FINANCE, sreda, 16. decembra 2009, št. 244www.finance.si

REHA

BILIT

ACIJA

OGLASNA PRILOGA

Zaradi stresa in staranja več potreb po rehabilitaciji Strokovnjaki opozarjajo, da bo zaradi stresnega življenja in staranja prebivalstva v bližnji prihodnosti vse več potreb po rehabilitaciji vseh oblik. 27

»Izometrično testiranje lahko med dru-gim koristno in varno uporabljamo pri ugotavljanju napredka rehabilitacije po ortopedskih in travmatoloških posegih na sklepih in kosteh,« pravi Luka Slabe iz centra za ortopedijo in športne po-škodbe Artros. 29

Soča

opr

ema

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 16. decembra 2009, št. 244www.finance.si28

4 tisoč bolnikov letno potre-

buje rehabilitacijo po mož-ganski kapi.

▶

Pet desetletij slovenske rehabilitacije

Tri temeljne vrste rehabilitacije

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Avtor prispevkov: Vlado Kadunec

Trženje:Ksenija ZajecTel.: (01) 51 30 566E-pošta: ksenija.zajec@finance.si

Računalniški prelom: Romina Colnarič

Lektoriranje: Julija Klančišar

Rehabilitacija je oglasna priloga časnika Finance.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo, opozarjajo, da bo zaradi stresnega življenja in staranja prebivalstva v bližnji prihodnosti vse več potreb po re-habilitaciji vseh oblik. Čedalje več bo kroničnih obolenj, bolečin in nevroloških obolenj, svoje pa bo k povečanju potreb po rehabilita-ciji dodal tudi razvoj (urgentnega) medicinskega zdravljenja, ki bo tudi po hudih poškodbah znalo ohraniti vse več življenj.

Največ je možganskih kapi »Po uspešnem medicinskem

zdravljenju po poškodbi ali mož-ganski kapi oziroma drugi bolezni, ki je prizadela posameznika, tega najprej naučimo jesti, piti, hoditi in drugih osnovnih življenjskih funkcij,« pojasnjuje prof. dr. Hele-na Burger, strokovna direktorica Univerzitetnega rehabilitacijske-ga inštituta Republike Slovenije – Soča (URI – Soča). Potem se je treba vprašati, ali se je posa-meznik sposoben vrniti v svoje življenjsko in delovno okolje. Bol-nik se mora soočiti z dejstvom, da praviloma ne bo mogel živeti kot prej, da bo verjetno potreboval neke pripomočke, da bo lahko opravljal življenjske funkcije.

»Velika težava je, če se ugoto-vi, da prizadeti ne bo mogel sa-mostojno živeti, da ne bo mogel

živeti v domačem okolju, ampak bo moral v primerno institucijo,« pravi sogovornica. Poudarja, da starejše ljudi sprejmejo domovi za ostarele, za mlajše pa družba še ni zadovoljivo poskrbela. »Psiho-socialna rehabilitacija je zato naj-bolj izpostavljen del sicer nujno potrebnega celostnega procesa rehabilitacije. Težnja v naši stroki je čim bolje poskrbeti za bolnika,

Z obnovljenim telesom in duhom nazaj v življenje Rehabilitacija je aktiven celosten in proces bio-psihosocialnega prilagajanja telesno ali du-ševno prizadete osebe za vnovično vključevanje v družbeno življenje in delo Končni cilj vsake reha-bilitacije je zmanjšanje prizadetosti in oviranosti na najmanjšo možno mero. Je razvoj preostalega potencia-la organizma do take stop-nje, ki zagotavlja optimalno vključitev poškodovanega ali bolnega v življenjsko okolje. Če popolno okrevanje ni možno, se vključijo v sebi najprimernejše družbeno okolje.

RAZVRSTITEV

ZGODOVINA Psihosocialna rehabilitacija je najbolj izpostavljen del sicer nujno potrebnega celostnega procesa rehabilitacije.

Tako pravi prof. dr. Helena Burger, strokovna direktorica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča.

▶

Imamo premalo razvito mrežo rehabilitacijskih centrov na regijski oziroma lokalni ravni.

Tako pravi mag. Robert Cugelj, direktor Univer-zitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča.▶

3.500 ljudi letno prizadenejo hude poškodbe

glave, zaradi katerih je nujna obširna rehabilitacija.

▶120

ljudi vsako leto prizadene okvara hrbtenice.▶

300-400 ljudi mora vsako leto skozi proces rehabilitacije zaradi

amputacije.▶

da se lahko vrne v domače okolje in tu živi kar se da kakovostno ži-vljenje,« razlaga Burgerjeva.

Pomanjkanje vrhunskih strokovnjakov

»Med našimi najbolj perečimi problemi je pomanjkanje vrhun-skih strokovnjakov posameznih profilov,« pravi Robert Cugelj, direktor URI – Soča. Ker je re-

Medicinska rehabilitacija je prizadevanje za dosego takšne stopnje zdravja, kakršna je bila pred boleznijo ali poškodbo, ozi-roma vsaj približanje taki stopnji.

Poklicna rehabilitacija je pri-zadevanje za vrnitev bolnika ali poškodovanca na njegovo delov-no mesto ali, če to ni mogoče,

▶

▶

usposobitev za drug poklic. Socialna rehabilitacija je

vključitev v reševanje socialne problematike, ki se pojavi z bo-leznijo ali invalidnostjo in zajema bolnika in njegovo okolje. Da je rehabilitacija uspešna, morajo biti vse tri vrste združene v celo-sten proces.

