D I P L O M S K A N A L O G Adk.fis.unm.si/dip/UN_2017_Katja_Rucman.pdf · fakulteta za informacijske Študije v novem mestu d i p l o m s k a n a l o g a univerzitetnega Študijskega

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

D I P L O M S K A N A L O G A

UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE

KATJA RUČMAN

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

DIPLOMSKA NALOGA

POSLOVNI NAČRT PODJETJA

Mentor: doc. dr. Jože Kocjančič

Novo mesto, december 2016 Katja Ručman

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Katja Ručman, študentka FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljala samostojno na podlagi virov, ki so

navedeni v diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem besedilu, v prostem dostopu,

na spletni strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani

različici,

da je diplomska naloga lektorirana.

V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorice: ______________________

13. januar 2017

POVZETEK

Poslovni načrt je vodnik, ki nam pokaže prednosti, nove priložnosti, razišče konkurente in

pomaga porabiti finančne vire bolj dobičkonosno. Proces oblikovanja poslovnega načrta je za

projekt koristen, ker je preko izračunov in predpostavk z njim mogoče dovolj zgodaj odkriti

vse šibke točke in jih popraviti. V diplomski nalogi so predstavljeni poslovni načrt za podjetje

DariloIdeja, s. p., njegove značilnosti in posamezni sestavni deli. Podrobneje so predstavljeni

pojmi podjetništvo, elektronsko poslovanje in spletna trgovina, saj so temelji do pisanja

poslovnega načrta. Ustanovitev in uspešnost poslovanja podjetja sta analizirani preko

finančnih analiz in raziskav v teoretičnem delu diplomske naloge.

KLJUČNE BESEDE: poslovni načrt, podjetništvo, elektronsko poslovanje, spletna trgovina,

spletna prodaja

ABSTRACT

The business plan is a guide that shows the advantages of new opportunities to investigate

competitors and helps to use financial resources more profitably. The process of creating a

business plan is useful for the project, because it is through calculations and assumptions the

power early enough to detect any weak points and fix them. In thesis, it is introduced the

business plan for the company DariloIdeja, s.p., their characteristics and individual

components. More focused is of the concept business, e-commerce and online store, because

they are key to write the business plan. The establishment and performance of the companies

is analyzed through financial analysis and questionnaire.

KEY WORDS: business plan, business, e-commerce, web page, web sales

KAZALO

1 UVOD………………………………………………………………………………… 1

2 PODJETNIŠTVO……………………………………………………………………...1

2.1 Pomen podjetništva………………………………………………………………. 1

2.2 Podjetje…………………………………………………………………………… 3

2.3 Ustanovitev, poslovanje in prenehanje podjetja………………………………….. 3

2.4 Poslovni proces podjetja in njegove faze………………………………………… 4

2.4.1 Poslovni proces podjetja……………………………………......…………… 4

2.4.2 Faze poslovnega procesa……………………………………………………. 4

2.5 Sestavine podjetniškega procesa…………………………………………………. 5

2.6 Modeli podjetniškega procesa……………………………………………………. 6

2.7 Organizacija novega podjetja…………………………………………………….. 7

2.7.1 Sredstva za začetek podjema………………………………………………… 8

3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE…………………………………………………… 9

3.1 Definiranje e-poslovanja…………………………………………………………. 9

3.1.1 Financiranje novega podjema………………………………………………. 10

3.2 Zgodovina e-poslovanja………………………………………………………….. 11

3.3 Vrste in oblike e-poslovanja……………………………………………………… 12

3.4 Sestavine e-poslovanja…………………………………………………………… 13

3.5 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja…………………………………... 13

3.5.1 Prednosti e-poslovanja……………………………………………………… 14

3.5.2 Slabosti e-poslovanja………………………………………………………... 14

3.6 Uvajanje e-poslovanja……………………………………………………………. 15

3.7 Strategije prehoda na e-poslovanje……………………………………………….. 16

3.8 Podjetnikovo znanje o informatiki……………………………………………….. 17

3.9 Model e-poslovanja………………………………………………………………. 18

4 SPLETNA TRGOVINA……………………………………………………………… 20

4.1 Definicija spletne trgovine……………………………………………………...... 20

4.2 Internet in svetovni splet…………………………………………………………. 20

4.2.1 Začetek interneta……………………………………………………………. 20

4.2.2 Opredelitev svetovnega spleta………………………………………………. 22

4.3 Koraki do uspešnega e-trgovanja………………………………………………… 23

4.4 Varnost na spletu…………………………………………………………………. 25

5 POSLOVNI NAČRT PODJETJA DARILOIDEJA, S. P…………………………….. 26

5.1 Predstavitev podjetnika in dejavnosti…………………………………………….. 27

5.1.1 Predstavitev podjetnika……………………………………………………… 27

5.1.2 Predstavitev dejavnosti, proizvodov in storitev……………………………... 28

5.2 Tržišče……………………………………………………………………………. 31

5.2.1 Prodajni trg in ciljni kupci…………………………………………………... 31

5.2.2 Trženje……………………………………………………………………….. 33

5.2.3 Tržni cilji in strategija………………………………………………………..34

5.2.4 Nabavni trg………………………………………………………………….. 35

5.2.5 Konkurenca………………………………………………………………….. 35

5.2.6 SWOT-analiza……………………………………………………………….. 37

5.3 Menedžment in zaposlovanje…………………………………………………….. 38

5.3.1 Poslovni prostor in oprema…………………………………………………..38

5.3.2 Osnovna sredstva in oprema……………………………………………….... 38

6 FINANČNA ANALIZA……………………………………………………………… 40

6.1 Načrt naložb za obdobje 2017 do 2020…………………………………………... 40

6.2 Predračun prihodkov……………………………………………………………... 40

6.3 Predračun odhodkov……………………………………………………………… 42

6.4 Projekcije bilanc uspeha, bilanc stanja in denarnih tokov……………………….. 43

6.4.1 Projekcije bilanc uspeha za leta 2017 do 2020……………………………... 44

6.4.2 Bilanca stanja za leta 2017 do 2019………………………………………....45

7 IZRAČUN KOEFICIENTOV.……………………………………………………….. 47

7.1 Omejitve analize…………………………………………………………………. 52

8 ZAKLJUČEK………………………………………………………………………… 53

9 LITERATURA IN VIRI……………………………………………………………… 55

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Podjetniški model……………………………………………………………….. 7

Slika 5.1: Darilna torbica iz brisač: Naj babica……………………………………………. 29

Slika 5.2: Majica z napisom: Diploma pod streho…………………………………………. 30

Slika 5.3: Kalkulator s kemičnim svinčnikom in listi……………………………………… 30

Slika 5.4: Igrača gasilsko vozilo 30 cm……………………………………………………. 31

Slika 5.5: Namen in pogostost uporabe interneta: nakupovanje prek spleta v Sloveniji…... 33

