Fakulteta za informacijske študije

2011/2012

1Zakaj študirati na FIŠ?

Zakaj študij informatike?

Kaj je informatika?

Kdo potrebuje informatike?

2 3

O fakulteti

Zakaj študij informatike?

Zakaj na FIŠ?

Prijavni roki in vpis

Bolonjski študijski programi 2010/2011

Zaposljivost diplomantov

Študijska programa 1. stopnje

Študijski program 2. stopnje

Študijski program 3. stopnje

Za nami je uspešno leto

Drugi o nas

Kazalo

Pripravili in uredili: Klavdija Macedoni, Marjana Miškovič

Oblikovanje: Solos d.o.o.

Fotografije: Ajda Zorko

Založila: Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu

Naklada: 1000 izvodov

Januar 2011

4 5Fakulteta za informacijske študije je mlada fakulteta, a je že po slabih treh letih od ustanovitve trdno uvrščena v omrežje središč znanja s področja informacijsko komunikacijske tehnologije.

Študijski proces izvajamo mladi, a zelo strokovni profesorji in asistenti. Ker imajo skupine študentov na FIŠ v povprečju okrog 25 študentov, pri nas študentje niso številka, amak osebe z imenom, obrazom in s talenti, ki jih prepoznavamo in razvijamo.

Študij dodatno bogatimo z obiski strokovnjakov iz podjetij in tujih univerz, z organizacijo domačih in mednarodnih konferenc ter zimskih in poletnih šol. Študente vključujemo tudi v raziskovalno in razvojno delo za domače in tuje naročnike. S tem zagotavljamo, da naši diplomanti ne bodo samo dobri poznavalci informacijsko komunikacijske tehnologije, ampak bodo obvladali tudi družbene in organizacijske okvirje, v katere je treba vpeti to tehnologijo. Diplomanti naših študijskih programov Informatika v sod-obni družbi bodo povezovali oddelke za informatiko z ostalimi oddelki, da bo organizacija s pomočjo informacijske tehnologije hitreje dosegla svoje cilje. S svojo širino bodo sposobni reševati kompleksne probleme in generirati nove ideje.

Posebno pozornost namenjamo vabljenju študentov iz drugih regij. V Novem mestu je mogoče dobro študirati, kakovostno živeti, se zabavati, po študiju pa tudi dobro zaslužiti v velikih podjetjih iz regije ali pa z ustano-vitvijo lastnega podjetja. Znanje in poznanstva, ki jih dobite med študijem na FIŠ, vam bodo omogočili uspešen začetek kariere.

doc.

dr.

Janez

Povh

deka

n Fa

kulte

te z

a in

form

acijs

ke š

tudi

je

Z jasnimi cilji.

Ne verjamem, da želite ostareti že v teh mladih letih. Vsak, prav vsak od vas nosi v sebi neizkoriščen potencial. Slej ko prej ga boste našli in dovo-lite nam, da vam pri tem pomagamo.

Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je po stažu mlada inštitucija, imamo pa zagon, voljo in moč, da študijski proces sproti prila-gajamo potrebam študentov in regije, ki vas bo nekaj let kasneje uspešno zaposlovala. V študijski proces že skoraj po pravilu vključujemo strokovn-jake iz prakse, takšne, ki dihajo, delajo in živijo v in za IT okolje. Že v drugem letu našega pozicioniranja na akademski in znanstveni zemljevid Slovenije smo študijski proces nadgradili s projektnim delom za gospodarstvo, z zimsko in poletno šolo, študente pa podprli tudi z razvojem tutorskega sis-tema, ki omogoča hitrejše in lažje vključevanje novih študentov v študijsko življenje ter razreševanje tako študijskih kot tudi življenjskih problemov v celotnem času študija.

Ne zadovoljite se s povprečnostjo, ne ostarite mladi, izkoristite svoj po-tencial!

doc.

dr.

Nadja

Dam

ijpr

odek

anja

za

izob

raže

vanj

e

Za močan potencial.

6 7Vizija FIŠ je postati najboljši slovenski, v desetih letih pa eden vodilnih ev-ropskih centrov znanosti in stroke na področju informacijskih študij. Zelo ambiciozen, vendar uresničljiv cilj, kajti razvoj na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij je čedalje hitrejši, hkrati pa ostaja to področje izredno odprto za vse ambiciozne ljudi z novimi idejami, v katere verjame-jo, in za katere so pripravljeni garati.

Na fakulteti se pri svojem raziskovalnem delu intenzivno povezujemo z najboljšimi domačimi in tujimi raziskovalnimi ustanovami, in tako skrbimo za razvoj našega znanja. Hkrati se pri razvojnem delu povezujemo z re-gionalno industrijo, pri čemer se znanje in ideje pretakajo v obeh smereh. Na ta način intenzivno delamo na tem, da jugovzhodna Slovenija v res-nici postane regija znanja. Pri tem nas vodi zavezanost k znanstveno raziskovalni in razvojni odličnosti, odličnost študija in družbeno odgov-ornemu delovanju.

S stalnim prenavljanjem in razvojem znanja ter povezovanjem z industrijo skrbimo za to, da se naši študentje spoznajo z relevantnimi problemi in sodobnimi tehnologijami, in so tako pripravljeni na naloge, ki jih čakajo po zaključku študija. Naš študijski program je verjetno prvi na tem področju, ki je bil sestavljen v intenzivnem sodelovanju z gospodarstvom, kar pred-stavlja izrazito prednost na trgu dela za bodoče diplomante tega progra-ma in seveda za podjetja, ki bodo tako prišla do bolj ustreznih kadrov.Zavedamo se, da smo sooblikovalci znanosti in stroke na področju in-formacijskih študij. Z nenehno izmenjavo in prenosom znanja dvigujemo raven znanja v družbi s ciljem višje kakovosti življenja in konkurenčnosti na ravni regije, države in Evrope.

Thomas Alva Edison: »Genij je en odstotek inspiracije in 99 odstotkov trdega dela.«

Na trdnih temeljih.

doc.

dr.

Bla

ž R

odič

prod

ekan

za

znan

stve

no-r

azis

kova

lno

deja

vnos

t

Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je mlada institucija, močno vpeta v lokalno okolje pa vendar globalna, saj mlajšim generaci-jam omogoča črpanje znanja iz svetovne širine. Fakulteta ima tako v svo-jih vrstah zaposlene ugledne profesorje iz Slovenije in tujine.

Kljub svoji mladosti pomembno sooblikuje znanost na različnih področjih in s tem soustvarja pogoje za razvoj družbe znanja. Eno temeljnih vodil fakultete je zagotavljanje visokega nivoja pedagoškega kot tudi razisko-valnega dela. Predanost kakovosti je ključni pogoj za zagotavljanje rasti fakultete in v prvi vrsti za prenos najnovejših dognanj na mlade generacije, na katerih temelji razvoj sodobnega sveta, četudi se same morda tega še ne zavedajo. Unikaten preplet družboslovja ter tehnike daje študentom možnost, da pridobijo na eni strani splošno širino razumevanja sveta v katerem živimo, na drugi strani pa pomembna tehnična znanja, ki jih uposabljajo za nekatere najbolj iskane poklice sodobnega svete, vezane na obvladovanje informacijsko komunikacijskih tehnologij. Čeprav je ena poglavitnih prednosti fakultete vpetost v lokalno okolje znotraj katerega poskuša vzpostaviti pomembno družbeno odgovorno vlogo pa fakulteta, tako kot svojim zaposlenim, tudi študentom omogoča, da v okviru študentskih izmenjav dodatno oplemenitijo svoje znanje ter, da stkejo pomembno mrežo stikov, ki jim bo dolgoročno omogočila uspešnejšo poklicno pot ter polnejše življenje. Pa vendar, brez Vas bi bili vsi napori zaman, zato naj Vas povabim, da se nam pridružite saj bomo le skupaj lahko rasli in se razvijali v živo skupnost akademije, ki bo dokazala, da je znanje največja vrednota sodobne družbe.

doc.

dr.

Uro

š P

inte

rič

prod

ekan

za

kako

vost

Družbeno odgovorna vloga.

8 9

O fakultetiFakulteta za informacijske študije (FIŠ) je prva javna fakulteta izven okvira slovenskih univerz in je hkrati tudi prva fakulteta v Novem mestu. Študij je zato za redno vpisane študente brezplačen (redni študent je lahko tudi, kdor je zaposlen). V šolskem letu 2010/11 smo vpisali tretjo generacijo študentov. Na prvi stopnji je vpisanih 118 rednih in 25 izrednih, na drugi stopnji pa 70 rednih in 6 izrednih.

Zakaj študij informatike?• Ker boste po končanem študiju odlični poznavalci

informacijsko-komunikacijske tehnologije ter družbenih in organizacijskih okvirjev,

• ker boste s pomočjo informacijske tehnologije hitreje dosegali cilje podjetij, ki vas bodo zaposlovala,

• ker boste spoznali tudi organizacijske in ostale družbene procese, ki to tehnologijo uporabljajo, kar bo vaša prednost.

Zakaj na FIŠ? Obstaja vsaj 6 razlogov, da se že letos vpišete na FIŠ.

