Ocenjevanje tveganja zaradi onesnaženosti podzemne vode -

primer MOL

Tveganje

• Splošna definicija tveganja– tveganje je verjetnost za pojav določene

posledice– tveganje je možnost utrpeti škodo– tveganje je verjetnost, da bomo imeli probleme

Tveganje

m

cic

n

ii

nm

icic ppT

1/

1

,

1,/

jjkjjkkj

n

kkj

n

kjjkk

n

kkj

jj VkCdCCAECQCQdt

dCV

,,

1

',

1,

1, /)(

i

iN

Mii

i

iM

Lii

i

iL

Kii

i

iK

ii SSSS

1111

Zdravstveno tveganje

Verjetnost, da se pojavi ena ali več škodljivih posledic pri posamezniku ali skupini zaradi izpostavljenosti določeni kemikaliji oziroma onesnaževalu pod določenimi pogoji.

Okoljsko tveganje

Verjetnost, da se pojavi ena ali več škodljivih posledic na kakem okoljskem elementu (sestavini) zaradi prisotnosti določene snovi pod določenimi pogoji.

Definicija tveganja - merila

• Zgodovina (vojne, hrana, finance, gospodarstvo, politika, zdravje, okolje in zdravje)

• Verjetnost za pojavljanje konkretnih posledic

• Namen: ugotoviti ali se s posledicami strinjamo – jih toleriramo ali bomo kaj storili, da se jim izognemo ali jih zmanjšamo

Odločanje o tveganju

• Tolerabilnost (sprejemljivost?)– Občutljivost– Dojemanje– Sposobnost (finančna, tehnična, znanje)

• Ukrepanje– glede pogostnosti pojavljanja posledic– glede intenzitete in obsega posledic

Sestavini tveganja

• Nevarnost (snov ali situacija; lastnosti snovi in/ali fizikalno določljive okoliščine, najpogosteje interpretirane preko energijskega potenciala)

• Izpostavljenost (snovi ali energiji)

Kako pogosto se lahko pojavijo specifične posledice?

Okoljsko tveganje

• kronično/akutno

• izredni dogodki (dodatna ocena pogostnosti)

• kazalci: izguba kakovosti okoljskih sestavin, izginotje vrst

• Prva stopnja: ali bodo preseženi normativi?

Zdravstveno tveganje• Za rakotvorne snovi – ni praga

– Vsaka izpostavljenost pomeni tveganje– Linearnost odvisnosti “doza-učinek” tudi pri nizkih dozah– Naklon premice je merilo tveganja (pove kako “močna” je

določena snov v smislu rakotvornosti): nizek naklon, nizek potencial

– “faktor naklona” za oralno in dermalno izpostavljenost (doza)– “enota tveganja” za izpostavljenost preko dihanja – inhalacija

Zdravstveno tveganje

• Za nerakotvorne snovi – prag– referenčna doza (za oralno in dermalno

izpostavljenost)– referenčna koncentracija (za izpostavljenost z

dihanjem)– verjetnost se ne izračunava (pač pa razmerje

med dejansko/ocenjeno in referenčno vrednostjo; če je razmerje pod 1, tveganja ni!?)

Zdravstveno tveganjeSZO IARC OPIS

A 1 dokazan povzročitelj raka pri ljudeh (zadostni podatki)

B1 2A verjeten povzročitelj raka pri ljudeh (omejeni podatki za človeka, zadostni za živali)

B2   verjeten povzročitelj raka pri ljudeh (nezadostni podatki za človeka)

C 2B možen povzročitelj raka pri ljudeh

D 3 se ne uvršča med povzročitelje raka pri ljudeh

E 4 dokazano ne povzroča raka pri ljudeh

Zdravstveno tveganje - izpostavljenost

• Osredotoča se na populacije in scenarije izpostavljenosti (načini, trajanje, intenzivnost)

• Razlikuje med spoloma, upošteva starost, telesno težo itd. (pomembno za oceno količine zaužite hrane, vode, količino vdihanega zraka idr.)