KAZALO TABEL

Tabela 5.1: Podatki o dejavnosti……………………………………………………………29

Tabela 5.2: Motivacijski dejavniki za nakup prek spleta…………………………………...32

Tabela 5.3: Termini predvajanja po radiu………………………………………………….. 34

Tabela 5.4: Pregled konkurence……………………………………………………………. 36

Tabela 5.5: SWOT-analiza………………………………………………………………….37

Tabela 5.6: Začetna vlaganja………………………………………………………...……...39

Tabela 5.7: Začetna vlaganja v opremo……………………………………………………. 39

Tabela 6.1: Načrtovane naložbe……………………………………………………………. 40

Tabela 6.2: Predračun prihodkov…………………………………………………………... 41

Tabela 6.3: Struktura prihodkov…………………………………………………………….41

Tabela 6.4: Predračun odhodkov……………………………………………………………43

Tabela 6.5: Načrt projekcij bilanc………………………………………………………….. 44

Tabela 6.6: Bilanca stanja…………………………………………………………………..46

Tabela 7.1: Kazalniki poslovanja po letih………………………………………………......48

Tabela 7.2: Kazalniki poslovanja…………………………………………………………...48

Tabela 7.3: Kazalnik gospodarnosti………………………………………………………...48

Tabela 7.4: Izračun dobičkonosnosti kapitala……………………………………………… 49

Tabela 7.5: Letni izračuni obračanja obratnih sredstev……………………………………..50

Tabela 7.6: Izračun kratkoročne plačilne sposobnosti………………………………………51

Tabela 7.7: Izračun donosnosti sredstev ROE………………………………………………51

1

1 UVOD

Poslovni načrt je dokument podjetja, v katerem so raziskane in zapisane prednosti, priložnosti,

analizirana raziskava trga ter opisani notranji in zunanji dejavniki podjetja. Poslovni načrt

pomaga pri pridobivanju finančnih sredstev od vlagateljev, predstavitvi drugim potencialnim

uporabnikom, pri analizi uspešnosti ali neuspešnosti dejavnosti in odkrivanju novih

priložnosti in napak. Diplomska naloga v prvem delu predstavi teoretična izhodišča, ki so

pomembna pri pisanju poslovnega načrta. Namen naloge je izdelati poslovni načrt za podjetje

DariloIdeja, s. p., in na podlagi tega raziskati področje trga spletne prodaje podjetja. Namen je

tudi s finančnimi analizami in raziskavami teoretičnega dela ugotoviti ter oceniti, ali je

dejavnost ustrezna za uspešno poslovanje podjetja in ali je ustanovitev smiselna. Treba je

analizirati kupce, konkurenco in stanje na trgu. Cilj je predvsem izdelati poslovni načrt, ki bo

potrdil uspešno poslovanje in ustanovitev podjetja. Cilji, ki jih še želimo doseči, so:

podkrepiti znanje s teoretičnim delom,

predstaviti poslovanje podjetja DariloIdeja,

analizirati stanje na trgu, konkurenco,

predstaviti SWOT-analizo,

izračunati in analizirati finančne kazalnike,

podati izboljšave, rešitve in ugotovitve za večjo uspešnost podjetja.

S pomočjo tržnih analiz in izračunov želimo dokazati, da ima podjetje DariloIdeja dobre

možnosti za vstop na trg in uspešno poslovanje na začetku in tudi v prihodnjih letih.

2 PODJETNIŠTVO

2.1 Pomen podjetništva

Rebernik (1994) pravi, da je treba najprej opredeliti pojem podjetnika, šele nato lahko

definiramo pojem podjetništvo. Podjetnik je oseba, ki ima cilj, da s kombinacijo prvin

poslovnega procesa proizvede blago, sprejema vse odločitve v zvezi s podjetjem, sprejema

tveganje, oblikuje poslovne organizacije in uvaja nove proizvode in tehnike, za svoje delo pa

je nagrajen z dobičkom. Podjetništvo je usodnega pomena za obstoj podjetja. Pšeničny in

2

drugi (2000) pravijo, da sta pojma podjetnik in podjetništvo z valom ekonomskih in političnih

sprememb našo državo zajela konec 80. let 20. stoletja. Oba pojma sta pogosto uporabljena v

različnih zvezah. S pojmom podjetništvo največkrat označujemo dejavnosti posameznikov, ki

jih izvajajo z namenom zadovoljevanja tržnih potreb in doseganja čim večjega finančnega

uspeha. Pojem podjetnik pa označuje posameznika, ki izvaja navedene dejavnosti. V

vsakodnevnem življenju se pojem podjetnika uporablja širše, kot sopomenka za lastnika

podjetja, menedžerja, včasih za poslovneža, redkeje pa za špekulanta in prevaranta (Ruzzier,

2008).

Podjetništvo je proces ustvarjanja nečesa drugačnega in vrednega, pri čemer se vložita

potreben čas in trud, prevzema se finančno, psihološko in družbeno tveganje, rezultat pa je

končna nagrada v obliki denarja ali osebnega zadovoljstva. Oseba, ki ustanovi svoje podjetje,

gre skozi različna obdobja. Ta obdobja so včasih polna navdušenja, drugič pa ne manjka

razočaranj, strahu in trdega dela. Podjetniki lahko doživljajo visoko stopnjo neuspeha, ki je

posledica močne konkurence in slabe prodaje, pomanjkanja kapitala ali menedžerskih

sposobnosti (Ruzzier, 2008). Pri besedi podjetništvo gre za širok razpon pojmovanj, začne se

s tem, da je podjetnik oseba, ki formalnopravno ustanovi svoje lastno podjetje, in nadaljuje s

tem, da je podjetnik vsakdo, ki ima idejo in jo želi preizkusiti v svojem lastnem podjetju ali

izven njega. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je podjeten tisti, kdor se pri svojem

delu uspešno loteva več nalog ali stvari. Pojem podjetnik označuje podjetnega človeka in

podjetništvo je prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha ob tveganju,

podjetnost pa sta lastnost in značilnost podjetnega človeka. Pojem podjetništvo se spreminja

in razvija z razvojem gospodarstva in družbe. Podjetništvo je proces iskanja ali ustvarjanja

poslovnih priložnosti, njihovo izkoriščanje pa je neodvisno od virov, s katerimi podjetnik

trenutno razpolaga (Belak in drugi, 1993).

3

2.2 Podjetje

Podjetje je pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost zaradi pridobivanja dohodka

oziroma dobička. Gospodarska dejavnost so po tem zakonu proizvodnja in promet blaga ter

opravljanje storitev na trgu (ZPod).

Vsako podjetje je pravna oseba. Podjetje z vpisom v sodni register pridobi pravno in poslovno

sposobnost, kar pomeni, da je samostojni nosilec pravic in obveznosti ter v okviru svoje

sposobnosti lahko vstopa v vsa pravna in poslovna razmerja. Vse vrste podjetij imajo na trgu

enak položaj, pravice in odgovornosti. Upoštevati morajo zakonsko zapoved o poslovanju

skladno z zakonom, dobrimi poslovnimi običaji in poslovno moralo. To določilo o

enakopravnosti vseh podjetij na trgu predstavlja oporo zahtevam o enakih pogojih

gospodarjenja, enakopravnosti v ukrepih ekonomske politike in tudi v gospodarskem sistemu

za vse vrste podjetij. S tem lastnine javne oblike nimajo nobenih prednosti pred zasebnimi

(Bohinc in Gerbec, 1991).