FIŠ je javna fakulteta

To pomeni, da je ustanovitelj Republika Slovenija, ki financira izvajanje študija. Študij je tako za redne študente brezplačen. Pri tem je zelo po-membno, da lahko kot redni študent študirate, tudi če ste zaposleni. Na FIŠ lahko kot redni študent študirate na visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem študijskem programu Informatika v sodobni družbi.

Izviren interdisciplinaren študij Informatika v sodobni družbi

Fakulteta je odgovor na zelo jasne potrebe po diplomantih, ki bodo poleg dobrega poznavanja informacijsko-komunikacijske tehnologije tudi dobri poznavalci družbenih in organizacijskih okvirjev, v katere je treba vpeti to tehnologijo. Diplomanti študijskih programov Informatika v sodobni družbi bodo v organizacijah povezovali oddelke za informatiko z ostalimi oddelki, zato da bo s pomočjo informacijske tehnologije organizacija hitreje dose-gla svoje cilje.

Izvajanje študija prilagajamo vsem skupinam

Ker je med rednimi študenti na vseh treh programih precej zaposlenih, je urnik narejen tako, da lahko zaposleni študenti obiskujejo velik delež predavanj in vaj. Študij je podprt z virtualnimi spletnimi učilnicami, zato lahko študenti od kjer koli spremljajo potek dela pri predmetih in se prek forumov vključejo v razprave.

Na FIŠ nisi številka!

FIŠ ni fakulteta, kjer se bi koncetracija študenta izgubila v hrupu več sto študentov, temveč delo poteka v manjših skupinah, ki se hitro spremenijo v prijetne skupnosti. Študenti na FIŠ niso le številke, temveč partnerji v pedagoškem procesu. Zadovoljstvo študentov s kvaliteto študija in peda-goškega procesa je na prvem mestu. Individualni potencial študentov se ne utopi v nepregledni množici, temveč ga profesorji in asistenti opazijo in negujejo. Mentorski odnos do dobrih študentov pa posameznikom omo-goča najboljši individualen študij in dobro kariero.

Bogat obštudijski program

Študentom na FIŠ je na voljo pestro obštudijsko dogajanje. Udeležijo se lahko zimske in poletne šole ter FIŠ festa, kjer lahko poglobijo in razširijo svoje znanje na različnih delavnicah in predavanjih, na katerih sodelujejo tudi zunanji priznani predavatelji. Lani so študenti v okviru strokovne ek-skurzije obiskali Nizozemsko, letos pa se bodo odpravili v Nemčijo ter si med drugim ogledali podjetji IBM in Oracle. FIŠ izvaja tutorski sistem, ki študentom pomaga pri vključevanju v študijsko življenje.

Usmerjenost v kakovost

Za kakovost vsake fakultete je ključnega pomena, da predavajo profesorji, ki so resnično strokovnjaki na svojem področju ter so do študentov spo-štljivi, a ambiciozni. Na fakulteti stremimo k vrhunski profesorski zasedbi, ki bo študentom dala veliko znanja in ga veliko tudi zahtevala. FIŠ je med prvimi, če ne celo prva fakulteta v Sloveniji, ki ima prodekana, zadolže-nega za kakovost. Pomemben kratkoročen cilj fakultete je biti najbolje organizirana in informatizirana fakulteta.

10 11

Kraj predavanj Novo mesto

Predavanja bodo potekala na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5. Občasno pa tudi na Centru biotehnike in turizma v prostorih Višje strokovne šole, Sevno 13, Novo mesto ter na Ekonomski šoli Novo mesto, Ul. talcev 3a.

Ljubljana

Predavanja potekajo v prostorih Emona Efekta d. o. o., Stegne 21c v lepo urejenih in opremljenih predavalnicah. FIŠ izvaja v Ljubljani samo magis-trski študijski program Informatika v sodobni družbi.

UrnikRedni in izredni študij se praviloma izvajata tako, da so predavanja v popoldanskem času ob delavnikih in ob sobotah dopoldne zaradi redno vpisanih zaposlenih študentov. Pri izrednem študiju se pri posameznem predmetu oblike neposrednega pedagoškega dela s študenti izvedejo v obsegu najmanj tretjine števila ur, predvidenega za redni študij. Izredni študij se bo v Novem mestu izvajal, tudi če bo v letnik vpisanih manj kot 20 študentov, pri čemer bodo izredni študenti smiselno pridruženi rednim študentom.

Urniki so prilagojeni tako, da lahko večino vaj in predavanj obiskujejo tudi zaposleni študenti.

Urnik je študentom dostopen na spletni strani, kjer je omogočeno krei-ranje ics datoteke, ki se uvozi v Outlook in Google koledar.

ReferatElektronski naslov: [email protected]

Telefon: 07/ 37 37 884

Fax: 07/ 37 37 880

Uradne ure: v torek in sredo od 9. do 11. ure, v četrtek od 14. do 16. ure

Kontaktna oseba: Marjana Miškovič

Referat je od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro dostopen tudi na Facebook-u in Twitter-ju, preko katerega obvešča študente o vseh spre-membah in pomembnih dogodkih.

Spletni referatVsak študent ob vpisu dobi geslo za dostopanje do spletnega referata, ki študentu omogoča:

• vpogled v elektronski indeks,

• prijavo na izpite oz. odjavo,

• ogled obvestil na oglasni deski,

• oddajo prošenj za priznanje izpitov,

• oddajo prošenj za napredovanje v višji letnik ob neizpolnjevanju vseh pogojev,

• oddajo prošenj za predčasno opravljanje izpitov,

• oddajo pritožb na prošnje,

• vpogled v rešitve oddanih prošenj in vlog,

• oddajo vpisne prijave,

• naročanje potrdil o vpisu.

12 13

Učno središče MoodleMoodle je odprtokodno orodje za izdelavo spletnih učilnic in dopolnjuje spletni referat FIŠ z dodatnimi možnostmi za objavo gradiv in komunikac-ijo med učitelji in udeleženci izobraževanj.

Nekatere možnosti, ki jih ponuja Moodle, so:

• razvoj in objava učnih vsebin, tem, nalog itd.,

• tvorjenje seznama pogosto zastavljenih vprašanj in odgovorov,

• objava in dostop do urnikov,

• komunikacija med učitelji in udeleženci izobraževanj prek forumov,

• dodajanje komentarjev, anket itd.,

• oddajanje vaj, seminarskih nalog itd. prek spleta,

• pregled rezultatov oz. ocen,

• izdelava in urejanje enostavnih spletnih strani,

• pregled rezultatov in statistike dela udeležencev izobraževanja.

Povezava na učno središče Moodle Fakultete za informacijske študije je mogoča na http://moodle.fis.unm.si.

Knjižnica Knjižnica je namenjena študentom Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici in Fakultete za informacijske študije v Novem me-stu. Knjižnična zbirka ima okoli 8500 enot knjižničnega gradiva (knjige, revije …) in dnevno raste. Obsega obvezno študijsko literaturo in ostalo literaturo, ki je pomembna za študijski proces, ter literaturo, ki je zaradi svoje strokovnosti dostopna samo v naši knjižnici. Poleg knjižnega gradi-va nudimo tudi oddaljen dostop do podatkovnih baz člankov, abstraktov in drugih besedil v polnem formatu (PDF), do katerih se lahko dostopa z uporabniškim imenom in geslom prek oddaljenega dostopa tudi od doma.

Na naši spletni strani lahko dobite vse informacije o knjižnici, storitvah, iščete po njenem katalogu, dostopate do podatkovnih zbirk prek odd-aljenega dostopa ... ter se seznanite z novostmi.

Knjižnica je za uporabnike odprta:

PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK IN PETEK: od 12. do 16. ure ter

v SREDO: od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure.

14 15

Prijavni roki in vpisKandidati za vpis v študijska programa 1. stopnje se prijavijo v treh rokih:

1. prijavni rok od 10. 2. 2011 do 8. 3. 2011

Kandidati pošljejo Prvo prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,71/1) s priporočeno pošiljko na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p. p. 524, 1001 Ljubljana, najkasneje do 8. 3. 2011.

Prijavo lahko oddajo tudi na spletni strani www.vpis.uni-lj.si.


Podatki o še prostih vpisnih mestih bodo 19. 8. 2011 objavljeni na spletni strani Visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani in na fakulteti.

V drugem roku se na še prosta mesta lahko prijavijo kandidati, ki niso bili sprejeti v nobenega od v Prvi prijavi napisanih študijskih programov. Dru-go prijavo za vpis lahko oddajo tudi tisti, ki niso oddali Prve prijave za vpis.

Obrazec Druga prijava za vpis v 1. letnik bo na voljo od 22. 8. 2011 dalje. Kandidati ga pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Visokošolska pri-javno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p. p. 524, 1001 Ljubljana, najkasneje do 29. 8. 2011.

Prijavo lahko oddajo tudi na spletni strani www.vpis.uni-lj.si


Če po izteku 2. prijavnega roka še ostanejo prosta vpisna mesta se lahko v 3. roku za redni študij prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo vpisne pogoje. Prijavijo se lahko kandidati, ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v iz-birnem postopku niso uvrstili v nobenega od v prijavi naštetih študijskih programov in kandidati, ki se prijavljajo za izredni študij.

