Embed Size (px)
Citation preview
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
PRVE STOPNJE
DRAGAN GOSTIMIROVIĆ
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
DIPLOMSKA NALOGA
ANALIZA IN PRIMERJAVA STORITEV
ZA SHRANJEVANJE PODATKOV V OBLAKU
Mentor: doc. dr. Borut Lužar
Novo mesto, november 2015 Dragan Gostimirović
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Dragan Gostimirović, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:
diplomski nalogi,
u, na spletni
strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,
elektronski obliki, identična tiskani verziji,
V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja ______________________
POVZETEK
Računalništvo v oblaku je v zadnjem času eden izmed najbolj zastopanih tipov računalništva.
K temu v veliki meri pripomorejo podatkovne shrambe v oblaku, ki nam ponujajo visoko
zmogljive, zanesljive, kakovostne, varne in cenovno ugodne storitve že kar prek enostavnih
spletnih aplikacij. V prvem,teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno računalništvo
v oblaku kot nadkategorija podatkovnih shramb v oblaku, katerim je namenjena osrednja
pozornost tega diplomskega dela. Pri podatkovnih shrambah v oblaku nas je zanimalo,na
kakšen način delujejo, kako nam zagotavljajo varnost in kaj so glavne funkcionalnosti takšne
oblike računalništva v oblaku. Pregledali smo tudi najbolj prepoznavne ponudnike in
izpostavili njihove prednosti in slabosti. V drugem delu diplomske naloge smo z metodo
MAUT izvedli analizo nad zbranimi podatki, ki so bili razdelani glede na ponudnike in
izbrane kriterije. Za nazornejši prikaz rezultatov smo izdelali oceno posameznih ponudnikov
za tri različne profile uporabnikov.
KLJUČNE BESEDE: Računalništvo, oblak, shramba, MAUT, ponudniki
ABSTRACT
Recently, cloud computing has become one of the most represented types of computing. To
this cloud storages services contributed largely by offering high performance, reliable,
quality, safe and affordable services in a form of easy web applications. In the first,
theoretical part of this thesis, we present cloud computing as an over-category of a cloud
storage, which is the center of attention in this thesis. In the cloud storage we were mostly
interested in how they work, in which way they ensure us safety and what are the main
functionalities of this type of computing in the cloud. We have reviewed the most popular
providers and highlighted their strengths and weaknesses. In the second part of this thesis we
performed an analysis with MAUT method on the collected data which have been elaborated
according to the providers and selected criteria. For more descriptive presentation of results
we have developed three different user profiles and ranked the provides for each of them.
KEY WORDS: Computing, cloud, storage, MAUT, providers
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ............................................................................. 2
1.2 Cilji diplomske naloge ................................................................................................. 2
2. RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ..................................................................................... 2
2.1 Zgodovina računalništva v oblaku ............................................................................... 3
2.2 Opredelitev računalništva v oblaku ............................................................................. 4
2.3 Arhitektura ................................................................................................................... 7
2.4 Vrste oblakov ............................................................................................................. 10
2.4.1 Javni oblak .......................................................................................................... 11
2.4.2 Zasebni oblak ...................................................................................................... 11
2.4.3 Hibridni oblak .................................................................................................... 12
2.4.4 Skupnostni oblak ................................................................................................. 13
2.5 Prednosti računalništva v oblaku ............................................................................... 13
2.6 Slabosti računalništva v oblaku ................................................................................. 16
3. VARNOST ........................................................................................................................ 18
3.1 Varstvo osebnih podatkov ......................................................................................... 19
3.2 Varnostna tveganja .................................................................................................... 21
3.3 Šifriranje .................................................................................................................... 22
3.4 Kaj lahko storimo sami? ............................................................................................ 23
4. PODATKOVNA SHRAMBA V OBLAKU ..................................................................... 25
4.1 Kaj nam nudi podatkovna shramba v oblaku? ........................................................... 26
4.2 Prednosti podatkovnih shramb v oblaku .................................................................... 27
4.3 Slabosti podatkovnih shramb v oblaku ...................................................................... 27
4.4 Ključne funkcionalnosti podatkovnih shramb v oblaku ............................................ 28
4.4.1 Sinhronizacija ..................................................................................................... 28
4.4.2 Verzioniranje ...................................................................................................... 28
4.4.3 Varnostna kopija ................................................................................................ 29
4.4.4 Deljenje ............................................................................................................... 29
4.5 Pregled ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku .................................................. 30
4.5.1 Dropbox .............................................................................................................. 31
4.5.2 Google Drive ...................................................................................................... 33
4.5.3 OneDrive ............................................................................................................ 35
4.5.4 iCloud ................................................................................................................. 36
4.5.5 JustCloud ............................................................................................................ 38
4.5.6 Box ...................................................................................................................... 40
5. ANALIZA PONUDNIKOV PODATKOVNIH SHRAMB V OBLAKU ........................ 41
5.1 Določitev kriterijev .................................................................................................... 42
5.2 Tabela zbranih podatkov za analizo ........................................................................... 43
5.3 Določitev profilov za analizo ..................................................................................... 44
5.3.1 Zasebni uporabnik .............................................................................................. 45
5.3.2 Samostojni podjetnik z dvema zaposlenima ....................................................... 45
5.3.3 Srednje veliko podjetje........................................................................................ 45
5.4 Metoda MAUT .......................................................................................................... 46
5.5 Določitev razpona ocen posameznih kriterijev in njihovih vrednosti za
posameznega ponudnika ........................................................................................... 49
5.6 Analiza profila zasebnega uporabnika ....................................................................... 51
5.7 Analiza profila samostojnega podjetnika z dvema zaposlenima ............................... 57
5.8 Analiza profila srednje velikega podjetja .................................................................. 62
6. ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 67
7. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 69
KAZALO GRAFOV
Graf 5.1: Grafični prikaz rezultata MAUT analize za zasebnega ponudnika ........................... 57
Graf 5.2: Grafični prikaz rezultata MAUT analize za samostojnega podjetnika z dvema
zaposlenima ............................................................................................................... 62
Graf 5.3: Grafični prikaz rezultata MAUT analize za srednje veliko podjetje ......................... 67
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Shematska upodobitev računalništva v oblaku .......................................................... 5
Slika 2.2: Hierarhični prikaz arhitekture .................................................................................... 7
Slika 2.3: Primer obračunavanja storitev .................................................................................... 8
Slika 2.4: Model storitev računalništva v oblaku ..................................................................... 10
Slika 2.5: Hibridni oblak .......................................................................................................... 12
Slika 3.1: Prikaz simetričnega šifriranja, pri katerem morata imeti pošiljatelj in prejemnik
enak tajni ključ ......................................................................................................... 23
Slika 3.2: Šifrirana datoteka ..................................................................................................... 25
Slika 4.1: Prikaz možnosti povrnitve predhodnih verzij dokumenta z JustCloud-om ............. 29
Slika 4.2: Dropbox-ova mobilna aplikacija ponuja enostavne in raznolike možnosti za deljenje
podatkov po različnih kanalih ali aplikacijah ........................................................... 30
Slika 4.3: Logotip storitve Dropbox ......................................................................................... 31
Slika 4.4: Postopek sinhronizacije ............................................................................................ 32
Slika 4.5: Logotip storitve GoogleDrive .................................................................................. 33
Slika 4.6: Prikaz funkcije deljenja podatkov z dodeljevanjem različnih pogledov .................. 36
Slika 4.7: iCloud mobilna aplikacija omogoča samodejno varnostno kopiranje določenih
podatkov z mobilne naprave (kot npr. na sliki Stiki in Koledar). ............................. 38
Slika 4.8: JustCloud logo .......................................................................................................... 38
Slika 4.9: Lastna nastavitev samodejne sinhronizacije ............................................................ 39
Slika 4.10: "Drag and Drop" funkcija ...................................................................................... 41
Slika 5.1: Drevesna struktura opazovanega problema z utežmi za profil zasebnega
uporabnika ................................................................................................................ 47
Slika 5.2: Drevesna struktura najbolje ocenjenega ponudnika OneDrive ................................ 52
KAZALO TABEL
Tabela 5.1: Zbrani podatki glede na kriterije po ponudnikih ................................................... 43
Tabela 5.2: Lestvica pomembnosti ........................................................................................... 47
Tabela 5.3: Primer izračuna uteži za zasebnega uporabnika .................................................... 48
Tabela 5.4: Razponi ocen glede na vrednosti kriterijev iz Tabele 5.1...................................... 49
Tabela 5.5: Analiza profila zasebnega uporabnika ................................................................... 53
Tabela 5.6: Analiza profila zasebnega uporabnika ................................................................... 54
Tabela 5.7: Analiza profila samostojnega podjetnika z dvema zaposlenima ........................... 58
Tabela 5.8: Analiza profila samostojnega podjetnika z dvema zaposlenima ........................... 59
Tabela 5.9: Analiza profila srednje velikega podjetja .............................................................. 63
Tabela 5.10: Analiza profila srednje velikega podjetja ............................................................ 64
1
1. UVOD
Računalništvo v oblaku je del našega vsakdanjika in v to obliko računalništva smo vpeti ob
vsakodnevnih aktivnostih, ki jih izvajamo na spletu. Že s samo uporabo e-poštnega predala ali
z ogledom YouTube posnetkov soustvarjamo računalništvo v oblaku. Ena izmed najbolj
zastopanih storitev računalništva v oblaku so vsekakor podatkovne shrambe v oblaku.
Življenjski tok nam narekuje hiter oziroma vse hitrejši tempo življenja in podatkovne shrambe
v oblaku nam s svojo uporabnostjo ter zanesljivostjo močno olajšujejo sledenje temu tempu. Z
uvedbo podatkovnih shramb v oblaku so nam naši podatki postali dostopni kot še nikoli
poprej. Za dostop do podatkov običajno potrebujemo zgolj internetno povezavo in napravo, s
katero dostopamo do ponudnika podatkovne shrambe v oblaku.
Storitev podatkovnih shramb v oblaku nam poleg mobilnosti podatkov nudi tudi širok nabor
ostalih funkcionalnosti, kot so na primer deljenje podatkov na različne načine, sodelovanje
več oseb oziroma celotnih skupin nad podatki, sinhronizacija podatkov, dostop do zadnjih
aktualnih verzij podatkov ipd. Iz vseh funkcionalnosti je razvidno, da so podatkovne shrambe
v oblaku primerne tako za fizične kot tudi za poslovne uporabnike, predvsem z vidika
optimizacije določenih poslovnih procesov, kar posledično pomeni zmanjšanje stroškov in
povečanje dobička, k čemur stremijo vsa podjetja.
Ker je paleta ponudbe na trgu podatkovnih shramb v oblaku zelo široka, je lahko za
uporabnika odločitev o izbiri pravega ponudnika za njegove potrebe dokaj kompleksna.
Namen naše diplomske naloge je analizirati in medsebojno primerjati nekaj najbolj
prepoznavnih in najboljših ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku in ponuditi najboljšo
možno izbiro ponudnika glede na določene kriterije in uporabniške zahteve, ki jih bomo
priredili posameznim profilom uporabnikov. Sama analiza bo potekala po metodi MAUT, ki
nam ponuja dober pregled nad rezultati, ko primerjamo zastavljene kriterije glede na ponujene
alternative. Z vsemi poprej opisanimi parametri in metodo analize bomo skušali odgovoriti na
raziskovalna vprašanja, potrditi oziroma zavrniti hipoteze in doseči zastavljene cilje, ki
sopredstavljeni v razdelkih 1.1 in 1.2.
2
1.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
V diplomski nalogi smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja in hipoteze:
Raziskovalna vprašanja:
1. Katere funkcionalnosti ponujajo ponudniki storitev shranjevanja podatkov v oblaku?
2. Je najbolj prepoznaven produkt najboljši?
3. Je shranjevanje podatkov v oblak varno?
Hipoteze:
1. Varnostni vidiki shranjevanja podatkov v oblaku so bolj poudarjeni pri ponudnikih, ki so
najbolj prepoznavni.
2. Za običajne uporabnike je shranjevanje podatkov v oblaku zadovoljiva rešitev.
3. Razvrstitev najboljših ponudnikov storitev shranjevanja podatkov v oblaku se razlikuje
glede na profil uporabnika, ki bo storitev uporabljal.
1.2 Cilji diplomske naloge
V diplomski nalogi smo si zastavili tri cilje. Prvi cilj je opis ponudnikov podatkovnih shramb
v oblaku, sledi mu izdelava metodologije za določitev najboljšega ponudnika in nenazadnje še
razvrstitev ponudnikov po zastavljeni metodologiji glede na profil uporabnika.
2. RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU
Računalništvo v oblaku je novejši princip računalništva, ki uporabnikom ponuja dinamično
razširljive in visoko virtualizirane vire kar kot storitev preko spleta. Z razvojem računalništva
v oblaku je to postalo dostopno kot še nikoli poprej. Zdaj smo le klik oddaljeni od visoko
zmogljivih aplikacij in strežnikov, ki so nam na voljo prek ponudnikov storitev v oblaku.
3
2.1 Zgodovina računalništva v oblaku
Kot pri vsaki novo predstavljeni tehnologiji se nam tudi pri omembi računalništva v oblaku
poraja vprašanje: "Kdaj je nastalo računalništvo v oblaku?". Ko pomislimo na pojem
računalništva v oblaku, se nam razkrivajo situacije, ideje in produkti 21. stoletja. Temelji
računalništva v oblaku pa so obstajali že mnogo let poprej.
Zametke te oblike računalništva lahko pripišemo postopni revoluciji, ki se je začela v
petdesetih letih prejšnjega stoletja vzporedno z razvojem centralnega računalnika oz. strežnika
(po angleško mainframe). Večje število uporabnikov je lahko dostopalo do centralnega
računalnika zgolj z uporabo postaje,sestavljene iz prikazovalnika in tipkovnice, ki je služila
kot povezava do točno določenega strežnika in ni imela procesorske moči. Takšna oblika
računalništva se organizacijam, pa tudi posameznikom, zaradi visoke cene nakupa in
vzdrževanja ni izšla. Posamezniki niso potrebovali za tiste čase tako velike podatkovne
shrambe in procesorske moči, kot jih je ponujal strežnik, organizacijam pa ni bilo praktično
niti ekonomično zagotoviti takšne tehnologije vsakemu zaposlenemu. Rešitev so našli v
razvoju sodostopa do enega samega vira, ki je bila praktična in obenem ekonomična.
V sedemdesetih je sodostop iz petdesetih postavljen na višjo raven. V teh časih je bil razvit
koncept virtualnih strojev. Z uporabo programske opreme za virtualizacijo, kot je danes npr.
VMware, je bilo mogoče hkrati poganjati večje število operacijskih sistemov in operacij
znotraj enega izoliranega območja. Virtualizacija je začela voditi razvoj tehnologije v novo
smer in je ena najpomembnejših prelomnic v razvoju informacijsko-komunikacijske
tehnologije.
Podjetja,ki so se ukvarjala s telekomunikacijami in so poprej ponujala le povezave od točke
do točke, so v devetdesetih začela ponujati navidezne privatne internetne povezave, ki so bile
boljše, cenejše, hitrejše in lažje dostopne. Število uporabnikov interneta in posledično
računalnikov je vrtoglavo naraslo in s tem naznanilo obstoj virtualnega sveta na internetu
(Destefani Neto, 2014).
Vse do konca devetdesetih let pa računalništvo v oblaku, kot ga poznamo danes,ni obstajalo.
Takrat pa je salesforce.com predstavil svojo edinstveno poslovno aplikacijo, ki je bila
posebno oblikovana za:
delovanje v oblaku,
4
omogočala je dostop samo preko brskalnika z internetno povezavo,
namenjena je bila velikemu številu hkratnih uporabnikov za majhne stroške.
To je spodbudilo tudi druga podjetja, da so se podala v svet virtualnih gostovanj (Salesforce,
19. avgust 2014).
2.2 Opredelitev računalništva v oblaku
Pri tradicionalnem namiznem računalništvu poganjamo programsko opremo na vsakem
računalniku posebej. Vse podatke (dokumente) shranjujemo na trdi disk računalnika. Podatki
v namizni verziji računalništva niso dostopni drugim ob predpostavki, da nismo povezani v
nikakršno omrežje. Pri tradicionalnem tipu računalništva je vse osredotočeno na računalnik
kot napravo.
Po drugi strani je pri računalništvu v oblaku vsa programska oprema nameščena na strežniku,
do katerega dostopamo s pomočjo internetne povezave. V primeru, da se nam "zruši"
računalnik, bodo naši podatki in ravno tako programska oprema še vedno dostopni in jih s tem
ne izgubimo. Vse je shranjeno na strežnikih, za dostop pa potrebujemo zgolj povezavo do
strežnika, kjer so naši podatki. Vsakdo, komur je bilo dano dovoljenje za dostop, lahko ne
samo dostopa do teh podatkov, ampak tudi upravlja z njimi v okviru pravic, ki so mu
dodeljene. Računalništvo v oblaku ni osredotočeno na računalnik, temveč na podatke, pri
čemer računalnik, ki ga uporabljamo za dostop do podatkov, ne igra glavne vloge (Miller,
2008).