2.3 Ustanovitev, poslovanje in prenehanje podjetja

Podjetje se ustanovi s sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi podjetja. Ustanovitelji s to pogodbo

določijo pravno obliko podjetja, ime podjetja in njegov sedež ter dejavnost, s katero se bo

podjetje ukvarjalo. Temu pravimo poslovni predmet podjetja. Ob ustanovitvi se določita

višina potrebnega lastnega kapitala podjetja in način njegove zagotovitve. Sprejeti je treba

statut ali pravila podjetja, ki urejajo pravice in obveznosti, način upravljanja podjetja, način

ugotavljanja dobička in delež pri dobičku podjetja, določijo se organi podjetja. Podjetje je

treba ob ustanovitvi registrirati na sodišču in takrat postane pravna oseba in lahko začne

opravljati pravni promet v gospodarstvu. Začetek poslovanja podjetja pomeni trajno

opravljanje poslovnih operacij, s katerimi se dokazuje upravičenost obstoja. Gre za določeno

celoto postopkov, ki se nanašajo na nabavljanje potrebnih prvin (surovin), njihovo

preoblikovanje v končne poslovne učinke in njihovo prodajo na prodajnem trgu podjetja, kjer

se ustvarja cilj podjetja – dobiček. Podjetje mora skrbeti, da bo dosegalo kar najskladnejše in

najenotnejše odvijanje poslovnih postopkov oziroma poslovnih dogodkov v podjetju. Podjetje

lahko preneha poslovati iz različnih razlogov. Lahko prihajajo iz predpisov ali pa iz volje

lastnikov podjetja. Do prenehanja podjetja pride šele po izpeljanem postopku likvidacije. V

postopku likvidacije je treba poravnati vse obveznosti do zunanjih upnikov podjetja, ostalo

premoženje pa se porazdeli med lastnike podjetja v razmerju njihovih kapitalskih deležev, ki

4

jih imajo v podjetju. Če podjetje preneha delovati na osnovi stečaja, zunanji upniki podjetja

ne dobijo v celoti poravnanih svojih terjatev do podjetja, lastniki pa v tem primeru izgubijo

ves svoj v podjetje vloženi kapital. Po opravljenem likvidacijskem postopku se podjetje

izbriše iz registra podjetij, ki ga vodi krajevno pristojno sodišče. Podjetje preneha poslovati in

nastopi konec podjetja kot pravne osebe (Pučko in Rozman, 2000).

2.4 Poslovni proces podjetja in njegove faze

2.4.1 Poslovni proces podjetja

Dejavnost, s katero se določeno podjetje ukvarja, imenujemo poslovni predmet podjetja. Na

daljši rok se spreminja, o čemer mora biti obveščena tudi javnost. To podjetje stori tako, da

doseže spremembo poslovnega predmeta v registru podjetij na sodišču, kjer je podjetje

registrirano. Opravljanje dejavnosti podjetja je njegov poslovni proces, ki je pogoj za

uresničevanje temeljnega cilja podjetja – pridobivanje dobička. Bistvo poslovnega procesa, ki

mu pravimo tudi proces reprodukcije, je stalno ponavljanje določenega spleta delovnih

postopkov. Poslovni proces je v proizvodnem podjetju sestavljen iz treh stopenj ali faz (Pučko

in Rozman, 2000):

nabave vseh potrebnih poslovnih prvin (sestavin),

proizvodnje in

prodaje.

V tržnem gospodarstvu ni mogoče opravljati vseh treh faz poslovnega procesa, če ti delni

procesi niso nenehno napajani s finančnimi sredstvi. Sestavni del poslovnega procesa v

podjetju je tudi proces financiranja. Naloga nabave je, da podjetju priskrbi poslovne prvine

(delovni predmeti in sredstva, delovna sila, predmeti), ki količinsko in kakovostno ustrezajo

predvidenim gospodarskim nalogam podjetja. V tržnem gospodarstvu pravimo delu procesa

nabave delovnih sredstev tudi proces investiranja, procesu nabave delovne sile pa proces

kadrovanja (Pučko in Rozman, 2000).

2.4.2 Faze poslovnega procesa

Faza proizvodnje ima v proizvodnem podjetju nalogo iz poslovnih prvin ustvariti poslovne

učinke oziroma proizvode, ki gredo v prodajo ali lastno potrošnjo v okviru podjetja.

Neproizvodna podjetja te faze v svojem poslovnem procesu nimajo. Naloga prodaje je najti

5

odjemalce za proizvedene poslovne učinke podjetja in ob dogovorjenih pogojih te učinke

spraviti do odjemalcev. Financiranje kot del poslovnega procesa mora omogočati nabavo

poslovnih prvin (sestavin), pa tudi poravnanje obveznosti podjetja. V procesih menjave ima

podjetje v zvezi z nabavo in prodajo stalne odlive in prilive denarnih sredstev in stalne

spremembe v obstoječi količini denarnih sredstev (Pučko in Rozman, 2000).

2.5 Sestavine podjetniškega procesa

Ključen rezultat podjetnikovega delovanja je nova dodana vrednost. Novo vrednost ustvari

tako, da skozi podjetniški proces poveže vrsto sredstev oziroma vložkov, inputov in jih

oplemeniti, da se razlikujejo od drugih, da zanje iztrži čim več in več, kot je vložil. Dokazano

je, da so podjetniki in njihovi timi dejansko največji intelektualni kapital podjetij in da bi se

brez njih največ uspešnih zgodb že na začetku končalo. Druga najpomembnejša sestavina

podjetniškega procesa je podjetniška priložnost, ki je del ali celo rezultat delovanja podjetnika

oz. njegovega prepoznavanja dolgoročnih potreb in pričakovanj okolja. Okolje razumemo kot

celoto kulturnih, socioloških, političnih, družbenih, zunanjih in notranjih vplivov na

podjetnika. S sredstvi, ki so edina materializirana sestavina podjetniškega procesa, so

podjetniku razpoložljiva lastna in tuja finančna sredstva, kot so prostori in oprema ter

razpoložljivost delovne sile, ki je potrebna za uresničitev podjetniške priložnosti. Podjem je

pojem, ki označuje vsebino posla oziroma podjetja in uresničevanje podjetniške priložnosti

tako, da jo podjetnik oziroma njegov tim optimalno poveže z določeno kombinacijo sredstev

in vzpostavlja določeno ravnovesje med sestavinami, da bi dosegel kar največjo novo

vrednost (Pšeničny, 2000).

6

2.6 Modeli podjetniškega procesa

Podjetniški proces postavlja kot osnovno razmerje naslednjo triado (v času in poslovnem

okolju, prostoru) med podjetnikom, podjetniško priložnostjo in potrebnimi sredstvi za

uresničitev podjema. Vsaka od treh gonilnih sil vsebuje določena notranja razmerja in

razmerja do okolja. Njihovo spreminjanje ustvarja proces, katerega rezultat je nova, dodana

vrednost. Timmons v svojem modelu podjetniškega procesa definira tri osnovne sile:

podjetnika oziroma podjetniški tim, priložnosti in obstoj sredstev (dobrin, virov, prvin), ki se

v danem trenutku povežejo (proces) v podjetnikovi zavesti v nastanek novega podjema. Iz

tega procesa niso izključeni vplivi okolja, ki učinkujejo na vse tri gonilne sile podjetništva.

