Podpora iz skladov kohezijske politike za proizvodnjo energije iz

Posebno poročilo Podpora iz skladov kohezijske politike za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov – ali je dosegla dobre rezultate?

SL 2014 št. 06

EVROPSKO RAČUNSKOSODIŠČE

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxembourg LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1

E-naslov: [email protected] Internet: http://eca.europa.eu

Twitter: @EUAuditorsECA YouTube: EUAuditorsECA

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014

ISBN 978-92-872-0412-7doi:10.2865/86486

© Evropska unija 2014Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Luxembourg

https://eca.europa.eu

SL 2014 št. 06Posebno poročilo Podpora iz skladov

kohezijske politike za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov – ali je dosegla dobre rezultate?

(v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU)

02Kazalo

Odstavek

Glosar in kratice

I– VIII Povzetek

1–11 Uvod

1–3 Energija iz obnovljivih virov

4–6 Cilji politike EU – cilj glede energije iz obnovljivih virov do leta 2020

7 Ovire za energijo iz obnovljivih virov

8 Finančna podpora kohezijske politike na področju energije iz obnovljivih virov

9–11 Deljeno upravljanje

12–13 Obseg revizije in revizijski pristop

14–47 Opažanja

14–16 Revidirani projekti proizvajajo načrtovane izložke …

14–16 V splošnem so projekti dobro načrtovani in zagotavljajo načrtovane rezultate

17–21 … vendar imajo nekaj težav pri izvajanju

17–21 V vseh fazah projektov – od javnega naročanja in delovanja do spremljanja ter vrednotenja – obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšanje

22–25 … v večini primerov rezultati niso bili ustrezno izmerjeni ali pa projekti niso izpolnili svojih ciljev glede proizvedene energije

22–23 Zbiranje podatkov OVE in poročanje o njih bi bilo mogoče izboljšati

24–25 Rezultati projektov niso bili vedno doseženi

26–31 Pri načrtovanju projektov OVE načelo stroškovne učinkovitosti ni v celoti upoštevano

26–27 Stroškovna učinkovitost – pomemben cilj pri porabi EU

28–31 V zgodnji fazi bi bilo lahko več poudarka na stroškovni učinkovitosti

03Kazalo

32–40 … obstajajo pa tudi možnosti za stroškovno učinkovitejše projekte proizvodnje energije iz OVE

41–47 Skladi kohezijske politike imajo omejeno dodano vrednost EU – projekti OVE niso v celoti prispevali k energetskim ciljem EU

48–54 Zaključki in priporočila

Priloga I – Pregled napredka držav članic pri doseganju ciljev OVE do leta 2020

Priloga II – Dodelitev sredstev kohezijske politike (ESRR in KS 2007–2013) za OVE in izbrane projekte v obdobju 2007–2012

Priloga III – Seznam revidiranih projektov proizvodnje energije iz OVE

Priloga IV – Povzetek ocene rezultatov projektov OVE

Odgovori Komisije

Vir: Evropsko računsko sodišče.

04Glosar in kratice

Cilji OVE do leta 2020: Direktiva 2009/28/ES o energiji iz obnovljivih virov, ki jo morajo države članice izvajati od decembra 2010, je za vse države članice določila obvezne nacionalne cilje, tako da bo EU do leta 2020 dosegla 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov na splošno in 10-odstotni v sektorju prometa.

CO2:: ogljikov dioksid.

Direktiva OVE: Direktiva 2009/28/ES z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.

Dodana vrednost EU: je na splošno vrednost, ki jo posredovanje EU doprinese k vrednosti, ki bi bila dosežena le z ukrepi držav članic.

ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj.

Koncept stroškovne učinkovitosti: se nanaša na sposobnost ali možnost revidiranega subjekta, aktivnosti, programa ali dejavnosti za doseganje določenih izidov po razumni ceni. Analize stroškovne učinkovitosti so študije razmerja med projektnimi stroški in izidi, ki je izraženo kot strošek na enoto doseženega izida1. Pojem je poudarjen tudi v finančnih pravilih EU (glej odstavek 6).

KS: Kohezijski sklad.

Mrtve izgube: se pojavijo, kadar se zagotovi financiranje za podporo upravičencem, ki bi tudi brez pomoči sprejeli enako odločitev. V takih primerih izida ni mogoče pripisati politiki, upravičencu izplačana pomoč pa ni imela nobenega neposrednega vpliva.

Obnovljivi viri energije (OVE): energija iz obnovljivih nefosilnih virov, kot so vetrna, sončna, aerotermalna, geotermalna, hidrotermalna in energija oceanov, vodna energija ter energija iz biomase, deponijskega plina, plina iz naprav za čiščenje odplak in bioplinov:

ο geotermalna energija je energija, ki je v obliki toplote shranjena pod površjem geosfere;

ο biomasa pomeni biološko razgradljive dele izdelkov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih industrij, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

ο sončna energija pomeni svetlobno in toplotno sevanje sonca, ki se izkorišča z uporabo vrste tehnologij, kot so sončno ogrevanje, sončna fotovoltaika in sončna toplotna električna energija;

ο vetrna energija pomeni pretvorbo vetrne energije v uporabno obliko energije, na primer uporabo vetrnih turbin za proizvodnjo električne energije.

ο vodna energija je pretvorba kinetične energije, pridobljene iz padajoče in tekoče vode, v električno energijo.

1 ISSAI 3000: standardi in smernice za revizije smotrnosti poslovanja, ki temeljijo na revizijskih standardih INTOSAI in praktičnih izkušnjah.

05Glosar in kratice

Zagotovljena odkupna cena: mehanizem politike, namenjen pospeševanju naložb v tehnologije na področju energije iz obnovljivih virov, na podlagi katerega se proizvajalcem energije iz obnovljivih virov ponudijo dolgoročne pogodbe; običajno temelji na stroških proizvodnje pri posamezni tehnologiji.

Merjenje enot energije:

ο GW, MW, kW – gigavat/megavat/kilovat;

ο GWh, MWh, kWh – gigavatna/megavatna/kilovatna ura;

ο kWp – vršni kilovat – nominalna moč fotovoltaičnega modula.

06Povzetek

INamen te revizije je bil odgovoriti na vprašanje, ali sta dva najpomembnejša vira financiranja za spodbujanje energije iz obnovljivih virov med programi porabe EU – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad (sklada kohezijske politike) – dosegla dobre rezultate.

IIV programskem obdobju 2007–2013 je bilo za podro-čje energije iz obnovljivih virov dodeljenih približno 4,7 milijarde EUR. Sodišče je preučilo, ali so bila sred-stva v tem obdobju dodeljena projektom proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ki so bili dobro predno-stno razvrščeni, stroškovno učinkoviti, zreli za izvedbo in so imeli racionalne cilje, ter v kolikšni meri so ta sredstva dosegla dobre rezultate tako, da so prispe-vala k cilju OVE, ki si ga je EU zastavila do leta 2020.

IIISodišče je ugotovilo, da je 24 revidiranih2 projektov proizvodnje energije iz OVE doseglo načrtovane izložke. Večina revidiranih projektov OVE je bila ob izboru dovolj zrela in pripravljena za izvedbo. Pri pro-jektih ni bilo večjih prekoračitev stroškov ali zamud, zmogljivosti za proizvodnjo energije iz OVE pa so bile nameščene v skladu z načrti in so delovale. Večjih tve-ganj glede njihove tehnične trajnosti ni bilo opaziti.

2 Za pridobitev rezultatov revizije je bilo preučenih 24 zaključenih projektov na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov iz devetih operativnih programov, ki se financirajo iz ESRR ali KS na Malti, v Avstriji, na Poljskem, Finskem in v Združenem kraljestvu. Projekti so potekali v sektorjih energije iz biomase, fotovoltaične energije, sončne toplotne energije in vetrne energije.

IVCilji v zvezi s proizvodnjo energije so bili doseženi (ali skoraj doseženi) in ustrezno izmerjeni pri tretjini revidiranih projektov. Sodišče je ugotovilo, da je bila splošna stroškovna učinkovitost podpore iz skladov kohezijske politike, namenjene projektom proizvodnje energije iz OVE, pri doseganju cilja OVE, ki si ga je EU zastavila do leta 2020, omejena, saj:

ο stroškovna učinkovitost ni bila vodilno načelo pri načrtovanju in izvajanju projektov proizvodnje OVE;

ο so imeli skladi kohezijske politike omejeno dodano vrednost EU.

VPodrobneje je Sodišče v revidiranih državah ugotovilo možnosti za izboljšanje: nekateri postopki javnega naročanja niso zagotavljali popolne preglednosti, pravičnosti in učinkovitosti pri izbiri pogodbenikov; priprava ni zadostovala za uspešno spremljanje in vrednotenje; v programih ni bilo pojasnjeno, kako bi lahko sredstva EU na stroškovno učinkovit način prispevala k doseganju ciljev OVE; pri načrtovanju namenskih proračunskih sredstev ni bila vedno upo-števana stroškovna učinkovitost ukrepov v različnih sektorjih OVE; v programih pa niso bili določeni kazal-niki uspešnosti za spremljanje in vrednotenje.

VISodišče je prišlo do zaključka, da so za kar največji pri-spevek sredstev v okviru teh programov k doseganju ciljev OVE do leta 2020 potrebne izboljšave.

Povzetek 07

VIIPoraba kohezijske politike na splošno koristi širšemu gospodarstvu in, čeprav revizija ni zajemala nepo-srednega merjenja gospodarske rasti ali ustvarjanja delovnih mest kot glavnih ciljev kohezijske politike, so bila opažanja in priporočila Sodišča oblikovana tudi ob upoštevanju teh ciljev politike.

VIIIGlede na verjetnost povečanja uporabe sredstev EU za spodbujanje OVE v programskem obdobju 2014–2020 Sodišče izreka naslednja priporočila:

Priporočilo 1Komisija naj z določitvijo smernic za pripravo in izbiro programov in projektov ter s pogoji za dodelitev sred-stev za naložbe v proizvodnjo energije iz OVE:

ο zagotovi, da bo načelo stroškovne učinkovitosti vodilo prihodnjih programov OVE, sofinanciranih na področju kohezijske politike, vključno s prepre-čevanjem mrtvih izgub. Programi morajo temeljiti na ustrezni oceni potreb, prednostni razvrstitvi stroškovno najučinkovitejših tehnologij (vendar brez diskriminacije med sektorji OVE) in optimal-nem prispevku k cilju OVE, ki si ga je EU zastavila do leta 2020. Treba je določiti ustrezne cilje za proizvodnjo energije iz OVE v skladu s proraču-nom in merila za izbiro projektov s poudarkom na stroškovni učinkovitosti rezultatov v zvezi s pro-izvodnjo energije (preprečevanje prekomernega financiranja projektov);

ο spodbuja države članice k vzpostavitvi stabilnej-šega in predvidljivejšega regulativnega okvira za splošno področje OVE ter enostavnejših postopkov za vključitev električne energije iz OVE v omrežja.

Priporočilo 2Države članice naj na podlagi smernic Komisije določijo in uporabljajo minimalna merila stroškovne učinkovitosti, prilagojena okoliščinam projektov. Poleg tega naj okrepijo dodano vrednost skladov kohezijske politike z izboljšanjem izvajanja projektov OVE ter spremljanjem in vrednotenjem ter vzpostavitvijo baze izmerjenih podatkov o stroških proizvodnje energije v vseh ustreznih sektorjih OVE.

08Uvod

Energija iz obnovljivih virov

01 Energija iz OVE je pomembna za izboljšanje zanesljivosti oskrbe z ener-gijo v EU, zmanjšanje odvisnosti EU od konvencionalnih (fosilnih) goriv ter uvožene energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Električna in toplotna energija se lahko proizvajata iz različnih virov: iz sonca (koncentri-rana sončna energija ali fotovoltaična energija), vetra (na kopnem ali vodi), vode (velike ali majhne hidroelektrar-ne ter mikro hidroelektrarne), zemlje (geotermalna energija za električno ali toplotno energijo) in biomase (trdna ali tekoča biomasa, deponijski plin, biološko razgradljivi del industrijskih in komunalnih odpadkov in tekoča biogoriva).

02 OVE imajo pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida (CO2) in spodbujanju okolj-ske trajnosti. Poleg tega lahko razvoj tehnologij OVE spodbudi evropsko gospodarstvo, industrijsko konkurenč-nost in zaposlovanje. Pričakuje se, da bodo OVE v srednje- do dolgoročnem obdobju ekonomsko konkurenčni s konvencionalnimi viri3.

03 Razvoj na področju energije iz obno-vljivih virov je določen v členu 194(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije v kontekstu vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter potrebe po ohrani-tvi in izboljšanju okolja.

Cilji politike EU – cilj glede energije iz obnovlji-vih virov do leta 2020

04 EU je že leta 1997 določila cilj dose-ganja 12-odstotnega deleža OVE do leta 2010. Svet Evropske unije (Svet) je določil zavezujoč cilj EU 20-odstotne-ga deleža OVE pri končni bruto po-rabi energije do leta 2020 na podlagi časovnega načrta Komisije za energijo iz obnovljivih virov, ki določa način vključevanja OVE v energetske politike in trge EU (glej Prilogo 1 o nacionalnih ciljih OVE do leta 2020) 4. Direktiva OVE, ki je bila sprejeta leta 2009, je pravno zavezujoč okvir za spodbujanje OVE do leta 20205:

ο poleg tega, da določa zavezujoč splošni cilj 20-odstotnega deleža za EU in zavezujoče nacionalne cilje med 10-odstotnim in 49-odstotnim deležem do leta 2020, krepi okvir za spodbujanje električne energije iz OVE (npr. z uvedbo zahtev glede dostopa do električnega omrežja in poenostavitve upravnih postopkov za države članice);

ο določa, da morajo države članice oblikovati nacionalne akcijske načr-te s časovnimi načrti za razvoj OVE in vzpostavlja mehanizme sodelo-vanja med državami članicami za doseganje cilja OVE na stroškovno učinkovit način.

3 COM(2010) 639 final z dne 10. novembra 2010 „Energija 2020: Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo“.

4 COM(2006) 848 final z dne 10. januarja 2007 „Časovni načrt obnovljive energije – Obnovljiva energija v 21. stoletju: izgradnja trajnejše prihodnosti“.

5 Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES („direktiva OVE“) (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

09Uvod

05 Države članice morajo zagotoviti, da je njihov delež OVE enak ali večji od okvirnih usmeritev za doseganje cilja OVE do leta 2020. O izvajanju direkti-ve in napredku pri svojih nacionalnih ciljih morajo vsaki dve leti poročati Ko-misiji. Ukrepe OVE je treba uvajati na stroškovno učinkovit način6. Komisija mora do 31. decembra 2014 pripravi-ti poročilo o napredku pri izvajanju direktive OVE7.

06 Poleg tega finančna pravila EU dolo-čajo, da mora biti načelo stroškovne učinkovitosti pomemben dejavnik pri odločitvah o javni porabi8. Tudi Evrop-ski parlament je navedel, da je treba opredeliti stroškovno najučinkovitejše OVE in stroškovno optimalne politike za uresničevanje njihovega potencia-la9. Po podatkih iz najnovejšega poro-čila Komisije o napredku10 bo cilj OVE, ki si ga je EU zastavila do leta 2020, kot celota verjetno presežen, čeprav leta 2012 vse države članice niso sledile načrtom za doseganje svojih zavezu-jočih nacionalnih ciljev (glej Prilogo I). Komisija je po objavi zelene knjige leta 2013 oblikovala začetne preudarke za politiko Unije na področju podneb-ne in energetske politike v obdobju 2020–2030 ter predlagala zavezujoč 27-odstotni cilj OVE11.

Ovire za energijo iz obnovljivih virov

07 Naložbe v OVE po vsej EU poleg zuna-njih dejavnikov (kot so razvoj cen ener-gije ali dostop do posojil) zavira tudi več sektorskih ovir, ki jih države članice in Komisija še niso odstranile12:

ο institucionalne in pravne ovire, npr. prednostna obravnava energetskih vprašanj na ravni EU se zmeraj ne odraža na lokalni, regionalni in na-cionalni ravni, saj zadevni upravni organi in nacionalne pravne uredi-tve nimajo jasnih strategij za izva-janje in zadostne prožnosti, nejasni zakonski in pogodbeni okviri pa ovirajo spodbujanje OVE; zapleteni postopki za odobritve in dovoljenja za načrtovanje, gradnjo in upravlja-nje naprav OVE in okoljske zahteve ovirajo nosilce projektov pri pripra-vi izvedljivih projektnih predlogov (pomanjkanje uspešnega upravne-ga sistema);

ο težave pri vključevanju električ-ne energije iz OVE v prenosna ali distribucijska omrežja (tehnične težave, nezadostna infrastruktura, diskriminatorne prakse preprečeva-nja dostopa do omrežja, razdelitev stroškov med upravljavci omre-žij, vlado in nosilci projektov ter pomanjkanje meritev proizvedene energije);

ο nestabilni ali nepredvidljivi sistemi za spodbujanje in pospeševanje, pomanjkanje informacij za dobavi-telje, kupce in monterje, kar ovira uporabo stroškovno učinkovitih tehnologij.

6 Uvodni izjavi (9) in (41) direktive OVE.

7 Člen 23(8)(c) direktive OVE.

8 Člen 18(1)(h) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

9 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o sedanjih izzivih in priložnostih za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu (2012/2259(INI)).