Za računalništvo v oblaku obstaja več vrst definicij in razlag, ena izmed njih je tudi spodnja
shematska upodobitev.
5
Slika 2.1: Shematska upodobitev računalništva v oblaku
Vir: Informacijski pooblaščenec(2012, str. 7)
National Institute of Standards and Technology (NIST) definira računalništvo v oblaku kot
model, ki omogoča dostop do skupnega prostora računalniških virov, kot so omrežja,
strežniki, podatkovne shrambe, aplikacije in storitve zgolj z ukazom, ki poteka preko
internetne povezave s hitrim dostopom od kjerkoli in kadarkoli (Mell in Grance, 2011).
Za lažje razumevanje računalništva v oblaku si poglejmo, kako si eden od pionirjev
računalništva v oblaku Google razlaga definicijo. Google pravi, da obstaja šest ključnih
dejavnikov računalništva v oblaku:
Računalništvo v oblaku je uporabniško centrirano. Ko se kot uporabnik povežeš z
oblakom, ti postane vse, kar je tam shranjeno (dokumenti, sporočila, slike, aplikacije),
dostopno. Ne samo, da lahko upravljaš s podatki, tudi deliš jih lahko med ostale
uporabnike.
Računalništvo v oblaku je posledično centrirano. Namesto da se fokusiramo na
aplikacijo in na zmožnost le-te, nas mora zanimati, kaj in kako hočemo, da aplikacija
naredi za nas. Aplikacije, ki jih uporabljamo vsakodnevno (urejevalniki besedil, e-
6
pošta ...), postajajo sekundarnega pomena glede na dokumente, ki jih proizvedejo in so
za nas primarnega pomena.
Računalništvo v oblaku je zmogljivo. S povezavo stoterih oziroma tisočerih
računalnikov v oblak računalništvo pridobi ogromno na moči in zmogljivosti, ki je v
primerjavi z enim samim namiznim računalnikom neprimerljivo večja.
Računalništvo v oblaku je dostopno. Ker so podatki shranjeni v oblaku, so vsem bolj
dostopni, razpršeni. Uporabniki niso omejeni na samo en podatkovni izvor tako kot pri
namiznih računalnikih.
Računalništvo v oblaku je inteligentno. Za vse različne podatke, ki so shranjeni v
oblaku, je potrebno veliko inteligentnega načina podatkovnega rudarjenja in analize
podatkov za dostop in ažurnost le-teh.
Računalništvo v oblaku je programabilno. Večina nalog je avtomatiziranih. Da
zagotovimo varnost podatkov, morajo biti podatki shranjeni na strežnikih v oblaku,
prekopirani na druge strežnike, ki se ravno tako nahajajo v oblaku, v primeru, da eden
od teh postane nedejaven oziroma ni več povezan v omrežje. V takem primeru se
samodejno izvede programska koda, ki prenese podatke na drug računalnik v oblaku
(Miller, 2008).
Eden izmed najbolj popularnih in hkrati uporabljanih ponudnikov računalništva v oblaku je
Google s svojim paketom Google Apps (Gmail, Drive, Calendar...). Vse omenjene aplikacije
se nahajajo na njegovih strežnikih in so dostopne vsem, ki imajo internetno povezavo od
kjerkoli na svetu (TJ, 2014).
7
2.3 Arhitektura
Kot prikazuje Slika 2.2, lahko računalništvo v oblaku razdelimo na tri plasti oziroma oblike.
Slika 2.2: Hierarhični prikaz arhitekture
Vir: Suggest key word (24. avgust 2015)
Najosnovnejša oblika je infrastruktura kot storitev (Infrastructure as a Service – IaaS).
Infrastruktura kot storitev nam omogoča oskrbovanje procesnih, podatkovnih in omrežnih
kapacitet ter drugih računalniških virov. Uporabnik lahko postavi in poganja poljubno
programsko opremo, ki vključuje operacijski sistem in aplikacije. Le-ta ne upravlja in nadzira
infrastrukture oblaka, temveč ima nadzor nad operacijskim sistemom, shrambo, postavljenimi
aplikacijami in ima običajno omejen nadzor nad omrežnimi komponentami (Dukarič in drugi,
2011).
Pri IaaS gre za uporabo virtualnih virov, kot so procesorska moč, pomnilnik in diskovni
prostor. Operacijski sistem, aplikacije in strežnike uporabljamo na daljavo, kot bi jih imeli na
8
svojem računalniku. Prednost IaaS je, da lahko zakupljene kapacitete spreminjamo glede na
svoje potrebe (Simčič, 2011).
Eden najbolj znanih predstavnikov te plasti računalništva v oblaku je Amazon. Amazonov
produkt Elastic Compute Cloud je oblak, ki nudi procesiranje in hranjenje podatkov za tiste,
ki nimajo lastne infrastrukture. Gre za javno ponujeno storitev, ki je na voljo na
samopostrežen način (Self Service), omogoča poln dostop do virtualiziranih storitev in deluje
po principu "Pay As You Go", kar pomeni zaračunavanje po dejanski porabi storitve (število
ur, konfiguracija ...).
Slika 2.3: Primer obračunavanja storitev
Vir: Dukarič in drugi (2011, str. 29)
Druga plast računalništva v oblaku je platforma kot storitev (Platform as a Service – PaaS).
Gre za zmožnost postavitve različnih tipov aplikacij, ki so razvite z uporabo programskih
jezikov in orodij, ponujenih s strani ponudnika. Uporabnik pri tem ne upravlja in nadzira
spodaj ležeče infrastrukture (omrežja, shrambe operacijskega sistema ali strežnika), temveč
ima nadzor nad postavljeno aplikacijo in pogosto tudi nastavitvami gostujočega okolja
(Dukarič in drugi, 2011).
Pri uporabi tovrstnih storitev je prednost v tem, da za razvoj aplikacije nista potrebna nakup in
vzdrževanje lastne strojne in programske opreme. Uporabnik sam razvija aplikacije in
uporablja svoje rešitve in se tako najbolj približa potrebam odjemalcem. Platformo kot
storitev ponujata med drugimi tudi svetovna giganta Google (App Engine) in Microsoft
(Azure Services Platform).
Končnemu uporabniku najbližja pa je zadnja, tretja plast računalništva v oblaku – programska
oprema kot storitev (Software as a Service – Saas).
9
Le-ta ponuja možnost izvajanja aplikacije v infrastrukturi oblaka, pri čemer je dostopna več
odjemalcem (spletni brskalnik, mobilne in tablične naprave…). Uporabniku pri tem ni treba
skrbeti za upravljanje ali nadzor nad spodaj ležečo infrastrukturo oblaka, omrežjem, strežniki,
operacijskim sistemom ter individualnimi zmožnostmi aplikacij (Dukarič in drugi, 2011).
Aplikacij takšnega tipa ni potrebno namestiti ali poganjati iz lokalnega računalnika, prav tako
pa se nam ni treba ubadati z vzdrževanjem in nadgrajevanjem aplikacij. Ta plast računalništva
v oblaku ne omogoča razvoja lastnih aplikacij, saj gre za dostop do že razvitih aplikacij prek
enostavnega spletnega vmesnika (Čehovin, 2011).
Na tem področju deluje večina svetovno najbolj uspešnih, uporabljanih in popularnih
aplikacij, kot so:
Google Gmail, Yahoo! Mail, Hotmail...
Facebook, Twitter, LinkedIn, Instagram...
Salesforce CRM, Oracle Crm On Demand
Oracle Fusion Application Services...
(Dukarič in drugi, 2011)
Kot je razvidno iz Slika 2.4, je vsaka izmed plasti računalništva v oblaku namenjena točno
določeni ciljni skupini uporabnikov. Pri infrastrukturi kot storitvi ima glavno vlogo sistemski
inženir, platformo kot storitev predstavlja razvijalec, oba omenjena morata opraviti svoje
delo, da lahko končni uporabnik na nivoju programske opreme kot storitve nemoteno
uporablja aplikacije.
10
Slika 2.4: Model storitev računalništva v oblaku
Vir: Poljanšek(2011, str. 11)
2.4 Vrste oblakov
Poznamo štiri različne vrste oblakov:
javni oblak
zasebni oblak
hibridni oblak
skupnostni oblak
Uporabniki si izberejo oblak, ki je najbolj prilagojen njihovim potrebam ali pa jih kombinirajo
med seboj, da čim bolj zadovoljijo svoje potrebe. Aplikacija, ki jo potrebujemo le začasno, je
najboljši kandidat za javni oblak, saj se s tem izognemo nepotrebnemu nakupu infrastrukture.
Po drugi strani pa je aplikacija stalne narave oziroma aplikacija, ki ima specifične zahteve po
kvaliteti virov ali lokaciji podatkov, popoln kandidat za zasebni ali hibridni oblak (Zorić,
2012).
11
2.4.1 Javni oblak
Tak oblak predstavlja internetni pristop najemnih virov, pri čemer vsa implementacija
informacijsko-komunikacijskih rešitev teče v ozadju in je uporabniku nevidna ali skrita.
Upravljanje in nadzor potekata preko internetnih brskalnikov. Javni oblak vzdržujejo
ponudniki storitev. Ena od največjih prednosti takšne oblike je, da je lahko javni oblak veliko
večji od kakšnega zasebnega oblaka, ki ga lahko ima npr. podjetje. Javni oblak je zelo
fleksibilen, na zahtevo odziven in prenaša tveganja, vezana na infrastrukturo,z uporabnika na
ponudnika oblačnih storitev (Zorić, 2012).
Infrastruktura javnega oblaka je, kot nam govori že ime, namenjena in je na voljo širši
javnosti, večjim skupinam uporabnikov in je v lasti organizacije, ki ponuja storitve v oblaku
(Mell in Grance, 2011).
Predstavniki storitev v oblaku tega tipa so svetovni giganti – Google, Amazon, Salesforce.
2.4.2 Zasebni oblak
Na začetku je veliko ljudi dvomilo v smiselnost ali zmogljivost zasebnih oblakov. Vendar pa
se lahko znajdemo v položaju, kjer se zaradi strateških, poslovnih ali zgolj kulturnih razlogov
lahko organizacija ali posameznik odloči za postavitev svojega lastnega oblaka. Kot nam pove
že ime, je zasebni oblak v rokah zasebnikov in je popolnoma funkcionalno prilagojen za
uporabo v točno določeni organizaciji. Dostop je omejen na organizacijo ali posameznike, ki
so pristojni za uporabo oblaka, lahko pa je tudi medsebojno povezan z javnim oblakom
(Marks in Lozano, 2010).
Zasebni oblak se izdela z namenom, da nudi največjo možno mero varnosti in kontrole nad
podatki ter omogoča visoko kvaliteto transakcij znotraj oblaka. Takšen oblak je največkrat
zanimiv velikim podjetjem z lastnimi podatkovnimi centri, ki jih je možno optimizirati z
načeli virtualizacije računalništva. Podjetja si sama lastijo vso potrebno infrastrukturo za
zasebni oblak in ravno tako sama upravljajo z izvajanjem aplikacij na njem. Zasebni oblak si
lahko podjetja zgradijo znotraj podatkovnih centrov ali pa tudi na oddaljenih, dislociranih
lokacijah. Vire za oblak si lahko podjetja zagotavljajo sama ali pa jih lahko namesto njih
zagotovi zunanji ponudnik, ki v največ primerih potem tudi vzdržuje oblak, podjetje pa ima še
vedno popolno kontrolo nad koriščenjem resursov (Zorić, 2012).
12
2.4.3 Hibridni oblak
Že iz samega imena lahko sklepamo, da gre za hibrid med zasebnim in javnim oblakom.
Hibridni oblak je torej kombinacija dveh oziroma vseh ostalih tipov oblakov. Iz tega modela
lahko dobimo največ, saj kombiniramo dobre lastnosti zasebnega in javnega oblaka, kot sta
npr. varnost in zmogljivost, ter s tem prilagodimo uporabo skladno z našimi zahtevami
(Marks in Lozano, 2010).
Če za primer vzamemo neko podjetje, notranji viri ostanejo pod nadzorom kupca oz.
odjemalca, zunanje vire pa priskrbi ponudnik storitev v oblaku. Občutljivi podatki so varno
shranjeni pri odjemalcu, hkrati pa je podjetju na voljo skoraj neomejena skalabilnost javnega
oblaka. Na ta način podjetja lahko rešijo nekaj problemov, ki zadevajo varnost in hkrati
izkoriščajo prednosti javnega oblaka. Med seboj so povezani s tehnologijami, ki omogočajo
popolno prenosljivost aplikacij (Pronid, 1. september 2015).
Slika 2.5: Hibridni oblak
Vir: Cloudinfinit (1. september 2015)
13
2.4.4 Skupnostni oblak
Skupnostni oblak ("community cloud") je neke vrste specializirani javni oblak, znan tudi pod
imenom vertikalni oblak. To so javni oblaki, organizirani na podlagi skupnih interesov (npr.
poslanstvo, panoga, politika, predpisi). Oblak je optimiziran na točno določene storitve, kot so
na primer finančne, ki imajo določene posebnosti (Marks in Lozano, 2010).
2.5 Prednosti računalništva v oblaku
Prednosti računalništva v oblaku lahko v grobem razdelimo na prednosti, ki jih takšno
računalništvo prinaša za podjetja in posledično njihove posle in na tehnološke prednosti s
stališča informacijske tehnologije. Za razvijalce storitev računalništva v oblaku je
najpomembneje, da svojim končnim uporabnikom dostavijo takšne izdelke, ki celovito
pokrijejo njihove potrebe.
Na najvišjem nivoju lahko prednosti računalništva v oblaku razdelimo na naslednje
kategorije:
Agilnost. Hitro in učinkovito prilagajanje spremembam je ena največjih prednosti
računalništva v oblaku. Tako morajo ponudniki zagotoviti hitro dostavo zahtevanih
storitev, da so lahko uporabniki hitro odzivni na razne spremembe. Kot so npr. v
podjetniškem okolju pritiski konkurence, tržni izzivi, omejitev virov ipd (Reed in
Bennet, 2011).
Cenejše računalniške zmogljivosti za posameznika. Se neposredno nanašajo na
finančni del prednosti računalništva v oblaku. Ne potrebujemo visoko zmogljivih
računalniških sistemov, katerih cena je običajno premosorazmerna z njihovo
zmogljivostjo. Vse aplikacije računalništva v oblaku se poganjajo oziroma delujejo v
oblakih in ne na namizjih naših računalnikov. Iz česar sledi, da ne potrebujemo visoke
procesorske moči in prostora na trdem disku. Na splošno končni uporabnik ne bi
potreboval niti CD-, DVD- ali USB-pogona, saj se programska oprema ne poganja ali
shranjuje iz namiznega računalnika (Miller, 2008).
Izboljšana zmogljivost. Ker se, kot že omenjeno v prejšnji točki, vse izvaja v oblaku,
se naš računalnik odziva hitreje. V spominu se ne izvaja toliko procesov, da bi le-ti s
svojim izvajanjem upočasnjevali delovanje računalnika (Miller, 2008).
14
Nižji stroški informacijsko-komunikacijske infrastrukture. Veljajo predvsem za
organizacije in podjetja. Namesto investiranja v številne, zmogljive strežnike lahko za
informacijsko-komunikacijske potrebe uporabimo računalniško moč oblaka, ki
nadomesti interne računalniške vire (Miller, 2008).
Vzdrževanje. Računalništvo v oblaku odlično nadomesti tako programsko kot tudi
strojno vzdrževanje za končne uporabnike. Z manjšo kapaciteto strojne opreme
(strežnikov) so posledično tudi stroški vzdrževanja te opreme nižji. Programska
oprema pa je postavljena v oblaku, tako da vzdrževanje te opreme ni potrebno, saj se
ne odvija na lokalnih računalnikih (Miller, 2008).
Nižji stroški programske opreme. Se najbolj izrazijo pri organizacijah ali podjetjih.
Namesto nakupa in namestitve paketov programske opreme za vsak računalnik v
organizaciji se uporabnikom enostavno dodeli pravica dostopa do programske opreme,
ki jo potrebujejo za svoje delo. Četudi je cena dostopa do programske opreme enaka
ceni nakupa le-te (kar običajno ni), podjetja še vedno prihranijo stroške namestitev in
vzdrževanja te programske opreme na vseh računalnikih znotraj organizacije. Ko
govorimo o stroških najema programske opreme, je le-ta običajno cenejša kot nakup.
Veliko ponudnikov (kot npr. Google) ponuja svoje rešitve v brezplačni verziji, kar je
vsem velikim organizacijam, kot tudi individualnim uporabnikom, veliko bolj
privlačno kot nakupi dragih namiznih aplikacij (Miller, 2008).