Vse tri sile se ujamejo v nekem realnem času (stiki in pasti), ko okno priložnosti še daje

možnosti za udejanjenje in dobičkonosnost poslovne priložnosti. Okno priložnosti ali tržna

niša je presek krivulje povpraševanja in krivulje ponudbe določenega proizvoda ali storitve.

Za podjetnika je pomembno predvidevanje prihodnjega povpraševanja in ponudbe ter časa, ko

bo ponudba dosegla in presegla obseg povpraševanja. Prej ko bo s svojim proizvodom prišel

na trg, večji tržni delež si bo lahko izboril. Če zamudi, se lahko zgodi, da svojih proizvodov

ali storitev ne bo mogel prodati (Pšeničny, 2000).

Sestavine podjetniškega procesa sestavljajo:

ustanovitelji – podjetnik in podjetniški timi so osnovna gonilna sila modela,

najpomembnejša in povezovalna pri prepoznavanju priložnosti in zbiranju ter

povezovanju potrebnih sredstev za realizacijo ideje;

prepoznavanje priložnosti – vrednotenje podjetniških idej in izbor priložnosti

predstavljata procese, ki so ključnega pomena za razvoj in uspeh posla. Izjemnega

pomena sta časovni okvir dogajanj in celoten družbeno-socialni kontekst ideje;

potrebna sredstva – znanje, ljudje oziroma zaposleni, kapital v vseh oblikah (denar,

prostori, oprema). Podjetniki poskušajo sredstva najemati in jih obvladati s čim

manjšim vložkom;

ustvarjanje nove vrednosti – je rezultat podjetniškega procesa, njegovo vrednotenje

in pričakovanje, ki je osnova za ravnanje podjetnika in vseh, ki se vključujejo v posel.

Podjetniški proces je širši od organizacijskega procesa, ki ga predstavlja podjetje kot

organizacijska in pravna oblika za uresničevanje ekonomskih ciljev podjetnika. Odločitve in

vrste osebnostnih, socioloških in drugih dejavnikov okolja vplivajo na sprožitev podjetniškega

dogodka (Pšeničny, 2000).

7

Slika 2.1: Podjetniški model

Vir: Timmons v Pšeničny (2000, str. 131)

2.7 Organizacija novega podjetja

Preden se lotimo priprave poslovnega načrta, moramo razmisliti o začetni in prihodnji

organizaciji podjetja, ki je odvisna od predvidene velikosti na začetku in vizije rasti podjema.

Razmišljanje o organizaciji podjetja se pri podjetnikih začne, ko ugotovijo, da zaradi slabe

organizacije izgubljajo kupce, naročila, denar … Dobro organizacijo je treba začeti graditi že

ob ustanovitvi podjetja oziroma ob oblikovanju podjetniškega tima in pri prvih sodelavcih.

Večina malih podjetij ima že v začetku dokaj zahtevno organizacijo, ki je bistvenega pomena

za uresničitev podjema, le da ima zelo malo izvajalcev. Organizacija je pomemben instrument

v rokah podjetnika za uresničitev podjema in se ji posveča premalo časa in pozornosti, saj so

v začetku stvari videti zelo preproste (Pšeničny, 2000).

Za malo podjetje so značilne (Pšeničny, 2000):

8

nizka stopnja formalizacije (organizacija in notranji red v podjetju nista pisno

predpisana),

visoka stopnja centralizacije (o vsem odloča podjetnik oz. podjetniški tim),

relativno nizka stopnja konfliktnosti (podjetje = podjetnik),

navidezno majhna kompleksnost (ni veliko ravni in razslojenosti organizacije),

nejasno določene delovne značilnosti posameznikov (delitev dela ni razvita).

Podjetnik v začetku opravlja tako strateške, taktične kot operativne naloge in je sam svoj šef.

Vse tri funkcije, od strateške do izvedbene, se ponavljajo večkrat, če podjetje začne skupaj s

svojim timom. Notranja organizacija podjema je lahko enako časovno kompleksna, le da je

izvajanje nalog na posameznih ravneh na začetku ustrezno manjše. Bistvo je, da imajo

zaposleni dvojno ali trojno vlogo – izvajalsko, strokovno in menedžersko. Najpomembnejše

dejanje podjetnika pred zagonom podjetja je izbira partnerjev in prvih zaposlenih. Za uspešen

začetek podjema ima največjo zaslugo podjetniški tim, ki je sestavljen iz prvih članov

ustanoviteljskega tima, in ta uspeh je nekajkrat večji, kot če ga vodi ustanovitelj sam.

Interdisciplinarnost in značajska komplementarnost podjetniško-menedžerskih timov sta ključ

do uspeha. Za konkurenčen boj na obstoječih trgih je potrebna največja možna stopnja

pripadnosti in navdušenosti za podjetniško priložnost. Kasnejši vstop v partnerstvo ne more

nadomestiti soustanoviteljskih vezi in pripadnosti podjemu, viziji, temeljnim vrednotam in

poslanstvu podjema. Podjetniški tim naj bi štel 2–5 posameznikov iz različnih strok,

pomembnih za vodenje in izvajanje podjema. Zmagovalne podjetniške time sestavljajo tako

posamezniki z visokimi strokovnimi znanji in sposobnostmi s področja naravoslovno-

tehničnih ved kot tudi specialisti za področja trženja, financ, prava, predvsem posamezniki, ki

so navzven in navznoter različnih značajev. Sodelavce je treba izbirati na podlagi kriterijev, ki

jih moramo jasno definirati. Strokovna usposobljenost, delovne izkušnje, funkcionalna znanja,

zdravstvene in psihofizične sposobnosti, moralno-etične vrline in podobni kriteriji so

pomembni za hitrorastoča podjetja, ki potrebujejo ekipo za stalno učenje in izpolnjevanje

znanja (Pšeničny, 2000).

2.7.1 Sredstva za začetek podjema

Podjetnik lahko vsaj približno odgovori na prvo zastavljeno vprašanje, še preden začne

podrobno pripravo poslovnega načrta, če oceni potrebna vlaganja. Pri tem je treba spoštovati

načelo, da naj bi stalna (dolgoročna) sredstva, kot so prostori, stroji, oprema, in potrebna

9

gibljiva sredstva financirali z dolgoročnimi viri, s kratkoročnimi viri pa bi financirali le

kratkoročne potrebe podjetja po denarju. Odgovor na drugo vprašanje glede časa in denarja je

nemogoče napovedati brez poznavanja vseh stroškov, točnega obsega in cene prodaje

proizvodov ali storitev, ki bodo spremljali poslovanje v določenem časovnem obdobju. Dobro

je, da podjetnik sam pripravlja poslovni načrt in finančne projekcije bilanc uspeha, bilanc

stanja in izkazov denarnega toka ter izračun točke preloma, ko prihodki od prodaje prvič

presežejo stroške posla in se začne ustvarjati dobiček. Tako podjetnik pri pripravi poslovnega

načrta preveri smiselnost podjema. Izračuni kazalnikov omogočajo primerjavo s podobnimi

posli ali nalaganjem denarja v druge naložbe in vpogled v podjem s finančnega vidika. Sledi

tretje vprašanje, kje pridobiti potrebna sredstva za zagon podjema. Viri sredstev so bodisi

lastniški bodisi tuji (dolgovani). Med lastniškimi so najpogostejši viri ustanoviteljev,

partnerjev, tveganih naložbenikov in vlagateljev. Med tujimi (dolgovanimi) viri pa poznamo

dolgoročne in kratkoročne bančne kredite, kredite dobaviteljev, kupcev, državnih skladov,

finančni ali poslovni najem … Vsak vir sredstev ima svojo ceno. Pri dolgovanih sredstvih je

to obrestna mera, pri lastniških virih pa donos na vložena sredstva. Na podlagi izbranih

podatkov lahko podjetnik pripravi otvoritveno bilanco stanja. V njej oceni potrebna sredstva

za realizacijo svojega podjema, po drugi strani pa oceni obveznosti podjetja do virov sredstev.