V tretjem roku se lahko prijavijo tudi kandidati, ki želijo zamenjati študijski program in te pravice oziroma pravice do ponavljanja še niso izkoristili.

Na fakulteto pošljejo Tretjo prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,71/3) s priporočeno pošiljko in priložijo overjene fotokopije spričeval 3. in 4. letnika ter zaključnega spričevala.

Vzporedni študij in nadaljevanje študija po merilih za prehode:

Kandidati se prijavijo z obrazcem, ki bo objavljen na spletni strani fakultete. Obrazec izpolnijo elektronsko in ga natisnejo, podpišejo ter ga skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev za vpis pošljejo na naslov fakultete od 1. 9. 2011 do 17. 9. 2011.

Prijava za vpis v študijski program 2. stopnje:

Prijava za vpis na magistrski študijski program mora vsebovati:

• podpisano prijavnico,

• overjeno kopijo diplome ali potrdila o diplomiranju,

• potrdilo o povprečni oceni za vse letnike skupaj in oceni diplome dodiplomskega študija (potrdilo za celoten dodiplomski študij – izdaja fakulteta, na kateri je kandidat diplomiral).

Prijavnica z navodili bo po objavi razpisa v mesecu maju na voljo na splet-ni strani fakultete: www.fis.unm.si.

Kandidati prijave z vsemi potrdili pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov fakultete, najkasneje do izteka prijavnega roka.

Prijavni rok: od 1. 6. 2011 do 26. 9. 2011

Vsi kandidati bodo k vpisu pisno povabljeni.

16 17

Bolonjski študijski programi 2011/2012

Profil diplomanta Diplomanti dodiplomskega študijskega programa bodo imeli temelj-na znanja s področja informacijske tehnologije, raziskovalnih metod in družboslovja. Poznali bodo informacijske sisteme, baze podatkov, programiranje v različnih okoljih, poleg tega pa tudi koncept poslovnih procesov in metode za njihovo informacijsko podprtje. S širokim naborom raziskovalnih metod bodo lahko obvladovali velike količine podatkov in iz njih pridobivali koristne informacije. Bogat nabor vsebin s področja or-ganizacije, sociologije, ekonomije, politologije jim bo dal širok pogled na dogajanje v sodobni družbi in jim omogočal, da bodo znali vpenjati infor-macijske tehnnologije v poljubne družbene in organizacijske okvirje.

Diplomanti se bodo lahko takoj po prvi stopnji vključili v kreativni delovni proces ali pa nadaljevali študij na drugi in kasneje na tretji stopnji.

Diplomanti podiplomskega magistrskega študijskega programa bodo temeljno znanje s prve stopnje nadgradili z novimi znanji s področja infor-macijske tehnnologije, raziskovalnih metod in družboslovja.

Natančneje bodo študirali procesne načine delovanja organizacije in postopke za informacijsko podprtje teh procesov. Študirali bodo rešitve in metode za varno elektronsko poslovanje, za upravljanje IKT, za revizijo informacijskih sistemov, za izvajanje IKT projektov. Kvantitativne in kvali-tativne raziskovalne metode jim bodo omogočile reševanje kompleksnih raziskovalnih problemov, nova sociološka znanja pa jim bodo širila poglede na družbo in jim omogočala, da bodo v praksi premoščali prepade med informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter uporabniki te tehnologije.

S svojim širokim interdisciplinarnim znanjem se bodo lahko enostavno vključili v kreativni delovni proces v različnih organizacijah ali pa nadaljevali študij na tretji stopnji.

Fakulteta za informacijske študije bo v študijskem letu 2011/12 izvajala študijske programe 1., 2. in 3. stopnje, ki so pripravljeni v skladu s pravili in načeli bolonjske deklaracije. Vsi programi so interdisciplinarni in uporabno naravnani.

Študijska programa 1. stopnje- visokošolski strokovni študijski program Informatika v sodobni družbi (VS),

- univerzitetni študijski program Informatika v sodobni družbi (UN).

Študijski program2. stopnjemagistrski študijski program Informatika v sodobni družbi.

Študijski program3. stopnjedoktorski program Informacijska družba.

18 19

Zaposlitvene možnostiZaključen študij na Fakulteti za informacijske študije bo nudil zelo široke zaposlitvene možnosti v okviru regije pa tudi drugod po Sloveniji in v tujini, posebno zaradi kombinacije obsežnega nabora znanj s področja informa-cijsko-komunikacijske tehnologije z raziskovalnimi metodami in širokega družboslovnega znanja.

Diplomanti se bodo lahko zaposlili v:

• oddelkih za področje informatike,

• vseh organizacijah, kjer nimajo posebnega oddelka za informacijsko tehnologijo in je treba poleg dela na področju IKT opravljati še druge poslovne naloge,

• organizacijah, v katerih je treba zajeti in statistično obdelati veliko količino podatkov: prodaja, trženje, stiki z javnostmi,

• vseh oddelkih podjetij s področja informacijsko komunikacijskih teh-nologij (IKT),

• javnih ustanovah, v katerih preučujejo in nadzirajo povezave med IKT in družbo.

Študijska programa 1. stopnjeVisokošolski strokovni študijski program Informatika v sodobni družbi

Stopnja: 1. stopnja

Trajanje programa: 3 leta (6 semestrov), 180 kreditnih točk (KT)

Način izvajanja študija: redni, izredni

Kraj izvajanja študija: Novo mesto

Strokovni naslov diplomanta/ke:

• diplomirani družboslovni informatik (VS)

• diplomirana družboslovna informatičarka (VS)

• skrajšano dipl. družb. inf. (VS)

Med študijem po tem študijskem programu bodo študenti pridobili širok nabor znanja s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, razisk-ovalnih metod, sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva in poli-tologije, kar jim bo dalo širok pogled na dogajanje v sodobni družbi in jim omogočalo, da bodo znali graditi mostove med informacijsko tehnologijo in potrebami v sodobni družbi.

Študijski program bo študentom omogočil:

• pridobitev poglobljenega strokovnega znanja s področja IKT (informa-cijski sistemi, baze podatkov, programiranje v različnih okoljih, informa-tizacija poslovnih procesov, eletronske storitve),

• bogato metodološko znanje: kvantitativne (statistične) in kvalitativne raziskovalne metode,

• široko znanje o teoretičnih in metodoloških konceptih na področju družbenih ved, o pomenu in uporabnosti IKT v sodobni družbi ter interak-cijah med IKT in sodobno družbo. V ta okvir spadajo znanja iz sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva, politologije, komunikacije ...

Diplomanti programa bodo usposobljeni za samostojno iskanje novih virov znanja in uporabo raziskovalnih metod. Znali se bodo sporazumevati v stroki in – zaradi naraščajočih potreb po interdisciplinarnih profilih in pris-topih k reševanju problemov – tudi med strokami. Diplomante bodo odlik-ovali strokovna kritičnost in odgovornost ter iniciativnost in samostojnost pri izvajanju zahtevnih strokovnih del.

S svojim znanjem bodo diplomanti vezni členi med tistimi osebami (službami), ki skrbijo za tehnologijo v ožjem pomenu besede (sistemski inženirji, programerji ...), in službami, ki tehnologijo potrebujejo za izvajanje svojih nalog (proizvodnja, prodaja, nabava, vodenje ...).

20 21

- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izo-brazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;

- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izo-brazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;

- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ FIŠ na pod-lagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.

Vpišejo se lahko tudi diplomanti katerega koli visokošolskega stroko-vnega in univerzitetnega programa, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Vsi kandidati morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in/ali 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ FIŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:

- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz študijskih področij računalništva in informa-tike, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT;

- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informa-tike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;

- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferen-cialne izpite v obsegu največ 30 KT;

- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni or-gan FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.

Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so zaključili dva letnika na drugem visokošolskem strokovnem študijskem programu. Pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Predmetnik

Program tvorijo skupni obvezni predmeti (1., 2., 3. letnik) in izbirni pred-meti (2. in 3. letnik). Prvi trije semestri predstavljajo osnovo študija, t. i. stu-dium generale, v katerem študent usvoji ključna teoretska in metodološka znanja s področja družbenih ved ter osnovna znanja iz informatike in pro-gramiranja. V četrtem in petem semestru študent poleg dveh obveznih

Redni in izredni študij

Na Fakulteti za informacijske študije spodbujamo, da se tudi redno zapos-leni vpišejo v redni študij, če le izpolnjujejo pogoje za vpis. Redni študij tako prilagodimo redno zaposlenim rednim študentom, kar v praksi pomeni, da je velika večina predavanj v popoldanskem času in ob sobotah zjutraj, prav tako je v popoldanskem času vsaj en termin vaj za vsak predmet.

Če je izrednih študentov malo, so pri študijskem procesu zaradi načina izvajanja rednega študija pridruženi rednim študentom.

Program je zasnovan izrazito interdisciplinarno. Študenti bodo usvojili temeljna znanja iz družbenih ved (sociologije in politologije) ter temeljna in aplikativna znanja iz informatike. V manjši meri, a še vedno v zadost-nem obsegu za oblikovanje širokega in uporabnega strokovnega profila, pa bodo usvojili tudi znanja s področja prava, poslovnih in upravnih ved. Veliko pozornosti bo posvečene matematiki, statistiki ter kvalitativnim in kvantitativnim metodam raziskovanja v družboslovju.