10 COM(2013) 175 final z dne 27. marca 2013 „Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov“.

11 COM(2013) 169 final z dne 27. marca 2013, „Zelena knjiga: Okvir podnebne in energetske politike do 2030“. COM(2014) 15 final z dne 22. januarja 2014, „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030“.

12 Glej na primer COM(2012) 271 final z dne 6. junija 2012 „Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem energetskem trgu“ in dveletna poročila o napredku iz leta 2010 in 2012, COM(2011) 31 final z dne 31. januarja 2011 in COM(2013) 175 final z dne 27. marca 2013. Glej tudi poročila evropskih združenj v sektorju OVE (Evropski svet za energijo iz obnovljivih virov (EREC) in njegove članske organizacije), zlasti „Analiza odstopanj in ovir, poročilo za leto 2013“ (Analysis of deviations and barriers, 2013 report), EREC, www.keepontrack.eu/publications.

10Uvod

Finančna podpora kohe-zijske politike na podro-čju energije iz obnovljivih virov

08 Instrumenta kohezijske politike – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad (KS) – sta najpomembnejši vir financiranja za spodbujanje energije iz obnovljivih virov med programi porabe EU13. V programskem obdobju 2000–2006 je bilo za podporo projektom v tem sek-torju namenjenih le 600 milijonov EUR, v programskem obdobju 2007–2013 pa je bilo za energijo iz obnovljivih virov dodeljenih 4,7 milijarde EUR, kar odraža veliko večji pomen, ki se sedaj namenja temu področju politike (glej Prilogo II za razčlenitev po državah članicah). V programskem obdobju 2014–2020 se bo podpora kohezijske politike za prehod na nizkoogljično gospodarstvo nadalje povečala in lahko doseže najmanj 27 milijard EUR iz ESRR14. Nadaljnja podpora se lahko zagotovi iz Kohezijskega sklada.

13 Drugi programi EU za spodbujanje OVE v programskem obdobju 2007–2013 so bili: Evropski energetski program za oživitev, program Inteligentna energija – Evropa in okvirni program za raziskave.

14 Regije bodo morale investirati minimalni delež sredstev ESRR (20 % za bolj razvite regije, 15 % za regije v prehodu in 12 % za manj razvite regije) za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih, vključno z naložbami v energijo iz obnovljivih virov (člen 4(1) Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289)).

Poraba kohezijske politike za OVE – ključna dejstva

ο 270,8 milijarde EUR – celotna dodeljena sredstva ESRR/KS za obdobje 2007–2013.

ο 0,6 milijarde EUR – celotna dodeljena sredstva ESRR/KS za OVE za obdobje 2000–2006.

ο 4,7 milijarde EUR – celotna dodeljena sredstva ESRR/KS za OVE za obdobje 2007–2013.

Najmanj 27 milijard EUR – ocenjena najnižja dodeljena sredstva ESRR za podporo pri prehodu na nizkoogljič-no gospodarstvo, vključno z OVE, za obdobje 2014–2020. Dodatna sredstva se lahko dodelijo iz Kohezijskega sklada (opomba 14).

Okv

ir 1

11Uvod

Deljeno upravljanje

09 Države članice v okviru kohezijske po-litike oblikujejo posamezne operativne programe, vzpostavijo in upravljajo svoje upravljavske in kontrolne siste-me, Komisiji pa predložijo letna poro-čila o izvajanju. Poleg tega nacionalni ali regionalni organi v okviru svojega vsakodnevnega upravljanja izberejo projekte in so odgovorni za njihovo izvajanje in vrednotenje.

10 Organi upravljanja, posredniška telesa in organi za potrjevanje so odgovorni za upravljanje izvajanja operativnih programov15. Za financiranje projektov veljajo pravila in pogoji, ki so delno določeni na ravni EU16, delno pa na rav-ni držav članic (organi držav članic so odgovorni za izbiro projektov, oceno stroškov, koristi in dobička projektov ter oceno gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov).

11 Komisija izda smernice za pripra-vo operativnih programov, odobri operativne programe in nadzoruje vzpostavitev in upravljanje sistemov v državah članicah. Komisija zlasti spre-mlja izvajanje operativnih programov, v glavnem na podlagi prejetih poročil o izvajanju in s sodelovanjem v odbo-rih za spremljanje. Poleg letnih poročil o izvajanju lahko Komisija od organov upravljanja zahteva posebne informa-cije o programih in podatke o izbiri projektov.

15 Povzetek pravil za uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada 2007–2013, vključno s pravili glede upravljavskih in kontrolnih sistemov, je na voljo na: http://europa.eu/legislation_summaries/regional_policy/management/g24241_en.htm.

16 Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

12Obseg revizije in revizijski pristop

12 Namen revizije je bil odgovoriti na vprašanje, ali so bili rezultati projektov ESRR in KS za naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov dobri. Zato je bilo oblikovanih več revizijskih meril (glej Prilogo IV), ki temeljijo na različnih virih in študijah, vključno s tistimi, ki so jih pripravile službe Komisije. Sodišče je preučilo, ali so bili revidirani projekti izvedeni, ali so prinesli načrtovane izložke ter dosegli svoje cilje glede proizvedene energije. Pri reviziji je bilo analizirano zlasti, ali so bila sredstva v okviru operativnih programov za programsko obdobje 2007–2013 dodeljena projektom na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ki so bili dobro predno-stno razvrščeni, stroškovno učinkoviti, zreli za izvedbo in so imeli racionalne cilje, ter obseg prispevka teh projektov k doseganju cilja OVE, ki si ga je EU zastavila do leta 2020.

13 Za pridobitev rezultatov revizije je bilo preučenih 24 zaključenih projektov na področju proizvodnje energije iz obno-vljivih virov iz devetih operativnih pro-gramov v Avstriji, na Finskem, na Malti, Poljskem in v Združenem kraljestvu, financiranih iz ESRR ali KS.17 Projekti so spadali v sektorje energije iz bioma-se, fotovoltaične, sončne toplotne in vetrne energije.18 Priloga III vsebuje seznam revidiranih projektov OVE.

17 Na podlagi dodelitve sredstev za OVE v operativnih programih so bili izbrani naslednji programi:

OP I - Investing in Competitiveness for a Better Quality of Life - 2007MT161PO001

OP Niederösterreich 2007-2013: Ziel Regionale Wettbewerbsfähigkeit & Beschäftigung / EFRE - 2007AT162PO001

OP Salzburg 2007-2013: Ziel Regionale Wettbewerbsfähigkeit & Beschäftigung / EFRE - 2007AT162PO006

OP Steiermark 2007-2013: Ziel Regionale Wettbewerbsfähigkeit & Beschäftigung / EFRE - 2007AT162PO007

OP Program Operacyjny Infrastruktura i Środowisko - 2007PL161PO002

OP Regionalny Program Operacyjny Województwa Lubelskiego - 2007PL161PO007

OP Alueellinen Kilpailukyky-ja työllisyystavoite; Länsi-Suomen EAKR-Toimenpideohjelma 2007-2013 - CCI2007FI162PO003

OP West Wales and the Valleys ERDF Convergence programme - 2007UK161PO002

OP East Wales ERDF Regional competitiveness and Employment programme - 2007UK162PO012.

18 Od 24 revidiranih projektov se jih je 9 nanašalo na proizvodnjo električne energije z vetrnimi turbinami polne velikosti, mikro vetrnimi turbinami ali fotovoltaičnimi paneli, 15 pa na proizvodnjo toplotne energije iz biomase ali proizvodnjo tople vode s sončnimi kolektorji. Projekti so bili različne velikosti: od gospodinjskega projekta z enim sončnim panelom do vetrne elektrarne s 16 turbinami.

13Opažanja

Revidirani projekti proizvajajo načrtovane izložke...

V splošnem so projekti dobro zasnovani in zagotavljajo načrtovane rezultate

14 Revidirani projekti OVE so bili ob izboru dovolj zreli in pripravljeni za izvedbo. Kljub sorazmerno dolgim pripravljalnim fazam nekaterih projek-tov v zvezi z biomaso in vetrno ener-gijo so bili ključni dovoljenja, licence in tehnični načrti običajno pridobljeni pred odobritvijo projektov. Po potrebi je bilo zagotovljeno tudi, da so bile naprave priključene na prenosna ali distribucijska omrežja ali da so bile sklenjene pogodbe z zadostnim števi-lom odjemalcev19.

15 Projekti niso imeli znatnih prekoračitev stroškov ali zamud. Na splošno so bili revidirani projekti OVE izvedeni znotraj načrtovanih časovnic ali z le relativno

majhnimi časovnimi odstopanji (samo pri dveh projektih je prišlo do več kot šestmesečne zamude pri izvedbi, ena od zamud je nastala zaradi zaprtja majhne kombinirane toplarne in elek-trarne zaradi popravila). Med izvaja-njem ni prišlo do znatnih prekoračitev stroškov. Okvir 2 prikazuje primere revidiranih projektov OVE.

16 Z izjemo obrata na biomaso20 so bile proizvodne zmogljivosti za OVE name-ščene in so delovale v skladu z načrti. Večjih tveganj glede njihove tehnične trajnosti ni bilo opaziti. Odkritih je bilo malo odstopanj od prvotnih načrtov in odobrenih projektnih predlogov. Na-meščene zmogljivosti za proizvodnjo energije v okviru projektov so bile na splošno skladne s sklepi o sofinancira-nju. Obrati od začetka delovanja nima-jo večjih tehničnih ali drugih težav. Le nekaj proizvodnih enot v okviru revidi-ranih projektov ni delovalo. Upravljavci so imeli zadosti strokovnega znanja ter virov za zagotavljanje nemotenega obratovanja in rednega vzdrževanja naprav.

19 Odobritev revidiranih projektov v zvezi z biomaso v Avstriji je bila na primer odvisna od zadostnega števila odjemalcev proizvedene toplotne energije.

20 Pri elektrarni na biomaso v Avstriji je prišlo do odstopanja od prvotnega načrta, saj so bila sredstva EU uporabljena za razširitev toplotnega omrežja in ne za namestitev drugega kotla v skladu s prvotnim načrtom. To odstopanje je bilo posledica pričakovane razširitve ogrevalnih zmogljivosti zaradi zagotavljanja storitev dodatnim odjemalcem toplotne energije, zato z vidika dobrega finančnega poslovodenja ne pomeni pomanjkljivosti.

Foto

grafi

ja 1 Notranjost elektrarne na biomaso v kraju Bruck an der

Mur, Avstrija (projekt je bil vzpostavljen in deluje v skladu z načrti)


14Opažanja

Foto

grafi

ja 2 Lesni sekanci v zbirnem lijaku v elektrarni na biomaso v kraju Bruck an der Mur, Avstrija


Primeri revidiranih projektov OVE, ki se sofinancirajo iz skladov kohezijske politike – izložki

Za več podrobnosti o izložkih projektov glej Prilogo III.

BiomasaV Avstriji so bile zgrajene tri revidirane toplarne na biomaso (zmogljivost od 3 MW do 8 MW) z omrežnimi vodi za daljinsko ogrevanje (od 0,6 km do 11 km). Toplarne so toploto in toplo vodo dobavljale skupaj 266 odjemal-cem (zasebniki ali industrijska podjetja).

Trije revidirani projekti na Finskem so se nanašali na izgradnjo novih kotlov na biomaso (pelete ali lesne sekan-ce) (zmogljivost od 0,8 MW do 2,5 MW). Ti so nadomestili stare kotle na fosilna goriva (težko kurilno olje). Dva od teh projektov sta zajemala tudi izgradnjo potrebnega omrežja za daljinsko ogrevanje (0,6 km in 3 km).

Vetrna energijaNa Poljskem je bilo zgrajenih pet vetrnih elektrarn z zmogljivostjo od 3,2 MW do 38 MW. Obrati vključujejo vso potrebno infrastrukturo (razdelilno-transformatorske postaje visoke/srednje napetosti, povezave do električ-nega omrežja in vozne poti).

Sončna energija (fotovoltaika in sončni kolektorji)Pri dveh projektih na Malti so bili na javne zgradbe nameščeni fotovoltaični sistemi za električno energijo s pripadajočo strojno opremo in sistemi za spremljanje. En projekt je bil dopolnjen z majhno vetrno turbino.

Pri petih podobnih projektih so bili v petih občinah na Poljskem za oskrbo stanovalcev s toplo vodo namešče-ni posamezni sklopi ploščatih sončnih kolektorjev za gospodinjstva in javne zgradbe. Skupaj je sončne kolek-torje namestilo več kot 3 000 javnih in zasebnih upravičencev. Eden od projektov je zajemal ulično razsvetlja-vo in fotovoltaiko.

Okv

ir 2

15Opažanja

... vendar imajo nekaj težav pri izvajanju

V vseh fazah projektov – od javnega naročanja in delova-nja do spremljanja in vredno-tenja – obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšanje

17 Težave pri vključevanju električne energije iz OVE v omrežje zavirajo izkoriščanje OVE. Ugotovljeno je bilo, da je razvoj omrežja po vsej EU ena izmed ključnih ovir pri obsežnem vključevanju električne energije iz OVE v prenosna in distribucijska omrežja.21 Zato morajo EU in države članice vla-gati v nacionalna omrežja in čezmejne

povezave v sklopu vzpostavljanja no-tranjega energetskega trga. Odgovorni za revidirane projekte so poudarili, da so proste zmogljivosti v omrežjih ne-zadostne22, da je treba omrežja razširiti in posodobiti, večja preglednost glede porazdelitve stroškov med upravljavci omrežij, vladami in nosilci projektov pa bi lahko izboljšala učinkovitost celotnega sistema. Čeprav je imelo le malo revidiranih projektov težave pri priključitvi na omrežje, v državah čla-nicah uvedbe proizvodnje energije iz OVE ne spremljajo izboljšave omrežij. Nacionalni organi in upravljavci OVE so kot oviro za uspešno vključitev OVE v omrežja pogosto navedli tehnična in stroškovna vprašanja. Okvir 3 prika-zuje probleme v zvezi z električno energijo iz OVE v omrežjih.

21 COM(2013) 175 final.

22 Glej tudi Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo (UL L 33, 4.2.2006, str. 22). Člen 3(2)(f) določa, da morajo države članice pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo upoštevati potrebo po zagotovitvi zadostnih rezervnih zmogljivosti prenosa in proizvodnje za stabilno obratovanje.

Foto

grafi

ja 3 Vetrna elektrarna v kraju Golice, Poljska


16Opažanja

18 Komisija je v svoji analizi poročil držav članic o napredku na področju ener-gije iz obnovljivih virov za leto 2011 navedla, da je napredek pri odpravi upravnih ovir še vedno počasen, saj še zmeraj obstajajo zapleteni in odvra-čilni postopki za izdajo odobritev in dovoljenj.24 V revidiranih državah člani-cah obstajajo možnosti za izboljšanje. Pri reviziji je bilo na primer ugotovlje-no, da je Malta OVE začela razvijati šele v obdobju 2007–2013, zato trg OVE še

ni povsem razvit. Tudi uspešen upravni sistem še ni bil razvit v celoti. Poleg tega na Poljskem in v Združenem kraljestvu deloma še zmeraj ni bilo usklajenih nacionalnih ali regionalnih pristopov za usklajevanje dela orga-nov. Pomanjkljiva sta bila zlasti merje-nje energetskih rezultatov projektov in poročanje o njih, zato podatki pri pripravi prihodnjih ukrepov niso bili uporabljeni kot koristne informacije za primerjavo projektov in različnih sektorjev OVE.

24 SWD(2013) 102 final z dne 27. marca 2013 „Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov“.

Dostop električne energije iz OVE do omrežja na Poljskem, vključitev fotovoltaične električne energije v omrežje na Malti

Slabo stanje in pomanjkanje prostih zmogljivosti v prenosnih in distribucijskih omrežjih sta bila ključni oviri za nadaljnjo vključitev fotovoltaične električne energije in vetrne energije v omrežje na Poljskem. Poleg potrebe po širitvi in posodobitvi omrežne infrastrukture so razvoj OVE zavirali zapleti pri pridobivanju potrebnih do-voljenj za priključitev na omrežje (pravni in tehnični problemi ter pristojbine za priključitev na omrežje)23. Pri revidiranih projektih v zvezi z vetrno energijo je čas za izgradnjo obratov, vključno s pridobitvijo zahtevanih dovoljenj za priključitev na omrežje, znašal od 4 do 5 let.

Na Malti so bile na voljo jasne smernice o dovoljenjih za načrtovanje in drugih zahtevanih dovoljenjih v zvezi s sončnimi in fotovoltaičnimi napravami. Vendar so se leta 2010 in 2011, ko je bilo naročenih več projektov, ki jih je sofinancirala EU, pogosto pojavljale težave pri odjemu proizvedene električne energije, običajno tiste, ki je presegala proizvajalčevo lastno porabo. Ker upravljavci omrežij niso namestili merilnikov, proizvajalci za svojo električno energijo niso prejeli plačila po zagotovljeni odkupni ceni za obdobja do 4 mesecev.

23 Vključitev električne energije iz obnovljivih virov na električno omrežje in trg električne energije – vključitev OVE. Nacionalno poročilo: Poljska. Eclareon, Oeko-Institut e.V., 20. decembra 2011.

Okv

ir 3

17Opažanja

19 Kljub temu pa je bil v Avstriji ugotov- ljen primer dobre prakse. Orodje za vodenje kakovosti v toplarnah na bio-maso je v tej državi članici zagotovilo ustrezne ureditve za spremljanje („QM Heizwerke“, glej okvir 4).