Če podjetnik ne vidi možnosti, da bi za potrebna sredstva lahko našel ustrezne vire, in se

namerava že na začetku zateči h kratkoročnemu tujemu financiranju sredstev, je tveganje

takšnega podjema veliko (Pšeničny, 2000).

3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

3.1 Definiranje e-poslovanja

Ključne tehnološke sestavine vsakega elektronskega poslovanja so računalnik, programska

rešitev oz. aplikacija in komunikacije. Tem sestavinam dodamo še organizacijo poslovanja in

skupaj podpirajo cilje poslovnega sistema (Toplišek, 1998).

Elektronsko ali e-poslovanje je začelo svoj glavni vzpon v drugi polovici 90. let, ko je

tehnologija interneta in aplikacij dozorela. E-poslovanje imenujemo vse poslovne dejavnosti,

ki jih opravljamo s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij. E-poslovanje

10

pomeni »poslovati elektronsko«. Organizacije lahko poslujejo povsem klasično oziroma

fizično ali povsem elektronsko oziroma digitalno. Glede na stopnjo digitalizacije srečamo e-

poslovanje v različnih stopnjah. Glede na udeležence in vsebino ločimo številne vrste in

oblike e-poslovanja. V slovenskem jeziku poznamo samo en izraz – elektronsko poslovanje.

V angleški literaturi pa srečamo dva, ki se pomensko razlikujeta: electronic commerce ali e-

commerce in e-business. E-commerce predstavlja proces nakupa, prodaje, prenosa ali

izmenjave izdelkov, storitev in/ali informacij po internetu in drugih računalniških omrežjih.

Ker se je navedena opredelitev nekaterim zdela omejena le na proces trgovanja, se je pojavil

izraz s širšim pomenom, e-business. Ta vključuje ponudbo storitev potrošnikom, sodelovanje

s poslovnimi partnerji, učenje na daljavo in sodelovanje zaposlenih znotraj posamezne

organizacije. Nekateri avtorji so bolj naklonjeni in raje uporabljajo izraz e-business, saj gre za

širši pomen. Nekateri pa oba izraza uporabljajo izmenično, kot sopomenki. V slovenščini teh

težav ni, saj se e-poslovanje pomensko ujema z izrazom e-business in vključuje tudi e-

commerce (Gradišar in drugi, 2007).

3.1.1 Financiranje novega podjema

Podjetnik mora v zvezi s financami sprejeti številne odločitve, zato je zanemarjanje področja

financ podjetnikov začetnikov mnogokrat lahko usodno. Vprašanje financiranja je povezano z

zunanjimi in notranjimi dejavniki. Zunanje dejavnike predstavlja finančno okolje podjetja, z

notranjimi pa se seznanimo ob podrobni finančni analizi in preračunavanju bodočega posla

(Pšeničny, 2000).

Rebernik in Repovž (2000) pišeta, da finančno okolje podjetja, iz katerega se podjetje

financira in v katerega vlaga, niso le banke, temveč tudi nebančne institucije, ki so pravne in

fizične osebe, ki financirajo podjetje kot solastniki podjetja, tržni udeleženci ali kot država s

povratnimi ali nepovratnimi sredstvi. Takšne nebančne, finančne institucije so zavarovalnice,

naložbeni skladi, vzajemni skladi, pokojninski skladi … Na financiranje podjetij vplivajo tudi

zakonodaja, država s svojimi nabavami, davčni sklad in drugo. Finančno okolje podjetja

predstavljajo finančna kultura in disciplina gospodarskih subjektov, finančni trg, tako

kapitalski kot denarni v celoti, in nagnjenost prebivalstva in vlagateljev k podjetniškemu

investiranju. Podjetnik se bo v začetku zgodnje faze načrtovanja srečeval z naslednjimi pojmi

financiranja podjetja (Rebernik in Repovž, 2000):

11

pridobitev sredstev (financiranje) je vsak prejemek denarja oziroma denarni pritok v

podjetje, ki ni posledica materialnih ali drugih predhodnih oblik sredstev, denar iz

drugih virov (finančne institucije, druge organizacije …) ali denar iz doseženega

poslovanja podjetja (pozitivni denarni tok). Pri preskrbi velja načelo: pravi denar v

pravilni višini ob pravem času na pravem mestu;

uporaba sredstev (vlaganje) – uporaba pridobljenih denarnih sredstev je

preoblikovanje denarnih sredstev v nedenarne oblike ali uporaba denarnih sredstev za

različne finančne naložbe in s tem povezan denarni odtok – izdatek denarja;

gospodarjenje s sredstvi je premišljena uporaba pridobljenih sredstev, da bi dosegli

čim večji in boljši učinek pri dobičku ali denarnem toku in da bi čim bolj neovirano

poslovali z zagotovitvijo potrebne likvidnosti sredstev in plačilne sposobnosti ter

zagotovili želen razvoj podjetja;

vračanje prejetih sredstev virom financiranja (skupaj z obrestmi pod pogoji

kreditnega razmerja ali udeležbe lastnikov pri dobičku) je ena izmed temeljnih nalog

finančne funkcije in zaključnega krožnega gibanja sredstev. Neplačilo zapadlih

obveznosti je kraja tujega premoženja in je ne glede na družbenoekonomski sistem

skorajda povsod sankcionirano enako ostro;

razporejanje finančnih izidov pomeni razporeditev v denarju izraženega izida

poslovanja med posamezne interesne udeležence pri poslovanju podjetja (lastniki,

zaposleni, poslovodje, država);

finančna razmerja znotraj podjetja temeljijo na samofinanciranju, ki je pogoj za

finančno stabilnost podjetja, kreditiranju in vlaganju v lastniške vire financiranja.