Vpisni pogoji

V prvi letnik se lahko vpiše:

• kdor je opravil maturo,

• kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v katerem koli srednješolskem programu,

• kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati izbrani glede na splošni učni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oz. splošni maturi (60 % točk) in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).

Neposredno v drugi letnik se lahko vpiše:

• kdor je končal višješolski strokovni program, sprejet po 1. 1. 1994, če izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Pogoj za vpis v drugi letnik je opravljena diploma višjega strokovnega študija. Vpisani študenti morajo do vpisa v tretji letnik opraviti diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT, ki izhajajo iz razlik med programoma. Difer-encialne izpite predpiše na podlagi pisne prošnje za vpis in ustreznih dokazil pristojni organ FIŠ;

• kandidati, ki so zaključili prvi letnik na drugem visokošolskem strok-ovnem študijskem programu. Pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do vpisa v tretji letnik.

Neposredno v tretji letnik se lahko vpiše:

• kdor je končal višješolski študij, sprejet pred 1. 1. 1994. Prehod je možen v primeru, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Pogoj za vpis v tretji letnik je diploma višješolskega študija. Vsi kandidati morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov prvega in drugega letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ FIŠ na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:

- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izo-brazbe s študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;

22 23

metodoloških in enega aplikativnega obveznega predmeta poglobi znanja s področja informatike s poudarkom na informacijskih sistemih, bazah podatkov in e-poslovanju.

V četrtem in petem semestru je študentu omogočena tudi zunanja izbir-nost. V šestem semestru študent opravi dva izbirna predmete, prakso in diplomsko nalogo. To lahko opravi tako na FIŠ kot tudi na partnerski ustanovi v Sloveniji ali tujini.

Študenti v času študija opravijo 25 predmetov, opravijo študijsko prakso in študij zaključijo z zaključnim projektom oziroma diplomsko nalogo.

Kreditno vrednotenje študijskega programa po letnikih

1. LETNIK

ZAP.

ŠT.

UČNE ENOTE 1. SEMESTER 2. SEMESTER KT

P V LV KT P V LV KT

1. RazVOJ SLOVENSKE DRUžbE

30 45 5 5

2. METODE RazISKOVaNJa 30 30 15 6 63. OSNOVE INfORMacIJSKE

TEhNOLOgIJE30 0 45 6 6

4. MaTEMaTIČNE METODE 1 30 30 6 65. STaTISTIČNE METODE 1 30 30 15 6 66. TEMELJI ORgaNIzacIJE 30 45 6 67. TEMELJI DELOVaNJa

gOSPODaRSTVa30 45 6 6

8. MaTEMaTIČNE METODE 2 30 45 6 69. STaTISTIČNE METODE 2 30 30 15 6 610. OSNOVE PROgRaMIRaNJa 30 0 45 7 7

SKUPaJ 150 150 75 29 150 165 60 31 60

2. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P V LV KT P V LV KT

1. UVOD V DRUžbENO TEORIJO

30 45 6 6

2. POLITIČNI SISTEMI IN JaVNOPOLITIČNE aNaLIzE

30 45 6 6

3. INfORMacIJSKI SISTEMI 30 45 6 64. UVOD V MULTIVaRIaTNO

aNaLIzO30 30 15 7 7

5. bazE PODaTKOV IN aNaLIzE PODaTKOV

30 0 45 6 6

6. METODE aNaLIzE OMREžIJ 30 0 45 6 67. INfORMacIJSKa DRUžba 30 0 45 5 58. ObLIKOVaNJE IN

PROgRaMIRaNJE SPLETNIh STRaNI

30 0 45 6 6

9. IzbIRNI PREDMET 1 30 15 30 6 610. IzbIRNI PREDMET 2 30 15 30 6 6

SKUPaJ 150 165 60 31 150 30 195 29 60

3. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P V LV KT P V LV KT

1. INfORMacIJSKa PODPORa POSLOVNIh PROcESOV

30 0 45 6 6

2. OSNOVE PODJETNIšTVa 30 30 15 6 63. MENEDžMENT PROJEKTOV 30 30 15 6 64. POSLOVaNJE V

ELEKTRONSKI DObI30 0 45 6 6

5. EKONOMIKa ORgaNIzacIJE

30 45 6 6

6. DELOVNa PRaKSa 18 187. DIPLOMSKa NaLOga 12 12

SKUPaJ 150 105 120 30 0 0 0 30 60

Pomen kratic: P – predavanja; V – vaje; LV – laboratorijske vaje; KT – kreditne točke po ECTS.

IzbIRNI PREDMETI

ZAP.

ŠT.

UČNA ENOTA ORG. ŠTUDIjSKO DELO

KT

P V LV

1. METODE EVaLVacIJE 30 45 62. METODE KVaLITaTIVNE aNaLIzE 30 45 63. POSLOVNa ETIKa 30 45 64. MENEDžMENT KaKOVOSTI IN POSLOVNE

ODLIČNOSTI30 45 6

5. ORgaNIzacIJSKO KOMUNIcIRaNJE 30 45 66. VODENJE ORgaNIzacIJ IN PROcESOV 30 45 67. ISKaNJE zaPOSLITVE 30 45 68. fUNDRaISINg 15 45 15 69. KOMUNIKacIJSKI TRENINg 30 45 610. EKONOMSKa SOcIOLOgIJa 30 45 611. MENEDžMENT V JaVNEM IN NEPROfIT-

NEM SEKTORJU30 45 6

12. MODELI PROcESOV V ORgaNIzacIJI z UML

30 0 45 6

13. VPLIV INfORMacIJSKE TEhNOLOgIJE PRI E-POSLOVaNJU

30 15 30 6

14. RaVNaNJE PODJETJa z INfORMacIJaMI IN zNaNJEM

30 15 30 6

15. ODKRIVaNJE zaKONITOSTI O PODaTKIh 30 15 30 616. OPERacIJSKI SISTEMI 30 15 30 617. KOMUNIKacIJSKa OMREžJa 30 15 30 618. RazVOJ PROgRaMSKIh REšITEV za

MaLa PODJETJa30 15 30 6

19. POSLOVaNJE S PaKETI z ODPRTO KODO 30 15 30 620. OSNOVE DOKUMENTNIh SISTEMOV 30 0 45 6

24 25

Pogoji za napredovanje

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in doseči najmanj 45 KT iz drugega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Pogoji za dokončanje študija

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po KT.

Študent, ki se vpiše v drugi letnik po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 1. 1. 1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 KT.

Če se študent vpiše v tretji letnik po zaključenem študiju na visokošolskem strokovnem programu oz. višješolskem programu, sprejetem pred 1. 1. 1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.

Študij se zaključi s pripravo in z ustnim zagovorom diplomske naloge.

Univerzitetni študijski program Informatika v sodobni družbi

Stopnja: 1. stopnja

Trajanje programa: 3 leta (6 semestrov), 180 kreditnih točk (KT)

Način izvajanja študija: redni



• diplomirani družboslovni informatik (UN)

• diplomirana družboslovna informatičarka (UN)

• skrajšano dipl. družb. inf. (UN)

Med študijem po tem študijskem programu bodo študenti tako kot na visokošolskem strokovnem programu pridobili širok nabor znanja s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskovalnih metod, sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva in politologije, kar jim bo dalo širok pogled na dogajanje v sodobni družbi in jim omogočalo, da bodo znali graditi mostove med informacijsko tehnologijo in potrebami v sodobni družbi.

Študijski program bo študentom omogočil:

• pridobitev poglobljenega teoretičnega in praktičnega znanja s področja IKT (informacijski sistemi, baze podatkov, programiranje v različnih okoljih, informatizacija poslovnih procesov, eletronske storitve),

• bogato teoretično in praktično metodološko znanje: matematika, kvan-titativne (statistične) in kvalitativne raziskovalne metode, metode za analizo omrežij,

• široko, a vendar poglobljeno znanje o teoretičnih in metodoloških kon-ceptih na področju družbenih ved, o pomenu in uporabnosti IKT v sodobni družbi in o interakcijah med IKT in sodobno družbo. V ta okvir spadajo znanja iz sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva, politologije, komunikacij ...

Diplomanti programa bodo usposobljeni za samostojno iskanje novih virov znanja in uporabo raziskovalnih metod pri reševanju kompleksnih nalog in problemov. Znali se bodo sporazumevati v stroki in – zaradi naraščajočih potreb po interdisciplinarnih profilih in pristopih k reševanju problemov – tudi med strokami. Diplomante bodo odlikovali strokovna kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju zaht-evnih del s širšega področja informacijsko komunikacijske tehnologije (iz-vajanje novih projektov, optimizacija in informatizacija poslovnih procesov, izkoriščanje obstoječe IKT za boljše poslovanje).

S svojim znanjem bodo diplomanti vodilni vezni členi med tistimi osebami (službami), ki skrbijo za tehnologijo v ožjem pomenu besede (sistemski inženirji, programerji ...), in službami, ki tehnologijo potrebujejo za izvajanje svojih nalog (proizvodnja, prodaja, nabava, vodenje ...).