Posodobitve. Še ena omembe vredna prednost je vsekakor posodabljanje programske
opreme. Uporabnik ni več soočen z visokimi stroški posodobitev aplikacij. Ker
aplikacije delujejo na spletni podlagi, se nadgradnje izvajajo samodejno in so nam
navadno na voljo že ob naslednji prijavi na spletno mesto aplikacije. Kadarkoli
dostopamo do računalniškega oblaka aplikacij, nam je na voljo zadnja verzija
aplikacije brez dodatnih stroškov nadgradnje (Miller, 2008).
Povečana računalniška moč. Je logična prednost računalništva v oblaku. Ko smo
povezani v sistem računalništva v oblaku, imamo vso moč, ki nam jo ponuja
računalniški oblak. Nič več nismo omejeni na zmogljivost našega osebnega
računalnika, ampak lahko upravljamo z močjo vseh računalnikov, povezanih v
strežnik (Miller, 2008).
Visoka kapaciteta shranjevanja. Kapaciteta naših osebnih računalnikov je nična v
primerjavi s kapaciteto, ki nam jo ponuja računalništvo v oblaku. Karkoli se nam
zahoče shraniti, lahko shranimo in skrb o polnem disku je odvečna (Miller, 2008).
15
Večja varnost podatkov. Vsi podatki, shranjeni v oblak, ostanejo tam,medtem ko se
ob sesutju trdega diska izbrišejo vsi shranjeni podatki na namiznem računalniku. Tudi
v oblaku je možno sesutje, vendar običajno obstaja dvojnik originala, ki ni nikoli
izgubljen in se generira samodejno (Miller, 2008).
Izboljšana kompatibilnost med različnimi operacijskimi sistemi. Vsakdo, ki je že
kdaj poskusil vzpostaviti povezavo med računalnikom z operacijskim sistemom
Windows in Applovim Mac-om, ali pa je poskusil deliti podatke iz Linuxa na
Windows računalnik, je naletel na veliko težav, ki so lahko zelo frustrirajoče. Z
razvojem računalništva v oblaku je teh težav konec. V oblaku operacijski sistem, s
katerim upravljamo naš računalnik, ni pomemben. Lahko se povežemo z Windows
računalnikom in nemoteno, brez težav delimo naše podatke z Applovim Mac-om,
Linux-om ali Unix-om. V oblaku operacijski sistem nima nikakršne vrednosti,
pomembni so podatki (Miller, 2008).
Izboljšana kompatibilnost različnih formatov dokumentov. Skrb o združljivosti
dokumentov, ki jih ustvarimo na lastnem računalniku z ostalimi uporabniki
programske opreme ali operacijskega sistema, je odvečna. V oblaku so vsi dokumenti,
ustvarjeni s spletnimi aplikacijami, združljivi z vsemi ostalimi uporabniki aplikacij.
Do nekompatibilnosti ne prihaja, saj si vsi delijo dokumente in aplikacije v oblaku
(Miller, 2008).
Skupinsko sodelovanje. Deljenje dokumentov nam omogoča tudi neposredno
sodelovanje več ljudi ali skupin na enem dokumentu oziroma projektu. Skupinsko
ustvarjanje nekega dokumenta je ena izmed največjih prednosti računalništva v
oblaku. Pred računalništvom v oblaku je delo potekalo zaporedno, korak za korakom.
Dokumente se je izmenjavalo po e-pošti, ki je potovala od prvega pa vse do zadnjega
uporabnika. Zdaj lahko do dokumenta dostopajo vsi vpleteni istočasno, vsaka
sprememba, ki jo uporabnik naredi, je ostalim prikazana v trenutku. Vse to je mogoče
zato, ker je dokument v oblaku na nekem strežniku, ne pa fizično na računalniku
posameznika. Prednosti skupinskega sodelovanja so hitrejši zaključki večine
dokumentov ali projektov s popolnim sodelovanjem vseh vpletenih. Tudi geografska
lokacija udeležencev je nepomembna, saj vse deluje prek strežnika v oblaku (Miller,
2008).
16
Univerzalni dostop do dokumentov. Nam omogoča, da dostopamo do dokumentov
kjerkoli in kadarkoli. Z računalništvom v oblaku dokumentov ne nosimo več s seboj.
Dokumenti ostanejo na strežniku v oblaku in so na zahtevo dostopni (Miller, 2008).
Dostopnost zadnje verzije. Je še ena od prednosti, ki se nanaša neposredno na
dokumentacijo. Oblak nam vedno omogoča uporabljati zadnjo shranjeno verzijo
dokumenta. Tako da ni bojazni, da bi doma naredili popravke, v službi pa imeli staro
različico dokumenta (Miller, 2008).
Skalabilnost. Je zmožnost prilagajanja sistema številu zahtev in normalnega
delovanja tudi v primerih povečane obremenitve. Računalništvo v oblaku omogoča
popolno prilagajanje na obseg dela, kar posledično pomeni manjše stroške (Reed in
Bennet, 2011).
2.6 Slabosti računalništva v oblaku
Računalništvo v oblaku prinaša številne prednosti, seveda pa po drugi strani vsebuje tudi
nekaj slabosti. Slabosti računalništva v oblaku so opisane v naslednjih točkah.
Zahteva stalno internetno povezavo. Računalništvo v oblaku je nemogoče brez
internetne povezave. Internetno povezavo potrebujemo za dostop do vseh naših
aplikacij ali dokumentov, ki se nahajajo v oblaku. Še vedno obstajajo področja, ki ne
omogočajo internetne povezave in prav to je lahko poglavitni razlog, da se
organizacija ali posameznik ne odloči za takšno obliko računalništva (Miller, 2008).
Slaba internetna povezava. Spletne aplikacije in obsežni dokumenti zahtevajo hitro
in dobro internetno povezavo. Pri nizkih hitrostih je dolgotrajen že sam prehod z ene
strani dokumenta na drugo. Z drugimi besedami, računalništvo v oblaku ni nujno
primerno za uporabnike s slabimi internetnimi povezavami (Miller, 2008).
Zna biti počasno. Tudi z dobrimi širokopasovnimi povezavami so lahko spletne
aplikacije počasnejše od klasične namizne programske opreme. To je povezano z
aplikacijo vse od vmesnika do dokumenta, na katerem delamo, saj mora biti poslan iz
našega računalnika do strežnika. Namizna verzija programske opreme je lahko v tem
pogledu velikokrat hitrejša od spletne (Miller, 2008).
Fizični uporabniki v veliki večini razpolagajo s širokopasovno povezavo reda 10
Mbit/s k uporabniku in 1 Mbit/s od uporabnika. Za prenos varnostne kopije s 100GB
podatkov v oblak je na primer potrebnih 222 ur ali 9 dni. V tem primeru je nujna
17
optimizacija, ki zagotavlja le prenos sprememb znotraj datotek in nadaljevanje že
začetih prenosov. Dober primer iz realnega sveta je bazen, ki ga prvič polnimo 10 dni,
kasneje pa samo še dodajamo razliko oziroma ga dopolnimo po potrebi (Sedlar in
drugi, 2011).
Omejenost funkcij glede na klasične namizne verzije. Veliko današnjih spletnih
aplikacij ne omogoča polnih funkcionalnosti, kot jih omogoča klasična, namizna
verzija, če seveda temelji na tej obliki. Preden preidemo na spletno verzijo, se moramo
prepričati, če nam le-ta omogoča vse funkcionalnosti, ki jih potrebujemo za nemoteno
delo. Za napredne uporabnike je po videnem do sedaj najbolje počakati nekaj časa, da
razvijalci popolnoma dodelajo spletne aplikacije in šele takrat preiti na računalništvo v
oblaku. Omenjeno je bilo videno na primeru Googla z njihovim Google Docs and
Spreadsheets, ki je v začetku ponudil zgolj okrnjeno verzijo Microsoft Word-a in
Excel-a. Skozi čas pa je aplikacija postala vse bolj dodelana in sedaj omogoča že
veliko naprednih funkcij, ki jih v začetku ni (Miller, 2008).
Varnost. Pogosto se uporabnikom ob omembi računalništva v oblaku poraja vprašanje
o varnosti le-tega. Kako varen je oblak in kdo vse ima dostop do naših podatkov? Gre
za zelo pomembna vprašanja, ki zahtevajo veliko dodatnih raziskav in lahko odvrnejo
uporabnika (Miller, 2008). Več o varnosti v naslednjem poglavju.
Izguba podatkov. Teoretično so podatki v oblaku varni in s pomočjo večkratne
sinhronizacije shranjeni v več kopijah. Toda, če gre vseeno vse po zlu, nimamo
nikakršne rezervne kopije (če si jih seveda ne delamo sami v svoj računalnik). V
takem primeru nas oblak lahko razočara (Miller, 2008).
Slabosti računalništva v oblaku lahko ponazorimo tudi z realnimi zgodbami, ki so se pripetile
največjim svetovnim ponudnikom.
Ob izpadu Amazonovega podatkovnega centra v ZDA (aprila 2011) je bilo ohromljeno
delovanje številnih popularnih storitev (Reddit, Foursquare, Quora, Friendfeed), kljub
redundantnemu diskovju in varnostnim kopijam pa je prišlo tudi do trajne izgube večje
količine podatkov.
Podobno težavo predstavljajo različne logične in konfiguracijske napake, kakršne je nedavno
doživela storitev Dropbox. Zaradi nadgradnje in hrošča v programski kodi za avtentikacijo je
storitev (junija 2011) nekaj ur dovoljevala dostop do vseh računov brez gesla. V času napake
18
je imel Dropbox 25 milijonov uporabnikov, od katerih jih je mnogo storitev uporabljalo tudi
za sinhronizacijo občutljivih podatkov med različnimi računalniki.
Tudi Google Mail je februarja 2011 izgubil pošto 0,02% uporabnikov, kar še vedno pomeni,
da je bilo prizadetih 50.000 uporabnikov. Pomembna lekcija v tem primeru je, da je Google
obnovil vso izgubljeno pošto z varnostnih kopij na traku. Povsem jasno postaja, da
uporabniki oblaka pogosto (vede ali nevede) polagamo vsa jajca v isto košaro, zato moramo
biti prepričani, da je ponudnik ustrezno pripravljen tudi na katastrofalne dogodke (Sedlar in
drugi 2011, str. 3).
3. VARNOST
Eno največjih vprašanj, ki se nam poraja ob omembi računalništva v oblaku, je gotovo varnost
naših podatkov. Dokler imamo podatke na naših napravah fizično na diskih, smo sami
odgovorni za njihovo varnost. Od nas je odvisno, kako jih bomo zaščitili, kakšno metodo
šifriranja bomo uporabili in kako se bomo zavarovali pred morebitnimi napadi. Pri
računalništvu v oblaku je vse to v rokah ponudnikov, saj so podatki nekje daleč na strežnikih
in sami ne moremo izvajati vseh varnostnih ukrepov nad našim podatkovjem. Ker vse poteka
preko spleta, so naši podatki toliko bolj izpostavljeni varnostnim tveganjem. Že na začetku je
prisoten dvom o tem, ali smo pripravljeni zaupati, deliti naše osebne, poslovne ali finančne
podatke ponudniku storitev računalništva v oblaku.
Poleg omenjenega problema lastne lokalne trdnjave podatkov in nato izvoza le-teh na
svetovni splet je trenutno največji problem preveč enostavna avtentikacija. Z odtujenim
geslom ali kakšnim drugim avtentikacijskim sredstvom lahko nepridiprav z lahkoto dostopa
do širokega nabora storitev v oblaku. Storitve računalništva v oblaku zaenkrat še ne ponujajo
bolj razdelanega nadzora dostopa do podatkov, s katerim bi lahko zagotovili več nivojev
storitev in jih zaščitili z dodatnimi mehanizmi. Oblaki delujejo vsak zase in zaenkrat še ne
obstajajo natančni, skupni standardi, kar je razumljivo, saj vsak ponudnik nastopa s svojo
verzijo, ki jo poskuša čim bolje zapakirati, jo narediti mikavno in privabiti karseda široko
množico uporabnikov. Tako za organizacije kot tudi za fizične uporabnike lahko to pomeni
priklenitev na enega ponudnika oziroma velike težave pri poskusu prehoda k drugemu. Ta
19
neprehodnost pa je lahko še veliko večja težava, kadar ponudnik preneha z opravljanjem
dejavnosti. Na tej točki se nam zastavlja veliko vprašanj tipa: Ali so dovolj stabilni, da ne
bodo propadli? Če propadejo, jih bo prevzel konkurent ali pa se bo naš oblak sesul? (Božič,
2011)
3.1 Varstvo osebnih podatkov
Vidik varstva osebnih podatkov lahko izpostavimo s tremi ključnimi komponentami:
pogodbena obdelava osebnih podatkov,
zavarovanje osebnih podatkov,
izvoz osebnih podatkov v tretje države.
Pogodbena obdelava osebnih podatkov
Zakonodaja na področju pogodbene obdelave osebnih podatkov dovoljuje možnost zaupanja
osebnih podatkov drugi osebi, torej pogodbenemu obdelovalcu podatkov. Nadvse pomembno
je, da upravljalec osebnih podatkov z zunanjim izvajalcem sestavi pogodbo, v kateri določita
namembnost obdelave osebnih podatkov. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora
vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih, s katerimi bodo podatki zavarovani pred
slučajnim ali namernim nepooblaščenim uničevanjem podatkov, njihovo spremembo ali
izgubo ter nepooblaščeno obdelavo teh podatkov (Tomšič, 2011).
Glavni pomisleki varuhov zasebnosti na tej točki so, kdaj in če sploh lahko zaupamo
ponudniku računalništva v oblaku? Naročniki so v veliko primerih tisti z manjšo pogajalsko
močjo. Ponudniki imajo niti igre v svojih rokah, saj imajo predpisane splošne pogoje uporabe
storitev, s katerimi soočijo naročnika, ki lahko zgolj sprejme ali pač zavrne omenjene pogoje.
Čeprav naj bi veljalo, da naj bi bila stranka tista, ki določa namene, okoliščine in sredstva
obdelave ter zahtevano zavarovanje osebnih podatkov, pa v tem primeru ni tako
(Informacijski pooblaščenec, 2012).
Zavarovanje osebnih podatkov
Pri zavarovanju osebnih podatkov je ključnega pomena zaupanje v ponudnika storitve. Ravno
tako kot moramo zaupati lastnemu operacijskemu sistemu, strojni in programski opremi,
moramo zaupati tudi ponudniku oblačnih storitev. Vseeno pa je pri tej obliki prisotna ena
20
pomembna razlika, kajti če imaš računalniške zmogljivosti pod svojo kontrolo, lahko sam ali
s pomočjo drugih varnostnih mehanizmov poskrbiš za varnost osebnih podatkov. Dokumente
na svojem računalniku lahko zavarujemo npr. z varnostnimi kopijami, protivirusnimi
programi ipd., v primeru, da popolnoma ne zaupamo storitvi, s katero upravljamo. Pri
pogodbenem izvajalcu pa gre za popolno zaupanje pri upravljanju s podatki. Pri lastnem
zagotavljanju varnosti osebnih podatkov ni potrebna skrb o konkurenčnem prevzemu, izgubi
podatkov čez noč, večjemu plačilu za dostop do podatkovja, če sami zagotavljamo zadostno
varnost. Torej, kadar so naši podatki prepuščeni pogodbeniku, mu je potrebno popolnoma
zaupati in verjeti, da bo podatke zavaroval z vsemi razpoložljivimi mehanizmi (Tomšič,
2011).
Transparentnost pogodbenika je bistvena, naročnikom mora znati jasno predstaviti, kje se
bodo obdelovali podatki, kdaj in kako bodo uničeni, kako bo zagotovljena njihova zaupnost,
celovitost in razpoložljivost, ali in v katerih tretjih državah se bodo obdelovali, kateri
podizvajalci bodo sodelovali pri obdelavah podatkov ipd. (Informacijski pooblaščenec, 2012).
Izvoz osebnih podatkov v tretje države
Kot problem za nekatere organizacije ali posameznike, ki poslujejo z državami tretjega sveta,
se navaja, da pri izvozu podatkov ni nujno zagotavljanje primernih varnostnih ukrepov, saj
vse države nimajo enakih predpisov in zakonov glede varnosti osebnih podatkov. Že evropski
režim varovanja osebnih podatkov se precej razlikuje od režima Združenih držav Amerike.
Zato je na tem mestu postavljen t.i. dogovor o varnem pristanu (angl. Safe Harbor), ki naj bi
omogočal lažjo izmenjavo podatkov med tema kontinentoma. Varni pristan omogoča
upravljavcem osebnih podatkov, da svoje podatke posredujejo pogodbenim izvajalcem iz
ZDA (npr. Google, Amazon ipd.), ob predpostavki, da so se ta podjetja zavezala k
upoštevanju načel varnega pristana. Varni pristan deluje na principu samoregulacije, zaradi
česar so mnogi mnenja, da samo to za storitev računalništva v oblaku ni dovolj. Zaradi te
težave naj bi se dodatno uporabljala tudi principa o uporabi zavezujočih poslovnih pravil in
neodvisnem zunanjem certificiranju. Pri uporabi zavezujočih poslovnih pravil gre za formalne
dogovore s strani določene korporacije glede spoštovanje EU načel varstva osebnih podatkov.