3.2 Zgodovina e-poslovanja

Še pred pojavom in razmahom interneta je e-poslovanje doseglo buren razvoj. Poslovna

uporaba računalnikov se je bliskovito širila v industrijsko okolje, za obvladovanje področja

računovodstva, obračunavanje plač, pripravo poročil načrtovalcem in menedžerjev. Ravno

računalniško načrtovanje proizvodnje in kasnejša avtomatizacija in robotizacija ter

povezovanje z ostalimi poslovnimi funkcijami so privedli do sprotnega zagotavljanja

proizvodnih virov in v ta namen neposrednega povezovanja organizacij z njihovimi

dobavitelji (Kovačič in drugi, 2005). Z razvojem računalniških omrežij, združevanjem

informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter oblikovanjem standardov za prenos

12

podatkov se je začel razvoj e-poslovanja. V zgodnjih 80. letih se pojavijo prenos datotek,

računalniška izmenjava podatkov in elektronska pošta. RIP, angl. Electronic Data

Interchange, je nadomestil nekatere poslovne listine, kot so naročilo, račun, dobavnica itd., z

elektronsko pošto. Za velika podjetja je bil RIP sprejemljiv, dokler je potekal preko najetih

telekomunikacijskih vodov, ki zahtevajo velike naložbe in primerno usposobljen kader.

Stroški izmenjave poslovnih podatkov so se močno znižali s prihodom interneta v 90. letih.

Stalno povečevanje hitrosti je omogočilo prenos zvoka, videa in slik, kar je povzročilo velik

razmah e-poslovanja, ki je postalo dostopno ne le majhnim podjetjem, ampak tudi

potrošnikom (Gradišar in drugi, 2007).

3.3 Vrste in oblike e-poslovanja

E-poslovanje pomeni poslovati v elektronski obliki z uporabo informacijsko-komunikacijske

tehnologije. Glede na interakcijo subjektov e-poslovanja ločimo naslednje vrste (Kovačič in

drugi, 2005):

med podjetji (angl. Business to Business, B2B),

med podjetji in potrošniki (angl. Business to Consumer, B2C),

med potrošniki (angl. Consumer to Consumer, C2C),

med podjetji in javno oziroma državno upravo (angl. Business to Government, B2G),

med državljani in javno oziroma državno upravo (angl. Consumer to Government,

C2G),

znotraj javne oziroma državne uprave (angl. Government to Government, G2G).

Glavne tri skupine udeležencev e-poslovanja so podjetja, državne in javne službe in

posamezniki kot potrošniki ali končni uporabniki. Možnosti uporabe se v praksi razlikujejo od

panoge do panoge. E-poslovanje tako vsaki panogi ponuja druge možnosti (Gradišar in drugi,

2007).

E-poslovanje glede na vrste dejavnosti zajema naslednje štiri sklope dejavnosti (Prešeren,

2006):

komunikacijo: e-pošta v lokalnem omrežju, intranetu, ekstranetu in na spletu;

obveščanje: splošne informacije, iskalniki, predstavitve spletnih strani;

distribucijo: logistika, integracija nabavne in prodajnih poti, neposredna komunikacija

s kupcem;

finančne obdelave: e-plačilni promet, e-trgovina.

13

3.4 Sestavine e-poslovanja

Osnovne sestavine e-poslovanja so računalnik, programska rešitev oziroma aplikacije in

komunikacije. Prilagoditi je treba organizacijo poslovanja, ki z osnovnimi tehnološkimi

sestavinami podpira cilje podjetja. Na organizacijsko poslovanje pomembno vpliva pravna

infrastruktura. V Sloveniji sta e-poslovanje in e-podpis od septembra 2000 pravno urejena z

Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu in na njegovi osnovi izdani

Uredbi o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (Gradišar in drugi,

2007).

Štiri podporna in telekomunikacijska področja omogočajo izvajanje aplikacij:

ljudje: prodajalci, kupci, posredniki, strokovnjaki za informacijske sisteme …;

zakonodaja: zakoni in predpisi, ki določajo delo z e-dokumenti, postopke ugotavljanja

istovetnosti, avtorizacije in celovitosti ter varovanja zaupnosti in zasebnosti;

oglaševanje: oglaševanje je pomembno še posebej na področju B2C, kjer se kupci in

prodajalci ne poznajo;

podporne storitve: plačilni sistemi, varnostni sistemi, razvoj informacijskih sistemov.

Temelj e-poslovanja je telekomunikacijska infrastruktura, ki jo sestavljajo (Gradišar in drugi,

2007):

infrastruktura omrežij: omrežja telekoma in kabelske televizije, internet, ekstranet,

intranet …;

infrastruktura za oblikovanje in objavljanje: jeziki za oblikovanje spletnih

dokumentov, svetovni splet …;

infrastruktura za prenos sporočil: elektronska pošta, svetovni splet, klepetalnice …

3.5 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja

Sodobna informacijska tehnologija je največji podporni steber informacijske družbe.

Omogoča hiter, preprost in poceni dostop do raznovrstnih podatkov in informacij, njihovo

shranjevanje in prenos (Mladi podjetnik, 2010).

14

3.5.1 Prednosti e-poslovanja

Prednosti e-poslovanja so (Nahtigal, 2010):

tehnologija je dostopna vsem: pregledovalniki spletne strani, spletni strežniki, osebni

računalniki, omrežja, poslovne računalniške rešitve … so dostopni vsakomur;

dostop do interneta je univerzalen: uporabniki iz večine držav, dostop do interneta se

med državami razlikuje po različni infrastrukturi in hitrosti, zanesljivost ter cena;

globalni prosti trg: trženje na internetu je dobesedno sinonim za globalni prosti trg

brez monopolov velikih korporacij ali držav. Pomembne so blagovne znamke (npr.

Google);

veliko tržnih niš: različni viri zaslužka, od prodaje ali najema izdelkov in storitev,

uporabe določenih virov, provizij, oglaševanja. Prednost imajo prvi in iznajdljivi;

rušenje tradicionalnih meja: internet je zabrisal tradicionalne prostorske in časovne

meje v poslovnem svetu in ustvaril novo virtualno skupnost potrošnikov in

ponudnikov. Podjetja se z zbiranjem informacij približujejo potrošnikovim potrebam;

nižji stroški: vsak podjetnik začne poslovati s pomočjo spletnih strani z dokaj nizkimi

začetnimi stroški, potrebuje le primerno računalniško opremo in rešitve (programe) ter

dostop do omrežja internet. Hitrejše pošiljanje in sprejemanje naročil, računov in

ostalih dokumentov. Manjši obseg zalog in izraba skladiščnih zmogljivosti. Možnost

neposrednega naročanja in odprava časovno zamudnega ročnega izpolnjevanja naročil.

E-poslovanje odpravlja probleme povečanja števila prodajalcev;

ostale prednosti za fizične osebe: pred nakupom je možna hitra primerjava cene in

kakovosti proizvoda, hitra dobava digitalnih proizvodov, možnost dela doma, manj

potovanj, manjši promet in manjše onesnaževanje.

3.5.2 Slabosti e-poslovanja

Spremembe, ki jih prinaša uporaba e-poslovanja, se kažejo tudi v nekaterih slabostih tako pri

posameznikih in družbi kot tudi v podjetjih (Nahtigal, 2010):

varnost: pomisleki uporabnika glede sistema varnosti oz. zaščite podatkov so trenutno

največja ovira;

tehnične pomanjkljivosti: izpadi omrežja zaradi preobremenitev ali pojava virusov.

Možnost, da se podatki znajdejo namerno ali nenamerno v napačnih rokah. Stroški za

15

nabavo specializirane opreme za e-poslovanje, nezadostna telekomunikacijska

infrastruktura;

ne tehnične pomanjkljivosti: nerešena pravna vprašanja, nedorečeni standardi in

zakonodaja ne predvidevajo vseh možnih okoliščin. Pomanjkanje pravne zaščite,

nerazumevanje in nepoznavanje zakonov in prepričanje, da je e-poslovanje drago in

tvegano.

