let rudnika in mesta Idrija" so drustvu finantno pomagali se SGG Tolmin TOZD Gozdarstvo Idrija (ki je ponudil tudi svoje prostore ob sprejemu mag. tudova), Mercator Idrija, Krajevna skupnost Idrija, Mestni muzej Idrija in Odbor za petstoletnico SO Idrija. Kasneje sta Odbor in Krajevna skupnost; se iZdatneje priskotila drustvu na pomot pri financiranju nakupa vetjega stevila "idrijskih" znamk in njihovi promociji. Filatelistitna zveza Slovenije pa je v sodelovanju s FD Idrija pripravila izdajo maximum kart s tematiko "idrijskih" znamk in jo finantno podprla.

se nadaljuje •......

I N M E M 0 R I A M

Filatelistitno drustvo Idrija je v zadnjem obdobju izgubilo dva tlano: od !las sta se za vedno poslovila Martin Pislar in Rafael Jereb.

"'acti.n PISLI\R (* 27.9.1933 ... 15.3.1991), dolgolet.ni tlan, se je redno udele~eval tedenskih drustvenih sretanj. Bil je skromen in tih, vendar pa n~s je znal presenetiti z bistro domislico in tehtnimi pripombalili, ko smo razpredali nase natrte.

Rafael JEREB (* 11.10.1906 + 20.11.1992) je bil nas najstarejsi tlan in soustanovitelj drustva. Skupaj 5 pokojnima tlanoma Sretkom Logarjern in Josipom Pivkom je poleti 1949 zaoral ledino filatelije v Idriji: ta tritlanski odbor je 9. avgusta 1949 ustanovil nase drustvo. Izvoljen je bil za prvega blagajnika FD Idrija, kasneje pa je v dolgoletni dejavnosti opravljal se vrsto drustvenih funkcij. Ob stirideseti uspesno delo.

obletnici drustva je prejel drustveno priznanje za

v spominu filatelista.

ju bomo ohranili kot dobra prijatelja in vzorna

laLo.lilo: Fllat~llstieno druh ....o Idnja. Naldada: zoo izv:>dov. lira raeun: S20Jo-678-6SSS1. Urednik'i: HH:oLaj J~reob. Vojl:.o R~jc. Frfllnd Jeoreob. lektor: Janel Kave;e. prof. He podleqi Wleflja RepublHk~a kOllllteja 18 lulturo h. 4210-607/88 IIIV 1 dne 13.12.1988 spoda glasilo

"FlLATELIST" ~ pro'iz\·cxje, It; AO op,.o~eenl ptaeila tefleLJn~a in posebnega da.... k. ad pro-eta prollvodo.....

12