Spremljanje projektov v Avstriji

Vse toplarne za daljinsko ogrevanje na biomaso z zmogljivostjo nad 400 kW in/ali tiste, ki oskrbujejo omrežja za ogrevanje, daljša od 1 km, so dolžne izvajati spremljajoč proces upravljanja kakovosti. Usklajevanje postop-ka financiranja in upravljanja potrebnih podatkov za načrtovanje in delovanje je omogočeno s podatkovno zbirko, ki zagotavlja standardno platformo za projektne upravičence, tehnične in ekonomske podatke za vodje kakovosti ter platformo IT za spremljanje in optimizacijo delovanja. Podatkovna zbirka „QM Heizwerke“, ki je bila uvedena leta 2006, vsebuje podatke iz več kot 100 elektrarn na biomaso.

Spletna povezava: www.qm-heizwerke.at.

Okv

ir 4

Foto

grafi

ja 4 Revizorji na obisku v elektrarni na biomaso v kraju Weissenbach an der Triesting,

Avstrija


18Opažanja

20 Postopki javnega naročanja pri iz-boru pogodbenikov niso zagotovili popolne preglednosti, pravičnosti ali učinkovitosti:

ο pri dveh revidiranih projektih v zve-zi s fotovoltaiko na Malti je bilo treba odpovedati razpisa, saj so bile vse ponudbe neskladne s tehnični-mi ali upravnimi zahtevami. Vzrok so bile nepotrebno stroge tehnične zahteve ali prezapleteni postopki ali zahteve. V obeh primerih je prišlo do zamude, konkurenca med ponudniki pa je bila ovirana;

ο pri dveh projektih na Poljskem so bili v gradbenih načrtih in gradbe-nih dovoljenjih po nepotrebnem specificirani modeli vetrnih tur-bin. Zato ni bilo mogoče določiti razpisnih specifikacij, ki bi lahko zagotovile konkurenčno javno naročanje in najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. V nekem drugem projektu je bil prav tako predhodno določen specifičen tip

sončnega kolektorja. Pri vsakem od teh razpisov je tehnične speci-fikacije izpolnjevala le ena oddana ponudba.

ο organi izvajanja in projektni upravi-čenci niso imeli dovolj strokovnega znanja o tehnologijah OVE, zadev-nih trgih in okvirih javnega naroča-nja. Več opreme in namestitvenih del za OVE je bilo podobnih, včasih enakih, in majhnega obsega, zlasti dejavnosti v okviru shem nepo-vratnih sredstev. Zato so obstajali pogoji za usklajeno javno naroča-nje, ki bi ga upravljala specializirana enota strokovnjakov na nacionalni/regionalni ravni, da bi zagotovili boljše razmerje med kakovostjo in ceno, ekonomijo obsega in krajša obdobja javnega naročanja. Primeri zajemajo strešne sisteme za ogre-vanje vode, fotovoltaične panele in majhne projekte v zvezi z biomaso na Malti in Poljskem. Nekateri pro-jekti na Malti so bili začasno ustav- ljeni, deloma zaradi neučinkovite organizacije javnega naročanja.

Foto

grafi

ja 5 Elektrarna na biomaso v kraju Flachau, Avstrija


19Opažanja

21 Priprava projektov OVE ni bila zado-stna za uspešno spremljanje in vredno-tenje. Cilji in kazalniki uspešnosti, do-ločeni v vseh operativnih programih, ki so bili revidirani, so bili nenatančni in niso temeljili na zanesljivih osnov-nih podatkih. Zato ni bilo mogoče primerjati projektov iz istih ali različnih sektorjev OVE, prav tako pa pristojni organi niso mogli preveriti, koliko so sredstva EU prispevala k ciljem EU in nacionalnim ciljem OVE (glej tudi odstavek 30).

... v večini primerov rezul-tati niso bili ustrezno izmerjeni ali pa projekti niso izpolnili svojih ciljev glede proizvedene energije

Zbiranje podatkov OVE in poročanje o njih bi bilo mogoče izboljšati

22 V državah članicah ni na voljo natanč-nih, preverjenih podatkov o dejanskih rezultatih projektov OVE. Za sektor OVE je značilna velika nestanovitnost glede stroškov tehnologij (večina tehnologij se je znatno pocenila) in povišanje cen energije. Pomembno je analizirati najnovejše informacije o stroških tehnologij OVE, da se ugoto-vi, katere tehnologije imajo v specifič-nih lokalnih okoliščinah najugodnejši donos, ter določijo ustrezne ravni podpore.

23 Čeprav so podatki o nameščenih proi-zvodnih zmogljivostih v okviru pro-jektov na voljo, pa podatki o dejansko proizvedeni energiji pri 11 revidiranih projektih od 24 niso bili na voljo ali so bili nezanesljivi. Ker dejansko merjenje

in poročanje nista bila pogoja za javno sofinanciranje, so končna poročila projektov vsebovala le ocenjene rezul-tate, ki niso bili izmerjeni in so običaj-no temeljili na tehničnih parametrih tehnologij OVE, kot so jih navedli proizvajalci, in specifičnih lokalnih raz-merah. Več proizvajalcev OVE ni merilo svojega energetskega donosa. Tako pri 11 revidiranih projektih (pet projek-tov na Poljskem – projekti sončne energije v regiji Lublin, štirje na Malti in dva v Združenem kraljestvu) od 24 energetski rezultati niso temeljili na izmerjenih/potrjenih podatkih, temveč na domnevanih vrednostih iz literature ali strokovnih ocenah, ki so jih pripravi-li inženirji.

Rezultati projektov niso bili vedno doseženi

24 Rezultati glede proizvedene energije so bili dejansko izmerjeni pri 13 revi-diranih projektih od 24, cilji pa so bili doseženi le pri 5 projektih in skoraj do-seženi pri 3 nadaljnjih projektih. Ostali projekti svojih proizvodnih ciljev niso dosegli ali so jih dosegli le deloma. V nekaj primerih so bile vzrok za to na-povedi, ki niso bile dovolj natančne, pri nekaterih projektih pa so se pojavile tudi tehnične težave v začetnih fazah. Tabela 1 prikazuje primerjavo načrto-vane in dejanske proizvodnje energije pri projektih OVE.

25 Vrednotenje stroškovne učinkovitosti, izvajanja in doseganja ciljev pri 24 revi-diranih projektih je pokazalo, da obsta-jajo dobri, zadovoljivi in slabi projekti, kot je prikazano v Prilogi IV. V okviru 5 so navedeni vzroki za slabšo uspešnost nekaterih projektov OVE.

20Opažanja

Razlogi za slabšo uspešnost projektov

V Avstriji je bila dejanska proizvodnja energije v tistih projektnih fazah, ki so bile neposredno podprte s sred-stvi iz ESRR, enaka ali večja od napovedane. Pri dveh projektih, ki sta bila pozneje razširjena z dodatnimi toplotnimi zmogljivostmi in omrežji za oskrbo dodatnih odjemalcev, pa načrtovani cilji niso bili izpolnjeni. Glavna vzroka za to sta bila precenjeno povpraševanje po toplotni energiji ali to, da veliki odjemalci toplote začasno niso uporabljali.

Pri projektih na področju vetrne energije na Poljskem so bili razlogi za uspešnost, ki je bila slabša od pričako-vane, preveč optimistične napovedi vetra in tehnične težave v prvem letu delovanja.

Čeprav v Združenem kraljestvu v času revizije končni podatki še niso bili na voljo, revidirane sheme nepovra-tnih sredstev pa še niso bile zaključene, so rezultati podprojektov pokazali, da nekateri niso dosegli načrtova-nih ciljev glede proizvedene energije – predvsem zaradi visoke vsebnosti vode v snoveh biomase ali nižjega povpraševanja po energiji, kot je bilo pričakovano.

Okv

ir 5

Tabe

la 1 Primerjava povprečne načrtovane in dejansko proizvedene energije pri revidiranih

projektih OVE, pri katerih so bili izmerjeni rezultati glede proizvedene energije, v obdobju 2009–2012 (v %)

Vir: Lastni izračuni Sodišča na podlagi podatkovne zbirke „QM Heizwerke“ (Avstrija), informacije o povprečnih naložbenih stroških podobnih projektov (Finska in Poljska); sporazumi o financiranju projektov, informacije o projektnih rezultatih, ki so jih izračunali upravičenci.

Poljska – projekt 20

Malta – projekt 22Malta – projekt 21

Malta – projekt 24Malta – projekt 23

podatki niso na voljo

- 20

%

20 %0 %

40 %

60 %

80 %

100

%

Avstrija – projekt 1Avstrija – projekt 2

Finska – projekt 4Finska – projekt 5

Finska – projekt 7Finska – projekt 8

Združeno kraljestvo – projekt 9Združeno kraljestvo – projekt 10

Poljska – projekt 11Poljska – projekt 12Poljska – projekt 13Poljska – projekt 14

Poljska – projekt 16Poljska – projekt 17


Poljska – projekt 19Poljska – projekt 18


Finska – projekt 6

Avstrija – projekt 3

- 60

%

- 40

%

načrtovani rezultati

21Opažanja

Pri načrtovanju projektov OVE načelo stroškovne učinkovitosti ni v celoti upoštevano

Stroškovna učinkovitost – pomemben cilj pri porabi EU

26 Stroškovna učinkovitost se nanaša na sposobnost ali možnost revidiranega subjekta, aktivnosti, programa ali de-javnosti za doseganje določenih izidov po razumni ceni. Analize stroškovne učinkovitosti so študije razmerja med projektnimi stroški in izidi, ki se izrazi kot strošek na enoto doseženega izida25.

27 Optimalna (ali stroškovno učinkovita) proizvodnja energije iz OVE je po-membna za gospodarsko uspešnost. Sklada kohezijske politike predstavljata bistven del podpore za dejavnosti OVE in bi lahko bila pomembno gonilo politike OVE in regionalnega gospo-darskega razvoja.

25 ISSAI 3000: standardi in smernice za revizije smotrnosti poslovanja, ki temeljijo na revizijskih standardih INTOSAI in praktičnih izkušnjah.

Foto

grafi

ja 6 Vetrna elektrarna (zunanji in notranji pogled na vetrno turbino na Poljskem)


22Opažanja

V zgodnji fazi bi bilo lahko več poudarka na stroškovni učinkovitosti

28 Nacionalni organi pri pripravi operativ-nih programov niso izvedli ustreznih ocen potreb, da bi ugotovili, katere tehnologije bi lahko na stroškovno najučinkovitejši način prispevale k do-seganju ciljev OVE ter kako bi jih bilo mogoče dopolniti z drugimi finančnimi instrumenti ali nacionalnimi shemami podpor. Zato operativni programi niso vsebovali pojasnil, kako bi lahko sred-stva EU na stroškovno učinkovit način prispevala k doseganju ciljev OVE.

29 Poleg tega Komisija in nacionalni orga-ni niso načrtovali, kako bodo sredstva iz skladov kohezijske politike (ali nacio-nalna sredstva) prispevala k doseganju ciljev OVE. Od revidiranih operativnih programov pri programih v Avstriji in na Finskem niso bile navedene načr-tovane in dejanske količine energije iz OVE, proizvedene s pomočjo ukrepov, ki prejmejo podporo iz ESRR in KS. Nameščena zmogljivost OVE v petih revidiranih državah, ki je potrebna za doseganje ciljev OVE do leta 2020, je 95 304 MW (glej tabelo 2). Poročila o izvajanju, ki so jih organi upravljanja predložili Komisiji, kažejo, da so pro-jekti kohezijske politike v teh državah do leta 2012 prispevali 4 464 MW ali 4,7 % zmogljivosti, potrebne za do-seganje cilja do leta 2020 (ali 8,1 % za doseganje cilja usmeritve do leta 2013 v revidiranih državah članicah). Koristi sredstev iz skladov kohezijske politike za OVE so se razlikovale med državami

članicami. Kot je prav tako razvidno iz tabele 2, za več držav članic niso na voljo ustrezni podatki za primerjanje uspešnosti projektov kohezijske politi-ke pri doseganju ciljev OVE. To po-manjkanje podatkov ovira vzpostavitev osnovnih gospodarskih in energetskih podatkov za različne sektorje OVE in različne tehnologije OVE.

23OpažanjaTa

bela

2 Sredstva iz skladov kohezijske politike za OVE v obdobju 2007–2013 in njihov vpliv na doseganje ciljev OVE do leta 2020 v državah članicah

1 Kazalnika razmerja med dodeljenimi sredstvi in izložki (EUR/MW) zaradi različne narave naložb (proizvodnja energije, spodbujanje OVE, omrežja, pilotni projekti itd.) ni mogoče primerjati med državami članicami.Vir: nacionalni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov (2010), poročila o izvajanju operativnih programov za leto 2012.

Operativni program

Sredstva ESRR in KS,

dodeljena za OVE (v EUR)1

Dodatne zmogljivosti OVE zaradi naložb iz ESRR in KS

(MW)

Dodatne zmogljivosti OVE, potrebne za doseganje cilja OVE

do leta 2020 (MW)Prispevek ESRR/KS k skupni

zmogljivosti OVE za doseganje cilja OVE do leta 2020 (v %)

načrtovane sporočene (konec leta 2012) do leta 2013 do leta 2020

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7=3:6)

Avstrija 25 037 408 105 99 11 301 13 179 0,79

Belgija 11 851 495 podatki niso na voljo 3 062 8 255

podatki niso bili predloženi KomisijiBolgarija 16 710 959 podatki niso na voljo 4 232 5 189

Ciper 9 520 000 podatki niso na voljo 190 584

Češka 397 759 730 131 12 podatki niso na voljo

Nemčija 252 995 745 29 118 71 621 110 934 0,03

Danska podatki niso na voljo 6 017 6 754podatki niso bili predloženi KomisijiEstonija 0 6 podatki niso na voljo

Španija 160 152 052 podatki niso na voljo 49 722 69 844

Finska 20 682 247 podatki niso na voljo 24 690 33 420 podatki niso bili predloženi Komisiji

France 363 591 135 1 161 307 1 833 445 39 628 62 167 podatki niso potrjeni

Grčija 283 795 789 156 106 6 872 13 271 1,18

Madžarska 349 310 777 0 0 1 109 1 537 podatki niso bili predloženi Komisiji

Irska podatki niso na voljo 3 496 8 339

Italija 775 717 953 5 215 2 893 32 524 43 823 11,9

Litva 58 485 290 0 173 1 289 1 635 podatki niso bili predloženi Komisiji

Luksemburg 1 767 056 5 000 11 000 179 347 podatki niso potrjeni

Latvija 67 180 000 77 21 1 661 2 168 3,55

Malta 78 200 000 podatki niso na voljo 36 160 podatki niso bili predloženi Komisiji

Nizozemska 19 182 600 podatki niso na voljo 6 086 14 994 podatki niso bili predloženi Komisiji

Poljska 825 761 396 972 246 4 444 10 335 9,4

Portugalska 59 857 312 0 0 12 699 19 200 podatki niso bili predloženi Komisiji

Romunija 331 542 611 200 275 9 635 12 589 1,58

Švedska 52 342 949 0 271 21 744 23 786 podatki niso bili predloženi Komisiji

Slovenija 54 186 553 355 120 1 258 1 693 21

Slovaška 90 252 216 98 72 2 144 2 746 3,57

Združeno kraljestvo 159 590 365 12 000 4 120 14 660 38 210 31,4

Hrvaška podatki niso na voljo podatki niso bili predloženi Komisiji

Revidirane države članice 1 109 271 416 13 077 4 464 55 131 95 304 13.72

Skupaj 4 665 401 221 1 185 643 1 852 975 318 998 505 159 podatki niso potrjeni

24Opažanja

30 Stroškovna učinkovitost ukrepov v raz-ličnih sektorjih OVE ni bila preučena in ni vplivala na proračunska sredstva, ki so bila v okviru revidiranih operativnih programov namenjena za OVE, manj-kale pa so tudi primerne ocene potreb in vmesna vrednotenja:

ο pri oblikovanju operativnih programov leta 2007 niso bile opravljene podrobne analize položaja (vključno z oceno potreb v različnih sektorjih OVE v regijah); nacionalni organi zlasti niso ocenili stroškov na enoto nameščene energetske zmogljivosti ali stroškov na enoto proizvedene energije in so tako pri načrtovanih ukrepih, ki naj bi bili predvidoma financirani z javnimi sredstvi, zanemarili razmerje med stroški in koristmi ter stroškovno učinkovitost.

ο pri operativnih programih prav tako niso bili uporabljeni rezultati ali izkušnje, pridobljeni pri preteklih programih OVE, ki so se financirali iz nacionalnih sredstev ali sredstev EU;

ο dodeljevanje javnih sredstev za posredovanja na področju proizvo-dnje energije iz OVE ni bilo ustrezno utemeljeno. Dodelitve sredstev so na splošno temeljile na grobi oceni regionalnega potenciala in zmoglji-vosti za črpanje sredstev in ne na sis-tematični analizi regionalnih razmer in primerjavi morebitnih alternativ-nih vrst OVE ali tehnologij OVE;

ο čeprav so organi na Finskem in v Združenem kraljestvu v svoje programe naknadno vnesli nekate-re prilagoditve brez uradnih ocen, za ukrepe v obdobju 2007–2013 na splošno niso bila izvedena vmesna vrednotenja ali podobne ocene, ki bi lahko pripomogle k preusmeritvi programov OVE.