3.6 Uvajanje e-poslovanja

Za uspešno uporabo e-poslovanja je treba prepoznati poslovne možnosti in izrabe tržnih niš,

ki se pojavljajo z nastankom nove tehnologije. Treba je uspešno izvesti številne korake, ki nas

pripeljejo do uspešne e-trgovine in varnega e-plačevanja. S poznavanjem in uveljavljanjem

načel varnosti in zasebnosti v svojem e-poslovanju bomo pridobili zaupanje strank v svojo

ponudbo in rešitve, ki jih ponujamo. Poznavanje zakonodaje na področju e-poslovanja in

ustrezno obveščanje svojih zaposlenih ter visoko uvrščanje spletnih strani na iskalnikih so

cilji vsakega podjetja. Informatika je omogočila zmanjševanje števila hierarhičnih ravni

upravljanja v podjetjih in prenovo poslovnih procesov. Vse te spremembe pa vplivajo na

večjo odgovornost vsakega zaposlenega ne glede na njegov položaj in zahtevajo neprestano

izobraževanje (Prešeren, 2006).

Ne glede na obliko povezovanja s poslovnimi partnerji ali vrsto prinaša e-poslovanje

udeležencem neposredne prednosti oz. koristi, kot so zniževanje stroškov nakupa, zniževanje

obsega zalog, skrajševanje trgovskega cikla, razvijanje učinkovitejše in uspešnejše pomoči in

povezovanja z njihovimi odjemalci, zniževanje stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanje

novih tržnih priložnosti. Vpeljava e-poslovanja v organizaciji povzroči spremembe na

področju prenove poslovnih procesov, organizacijske spremembe, spremembo poslovne

kulture in zahteva nova poslovna znanja. Vse te spremembe so pogoj za uspešno vpeljavo e-

poslovanja v organizacijo (Kovačič in drugi, 2005).

Pri uvajanju in načrtovanju e-poslovanja v organizaciji je treba predvsem preoblikovati

notranje temelje podjetja. Stare in slabe aplikacije informacijskega sistema je treba povezati v

učinkovitejšo infrastrukturo e-poslovanja. Spletna trgovina pomeni kupovanje in prodajo

preko svetovnega spleta. E-poslovanje pa v primerjavi s spletno trgovino vključuje osnovne in

podporne aplikacije, ki so motor modernega poslovanja. Držati se je treba osnovnih pravil e-

poslovanja, ki pomagajo pri njegovem načrtovanju in uvajanju. Prvo pravilo, ki ga morajo

menedžerji sprejeti, je spremenjen odnos do tehnologije oz. sodobne informacijsko-

16

komunikacijske tehnologije. Drugo pravilo je prilagajanje nastalim razmeram, ki narekujejo

vztrajno spremljanje novih trendov, ki jih je treba odkriti pred konkurenco. Gre za hitrejše

sprejemanje odločitev. Tretje pravilo je zmožnost posodabljanja, vplivanja na tok informacij

in njegovega nadzorovanja. Večjo vrednost kot konkreten izdelek imajo blagovna znamka,

odnos do kupcev, povezave z dobavitelji in zbirka vseh ključnih informacijskih sredstev.

Četrto pravilo narekuje neposredno in odprto komunikacijo s kupci. Podjetjem, ki uvajajo

novosti, opazujejo, katere inovacije kupci cenijo, se osredotočajo na razlike med kupci in

skrbijo za profil kupca, raste kupčeva zvestoba s pravilno količino neposredne komunikacije.

Izkušnja s svetovnim spletom mora biti razpoznavna in informativna, kot tudi preprosta za

uporabo. Kupec je ves čas obveščen o stanju svojega nakupa. Peto pravilo je ustvarjanje

prožne povezave z zunanjimi izvajalci in partnerji. Novejša tehnologija pripomore k veliko

lažji povezavi z zunanjimi izvajalci. Cilj vseh je z zunanjimi izvajalci izničiti prednosti

obstoječih konkurenčnih podjetij in si hitro ustvariti ugled, ekonomijo obsega, nadgrajevati

znanje in imeti prednostni dostop do dobaviteljev ali prodajnih poti. Zadnje pravilo je

ustvarjanje in ponujanje novosti. Kadar podjetja dolgo obdržijo raven dosežene kakovosti

svojega poslovanja, njihovi kupci pričakujejo nenehne novosti. S stalnim uvajanjem novih

izboljšav pri storitvah in koristih za kupce se obdrži zvestobo strank (Jerman - Blažič in drugi,

2001).

3.7 Strategije prehoda na e-poslovanje

Strategije prehoda na e-poslovanje ali mrežne strategije se osredotočajo na razvijanje

konceptov, vzpostavljanje optimalnih poslovnih procesov med poslovnimi partnerji in

zagotavljanje programskih rešitev oz. aplikacij, ki podpirajo informatizacijo teh procesov. Te

mrežne strategije so (Jerman - Blažič in drugi, 2001):

elektronsko trgovanje (EC – Electronic commerce), ki se ukvarja z dogovarjanjem in

vzpostavljanjem poslovnih povezav, učinkovitim pretokom informacij, poslovnih

transakcij znotraj procesov in med poslovnimi partnerji;

menedžment odnosov s strankami (CRM – Customer Relationship Management) se

posveča celostnemu odnosu, ki ga ima podjetje s svojimi strankami. Vpliva na

prenovo procesov prodajanja (trženje, vrednotenje strank, prodaja in poprodajne

dejavnosti);

17

menedžment življenjskega cikla proizvodov (PLM – Product Lifecycle Management)

obravnava maksimiranje ponudbe, vendar se ne ukvarja z izboljševanjem nakupnih

izkušenj, temveč ustvarja novo vrednost z nenehnim izboljševanjem proizvodov;

menedžment oskrbovalne verige (SCM – Supply Chain Management) se osredotoča

na podporo osnovnih logističnih procesov: zagotavljanje virov, načrtovanje izvajanja,

izvajanje in dostavljanje izdelkov ali storitev. Cilj je zagotavljanje nemotenega pretoka

dobrin, informacij in kapitala.

Jerman - Blažič in drugi (2001) so določili pogoje za uspešno realizacijo e-poslovanja:

uspešna infrastruktura in tehnološke komponente;

ustrezno tehnološko znanje in sposobnost nadzora uporabe sistema e-poslovanja;

nadzor in upravljanje z informacijami ter znanjem za potrebe odločanja;

usvojitev postopkov za upravljanje z informacijami (rudarjenje, izbor, urejanje,

filtriranje in shranjevanje podatkov);

vizija podjetja v kontekstu prihodnje poslovne strategije in izbranega poslovnega

modela (kaj hoče podjetje doseči);

obvladovanje okolja in demografske karakteristike potencialnega trga.