▶

habilitacije po možganski kapi največ, bi bilo treba po njegovem mnenju razmišljati o večjem sa-mostojnem centru za celostno rehabilitacijsko oskrbo ljudi po možganski kapi. »Imamo tudi premalo razvito mrežo rehabi-litacijskih centrov na regijski oziroma lokalni ravni, kamor bi lahko odšli bolniki po celostni rehabilitaciji, ki je sicer mogoča

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča (URI – Soča) je največji slovenski rehabilitacijski center, kjer lahko kot edini v državi s ponudbo celostne rehabilitaci-je na leto oskrbijo do 13 tisoč bolnikov. Center se je razvil po drugi svetovni vojni iz zamisli akademika dr. Bogdana Breclja, da bi ustanovili šolo za fiziote-

▶ rapevte. Tedanji Zavod za re-habilitacijo invalidov, ki je odprl vrata leta 1962, je do danes postal mednarodno uveljavljena ustanova, ki lahko po najsodob-nejših metodah pomaga pri tež-jih poškodbah ali obolenjih, ki za dalj časa prizadenejo človekovo sposobnost gibanja in ovirajo njegovo samostojnost v vsakda-njem življenju in delu.

Ožjemu krogu strokovnega osebja, ki bolnika poskuša spra-viti v življenjsko stanje, ki bo čim bolj podobno tistemu pred poškodbo ali boleznijo, lahko po-magajo inženirji elektrotehnike, pomembno vlogo ima negovalka, ne nazadnje pa tudi arhitekt, ki mora vedeti, kaj potrebuje gibalno ovirana oseba, in to upoštevati pri načrtovanju prostorov, kjer bo takšna oseba bivala.

Fiziater je kapitan ekipe Fizikalna in rehabilitacijska

V rehabilitaciji se skriva veliko poklicev prihodnostiFizikalna in rehabilitacijska medicina sta samostojni medicinski stroki Rehabilitacija je celosten pro-ces, kjer uspeh zagotavlja samo timsko delo. Člani rehabilitacij-ske ekipe so navadno zdravnik fiziater, medicinska sestra, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, socialni delavec, specialisti medicine dela, prometa in športa, psiholog, psihoterapevt, protetik, inženir ortopedske tehnike, maser in še kdo, ki bi lahko s svojim znanjem v specifičnih primerih pripomogel k čim uspešnejši rehabilitaciji posameznika.

le v ljubljanskem URI – Soča,« opozarja sogovornik.

V kratkem nova ambulantna služba

Na URI – Soča razmišljajo o novih specializiranih programih na področju kroničnih obolenj, več pozornosti pa bi bilo treba po Cugljevih besedah nameniti tudi rehabilitaciji bolnikov, ki so

preboleli raka. V kratkem bodo vzpostavili novo ambulantno službo, leta 2011 pa bodo dokon-čali športno dvorano. »Upam, da bomo v petih do sedmih letih dogradili specializiran center za obvladovanje kroničnih bolečin, v tem času pa naj bi v rehabi-litacijskih programih dodobra zaživela že tudi robotika,« na-poveduje Cugelj.

medicina (fiziatrija) sta samo-stojni medicinski stroki, ki se ne uveljavljata le v rehabilitacijskem procesu, temveč tudi na področju preventive in zdravljenja športnih poškodb. Fiziatrija je veja medicine o uporabi svetlobe, toplote, vode, elektrike in mehanike pri diagnozi, preventivi in terapiji zdravstvenih motenj. Specialisti fizikalne in re-habilitacijske medicine delujejo na področju preprečevanja, diagno-sticiranja in zdravljenja posledic telesnih ter duševnih bolezni in poškodb.

Na začetku svoje »obnovitve-ne« poti se bolnik sreča s speciali-stom fizikalne in rehabilitacijske medicine oziroma z zdravnikom fiziatrom, ki vodi in koordinira rehabilitacijski tim. Področje njegovega dela obsega zdravljenje posledic bolezni in okvar perifer-nega živčevja, bolezni in poškodb možganov ter hrbtenjače, živčno-

mišičnih obolenj, poškodb skeleta in sklepov, vnetnih revmatskih in degenerativnih bolezni ter inter-nističnih obolenj vključno s posle-dicami amputacij udov. Fiziater poleg diagnostike in predpisovanja terapij predpisuje tudi medicin-sko tehnične pripomočke, kot so opornice in proteze, ki gibalno in duševno oviranim omogočajo lažje gibanje in življenje.

Fizioterapevt Fizioterapevt je zdravstveni

delavec, ki z vzgojnimi in fiziote-rapevtskimi metodami vzdržuje, vzpostavlja in izboljšuje psihofi-zične sposobnosti ter zmogljivo-sti zdravih, v razvoju motenih in bolnih ljudi. Za opravljanje poklica fizioterapevta je treba končati tri-letni dodiplomski strokovni pro-gram, ki ga razpisuje Visoka šola za zdravstvo. Fizioterapevt za uspeš-no delo potrebuje tudi lastnosti,

kot so telesna moč, vzdržljivost, vztrajnost, hitrost in mirnost gi-bov, dober vid, stabilno ravnotežje, zelo dober (o)tip, dobro zaznavanje prostora, zaznavanje sprememb v položaju telesa in gibanju, spo-sobnost neverbalne komunikacije in drugo.

Delovni terapevt Delovni terapevt bolnika uči iz-

vajanja veščin, kot so pisanje, vožnja z invalidskim vozičkom, uporaba ročne proteze, vodenje gospodinj-stva, razvijanje delovnih navad in drugo, kar potrebuje prizadeti za vr-nitev v življenje. Za opravljanje po-klica delovnega terapevta se zahteva visokošolska strokovna izobrazba, kjer študent pridobiva teoretična in praktična znanja na področjih delovne terapije in kliničnih pred-metov, kot so anatomija, psihiatrija, nevrologija, travmatologija, ortope-dija, psihologija in drugo.

Zelo iskani logopedi V rehabilitacijski stroki v Slo-

veniji najbolj primanjkuje zdrav-nikov in kliničnih psihologov, ze-lo iskani pa so tudi logopedi, saj jih, predvsem za odrasle, lahko preštejemo skorajda na prste ene roke. Logoped pomaga vsem, ki imajo motnje v govoru, oziroma prizadete zaradi bolezni in po-škodb ponovno uči govorjenja. Osnovno izobrazbo si pridobi z dodiplomskim študijem logo-pedije, ki traja osem semestrov. V Sloveniji se študij navezuje na problematiko usposabljanja oseb z motnjami sluha na kate-dri za defektologijo na Pedagoški fakulteti.