31 Poleg tega v operativnih programih niso bili določeni kazalniki uspešnosti za ustrezno spremljanje in vrednotenje stroškovne učinkovitosti ukrepov OVE, kar bi lahko prav tako olajšalo ocenje-vanje prispevka sredstev EU k dosega-nju zastavljenih ciljev OVE (tabela 2). Čeprav so operativni programi v Avstriji, na Poljskem in na Malti vsebovali kazal-nike, ki se nanašajo na dodatne zmoglji-vosti OVE, sklop kazalnikov rezultatov na Finskem ni vključeval kazalnikov za ustvarjanje proizvodnih zmogljivosti, proizvedeno energijo ali znižanje/pre-prečevanje emisij CO2, v Združenem kraljestvu pa prav tako ni bilo kazalnika rezultatov za ustvarjanje zmogljivosti OVE. To pomeni, da v teh primerih or-gani upravljanja in Komisija niso mogli izvesti ustreznega spremljanja in nakna-dnega vrednotenja naložb sredstev iz skladov kohezijske politike v OVE26.

26 Finska in Združeno kraljestvo v svojih letnih poročilih o izvajanju nista pojasnila dejanskih rezultatov in njihovega merjenja, prav tako pa niso bile izvedene ocene ovir, možnosti in potreb v različnih sektorjih OVE v regijah, ki so jih zajemali revidirani operativni programi.

25Opažanja

... obstajajo pa tudi možnosti za stroškovno učinkovitejše projekte proizvodnje energije iz OVE

32 Odpravljanje neučinkovitosti pri načr-tovanju in izvajanju projektov OVE bo neposredno prispevalo k doseganju ciljev EU in nacionalnih ciljev OVE do leta 2020. Lahko pa koristi tudi od-jemalcem energije in spodbudi širše gospodarstvo.

33 Rezultati projektov, ki jih podpira EU, so se razlikovali po stroškovni učinko-vitosti. Naložbeni stroški tehnologij OVE se zelo razlikujejo in so odvisni od

lokacije. V EU ni samo ene stroškovno najučinkovitejše tehnologije za proi-zvodnjo energije iz OVE. Zato so bili pri reviziji primerjani le stroški v določe-nem sektorju OVE v isti državi članici. Štirje revidirani projekti so bili znatno dražji od podobnih projektov v isti dr-žavi članici (projekta v zvezi z biomaso in fotovoltaiko, glej tabelo 3). Izraču-nani povprečni stroški za nameščene zmogljivosti v revidiranih projektih so znašali od 0,16 milijona EUR/MW do 1,8 milijona EUR/MW. Kot so izračunali nacionalni organi v eni od držav članic, kjer je potekala revizija, je vračilna doba naložb pri revidiranih projektih znašala od 2 do 537 let. Kapitalsko in-tenzivne naložbe z vračilnimi dobami, daljšimi od 100 let, ne bodo dosegle ekonomsko sprejemljivega praga do-bička. To kaže, da javna podpora ni bila vedno dodeljena stroškovno najučin-kovitejšim projektom.

Foto

grafi

ja 7 Transformatorska postaja v vetrni elektrarni v kraju Golice, Poljska


26Opažanja

Tabe

la 3 Stroškovna učinkovitost revidiranih projektov OVE

Vir: lastni izračuni Sodišča na podlagi projektne dokumentacije in analiz organov upravljanja1.

1 Opomba k projektom na Finskem: povprečni naložbeni stroški za stroje in opremo pri revidiranih projektih. Projekt 5 vključuje stroške cevi na kraju samem, projekt 6 pa samo pomožni kotel. Podatki niso na voljo za projekta 23 in 24 na Malti (fotovoltaika), projekte od 16 do 20 na Polj-skem (sončna energija) ter projekta 9 in 10 v Združenem kraljestvu (biomasa).

EUR/MW v milijonih

EUR/MW v milijonih

EUR/kWp v tisočih

dejanska naložba

Naložbe v 1MW ali kWp v primerjavi s povprečnimi naložbenimi stroški v državi članici

povprečje v državi članici

0 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

1,00 1,50 2,000,500

0 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00









biom

asa

vete

rfo

tovo

ltaika






Malta – projekt 22

Malta – projekt 21

27Opažanja

34 Pri projektih OVE so bili racionalni energetski cilji določeni le deloma. Projekti so bili skladni z nacionalnimi strateškimi cilji OVE. Dokumenti o kon-ceptu preskrbe z gorivom so obstajali, kadar so bili potrebni (projekti v zvezi z biomaso v Avstriji, na Finskem in v Združenem kraljestvu). Za nekatere projekte so bile predhodno izvedene krajše študije, ki so prikazovale njihovo gospodarsko vzdržnost in dobičkono-snost, vendar analize o najboljših in stroškovno najučinkovitejših vrstah OVE ter najboljših tehnoloških rešitvah niso bile opravljene. Sklicev na ocene podobnih posredovanj v preteklosti ni bilo, zato pri pripravi revidiranih projektov OVE niso bile uporabljene pridobljene izkušnje.

35 Pri le približno polovici revidiranih pro-jektov (13 od 24) so bili na voljo podat-ki, s katerimi je bilo mogoče preveriti doseganje ciljev pri dejanski proizvo-dnji energije (tabela 1 in Priloga III); glej tudi odstavek 24. Poleg tega osnovni podatki o stroških proizvodnje energije in količini konvencionalnih goriv, ki jih uporabljajo odjemalci, pred opredelitvijo ciljev in oblikovanjem projektov pogosto niso bili na voljo (npr. operativni program za regijo Lu-blin na Poljskem). Zato v takih primerih ni mogoče oceniti, ali so financirani projekti dejansko ustvarili pričakovane ekonomske ali finančne rezultate (npr. izračun vračilnih dob naložb).

36 Izbirni postopki niso zagotovili, da so projekti stroškovno učinkoviti. Merila za izbor projektov, ki so jih odobrili odbori za spremljanje, ustanovljeni za vsak operativni program, izvajalskim organom na splošno niso omogočala, da bi ugotovili, kateri projekti OVE so stroškovno najučinkovitejši. Ustvarjanje energetskih zmogljivosti, dejanska proizvodnja energije in ustrezne na-ložbe, ki so bile potrebne, v številnih primerih niso bili upoštevani kot merila za izbor ali dodelitev. V nekaj primerih za proizvodnjo energije iz OVE niso bila oblikovana posebna izbirna merila, temveč so bila uporabljena izbirna me-rila, ki v splošnem veljajo za več sektor-jev, zajetih v operativni program27.

37 V nekaterih primerih med projektnimi prijavami ni bilo dovolj konkurence. Kadar so bili projekti opredeljeni na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ni bila upoštevana največja stroškovna učinkovitost prijav (vra-čilna doba naložbe, razmerje med naložbo in proizvodnjo energije). Čeprav so projektne prijave običajno morale izpolnjevati minimalna merila, s postopki ni bilo mogoče preprečiti subvencioniranja projektov, ki so glede na rezultate pri proizvodnji energije razmeroma nizke kakovosti. Določene minimalne velikosti naložb so pomeni-le tveganje za zavrnitev prijav manjših projektov, ki so morda imeli boljše eko-nomske parametre.

27 Na primer:

– izbor projektov OVE v okviru operativnega programa „Infrastruktura in okolje“ na Poljskem je temeljil na istih merilih, kot se uporabljajo v različnih sektorjih, tj. za neprimerljive vrste projektov OVE;

– na Finskem projektnih vlog niso prednostno razvrstili, kot merili za stroškovno učinkovitost in upravičenost pa so bile uporabljene zgolj ocene vračilne dobe naložb;

– na Malti so se izbirna merila nanašala na več sektorjev, ki jih je zajemal operativni program, vendar ne posebej na sektor OVE. Čeprav je eno od meril prineslo točke za „prispevek projekta h kazalnikom, ki presegajo zahtevani minumum“, pa izbirna merila niso vključevala nobenih meril v zvezi s stroškovno učinkovitostjo ali v zvezi s stroški in koristmi pri proizvodnji energije iz OVE;

– pri revidiranih operativnih programih v Avstriji ni bila upoštevana največja stroškovna učinkovitost zahtevkov (vračilna doba naložbe, razmerje med naložbo in proizvodnjo energije).

28Opažanja

38 Po drugi strani pa so imeli Avstrija, Združeno kraljestvo in v določeni meri Finska v pravilih za financiranje dolo-čena tehnična in gospodarska merila, ki naj bi preprečila izbiro potratnih projektov zvezi z biomaso. Tveganje za izbiro neuspešnih prijav je bilo zato manjše. Poleg tega je bila upoštevana tudi donosnost projektov, pri čemer so bolj donosni projekti prejeli manj subvencij (okvir 6). Pristojni organi v drugih državah članicah, kjer je potekala revizija, takšne prilagoditve stopnje sofinanciranja projektov niso zagotovili.

39 Pri operativnih programih je stopnja sofinanciranja EU znašala od 2 % do 85 %, ne da bi bilo to upravičeno v za-devni dokumentaciji. Načelo sofinan-ciranja določa, da del stroškov naložbe pri projektu nosi končni prejemnik javnih nepovratnih sredstev, pri čemer je treba upoštevati prihodke ali dono-snost projekta. Poleg tega naj bi bil namen nepovratnih sredstev podpora ukrepu, ki ga sicer zaradi finančne vrzeli ali pomanjkanja gospodarske spodbude ne bi bilo mogoče izvesti. Pojavili so se oportunitetni stroški: visoke stopnje sofinanciranja so pov-zročile zmanjšanje velikosti ali števila drugih projektov OVE, ki bi jih bilo mogoče podpreti z javnimi sredstvi. Med stopnjo podpore in donosnostjo ali potrebo po spodbujanju vlagate-ljev k izvedbi projektov OVE ni bilo povezav. S stopnjami sofinanciranja, ki so bile neupravičeno zelo visoke (javna finančna podpora, ki je večja, kot je treba za ekonomsko ali finančno vzdržnost projekta), se je povečalo tve-ganje mrtvih izgub – tj. nadomeščanje zasebnih, pa tudi nacionalnih sred-stev – in zmanjšalo število projektov na področju proizvodnje energije iz OVE, ki so prejeli podporo. Okvir 7 prikazuje primere visokih stopenj sofinanciranja.

Izbira projektov: primeri iz Avstrije, Finske in Združenega kraljestva

V Avstriji morajo biti pri prijavi za sofinanciranje izpolnjena nekatera tehnična in gospodarska merila (gostota toplotnega toka na tekoči meter cevi daljinskega ogrevanja, učinkovitost daljinskega ogrevanja in kotla). Zara-di tega je tveganje, da bo podpora izplačana neuspešnim projektom, veliko manjše.

Na Finskem naj bi se z merili za upravičenost in možnostjo posvetovanja s svetovalcem za energetiko izločili ekonomsko nevzdržni projekti: prijavitelji projekta so morali zagotoviti informacije o vračilni dobi naložbe prijavljenega projekta brez državne pomoči, ki ni smela biti krajša od 3 let (tržna donosnost) ali daljša od 12 let (negospodarnost).

V Združenem kraljestvu so predlagane stroške projekta primerjali s ciljnimi stroški na podlagi podobnih pro-jektov v zvezi z biomaso v preteklosti.

Okv

ir 6

29Opažanja

40 Za različne sektorje ali tehnologije OVE ni bila izračunana donosnost. Pri načrtovanju programov se stopnje sofinanciranja niso razlikovale glede na sektorje OVE, velikost in vrsto naložbe, druge programe spodbude/podpore v državah članicah (zagotovljena odku-pna cena, premije), verjetno donosnost naložbe in vrsto tehnologije OVE, ki se uporablja.

Visoke stopnje javnega sofinanciranja – primeri na Poljskem in Malti

Na Poljskem je bilo shemam za male projekte fotovoltaične in sončne energije dodeljenih 85 % iz sredstev EU, pri čemer so lahko posamezni odgovorni za projekte (gospodinjstva) prejeli do 100 % subvencije. Večina velikih vetrnih elektrarn je prejela največjo možno javno podporo – skoraj 70 % vseh upravičenih naložbenih stroškov ali 10 milijonov EUR (4 revidirani projekti od 5). Čeprav so bile v večini primerov uporabljene najvišje stopnje sofinanciranja, pa te niso bile sorazmerno prilagojene ali upravičene na podlagi argumentov stroškov-ne učinkovitosti v nobenem programskem dokumentu. Štirje upravičenci za projekte vetrne energije od petih so priznali, da bi projekte lahko izvedli brez nepovratnih sredstev ali z manjšimi nepovratnimi sredstvi in da nameravajo nepovratna sredstva EU porabiti za predčasno odplačilo posojil.

Malta je velik del razpoložljivih sredstev EU namenila podpori naprav za OVE v javnih institucijah in zaradi tega ni dovolj izkoristila zasebnih virov financiranja. EU je praviloma financirala kar 85 % naložbenih stroškov pri teh projektih. Poleg tega so se naprave za OVE financirale tudi iz dveh velikih shem nepovratnih sredstev, za gospodinjstva v višini 50 % in za podjetja v višini 60 %.

Okv

ir 7

Foto

grafi

ja 8 Sončni kolektorji, nameščeni na streho družinske hiše na Poljskem


30Opažanja

Skladi kohezijske politike imajo omejeno dodano vrednost EU – projekti OVE niso v celoti prispevali k doseganju energetskih ciljev EU

41 Znatna dodana vrednost EU je bila dokazana le v nekaj primerih. Pri teh projektih je sofinanciranje ESRR/KS olajšalo kapitalsko financiranje, sofinanciranje pa je predstavljalo dobrodošel dodaten vir naložb in je tako prispevalo k izvedbi projektov. Pri (večjih) vetrnih elektrarnah je štelo tudi kot žig kakovosti za financiranje iz zunanjih finančnih institucij. Jasno je, da so imela sredstva EU v državah z nizkim deležem energije iz OVE, ki so imele malo programov OVE in manj upravnih izkušenj v tem sektorju, več dodane vrednosti, saj so pripomogla k dodatnemu gospodarskemu razvoju, okrepila kakovost zadevnih projektov in v določeni meri delovala kot kata-lizator ter pospešila črpanje drugih finančnih sredstev. Poleg tega se je v določeni meri pojavila „operativna dodana vrednost“, saj so imeli organi izvajanja zaradi projektov EU nekate-re obveznosti, na podlagi katerih so vpletene organizacije pridobile neka-tere izkušnje. Te izkušnje so poudarile zlasti organizacije na Malti, Poljskem in v Združenem kraljestvu.

42 Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da so bila sredstva, dodeljena za OVE v okvi-ru operativnih programov v Avstriji in na Finskem, izpostavljena tveganju, da bodo nadomestila nacionalna sred-stva. Dejansko je v obeh državah ESRR le dopolnjeval obstoječe nacionalne/regionalne mehanizme financiranja, v Avstriji pa je bila podpora EU tako rekoč vključena, brez kakršnih koli sprememb, v obstoječo subvencijsko shemo za elektrarne na biomaso. Avstrija in Finska imata dolgo tradicijo OVE (zlasti na področju hidroenergi-je in biomase) in težko je oceniti, ali so sredstva EU prispevala k dodatni dodani vrednosti, zlasti na področju inovacij.

31Opažanja

43 Komisija je leta 2012 poudarila, da morajo države članice in regije zago-toviti, da financiranje OVE dopolnjuje in spodbuja zasebne naložbe ter jih ne izpodriva28. Sodišče je ugotovilo, da bi bilo nekatere projekte OVE mogoče izvesti brez javne podpore. Očitno je bilo, da bi lahko več prijaviteljev projektov naprave za OVE vzpostavilo brez javnih nepovratnih sredstev ali z manjšimi ter tako sprostilo denar za dodatne ukrepe OVE. Sklepi o nepo-vratnih sredstvih pa so bili vendarle pomembni, saj so projekti tako postali zanimivi za bančno financiranje:

ο vsi obravnavani avstrijski projekti so bili odobreni po dokončanju gradbenih del, kar pomeni, da sub-vencija ni bila pogoj za naložbo;

ο štiri revidirane projekte na Finskem od petih bi bilo mogoče izvesti brez subvencij (samo en projekt brez podpore iz javnih sredstev ne bi bil izveden);

ο več odgovornih za projekte na po-dročju vetrne energije je navedlo, da bi svoje projekte izvedli brez javnih subvencij, saj so zadostova-le gospodarske spodbude zaradi donosa vetrne energije in „zelenih certifikatov“. Dejansko je bilo več podobnih obstoječih vetrnih elek-trarn postavljenih brez subvencij.

44 Naložbe v OVE so imele le omejen vpliv na izgradnjo zmogljivosti upravljanja. Eden od načrtovanih učinkov dodane vrednosti EU so izboljšane upravne in upravljavske zmogljivosti v državah članicah. Čeprav so različni deležniki na Malti, na Poljskem in v Združenem kraljestvu navedli, da so pri projektih EU pridobili neprecenljive izkušnje, na splošno ni bilo mogoče dokazati nobe-nih daljnosežnih prispevkov k izboljša-nju načrtovanja, izvajanja in delovanja projektov. Poudarek pri upravljanju shem nepovratnih sredstev in posa-meznih projektov OVE je bil večinoma na vprašanjih pravilnosti, medtem ko zahteve po stroškovni učinkovitosti niso bile obravnavane. V Avstriji in na Finskem je bilo sofinanciranje EU zgolj vključeno v nacionalne podporne mehanizme brez posebnih inovacijskih vidikov (glej tudi odstavek 42). Izkušnje, pridobljene med izvajanjem projektov, se niso razširjale po teh dveh državah članicah ali sosednjih regijah.