Veljavnost dogovora mora potrditi nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov iz ene ali več
držav članic Evropske unije. Neodvisno zunanje certificiranje vodi Cloud Security Alliance
(CSA), ki se zavzema za oblikovanje smernic za varno računalništvo v oblaku. Med možne
posamezne ukrepe sodi tudi certificiranje rešitev v smislu pridobivanja veljavnega potrdila ali
21
certifikata. Pri preučevanju izvoza podatkov v tretje države ne gre pozabiti na dostop do
podatkov s strani tretjih oseb, ki lahko zakonito ali nezakonito prestrezajo podatke med
uporabnikom in ponudnikom storitve. Omenimo lahko državne organe (npr. tajni programi
ameriške NSA), kakor tudi subjekte zasebnega prava, ki lahko na zakonit način prestrežejo
naše podatke (Tomšič, 2011).
3.2 Varnostna tveganja
V tem razdelku poglavja naredimo kratek pregled vanostnih tveganj pri uporabi storitev
računalništva v oblaku.
Informacijski pooblaščenec izpostavlja naslednja tveganja (Informacijski pooblaščenec 2012,
str.14):
neenakomerne pogajalske moči (ponudnik – uporabnik),
netransparentnost ponudnikov,
zamegljena lokacija podatkov,
razkritje podatkov organom pregona (industrijska špijonaža),
problem "multi-tenacy" (sobivanje naročnikov na isti opremi),
zmanjšana prenosljivost podatkov,
neustrezna raven medsebojne izolacije souporabnikov virov,
nezmožnost preverjanja izvajanja politik varovanja podatkov,
nezadostno, nepopolno ali neučinkovito brisanje podatkov,
nerazumevanje prenosa odgovornosti na ponudnika,
zmanjšanje vpliva na upravljanje,
odpoved storitve ali prenehanje ponudnika,
prevzem ponudnika skupaj s podatki,
zloraba posebnih (najvišjih) pooblastil,
zloraba vmesnika za upravljanje storitve,
razkritje podatkov med njihovim prenosom,
odtekanje podatkov pri nalaganju/snemanju ali znotraj oblaka,
razkritje ali izguba šifrirnih ključev ter
22
neskladnost pri zaščiti podatkov pri ponudniku in odjemalcu (običajno nezadostna
zaščita pri odjemalcu).
3.3 Šifriranje
Šifriranje ali enkripcija je proces pretvorbe podatkov z namenom, da bi jih naredili
nerazumljive vsem, razen tistim, ki posedujejo ustrezni ključ. Na področju spleta šifriranje
varuje podatke, ki jih uporabniki vnašajo v splet, pred drugimi zunanjimi uporabniki ali viri
(Presentia, 2008).
Tudi pri računalništvu v oblaku in pri podatkovnih shrambah v oblaku šifriranje igra eno
izmed glavnih vlog na področju varnosti podatkov. V nadaljevanju diplomske naloge bomo v
Tabela 5.1opazili, da ponudniki podatkovnih shramb v oblaku v veliki meri uporabljajo dve
obliki šifriranja, in sicer SSL in AES, največkrat pa kar kombinacijo obeh.
SSL (Secure Socket Layer) je kriptografski protokol, ki omogoča varno komunikacijo na
spletu. SSL je uporabljen na način, da zagotavlja šifrirane podatke za čas prehoda na splet. Na
poti po spletu podatki prečkajo veliko število vozlič, na katerih so lahko nameščeni
mehanizmi, ki podatke prestrežejo in pogledajo v njihovo vsebino. V primeru, da podatek
naleti na takšno oviro, se mehanizmu prikaže šifrirani podatek v obliki neberljivih in
nesmiselnih znakov, ki jih ne zna interpretirati (Presentia, 2010).
AES (Advanced Encryption Standard) velja za zelo varno tehnologijo simetričnega šifriranja,
ki je bila strogo analizirana in testirana s strani vlade Združenih držav Amerike, mnogih
univerz in uveljavljenih privatnih organizacij. AES je med drugim tehnologija, ki je
priporočena za šifriranje dokumentov z najvišjo stopnjo zaupnosti. Za razliko od SSL AES ni
protokol, ki izmenjuje ključe ali gesla z brskalnikom in drugimi sistemi. Podatek, ki je šifriran
z AES, zahteva isti ključ za povrnitev v prvotno stanje oziroma dešifriranje, kot je bil
potreben za šifriranje podatka. AES deluje s 128-bitnim blokom in uporablja tri dolžine ključa
(128, 192, 256 bit) (Data backup and recovery, 18. oktober 2015).
23
Slika 3.1: Prikaz simetričnega šifriranja, pri katerem morata imeti pošiljatelj in prejemnik
enak tajni ključ
Vir: Študentski.net (2012, str. 8)
SSL-protokol je dober za šifriranje podatkov v času prenosa k ponudniku podatkovne
shrambe v oblaku, AES pa za šifriranje podatkov,ki jih nameravamo shraniti v oblak.
Nekateri najbolj varni ponudniki podatkovnih shramb v oblaku šifrirajo podatke z AES-
tehniko, še preden se prenese na strežnik, iz česar sledi, da je SSL-protokol nepotreben
oziroma nima nikakršne funkcije, saj so podatki že pred prenosom šifrirani. Večina pa varnost
zagotavlja na način, da pri prenosu podatkov k ponudniku uporablja SSL-protokol za zaščito
med prenosom, ko pa so podatki preneseni k ponudniku,nastopi AES, ki šifrira datoteke s
ključem različnih dolžin (128, 192 ali 256 bit) in podatke varno shrani v podatkovno shrambo.
3.4 Kaj lahko storimo sami?
Za varnost naših podatkov v oblaku lahko v prvi vrsti ogromno prispevamo tudi sami. Ni naša
krivda, da hekerji napadajo spletne strani, ki jih obiskujemo in si postrežejo s podatki, a če že
ni v naši moči preprečiti napade, jim lahko vsaj otežimo odtujitev podatkov. Pomembna stvar,
na katero moramo paziti, so gesla, s katerimi dostopamo do aplikacij. Gesla naj ne bodo enaka
in naj se ne ponavljajo, npr. geslo za socialno omrežje tipa Facebook naj ne bo enako geslu za
dostop do naše podatkovne oblačne shrambe ali spletne banke ipd. Res je, da si je težko
zapomniti večje število gesel za različne dostope, a si že s tem lahko močno povečamo
stopnjo varnosti naših podatkov. Dobro geslo običajno vsebuje večje število različnih znakov,
saj daljše kot je, težje ga je razvozlati.
24
Leta 2009 so hekerji napadli spletno stran RockYou.com. Kot zanimivost lahko omenimo, da
je kar 290.731 uporabnikov za svoje geslo izbralo enostavno kombinacijo iz znakov, kot so:
"12345", "123456789", "Password" in "iloveyou" (Fenlon, 2011).
Torej nikakor ne gre uporabljati zgoraj omenjenih kombinacij za gesla, ki nam omogočajo
dostop do pomembnih podatkov. Geslo naj bo kombinacija črk, številk in ostalih znakov v
nesmiselnem zaporedju.
Naslednja enostavna stvar, ki bo ravno tako povečala varnost naših podatkov, so varnostne
kopije dokumentov na različnih medijih. Sploh najbolj občutljive in pomembne podatke velja
shraniti na različne načine. V oblaku jih lahko shranimo k različnim ponudnikom, lahko pa se
seveda poslužimo tudi starejših tehnik in občutljive podatke še vseeno shranimo na
stacionarne ali prenosne diske.
Večina ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku nam zagotavlja šifriranje (enkripcijo)naših
podatkov ob prenosu na njihove strežnike, da pa bi še povečali varnost oziroma zaščito naših
podatkov, lahko uporabimo orodja, namenjena šifriranju podatkov, še preden jih damo v roke
ponudnikom. Obstaja veliko ponudnikov takšnih orodij, ki so nam večinoma z osnovnimi
funkcionalnostmi na voljo brezplačno (BoxCryptor, Sookasa, Viivo ipd.).
Programi za šifriranje podatkov od uporabnika pričakujejo samo geslo, vse drugo pa opravijo
sami. Pomembno dejstvo pri varovanju ob pomoči šifriranja je to, da se podatki šifrirajo že pri
uporabniku, še preden se prenesejo v oblak. Le tako je mogoče zagotoviti, da ponudnik ne bo
imel dostopa do njih. Pri prenosu podatkov iz oblaka pa se uporablja obraten postopek, t.i.
dešifriranje, ki podatke pretvori v prvotno obliko. Na žalost varovanje podatkov s šifriranjem
ne prinaša samo prednosti, temveč tudi določene probleme. Tako je onemogočena obdelava
ali vpogled podatkov prek spletnega vmesnika, ki ga ponujajo določeni ponudniki (npr.
DropBox), saj so podatki pri ponudniku šifrirani, kar onemogoča že branje, kaj šele obdelavo
podatkov (Hölbl, 2012).
BoxCryptor deluje na podoben princip kot veliko ostalih ponudnikov takšnih rešitev. Ob
inštalaciji se nam na našem disku ustvari virtualni disk, kamor shranjujemo podatke, ki jih
želimo zaščiti s šifriranjem. BoxCryptor podatkom v navidezni mapi dodeli končnico ".bc", s
čimer podatki postanejo šifrirani in na pogled nesmiselni oziroma neberljivi. Podatku lahko
dodelimo še unikatno geslo, s katerim dodatno povečamo varnost. Šifrirani podatki so
navzven povsem identični originalnim in če se kdo slučajno dokoplje do podatkov, lahko vidi
25
zgolj ime podatka, znotraj dokumenta pa so zapisi v obliki nesmiselnih znakov (Slika 3.2), ki
jih je nemogočeprepoznati (Preuß, 2014).
Slika 3.2: Šifrirana datoteka
Vir: Preuß (2014)
4. PODATKOVNA SHRAMBA V OBLAKU
Ko govorimo o računalništvu v oblaku, ne moremo mimo ene izmed najpomembnejših
storitev, ki nam jih takšna oblika računalništva ponuja – podatkovnih shramb v oblaku. V
zadnjem času so podatkovne shrambe postale ene izmed najbolj praktičnih in cenovno
dostopnih oblik shranjevanja podatkov, ki hkrati omogočajo tudi deljenje in zagotavljajo
varnost le-teh.
Strežniki, ki se uporabljajo za podatkovne shrambe v oblaku, so največkrat v lasti podjetij
tretjih oseb, ki razpolagajo z velikimi podatkovnim centri, kjer strežniki delujejo. Podatkovne
shrambe v oblaku z uporabniki običajno komunicirajo prek aplikacij, v katerih uporabnik
izrazi svoje zahteve prek poizvedb in s tem najame svoj prostor v oblaku. S tem si pridobi
zakupljeni prostor, do katerega lahko dostopa prek internetne povezave. Na prvi pogled se
26
nam lahko dozdeva, da gre za en sam strežnik ali trdi disk, na katerem so shranjeni naši
podatki in s katerim upravljamo prek internetne povezave. V realnosti pa so lahko naši
podatki shranjeni na mnogih strežnikih, velikokrat tudi na popolnoma različnih lokacijah ali
pa celo kontinentih. Prostor za shranjevanje naših podatkov v oblaku je v primerjavi z
namiznim neprimerljivo večjih razsežnosti (Miller, 2008).
Podatkovno shrambo v oblaku definiramo kot tehniko shranjevanja, koordiniranja in zaščite
podatkov v navideznem računalniškem oblaku, ki je vedno na zahtevo dostopna avtoriziranim
uporabnikom (James, 2014).
4.1 Kaj nam nudi podatkovna shramba v oblaku?
Podatkovno shrambo v oblaku lahko uporabljamo na različne načine in v različne namene.
Posamezniki ali skupine lahko uporabljajo storitve podatkovne shrambe računalništva v
oblaku v zasebne ali službene namene, ravno tako lahko izbirajo med javnim in zasebnim
oblakom ali pa izberejo hibridnega.
Osnovni namen uporabe podatkovnih shramb v oblaku je namenjen hrambi naših podatkov. S
tem, ko prenesemo podatke v oblak, sprostimo ogromne količine diskovnega in strežniškega
prostora na naših lastnih kapacitetah in jih uporabimo v druge koristnejše namene (npr.
aplikacijske posodobitve).
Naslednja možnost uporabe podatkovne shrambe je varnostno kopiranje (filmov, slik, videov,
dokumentov ipd.). Varnostna kopija podatkov nam pride še kako prav ob sesutju strojne
opreme ali ob napadu računalniškega virusa, s čimer nam je običajno onemogočen dostop do
podatkov. V takem primeru potrebujemo zgolj novo ali nadomestno napravo, s katere imamo
dostop do internetnega omrežja in dostopamo do podatkov, ki so varno shranjeni v oblaku.
Dodeljevanje dostopov in deljenje podatkov je naslednja velika stvar, s katero upravljamo z
uporabo podatkovne shrambe v oblaku. Dodeljevanje dostopov do posameznih map ali
datotek v oblaku je mnogo varnejše kot pošiljanje podatkov skozi svetovni splet. Z uporabo
podatkovnih shramb v oblaku lahko vse potrebne podatke naložimo v oblak in jih nato delimo
z osebami, katerim so podatki namenjeni, te pa lahko enostavno dostopajo in upravljajo z
njimi prek ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku. Takšna oblika distribucije podatkov je
27
zelo priročna, podatki pa so v oblaku na voljo toliko časa, dokler jih uporabnik osebno ne
odstrani.
Veliko poslovnih in zasebnih uporabnikov uporablja podatkovne shrambe v oblaku iz
varnostnih razlogov. Ravno tako se na drugi strani ponudniki odzivajo z vse bolj izpiljenimi
varnostnimi detajli, ki zagotavljajo čedalje večjo varnost podatkov v oblaku. To uporabnikom
omogoča najvarnejšo hrambo podatkov brez velikih vlaganj v programsko opremo za zaščito
podatkov (William, 2012).
4.2 Prednosti podatkovnih shramb v oblaku
Podatkovne shrambe računalništva v oblaku nam omogočajo številne prednosti, ki so nam z
uporabo teh storitev na voljo. Poglejmo si nekaj ključnih prednosti:
varen in hkrati zanesljiv sistem za varnostno kopiranje pomembnih podatkov,
podatki, shranjeni v oblaku, so nam dostopni na daljavo,
podatki so dostopni od koderkoli,
cenovno ugodna oblika varovanja pomembnih podatkov,
zavarovanje pomembnih podatkov pred nepričakovanim sesutjem ali izgubo le-teh,
namestitev aplikacij za shranjevanje podatkov v oblaku ni potrebna,
mobilnost delovnih procesov v podjetjih ali organizacijah
(James, 2014).
Med vsemi omenjenimi prednostmi shranjevanja podatkov v oblaku velja še posebno
izpostaviti dostopnost in obnovo podatkov. Podatki so nam vedno na voljo in so pripravljeni
za obnovo v primeru neželenih odpovedi strojne opreme, kjerkoli in kadarkoli.
4.3 Slabosti podatkovnih shramb v oblaku
Tudi podatkovne shrambe v oblaku imajo svoje hibe, ki pridejo z roko v roki z vsemi poprej
naštetimi prednostmi. Slabosti oziroma tveganja pa se razlikujejo od ponudnika do ponudnika
in na nas je, da se odločimo, katerega bomo izbrali. Spodaj so naštete slabosti podatkovnih
shramb v oblaku:
28
zahteva visoke hitrosti internetne povezave,
podatki so shranjeni na strežnikih tretjih oseb,
ko ponudnik zapre svoje storitve iz vzdrževalnih razlogov, lahko pride do težave pri
dostopu do podatkov,
če se ponudnik odloči za prenehanje delovanja, lahko pride do izgube podatkov
(James, 2014).
4.4 Ključne funkcionalnosti podatkovnih shramb v oblaku
V naslednjih točkah smo zbrali in opisali funkcionalnosti podatkovnih shramb v oblaku, ki so
nam z računalništvom v oblaku prinesle največ udobja pri upravljanju s podatki.
4.4.1 Sinhronizacija
Sinhronizacija je funkcionalnost, ki omogoča, da se podatki, ki jih spreminjamo na eni
napravi samodejno spremenijo tudi na strežniku in posledično na vseh ostalih napravh, če
imamo te podatke shranjene lokalno na napravi. Sinhronizacija podatkov omogoča dostop do
podatkov v oblaku z različnih naprav in lokacij, je zelo enostavna za uporabo in največkrat
samodejna. Ponudnik podatkovne shrambe v oblaku deluje kot nekakšen vmesnik, na katerem
so shranjeni podatki, ki so na zahtevo dostopni odjemalcem prek spleta ali programov, ki
omogočajo, da so na vseh napravah vedno vse datoteke.