Čeprav se bodo diplomanti lahko takoj po prvi stopnji vključili v kreativni delovni proces, pričakujemo, da jih bo večina nadaljevala študij na drugi bolonjski stopnji in mogoče kasneje še na tretji stopnji.

26 27

Vpisni pogoji

V prvi letnik se lahko vpiše:

• kdor je opravil maturo,

• kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem progra-mu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ,

• kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa so kandidati izbrani po kriteriju doseženih točk splošnega učnega uspeha v tretjem in četrtem letniku (40 % točk) in splošnega učnega uspeha pri maturi oziroma poklicni maturi (60 % točk) oz. glede na splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri izpitu iz maturitet-nega predmeta (20 % točk).

Neposredno v drugi letnik se lahko vpišejo:

• kandidati, ki so zaključili prvi letnik na drugem univerzitetnem študijskem programu. Pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za prehod kan-didatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do vpisa v tretji letnik.

Vpisni pogoji

V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa in kdor je končal višješolski program, sprejet pred 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program.

Skladno z veljavnimi Merili za prehode med študijskimi programi se lahko diplomant študijskega programa za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe, ki se je vpisal brez splošne mature, vključi v študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe v 3. letnik, če je zaključil študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s povprečno oceno najmanj 8.0.

Kdor je končal višješolski program, sprejet pred 1. 1. 1994, mora do pri-jave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih pred-metov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:

• če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izo-brazbe iz študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferen-cialne izpite v obsegu največ 12 KT;

• če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izo-brazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;

• če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izo-brazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;

• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.

Diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotov-ljenih razlik med programoma:

• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz sorodnih strokovnih področij (računalništvo in informatika), mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT.

• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT.

• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni or-gan fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT.

• če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.

Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na pod-lagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije.

V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodo-bni družbi se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so zaključili dva letnika na drugem univerzitetnem študijskem programu. Pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.

Predmetnik

Program tvorijo skupni obvezni predmeti (1., 2., 3. letnik) in izbirni pred-meti (2. in 3. letnik). Prvi trije semestri predstavljajo osnovo študija, t. i. stu-dium generale, v katerem študent usvoji ključna teoretska in metodološka znanja s področja informatike, družbenih, poslovnih in organizacijskih ved. V četrtem in petem semestru študent poglobi znanja s področja informa-tike s poudarkom na informacijskih sistemih, bazah podatkov, informa-tizaciji poslovnih procesov in e-poslovanju.

V četrtem in petem semestru je študentu omogočena tudi zunanja izbir-nost. V šestem semestru študent opravi tri izbirne predmete in diplomsko nalogo. To lahko opravi tako na FIŠ kot tudi na partnerski ustanovi v Slov-eniji ali tujini.

Študenti v času študija opravijo 28 predmetov in študij zaključijo z zaključnim projektom oziroma diplomsko nalogo.

28 29


1. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P V LV KT P V LV KT

1. STRUKTURa SLOVENSKE DRUžbE

30 45 5 5

2. DRUžbOSLOVNa RazISKOVaLNa METODOLOgIJa

30 30 15 6 6

3. UVOD V INfORMaTIKO 30 0 45 6 64. MaTEMaTIKa 1 30 45 6 65. STaTISTIKa 1 30 30 15 6 66. TEORIJa ORgaNIzacIJE 30 45 6 67. TEMELJI EKONOMIJE 30 45 6 68. MaTEMaTIKa 2 30 45 6 69. STaTISTIKa 2 30 30 15 6 610. UVOD V PROgRaMIRaNJE 30 0 45 7 7

SKUPaJ 150 150 75 29 150 165 60 31 60

2. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P V LV KT P V LV KT

1. DRUžbENa TEORIJa 30 45 6 62. POLITIČNE UREDITVE IN

aNaLIza POLITIK30 45 6 6

3. INfORMacIJSKI SISTEMI 30 45 6 64. MULTIVaRIaTNa aNaLIza 30 30 15 7 75. bazE PODaTKOV IN

aNaLIzE PODaTKOV30 0 45 6 6

6. aNaLIza OMREžIJ 30 0 45 6 67. TEORIJE INfORMacIJSKE

DRUžbE 30 0 45 5 5

8. SPLETNO PROgRaMIRaNJE

30 0 45 6 6


SKUPaJ 150 165 60 31 150 30 195 29 60

3. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P V LV KT P V LV KT

1. RazISKOVaLNI PRaKTIKUM 15 30 30 6 62. INfORMaTIzacIJa

POSLOVNIh PROcESOV30 0 45 6 6

3. PODJETNIšTVO 30 30 15 6 64. E-POSLOVaNJE 30 0 45 6 65. PROJEKTNI MENEDžMENT 30 15 30 6 64. IzbIRNI PREDMET 3 30 15 30 6 65. IzbIRNI PREDMET 4 30 15 30 6 66. IzbIRNI PREDMET 5 30 15 30 6 67. DIPLOMSKa NaLOga 12 12

SKUPaJ 135 75 165 30 90 45 90 30 60

Pomen kratic: P – predavanja; V – vaje; LV – laboratorijske vaje; KT – kreditne točke po ECTS.

IzbIRNI PREDMETI

ZAP.

ŠT.


KT

P V LV

1. METODE EVaLVacIJE 30 45 62. METODE KVaLITaTIVNE aNaLIzE 30 45 63. POSLOVNa ETIKa 30 45 64. MENEDžMENT KaKOVOSTI

IN POSLOVNE ODLIČNOSTI30 45 6

5. ORgaNIzacIJSKO KOMUNIcIRaNJE 30 45 66. VODENJE ORgaNIzacIJ IN PROcESOV 30 45 67. ISKaNJE zaPOSLITVE 30 45 68. fUNDRaISINg 15 45 15 69. KOMUNIKacIJSKI TRENINg 15 60 610. EKONOMSKa SOcIOLOgIJa 30 45 611. MENEDžMENT V JaVNEM IN

NEPROfITNEM SEKTORJU30 45 6

12. MODELIRaNJE POSLOVNIh PROcESOV 30 0 45 613. TEhNOLOgIJE E-POSLOVaNJa 30 15 30 614. aDMINISTRacIJa PODaTKOVNIh baz 30 0 45 615. UPRaVLJaNJE z INfORMacIJaMI

IN zNaNJEM30 15 30 6

16. OPERacIJSKI SISTEMI 30 15 30 617. KOMUNIKacIJSKa OMREžJa 30 15 30 618. INfORMaTIzacIJa MaLIh PODJETIJ 30 15 30 619. ODPRTOKODNE REšITVE 30 15 30 620. OSNOVE DOKUMENTNIh SISTEMOV 30 0 45 6

30 31


Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in doseči najmanj 45 KT iz drugega letnika.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.


Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 KT. Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na visokošolskem strokovnem programu, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.

Študij se zaključi s pripravo in z ustnim zagovorom diplomske naloge.

Študijski program 2. stopnjeMagistrski študijski program Informatika v sodobni družbi

Stopnja: 2. stopnja

Trajanje programa: 2 leti (4 semestre), 120 kreditnih točk (KT)

Način in kraj izvajanja študija:

• Novo mesto (redni, izredni)

• Ljubljana (izredni)


• magister družboslovne informatike

• magistrica družboslovne informatike

• skrajšano mag. družb. inf.

Študenti na magistrskem študijskem programu Informatika v sodobni družbi utrdijo svoj interdisciplinaren profil. Na področju informacijsko komunikacijske tehnologije nadgrajujejo temeljno znanje, ki so ga pridobili na prvi stopnji ali prek diferencialnih izpitov, s kompleksnim znanjem o varnosti elektronskega poslovanja, o vseh vidikih informatizacije organ-izacije, o izvajanju projektov s področja IKT (razvoj in/ali uvajanje novih tehnologij in/ali novih metod dela), o informacijskih sistemih ipd. S tem znanjem bodo znali kritično presojati raven trenutne IKT podpore v organ-izaciji in voditi projekte posodabljanja oz. razvoja novih oblik IKT podpore poslovanju.

Metodološko znanje, pridobljeno na prvi stopnji študija, zaokrožijo s ce-lovitim naborom kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Z njimi se neposredno usposobijo za pisanje magistrske naloge, v praksi pa za reševanje kompleksnih problemov, pri katerih je nujna kombinacija več metod za rešitev raziskovalnega problema.

Vso to znanje bo oplemeniteno s študijem najsodobnejših družbenih kon-ceptov, kar bo študentom širilo pogled na dogajanje v okolici in jih vodilo do kritičnega razmišljanja ter poglobljenega razumevanja pomena in upo-rabe IKT v sodobni družbi. Na osnovi dobrega poznavanja vseh zmožnosti uporabe IKT bodo lahko vodili razvoj novih postopkov in storitev.

Diplomanti magistrskega študijskega programa Informatika v sodobni družbi bodo v praksi premoščali prepade med informacijsko in komu-nikacijsko tehnologijo ter uporabniki te tehnologije.

Redni in izredni študij

Na Fakulteti za informacijske študije spodbujamo, da se tudi redno zapos-leni vpišejo v redni študij, če le izpolnjujejo pogoje za vpis. Redni študij tako prilagodimo redno zaposlenim rednim študentom, kar v praksi pomeni, da je velika večina predavanj v popoldanskem času in ob sobotah zjutraj.