Zdravstveno tveganje - doza

• TDI – Treshold Daily Intake (podatki o poskusih na živalih – morfološke spremembe organov, spremembe v rasti in življenski dobi, ter iz preteklih epidemioloških študij)

• NOAEL – No Observed Adverse Effect level• LOAEL – Lowest Observed Adverse Effect Level

f

LOAELali

f

NOAELTDI

Primer• NOAEL za atrazin je 0,5 mg/kg/dan• Varnostni faktor je 1000• TDI je 0,5 g/kg/dan• Predpostavke:

– do 50 % snovi se vnese v organizem z vodo, ostalo po drugih poteh– dnevno do 10% z vodo– 70 kg težek človek popije 2 L vode na dan– prireditve predpostavk za dojenčke, mladostnike, nosečnice, matere

dojilje– prireditve za rakotvorne snovi– prireditve za upoštevanje navad ljudi (npr. koncentriranje snovi z

obdelavo hrane in pri pripravi pijač, itd

Kako je z vodo? Je varna ali ni varna?

• Zaenkrat še!• “Jutri” morda ne bo

več!• Kaj lahko storimo?• Koliko nas bo stalo?• Kdaj bo konec

negotovosti?

• Ni varna!• Kaj naj storimo?• Kdaj bomo rešeni

grožnje?• Ali se lahko

dogovorimo kako naprej?

• Koliko nas bo stalo?

Namen študije za MOL

• Izdelava LPVO• Ugotoviti stanje

– Kakšna je kakovosti podzemne vode?– Kakšna in kolikšna so tveganja?– Ali jih je možno/treba zmanjšati?

• Preučiti, kaj je treba storiti najprej• Oceniti tehnično izvedljivost in potrebna

sredstva za možne ukrepe

Podatki meritev - monitoring

• Ocena doslednosti meritev za obravnavano obdobje

• Način podajanja rezultatov

Merjeni parametri po letih

1997 1998 1999 2000 2001

atrazin atrazin atrazin atrazin atrazin

- - kadmij kadmij kadmij

- - - - 2,6-diklorobenzamid

pesticidi skupno

pesticidi skupno

pesticidi skupno

pesticidi skupno

pesticidi skupno

benzen - - - -

trihalometani skupno

- - vsota lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov

vsota lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov

nitrati nitrati nitrati nitrati nitrati

Izmerjene vrednostiSkupni pesticidi v pitni vodi po vodarnah

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002

Čas

sk

up

ni

pe

sti

cid

i, g

/l

Hrastje

Iški Vršaj

Jarški prod

Kleče

Šentvid

Izmerjene vrednostiAtrazin v pitni vodi po vodarnah

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002

Čas

sk

up

ni

pe

sti

cid

i, g

/l

Hrastje

Iški Vršaj

Jarški prod

Kleče

Šentvid

Izmerjene vrednostiSkupaj trikloretilen in perkloretilen v pitni vodi po vodarnah

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002

Čas

Tri

klo

reti

len

+ p

erk

lore

tile

n,

g/l

Hrastje

Iški Vršaj

Jarški prod

Kleče

Izmerjene vrednostiKoncentracija nitrata v pitni vodi po vodarnah

0

10

20

30

40

50

60

1.1997 1.1998 1.1999 1.2000 1.2001 1.2002

Čas

Nit

rat

(mg

/l) Hrastje

Iški Vršaj

Jarški prod

Kleče

Šentvid

Analize – izbor onesnaževal

Onesnaževalo Kakovost podatkov

Preseženost ali približevanje mejni vrednosti

Trend naraščanja onesnaženosti (koncentracij)

Učinek na zdravje

Atrazin X X ?,X X

Benzen X Ni normativa za podzemno vodo

?,X X

Nitrati X X X X

Perkloretilen X X X X

Trikloroeten X X X X

Zdravstveno tveganje

• Za odraslega, uravnoteženo maksimalno izpostavljenega človeka (70 kg, 2 L/dan tekočine na dan, 30 letna izpostavljenost povprečnim najvišjim koncentracijam onesnaževal)