Glede na napovedi o narašča-jočih potrebah po profilih, ki so zastopani v rehabilitacijskem timu, lahko rečemo, da so to vsekakor poklici, pri katerih se za službo ne bo treba bati.

REHABILITACIJAFINANCE, sreda, 16. decembra 2009, št. 244www.finance.si 29

ARTROS, center za ortopedijo in športne poškodbe

SPECIALISTI NI ORTOPEDSKI PREGLEDI•

PREVENTIVNI PROGRAMI IN SVETOVANJE PRI VADBI •

ZA REKREATIVNE ŠPORTNIKE

DIGITALNA RENTGENSKA IN ULTRAZVO NA •

DIAGNOSTIKA

REHABILITACIJSKI PROGRAMI Z IZOKINETI NO •

DINAMOMETRIJO

ARTROSKOPSKI OPERATIVNI POSEGI•

Tehnološki park 21 | 1000 Ljubljana

www.artros.si | T: 01 518 7063

Obrazec pošljite na:

Morela okulisti d.o.o.

Center za očesno refraktivno kirurgijo

Tehnološki park 21 | 1000 Ljubljana

www.morelaokulisti.si

T: 01 510 23 40

Če bi želeli postati prejemnik brezplačne revije Vid & Gib nam pošljite spodnji obrazec.

Da, želel/a bi prejemati brezplačno revijo Vid&Gib.

Ime, priimek

Naslov

Poštna številka in kraj

E-naslov

Nova revija VID & GIBStrokovni nasveti s področja zdravja gibal, športnih poškodb ter vida sodijo med najpogosteje iskane medicinske informacije. Revija Vid & Gib vam prinaša kakovostne in najnovejše informacije o možnostih pose-gov za trajno odpravo dioptrije in izboljšanje vida kot tudi številne nasvete s področja preventive športnih poškodb ter o možnostih zdravljenja ortopedskih obolenj gibal.

Redna telesna aktivnost, sploh v obliki športa, je zdrava in ima do-kazano številne pozitivne učinke tako na gibala kot na celotno telo. A športna aktivnost ne prinaša le pozitivnih učinkov, temveč je povezana tudi z večjim tveganjem za nastanek poškodb gibal. Glav-ni dejavniki tveganja za nastanek poškodb, povezanih s športom, so starost nad 40 let, neustrezna predhodna telesna pripravlje-nost, nepravilno načrtovanje in stopnjevanje obremenitev pri treningu, opuščanje ogrevanja ter neprimerna oprema.

Metode so vse bolj znanstveno podprte

Metode, ki se uporabljajo v pre-ventivi in rehabilitaciji poškodb gibal, so postale bolj znanstveno podprte. Ena izmed temeljnih in-strumentalnih metod je izokine-tična dinamometrija. Izvajajo jo v ljubljanskem centru za ortopedijo in športne poškodbe Artros, kjer s pomočjo najsodobnejših znanj in medicinskih pripomočkov odpra-vljajo težave z gibali in v okviru mož-nosti prizadetim sklepom povrnejo njihove optimalne funkcije.

Kaj je izokinetična dinamometrija?

»Izokinetična dinamometrija je fiziološko instrumentalno mer-jenje mišične moči v dinamičnih razmerah. Pri tej tehniki merjenja mišične moči lahko ugotavljamo silo, zmogljivost in vzdržljivost različnih mišičnih skupin pri krožnih gibih v različnih sklepih z

določeno in izbrano hitrostjo giba. Ročica izokinetičnega sistema, v katero je vpet del preiskovanega uda, se namreč giblje z znano in vnaprej izbrano hitrostjo,« razlaga Luka Slabe iz centra za ortopedijo in športne poškodbe Artros.

Med meritvijo izokinetične-ga giba nadzirajo pospeševanje in hitrost giba v sklepu, ob tem pa merijo in beležijo proizvedeno silo kot navor v posameznih kotih skle-pa med kotnim gibanjem. Kotna hitrost giba je vnaprej določena, stalna in nadzorovana, medtem ko je obremenitev spremenljiva in, kar je najpomembneje, stalno

prilagojena sposobnosti mišic, da ustvarjajo silo. To pomeni, da se ob povečevanju napora preisko-vanca veča le upor ročice proti gibu, hitrost giba pa ostaja ena-ka. Če je mišična moč slaba ali pa moč krčenja mišice omejuje bolečina, se ustrezno zmanjšuje tudi upor ročice in s tem obre-menitev mišic.

Ugotavljanje napredka rehabilitacije

Izometrično testiranje lahko koristno in varno uporabljamo pri ugotavljanju napredka rehabilita-cije po ortopedskih in travmatolo-

ških posegih na sklepih in kosteh, po konzervativnem zdravljenju poškodb mehkih tkiv (denimo natrganin mišic, daljša imobili-zacija) kot tudi pri spremljanju učinka treninga mišične moči in vzdržljivosti. Izredno pomem-ben podatek, ki ga pridobimo z izokinetičnim testiranjem, je pri-merjava moči agonističnih in an-tagonističnih mišic, saj je ustrezno razmerje moči med njimi ključno za preprečevanje poškodb kot tudi za učinkovito in varno gibanje v športnih disciplinah, za katere so značilne hitre spremembe smeri gibanja ali pojemkov oziroma po-speškov med igro.

Zdravljenje da, a še boljša je preventiva

Uporabnost izokinetične di-namometrije pa ni omejena le na testiranje. Zaradi možnosti prila-gajanja upora glede na proizvede-no mišično silo je naprava zelo primerna za vadbo v celotnem poteku rehabilitacije. Še posebno dobro pa se zaradi večje varnosti izkaže v zgodnjem obdobju po poškodbi, saj natančna kontrola proizvedene mišične napetosti zmanjšuje tveganje za ponovi-tev ali nastanek novih poškodb. V kasnejših fazah rehabilitacije nam pomaga odkrivati nesoraz-merja med močjo posameznih mi-šičnih skupin, kar je pomemben podatek za nadaljnje načrtovanje in usmerjanje vadbe in kasneje tudi športnega treninga. Podob-no uporabna se je izokinetična dinamometrija izkazala tudi pri preventivi športnih poškodb, saj lahko z obdobnimi testiranji še pred razvojem poškodbe zaznamo in izmerimo porušena razmerja v aktivaciji različnih mišičnih sku-pin. Z ustreznim preventivnim programom vadbe zatem ta neso-razmerja lahko tudi odpravimo, še preden nastane poškodba.