Če je izrednih študentov malo, so pri študijskem procesu zaradi načina izvajanja rednega študija pridruženi rednim študentom.

32 33

Vpisni pogoji

V prvi letnik se poleg diplomantov programa 1. stopnje Informatika v sodobni družbi lahko vpiše:

• kdor je končal študijski program prve stopnje s študijskih področij računalništva in informatike ter je dosegel najmanj 180 kreditnih točk;

• kdor je končal študijski program prve stopnje s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, ter je dosegel najmanj 180 kreditnih točk;

• kdor je končal študijski program prve stopnje iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede. Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za vpis predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;

• kdor je končal študijski program prve stopnje iz ostalih študijskih področij. Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za vpis predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 24 KT.

Za diplomante visokošolskih strokovnih študijskih programov pred bo-lonjskim sistemom se smiselno uporabljajo določila za diplomante 1. stopnje po bolonjskem sistemu.

V drugi letnik magistrskega študijskega programa se poleg študentov 1. letnika magistrskega študijskega programa Informatika v sodobni družbi lahko vpiše:

• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe s študijskih področij računalništva in informatike (pred bolonjskim siste-mom). Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT;

• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede (pred bolonjskim sistemom). Kandidatu pristojni organ FIŠ predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;

• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede (pred bolonjskim sistemom). Kan-didatu pristojni organ FIŠ predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;

• kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz ostalih študijskih področij (pred bolonjskim sistemom). Kandidatu pris-tojni organ FIŠ predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 45 KT.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.

Vloge za prehode med ostalimi programi, programi specialističnih študijev, programi znanstvenih magistrskih študijev (pred bolonjskim sistemom) in bolonjskih magistrskih študijev obravnava pristojni organ FIŠ individualno na podlagi prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije.

Predmetnik magistrskega študijskega programa

Program vsebuje petnajst predmetov, od katerih jih je enajst obveznih in štirje izbirni. Zaključi se z izdelavo magistrske naloge.


1. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P V LV KT P V LV KT

1. SODObNE DRUžbENE TEORIJE

30 15 6 6

2. KVaLITaTIVNO RazISKOVaNJE V DRUžbENIh VEDah

30 30 6 6

3. METODE KVaNTITaTIVNE aNaLIzE

30 30 7 7

4. MENEDžERSKI INfORMacIJSKI SISTEMI

30 30 6 6

5. DRUžbENI VIDIKI UPORabE INfORMacIJSKO KOMUNIKacIJSKIh TEhNOLOgIJ

30 10 5 5

6. PROJEKTI INfORMacIJSKIh TEhNOLOgIJ

30 10 20 7 7

7. VaRNOST ELEKTRONSKEga POSLOVaNJa

30 10 20 6 6

8. INfORMaTIzacIJa ORgaNIzacIJE

30 10 20 7 7


SKUPaJ 150 55 60 30 150 50 80 30 60

2. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P V LV KT P V LV KT

1. MagISTRSKI RazISKOVaLNI SEMINaR

15 30 8 8

2. UPRaVLJaNJE INfORMacIJSKO KOMUNIKacIJSKE TEhNOLOgIJE

30 20 10 6 6

3. PREIzKUšaNJE, EVaLVacIJa IN REVIDIRaNJE INfORMacIJSKIh SISTEMOV

30 10 10 6 6

4. IzbIRNI PREDMET 3 30 10 10 5 55. IzbIRNI PREDMET 4 30 10 10 5 56. MagISTRSKa NaLOga* 10 20 30

SKUPaJ 75 60 20 30 60 20 20 30 60

*Študent v tretjem semestru izbere mentorja magistrske naloge, s katerim skozi konzultacije izdelata osnutek/predlog magistrske naloge. Ko tega mentor oceni kot pozitivnega, pridobi 10 KT. V drugem semestru študent opravi dva izbirna predmeta in izdela ter zagovarja magistrsko nalogo. Magistrska naloga je tako skupaj z osnutkom/predlogom vredna 30 KT.

34 35

IzbIRNI PREDMETI

ZAP.

ŠT.


KT

P V LV

1. KaKOVOST INfORMacIJ 30 10 10 52. MULTIMEDIJSKI SISTEMI 30 10 10 53. RazISKOVaNJE INTERNETa 30 10 10 54. aNKETNO RazISKOVaNJE 30 10 10 55. MEDKULTURNO IzObRažEVaNJE IN

KOMPETENcE30 20 5

6. KOMUNIcIRaNJE V MEDKULTURNEM OKOLJU

30 20 5

7. STRaTEgIJE EVROPSKEga POVEzOVaNJa

30 20 5

8. MENEDžMENT MEDKULTURNIh RazLIK 30 20 59. LObIRaNJE IN POgaJaNJa V EU 30 20 510. PODaTKOVNO RUDaRJENJE 30 20 511. SISTEMI EPOSLOVaNJa b2c IN b2b 30 20 512. ODLOČITVENI MODELI, SISTEMI za

PODPORO ODLOČaNJU30 20 5

13. MENEDžMENT zNaNJa 30 10 10 514. PROcESI IN DOKUMENTNI SISTEMI 30 10 10 5


Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika.

Fakulteta lahko odobri napredovanje v višji letnik, tudi če študent ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.


Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor magis-trske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.

Študijski program 3. stopnjeDoktorski študijski program Informacijska družba

Stopnja: 3. stopnja

Trajanje programa: 3 leta (6 semestov), 180 kreditnih točk (KT)

Način izvajanja študija: redni, izredni


znanstveni naslov diplomanta/ke:

• doktor znanosti

• doktorica znanosti

• skrajšano dr. pred imenom in priimkom

V doktorsko diplomo se kot znanstveno področje, s katerega je naslov pridobljen, vpiše: s področja informacijske družbe.

Temeljni cilj doktorskega študija Informacijska družba je izobraziti dok-torande za raziskovalno delo in ustvarjanje novega znanja na področjih, ki so povezana z informacijsko družbo: informacijsko komunikacijska tehnologija, medorganizacijsko poslovanje, uporaba IKT v političnih in upravnih sistemih in družbeni fenomeni uporabe IKT. V sklopu dok-torskega študija študent osvoji zahtevno raziskovalno metodologijo, ki nadgradi parcialne metode iz 1. in 2. bolonjske stopnje, nato se seznani z najnovejšimi rezultati in odprtimi raziskovalnimi vprašanji na izbranih področjih informacijske družbe. Po izbiri lastnega raziskovalnega prob-lema začne študent z individualnim raziskovalnim delom, ki ga sproti predstavlja v sklopu seminarja za dispozicijo in kasneje seminarja za di-sertacijo. Kakovost znanstvenega doprinosa se dodatno preverja pred zagovorom doktorata z objavo glavnih rezultatov v dobrih revijah z ust-reznega raziskovalnega področja.

Vpisni pogoji

V doktorski program Informacijska družba se lahko vpiše, kdor je končal:

• študijski program druge stopnje (bolonjski magisterij),

• študijski program za pridobitev magisterija znanosti,

• najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznih strokovnih področij, ki so:

- družboslovna ali poslovna informatika, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede in računalništvo in infor-matika, ter izkazuje vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami. Natančnejša merila za presojo uspehov pri raziskovalnem ali strokovnem delu sprejme Senat FIŠ;

36 37

• študijski program za pridobitev specializacije in je pred tem končal visokošolski strokovni program, mora pa opraviti dodatne študijske ob-veznosti.

Diplomantom dosedanjih (starih, tj. pred bolonjskim sistemom) študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe se v doktorskem študijskem programu Informacijska družba skladno s 3. alinejo 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (UL RS 94/06) priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Na tej podlagi se vpišejo neposredno v drugi letnik, pri čemer pa morajo do konca prvega semestra tega letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije.

Skladno z drugo alinejo 16. člena istega zakona morajo diplomanti dose-danjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, do vpisa v drugi letnik doktor-skega študijskega programa opraviti dodatne študijske obveznosti v skupnem obsegu od 30 do 45 kreditnih točk iz študijskega programa 2. stopnje Informatika v sodobni družbi, ki jih predpiše pristojni organ FIŠ na osnovi dosedanje študijske poti kandidata.

V skladu z 39. členom Zakona o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi je možen prehod v študijski program tretje stopnje iz študijskih programov iste stopnje. Vloge za prehode se obravnavajo individualno in skladno s pravili fakultete. Obveznosti, ki jih je študent že opravil, se primerjajo z zahtevanimi obveznostmi na FIŠ tako po vsebini kot obsegu v ECTS in se lahko študentu priznajo kot opravljene obveznosti v novem programu. Za manjkajoče vsebine se študentu predpišejo do-datne obveznosti. O tem odloča pristojni organ FIŠ.

Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti

Prvi semester je namenjen teoretski in metodološki poglobitvi predhodnih znanj, ki omogočajo uvod v doktorski študij. Drugi semester je namenjen delu na dispoziciji za doktorsko disertacijo. Tretji in četrti semester sta na-menjena individualnem delu na doktorski disertaciji ob pomoči mentorja in morebitnega somentorja. To se v petem semestru poveže s seminarjem za pripravo disertacijo, v okviru katerega kandidati predstavijo pripravljeni osnutek disertacije in prejmejo napotke za nadaljnje izpopolnitve, tako da lahko delo zaključijo do konca šestega semestra.