4.4.2 Verzioniranje
Ponudniki podatkovnih shramb v oblaku v večini omogočajo verzioniranje podatkov. Ta
funkcionalnost nam omogoča povrnitev predhodnih različic podatkov. Verzioniranje nam
pride še kako prav pri dokumentih tipa Office, kjer se lahko vrnemo na prejšnje verzije, če
nad določenimi dokumenti sodeluje več akterjev in na primer nismo zadovoljni z njihovi ali
svojimi zapisi ipd. Velja pa opozoriti, da nam ponudniki (večinoma) ne omogočajo
verzioniranja naših datotek v nedogled, omejitve imajo postavljene glede na število verzij ali
pa na število dni, do koder še hranijo predhodne verzije podatkov.
29
Slika 4.1: Prikaz možnosti povrnitve predhodnih verzij dokumenta z JustCloud-om
Vir: Gostimirović, lastni prikaz (2015)
4.4.3 Varnostna kopija
Varnostna kopija ali angleško backup je kopija vseh tistih podatkov, ki jih želimo ohraniti in
so za nas pomembni. Varnostna kopija v oblaku je spletna kopija naših podatkov, ki jih po
internetni povezavi pošljemo ponudniku podatkovne shrambe v oblaku, ki jih za nas hrani na
več strežnikih na različnih lokacijah. Ponudniki podatkovnih shramb v oblaku nam ponujajo
različne načine varnostnega kopiranja v oblak, ki so podrobneje opisani v poglavju 5.1.
4.4.4 Deljenje
Deljenje datotek je pred iznajdbo podatkovnih shramb v oblaku marsikomu predstavljalo
pravo nočno moro in že sama raznolikost operacijskih sistemov odjemalcev je bila za mnoge
nepremagljiva ovira. Danes je zadeva z uporabo podatkovnih shramb v oblaku precej
olajšana, vse datoteke imamo možnost deliti s komerkoli in na različne načine. Za deljenje
podatkov se nam ponuja veliko različnih možnosti in pristopov,podatke lahko na primer
naložimo na strežnik ponudnika in se sami odločimo, komu bomo dodeli dostope do podatkov
in kakšne pravice upravljanja s podatki bo imel, ali pa formiramo povezavo do točno
določenega dokumenta in jo delimo s komerkoli na različne načine,kot so npr. e-pošta,
socialna omrežja, mobilna besedilna sporočila ipd.
30
Slika 4.2: Dropbox-ova mobilna aplikacija ponuja enostavne in raznolike možnosti za deljenje
podatkov po različnih kanalih ali aplikacijah
Vir: Gostimirović, lastni prikaz (2015)
4.5 Pregled ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku
Podjetja in posamezniki vedno stremijo k temu, da ob čim manjših stroških z uporabo
informacijsko-komunikacijske tehnologije dobijo dobre, enostavne, zanesljive in predvsem
varne ter časovno učinkovite rešitve. Ponudniki podatkovnih shramb v oblaku in
računalništva v oblaku na splošno uporabniku nudijo vse poprej omenjene lastnosti največkrat
v omejenih količinah kar brezplačno. Podatkovne shrambe v oblaku lahko uporabljamo v
različne namene, vedno pa z njimi prihranimo prostor, denar in zagotovimo varnost naših
podatkov prek ponudnikov storitev podatkovnih shramb v oblaku. nadaljevanju sledi
predstavitev nekaj najbolj popularnih ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku.
31
4.5.1 Dropbox
Dropbox je storitev računalništva v oblaku, ki je v lasti istoimenskega podjetja Dropbox, Inc.
s sedežem v San Franciscu v Kaliforniji. Dropbox sta leta 2007 ustanovila Drew Houston in
Arash Ferdowsi, danes pa ima že okoli 400 milijonov uporabnikov po vsem svetu (Dropbox).
Dropbox je bil uradno predstavljen leta 2008 na TechCrunch50 tehnološki konferenci.
Storitev je prva, ki je kot glavno lastnost izpostavila sinhronizacijo podatkov, lahko bi se
reklo, da so nekako izumili termin sinhronizacije podatkov za končnega uporabnika (Schmitt,
2015b).
Slika 4.3: Logotip storitve Dropbox
Vir: EducationQuest (1. oktober 2015)
Hramba in sinhronizacija podatkov v oblaku sta ključni storitvi Dropbox-a. Ena najboljših
lastnosti Dropbox-a je t.i. Dropbox folder. Gre za mapo, ki se nahaja na trdem disku našega
računalnika in nam omogoča povezavo z računalniškim oblakom. Karkoli pripnemo v to
mapo, se po internetni povezavi prenese na Dropbox-ove strežnike, do katerih lahko
dostopamo prek spletne strani dropbox.com ali preko Dropbox-ovih aplikacij na različnih
platformah (Microsoft Windows, Mac OS X, Linux, Android, iOS, Blackberry OS ...).
Poleg shrambe in sinhronizacije podatkov nam Dropbox omogoča tudi deljenje ("sharing")
naših podatkov ali pa kar celotnih map. Funkcionalnost delitve podatkov je zelo praktična, saj
omogoča skupinsko sodelovanje nad podatki in vedno nudi zadnjo verzijo dokumenta.
Uporaba Dropbox-a je zelo enostavna in razumljiva vsakemu, ki ima vsaj minimalno znanje o
uporabi interneta in prenosu podatkov. Za Dropbox velja, da je ravno enostavnost uporabe
največja konkurenčna prednost storitve. Prostor za shranjevanje se razteza vse od 2 GB (ki so
32
nam na voljo brezplačno) pa do 500 GB za fizične uporabnike, za poslovne pa so na voljo tudi
večje prostorske razsežnosti v paketu Dropbox for business (Schmitt, 2015b).
Slika 4.4: Postopek sinhronizacije
Vir: California state university Fullerton (1. oktober 2015)
Prednosti:
enostavna sinhronizacija podatkov,
deljenje podatkov,
enostavnost uporabe,
obnovljivost zbrisanih podatkov,
portabilnost z različnimi platformami (Windows, Mac, iOS, Android ...)
(Schmitt, 2015b),
neodvisen ponudnik (ne potrebujemo računov, kot so npr. Gmail za Google Drive ali
Microsoft-ovračun za OneDrive),
kompatibilnost z različnimi operacijskimi sistemi.
Slabosti:
ne omogoča varnostnega kopiranja brez internetne povezave,
premajhna zaščita podatkov z gesli,
33
ne omogoča asistence v živo za primer nevšečnosti,
ne omogoča sistematičnih varnostnih kopiranj
(Schmitt, 2015b),
majhna kapaciteta brezplačnega podatkovnega prostora v oblaku (2GB).
4.5.2 Google Drive
Tudi Google ponuja podatkovno shrambo v oblaku, Google Drive, ki je bil ustanovljen leta
2012 in je v lasti istoimenskega podjetja Google (Google).
Google je svojo zgodbo začel s še vedno najbolj uporabljanim iskalnikom, ki so ga trgu
ponudili leta 1998. Zgodbo o računalništvu v oblaku pa so začeli pisati leta 2005, ko je na trg
prišel Writely, ki je omogočal shranjevanje in urejanje dokumentov na spletu, sledil mu je
Google Spreadsheets leta 2006. Omenjena produkta so kasneje zapakirali v Google Docs
Tools oziroma Google Office, ki je bil primarno narejen kot spletni nadomestek Microsoft
Office-a in konkurence. Google je s podatkovnimi shrambami v oblaku začel,še preden so leta
2012 ponudili Google Drive, ki nam je danes znan kot podatkovna shramba v oblaku in je
paket vseh poprej omenjenih produktov s številnimi izboljšavami(Schmitt, 2013).
Slika 4.5: Logotip storitve GoogleDrive
Vir: Google (3. oktober 2015)
Google Drive uporabnikom ponuja prostor v oblaku, kjer lahko shranjujejo in delijo svoje
podatke, videe, slike ipd. Povprečno število aktivnih uporabnikov storitve se ves čas giblje
okoli 240 milijonov in sodi med najbolj uporabljane storitve tega tipa (Sullivan, 2015).
Namizna aplikacija, ki je narejena za operacijska sistema Windows in Mac OS, je enostavna,
hkrati pa omogoča vse potrebne funkcionalnosti za nemoteno uporabo. Podatke naložimo v
oblak s tem, ko prilepimo datoteko v Google Drive mapo, ki se nahaja na trdem disku našega
računalnika. Pravo moč Google pokaže s svojo spletno aplikacijo Drive-a. V spletni verziji
vidimo vse naše podatke in imamo ravno tako možnost urejanja večine podatkov kar prek
34
spletne aplikacije,ne da bi podatke nalagali na osebne računalnike. V Drive so vgrajene
aplikacije, ki omogočajo kreiranje dokumentov, predstavitev, razpredelnic, urejanje slik,
orodja za spletne raziskave ipd. Zaenkrat se po funkcionalnostih še ne morejo primerjati z
namiznimi aplikacijami tipa Microsoft Office ali OpenOffice, vendar so dovolj dobre za
enostavne projekte ali popravke nad že izdelanimi dokumenti. Google nudi svojo podatkovno
shrambo v oblaku tudi v obliki mobilne aplikacije s podobnimi lastnostmi kot pri namizni in
spletni različici (Passingham, 2014).
Google Drive-u lahko kot največjo prednost pripišemo ravno to, da je Googlova storitev.
Prednost je v tem, da smo z uporabo Googla že samodejno integrirani v večino storitev, ki jih
ta spletni velikan ponuja. Če uporabljamo Google+, Google Photos ali Gmail, smo obenem že
uporabniki Google Drive-a (Schmitt, 2013). Google s svojo široko paleto ponudbe omogoča
zelo dobro povezljivost med aplikacijami, katerih produkte lahko na koncu koncev združimo
na Google Drive-u v smiselno zaokroženo celoto.
Prednosti:
enostavna prijava v storitev z Google računom,
dobro integracija z ostalimi Google storitvami,
lastna orodja za kreiranje in pregledovanje dokumentov, preglednic, predstavitev ipd.,
samodejno shranjevanje dokumentov ("autosave"),
velika količina brezplačnega prostora (15GB),
kompatibilnost z različnimi operacijskimi sistemi,
dodeljevanje različnih dostopov do podatkov (pregledovanje, urejanje, deljenje ipd.).
Slabosti:
zasebnost,
ne omogoča zaščite posameznih podatkov z gesli,
za registracijo potrebujemo Google račun.
35
4.5.3 OneDrive
OneDrive je Microsoftov produkt, ki je zadnje desetletje doživljal veliko sprememb. Prva
verzija Microsoftove podatkovne shrambe v oblaku je bila predstavljena pod imenom
FolderShare, sledile so ji Live Mesh, Sync in na koncu je današnji OneDrive nasledil že
precej uveljavljeno Microsoftovo storitev pod imenom SkyDrive. Skozi vsa ta leta so
Microsoftove podatkovne shrambe v oblaku doživljale veliko sprememb, da nam danes lahko
ponudijo dobro in zelo funkcionalno orodje za shranjevanje in deljenje naših podatkov v
oblaku. OneDrive je še posebej znan po tem, da ima v aplikacijo integriran Microsoft Office
paket, ki nam omogoča širok nabor funkcionalnosti nad dokumenti kar prek spleta
(Muchmore, 2015).
Prednosti:
za vpis v aplikacijo zadostuje Microsoftov račun,
zelo dobro integrirana Microsoft Office orodja,
dodeljevanje različnih pogledov nad deljenimi datotekami,
kompatibilen z vsemi operacijskimi sistemi,
integriran v novejše Windowse (Muchmore, 2015).
Slabosti:
številne predhodne verzije storitve z različnimi imeni povzročajo zmedo("brand
confusion").
36
Slika 4.6: Prikaz funkcije deljenja podatkov z dodeljevanjem različnih pogledov
Vir: Gostimirović, lastni prikaz (2015)
4.5.4 iCloud
Storitev iCloud je Applova brezplačna spletna storitev v oblaku. Začetki te storitve segajo v
čas okoli leta 1985, ko je podjetje Apple ustvarilo storitev AppleLink. Storitev je bila
namenjena podpori zaposlenim v Applu, zagotavljala je prenose, e-pošto in virtualne oglasne
deske, kjer so uporabniki zastavljali in hkrati dobivali odgovore na vprašanja (tehnična
podpora). Podjetje s postavitvijo spletne strani leta 1997 ni več čutilo potrebe po AppleLink-u
in je storitev ustavilo. Leta 2000 je Steve Jobs predstavil naslednjo veliko internetno storitev
iTools. Storitev je bila specifično namenjena predvsem uporabnikom MacOS sistema različice
9 in je bila brezplačna. iTools je uporabnikom ponujal filtriranje vsebin, namenjenih
predvsem družinam z otroki, KidSafe, e-poštno storitev imenovano Mac.com, iDisk z 20Mb
brezplačnega podatkovnega prostora na internetu, namenjenega za izmenjavo podatkov, in pa
HomePage, sistem za izgradnjo lastne spletne strani, ki je bila postavljena na Applovem
spletnem strežniku. iTools-u je sledil .Mac, ki je bil nekoliko bolj razširjena in izboljšana ter
drugače zapakirana, plačljiva (99,95 USD letno) različica storitve iTools. Storitev je ponujala
več prostora za izmenjavo podatkov, dodali so Virex protivirusni program, varnostno
kopiranje v sistem iDisk, izmenjavo koledarjev in slik z iCal in Slides. Leta 2008 je Apple
ponudil storitev MobileMe, katero lahko štejemo kot neposredno predhodnico storitve iCloud.
37
Posebnost storitve je bila, da so jo uporabniki lahko uporabljali z Applovimi mobilnimi
napravami iPhone in iPod touch. MobileMe je povezovala mobilni operacijski sistem iOS z
računalniškim OS X. Novost je bila ta, da se uporabniku ni bilo treba povezati na internet in
prenesti e-pošte, ampak je bila ta samodejno potisnjena na napravo, podobno je aplikacija
skrbela tudi za posodabljanje koledarjev in kontaktov (Cohen, 2013).
Junija leta 2011 je podjetje Apple predstavilo storitev iCloud, ki je bila po letih plačljivih
storitev ponovno brezplačna in je uporabnikom nudila 5GB veliko podatkovno shrambo v
oblaku. iCloud je združil aplikacijo MobileMe, App Store (Applova trgovina z aplikacijami)
in iBookstore (Applova trgovina s knjigami in revijami) ter s tem omogočil dostop do
podatkov, nameščenih knjig ali aplikacij na vseh napravah z iCloud računom. Storitev je na
novo omogočala varnostno kopiranje iOS naprave v oblak, kadarkoli je bila naprava
povezana z Wi-Fi omrežjem, sinhronizacijo dokumentov med iOS in OS X sistemi in selitev
iTunes v oblak (Cohen, 2013).
Prednosti:
samodejna sinhronizacija podatkov na napravah ob internetni povezavi,
brezplačnost,
varnostno kopiranje naprave v oblaku,
enostavna namestitev nove naprave s popolnim prenosom vseh podatkov iz stare
naprave po zaslugi Backup (varnostna kopija) funkcionalnosti.
Slabosti:
slaba povezljivost z napravami z drugim operacijskim sistemom,
uporabnike silijo k nakupu novih operacijskih sistemov, saj ob izidu nove različice
sistema opustijo razvijanje stare in s tem omejijo funkcionalnosti.
38
Slika 4.7: iCloud mobilna aplikacija omogoča samodejno varnostno kopiranje določenih
podatkov z mobilne naprave (kot npr. na sliki Stiki in Koledar).
Vir: Gostimirović, lastni prikaz (2015)
4.5.5 JustCloud
JustCloud je mlado hitro rastoče podjetje s sedežem v mestu Hampshire (Velika Britanija) in
je v zadnjem času postalo eno izmed najbolj popularnih ponudnikov podatkovnih shramb v
oblaku. To jim je uspelo s tem, da uporabnikom zagotavljajo zanesljiv produkt po dostopnih
cenah in zelo dobro podporo uporabnikom (Kok, 2015).
Slika 4.8: JustCloud logo
Vir: GetApp (10. oktober 2015)
39
Prednosti:
varen ponudnik,
enostavnost uporabe,
lastna nastavitev samodejne sinhronizacije (Schmitt, 2015a),
povezljivost z različnimi operacijskimi sistemi,
lociranje izgubljene ali ukradene naprave,
možnost povrnitve predhodnih verzij dokumentov do 7 dni (Schmitt, 2015a).
Slabosti:
vse dodatne funkcionalnost so plačljive,
slaba tehnična podpora ob inštalaciji programske opreme (Schmitt, 2015a).
Slika 4.9: Lastna nastavitev samodejne sinhronizacije
Vir: Schmitt(2015a)
40
4.5.6 Box
Podjetje Box je bilo ustanovljeno leta 2005 in ima sedež v Washingtonu (ZDA). Od leta 2005
je 39 milijonov uporabnikov in več kot 50.000 podjetij upravljalo s svojimi podatki prek Box-
a (Box). Storitev Box je svoje delovanje usmerila bolj v poslovno uporabo in je posledično s
tem tudi bolj zahtevna za uporabo in uporabnikom nudi nekatere napredne funkcionalnosti, ki
se nanašajo neposredno na poslovne aktivnosti kot npr. orodje za projektno vodenje,
dodajanje komentarjev in nalog naloženim podatkom, neposredno spremljanje sprememb nad
podatki, ipd.