Sodobne metode v preventivi in rehabilitaciji športnih poškodbIzometrično testiranje lahko med drugim koristno in varno uporabljamo pri ugotavljanju napredka rehabilitacije po ortopedskih in travmatoloških posegih na sklepih in kosteh Medicinska znanost je na področju zdravljenja športnih poškodb v zadnjem dese-tletju izjemno napredovala. Metode, ki se uporabljajo v preventivi in rehabilitaciji poškodb gibal, so postale bolj znanstveno podprte.

Urba

n Št

eblja

j

»Izokinetična dina-mometrija je tehnika merjenja mišične moči, s katero lahko ugota-vljamo silo, zmogljivost in vzdržljivost različnih mišičnih skupin pri krožnih gibih v različnih sklepih z določeno in izbrano hitrostjo giba,« pravi Luka Slabe iz centra za ortopedijo in športne poškodbe Artros.

▶Možnost različnih načinov treninga propriocepcije

»Med vsemi uporabnostmi te metode ne smemo pozabiti še na možnost različnih načinov trenin-ga propriocepcije. Gre za občutek zaznavanja položaja sklepa v pro-storu, ki je izjemno pomemben pri pravilnem izvajanju gibov ter za pravilno aktivacijo mišic. Značilno se po poškodbah ali operativnih posegih sposobnost propriocepci-je bistveno zmanjša. Spodbujanje propriocepcije z ustrezno vadbo je torej eden ključnih elementov vsake rehabilitacije poškodb gi-bal,« pojasnjuje Luka Slabe.

Razmah uporabe izokinetič-

ne dinamometrije v rehabilita-ciji pomeni začetek nove dobe na področju preprečevanja in zdravljenja športnih poškodb. Programi fizikalne terapije in treninga se s to metodo zdaj oblikujejo povsem individualno glede na instrumentalno izmer-jeno funkcijo mišic, objektivno izmerjeno napredovanje mišične moči pa daje podlago za stopnjeva-nje intenzitete treninga. Celoten proces rehabilitacije, ki temelji na izokinetični dinamometriji, je tako učinkovitejši in varnejši, kasnejša obdobna testiranja pa pomembno zmanjšujejo tveganje za ponovitev poškodb.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 16. decembra 2009, št. 244www.finance.si30

ZAVOD | Ljubljana

®

®

®

Kot enega od primerno uspo-sobljenih svetovalcev na področ-ju izvajanja storitev zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve leta 2006 izbralo tudi Zavod Papilot. Ta je na območju celotne države povezan v poslovni sistem, v katerem je zaposlenih 45 stro-kovnih izvajalcev in 31 invalidov. Zaradi dolgoletnih izkušenj na področju spodbujanja zaposlo-vanja je bil zavod v letu 2008 na podlagi javnega naročila Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) iz-bran tudi za izvajalca storitev usposabljanja za učinkovitejši nastop na trgu dela za obdobje

2008–2010 v območnih službah ZRSZ v Ljubljani, Kopru, Sevnici in Murski Soboti.

Krepitev socialnega podjetništva

»Zavod Papilot se v okviru izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije povezuje s pod-jetji ter skupaj z njimi poišče in pripravi primerno delovno mesto za posameznega rehabilitanda,« pojasnjuje Doroteja Volovec, so-cialna pedagoginja in direktorica Zavoda Papilot. Na eni strani je treba pomagati delodajalcu, ki mu je treba predstaviti, kakšni ukrepi, finančne spodbude in strokovne pomoči so mu na voljo pri zapo-slovanju invalidov, na drugi strani pa je zaradi uspešne vključitve v delovno okolje potrebna tudi predhodna priprava invalida.

Razvoj novih in inovativnih pristopov pri delu z ljudmi je po besedah sogovornice ena od temeljnih dejavnosti Zavoda Pa-pilot. »Uresničujemo jo z lastnim razvojnim timom in skozi sodelo-vanje v domačih in mednarodnih projektih, kjer v rehabilitacijske pristope z izmenjavo dobrih praks v naše okolje vpeljujejo najnovej-še strokovne smernice.«

Center za dnevno oskrbo starejših

Poslovni sistem Papilot ima poleg programov zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije in aktivne politike zaposlovanja tudi center za dnevno oskrbo starejših, kjer zagotavljajo kakovostno preživljanje časa starostnikov, ki potrebujejo spremljanje. Letos so dejavnost centra nadgradili s središčem za preventivo in obravnavo de-mence, ki se imenuje Rozin vrt. Ta poleg informiranja, usmer-janja in individualnega sveto-vanja uporabnikom in njiho-vim svojcem ponuja tudi širok spekter zanimivih preventivnih delavnic, kot so šola spomina, literarni krožek, telovadba in dihalne vaje, očesna gimnastika, vodeni sprostitveni program, glasbene delavnice in razno-vrstne ustvarjalne delavnice.V sklopu poslovnega sistema Papilot pa po vsej državi delu-je tudi več centrov za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, kjer poskušajo poiskati potrebno pomoč in rešitve za žrtve ka-znivih dejanj in jim ublažiti akutne stiske, ki se pri tem pojavljajo.

Primerna delovna mesta za invalide

Za uspešno vključitev invalida v delovno okolje je treba usposobiti tako delodajalca kot invalida

Po uvedbi kvotnega siste-ma, ki podjetja obvezuje k zaposlovanju invalidov, se je zanimanje za zaposlova-nje teh oseb med podjetji povečalo. Da pa bi podjetja osebe s statusom invalidov lahko čim bolj uspešno in dolgoročno integrirala v svoje delovno okolje, sta jim poleg finančnih spod-bud na voljo tudi svetovanje in pomoč pri njihovem postopnem uvajanju v delo.