45 Projekti OVE so pogosto delovali v ne-stabilnih regulativnih okoljih. Čeprav sredstva EU, namenjena proizvodnji energije iz OVE, dejansko niso bila usmerjena k reformiranju regulativnih okvirov, bi lahko spodbudila njihove izboljšave. Pravni okviri OVE so v mno-gih državah članicah doživeli večkratne spremembe, vključno z retroaktivnimi spremembami režimov subvencij in spodbud. Postopki pridobivanja dovo-ljenj so pogosto zapleteni in odvračilni ali pa se ne uporabljajo dosledno in skupaj s tržno negotovostjo in nesta-bilnostjo cen energije ogrožajo zaupa-nje vlagateljev v sektorju.

28 COM(2012) 663 final z dne 15. novembra 2012 „Za boljše delovanje notranjega energetskega trga“.

32Opažanja

46 Uporaba kohezijskih skladov za OVE se je v različnih državah članicah razliko-vala, a je bila na splošno nizka. Čeprav so se sredstva EU, dodeljena za OVE, z 0,6 milijarde EUR v programskem ob-dobju 2000–2006 povečala na 4,7 mi-lijarde EUR v programskem obdobju 2007–2013, to predstavlja le 1,7 % celotne porabe ESRR in KS. Glede na zelo velike naložbene potrebe v tem sektorju zaradi doseganja cilja OVE, ki si ga je EU zastavila do leta 2020, so bila sredstva EU, ki so jih dodelili nacionalni in regionalni organi, nizka29. Države članice so dodelile od 0 % (naj-manjša vrednost) do 10,7 % (največja vrednost) skupnih sredstev ESRR in KS. Celo 10 %, ki jih je za OVE dodelila Malta, za doseganje nacionalnega cilja 10 % OVE do leta 2020 ni znatnega po-mena, če upoštevamo, da država v letu 2007 ni imela praktično nič energije iz OVE in je do leta 2012 v končni porabi energije dosegla manj kot 2 % OVE (glej Prilogo I). Od revidiranih držav članic Malti ni uspelo doseči prvega vmesnega cilja, Avstrija, Finska in Polj-ska pa direktive OVE do konca oktobra 2013 niso prenesle v nacionalno zako-nodajo (rok je bil 5. decembra 2010).

47 Črpanje sredstev, dodeljenih za OVE, je bilo počasno. Do konca leta 201230 je bila stopnja črpanja razpoložlji-vih sredstev iz ESRR in KS za OVE za obdobje 2007–2013 (le 58 %) veliko nižja od povprečja za celotna sredstva iz ESRR in KS (88 %) in tudi nižja kot za ukrepe za energetsko učinkovitost (84 %). Kljub drugačnim tržnim neu-spešnostim in oviram v tem sektorju so projekte, sofinancirane s sredstvi EU, v skoraj vseh državah članicah upravljali isti organi upravljanja, glej tabelo 4. Razmeroma velika zaplete-nost projektov OVE in pomanjkanje upravnih zmogljivosti za upravljanje naložbenih ukrepov v tem sektorju sta očitno vplivala na nižje stopnje črpanja iz ESRR in KS. Zato so bila sredstva iz kohezijskih skladov za doseganje ciljev OVE, ki si jih je zastavila EU, na splošno skromnega pomena.

29 SEC(2011) 131 final z dne 31. januarja 2011.

30 Zneski, ki so jih organi upravljanja dodelili za izbrane projekte. Zadnji razpoložljivi podatki so s konca leta 2012.

Tabe

la 4 Črpanje sredstev iz skladov kohezijske politike za projekte OVE v revidiranih državah

članicah („izbrani projekti“, stanje ob koncu leta 2012)

Vir: GD za regionalno politiko – podatkovna baza SFC 2007.

Država članica EUSkupna sredstva iz skladov

kohezijske politike – izbrani projekti (%)

Sredstva iz skladov kohezijske politike – izbrani projekti na področju

energetske učinkovitosti (%)

Sredstva iz skladov kohezijske politike – izbrani projekti OVE (%)

Avstrija 75,6 287,3 50,6

Finska 90,8 34,5 30,6

Malta 88,1 37,9 43,3

Poljska 85,4 112,2 57,8

Združeno kraljestvo 84,7 73,6 49,9

Povprečje – vse države članice 87,7 84,5 58,0

33Zaključki in priporočila

48 Splošni zaključek Sodišča je, da je bila stroškovna učinkovitost podpore iz skladov kohezijske politike za projekte proizvodnje energije iz OVE pri dose-ganju cilja OVE, ki si ga je EU zastavila do leta 2020, omejena.

49 Revidirani projekti so ustvarili načrto-vane izložke. Ob izboru je bila večina revidiranih projektov OVE dovolj zrelih in pripravljenih za izvedbo, projekti niso imeli večjih prekoračitev stroškov ali zamud, zmogljivosti za proizvodnjo energije iz OVE pa so bile na splošno nameščene, kot je bilo načrtovano (odstavki od 14 do 16).

50 Kljub temu je Sodišče ugotovilo slabo-sti pri izvajanju, zlasti v zvezi s kazalni-ki uspešnosti, merjenjem in sporoča-njem rezultatov projektov ter postopki in izidi javnega naročanja. Ugotovljeno je bilo, da so težave z vključevanjem električne energije iz OVE v omrežja na splošno glavna ovira za razvoj OVE v EU (odstavki od 17 do 21).

51 Poleg tega pri približno dveh tretjinah revidiranih projektov OVE cilji proizvo-dnje energije niso bili doseženi ali pa rezultati niso bili ustrezno izmerjeni. V večini takih primerov so bili na voljo nezadostni ali neizmerjeni podatki o dejansko proizvedeni energiji. Nedo-seganje načrtovanih rezultatov je bilo zlasti posledica nenatančnih napovedi ali tehničnih problemov. Na splošno so bili izidi projektov različni (odstavki od 22 do 25).

52 Poleg tega pri načrtovanju projektov stroškovna učinkovitost ni bila vodilno načelo. Osnovni operativni programi so bili oblikovani brez prednostne raz-vrstitve sektorjev OVE in brez ocene, v kolikšni meri bodo sredstva prispe-vala k doseganju ciljev OVE. Dodelitev sredstev je v splošnem temeljila na grobi oceni regionalnega potenciala in zmogljivosti za črpanje sredstev in ne na sistematični analizi regional-nih razmer in primerjavi morebitnih alternativnih vrst OVE ali tehnologij OVE. Pri dodelitvi sredstev za ukrepe je bila zanemarjena njihova stroškovna učinkovitost. Pri vseh projektih niso bili dobro določeni racionalni energet-ski cilji in kazalniki uspešnosti v zvezi s proizvodnjo energije. Izbirna merila in postopki pogosto niso spodbujali izbire stroškovno najučinkovitejših pro-jektov OVE. Stroškovna učinkovitost pri rezultatih projektov je bila različna, visoke stopnje sofinanciranja v nekate-rih državah članicah pa v dokumenta-ciji niso bile upravičene z donosnostjo projektov (odstavki od 26 do 40).

53 Pri reviziji je bilo ugotovljeno tudi, da so imela sredstva iz skladov kohezij-ske politike za OVE omejeno dodano vrednost EU. V državah članicah, ki so sredstva EU enostavno uporabile kot dopolnitev svojih nacionalnih nepo-vratnih sredstev za OVE, je obstajalo tveganje za nadomestitev javnega financiranja ter tveganje mrtvih izgub. Čeprav je sofinanciranje EU imelo ne-kaj „operativne dodane vrednosti“, pa naložbeni projekti niso znatno pripo-mogli k izgradnji upravnih zmogljivo-sti. V splošnem je bila uporaba ESRR in KS za OVE glede na potrebo po večjem prizadevanju za doseganje ciljev EU skromna (odstavki od 41 do 47).


54 Sodišče poudarja, da so za kar največji prispevek sredstev kohezijske politike k doseganju ciljev glede energije iz ob-novljivih virov do leta 2020 potrebne izboljšave 31. Poleg tega poraba kohe-zijske politike prinaša splošne koristi za širše gospodarstvo, tudi gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, ki sta poglavitna cilja kohezijske politike. Glede na verjetnost povečanja upo-rabe sredstev EU za spodbujanje OVE v programskem obdobju 2014–2020 Sodišče izreka naslednja priporočila:

Priporočilo 1

Komisija naj z določitvijo smernic za pripravo in izbiro programov in projek-tov ter s pogoji za dodelitev sredstev za naložbe v proizvodnjo energije iz OVE:

ο zagotovi, da bo načelo stroškovne učinkovitosti vodilo prihodnjih programov OVE, sofinanciranih iz kohezijske politike, vključno s pod-poro sredstev EU za stroškovno učinkovite programe, ki sicer ne bi bili izvedeni, da se tako preprečijo mrtve izgube. Programi morajo temeljiti na ustrezni oceni potreb, prednostni razvrstitvi stroškovno najučinkovitejših tehnologij (ven-dar brez diskriminacije med sek-torji OVE) in optimalnem prispevku k cilju EU do leta 2020. Določiti je treba ustrezne cilje za proizvodnjo energije iz OVE v skladu s prora-čunom in merila za izbiro projek-tov s poudarkom na stroškovni učinkovitosti rezultatov v zvezi s proizvodnjo energije (prepreče-vanje prekomernega financiranja projektov);

ο spodbuja države članice k vzposta-vitvi stabilnega in predvidljivega regulativnega okvira za splošno področje OVE ter enostavnejših postopkov za vključitev električne energije iz OVE v omrežja.

Priporočilo 2

Države članice naj na podlagi smer-nic Komisije določijo in uporabljajo minimalna merila stroškovne učinkovi-tosti, prilagojena okoliščinam projek-tov. Poleg tega naj okrepijo dodano vrednost skladov kohezijske politike z izboljšanjem izvajanja projektov OVE ter spremljanjem in vrednotenjem ter vzpostavitvijo baze izmerjenih podat-kov o stroških proizvodnje energije v vseh ustreznih sektorjih OVE.

31 Na tem področju politike je Sodišče že objavilo poročilo o ukrepih za energetsko učinkovitost, ki se sofinancirajo iz ESRR in KS (Posebno poročilo št. 21/2012 „Stroškovna učinkovitost naložb kohezijske politike v energetsko učinkovitost“ (https://eca.europa.eu)). Pri reviziji je bila analizirana stroškovna učinkovitost naložb kohezijske politike v energetsko učinkovitost, s posebnim poudarkom na upravljavski vlogi Komisije pri njeni odobritvi operativnih programov in spremljanju njihovega izvajanja v regijah.


To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi g. Henri GRETHEN, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 9. aprila 2014.

Za Računsko sodišče

Vítor Manuel da SILVA CALDEIRA Predsednik

36Priloge

Pregled napredka držav članic pri doseganju ciljev OVE do leta 2020

Prilo

ga I

Doseganje ciljev OVE do leta 2020 glede na informacije, ki jih je sporočila Komisija:1 Vir: EUROSTAT, 10. marec 2014. Dejanski delež OVE (v % bruto končne porabe energije) v letu 2012 (skupaj s podatki za leto 2010).2 Vir: Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-so-

cialnemu odboru in Odboru regij), (COM(2013) 175 final z dne 27. marca 2013). Prvi vmesni cilj je izračunan kot povprečje deležev v letih 2011/2012.3 Vir: Glej opombo 1 zgoraj.4 Vir: Direktiva 2009/28/ES.

Država članica Delež OVE 20101 Prvi vmesni cilj2 Delež OVE 20123 Cilj OVE 20204

Belgija 5,0 % 4,4 % 6,8 % 13 %

Bolgarija 14,4 % 10,7 % 16,3 % 16 %

Češka 9,3 % 7,5 % 11,2 % 13 %

Danska 22,6 % 19,6 % 26,0 % 30 %

Nemčija 10,7 % 8,2 % 12,4 % 18 %

Estonija 24,7 % 19,4 % 25,2 % 25 %

Irska 5,6 % 5,7 % 7,2 % 16 %

Grčija 9,7 % 9,1 % 15,1 % 18 %

Španija 13,8 % 10,9 % 14,3 % 20 %

Francija 12,7 % 12,8 % 13,4 % 23 %

Italija 10,6 % 7,6 % 13,5 % 17 %

Ciper 6,0 % 4,9 % 6,8 % 13 %

Latvija 32,5 % 34,0 % 35,8 % 40 %

Litva 19,8 % 16,6 % 21,7 % 23 %

Luksemburg 2,9 % 2,9 % 3,1 % 11 %

Madžarska 8,6 % 6,0 % 9,6 % 13 %

Malta 0,4 % 2,0 % 1,4 % 10 %

Nizozemska 3,7 % 4,7 % 4,5 % 14 %

Avstrija 30,8 % 25,4 % 32,1 % 34 %

Poljska 9,3 % 8,8 % 11,0 % 15 %

Portugalska 24,2 % 22,6 % 24,6 % 31 %

Romunija 23,2 % 19,0 % 22,9 % 24 %

Slovenija 19,2 % 17,8 % 20,2 % 25 %

Slovaška 9,0 % 8,2 % 10,4 % 14 %

Finska 32,4 % 30,4 % 34,3 % 38 %

Švedska 47,2 % 41,6 % 51,0 % 49 %

Združeno kraljestvo 3,3 % 4,0 % 4,2 % 15 %

EU 12,5 % 10,7 % 14,1 % 20 %

37Priloge

Dodelitev sredstev iz skladov kohezijske politike (ESRR in KS 2007–2013) za OVE in izbrane projekte v obdobju 2007–2012

Prilo

ga II

1 Stopnja izbire nad 100 % pomeni, da so bila sredstva prerazporejena z drugih prednostnih nalog ali ukrepov znotraj istega ali iz drugega operativnega programa.

Vir: GD za regionalno politiko, podatkovna baza SFC 2007, letna poročila o izvajanju izbranih projektov za leto 2012.

Država članica

Dogovorjeni dodeljeni znesek EU Izbrani projekti

Skupni znesek ESRR in KS (v EUR)

(A)

Znesek, dodeljen za OVE (v EUR)

(B)

% skupnih sredstev za OVE

(C)

Vsi izbrani projekti – znesek za EU (v EUR)

(D)

% izbranih projektov (D) / (B)1

Belgija 11 851 495 1,2 % 7 242 095 61,1 %

Bolgarija 5 488 168 381 16 710 959 0,3 % 4 226 413 25,3 %

Češka 22 751 854 293 397 759 730 1,7 % 131 059 678 32,9 %

Danska 254 788 620

Nemčija 16 107 313 706 252 995 745 1,6 % 119 319 102 47,2 %

Estonija 3 011 942 552

Irska 375 362 372

Grčija 15 846 461 042 283 795 789 1,8 % 392 484 152 138,3 %

Španija 26 595 884 632 160 152 052 0,6 % 71 145 156 44,4 %

Francija 8 054 673 061 363 591 135 4,5 % 245 249 934 67,5 %

Hrvaška 705 861 911

Italija 21 025 331 585 775 717 953 3,7 % 397 058 482 51,2 %

Ciper 492 665 838 9 520 000 1,9 % 5 191 095 54,5 %

Latvija 3 947 343 917 67 180 000 1,7 %

Litva 5 747 186 096 58 485 290 1,0 % 67 554 207 115,5 %

Luksemburg 25 243 666 1 767 056 7,0 % 4 875 000 275,9 %

Madžarska 21 292 060 049 349 310 777 1,6 % 179 983 308 51,5 %

Malta 728 123 051 78 200 000 10,7 % 33 879 548 43,3 %

Nizozemska 830 000 000 19 182 600 2,3 % 22 345 138 116,5 %

Avstrija 680 066 021 25 037 408 3,7 % 12 676 799 50,6 %

Poljska 57 178 151 307 825 761 396 1,4 % 477 355 029 57,8 %

Portugalska 14 558 172 647 59 857 312 0,4 % 5 006 939 8,4 %

Romunija 15 528 889 094 331 542 611 2,1 % 209 940 000 63,3 %

Slovenija 3 345 349 266 54 186 553 1,6 % 14 408 713 26,6 %

Slovaška 9 998 728 328 90 252 216 0,9 % 66 524 170 73,7 %

Finska 977 401 980 20 682 247 2,1 % 6 329 763 30,6 %

Švedska 934 540 730 52 342 949 5,6 % 8 772 042 16,8 %

Združeno kraljestvo 5 392 019 735 159 590 365 3,0 % 74 770 872 46,9 %

čezmejno 7 893 300 818 199 927 583 2,5 % 148 745 005 74,4 %

EU-27 + čezmejno 270 757 167 870 4 665 401 221 1,7 % 2 706 142 640 58,0 %

38Priloge

Seznam revidiranih projektov proizvodnje energije iz OVE

Prilo

ga II

I

Št.

proj

ekta

Drža

va

člani

caOp

erat

ivni

pr

ogra

mPo

sred

ovan

jeNa

čin

izve

dbe

Pror

ačun

pr

ojek

ta(v

mili

joni

h EU

R)

Od te

ga so

finan

ciran

jeDo

datn

e na

meš

čene

zm

oglji

vost

i OV

E (na

-čr

tova

ne/

deja

nske

) –

MW

ali

kWp/

a

Nalo

žbe

v rev

idira

ne

proj

ekte

(v m

ilijo

nih

EUR/

MW

ali

EUR/

kWp/

a)

Povp

rečn

o pr

oizv

eden

a en

ergi

ja

(nač

rtov

ana/

deja

nska

)M

Wh/

a

nacio

naln

o(v

mili

joni

h EU

R)

ESRR

/KS

(v m

ilijo

nih

EUR)