Prednosti:
dobro zagotavljanje varnosti podatkov (SSL-enkripcija, dodeljevanje različnih pravic
upravljanja nad dokumenti, dodeljevanje gesel, dodeljevanje časovnih omejitev ipd. )
(Reviews, 5. junij 2015),
omogoča komentiranje in dodeljevanje nalog nad dokumenti (uporabno tudi kot orodje
za projektno vodenje) (Reviews, 5. junij 2015),
24/7 asistenca pri morebitnih težavah z uporabo storitve (Reviews, 5. junij 2015),
omogoča povezljivost z veliko različnimi ponudniki "Office" orodij,
"Drag and Drop" funkcija za enostavno nalaganje datotek.
Slabosti:
nima lastnega "Office" orodja.
41
Slika 4.10: "Drag and Drop" funkcija
Vir: Gostimirović, lasten prikaz (2015)
5. ANALIZA PONUDNIKOV PODATKOVNIH SHRAMB V OBLAKU
Analize ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku smo se lotili tako, da smo na začetku
izbrali ponudnike, ki jih želimo primerjati ter določili kriterije, po katerih jih bomo analizirali.
Ponudnike smo izbrali glede na njihovo prepoznavnost in napredne funkcionalnosti, ki jih
ponujajo. Kriterije smo povzeli po spletni strani Cloudwards.net, ki velja za eno izmed
najboljših spletnih strani, na kateri imamo možnost primerjave in pregleda več kot 50-ih
ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku. Privzetim kriterijem smo dodali tudi nekaj
dodatnih, ki so potrebni za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze v
razdelku 1.1. Za analizo zbranih podatkov smo uporabili metodo MAUT, ki je natančneje
opisana v nadaljevanju poglavja. Sama analiza bo ponudila rezultate glede na tri profile
uporabnikov, ki so prav tako definirani nižje v tem poglavju. Vse končne ocene ponudnikov
bodo izražene v odstotkih od 0 do 100.
42
5.1 Določitev kriterijev
V tem razdelku opišemo izbrane kriterije ter jih razvrstimo po kategorijah (sestavljeni in
osnovni parametri). Sestavljeni parametri so nadkategorija osnovnih parametrov.
Podatkovna shramba:
brezplačna shramba
Koliko brezplačnega prostora nam nudi posamezni ponudnik podatkovne shrambe v oblaku?
maksimalen prostor za shranjevanje
Kolikšen je maksimalen prostor za shranjevanje, ki nam ga omogoča ponudnik?
cena dokupljene enote
Kolikšna je cena dodatne dokupljene enote (GB)?
zgornja meja velikosti podatka za nalaganje
Največja možna velikost podatka, ki ga lahko naložimo na strežnik ponudnika?
Ključne funkcionalnosti:
sinhronizacija podatkov
Ali ponudnik omogoča sinhronizacijo podatkov z ostalimi napravami, ki imajo dostop do
podatkov?
verzioniranje podatkov
Ali ponudnik omogoča povrnitev predhodnih verzij posameznih datotek?
deljenje
Ali ponudnik omogoča deljenje naših podatkov (npr. prek e-pošte, direktne povezave,
mobilnega sporočila ipd.)?
sodelovanje nad podatki
Ali ponudnik omogoča sodelovanje večih uporabnikov hkrati nad podatki?
povrnitev zbrisanih podatkov
Po koliko dneh nam ponudnik še vedno omogoča povrnitev zbrisanih podatkov?
pregled in urejanje datotek v oblaku
43
Ali ponudnik omogoča urejanje in pregled datotek tipa Office v oblaku?
Varnost:
varnostna kopija v realnem času (Continuous Backup),
Ali ponudnik omogoča varnostno kopijo podatkov v realnem ali trenutnem času?
stopnjujoča varnostna kopija (Incremental Backup),
Ali ponudnik omogoča varnostno kopijo, ki nam pokaže zgolj spremembo glede na
predhodno verzijo?
strežniki so v lasti ponudnikov
Strežniki, kamor nalagamo naše podatke, so v lasti ponudnikov in niso last tretjih oseb (npr.
Google Cloud ali Amazon S3).
enkripcija
Kompatibilnost z operacijskimi sistemi
Ali ima ponudnik aplikacijo, ki je povezljiva z različnimi operacijskimi sistemi in s
katerimi?
5.2 Tabela zbranih podatkov za analizo
V Tabela 5.1so zbrani podatki glede na kriterije iz prejšnje točke po najbolj znanih in
uveljavljenih ponudnikih podatkovnih shramb v oblaku. Tabela z zbranimi podatki nam bo v
nadaljevanju služila kot temelj za nadaljnjo analizo.
Tabela 5.1: Zbrani podatki glede na kriterije po ponudnikih
Ponudniki: Dropbox GoogleDrive OneDrive iCloud JustCloud Box SugarSync Mozy OpenDrive
podatkovna shramba brezplačna
shramba(GB) 2 15 15 5 - 10 - - 5
maks. prostor
za
shranjevanje
(GB)
1000 1000 1000 1000 1000 100 500 1000 ∞
cena
dokupljene
enote
(EUR/mesec)
1TB =
9,99€ 1TB = 8,8€
1TB=
6,16€
1TB=
11€
1TB =
12,44€
100GB
= 8€
500GB =
22,02€
125
GB =
8,99€
∞= 11,41
€
zgornja meja
velikosti
podatkov za
10 10 10 15 10 5 0,3 ∞ ∞
44
nalaganje
(GB)
ključne funkcionalnosti sinhronizacija
podatkov verzioniranje
podatkov
deljenje
sodelovanje
nad podatki
povrnitev
zbrisanih
podatkov
30 dni 30 dni 30 dni 10 dni ∞ 30 dni ∞
30
dni ∞
pregled in
urejanje
datotek v
oblaku
varnost
varnostna
kopija v
realnem času
stopnjujoča
varnostna
kopija
strežnik v
lasti
ponudnika
enkripcija
SSL +
AES
256 bit
SSL + AES
256 bit
SSL +
AES 256
bit
SSL +
AES
128
bit
SSL +
AES 256
bit
SSL +
AES
256 bit
SSL +
AES 256
bit
SSL
+
AES
256
bit
SSL +
AES 256
bit
kompatibilnost z operacijskimisistemi
Windows
MacOS
Linux
iOS
Android
Windows
phone
Vir:Prirejeno po Cloudwards.net in Gostimirović, lastna raziskava(2015)
5.3 Določitev profilov za analizo
Z analizo želimo izluščiti najboljše ponudnike podatkovnih shramb v oblaku za različne
profile oziroma tipe uporabnikov. Analiza v nadaljevanju nam bo po naši subjektivni oceni
ponudila najboljše ponudnike za tri različne primere uporabe podatkovnih shramb v oblaku.
45
Spodaj so opisani primeri standardnih profilov, od katerih pričakujemo, da nam bodo podali
različne končne rezultate glede na zahteve posameznega profila.
5.3.1 Zasebni uporabnik
Pri določitvi pomembnosti posameznih kriterijev za zasebnega uporabnika smo izhajali iz
lastnih zahtev oziroma želja, ki jih imamo do ponudnika podatkovne shrambe v oblaku. Za
zasebnega uporabnika sta ključnega pomena predvsem velikost brezplačne shrambe in
funkcionalnosti, katere mu ponudnik omogoča. Manj pomembna sta mu tako cena nadgradnje
velikosti podatkovne shrambe kot tudi napredni varnostni mehanizmi. Ima pa zasebni
uporabnik visoke zahteve glede povezljivosti z najbolj razširjenima operacijskima
sistemoma,in sicer Windows-a kot računalniške in Android-a kot mobilne platforme.
5.3.2 Samostojni podjetnik z dvema zaposlenima
Samostojni podjetnik z dvema zaposlenima ima po naši oceni kar nekaj kriterijev, ki jim daje
večjo pomembnost in so zanj ključnega pomena pri odločitvi, katerega ponudnika bo izbral.
Za razliko od zasebnega uporabnika mu sama velikost brezplačne podatkovne shrambe ni
toliko pomembna, kot mu je pomembna cena dokupljene enote. Pri funkcionalnostih daje
ključni pomen sodelovanju nad podatki, saj skuša svoja zaposlena čim bolj vključiti v vse
elemente poslovanja in jima vedno zagotavljati zadnjo verzijo podatkov. Vsekakor je za
samostojnega podjetnika pomembna tudi varnost podatkov v oblaku, zato daje velik poudarek
enkripciji oziroma šifriranju podatkov. V podjetju upravljajo z dvema računalniškima
operacijskima sistemoma in enim mobilnim, katerih kompatibilnost mora ponudnik obvezno
zagotavljati.
5.3.3 Srednje veliko podjetje
Za tretji profil uporabnika podatkovne shrambe v oblaku smo si izbrali srednje veliko
podjetje. Takšno podjetje najbolje opisuje kriterij števila zaposlenih, ki je omejen na
maksimalno 250 zaposlenih. Pri tolikšnem številu ljudi je vsekakor za delodajalca varovanje
informacij poslovnega značaja ključnega pomena za dobro poslovanje. Zato smo posebno
46
pozornost pri tem profilu uporabnika namenili predvsem varnosti in ji dodelili najvišjo
pomembnost med vsemi kriteriji. Za srednje veliko podjetje je velikost brezplačne
podatkovne shrambe nepomembna, večja pomembnost je namenjena zgornji meji velikosti
podatkov za nalaganje in maksimalnemu prostoru za shranjevanje, ki nam ga ponudnik
zagotavlja. Od funkcionalnosti sta najbolj pomembna sodelovanje nad podatki in deljenje le-
teh. Znotraj podjetja upravljajo z več računalniškimi kot tudi mobilnimi operacijskimi sistemi,
katerih kompatibilnost je nujna.
5.4 Metoda MAUT
Metoda MAUT ali Multi-attribute Utility Theory izhaja iz skupine hierarhičnih
večparametrskih modelov odločanja. Metoda je bila razvita s strani znanstvenikov s področij
matematike, psihologije in ekonomije konec šestdesetih let 20. stoletja. MAUT je metoda, ki
je izredno uporabna v primerih, ko imamo opravka z velikim številom parametrov in
alternativ (Ladinek, 2011).
Parametre v drevesni strukturi opazovanega problema razdelimo na osnovne in sestavljene.
Sestavljeni parametri so koren kategorije, iz katere izhajamo in se razdelijo na osnovne
parametre, s katerimi lahko najbolje opišemo nadkategorijo oziroma sestavljeni parameter. Za
koren drevesa opredelimo temo,ki jo raziskujemo ali analiziramo, kar je v našem primeru
ponudnikpodatkovne shrambe.
47
Slika 5.1: Drevesna struktura opazovanega problema z utežmi za profil zasebnega uporabnika
Vir: Gostimirović, lastni prikaz (2015)
Osnovnemu in sestavljenemu parametru določimo vrednost uteži (od 0% do 100%) glede na
pomembnost posameznega parametra za analizo. Seštevek uteži se sešteva po posameznih
parametrih navzgor in mora biti enak 100%.
Za lažjo in natančnejšo določitev uteži smo izdelali lestvico pomembnosti posameznega
kriterija,kot prikazuje Tabela 5.2.
Tabela 5.2: Lestvica pomembnosti
1 2 3 4 5
Nepomembno Malo pomembno Srednje pomembno Bolj pomembno Zelo pomembno
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
Vsakemu kriteriju smo dodeli oceno glede na pomembnost posameznega kriterija pri naši
odločitvi. Vrednost uteži smo izračunali po spodnji formuli:
𝑢𝑡𝑒ž = 𝑜𝑐𝑒𝑛𝑎 × 100
𝑣𝑠𝑜𝑡𝑎 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑢𝑡𝑒ž𝑖 𝑧𝑛𝑜𝑡𝑟𝑎𝑗 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑔𝑜𝑟𝑖𝑗𝑒
48
Tabela 5.3: Primer izračuna uteži za zasebnega uporabnika
Parameter Ocena Izračun [%]
Podatkovna shramba 3 23,08
Brezplačna shramba 5 50,00
Maks. prostor za shranjevanje 2 20,00
Cena dokupljene enote 1 10,00
Zgornja meja velikosti podatkov za nalaganje 2 20,00
Funkcionalnosti 5 38,46
Sinhronizacija 3 12,50
Verzioniranje 4 16,67
Deljenje 4 16,67
Sodelovanje 3 12,50
Povrnitev zbrisanih podatkov 5 20,83
Pregled in urejanje 5 20,83
Varnost 3 23,08
Varnostna kopija v realnem času 2 22,22
Stopnjujoča varnostna kopija 2 22,22
Strežnik v lasti ponudnika 2 22,22
Enkripcija 3 33,33
Kompatibilnost z operacijskimisistemi 2 15,38
Windows 5 38,46
MacOS 0 0,00
Linux 0 0,00
iOS 3 23,08
Android 5 38,46
Windows phone 0 0,00
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
49
5.5 Določitev razpona ocen posameznih kriterijev in njihovih vrednosti za
posameznega ponudnika
V Tabela 5.4 smo določili razpon ocen za posamezne kriterije in njihove vrednosti. Številskim
vrednostim smo smiselno določili razpon in pripadajočo oceno glede na vrednost
posameznega kriterija. Opisnim vrednostim tipa da/ne pa smo določili oceno 0, če ne
izpolnjujejo posameznega kriterija, oziroma oceno 1, če ga izpolnjujejo.
Tabela 5.4: Razponi ocen glede na vrednosti kriterijev iz Tabela 5.1
Podatkovna shramba
Brezplačna shramba v GB do 5 od 6 do 10 od 11 do ∞
Ocene 1 2 3
Maks. prostor za shranjevanje v GB do 500
od 501 do
1000 od 1001 do ∞
Ocene 1 2 3
Cena dokupljene enote v EUR/mesec
od 12,1
do ∞
od 7,6 do
12 do 7,5
Ocene 1 2 3
Zgornja meja velikosti podatkov za
nalaganje v GB do 5 od 6 do 10 od 11 do ∞
Ocene 1 2 3
Ključne funkcionalnosti
Sinhronizacija podatkov
Ocena 0 1
Verzioniranje podatkov
Ocena 0 1
50
Deljenje
Ocena 0 1
Sodelovanje
Ocena 0 1
Povrnitev izbrisanih podatkov
(št. dni) do 10 dni
11 do 30
dni od 31 do ∞
Ocena 1 2 3
Pregled in urejanje datotek
Ocena 0 1
Varnost
Varnostna kopija v realnem času
Ocena 0 1
Stopnjujoča varnostna kopija
Ocena 0 1
Strežnik v lasti ponudnika
Ocena 0 1
Enkripcija SSL AES
SSL + AES
128 bit
SSL + AES
256 bit
Ocena 1 2 3 4
Kompatibilnost z operacijskimi
51
sistemi
Windows
Ocena 0 1
MacOS
Ocena 0 1
Linux
Ocena 0 1
iOS
Ocena 0 1
Android
Ocena 0 1
Windows phone
Ocena 0 1
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
5.6 Analiza profila zasebnega uporabnika
V Tabela 5.5 in Tabela 5.6 smo izvedli analizo po metodi MAUT za profil zasebnega
uporabnika. V tabelah smo zbrali vse ponudnike, ki jih analiziramo in jim pripisali kriterije,
po katerih jih ocenjujemo. Posameznim kriterijem smo pripeli uteži, ki smo jih izračunali v
Tabela 5.3 in jim dodelili ocene na podlagi zbranih podatkov v Tabela 5.1, po ocenah,
prirejenih v Tabela 5.4. Vrednost ocen smo izračunali po spodaj navedeni formuli za izračun
52
ocene. Utež osnovnega parametra smo pomnožili z 0,01, da smo se znebili odstotkov, nato
smo vrednost posamezne ocene delili z maksimalno vrednostjo ocene za posamezni kriterij in
to številko pomnožili z utežjo sestavljenega parametra, da smo dobili izračun ocene v
odstotkih. Izračunane vrednosti osnovnih parametrov smo sešteli in vsoto pripisali
sestavljenemu parametru kot nadkategoriji, ki se ravno tako sešteje navzgor in nam poda
končno oceno kot dosežen skupen odstotek ponudnika. Seštevek in končna dosežena ocena
ponudnika sta na primeru OneDrive, ki je dosegel najvišjo oceno, vidna na Slika 5.2.