V poslovnem sistemu Papilot so center za dnevno oskrbo starejših letos nadgradili s središčem za pre-ventivo in obravnavo demence, ki se imenuje Rozin vrt. Fotografija je z odprtja omenjenega središča.

▶

»Naše temeljno poslanstvo je usposabljanje in zaposlovanje brezposelnih težje zaposljivih in invalidnih oseb. Izvajamo pro-izvodne, storitvene in strokov-ne programe, kot so lončarska, mizarska in šiviljska dejavnost. Med naše storitvene dejavnosti uvrščamo še čiščenje, urejanje zelenih površin ter razna vzdr-ževalna dela. Od leta 2006 smo pooblaščeni koncesionar za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije in izvajalec pro-grama socialne vključenosti. Na sedežu v Mariboru in enoti v Murski Soboti je skupaj 50 za-poslenih, od tega je več kot 40 odstotkov invalidov,« so se na kratko predstavili v invalidskem podjetju Ozara.

Ekipa strokovnjakov različnih strok

Programe zaposlitvene rehabilitacije v Ozari vodi in izvaja strokovni tim, ki ga sestavljajo strokovnjaki raz-ličnih strok, kot so specia-

list medicine dela, specialist psihiater, psiholog, sociolog, delovni terapevt in tehnolog. Skupaj se trudijo razviti delov-ne spretnosti invalidnih oseb, prepoznavajo njihova znanja ter spremljajo razvoj naučenih in pridobljenih spretnosti. Pri tem namenjajo posebno skrb tudi oblikovanju pozitivnej-še samopodobe invalidne osebe, kar tej povečuje mož-nosti za uspešnejše delovno vključevanje.

Ozarino strokovno osebje s svojimi aktivnostmi invalidne osebe še uči prilagajanja raz-meram in vedenju v delovnem okolju. Z vrnitvijo in vključe-vanjem v (delovno) okolje jim poskušajo vrniti občutek ko-ristnosti in samopotrjevanja v družbeni skupnosti ter jih tako zagotoviti tudi določeno materialno eksistenco. Na ta način se preprečuje invali-dova socialna izključenost in marginalizacija.

Razbijanje predsodkov Med svoje naloge v invalid-

skem podjetju Ozara štejejo tu-di prizadevanje za izboljšanje delovnih razmer, zagotavlja-nje in ohranjanje zaposlitev za (ne)zaposlene invalide ter vklju-čevanje drugih udeležencev v njihove programe. Enako po-membno je tudi razbijanje pred-sodkov o drugačnosti invalidnih oseb, kar počnejo s predstavlja-njem njihovih delovnih in stro-kovnih programov v lokalnem okolju. »Tako (so)prispevamo k vzpostavitvi invalidom prijazne regije,« še poudarjajo v invalid-skem podjetju Ozara.

Vsak si zasluži svojo priložnostDa bi ljudem s težavami v duševnem zdravju in dru-gimi oviranostmi, ki zmanj-šujejo možnosti za njihovo zaposlitev, olajšali vključi-tev v družbeno in delovno okolje, se je leta 2005 v invalidskem podjetju Ozara zbralo strokovno podkovano osebje, ki takšnim ljudem z individualnim pristopom in skupnim načrtovanjem ponuja vso potrebno pomoč ter tako pripomore k njihovi boljši opremljenosti za samostojno in kakovostno življenje.

»Uspešni smo, če imajo invalidi občutek, da so res dobili pravo pomoč,« pravijo v invalidskem podjetju Ozara, kjer se ukvarjajo z usposabljanjem in zaposlovanjem brezposelnih težje zaposljivih in invalidnih oseb.

▶

Rehabilit

Programe zaposlovanja in-validov smo v Sloveniji poznali že pred uveljavitvijo omenjene zakonodaje, a sta kronično po-manjkanje sredstev in slabša organiziranost preprečevala stalnost njihovih izvajanj. Za-radi nedorečenosti v državnem proračunu izvajalci programov tedaj niso mogli primerno na-črtovati svojih aktivnosti, saj niso vedeli, koliko denarja jim bo namenjeno. Pogosto so dejav-nosti, ko je zmanjkalo denarja, preprosto ustavili. Današnji zakon zagotavlja finančno tr-dnost in predvidljivost izva-janja programov zaposlitvene rehabilitacije tako za delovno aktivne kot brezposelne inva-lide, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.

Zaradi enakih možnosti in-validov iz različnih delov države je ta zagotovila tudi enako do-stopnost do programov reha-bilitacije. Ustanovila je mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabi-litacije, ki je razpletena po vsej državi. Poleg javnega zavoda Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča (URI – Soča) te programe izvajajo še zasebni koncesionarji.

Na rehabilitacijo je treba čim prej

Zaposlitveno rehabilitacijo je treba začeti čim prej, saj daljši bolniški dopust povečuje nevar-nost, da se invalid ne bo želel vrniti v delovno okolje. Raziska-ve kažejo, da se po dve- do trile-tnem obdobju nevključenosti v delo zares vrne na delo le okoli 10 odstotkov invalidov. »V druž-bi bi bilo nujno treba premišlje-no vzpostaviti take mehanizme, ki bi utrjevali prepričanje, da se delo splača. Ne pa, da je morda invalidnina enaka ali celo večja kot zaslužek. Država bi morala za rehabilitacijske programe

InvalidoCilj zaposlitvene rno delo, se zaposlimeni svojo poklic

Pojem zaposlitvena reha-bilitacija se je v Sloveniji uveljavil šele leta 2005, ko je bil sprejet zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Takrat je zaposlitev postala pravica vsakega invalida. Za njo stoji država, ki zagotavlja sredstva za usposabljanje, s pomočjo katerega se invalid lahko vrne na trg dela.

REHABILITACIJAFINANCE, sreda, 16. decembra 2009, št. 244www.finance.si 31

34 tisoč invalidov je zaposlenih v

slovenskih podjetjih.