Proj

ekt 1

Avst

rija

Spod

nja A

vstri

jaGr

adnj

a ele

ktra

rne n

a bio

mas

o v kr

aju

Weis

senb

ach

an d

er Tr

istin

gsa

mos

tojn

i pr

ojek

t0,

745

0,117

0,117

3 / 3

MW

0,51

72 4

40 /

2 319

M

Wh/

a

Proj

ekt 2

Avst

rijsk

a Št

ajer

ska

Grad

nja e

lekt

rarn

e na b

iom

aso i

n om

režja

da

ljins

kega

ogre

vanj

a v kr

aju B

ruck

an

der

Mur

sam

osto

jni

proj

ekt

5,65

80,

871

0,88

28 /

8 M

W0,

488

18 65

9 / 12

26

3 MW

h/a

Proj

ekt 3

Salzb

urg

Grad

nja e

lekt

rarn

e na b

iom

aso i

n om

režja

da

ljins

kega

ogre

vanj

a v kr

aju Fl

acha

usa

mos

tojn

i pr

ojek

t5,

667

0,88

60,

885

6 / 4

MW

1,027

24 00

9 /

23 02

6 MW

h/a

Proj

ekt 4

Finsk

a

Zaho

dna F

insk

aGr

adnj

a kot

la na

bio

mas

o (pe

lete

), ki

je na

dom

estil

tri k

otle

na fo

silna

gor

iva, in

gl

avne

ga ce

vovo

da v

kraju

Liev

estu

ore

sam

osto

jni

proj

ekt

0,40

50,

017

0,01

11 /

1 M

W0,

252

4 136

/ 5 2

15

MW

h/a

Proj

ekt 5

Zaho

dna F

insk

a

Grad

nja k

otla

na b

iom

aso (

seka

nce)

, ki

je na

dom

estil

kote

l na f

osiln

a gor

iva, t

er

pren

ova o

bsto

ječe

ga om

režja

za d

aljin

sko

ogre

vanj

e na i

ndus

trijsk

em ob

moč

ju

Kyyjä

rvi

sam

osto

jni

proj

ekt

0,71

10,

085

0,05

61 /

1 M

W0,

415

2 500

/ 2 3

94

MW

h/a

Proj

ekt 6

Zaho

dna F

insk

aGr

adnj

a nov

ega k

otla

na b

iom

aso (

pele

te),

ki je

nado

mes

til ko

tel n

a fos

ilna g

oriva

na

obm

očju

Tikk

akos

ki

sam

osto

jni

proj

ekt

0,38

80,

022

0,00

92,

5 / 2,

5 MW

0,127

4 000

/ 7 5

00

MW

h/a

Proj

ekt 7

Zaho

dna F

insk

a

Grad

nja n

oveg

a kot

la bi

omas

o (pe

lete

), ki

je na

dom

estil

kote

l na f

osiln

a gor

iva, in

po

trebn

ega o

mre

žja za

dal

jinsk

o ogr

evan

je v p

reur

ejen

em sk

ladi

šču v

kraju

Kiu

kain

en

sam

osto

jni

proj

ekt

0,32

40,

029

0,02

1 / 1

MW

0,27

02 8

00 /

4 000

M

Wh/

a

Proj

ekt 8

Zaho

dna F

insk

aGr

adnj

a nov

ega k

otla

na b

iom

aso (

pele

te),

ki je

nado

mes

til ko

tel n

a fos

ilna g

oriva

, v k

raju

Eura

sam

osto

jni

proj

ekt

0,44

70,

054

0,03

60,

8 / 0,

8 MW

0,3

1 140

/ 1 5

00

MW

h/a

Proj

ekt 9

Zdru

‑že

no

kral

je‑

stvo

Vzho

dni W

ales

(k

onku

renč

nost)

Po

slovn

i pro

gram

za le

sno e

nerg

ijo 2

(800

85)

shem

a ne‑

povr

atni

h sre

dste

v0,

20

0,07

6 MW

/ ni

na

vede

noNR

2 700

MW

h /

še n

i na v

oljo

Proj

ekt 1

0Za

hodn

i Wal

es

in Th

e Val

leys

(kon

verg

enca

)

Poslo

vni p

rogr

am za

lesn

o ene

rgijo

2 (8

0028

)sh

ema z

a fin

ancir

anje

1,2

00,

492,

6 MW

/ ni

na

vede

noNR

5300

MW

h / š

e ni

na v

oljo

39PrilogePr

iloga

III

Št.

proj

ekta

Drža

va

člani

caOp

erat

ivni

pr

ogra

mPo

sred

ovan

jeNa

čin

izve

dbe

Pror

ačun

pr

ojek

ta(v

mili

joni

h EU

R)

Od te

ga so

finan

ciran

jeDo

datn

e na

meš

čene

zm

oglji

vost

i OV

E (na

-čr

tova

ne/

deja

nske

) –

MW

ali

kWp/

a

Nalo

žbe

v rev

idira

ne

proj

ekte

(v m

ilijo

nih

EUR/

MW

ali

EUR/

kWp/

a)

Povp

rečn

o pr

oizv

eden

a en

ergi

ja

(nač

rtov

ana/

deja

nska

)M

Wh/

a

nacio

naln

o(v

mili

joni

h EU

R)

ESRR

/KS

(v m

ilijo

nih

EUR)

Proj

ekt 1

1

Poljs

ka

Infra

stru

ktur

a in

okol

jeGr

adnj

a vet

rne e

lekt

rarn

e na o

bmoč

ju

vzho

dneg

a Mar

goni

na II

sam

osto

jni

proj

ekt

29,2

0911

,81

5,906

20 /

20 M

W1,4

6046

735 /

47

288 M

Wh/

a

Proj

ekt 1

2In

frast

rukt

ura

in ok

olje

Grad

nja t

reh

vetrn

ih tu

rbin

v kr

aju St

ypo‑

low,

občin

a Koz

ucho

wsa

mos

tojn

i pr

ojek

t7,5

841,

854,

315

4,5 /

4,5 M

W1,6

8514

153 /

10 07

4 M

Wh/

a

Proj

ekt 1

3In

frast

rukt

ura

in ok

olje

Grad

nja v

etrn

e ele

ktra

rne

Jaro

gnie

w‑M

ołto

wo

sam

osto

jni

proj

ekt

30,17

915

,35

10,0

20 /

20 M

W1,5

6259

211 /

47

825 M

Wh/

a

Proj

ekt 1

4In

frast

rukt

ura

in ok

olje

Grad

nja v

etrn

e ele

ktra

rne n

a obm

očju

kr

aja G

olice

sam

osto

jni

proj

ekt

55,75

35,41

10,0

38 /

38 M

W1,4

6780

332 /

57

393 M

Wh/

a

Proj

ekt 1

5In

frast

rukt

ura

in ok

olje

Grad

nja š

tirih

vetrn

ih el

ektra

rn v

kraj

evni

sk

upno

sti P

luzn

icasa

mos

tojn

i pr

ojek

t5,9

141,5

13,

365

3,2 /

3,2 M

W1,

848

8 286

/ 7 3

81

MW

h/a

Proj

ekt 1

6Lu

blin

sko

vojvo

dstv

o

Nam

estit

ev so

nčni

h ko

lekt

orje

v na j

avni

h in

stan

ovan

jskih

stav

bah

v kra

jevn

i sk

upno

sti K

łocz

ew

sam

osto

jni

proj

ekt

1,659

0,24

1,41

2,82

/ 2,

82

MW

0,52

81 5

02 M

Wh/

a /

ni n

aved

eno

Proj

ekt 1

7Lu

blin

sko

vojvo

dstv

o

Nam

estit

ev so

nčni

h ko

lekt

orje

v na

javni

h in

stan

ovan

jskih

stav

bah

v kra

jevn

i sk

upno

sti K

raśn

ik

sam

osto

jni

proj

ekt

1,096

0,14

0,931

1,55 /

1,55

M

W0,

588

972 M

Wh/

a /

ni n

aved

eno

Proj

ekt 1

8Lu

blin

sko

vojvo

dstv

o

Nam

estit

ev so

nčni

h ko

lekt

orje

v na j

avni

h in

stan

ovan

jskih

stav

bah

v kra

jevn

i sk

upno

sti P

otok

Gór

ny

sam

osto

jni

proj

ekt

1,86

60,

271,5

33,

46 /

3,61

M

W0,

415

1 974

MW

h/a /

ni

nav

eden

o

Proj

ekt 1

9Lu

blin

sko

vojvo

dstv

o

Nam

estit

ev so

nčni

h ko

lekt

orje

v na j

avni

h in

stan

ovan

jskih

stav

bah

v kra

jevn

i sk

upno

sti R

uda‑

Huta

sam

osto

jni

proj

ekt

1,188

0,17

1,010

1,89

/ 1,

89

MW

0,51

999

0 MW

h/a /

ni

nav

eden

o

Proj

ekt 2

0Lu

blin

sko

vojvo

dstv

o

Nam

estit

ev so

nčni

h ko

lekt

orje

v, fo

tovo

l‑ta

ike in

ulič

ne ra

zsve

tljav

e v kr

ajev

nih

skup

nost

ih G

oraj

in Tu

robi

n

sam

osto

jni

proj

ekt

1,371

0,2

1,165

0,12 /

0,12

M

WNR

ni d

oloč

eno /

ni

nav

eden

o

40Priloge

Prilo

ga II

I

Št.

proj

ekta

Drža

va

člani

caOp

erat

ivni

pr

ogra

mPo

sred

ovan

jeNa

čin

izve

dbe

Pror

ačun

pr

ojek

ta(v

mili

joni

h EU

R)

Od te

ga so

finan

ciran

jeDo

datn

e na

meš

čene

zm

oglji

vost

i OV

E (na

-čr

tova

ne/

deja

nske

) –

MW

ali

kWp/

a

Nalo

žbe

v rev

idira

ne

proj

ekte

(v m

ilijo

nih

EUR/

MW

ali

EUR/

kWp/

a)

Povp

rečn

o pr

oizv

eden

a en

ergi

ja

(nač

rtov

ana/

deja

nska

)M

Wh/

a

nacio

naln

o(v

mili

joni

h EU

R)

ESRR

/KS

(v m

ilijo

nih

EUR)

Proj

ekt 2

1

Mal

ta

Nalo

žbe v

kon‑

kure

nčno

st za

bo

ljšo k

akov

ost

življe

nja

Nam

estit

ev ob

novlj

ivih

virov

ener

gije

na

mal

tešk

i fak

ulte

ti za

dru

žbos

lovje

, zna

nost

in

tehn

olog

ijo

sam

osto

jni

proj

ekt

0,46

40,

070,

395

134 /

134 K

W

p/a

3 464

235 /

213

MW

h/a1

Proj

ekt 2

2

Nalo

žbe v

kon‑

kure

nčno

st za

bo

ljšo k

akov

ost

življe

nja

Ener

gets

ko in

telig

ente

n or

gan

(org

an za

st

anov

anjsk

e zad

eve)

sam

osto

jni

proj

ekt

0,04

10,

006

0,03

53,

48 /

3,51

KW

p/a

3 949

5,23

/ 5,

28

MW

h/a1

Proj

ekt 2

3

Nalo

žbe v

kon‑

kure

nčno

st za

bo

ljšo k

akov

ost

življe

nja

Spod

buja

nje O

VE v

gosp

odin

jskem

sekt

orju

shem

a ne‑

povr

atni

h sre

dste

v16

,932

2,76

14,3

929 2

16 K

W p/

aNR

9 015

/ 13

824

MW

h/a1

Proj

ekt 2

4

Nalo

žbe v

kon‑

kure

nčno

st za

bo

ljšo k

akov

ost

življe

nja

Shem

a nep

ovra

tnih

sred

stev

ESRR

na

podr

očju

ener

getik

e za p

odje

tja

shem

a ne‑

povr

atni

h sre

dste

v18

,404

2,76

15,6

436 0

23 K

W p/

aNR

5,00

0 MW

h/a

/ ni n

aved

eno

1 O

pom

ba: D

ejan

ski r

ezul

tati

ne te

mel

jijo

na iz

mer

jeni

h po

datk

ih.

41Priloge

Opomba: Za lažjo primerjavo so nekateri projekti v tej prilogi razdeljeni na podprojekte, tako da jih je skupaj 27.

Število ovrednotenih projektov/podprojektov

Slabo Zadovoljivo DobroNi relevantno/


Izve

dba

proj

ekta

Naprave delujejo brez bistvenih problemov (uspešnost projekta je dobra, če naprava deluje brez nenačrtovanih obdobij izpadov; zadovoljiva, če imajo obdobja izpadov omejen vpliv na proizvodnjo energije; slaba, če imajo obdobja izpadov znaten vpliv na proizvodnjo energije)

0 2 25 0

Nameščene energetske zmogljivosti (uspešnost projekta je dobra, če je načrtovana energetska zmogljivost nameščena; zadovoljiva, če ni bistvenih odstopanj od načrta; in slaba, če energetska zmogljivost ni nameščena/če obstajajo bistvena odstopanja)

0 0 27 0

Skupna proizvodnja zmogljivost, ki se uporablja, je v skladu z načrtom (uspešnost projekta je dobra, če se energetska zmogljivost uporablja v skladu z načrtom; zadovoljiva, če ni bistvenih odstopanj od načrta; in slaba, če se energetska zmogljivost ne uporablja/če obstajajo bistvena odstopanja od načrta)

2 6 19 0

Skladnost tehničnega načrta (uspešnost projekta je slaba, če obstajajo bistvena odstopanja od tehničnega načrta; zadovoljiva, če obstajajo nekatera odstopanja brez pravega vpliva na rezultate, in dobra, če ni odstopanj)

0 1 26 0

Skladnost proračuna (uspešnost projekta je dobra, če ni odstopanj pri ceni; zadovoljiva, če znaša povišanje 0 % < x < 20 %, slaba, če znaša povišanje > 20%)

1 0 26 0

Skladnost operativnega načrta (uspešnost projekta je dobra, če ni odstopanj od operativnega načrta; zadovoljiva, če obstajajo nekatera odstopanja, ki nimajo dejanskega vpliva na rezultate; in slaba, če obsta‑jajo bistvena odstopanja)

2 6 19 0

Obvladovanje tveganj, zapletenost projekta, ovire pri izvedbi (uspešnost projekta je dobra, če se ob ugotovitvi tveganj ukrepa; zadovoljiva, če se tveganja deloma analizirajo in ublažijo; slaba, če ustrezna analiza tveganj ni izvedena)

0 10 17 0

Pregledni, relevantni in merljivi kazalniki uspešnosti in izbor najbolje pripravljenih prijav/prijav, zrelih za izvedbo (uspešnost projekta je dobra, če se pri izboru najbolje pripravljenih prijav/prijav, zrelih za izvedbo, upo‑rabijo ustrezni kazalniki, če se oceni stroškovna učinkovitost prijav, med prijavami pa je zagotovljena konkurenca; zadovoljiva, če so ta merila uporabljena le deloma; slaba, če ta merila niso uporabljena)

0 27 0 0

Odobritve/dovoljenja/sprejetost v javnosti (projekt, zrel za izvedbo, pri‑pravljen projekt) (uspešnost projekta je dobra, če obrat deluje in niso bili ugotovljeni problemi s pridobivanjem potrebnih dovoljenj; zadovoljiva, če so pridobljena le ključna dovoljenja; slaba, če so ugotovljeni resni problemi pri pridobivanju odobritev/dovoljenj/sprejetosti v javnosti)

0 2 25 0

Povzetek ocene rezultatov projektov OVE

Prilo

ga IV

42Priloge


Doseganje ciljev Slabo Zadovoljivo DobroNi relevantno/


Proizvedena energija (uspešnost projekta je dobra, če znaša proizvedena energija > 95 % načrtovane energije; zadovoljiva, če znaša 85 < x < 95 %; slaba, če znaša < 85 %)

6 2 6 13


Slabo Zadovoljivo DobroNi relevantno/


Stro

škov

na u

čink

ovito

st

Operativna učinkovitost (uspešnost projekta je dobra, če znaša operativ‑na učinkovitost > 95%; zadovoljiva, če znaša 80 % < x < 95 %; slaba, če znaša < 80 %)

4 7 7 7 9

Naložbeni stroški (stroški izgradnje) (v EUR/MW ali v EUR/KWp) (uspe‑šnost projekta je dobra, če so naložbeni stroški višji od povprečja za < 10 %; zadovoljiva, če so višji od povprečja za 10 % < x < 30 %; slaba, če so višji od povprečja za > 30 %)

4 1 17 5

Uporaba meril stroškovne učinkovitosti pri izbiri projektov (uspešnost projekta je dobra, če so izbrani stroškovno najučinkovitejši projekti: – najboljše razmerje med stroški in nameščenimi energetskimi zmogljivostmi (v EUR/MW) – najboljše razmerje med stroški in proizvodnjo energije (v EUR/MWh); zadovoljiva, če so merila stroškovne učinkovitosti uporabljena deloma; slaba, če merila stroškovne učinkovitosti niso uporabljena)

12 10 5 5 0

Financiranje projekta temelji na odprtem razpisu za zbiranje predlogov in izbirnem postopku, konkurenca med prijavami (uspešnost projekta je dobra, če se uporabita javni razpis in izbirni postopek; zadovoljiva, če se javni razpis in izbirni postopek uporabita, vendar prispe malo ponudb; slaba, če se javni razpis in izbirni postopek ne uporabita)

8 14 5 5 0

Razpoložljivost ustreznih študij (uspešnost projekta je dobra, če se za načrtovanje uporabijo študije izvedljivosti/poslovne študije ali druge študije; zadovoljiva, če se študije ne uporabijo zmeraj; slaba, če se študije ne uporabijo)

6 10 10 1

Lastna odgovornost (zavezanost lastnikov/deležnikov k izvedbi projekta) (uspešnost projekta je dobra, če obstaja stabilna lastna odgovornost z ustreznim znanjem in sredstvi, namenjenimi projektu od njegove razvojne faze do delovanja obrata; zadovoljiva, če je lastna odgovornost stabilna, vendar obstajajo pomanjkljivost pri virih ali znanju; slaba, če je lastna odgovornost nestabilna, brez ustreznega znanja in sredstev, name‑njenih načrtovanju in izvajanju projekta)

0 10 17 0

Skladnost s strateškim okvirom OVE (uspešnost projekta je dobra, če so bili cilji projekta relevantni in skladni s strateškim okvirom OVE; zadovo-ljiva, če nekateri sestavni deli projekta niso neposredno povezani s cilji OVE; slaba, če cilji niso relevantni ali skladni s strateškim okvirom OVE)

0 0 27 0

Prilo

ga IV

43

Zato Komisija meni, da učinkovitosti in uspešnosti ne bi smeli meriti le v megavatih OVE na vložen euro, temveč tudi v smislu splošnega uspeha pro-grama in projektov pri doseganju želenih rezultatov.