𝑰𝒛𝒓𝒂č𝒖𝒏𝒐𝒄𝒆𝒏𝒆
= (𝒖𝒕𝒆ž𝒐𝒔𝒏𝒐𝒗𝒏𝒆𝒈𝒂𝒑𝒂𝒓𝒂𝒎𝒆𝒕𝒓𝒂 ∗ 𝟎, 𝟎𝟏)
∗ (𝒗𝒓𝒆𝒅𝒏𝒐𝒔𝒕𝒐𝒄𝒆𝒏𝒆
𝒎𝒂𝒌𝒔𝒊𝒎𝒂𝒍𝒏𝒂 𝒗𝒓𝒆𝒅𝒏𝒐𝒔𝒕 𝒐𝒄𝒆𝒏𝒆) ∗ 𝒖𝒕𝒆ž𝒔𝒆𝒔𝒕𝒂𝒗𝒍𝒋𝒆𝒏𝒆𝒈𝒂𝒑𝒂𝒓𝒂𝒎𝒆𝒕𝒓𝒂
Slika 5.2: Drevesna struktura najbolje ocenjenega ponudnika OneDrive
Vir: Gostimirović, lastni prikaz (2015)
53
Tabela 5.5: Analiza profila zasebnega uporabnika
Parameter
Utež
[%] Dropbox
Izračun
[%] GoogleDrive
Izračun
[%] OneDrive
Izračun
[%] iCloud
Izračun
[%]
Podatkovna shramba 23,08 Ocene 11,54 Ocene 19,23 Ocene 20,00 Ocene 13,08
Brezplačna shramba 50,00 1 3,85 3 11,54 3 11,54 1 3,85
Maks. prostor za shranjevanje 20,00 2 3,08 2 3,08 2 3,08 2 3,08
Cena dokupljene enote 10,00 2 1,54 2 1,54 3 2,31 2 1,54
Zgornja meja velikosti podatkov za
nalaganje 20,00 2 3,08 2 3,08 2 3,08 3 4,62
Funkcionalnosti 38,46 35,79 35,79 35,79 26,71
Sinhronizacija 12,50 1 4,81 1 4,81 1 4,81 1 4,81
Verzioniranje 16,67 1 6,41 1 6,41 1 6,41 0 0,00
Deljenje 16,67 1 6,41 1 6,41 1 6,41 1 6,41
Sodelovanje 12,50 1 4,81 1 4,81 1 4,81 1 4,81
Povrnitev zbrisanih podatkov 20,83 2 5,34 2 5,34 2 5,34 1 2,67
Pregled in urejanje 20,83 1 8,01 1 8,01 1 8,01 1 8,01
Varnost 23,08 17,95 12,82 12,82 21,15
Varnostna kopija v realnem času 22,22 1 5,13 0 0,00 0 0,00 1 5,13
Stopnjujoča varnostna kopija 22,22 1 5,13 0 0,00 0 0,00 1 5,13
54
Strežnik v lasti ponudnika 22,22 0 0,00 1 5,13 1 5,13 1 5,13
Enkripcija 33,33 4 7,69 4 7,69 4 7,69 3 5,77
Kompatibilnost z operacijskimi sistemi 15,38 15,38 15,38 15,38 9,47
Windows 38,46 1 5,92 1 5,92 1 5,92 1 5,92
MacOS 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00
Linux 0,00 1 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00
iOS 23,08 1 3,55 1 3,55 1 3,55 1 3,55
Android 38,46 1 5,92 1 5,92 1 5,92 0 0,00
Windows phone 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 0 0,00
Dosežena ocena ponudnika[%] 80,66 83,23 84,00 70,41
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
Tabela 5.6: Analiza profila zasebnega uporabnika
Parameter
Utež
[%] Justloud
Izračun
[%] Box
Izračun
[%] SugarSync
Izračun
[%] Mozy
Izračun
[%] OpenDrive
Izračun
[%]
Podatkovna shramba 23,08 Ocene 6,92
Ocen
e 11,54 Ocene 3,85
Ocen
e 6,92 Ocene 15,38
Brezplačna shramba 50,00 0 0,00 2 7,69 0 0,00 0 0,00 1 3,85
Maks. prostor za shranjevanje 20,00 2 3,08 1 1,54 1 1,54 1 1,54 3 4,62
Cena dokupljene enote 10,00 1 0,77 1 0,77 1 0,77 1 0,77 3 2,31
55
Zgornja meja velikosti podatkov za
nalaganje 20,00 2 3,08 1 1,54 1 1,54 3 4,62 3 4,62
Funkcionalnosti 38,46 30,45 35,79 30,45 16,56 38,46
Sinhronizacija 12,50 1 4,81 1 4,81 1 4,81 1 4,81 1 4,81
Verzioniranje 16,67 1 6,41 1 6,41 1 6,41 1 6,41 1 6,41
Deljenje 16,67 1 6,41 1 6,41 1 6,41 0 0,00 1 6,41
Sodelovanje 12,50 1 4,81 1 4,81 1 4,81 0 0,00 1 4,81
Povrnitev zbrisanih podatkov 20,83 3 8,01 2 5,34 3 8,01 2 5,34 3 8,01
Pregled in urejanje 20,83 0 0,00 1 8,01 0 0,00 0 0,00 1 8,01
Varnost 23,08 12,82 17,95 17,95 21,15 21,15
Varnostna kopija v realnem času 22,22 0 0,00 1 5,13 1 5,13 1 5,13 1 5,13
Stopnjujoča varnostna kopija 22,22 1 5,13 0 0,00 1 5,13 1 5,13 1 5,13
Strežnik v lasti ponudnika 22,22 0 0,00 1 5,13 0 0,00 1 5,13 1 5,13
Enkripcija 33,33 4 7,69 4 7,69 4 7,69 3 5,77 3 5,77
Kompatibilnost z operacijskimi
sistemi 15,38 15,38 15,38 15,38 15,38 15,38
Windows 38,46 1 5,92 1 5,92 1 5,92 1 5,92 1 5,92
MacOS 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00
Linux 0,00 1 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00
iOS 23,08 1 3,55 1 3,55 1 3,55 1 3,55 1 3,55
56
Android 38,46 1 5,92 1 5,92 1 5,92 1 5,92 1 5,92
Windows phone 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 0 0,00 0 0,00
Dosežena ocena ponudnika[%] 65,58 80,66 67,63 60,02 90,38
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
Končni rezultat analize z metodo MAUT je po vseh poprej opisanih korakih naveden kot dosežen odstotek ponudnika v zadnji vrstici obeh tabel.
Iz tabele je razvidno, da je najboljšo oceno prejel OpenDrive. Tehtnico v korist OpenDriva je najbolj nagnil kriterij funkcionalnosti, ki izpolnjuje
vse kriterije z maksimalnim odstotkom. Čeprav je pri brezplačni podatkovni shrambi šibek, ostale dobre lastnosti pripomorejo k temu, da vseeno
doseže tako visok odstotek. OpenDrive omogoča kompatibilnost z vsemi zahtevanimi operacijskimi sistemi in zagotavlja dovolj visoko
enkripcijo oziroma šifriranje podatkov, da zadosti varnostnim zahtevam uporabnika. Ob bok OpenDrivu se lahko postavijo Dropbox,
GoogleDrive, OneDrive in Box, ki vsi presegajo mejo 80% končne ocene. Vsem, razen Dropboxu, pri tem pripomore velikost brezplačne
podatkovne shrambe, ki je dovolj visoka, da zadosti pogojem uporabnika. Vsi omenjeni so dosegli visok odstotek pri kriteriju funkcionalnosti, ki
je za profil zasebnega uporabnika na vrhu lestvice prioritet pri izbiri ponudnika.
Še bolj nazoren in slikovit prikaz doseženega odstotka posameznega ponudnika nam ponuja spodnji Graf 5.1.
57
Graf 5.1: Grafični prikaz rezultata MAUT analize za zasebnega ponudnika
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
5.7 Analiza profila samostojnega podjetnika z dvema zaposlenima
Za profil samostojnega podjetnika z dvema zaposlenima smo izvedli analizo na enak način
kot pri profilu zasebnega uporabnika. Vsi koraki analize so enaki, razlikujejo se zgolj
vrednost uteži oziroma uporabniške zahteve za ta profil uporabnika in seveda končni rezultati,
ki nam ponudijo drugačno razvrstitev uspešnosti ponudnikov.
80,66 83,23 84
70,4165,58
80,66
67,6360,02
90,38
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100D
o
s
e
ž
e
n
a
o
c
e
n
a
Ponudniki
Dosežena ocena ponudnika
58
Tabela 5.7: Analiza profila samostojnega podjetnika z dvema zaposlenima
Parameter
Utež
[%] Dropbox
Izračun
[%] GoogleDrive
Izračun
[%] OneDrive
Izračun
[%] iCloud
Izračun
[%]
Podatkovna shramba 26,67 Ocene 16,51 Ocene 19,05 Ocene 22,22 Ocene 19,05
Brezplačna shramba 14,29 1 1,27 3 3,81 3 3,81 1 1,27
Maks. prostor za shranjevanje 21,43 2 3,81 2 3,81 2 3,81 2 3,81
Cena dokupljene enote 35,71 2 6,35 2 6,35 3 9,52 2 6,35
Zgornja meja velikosti podatkov za
nalaganje 28,57 2 5,08 2 5,08 2 5,08 3 7,62
Funkcionalnosti 26,67 25,78 25,78 25,78 19,56
Sinhronizacija 20,00 1 5,33 1 5,33 1 5,33 1 5,33
Verzioniranje 20,00 1 5,33 1 5,33 1 5,33 0 0,00
Deljenje 15,00 1 4,00 1 4,00 1 4,00 1 4,00
Sodelovanje 25,00 1 6,67 1 6,67 1 6,67 1 6,67
Povrnitev zbrisanih podatkov 10,00 2 1,78 2 1,78 2 1,78 1 0,89
Pregled in urejanje 10,00 1 2,67 1 2,67 1 2,67 1 2,67
Varnost 26,67 22,86 13,33 13,33 24,29
Varnostna kopija v realnem času 28,57 1 7,62 0 0,00 0 0,00 1 7,62
Stopnjujoča varnostna kopija 21,43 1 5,71 0 0,00 0 0,00 1 5,71
59
Strežnik v lasti ponudnika 14,29 0 0,00 1 3,81 1 3,81 1 3,81
Enkripcija 35,71 4 9,52 4 9,52 4 9,52 3 7,14
Kompatibilnost z operacijskimi sistemi 20,00 20,00 13,33 13,33 6,67
Windows 33,33 1 6,67 1 6,67 1 6,67 1 6,67
MacOS 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00
Linux 33,33 1 6,67 0 0,00 0 0,00 0 0,00
iOS 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00
Android 33,33 1 6,67 1 6,67 1 6,67 0 0,00
Windows phone 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 0 0,00
Dosežena ocena ponudnika[%] 85,14 71,49 74,67 69,56
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
Tabela 5.8: Analiza profila samostojnega podjetnika z dvema zaposlenima
Parameter
Utež
[%] Justloud
Izračun
[%] Box
Izračun
[%] SugarSync
Izračun
[%] Mozy
Izračun
[%] OpenDrive
Izračun
[%]
Podatkovna shramba 26,67 Ocene 12,06
Ocen
e 10,16 Ocene 7,62
Ocen
e 12,70 Ocene 24,13
Brezplačna shramba 14,29 0 0,00 2 2,54 0 0,00 0 0,00 1 1,27
Maks. prostor za shranjevanje 21,43 2 3,81 1 1,90 1 1,90 1 1,90 3 5,71
Cena dokupljene enote 35,71 1 3,17 1 3,17 1 3,17 1 3,17 3 9,52
60
Zgornja meja velikosti podatkov za
nalaganje 28,57 2 5,08 1 2,54 1 2,54 3 7,62 3 7,62
Funkcionalnosti 26,67 24,00 25,78 24,00 12,44 26,67
Sinhronizacija 20,00 1 5,33 1 5,33 1 5,33 1 5,33 1 5,33
Verzioniranje 20,00 1 5,33 1 5,33 1 5,33 1 5,33 1 5,33
Deljenje 15,00 1 4,00 1 4,00 1 4,00 0 0,00 1 4,00
Sodelovanje 25,00 1 6,67 1 6,67 1 6,67 0 0,00 1 6,67
Povrnitev zbrisanih podatkov 10,00 3 2,67 2 1,78 3 2,67 2 1,78 3 2,67
Pregled in urejanje 10,00 0 0,00 1 2,67 0 0,00 0 0,00 1 2,67
Varnost 26,67 15,24 20,95 22,86 24,29 24,29
Varnostna kopija v realnem času 28,57 0 0,00 1 7,62 1 7,62 1 7,62 1 7,62
Stopnjujoča varnostna kopija 21,43 1 5,71 0 0,00 1 5,71 1 5,71 1 5,71
Strežnik v lasti ponudnika 14,29 0 0,00 1 3,81 0 0,00 1 3,81 1 3,81
Enkripcija 35,71 4 9,52 4 9,52 4 9,52 3 7,14 3 7,14
Kompatibilnost z operacijskimi
sistemi 20,00 20,00 13,33 13,33 13,33 13,33
Windows 33,33 1 6,67 1 6,67 1 6,67 1 6,67 1 6,67
MacOS 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00
Linux 33,33 1 6,67 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00
iOS 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00
61
Android 33,33 1 6,67 1 6,67 1 6,67 1 6,67 1 6,67
Windows phone 0,00 1 0,00 1 0,00 1 0,00 0 0,00 0 0,00
Dosežena ocena ponudnika[%] 71,30 70,22 67,81 62,76 88,41
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
Iz zgornjih tabel in Graf 5.2 je že na prvi pogled razvidno, da so si pri tem profilu uporabnika ponudniki,z izjemo dveh najboljših, precej blizu,
torej dosegajo podoben končni odstotek ocene. Od povprečja odstopata Dropbox in OpenDrive predvsem na račun funkcionalnosti in varnosti,
kjer dosežeta odlične rezultate. Tudi pri kompatibilnosti z operacijskimi sistemi je Dropbox opravil s popolnim izkupičkom, OpenDrive pa mu je
pri tem kriteriju zelo blizu. Razliko pred ostalimi naredita prav v tem kriteriju in na področju varnosti, kjer zagotavljata boljšo storitev.
62
Graf 5.2: Grafični prikaz rezultata MAUT analize za samostojnega podjetnika z dvema
zaposlenima
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
5.8 Analiza profila srednje velikega podjetja
Za analizo profila srednje velikega podjetja smo se odločili z namenom, ker nas je zanimalo,
če bo končni rezultat drugačen glede na to, da bo ta profil zahteval ponudnika podatkovne
shrambe za večje število ljudi in bo poudarek predvsem na varnosti podatkov v oblaku. Cena
dokupljene enote in brezplačna podatkovna shramba sta tukaj nepomembni oziroma manj
pomembni. Pri funkcionalnostih sta iz naslova večjega števila ljudi poudarjena predvsem
kriterija sodelovanja nad podatki in deljenje le-teh z ostalimi, ravno tako mora podatkovna
shramba omogočati kar se da velik prostor za shranjevanje podatkov.