12 tisoč invalidov je prijavljenih

na zavodih za zaposlovanje po vsej državi.

▶

▶

Kaj je zaposlitvena rehabilitacija Zaposlitvena rehabilitacija je celota aktivnosti, katerih cilj je

usposobiti invalida za opravljanje določenih del, za poklic oziro-ma za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Storitve zaposlitvene rehabilitacije obsegajo svetovanje, spodbujanje in motiviranje invalidov za aktivno vlogo pri zaposlovanju, pomoč pri sprejema-nju lastne invalidnosti in seznanjanje z možnostmi vključevanja v usposabljanje in delo ter pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev. Izvajalec pripravlja tudi mnenja o invalidovi ravni delovnih sposobnosti in znanj, delovnih navadah in poklicnih interesih. Del aktivnosti je namenjen razvijanju socialnih spretnosti in veščin. S svojo mrežo podjetij izvajalec rehabilitacije invalidu nato pomaga pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve, pa tudi analizira in izdela načrt prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja zanj. Pri zaposlitvi invalidu omogoči še strokovno pomoč pri uva-janju na delovno mesto.

▶

Več kot 150 let tradicije

Tople vrelce so ljudje v La-škem poznali že dolgo, kopališče pa so odprli leta 1854 in v kraj je začela zahajati tudi dunajska visoka družba. Med prvo sve-tovno vojno so toplice v Laškem prevzele vlogo zdravilišča za vojake, po drugi svetovni vojni pa je razvoj, ki je potekal v sode-lovanju z regionalnimi bolnišni-cami in zdravstvenimi domovi po vsej Sloveniji ter ortopedsko, nevrološko, travmatološko in nevrokirurško kliniko v Ljubljani, sledil predvsem potrebam zdra-vstvene službe.

▶

Naravni zdravilni dejavnik zdravilišča je termalna voda s temperaturo 32 do 34 stopinj Celzija, ki obogatena s kalcijem, magnezijem, natrijem in drugi-mi primesmi s svojo blagodejno toploto blaži bolečino in lajša gibanje. Raziskave, opravljene na Inštitutu Bion, so pokazale, da ima laška termalna voda zelo kakovostno biopolje, ki pozitiv-no vpliva na biopolje organiz-mov, kar je pomembno tako pri rekonvalescenci kot pri regene-raciji in zdravljenju.

Največji center za rehabilitacijo po možganski kapi

»Z 230-člansko ekipo zdrav-

nikov specialistov za termo-, elektro-, hidrobolično ali ma-gnetno terapijo, fizioterapevtov, maserjev in drugega osebja in seveda s pomočjo termalne vode dosegamo dobre rezultate pri zdravljenju degenerativnega sklepnega in zunajsklepnega revmatizma ter težav s hrbte-nico. Sprejemamo bolnike z mišičnimi, nevrološkimi, gine-kološkimi in kožnimi obolenji ter smo največji center za reha-bilitacijo po možganski kapi,« opisuje Cvetka Jurak, vodja Zdravilišča Laško, ki je urejeno tako, da lahko gibalno ovirane osebe nemoteno pridejo v prav vse dele kompleksa.

Terapije so usmerjene k slovenski tradiciji

Zaradi spodbujevalne ener-gije, ki blagodejno deluje na telo in krepča voljo duha, so v zdravilišču razvili tudi progra-me dobrega počutja. Posebnost terapij je usmerjenost k sloven-ski tradiciji – medu. Obiskoval-cem ponujajo masaže, obloge ali kopeli z medom, poleg tega pa v Laškem razvijajo tudi tako imenovano vinoterapijo, kjer je osnova zrelo grozdje.

»Večina obiskovalcev v naše

zdravilišče, kjer imamo v hotel-skem kompleksu 360 postelj, od tega sto v negovalnem oddelku s 24-urno strokovno oskrbo, pride prek napotnice zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zaradi široke in inovativne po-nudbe dobrega počutja pa k nam prihaja tudi vse več gostov, ki si sami plačajo različne kombina-cije naših storitev,« je povedala Cvetka Jurak.

V Laškem se cedita voda in medTermalna voda blaži bolečino in olajša gibanje

Zdravilišče Laško oziroma Center za medicinsko rehabilitacijo se je za današnje potrebe preobli-koval v Družbo Thermana, ki s tremi programskimi enotami – Zdravilišče Laško, Wellness Park in Dom starejših – zaokroža ponudbo kakovosti bivanja in kulturo zdravega načina življenja, še posebno pa je namenjena ljudem, ki imajo težave z gibanjem ali bi se tem težavam radi izognili.

ZGODOVINA

Raziskave, opravljene na Inštitutu Bion, so pokazale, da ima termalna voda v Laškem zelo kakovostno biopolje, ki pozitivno vpliva na biopolje organizmov, kar je pomembno tako pri rekonvalescenci kot pri re-generaciji in zdravljenju.

▶

»Rehabilitacija je bila uspe-šna le, če je bolnik sposoben spet plačevati davke« je rek, ki so si ga izmislili ameriški stro-kovnjaki, nam pa ga je zaupal mag. Klemen Grabljevec, predsednik Združenja za fizi-kalno in rehabilitacijsko me-dicino pri Slovenskem zdravni-škem društvu. Kako pomembna je rehabilitacija, po njegovem govori podatek, da v ZDA vsak v rehabilitacijo vloženi dolar v državni proračun povrne 35 dolarjev. Rehabilitacija namreč

zmanjša potrebe po zdravljenju akutnih zapletov, bolniki zaradi nje postanejo bolj samostojni in so zato potrebe po denarni podpori in pomoči negovalcev manjše, ne nazadnje pa je učin-kovitejše tudi vračanje bolnikov v socialno in poklicno okolje. »V socialni državi mora veljati, da je kakovost človeškega življenja po poškodbi ali bolezni enako pomembna kot preživetje sa-mo. A po uspešnem zdravlje-nju, ki mu je rešilo življenje, se bo bolnik srečal s težkimi

posledicami in predvsem z omejenim in regijsko neena-komerno razvitim dostopom do rehabilitacije, predvsem, če je ta potrebna daljši čas ali celo vse življenje,« pravi sogovornik. Kot dodaja, se na zagotavljanje kakovosti življenja bolnikov s trajno okvaro ali boleznijo pri nas gleda kot na vrednost, pri tem pa se žal pozablja, da je to v resnici vrednota. »Koliko snovalcev zdravstvene politike razume razliko?« se sprašuje Grabljevec.

tacija je vrednota

nameniti večji delež, kot ga sicer namenja za vzdrževanje neaktivnih invalidov,« razlaga Janez Vidmar, predstojnik Cen-tra za poklicno rehabilitacijo v URI – Soča.