Komisija meni, da je mogoče koncept stroškovne učinkovitosti opredeliti na več načinov: zelo kratko-ročno znižanje stroškov ali srednje- do dolgoročno znižanje stroškov z dinamično učinkovitostjo prek inovacij za celovito preoblikovanje energetskega sistema v skladu s cilji do leta 2020 in pripravo na obdobje po njem.

IV, druga alineaKomisija meni, da so bile naložbe kohezijske politike v OVE izvedene v skladu s cilji in zahtevami veljav-nega zakonodajnega okvira. Njena stališča glede evropske dodane vrednosti kohezijske politike so bila predstavljena junija 2011 v delovnem doku-mentu služb Komisije z naslovom „The added value of the EU budget“ (Dodana vrednost proračuna EU)2. Večino naložb v OVE bi moral prispevati zasebni sektor. Države članice in regije morajo zagotoviti, da javna sredstva ne nadomeščajo zasebnih naložb, temveč jih dopolnjujejo in spod-bujajo v skladu s pravili o državni pomoči. Sredstva kohezijske politike bi se morala uporabiti kot dopol-nitev k sedanjim nacionalnim programom podpore, da se zagotovi dodana vrednost. Komisija meni, da je treba pri analizi dodane vrednosti sredstev EU na tem področju upoštevati več različnih dejavnikov.

1 Člen 30 Uredbe (EU, EURATOM) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2 SEC(2011) 867 final z dne 29. junija 2011, delovni dokument služb Komisije z naslovom „The added value of the EU budget“ (Dodana vrednost proračuna EU), ki je priložen sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“.

Povzetek

IIIKomisija pozdravlja ugotovitev, da so vsi revidirani projekti proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije (OVE) dosegli načrtovane izložke. Glede na predvidoma večje naložbe kohezijske politike na področju trajnostne energije v obdobju 2014–2020, vključno z energijo iz obnovljivih virov, prihaja poročilo Sodišča ob pravem času, poleg tega pa vsebuje dobrodošle spodbude za optimalen izkori-stek financiranja.

IVDejanska uspešnost sistema ni znana, dokler oprema ni popolnoma operativna. Dejanska raven proizvodnje energije se iz leta v leto spreminja, kar je odvisno od več parametrov (med drugim od vre-menskih pogojev, zanesljivosti naprave in uporabo stavbe). Dejanski podatki se sporočajo, potem ko je projekt popolnoma operativen.

IV, prva alineaPremisleki glede stroškovne učinkovitosti so lahko opredeljeni v merilih za izbor posameznih interven-cij. Vendar je namen kohezijske politike širši in vsi operativni programi, ki se financirajo v okviru kohe-zijske politike, morajo biti v skladu s cilji te politike. To pomeni, da morajo z zmanjševanjem neskladja med stopnjami razvitosti regij in spodbujanjem razvoja v regijah z najbolj omejenimi možnostmi krepiti gospodarsko, socialno in teritorialno kohe-zijo ter spodbujati vsesplošno skladen razvoj. Kohezijska politika je integrirana politika, ki temelji na kraju izvajanja, povečan delež OVE pa je eden od več ciljev njenih programov, kar pomeni, da lahko imajo projekti več ciljev hkrati in niso omejeni le na proizvodnjo energije iz OVE. Komisija priznava načeli učinkovitosti in uspešnosti, kot sta oprede-ljeni v finančni uredbi EU1. V njej je navedeno, da se načelo učinkovitosti nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati, načelo uspešnosti pa na doseganje zadanih speci-fičnih ciljev in želenih rezultatov.

Odgovori Komisije

Odgovori Komisije 44

Kadar se pri pregledu uspešnosti izkaže, da predno-stna naloga ni dosegla mejnikov, ki se nanašajo le na finančne kazalnike in kazalnike učinka ter opre-deljene ključne faze izvajanja, in da država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za odpravo težave, lahko Komisija začasno ustavi celotno vmesno plačilo ali njegov del ali na koncu uporabi finančne popravke. Takemu programu se ne dodeli rezerva za uspešnost.

Komisija v skladu s pravnim okvirom za obdo-bje 2014–2020 prav tako krepi predhodne pogoje-nosti za sredstva, s čimer zagotavlja, da so uvedeni potrebni pogoji za njihovo učinkovito izvajanje.

Komisija poleg tega prek dejavnega in nepreki-njenega sodelovanja z državami članicami svetuje organom upravljanja, naj v izbirne postopke in merila za izbor projektov OVE vključijo priporočila Evropskega računskega sodišča. Zdaj se zahteva, da je prispevek k pričakovanim rezultatom prednostne osi vključen v merila za izbor.

Komisija deloma sprejema to priporočilo. Stri-nja se, da se je treba izogibati mrtvim izgubam. V podporo bolj tržno usmerjenemu pristopu v obdobju 2014–2020 namesto nepovratnih sred-stev v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 spodbuja uporabo finančnih instrumentov v podporo nalož-bam, ki naj bi bile finančno izvedljive, vendar imajo malo možnosti za zagotovitev zadostnih sredstev iz tržnih virov.

Komisija se tudi strinja, da morajo programi teme-ljiti na ustreznih ocenah potreb. V Uredbi (EU) št. 1303/2013 je zato v okviru sporazuma o partnerstvu za obdobje 2014–2020 predvidena analiza razlik, razvojnih potreb in potenciala rasti. Temu pri-merno morajo biti utemeljene odločitve v vsakem operativnem programu. Tudi zahteve, ki izhajajo iz direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (npr. strateški pristop, ocena potreb in nacionalni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov), bodo zagotovile optimalno načrtovanje naložb v OVE v okviru kohezijske politike.

VKomisija je države članice nenehno opozarjala na šibkost nacionalnih upravnih sistemov.

Reforma kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bo odboru za spremljanje operativnih programov zagotovila potrebne spodbude za odobritev meril za izbor, kar bo zagotovilo kar največji učinek tovr-stnih naložb. Države članice in regije bodo morale vnaprej sprejeti odločitev, katere cilje želijo doseči z razpoložljivimi sredstvi, in natančno opredeliti, kako bodo merile napredek pri doseganju teh ciljev za vsako prednostno os. To bo omogočilo redno spremljanje in razpravo o načinu uporabe finančnih sredstev.

Za programsko obdobje 2014–2020 so bile predsta-vljene zahteve po okrepljeni logiki ukrepanja za vse prednostne naloge, vključno s številnimi skupnimi kazalniki učinka, katerih uporaba je po potrebi obvezna. Uredbi o ESRR in Kohezijskem skladu na področju OVE za obdobje 2014–2020 vključujeta skupni kazalnik za „dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov“.

Komisija se glede opažanj v zvezi z vidiki stroškovne učinkovitosti sklicuje na svoj odgovor na odstavek IV.

VIII, priporočilo 1Komisija v skladu z okvirom za kohezijsko politiko ne sodeluje pri izbiri projektov, razen pri odobritvi velikih projektov.

Vendar novi regulativni okvir za obdobje 2014–2020 prek vsebine sprejetih programov in logike ukrepa-nja, ki vključuje kazalnike rezultatov in učinka ciljev, zajete v prednostnih oseh, od začetka zagotavlja, da bodo države članice projekte izbrale čim bolj v skladu s priporočilom Sodišča.

Komisija bo lahko na podlagi okvira uspešnosti, določenega za vsak operativni program, prek mejni-kov, ki se nanašajo le na kazalnike, tudi spodbujala in pregledovala uspešnost programov.


VIII, priporočilo 2Komisija sprejema to priporočilo in meni, da ga je sama izvedla. Države članice morajo upoštevati njene Smernice za oblikovanje programov pod-pore za obnovljive vire energije iz novembra 2013. Tudi načrtovane smernice o energetski in okoljski pomoči bodo prispevale k povečanju stroškovne učinkovitosti programov podpore držav članic za energijo iz obnovljivih virov.

Uvod

07Komisija ugotavlja, da so za odstranjevanje sek-torsko značilnih ovir za naložbe v OVE odgovorne države članice.

Komisija je te ovire obravnavala v svojih rednih poročilih, tako da je pripravila priporočila za države članice. Programi podpore niso bili vedno dobro oblikovani, kar je pripeljalo do neugodnih pogojev ali čezmernih nadomestil. V Smernicah Evropske komisije za oblikovanje programov podpore za obnovljive vire energije, izdanih novembra 2013, in Smernicah o uporabi mehanizmov sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov so poudarjena načela, ki bi jim bilo treba slediti pri obravnavanju tega položaja4.

4 C(2013) 7243 final z dne 5. novembra 2013, sporočilo Komisije z naslovom „Vzpostavitev notranjega trga z električno energijo in čim boljši izkoristek javnega posredovanja“ ter priložena delovni dokument služb Komisije SWD(2013) 439 final z naslovom „European Commission guidance for the design of renewables support schemes“ (Smernice Evropske komisije za oblikovanje programov podpore za obnovljive vire energije) in SWD(2013) 440 final z naslovom „Guidance on the use of renewable energy cooperation mechanisms“ (Smernice o uporabi mehanizmov sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov).

Vendar je kohezijska politika integrirana in temelji na kraju izvajanja, povečan delež OVE pa je le eden od njenih številnih ciljev. Tako lahko zlasti drugi cilji kohezijske politike, kot je spodbujanje inovacij, ute-meljijo izbiro tehnologij, ki niso najbolj stroškovno učinkovite. V Uredbi (EU) št. 1303/2013 je določeno, da morajo izbirni postopki in merila za izbiro zago-toviti, da operacije prispevajo k doseganju poseb-nih ciljev in rezultatov zadevne prednostne naloge operativnega programa, kar lahko pomeni več ciljev in ne le proizvodnje energije iz OVE.

Komisija bo glede velikih projektov v programskem obdobju 2014–2020 še naprej zahtevala izvedbo analize stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo. V okviru analize stroškov in koristi se zahteva analiza možnosti, ki med drugimi vidiki upošteva ekonomske in finančne premisleke, kot so stroški gradnje, da bi bilo mogoče izbrati najboljšo možnost, hkrati pa čim bolj povečali koristi projekta za družbo.

Komisija sprejema priporočilo iz druge alinee. Države članice je nenehno opozarjala na potrebo po zagotovitvi stabilnosti v regulativnem okviru ter poleg tega ves čas kritizirala pogoste in retro-aktivne spremembe v regulativnih okvirih držav članic. Ta vprašanja so obravnavana v sporočilu Komisije iz novembra 2013 z naslovom „Vzposta-vitev notranjega trga z električno energijo in čim boljši izkoristek javnega posredovanja“, Smerni-cah Evropske komisije za oblikovanje programov podpore za obnovljive vire energije in Smernicah o uporabi mehanizmov sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov3.



Opažanja

17Komisija sicer priznava, da težave pri vključevanju električne energije iz OVE v omrežje zavirajo izko-riščanje OVE, vendar to ni neposredno odvisno od vodenja projektov. Zahteva po izboljšanju dostopa električne energije iz OVE do omrežij je pravna zahteva v okviru direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

18Komisija dejansko meni, da je napredek držav članic pri odstranjevanju upravnih ovir na tem področju počasen.

Komisija glede sklicevanja na Združeno kraljestvo meni, da bi morala formulacija upoštevati ustavne ureditve in postopek decentralizacije, ki prevladuje v tej državi članici. Različni dokumenti operativ-nega programa in odbori za spremljaje programa v Združenem kraljestvu so samostojni in neodvisni, usklajevanje pa se dosega z uporabo horizontalnih tem, ki so vključene v vse programe v državi.

20, prva alineaNaročnik je prepoznal ta vprašanja in razpisi so bili ponovljeni prav zaradi zagotovitve preglednosti in večje konkurence.

20, druga alineaGlede projektov na področju vetrne energije na Poljskem ni bilo ovir (če bi bila kot rezultat postopka oddaje naročila izbrana ponudba drugega ponu-dnika) za upravičenca, da zaprosi za spremembo izdanih gradbenih dovoljenj in opredeli drug model turbin.

Glede projekta sončnih kolektorjev na Poljskem je bilo področje uporabe razpisa opisano pravilno in v skladu z veljavno zakonodajo. V opisu razpisa je bilo opredeljeno, da se je postopek nanašal na zadevni tip sončnih kolektorjev ali nek drug tip z istimi parametri.

Obravnavani projekt je bil predmet dveh nadzorov nacionalnih organov, ki niso podvomili o skladnost projekta s pravom na področju javnih naročil.

21Za programsko obdobje 2014–2020 so bile predsta-vljene zahteve po okrepljeni logiki ukrepanja za vse prednostne naloge, vključno s številnimi skupnimi kazalniki učinka, katerih uporaba je po potrebi obvezna. Uredbi o ESRR in KS na področju OVE za obdobje 2014–2020 vključujeta skupni kazalnik za „dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov“. Vendar bo vedno potrebno vrednotenje, da se prispevek operacij, ki se finan-cirajo iz skladov kohezijske politike, k spremem-bam pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov in vzorcih porabe razmeji od vpliva drugih zunanjih dejavnikov.

23Dejanska uspešnost sistema ni znana, dokler name-ščena zmogljivost ni dokončana in popolnoma operativna. Dejanska raven proizvodnje energije se spreminja iz leta v leto, kar je odvisno od več para-metrov (vključno z na primer vremenskimi pogoji, zanesljivostjo naprave in uporabo stavbe). Dejanski podatki se sporočajo, potem ko je projekt popol-noma operativen.

24Glede vetrnih projektov na Poljskem, kjer v skladu s Tabelo 1 štirje od petih niso dosegli ciljev, Komisija meni, da bi bilo treba rezultate oceniti v obdobju popolne operativnosti vetrne elektrarne, kar ni veljalo za enega od projektov. Priporočljivo je boljše teritorialno načrtovanje naložb v OVE, ob upošte-vanju posebnih pogojev za zadevni tip OVE na določeni lokaciji. Dejstvo, da projekti OVE včasih ne dosegajo načrtovanih proizvodnih ciljev ali jih dose-gajo le deloma, potrjuje profil visokega tveganja takih naložb in s tem potrebo po javnem financira-nju, da bi dobili projekte, ki so zanimivi za banke in tako spodbujajo zasebno financiranje.


Okvir 5, drugi odstavekKomisija je poljskim organom in partnerstvu „Skupna pomoč pri pripravi projektov v evrop-skih regijah (JASPERS)“ predlagala, naj rezultate in finančno stopnjo donosa projektov vetrnih elek-trarn ovrednotijo na podlagi bolj realističnih ocen. Kazalniki rezultatov bi tako bolje izražali obratovalni čas vetrnih elektrarn.

Okvir 5, tretji odstavekV Združenem kraljestvu sta se dve od petih lokacij odrezali slabše od pričakovanj, ker je bilo povpraše-vanje po sistemih manjše od napovedanega. Organ upravljanja ob koncu operacij načrtuje zbiranje podatkov, da bi pridobili podatke, ki so značilni za lokacijo in bodo dodatno pojasnili, zakaj je bilo povpraševanje manjše od pričakovanega.

26Komisija priznava načela učinkovitosti in uspešno-sti, kot so opredeljena v finančni uredbi EU. V njej je navedeno, da se načelo učinkovitosti nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati ter da se načelo uspešnosti nanaša na doseganje zadanih specifičnih ciljev in želenih rezultatov. Zato Komisija meni, da učinkovi-tosti in uspešnosti ne bi smeli meriti le v megavatih OVE na vložen euro, temveč tudi v smislu splošnega uspeha programa in projektov pri doseganju žele-nih rezultatov.

27Premisleki glede stroškovne učinkovitosti so lahko opredeljeni v merilih za izbiro posameznih inter-vencij. Vendar je namen kohezijske politike širši in vsi operativni programi, ki se financirajo na podlagi kohezijske politike, morajo biti v skladu s cilji poli-tike za krepitev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije ter spodbujanje vsesplošnega skladnega razvoja z zmanjševanjem neskladja med stopnjami razvitosti regij in spodbujanjem razvoja v regijah z najbolj omejenimi možnostmi.