Program se po objavi ustreznih znanstvenih člankov zaključi z izdelavo doktorske naloge.

1. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P S V KT P S V KT

1. METODE TRIaNgULacIJE 10 30 15 152. IzbIRNI TEORETSKI

PREDMET10 30 15 15

3. SEMINaR za DISPOzIcIJO 5 25 15 154. PRIPRaVa DISPOzIcIJE

DOKTORSKE DISERTacIJE 15 15

SKUPaJ 20 60 0 30 5 25 0 30 60

2. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P S V KT P S V KT

1. PRIPRaVa DOKTORSKE DISERTacIJE

30 30 60

SKUPaJ 0 0 0 30 0 0 0 30 60

3. LETNIK

ZAP.

ŠT.


P S V KT P S V KT

1. SEMINaR za DISERTacIJO 30 15 152. PRIPRaVa DOKTORSKE

DISERTacIJE15 30 45

SKUPaJ 0 60 0 30 0 0 0 30 60

IzbIRNI PREDMETI

ZAP.

ŠT.

UČNA ENOTA MODULA P S V KT

1. NOVI PRISTOPI K UPORabI IKT V POLITIČNO UPRaVNIh SISTEMIh

10 30 0 15

2. MEDORgaNIzacIJSKO POSLOVaNJE 20 20 0 153. NOVE PaRaDIgME INfORMacIJSKE

DRUžbE10 30 0 15

4. INfORMacIJSKE TEhNOLOgIJE 10 30 15

Pomen kratic: KT – število kreditnih točk; P – predavanja; S – seminar oziroma seminarski način dela; V – vaje ali laboratorijske vaje (ni predvideno).

Pogoji za napredovanje po programu

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 30 KT iz prvega letnika, izbrati mentorja in morebitnega somentorja, ki ju potrdi senat FIŠ, ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, ki mora biti ocenjena kot ustrezna.

Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 KT in opravljeno individualno delo drugega letnika v obsegu 60 KT. Opravljene obveznosti drugega letnika se ugotavljajo na podlagi mnenja mentorja, ki na podlagi indi-vidualnih razgovorov s študentom in materialov, ki jih ta predloži, oceni predhodne rezultate njegovega individualnega dela.

Senat FIŠ lahko odobri napredovanje v višji letnik, tudi če študent ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: ma-terinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah. Študenta mora v tem primeru predložiti ustrezna dokazila.

38 39


Pogoji za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti, objava enega znanstvenega članka v reviji s seznama SCI, SSCI/SCIE ali A&HCI, ali dveh znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah s seznamov IBSS, CSA Sociological Abstract, CSA Worldwide Political Science Abstract, CSA PAIS Interna-tional, International Political Science Abstract, LISA, STMA, SCOPUS, COMPENDEX oziroma v revijah v drugih enakovrednih mednarodnih bazah, ki so pomembne za področja, ki jih razvija fakulteta, in sicer s področja teme doktorske disertacije (znanstveni članek mora biti objavljen v enem izmed tujih jezikov), ter priprava in uspešen zagovor doktorske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 180 kreditnih točk, predvi-denih s študijskim programom.

Za nami je uspešno letoNa FIŠ si prizadevamo, da poleg študijskega procesa, organiziramo tudi pestro obštudijsko dogajanje. V 2010 smo organizirali lepo število dogod-kov, katerih nabor bomo v 2011 še obogatili.

Sodelovanje FIŠ z Adrio Mobil, d. d.

Eden od strateških ciljev Fakultete za informacijske študije v Novem mestu je tudi odlična zaposljivost naših diplomantov. To uresničujemo z nenehnim pretokom znanja med strokovnjaki, študenti in organizacijami (uporabniki), del katerih je tudi sodelovanje z gospodarstvom.

V študijskem letu 2009/10 smo zato na Fakulteti za informacijske študije izvedli skupen projekt s podjetjem Adria Mobil, d. d. in sodelovanje se nadaljuje tudi v študijskem letu 2010/11. Razvijali smo spletno aplikacijo za potrjevanje naročil dobaviteljem. Projekt se je izvajal v okviru več semi-narskih nalog v okviru predmetov Informacijski sistemi, Baze podatkov in analiza podatkov ter Spletno programiranje. Tako so lahko študenti sproti aplicirali znanja, pridobljena v okviru posameznih predmetov, in spoznali praktičen potek razvoja informacijske rešitve.

Prepričani smo, da so skupni projekti z gospodarstvom odličen način uvajanja študentov v realno okolje. Prav je, da študent že med študijem spozna, da so realni problemi mnogo težji od tistih iz učbenikov in da za njihovo reševanje potrebuje interdisciplinarno znanje.

Strokovna ekskurzija na Nizozemsko

Februarja 2010 smo v sodelovanju s Kompas Novo mesto za študente pripravili strokovno ekskurzijo na Nizozemsko. Pester strokovni in turistični program je študente navdušil, saj so si ogledali High Tech Campus, Delft Universtity of Technology, ESOC (The European Space Operations Cen-tre) in Microsoft Netherlands. Seveda pa niso izpustili glavnih turističnih znamenitosti kot so med drugim trg Dam, Židovska četrt, Kraljeva palača, Nova cerkev, hiša Ane Frank, Rembrandtova hiša ter se sprehodili po živahni Leidenski ulici.

Zimska šola

Med 22. do 26. februarjem 2010 je vsak dan med 9.00 in 15.00 uro v računalniški učilnici na FIŠ potekala Zimska šola, ki je bila namenjena dijakom in študentom. Izbirali so lahko med dvema sklopoma. V prvem so tutorsko razvili spletno aplikacijo za upravljanje direktnodemokratične skupnosti s pomočjo naprednih pristopov. Pri tem so temeljito spoznali tehnologije XHTML, XSLT, CSS, DOM, javascript, C#, web services, microformats/RDFa, ter pristop k spletnem programiranju “mashup”. V drugem sklopu so se pripravljali na tekmovanje Imagine CUP.

40 41

Poletna šola

V juliju 2010 je FIŠ pripravil poletno šolo, kjer so udeleženci lahko pridobili in poglobili znanja s področja celovitih programskih rešitev. Poletna šola je bila namenjena tako sedanjim kot bodočim dodiplomskim in podiplom-skim študentom, kot tudi tistim, ki jih je to področje zanimalo ter so si želeli pridobiti poglobljena in praktična znanja s tega področja. Izvajalci poletne šole so bili strokovnjaki, ki na tem področju dnevno in praktično delujejo.

FIŠ fest

FIŠ je že drugo leto zapovrstjo pripravil malce drugačen začetek novega študijskega leta. Med 4. in 8. oktobrom 2010 je potekal FIŠ fest, na ka-terem so se zvrstile številne brezplačne delavnice in predavanja, ki se jih lahko udeležili tako študenti fakultete kot tudi vsa zainteresirana javnost, študijski proces pa se v tem času ni izvajal. Rdeča nit letošnjega FIŠ festa je bila kariera. Fakulteta želi s FIŠ festom študentom dati znanje, ki ga med študijskim procesom ne morejo dobiti ter koristne informacije.

ISIT 2010

V novembru smo pripravili ISIT 2010, drugo mednarodno konferenco s področja informacijske družbe in informacijskih tehnologij, ki se je odvi-jala v Dolenjskih Toplicah. O odprti kodi je na letošnji konferenci predaval dr. Ingo Mierswa, izvršni direktor podjetja Rapid-I GmbH iz Nemčije, dr. Les Squires, soustanovitelj in predsednik podjetja World jenny iz ZDA je govoril o socialnih medijih, dr. Matjaž B. jurič, vodja Cloud Computing in kompetenčnega centra za SOA iz Slovenije pa o oblačnih storitvah. Konference so se oba dneva brezplačno udeležili tako študentje Fakultete za informacijske študije Novo mesto kot tudi okoli 40 dijakov in študentov novomeških višjih šol.

FIŠ je ob robu konference ISIT 2010 podpisal sporazum o partnerstvu s Centrom odprte kode Slovenije. S podpisom konzorcijske pogodbe je FIŠ tudi formalno postal član COKS, konzorcija uglednih podjetij in organizacij, ki je nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah. Vzporedno s konferenco je potekal gospodarski forum, na katerem je beseda tekla o odprti kodi, priložnostih za podjetja in njenem sociološkem fenomenu, ki se pojavljajo v družbi (open society, open enterprise). Forum je bil organiziran v sodelovanju s Centrom odprte kode Slovenije (COKS) in Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine

Mednarodna izmenjava študentov

Tudi v študijskem letu 2011/12 bomo svojim študentom omogočili med-narodne izmenjave v okviru programa ERASMUS. Študenti lahko tako del svojih rednih študijskih obveznosti vpisanega programa namesto na ma-tični ustanovi opravijo na partnerski instituciji iz vseh 27 članic Evropske unije, držav EFTA (Norveška, Islandija, Lihtenštajn) in Turčije, opravljene obveznosti pa so jim priznane na matični fakulteti. Program ERASMUS lahko traja od treh mesecev do enega leta in vključuje plačano šolnino v tujini ter možnost pridobitve finančne pomoči.