85,14
71,4974,67
69,56 71,3 70,22 67,8162,76
88,41
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100D
o
s
e
ž
e
n
a
o
c
e
n
a
Ponudniki
Dosežena ocena ponudnika
63
Tabela 5.9: Analiza profila srednje velikega podjetja
Parameter
Utež
[%] Dropbox
Izračun
[%] GoogleDrive
Izračun
[%] OneDrive
Izračun
[%] iCloud
Izračun
[%]
Podatkovna shramba 25,00 Ocene 16,03 Ocene 17,31 Ocene 18,59 Ocene 19,23
Brezplačna shramba 7,69 1 0,64 3 1,92 3 1,92 1 0,64
Maks. prostor za shranjevanje 38,46 2 6,41 2 6,41 2 6,41 2 6,41
Cena dokupljene enote 15,38 2 2,56 2 2,56 3 3,85 2 2,56
Zgornja meja velikosti podatkov za
nalaganje 38,46 2 6,41 2 6,41 2 6,41 3 9,62
Funkcionalnosti 25,00 23,75 23,75 23,75 18,75
Sinhronizacija 15,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
Verzioniranje 15,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 0 0,00
Deljenje 25,00 1 6,25 1 6,25 1 6,25 1 6,25
Sodelovanje 25,00 1 6,25 1 6,25 1 6,25 1 6,25
Povrnitev zbrisanih podatkov 15,00 2 2,50 2 2,50 2 2,50 1 1,25
Pregled in urejanje 5,00 1 1,25 1 1,25 1 1,25 1 1,25
Varnost 31,25 23,44 15,63 15,63 29,30
Varnostna kopija v realnem času 25,00 1 7,81 0 0,00 0 0,00 1 7,81
Stopnjujoča varnostna kopija 25,00 1 7,81 0 0,00 0 0,00 1 7,81
64
Strežnik v lasti ponudnika 25,00 0 0,00 1 7,81 1 7,81 1 7,81
Enkripcija 25,00 4 7,81 4 7,81 4 7,81 3 5,86
Kompatibilnost z operacijskimi sistemi 18,75 18,75 18,75 18,75 11,25
Windows 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
MacOS 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
Linux 0,00 1 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00
iOS 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
Android 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 0 0,00
Windows phone 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 0 0,00
Dosežen ocenaponudnika[%] 81,96 75,43 76,71 78,53
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
Tabela 5.10: Analiza profila srednje velikega podjetja
Parameter
Utež
[%] Justloud
Izračun
[%] Box
Izračun
[%] SugarSync
Izračun
[%] Mozy
Izračun
[%] OpenDrive
Izračun
[%]
Podatkovna shramba 25,00 Ocene 14,10
Ocen
e 8,97 Ocene 7,69
Ocen
e 14,10 Ocene 23,72
Brezplačna shramba 7,69 0 0,00 2 1,28 0 0,00 0 0,00 1 0,64
Maks. prostor za shranjevanje 38,46 2 6,41 1 3,21 1 3,21 1 3,21 3 9,62
Cena dokupljene enote 15,38 1 1,28 1 1,28 1 1,28 1 1,28 3 3,85
65
Zgornja meja velikosti podatkov za
nalaganje 38,46 2 6,41 1 3,21 1 3,21 3 9,62 3 9,62
Funkcionalnosti 25,00 23,75 23,75 23,75 10,00 25,00
Sinhronizacija 15,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
Verzioniranje 15,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
Deljenje 25,00 1 6,25 1 6,25 1 6,25 0 0,00 1 6,25
Sodelovanje 25,00 1 6,25 1 6,25 1 6,25 0 0,00 1 6,25
Povrnitev zbrisanih podatkov 15,00 3 3,75 2 2,50 3 3,75 2 2,50 3 3,75
Pregled in urejanje 5,00 0 0,00 1 1,25 0 0,00 0 0,00 1 1,25
Varnost 31,25 15,63 23,44 23,44 29,30 29,30
Varnostna kopija v realnem času 25,00 0 0,00 1 7,81 1 7,81 1 7,81 1 7,81
Stopnjujoča varnostna kopija 25,00 1 7,81 0 0,00 1 7,81 1 7,81 1 7,81
Strežnik v lasti ponudnika 25,00 0 0,00 1 7,81 0 0,00 1 7,81 1 7,81
Enkripcija 25,00 4 7,81 4 7,81 4 7,81 3 5,86 3 5,86
Kompatibilnost z operacijskimi
sistemi 18,75 18,75 18,75 18,75 15,00 15,00
Windows 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
MacOS 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
Linux 0,00 1 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00
iOS 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
66
Android 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75 1 3,75
Windows phone 20,00 1 3,75 1 3,75 1 3,75 0 0,00 0 0,00
Dosežena ocena ponudnika[%] 72,23 74,91 73,63 68,40 93,01
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
Končni rezultat analize nad profilom srednje velikega podjetja ni pokazal veliko sprememb v končni oceni glede na ostale analizirane profile. V
ospredju, tokrat še nekoliko bolj daleč od vseh ostalih, je OpenDrive, ki je pri tem profilu dosegel oceno 93,01 %. Dosegel je odlične ocene pri
vseh kriterijih, najboljšo pa ravno pri najbolj uteženem kriteriju varnosti, popolnoma je zadostil tudi kriteriju funkcionalnosti. Morda bolj kot prvi
zasledovalec Dropbox pozornost pritegne iCloud, ki je dosegel presenetljivo visoko oceno. Navzdol ga potisne predvsem kriterij kompatibilnosti
z operacijskimi sistemi, kjer je usmerjen predvsem na Applova operacijska sistema MacOS in iOS, medtem ko je pri ostalih kriterijih dosegel
zelo dober odstotek ocene.
67
Graf 5.3: Grafični prikaz rezultata MAUT analize za srednje veliko podjetje
Vir: Gostimirović, lastni prikaz(2015)
6. ZAKLJUČEK
Osrednja tema diplomske naloge je analiza ponudnikov podatkovnih shramb v oblaku.
Omenjeno problematiko smo izbrali, ker smo želeli pregledati ponudnike podatkovnih shramb
v oblaku, izvedeti, kakšne funkcionalnosti nam ponudniki omogočajo, kako zagotavljajo
varnost ter kakšne prednosti in slabosti imajo. Na podlagi teh podatkov smo izvedli analizo, ki
nam je prinesla zanimive rezultate.
Ponudba na trgu podatkovnih shramb v oblaku je ogromna, zato smo se v analizi osredotočili
na najboljše in najbolj prepoznavne ponudnike glede na prebrano literaturo. Analize smo se
lotili na način, da smo na prvem mestu pregledali stanje na trgu, izvedli opis posameznih
ponudnikov in izpostavili nekatere njihove najboljše lastnosti. Glede na opise posameznih
ponudnikov smo znali izpostaviti kriterije, po katerih smo jih ocenjevali, dodali pa smo še
81,9675,43 76,71 78,53
72,23 74,91 73,6368,4
93,01
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100D
o
s
e
ž
e
n
a
o
c
e
n
a
Ponudniki
Dosežena ocena ponudnika
68
nekaj svojih, da smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Sama
analiza je bila izvedena nad tremi različnimi profili uporabnikov, katerih zahteve do
posameznih kriterijev so bile različne. Različnost zahtev nad posameznimi kriteriji nas je
pripeljala do analizne metode MAUT, ki temelji na določitvi uteži za posamezne kriterije
glede na pomembnost posameznega kriterija za odločitev o izbiri neke alternative.
Končna analiza nam je ponudila odgovore na raziskovalna vprašanja in hipoteze iz prve točke
te diplomske naloge. Ugotovili smo, da so ključne funkcionalnosti, ki jih zagotavljajo najbolje
ocenjeni ponudniki podatkovnih shramb v oblaku, sinhronizacija, verzioniranje, deljenje,
sodelovanje nad podatki, povrnitev zbrisanih podatkov in orodja za oblikovanje ter urejanje
dokumentov. Presenetil nas je OpenDrive, ki ne spada v družbo najbolj prepoznavnih
ponudnikov, kot so npr. Dropbox, GoogleDrive, iCloud, Box, z najboljšo doseženo oceno pri
vseh profilih uporabnikov, medtem ko so bili njegovi poprej omenjeni prepoznavni
zasledovalci uvrščeni na mesta za njim. V diplomski nalogi smo predelali in analizirali tudi
varnostni vidik podatkovnih shramb v oblaku in ugotovili, da nam ponudniki omogočajo
šifriranje in varen prenos podatkov na strežnik v oblaku. Za bolj občutljive podatke je
priporočljivo, da jih zavarujemo s programsko opremo, ki nam omogoča šifriranje, ko so
podatki še na naših računalnikih in jih že šifrirane pošljemo na strežnik ponudnika.
Prva zastavljena hipoteza diplomske naloge, ki pravi, da so varnostni vidiki shranjevanja
podatkov v oblaku bolj poudarjeni pri ponudnikih, ki so najbolj prepoznavni, je zavrnjena, saj
so varnostni vidiki shranjevanja podatkov v oblaku pri vseh obravnavnih ponudnikih na
skoraj enakem oziroma enakem nivoju. Druga hipoteza je bila sprejeta, saj za običajne
oziroma zasebne uporabnike je shranjevanje podatkov v oblaku zadovoljiva rešitev, kar je
razvidno tudi iz analize, saj ponudniki v veliki meri z visokim odstotkom končne ocene
zadoščajo vsem postavljenim kriterijem zasebnega uporabnika. Zadnja, tretja hipoteza, ki
pravi, da se razvrstitev najboljših ponudnikov storitev shranjevanja podatkov v oblaku
razlikuje glede na profil uporabnika, ki bo storitev uporabljal, je zavrnjena, saj je, kot smo že
zgoraj omenili, najboljše mesto pri vseh treh profilih zasedel OpenDrive.
Z diplomsko nalogo nam je uspelo primerjati in analizirati stanje ponudnikov na trgu
podatkovnih shramb v oblaku in izpostaviti najboljše ponudnike in njihove ključne lastnosti.
69
7. LITERATURA IN VIRI
1. BOŽIČ, GORAZD (2011) Ali je kaj trden vaš oblak? Kaj nam prinaša računalništvo v
oblaku? Ljubljana: Konferenca Arnes 2011.
2. BOX. Dostopno prek: https://www.box.com/en_GB/about-us/ (10. 10. 2015).
3. CALIFORNIA STATE UNIVERSITY FULLERTON. Dostopno prek:
http://webarchive.fullerton.edu/it/dropbox/BestPractices.asp (1. 10. 2015).
4. CLOUDINFINIT. Dostopno prek:
http://www.cloudinfinit.com/sites/default/files/hybrid-cloud.jpg (1. 9. 2015).
5. CLOUDWARDS.NET JustCloud vs. Mozy vs. SugarSync vs. Dropbox vs. Google
Drive vs. Box.com vs. OneDrive vs. OpenDrive. Dostopno prek:
http://www.cloudwards.net/comparisons/?option=justcloud-vs-mozy-home-vs-
sugarsync-2-vs-dropbox-vs-google-drive-vs-80-vs-skydrive-vs-opendrive (18. 10.
2015)
6. COHEN, PETER (2013) A history of Apple in the cloud: from AppleLink to iCloud.
Imore, 12. avgust 2013. Dostopno prek: http://www.imore.com/history-apple-cloud-
applelink-icloud (10. 10. 2015).
7. ČEHOVIN, GREGOR (2011) Računalništvo v oblaku: fleksibilnejši dostop do
računalniških storitev. Dostopno prek: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-
koticek/poslovanje/racunalnistvo-v-oblaku-fleksibilnejsi-dostop-do-racunalniskih-
storitev (28. 8. 2015).
8. DATA BACKUP AND RECOVERY (2014) Online Backup: SSL or AES
encryption?? Weblog [online], 18. november. Dostopno prek:
http://blog.backupinfo.org/2008/05/online-backup-ssl-or-aes-encryption.html (18. 10.
2015).
9. DESTEFANI NETO, MAXIMILLIANO (2014) A brief history of cloud computing.
Thoughts On Cloud, 18. marec 2014. Dostopno prek:
http://www.thoughtsoncloud.com/2014/03/a-brief-history-of-cloud-computing/ (19. 8.
2015).
10. DROPBOX. Dostopno prek: https://www.dropbox.com/about (29. 9. 2015).
11. DUKARIĆ, ROBERT, POVŠE, ROK in JURIČ B., MATJAŽ (2011) Računalništvo v
oblaku. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko. Dostopno prek:
70
71
http://www.soa.si/wp-content/uploads/2011/11/Delavnica-racunalni%C5%A1tvo-v-
oblaku_zaUdelezence.pdf (24. 8. 2015).
12. EDUCATIONQUEST. Dostopno prek: https://www.educationquest.org/wp-
content/uploads/2013/10/dropbox-logo-235x300.png (1. 10. 2015).
13. FENLON, WESLEY (2011)5 Ways to Keep Your Information Secure in the Cloud.
Dostopno prek: http://computer.howstuffworks.com/cloud-computing/5-ways-to-keep-
your-information-secure-in-the-cloud.htm#page=5 (9. 9. 2015).
14. GOOGLE. Dostopno prek: https://www.google.si/intl/sl/about/ (3. 10. 2015).
15. GETAPP. Dostopno prek: https://www.getapp.com/blog/review-justcloud/ (10. 10.
2015).
16. HÖLBL, MARKO (2012) Zaščita v oblaku. Monitor. Dostopno prek:
http://www.monitor.si/clanek/zascita-v-oblaku/125238/ (9. 9. 2015)
17. INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC (2012) Varstvo osebnih podatkov &
računalništvo v oblaku. Dostopno prek: https://www.ip-
rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_rac_v_oblaku.pdf (8. 9. 2015).
18. JAMES, KATHRYN (2014) How Does Cloud Storage Work? Dostopno prek:
http://www.bestcloudstorage.net/ (25. 9. 2015).
19. KOK, JOE (2015) JustCloud Review - Truth you need to know about JustCloud.
Dostopno prek: http://www.goodcloudstorage.net/justcloud-review/ (10. 10. 2015)
20. LADINEK, DENIS (2011) Implementacija odločitvenih metod tipa Maut. Maribor:
Diplomsko delo. Univerza v Mariboru: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko. Dostopno prek: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19022&lang=slv
(23. 10. 2015).
21. MARKS A, ERIC in LOZANO, BOB (2010) Executives Guide to Cloud Computing.
New Jersey: John Wiley & Sons, Inc.
22. MELL, PETER in GRANCE, TIMOTHY (2011) National Institute of Standards and
Technology Definition of Cloud Computing. NIST. Dostopno prek:
http://csrc.nist.gov/publications/nistpubs/800-145/SP800-145.pdf (30. 7. 2015).
23. MILLER, MICHAEL (2008) Cloud Computing: Web-Based Applications That
Change the Way You Word And Collaborate Online. Indiana: QUE.
24. MUCHMORE, MICHAEL (2015) Microsoft OneDrive. PC Mag, 25. avgust 2015.
Dostopno prek: http://www.pcmag.com/article2/0,2817,2409569,00.asp (11. 10.
2015).
72
73
25. PASSINGHAM, MICHAEL (2014) Google Drive review. Dostopno prek:
http://www.expertreviews.co.uk/storage/cloud-storage/1400332/google-drive-review
(4. 10. 2015).
26. POLJANŠEK, MATJAŽ (2011) Analiza Modela platforme kot storitve in razvoj
aplikacije v oblaku na platformi Google App Engine. Ljubljana: Diplomsko delo,
Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko. Dostopno prek:
http://eprints.fri.uni-lj.si/1595/1/Poljansek1.pdf (28. 8. 2015).
27. PRESENTIA (2008) Kaj je encryption? Dostopno prek: http://www.presentia.si/baza-
znanja-helpdesk/2008/kaj-je-encryption/ (18. 10. 2015).
28. PRESENTIA (2010) Kaj je SSL? Dostopno prek: http://www.presentia.si/baza-znanja-
helpdesk/2010/kaj-je-ssl/ (18. 10. 2015).
29. PREUß, ARNE (2014) How to Encrypt Your Data for Cloud Storage. Dostopno prek:
http://www.cloudwards.net/how-to-encrypt-your-data-for-cloud-storage/ (15. 10.
2015).
30. PRONID. Računalništvo v oblaku. Dostopno prek: http://www.pronid.si/resitve/oblak/
(1. 9. 2015).
31. REED, ARCHIE in BENNET G., STEPHEN (2011) Silver Clouds, Dark Linings: A
Concise Guide to Cloud Computing.Boston: Prentice Hall. Dostopno prek:
http://ptgmedia.pearsoncmg.com/images/9780131388697/samplepages/013138869X.p
df (6. 9. 2015).
32. REVIEWS. Box Review, 5. junij 2015.Dostopno prek: http://www.reviews.com/cloud-
storage/box/ (10. 10. 2015).
33. SALESFORCE. Dostopno prek: http://www.salesforce.com/uk/cloudcomputing/ (19.
8. 2015).
34. SCHMITT, BEN (2013) Cloud storage and syncing from big G. Dostopno prek:
http://www.cloudwards.net/review/google-drive/ (3. 10. 2015).
35. SCHMITT, BEN (2015a) Unlimited cloud backup? Really? Dostopno
prek:http://www.cloudwards.net/review/justcloud/#summary (10. 10. 2015).
36. SCHMITT, BEN (2015b) Fastest file sync tool. Dostopno prek:
http://www.cloudwards.net/review/dropbox/ (10. 10. 2015)
74
75
37. SEDLAR, URBAN, BEŠTER, JANEZ IN KOS, ANDREJ (2011) Računalništvo v
oblaku v telekomunikacijah in primeri uporabe. Ljubljana: Fakulteta za
elektrotehniko, Univerza v Ljubljani.
38. SIMČIČ, MILAN (2011) Kaj je sploh računalništvo v oblaku? Dostopno prek:
http://www.mojmikro.si/center/povem_naglas/kaj_je_sploh_racunalnistvo_v_oblaku
(24. 8. 2015).
39. SUGGEST KEY WORD. Dostopno prek: http://www.alexhost.ru/wp-
content/uploads/2014/03/clouddiensteniaaspaassaasmetvoorbeelden.jpg?00767a (24.
8. 2015).
40. SULLIVAN, DENISE (2015) Dropbox vs Google Drive. Dostopno prek:
http://www.cloudwards.net/dropbox-vs-google-drive/
41. ŠTUDENTSKI.NET (2012), Dostopno prek:
http://studentski.net/gradivo/ulj_fel_ae1_vak_sno_sifriranje_01?r=1 (18. 10. 2015).
42. TJ (2014) Google Drive – poznate vse prednosti in slabosti? kaj?kupiti, 21. september
2014. Dostopno prek: http://www.kajkupiti.si/uporabni-nasveti/google-drive-spletno-
racunalnisko-okolje.html (3. 10. 2015).
43. TOMŠIČ, ANDREJ (2011) Zasebnost v oblaku. Ljubljana: Konferenca Arnes 2011.
44. WILLIAM (2012) What is Cloud Storage,How Does It Work,Its Benefits & Uses
Explained? Dostopno prek: http://www.cloudstoragebest.com/what-is-cloud-storage/
(26. 9. 2015).
45. ZORIĆ, TINA (2012) Usluge društvenog umrežavanja zasnovane na računarstvu u
oblaku. Zagreb: Završni rad, Sveučilište u Zagrebu: Fakultet elektrotehnike i
računarstva. Dostopno prek:
http://www.fer.unizg.hr/_download/repository/Zavrsni_rad_-_Tina_Zoric.pdf (31. 8.
2015).