• Za odraslega, povprečno izpostavljenega človeka (70 kg, 9 let, 1,4 L tekočine dnevno)

• Za mladostnika (24 kg, 6 let, 0,6 L tekočine dnevno)

• Pristop in referenčni podatki o relacijah “doza-učinek”, dozah, koncentracijah: EPA, SZO

Okoljsko tveganje

• Verjetnost slabšanja kakovosti okoljskega medija (sestavine)

• Cena za preprečitev ali izboljševanje stanja

• Kateri ukrep je najboljši (analiza stroškov in koristi za alternative)

RezultatiOnesnaževalo Konc. (g/L) Nevarnostni

kvocientVerjetnost

pojava levkemije

Nevarnostni indeks

atrazin 0,2 0,0002 oralna

3,6 E-7 derm.

n.p. n.p.

benzen 1 n.p. 7 E-7 (skupno)

n.p.

BTX 4 n.p. 1 E-6 oralna

1 E-6 inh.

2 E-7 derm.

n.p.

perkloretilen 4 0,0110 oralna

0,0070 derm.

n.p. n.p.

nitrati 25.000 0,4281 oralna

0,0009 derm.

0,4472 (?)

Rezultati – zdravstveno tveganje

• Zrak– Prezgodnja smrt najmanj 120 prebivalcev Ljubljane

letno. Koncentracija 32 µg/m3 PM10. Če izboljšamo kakovost zraka na 10 µg/m3 bo 80 mrtvih manj letno.

– Potreben ukrep: ureditev prometa!

• Vode– Velikost tveganja:

nitrat>atrazin>lahkohlapni XCH >benzen (?)

– Potrebni ukrepi: številni!

Rezultati – okoljsko tveganje

• Verjetnost nadaljevanja onesnaževanja realna

• Čakati in s tem tvegati poslabšanje? Koliko bi nas čakanje stalo?

Primerjava tveganj iz različnih virov

• Podatki iz zdravstvenega letopisa

• Zdravje v Sloveniji 2001

• Okoljski problemi v MOL– Odpadki– Hrup– Raba prostora– Identiteta

Ukrepi in stroški

• Ukrepi: 1. nadzor, 2. izboljševanje kakovosti, 3. iskanje novega vira vode

• Stroški: od nekaj 100 milijonov do nekaj deset milijard SIT za posamezne ukrepe

Ukrepanje

emisija imisija izpostavljenost učinek

ukrepi za zmanjšanje

okoljskega in zdravstvenega

tveganja

ukrepi za zmanjšanje zdravstvenega tveganja

Ukrepanje

obramba-preventiva

obramba-kurativaobramba-kurativa

Ukrepanje

Ukrepanje

Ukrepi, odgovornosti, prioritete

Ukrep Pristojnost Prioritetnost

Nadzor kakovosti MOP, MZ, MOL, JP VO-KA

visoka

Režim rabe zemljišč MOL, MOP, MKGP, lastniki zemljišč

visoka

Tehnične izboljšave na vodovodnem in

kanalizacijskem sistemu

JP VO-KA, MOL, MOP, MZ

visoka

Čiščenje vode JP VO-KA, MOL, MOP, MZ, MKGP

Srednja do visoka

ŠRO, CPVO MOL, MOP, MKGP, MP Srednja do visoka

Iskanje novega vira JP VO-KA, MOL, MOP, MZ, MKGP

Srednja do visoka

Obveščanje javnosti JP VO-KA, MOL visoka

Kaj študija ni oziroma česa ne podaja?

• Ne podaja kriterijev sprejemljivosti tveganja – te določa družbena moč, sposobnost in razvitost

• Ni edina opora za odločanje

• Ni kompleten nabor znanj o tveganjih – ocene je treba periodično ponavljati.