Država spodbuja zaposlovanje invalidov

Vidmar pravi, da je država z uvedbo kvotnega sistema, ra-znimi finančnimi podporami in davčnimi olajšavami v zadnjih letih veliko naredila za spodbu-janje zaposlovanja invalidov. V nedavni raziskavi 40 do 50 odstotkov podjetij priznava, da invalide zaposlujejo zaradi raz-ličnih finančnih ugodnosti, 40 odstotkov pa jih je povedalo, da

so med prijavljenimi na razpise za prosta delovna mesta, če so ustrezali pogojem, pač spreje-mali tudi invalide. Približno 15 odstotkov anketirancev je izjavilo, da invalide zaposlujejo, ker so z njimi že imeli pozitiv-ne izkušnje. Največji zadržek pri njihovem zaposlovanju pa je, poleg omejitev, zaradi katerih ne morejo opravljati vsakega dela, tudi pomanjklji-va izobrazba.

Garanti strokovnosti Da delo izvajalca zaposlitvene

rehabilitacije dosega strokovne normative, skrbi Združenje iz-vajalcev zaposlitvene rehabili-tacije. Združenje tudi postavlja

ova vrnitev na trg delarehabilitacije je, da se invalid usposobi za ustrez-i, obdrži zaposlitev in v njej napreduje ali pa spre-no kariero

OPREDELITEV ŠTEVILKI

»Država bi morala za rehabilitacijske programe nameniti večji delež, kot ga sicer namenja za vzdr-ževanje neaktivnih invalidov,« razlaga mag. Janez Vidmar, predstojnik Centra za poklicno rehabilitaci-jo v URI – Soča.

▶ »V združenje smo povezani zato, da vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije na enak in kakovosten način izvajajo svoje storitve,« pravi Karl Destovnik, predsednik skupščine Združenja izvajalcev zaposli-tvene rehabilitacije.

▶

normative, ki so podlaga za stro-kovni izpit in licenco rehabili-tacijskega svetovalca. »V zdru-ženje smo povezani zato, da vsi izvajalci zaposlitvene rehabilita-cije na enak in kakovosten način izvajajo svoje storitve, skrbimo pa tudi za izobraževanje in za-stopanje pred državnimi organi. Združenje ima resno operativno funkcijo razvijanja strokovne-ga dela izvajalcev rehabilitacije. Naša naloga je tudi informiranje delodajalcev, podjetja, ki želijo zaposliti invalide, se lahko za pomoč vsekakor obrnejo na nas. Na enem mestu bodo izvedeli vse potrebno,« je povedal Karl Destovnik, predsednik skupšči-ne Združenja.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 16. decembra 2009, št. 244www.finance.si32

Soča oprema d.o.o. Linhartova 51, Ljubljana

Tel. št. 01 / 437 42 52 Mob. 051 220 726

socaoprema@siol.net

- - - - www.socaoprema.si - - - - PRODAJA, IZPOSOJA IN SERVIS PRIPOMOČKOV

Uporabniki te opreme še kako dobro vedo, kako olaj-šujoč je denimo njihovim po-trebam prirejen stol za pomoč pri tuširanju, kako prijazni so razni ročaji, posebne omarice s servirno mizico, kako srečni so, da gredo lahko samostojno po opravkih ali na sprehod s pomočjo bergel, hodulj s ko-lesi ali morda z invalidskimi vozički oziroma trikolesnimi skuterji. Ti ljudje tudi vedo, kako pomembno je, da lah-ko dobro spijo na prirejenih posteljah s premišljeno obli-kovanimi blazinami proti pre-ležaninam. Priprave, oprema in orodja, ki se običajnemu človeku zdijo komaj vredni pozornosti, ljudem z gibal-nimi težavami pomenijo dra-

ter bolniških in negovalnih postelj. V sodelovanju s pri-znanimi tujimi proizvajalci re-habilitacijskih pripomočkov in bolniške opreme ponujajo vse za popolno opremljenost do-mov za ostarele, zdravstvenih domov, bolnišnic, zdravilišč in drugih objektov za ljudi, ki potrebujejo dodatno oskrbo. Da bi bodoči uporabnik lahko preveril, ali je pripomoček pri-meren za njegove potrebe, mu v Soči Opremi pred nakupom omogočajo testiranje, proizvo-de na zalogi pa v 24 urah do-stavijo kamorkoli po Sloveniji. Možen je tudi najem za krajše ali daljše obdobje z možnostjo odkupa.

Inovativni pripomočki Ena izmed novejših in učin-

kovitejših naprav se imenuje Motomed. To je pripomoček za aktivno ali pasivno gibalno terapijo oziroma vadbo rok in nog. Vadba poveča gibljivost,

Ni uspešne rehabilitacije brez ustreznih pripomočkovPrave in uspešne rehabili-tacije ni brez na dolgoletnih izkušnjah zasnovane opre-me, ki je posebej prirejena gibalno oviranim ljudem.

Naprava Motomed je pripomoček za aktivno ali pasivno gibalno te-rapijo oziroma vadbo rok in nog.▶

gocen pripomoček za čim bolj polno življenje.

Po poškodbi ali bolezni se pot k čim bolj normalnemu življenju začne z rehabilitacijo in fizio-terapijo, ki razgibava in krepi. Sodobni tehnološko dovršeni in hkrati tudi inovativni pripomoč-ki pri tem povečujejo bolnikovo gibljivost, koordinacijo gibov, večajo mišično moč in izbolj-šujejo spretnosti rok ali nog ter njihovo vzdržljivost.