Kohezijska politika je integrirana in temelji na kraju izvajanja, povečan delež OVE pa je eden od več ciljev njenih programov, kar pomeni, da lahko imajo pro-jekti več ciljev hkrati in niso omejeni le na proizvodnjo energije iz OVE. Poleg tega Komisija posebej glede naložb v OVE meni, da je mogoče načrt stro-škovne učinkovitosti opredeliti na več načinov: zelo kratkoročno znižanje stroškov ali srednje- do dolgo-ročno znižanje stroškov z dinamično učinkovitostjo prek inovacij za celovito preoblikovanje našega energetskega sistema v skladu s cilji do leta 2020 in pripravo za obdobje po njem.

28Z Uredbo (ES) št. 1083/2006 se sicer ni zahtevala „ocena potreb“, vendar se Komisija strinja, da bi ta lahko bila koristna. Programi vsebujejo „analizo stanja upravičenega področja ali sektorja glede prednosti in slabosti ter izbrane strategije, s katero naj bi se reagiralo nanje“, kar je splošna zahteva za vse operativne programe, ki se financirajo na pod-lagi kohezijske politike v obdobju 2007–2013.

V obdobju 2014–2020 bodo prednostne osi izbrale eno ali več naložbenih prednostnih nalog v skladu s posebnimi potrebami in okvirom držav članic. Posebni cilji in ustrezni kazalniki rezultatov bodo tako izražali cilje, ki naj bi jih dosegli s posamezno prednostno osjo – v povezavi z analizo stanja in opredeljenimi potrebami politike.

29V obdobju 2007–2013 so se relativni deleži, dode-ljeni naložbam v OVE, razlikovali med državami članicami, kar je treba obravnavati z vidika skupne vsote razpoložljivih sredstev, nacionalnih potreb in prednostnih nalog, ki jih je določila posamezna država članica. Operativni programi kohezijske poli-tike za obdobje 2007–2013 so bili načrtovani in spre-jeti pred sprejetjem podnebnih in energetskih ciljev do leta 2020 in zadevne zakonodaje EU. Premislek glede prispevka v smeri ciljev OVE do leta 2020 se je upošteval naknadno, če in ko so države članice spo-ročile spremembe svojih operativnih programov.


36Za izbiro posebnih projektov so odgovorne same države članice. Kar zadeva premisleke glede stro-škovne učinkovitosti in širših ciljev kohezijske politike, se Komisija sklicuje na svoja odgovora na odstavka 26 in 27.

37Komisija se sklicuje na svoja odgovora na odstavka 26 in 27.

39Komisija se strinja, da se je treba izogibati mrtvim izgubam. Določbe glede stopenj sofinanciranja so opredeljene v členu 53 Uredbe (ES) št. 1083/2006. To samo po sebi ne pomeni, da del naložbenih stroškov projekta nosi končni prejemnik javnih nepovratnih sredstev. Člen 55 iste uredbe vsebuje tudi določbe glede projektov, ki ustvarjajo prihodek. Da bi države članice spoštovale zavezujoče cilje glede OVE, morajo spodbujati naložbe v projekte OVE, ki sami po sebi morda niso zanimivi za banke, ob upošte-vanju profila večjega tveganja takih naložb. Stopnje sofinanciranja projektov državne pomoči za OVE so določene v odločbah o državni pomoči, vendar se pri tem ne uporablja metodologija vrzeli v financi-ranju. Kljub temu pa se izračun vrzeli v financiranju še vedno spodbuja, saj pomaga določiti znesek (ali intenzivnost) pomoči in omejiti državno pomoč pod najvišjo raven, če je to primerno.

Komisija v podporo bolj tržno usmerjenemu pristopu v obdobju 2014–2020 namesto nepovratnih sredstev spodbuja uporabo finančnih instrumentov v pod-poro naložbam, ki naj bi bile finančno izvedljive, ven-dar imajo malo možnosti za zagotovitev zadostnih sredstev iz tržnih virov, kot je predvideno v Uredbi (EU) št. 1303/2013. Podpora finančnih instrumentov v skladu s členom 37(2) zgoraj navedene uredbe temelji na podrobni predhodni oceni, s katero so bili med drugim ugotovljeni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ter ocenjeni ravni in obsegu potreb po javnih naložbah, ki pa hkrati določa vrste podprtih finančnih instrumentov.

Vendar je treba navesti, da naj bi večino naložb na tem področju prispeval zasebni sektor. Države članice in regije morajo zagotoviti, da javna sredstva ne nadomeščajo zasebnih naložb, temveč jih dopolnju-jejo in spodbujajo v skladu s pravili o državni pomoči. Sredstva kohezijske politike bi se morala uporabiti kot dopolnitev k sedanjim nacionalnim programom podpore, da bi se zagotovila dodana vrednost.

30Od sprejetja direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov leta 2009 in pravne zahteve po sprejetju nacionalnih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov se je od držav članic dejansko zahtevalo, naj ustrezno ocenijo potrebe po naložbah v OVE, nacionalni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov pa so temeljili na analizi takih potreb. Pomenijo tudi resno in dobro premišljeno podlago za naložbe v državah članicah, povezane z OVE. Poleg tega je dejstvo, da so bili taki programi sprejeti pregledno in na voljo javno-sti, prispevalo k boljšemu načrtovanju in pregle-dnosti, kar je vsem akterjem, vključno z investitorji in sosednjimi državami članicami, prvič omogočilo, da uskladijo take naložbe, ter s tem k višji dodani vrednosti in stroškovni učinkovitosti. Vendar so bili vsi operativni programi kohezijske politike za obdo-bje 2007–20013 usklajeni s pogajanji in odobreni pred sprejetjem nacionalnih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov (junija 2010).

30, četrta alineaVmesno vrednotenje operativnih programov ni bilo obvezno, razen če ga niso utemeljevale posebne okoliščine, v skladu s členom 48 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

Kljub temu se od leta 2014 vrednotijo vsi projekti v Walesu. Med letom 2014 bo valižanski organ upra-vljanja naročil sintezo vseh vrednotenj operacij, da bi prišel do ugotovitev na ravni programa, vključno s tistimi, ki se nanašajo na operacije na področju energije.

32Komisija se strinja s splošno izjavo, vendar ugotavlja, da niso bile zaznane nobene večje pomanjkljivo-sti pri načrtovanju in izvajanju revidiranih projektov.


Zaključki in priporočila

Skupni odgovor Komisije na odstavka 48 in 52Reforma kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bo odboru za spremljanje zadevnih operativnih programov zagotovila potrebne spodbude za odobritev meril za izbiro, kar bo zagotovilo čim večji učinek tovrstnih naložb. Države članice in regije bodo morale vnaprej sprejeti odločitev, katere cilje želijo doseči z razpoložljivimi sredstvi, in natančno opredeliti, kako bodo merile napredek pri dosega-nju teh ciljev za vsako prednostno os. To bo omogo-čilo redno spremljanje in razpravo o načinu uporabe finančnih sredstev.

V Uredbi (EU) št. 1303/2013 za obdobje 2014–2020 je določeno, da morajo izbirni postopki in merila za izbiro zagotoviti, da operacije prispevajo k dosega-nju posebnih ciljev in rezultatov zadevne prednostne naloge operativnega programa, kar lahko pomeni več ciljev in ne le proizvodnje energije iz OVE. Komi-sija glede velikih projektov od držav članic/organov upravljanja zahteva izvedbo analize stroškov in koristi za vsak velik projekt, vključno z ekonomsko in finančno analizo, da bi dokazali, da je projekt zaželen z gospodarskega vidika (kar pomeni, da koristi družbi) ter da je prispevek sredstev kohezijske politike potreben, da bo projekt finančno izvedljiv in, v nekaterih primerih, zanimiv za banke, ob upo-števanju profila tveganja naložbe. V okviru analize stroškov in koristi se zahteva analiza možnosti, ki med drugimi vidiki upošteva ekonomske in finančne premisleke, kot so čim nižji stroški gradnje, da bi bilo mogoče izbrati najboljšo možnost, hkrati pa čim bolj povečali koristi projekta za družbo.

Komisija se sklicuje tudi na svoje odgovore na odstavke 25, 26, od 28 do 32, 36, 37 in 39.

Okvir 7Projekt vetrnih elektrarn na Poljskem je prejel od 22 do 70 % vseh upravičenih naložbenih stroškov, do največ 10 milijonov EUR. Ugotoviti je mogoče, da se za sofinanciranje EU pri velikih projektih vetrnih elektrarn, to je projektih, ki jih ocenjuje Komisija, uporablja stopnja 22–25 %.

42Glede nacionalnih mehanizmov javnega financi-ranja se je dejansko zahtevalo, da so ta sredstva dopolnjena s sredstvi kohezijske politike v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1083/2006. Sredstva ESRR, ki dopolnjujejo sedanje mehanizme financi-ranja, imajo finančno dodano vrednost, saj je tako mogoče storiti več, kot če ne bi bilo sredstev kohe-zijske politike. Ko gre za dodano vrednost, ni treba spreminjati narave politike.

44Komisija opozarja, da je za dodano vrednost EU pri izboljšanju upravnih zmogljivosti potreben čas. Naložbe v OVE so razmeroma novo področje kohezijske politike in potrebnega bo nekaj časa za uveljavitev učinkov takega učenja.

45Komisija se sklicuje na svoj odgovor na odstavek 7.

46Komisija se sklicuje na svoj odgovor na odstavek 29.


– prispevek podpore k razvoju trgov za energijo iz obnovljivih virov v državah članicah in EU;

– prispevek sredstev EU k stroškovno in ener-getsko učinkovitemu doseganju ciljev OVE, ob hkratnem spodbujanju inovacij in razvoja tehnologije (cilji celovite energetske politike in politike podnebnih sprememb EU).

Komisija se sklicuje tudi na svoje odgovore na odstavke 42, 46 in 47.

Priporočilo 1Komisija v skladu z okvirom za kohezijsko politiko ne sodeluje pri izbiri projektov, razen pri odobritvi velikih projektov.

Vendar novi regulativni okvir za obdobje 2014–2020 prek vsebine sprejetih programov in logike ukrepa-nja, ki vključuje kazalnike rezultatov in učinka ciljev, zajete v prednostnih oseh, od začetka zagotavlja, da bodo države članice projekte izbrale čim bolj v skladu s priporočilom Sodišča.

Komisija bo lahko na podlagi okvira uspešnosti, dolo-čenega za vsak operativni program, prek mejnikov, ki se nanašajo le na kazalnike, tudi spodbujala in pregledovala uspešnost programov. Kadar se s pre-gledom uspešnosti zagotovijo dokazi, da prednostna naloga ni dosegla mejnikov, ki se nanašajo le na finančne kazalnike in kazalnike učinka ter oprede-ljene ključne faze izvajanja, in da država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za odpravo težave, lahko Komisija začasno ustavi celotno vmesno plačilo ali njegov del ali na koncu uporabi finančne popravke. Takemu programu se ne dodeli rezerva za uspešnost.

50Komisija je države članice nenehno opozarjala na šibkost nacionalnih upravnih sistemov. Ta pravna zahteva je obravnavana tudi v členu 13 direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Komisija to spremlja in analizira v dvoletnih poročilih o napredku na področju energije iz obnovljivih virov.

Komisija se sklicuje tudi na svoje odgovore na odstavke od 17 do 21.

51Komisija se sklicuje na svoje odgovore na odstavke od 23 do 25.

53Komisija meni, da so bile naložbe kohezijske politike v OVE izvedene v skladu s cilji in zahtevami veljav-nega zakonodajnega okvira. Njena stališča glede evropske dodane vrednosti kohezijske politike so bila predstavljena junija 2011 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom „The added value of the EU budget“ (Dodana vrednost proračuna EU). Meni, da je treba pri analizi dodane vrednosti sredstev EU na tem področju upoštevati naslednje dejavnike:

– prispevek podprtih tehnologij in projektov k doseganju ciljev OVE v EU, vključno s spod-bujanjem tehnološkega razvoja in inovacij, ter prispevek k zagotavljanju priložnosti za zaposli-tev in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in izoliranih območjih;

– prispevek podprtih projektov k doseganju ciljev OVE in napredku izvajanja nacionalnih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov (vključ-no z upoštevanjem prispevka k spodbujanju OVE v različnih sektorjih (OVE – električna ener-gija, OVE – gretje in hlajenje ter OVE – prevoz));


Vendar je kohezijska politika integrirana in temelji na kraju izvajanja, povečan delež OVE pa je le eden od njenih številnih ciljev. Tako lahko zlasti drugi cilji kohezijske politike, kot je spodbujanje inovacij, ute-meljijo izbiro tehnologij, ki niso najbolj stroškovno učinkovite. V Uredbi (EU) št. 1303/2013 je določeno, da morajo izbirni postopki in merila za izbiro zago-toviti, da operacije prispevajo k doseganju poseb-nih ciljev in rezultatov zadevne prednostne naloge operativnega programa, kar lahko pomeni več ciljev in ne le proizvodnje energije iz OVE.

Komisija bo glede velikih projektov v programskem obdobju 2014–2020 še naprej zahtevala izvedbo analize stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo. V okviru analize stroškov in koristi se zahteva analiza možnosti, ki med drugimi vidiki upošteva ekonomske in finančne premisleke, kot so stroški gradnje, da bi bilo mogoče izbrati najboljšo možnost, hkrati pa čim bolj povečali koristi projekta za družbo.

Priporočilo 1, druga alineaKomisija sprejema to priporočilo. Države članice je nenehno opozarjala na potrebo po zagotovitvi stabilnosti v regulativnem okviru ter poleg tega ves čas kritizirala pogoste in retroaktivne spremembe v regulativnih okvirih držav članic. Ta vprašanja so obravnavana v sporočilu Komisije iz novembra 2013 z naslovom „Vzpostavitev notranjega trga z ele-ktrično energijo in čim boljši izkoristek javnega posredovanja“, Smernicah Evropske komisije za oblikovanje programov podpore za obnovljive vire energije in Smernicah o uporabi mehanizmov sode-lovanja na področju energije iz obnovljivih virov5.


Komisija v skladu s pravnim okvirom za obdo-bje 2014–2020 prav tako krepi predhodne pogoje-nosti za sredstva, s čimer zagotavlja, da so uvedeni potrebni pogoji za njihovo učinkovito izvajanje.

Komisija poleg tega prek dejavnega in nepreki-njenega sodelovanja z državami članicami svetuje organom upravljanja, naj v izbirne postopke in merila za izbiro projektov OVE vključijo priporočila Evropskega računskega sodišča. Zdaj se zahteva, da je prispevek k pričakovanim rezultatom prednostne osi vključen v merila za izbiro.

Priporočilo 1, prva alineaKomisija deloma sprejema to priporočilo. Komisija se strinja, da se je treba izogibati mrtvim izgubam. V podporo bolj tržno usmerjenemu pristopu v obdo-bju 2014–2020 namesto nepovratnih sredstev spod-buja uporabo finančnih instrumentov v podporo naložbam, ki naj bi bile finančno izvedljive, vendar imajo malo možnosti za zagotovitev zadostnih sredstev iz tržnih virov, kot je predvideno v Uredbi (EU) št. 1303/2013. Podpora finančnih instrumentov v skladu s členom 37(2) zgoraj navedene uredbe temelji na podrobni predhodni oceni, s katero so bili med drugim ugotovljeni nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ter ocenjeni ravni in obsegu potreb po javnih naložbah, ki pa hkrati določa vrste podprtih finančnih instrumentov.

Komisija se tudi strinja, da morajo programi teme-ljiti na ustreznih ocenah potreb. V Uredbi (EU) št. 1303/2013 je zato navedeno, da partnerski sporazum za obdobje 2014–2020 določa analizo razlik, razvojnih potreb in potencialov rasti. Temu primerno morajo biti utemeljene izbire v vsakem operativnem programu. Tudi zahteve, ki izhajajo iz direktive o spodbujanju uporabe energije iz obno-vljivih virov (npr. strateški pristop, ocena potreb in nacionalni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov), bodo zagotovile optimalno načrtovanje naložb v OVE v okviru kohezijske politike.


Priporočilo 2Komisija sprejema to priporočilo in meni, da ga je sama izvedla. Države članice morajo upoštevati njene Smernice za oblikovanje programov pod-pore za obnovljive vire energije iz novembra 2013. Tudi načrtovane smernice o energetski in okoljski pomoči bodo prispevale k povečanju stroškovne učinkovitosti programov podpore držav članic za energijo iz obnovljivih virov.

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:

• en izvod: na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);

• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi: pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm), pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm), pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:

• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

Plačljive naročnine:

• pri prodajnih zastopnikih Urada za publikacije Evropske unije (http://publications.europa.eu/others/agents/index_sl.htm).

QJ-A

B-14-006-SL-C ISSN

1831-094X

Evropsko računsko sodišče je ocenilo rezultate projektov proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ki se sofinancirajo iz skladov kohezijske politike in prispevajo k cilju EU na področju obnovljivih virov energije do leta 2020. Prišlo je do zaključka, da pri več naložbenih projektih, čeprav so dosegli načrtovane izložke, stroškovna učinkovitost ni bila vodilno načelo ali pa ti niso imeli prave dodane vrednosti EU. Sodišče je priporočilo, naj Komisija pri programih podpore, ki jih sofinancira EU, spodbuja načelo stroškovne učinkovitosti, države članice pa naj vzpostavijo stabilen in predvidljiv regulativni okvir na področju energije iz obnovljivih virov. Poleg tega naj države članice uporabljajo minimalna merila stroškovne učinkovitosti, prilagojena okoliščinam projektov, ter okrepijo dodano vrednost EU z izboljšanjem izvajanja, spremljanja in vrednotenja projektov.

EVROPSKO RAČUNSKOSODIŠČE

Documents

Podpora iz skladov kohezijske politike za proizvodnjo energije iz