FIŠ je postal del programa iKnow klub

Program iKnow klub je namenjen tako študentom in zaposlenim na fakulteti in je po svetu razširjen program podjetja Apple Inc. Omogoča, da imajo študentje in zaposleni na fakulteti, ki se včlanijo v iKnow klub, dostop do najnaprednejših tehnologij po ugodnejših cenah, da se na fakulteti v okviru iKnow kluba izvajajo predavanja, predstavitve in druga izobraževanja na temo naprednih in inovativnih Apple tehnologij.

Želiš zmagati na najprestižnejšem mladinskem interdisciplinarnem tek-movanju iz sodobnih tehnologij? Imaš idejo, pa je ne znaš realizirati? Pri-javi se na Zimsko šolo in skupaj se bomo pripravljali na tekmovanje ter ti svetovali, kako boš prepričal žirijo, da je ravno tvoja ideja najboljša! Na tekmovanje se lahko prijavite individulano ali v skupini do štiri.

42 43

Drugi o nasOdnos med študenti in profesorji je odličen; najbolj pomembno mi je, da za njih nismo le številke, v času študija pa pridobivamo znanja z različnih področij, s katerimi se bomo dobro znašli v sodobnem poslovnem svetu. - helena Čebulin, študentka fIš

Na FIŠ se počutim več kot le številka, saj s profesorji in asistenti razvijamo tiste pristne odnose, ki bi jih od fakultete pričakoval. Pozna se, da se vod-stvo trudi za študente, kar se odraža na obštudijskih projektih in strokovni ekskurziji. Veliko ljudi je še vedno skeptičnih glede tega, kaj novomeška fakulteta lahko nudi, vendar FIŠ v javnosti čedalje bolj pridobiva na pre-poznavnosti. Načrti so veliki in verjamem, da bomo podrli stereotipe ter da bo FIŠ postal nekaj velikega.

- Rok Kopina, študent fIš

Sodobna spletna stran, ažuren Visokošolski informacijski sistem in spletna učilnica nudijo študentu vse potrebne informacije in gradiva, ki jih potrebu-je med študijem na FIŠ. Pomembno vlogo na FIŠ imajo tudi predavatelji in asistenti, ki so vedno pripravljeni pomagati in prisluhniti študentom.

- Jure Pintar, študent fIš

Veliko je poudarka na informatiki, čeprav je tudi kar nekaj drugih zelo zani-mivih in predvsem zelo koristnih predmetov. Največje zadovoljstvo pa je, ko lahko znanje, ki si ga pridobil na predavanjih, uporabiš pri svojim delu in zaradi tega tvoje delo postane lažje in bolj zanimivo, ti pa uspešnejši in vedno boljši pri tem, kar počneš.

- Marija Plesničar, študentka fIš

Za študij na FIŠ-u sem se odločil zaradi potreb, s katerimi se srečujem v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Študij mi je omogočil ra-zumevanje nekaterih postopkov dela in organizacije poslovanja, s čimer sem tudi organizacijsko in poslovno pridobil potrebno znanje, ki mi služi v poslovnih procesih. Študij je potekal zadovoljivo, pomoč pri opravljanju izpitov in odnosi s profesorji so bili pozitivni. Odziv referata in informacije so bili hitri, učinkoviti in popolni, tako da je sama organizacija tako pri izpitih, kot pri diplomski nalogi potekala brez zapletov.

– Egon Prijon, diplomant fIš

Podjetja, ki ustvarjamo na globalnih trgih v zahtevnem konkurenčnem okolju, cenimo in potrebujemo sposobne, dejavne, široko razgledane in s sodobnimi znanji opremljene sodelavce. Zato pozdravljamo napore us-tanov in posameznikov, ki z zanesljivimi koraki, celo nekoliko vizionarsko, gradijo okolje učeče se regije. S premišljenim povezovanjem tehničnih in poslovnih vsebin bo Fakulteta za informacijske študije ob odličnem delu z motiviranimi študenti vse opazneje pomagala graditi podobo uspešnega gospodarstva.

- mag. Mitja cerovšek, direktor informatike TPV, d. d.

Razvoj visokega šolstva v regiji podpiramo, saj ga vidimo kot enega ključnih dejavnikov prihodnjega razvoja. Od visokega šolstva pričakujemo kako-vost, usmerjenost v programe, ki jih tukajšnje gospodarstvo potrebuje,

sodelovanje v razvojno raziskovalnih projektih in mednarodno primerljivost z najuspešnejšimi tujimi šolami. Naj izpostavim, da je področje informatike eden najpomembnejših dejavnikov konkurenčnega spleta in kot takšen dejavnik, ki ga bodo v prihodnosti podjetja še bolj upoštevala.

- franci bratkovič, direktor gospodarske zbornice Dolenjske in bele krajine (gzDbK)

Strokovnjaki informatike so nosilci sprememb. Tisti, ki imajo glavno vlo-go pri zagotavljanju inovativnosti, zlasti na področju poslovnih modelov, hitrosti in prilagodljivosti organizacije ter pozitivne poslovne rasti. Ravno zaradi znanja svojih ljudi je IBM danes tisti, ki lahko podjetjem pomaga preseči gospodarsko težko obdobje. Neprecenljiva je vrednost znanja. To daje nove priložnosti. Takšen je tudi študij na Fakulteti za informacijske študije, ki ga velja zgrabiti z obema rokama.

- Roman Koritnik, generalni direktor IbM Slovenija

With the entire faculty dedicated to the study of information problems and solutions, I am confident to say that the FIS can incubate and develop innovative solutions to address global challenges. Being a new institution, I hope that FIS will not be restricted to traditional ways of thinking and structures, which unfortunately limit creativity at the established institu-tions. Being young and nimble will hopefully give FIS an ability to tackle challenges that others ignore, and even make unique contributions at a faster rate compared to larger institutions.

- dr. Kevin de Souza, izredni profesor na Univerzi v Washingtonu

Naše društvo DOLENJSKA AKADEMSKA POBUDA (DAP) vsestransko podpira celotno pedagoško in raziskovalno dejavnost Fakultete za infor-macijske študije, naše prve državne dolenjske fakultete. Poglobljeni študiji in nove raziskave na zelo pestrem področju računalništva in informatike so danes v razvitem svetu ključnega pomena. Za mlade in ustvarjalne ljudi in nove strokovnjake iz naše regije, Slovenije in razvitega sveta predstavljata informatika in računalništvo velik izziv in zagotavljata nešteto možnosti pri novih zaposlitvah in delovnih mestih na vseh področjih našega gospo-darstva, obrti in družbenih dejavnosti.

- predsednik društva DOLENJSKa aKaDEMSKa PObUDa prof. dr. Miha Japelj, univ. dipl. ing.

Informacijske vede so danes mnogo več od računalništva, saj morajo reševati izzive sodobnega poslovnega okolja z interdisciplinarnim pris-topom ter povezovanjem marketinga, prava, informacijskih tehnologij in upravljanja. Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je eden ključnih dejavnikov napredka informatike za naše gospodarstvo in družbo, saj prinaša širok in sodobno usmerjen študij informatike, ki gradi most med izobraževanjem, raziskovalnimi dejavnostmi in gospodarstvom.

- Peter geršič, T-media, d. o. o.

Ena izmed odlik pedagoškega procesa Fakultete za informacijske študije je zasledovanje načela individualnega pristopa, ki se neposredno zr-cali v pristnejših odnosih med študenti in visokošolskimi učitelji oziroma sodelavci ter v transparentnejšem zaznavanju potreb in želja študentov. Ta pristop je epohalnega pomena pri osvajanju novih znanj in spretnosti, saj študentom omogoča neposredno komunikacijo tako z asistenti kot

44

tudi s predavatelji ter pripomore k uspešnejšemu študiju in zadovoljstvu študentov.

- Urša šinkovec, asistentka na fakulteti za informacijske študije

Za FIŠ sem izvedel od sedanjega sošolca, ki sem ga spoznal čisto po naključju. Zavedal sem se prednosti, ki jih ponuja študij v domačem kra-ju, in se zato tudi vpisal na to fakulteto. Priznam, da moja pričakovanja niso bila prav visoka, saj je bila to fakulteta v nastajanju. Želel sem samo dokončati študij in pridobiti ustrezno stopnjo izobrazbe. Vendar so me profesorji presenetili, saj nisem pričakoval, da bo mladi kolektiv tako ka-kovostno izvajal učni proces. FIŠ nam je omogočil tudi sodelovanje pri projektih z bodočimi delodajalci.

- Darko Jerkovič, predsednik študentskega sveta fIš v študijskem letu 2009/10

Na Fakulteti za informacijske študije si prizadevamo ustvariti sodobno izobraževanje na visoki univerzitetni ravni, ki temelji na teoretičnem in uporabnem znanju. Za območje Dolenjske, ki ima uspešno industrijo in proizvajalce, je skrajni čas za ustanovitev univerze, ki bo vzgajala visoko strokovne kadre za svoje okolje in vključevanje v mednarodno znanstven-oraziskovalno delo.

- redni profesor dr. Peter šuhel, upokojeni redni profesor na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

2011/2012

Documents

Fakulteta za informacijske študije