Vsa oprema na enem mestu V podjetju Soča Oprema

so se v 40-letnem poslovanju naučili učinkovito pomagati ljudem, ki imajo različne gi-balne težave pri vsakdanjih opravilih. V široki paleti svoje ponudbe imajo proizvodnjo, prodajo in servis medicinske in kirurške opreme, ortoped-skih in rehabilitacijskih pripo-močkov, invalidskih vozičkov

ublaži krče, zmanjšuje boleči-ne ter izboljša sposobnost hoje. Primerna je za uporabo v fizio-terapiji ali doma in zmanjšuje krče (kontrakture), povečuje fleksibilnost mišic in prepre-čuje tromboze. Uporablja se za terapije po možganski kapi ali pri para- oziroma tetraplegiji, cerebralni paralizi, Parkinsovi bolezni in drugih boleznih, ki zmanjšujejo mobilnost.

Inovativen priročni pripomo-ček, ki združuje več naprav v eni, je tudi stojka Struzzo, ki služi kot pripomoček za vstajanje oziro-ma sedanje, kot vertikalizator in omogoča gibanje v stoječem sta-nju po ravnih oziroma gladkih površinah. Primerna je za upo-rabnike s težavami hrbtenice, ki jim denimo omogoča vstopanje in izstopanje iz avtomobila, se-danje na straniščno školjko ali kavč, pomaga pa tudi pri števil-nih drugih dejavnostih.

Obe napravi, ki sta še v razvoj-ni fazi, nam je predstavil Zlatko Matjačić, predstojnik službe za razvoj in raziskave v URI – Soča. Robot za rehabilitacijo prizadete roke bolnika po možganski kapi z različnimi nastavitvami omogoča urjenje rame, komolca in zapestja. V svetu že obstajajo podobne na-prave, ki stanejo od sto tisoč evrov naprej. »Pri nas se trudimo razviti napravo, ki bo desetkrat cenejša,« pravi Matjačič. Dodaja, da robot nikakor ne bo nadomestil fizio-

terapevta, saj se človeškega fizio-terapevtskega dotikanja in preta-kanja energije ne da nadomestiti. »Iščemo le postopke, da bi lahko z enakim številom osebja oskrbeli večje število ljudi z gibalnimi teža-vami,« razlaga sogovornik. Tako si predstavlja fizioterapevtske klube, kjer bi pod strokovnim nadzorom enega ali dveh fizioterapevtov s pomočjo večjega števila robotov lahko vadilo veliko bolnikov naen-krat, napravo pa bi lahko posojali tudi na dom.

Razvoj e-rehabilitacije Druga smernica, ki se uveljavlja

po vsem svetu, je telerehabilitacija oziroma izvajanje rehabilitacije na daljavo. Matjačić s sodelavci raz-vija napravo za vnovično učenje vzpostavljanja ravnotežja telesa v stoječem položaju, s katero se uporabnik lahko nagiba v vse sme-ri. Primerna je predvsem za ljudi po prestani možganski kapi, ki se morajo spet naučiti nekaterih gi-bov oziroma lovljenja ravnotežja in hoje, pravilnega prenašanja te-že in obvladovanja svojega telesa. Nadaljevalna terapija na domu bi lahko skrajšala obravnavo v prezasedenih rehabilitacijskih inštitutih, bolniki pa bi bili s tera-pevtom povezani prek interneta. Zdravstveni sistem bi imel tako manj stroškov, saj bolnika zara-di razgibalnih vaj ne bi bilo treba občasno hospitalizirati ali ga vsak dan voziti na terapijo.

Demonstracijsko stanovanje za invalidne in starejše

Na URI – Soča so uredili tudi demonstracijsko stanovanje. Tu testirajo opremo in pripomočke različnih tehnologij, ki bi lahko ljudem z različnimi vrstami inva-lidnosti in starejšim v domačem okolju pomagali do samostojnega in varnega bivanja. Z daljinskim upravljalnikom ali govornim uka-zom je v tako opremljenem sta-novanju mogoče odpirati vrata in okna, dvigovati in spuščati zavese, upravljati televizijo, radio, telefon, vklopiti in izklopiti ogrevanje in še marsikaj drugega.

»Potrebna je še vrsta testiranj in usklajevanj, da bo tehnološka domača oskrba komercialno zani-miva in bo lahko zaživela v praksi,« poudarja Matjačič. Napoveduje, da bi lahko vse opisane naprave in sisteme v praksi začeli uporabljati v petih do desetih letih.

Rehabilitacijo bo kmalu mogoče izvajati na daljavoPri rehabilitaciji bodo pomagali tudi roboti, ne bodo pa za-menjali terapevta, saj se človeškega dotika ne da nadomestitiRazvoj rehabilitacijske tehnologije v svetu gre v smeri robotike in rehabilitacije na daljavo. V razvojnem oddelku Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča (URI – Soča) smo si ogledali dve napravi prihodnosti, robota za rehabilitacijo prizadete roke in napravo za stojo na mestu, ki bo omogočala tako imenovano telerehabilitacijo.

Robot za rehabilitacijo prizadete roke s senzorji zaznava silo, s katero bolnik z omejenimi gibalnimi sposobnostmi roke premika ročico, da bi na računalniškem ekranu »čebelico približal cvetu«. Če je moči oziroma sile premalo, naprava sorazmerno pomaga, če je je preveč, pa se ne odzove.

▶

Zlatko Matjačić, predstojnik službe za razvoj in raziskave v URI – Soča predstavlja napravo za vnovično učenje vzpostavljanja ravno-težja telesa v stoječem položaju. Ta denimo uporabniku ponuja vajo, imenovano hoja v parku, kjer se na zaslonu sreča z vrsto ovir (luža, kamen, vzboklina …) in se jim poskuša izogniti. Prek internetne ko-munikacije je povezan s terapevtom, ki ga nadzoruje in mu pomaga z raznimi napotki.

▶