3.8 Podjetnikovo znanje o informatiki

Znanje je danes ključnega pomena. Podjetje mora združevati dovolj znanja, če hoče biti

uspešno. Današnji podjetniki in menedžerji morajo imeti dovolj splošnega znanja tudi o

informacijski tehnologiji in komunikacijah, da lahko načrtujejo učinkovite poslovne modele

in vanje vgradijo ustrezne tehnološke možnosti. Prešernova (2006) pravi, da med osnovna

znanja na tem področju sodi poznavanje merskih enot, ki se uporabljajo v informatiki in

komunikacijah:

a) bit – označimo ga z »b« in je osnovna enota informacije. Ima lahko dve vrednosti,

v binarnem vetu je to 0 ali 1;

b) bajt (ang. byte) ali zlog (označimo z »B«) vsebuje osem bitov, zato ima lahko 256

različnih vrednosti;

c) Hz je oznaka za hertz, to je enota za merjenje frekvence (kolikokrat na sekundo).

Enote omogočajo uporabo različnih predpon, ki jih že poznamo iz vsakdanjega življenja, za

povečanje (kilo, mega, giga) in pomanjšanje (mili, mikro, nano). Prešernova (2006) je opisala

enote s predponami, ki se uporabljajo v informatiki:

18

MB je oznaka za megabajt, to je milijon bajtov. Uporablja se za merjenje velikosti

delovnega pomnilnika RAM;

GB je oznaka za gigabajt, to je milijarda bajtov. Uporablja se za merjenje velikosti

trdega diska;

GHz je oznaka za gigahertz, to je milijarda hertzov. Uporablja se za merjenje takta, s

katerim deluje procesor;

Kbit/s je oznaka za kilobit na sekundo, to je tisoč bitov na sekundo. Enota se uporablja

za merjenje hitrosti podatkov, npr. za dostop do interneta preko modema;

Mbit/s je oznaka za megabit na sekundo, to je milijon bitov na sekundo. Enota se

uporablja za merjenje hitrosti prenosa podatkov v lokalnem omrežju ali pri

širokopasovnem dostopu do interneta.

To znanje je potrebno, da lahko preberemo in razumemo ponudbo za nakup računalnika.

Strojna oprema se v informacijski tehnologiji in informatiki zelo hitro spreminja. Podjetnik in

menedžer mora imeti tak računalnik in komunikacije, da ga pri delu ne ovirajo ter so dovolj

hitri in odzivni, pri čemer sta ključnega pomena delovni pomnilnik RAM in novejši procesor

ali več procesorjev, ki delujejo vzporedno in imajo visok takt delovanja, kar omogoča hitrejše

delovanje računalnika. Računalnik za svoj zagon potrebuje sistemsko programsko opremo.

Najpomembnejši del sistemske programske opreme je operacijski sistem, ki razpozna

računalniške enote, zna z njimi upravljati, razpozna uporabnike in njihove ukaze ter izvaja

množico drugih nalog, ki omogočajo nemoteno delovanje računalnika. Najbolj razširjen je

Microsoftov operacijski sistem, ki je preprost za uporabo, stabilnejši je operacijski sistem

Unix ali njegove izpeljanke, med njimi Linux. Uporabnik mora imeti na računalniku

nameščeno ustrezno programsko opremo, od Microsoft Officea do osnovnih orodij za

pisarniško delo. Za obdelave podatkov z računalnikom potrebujemo ustrezen program, ki je

lahko izredno zahteven in drag. Za večje in zahtevne zbirke podatkov je najbolj znana baza

Oracle, za manjše sisteme pa imamo tudi številne ostale zbirke, npr. Microsoft Access

(Prešeren, 2006).

3.9 Model e-poslovanja

E-poslovanje in njegova vpeljava v podjetje ne pomenita zgolj nakupa informacijske in

komunikacijske tehnologije, ampak tudi vrsto sprememb v vodenju. Te spremembe so

povzročile nove poslovne modele. Model e-poslovanja je način poslovanja, s katerim

19

organizacija dosega dodano vrednost na podlagi interneta. Modele e-poslovanja delijo

Kovačič in drugi (2005) na:

spletno oglaševanje je podaljšek tradicionalnega oglaševanja, ki izrablja splet kot

dodatno komunikacijsko pot. Njegov namen je prek spleta ponuditi informacije in

storitve stranki. Spletno mesto je zaključena enota spletnih strani. Vsebujejo reklamna

sporočila tudi drugih organizacij, da pridobijo prihodek. Spletno oglaševanje se

čedalje bolj posveča dodatnim storitvam (npr. e-pošta, forum, ankete), s katerimi želijo

prodajalci vzbuditi in ohraniti odnos s strankami;

virtualne skupnosti so ena izmed oblik spletnega oglaševanja. So nedobičkonosne.

Temeljijo na zvestobi uporabnika, zbirajo brezplačne informacije ter ponujajo

brezplačno strokovno pomoč in izmenjavo izkušenj;

spletna trgovina je podobna klasični trgovini, vendar svoje proizvode ali storitve

prodaja prek spleta. Proizvajalci pogosto uporabljajo spletno trgovino, saj želijo brez

posrednikov prodajati svoje izdelke;

posredniški model povezuje stranke in prodajalce ter omogoča izmenjavo in

prodajanje različnih dobrin neposredno med fizičnimi in pravnimi osebami. Praviloma

živi od oglasov. Najvidnejša predstavnika posredniškega modela sta blagovna borza in

avkcije. Blagovne borze so spletna mesta, ki trgujejo z materialnimi dobrinami.

Podobne so klasičnim sejmom, tržnicam in borzam. Njihova značilnost je, da poleg

nakupa in prodaje izvajajo tudi ostale storitve, kot so analiza trga, pogajanja in ostale

posredniške storitve. Avkcije so najbolj množičen pojav posredniškega modela. Zanj

je značilno več oblik, najpogostejši je angleški tip avkcije. Sodelujejo en ponudnik, ki

prodaja en proizvod, in več potencialnih strank. Stranke prek spletnega mesta oddajajo

svoje ponudbe in prodajalec izbere najugodnejšo, ki ne sme biti manjša od vnaprej

določene najnižje možne ponudbe. Trajajo nekaj dni in so pogosto specializirane za

prodajo določenih artiklov (npr. tehnike, računalnikov …);

informacijski portali so ena izmed novosti, ki jih je prinesel splet, saj pred tem ni

bilo na voljo toliko brezplačnih informacij. Običajno se financirajo z oglasi, ki jih je

tam mogoče objavljati. Nekateri portali, predvsem tisti z ozko specializirano vsebino,

so svojim uporabnikom že začeli zaračunavati dostop do svojih strani;

predplačniški model je izvedenka informacijskega portala. Spletno mesto je

najpogosteje visoko specializirano in ponuja kakovostne informacije. V praksi je del

portala brezplačen, preostanek pa je plačljiv.

20

4 SPLETNA TRGOVINA

4.1 Definicija spletne trgovine

Spletna trgovina je prodajno mesto kakršnegakoli blaga ali storitve, ki obstaja v elektronski,

sprogramirani obliki na internetu. Definiramo jo lahko večplastno. V najširšem smislu so to

lahko tudi preproste predstavitvene strani pravnih ali fizičnih oseb, kjer lahko omenjeno blago

ali storitev naročimo po navodilih, ki jih najdemo na tej strani, največkrat preko e-pošte ali

telefona. Lahko so to predstavitvene strani z jasno definiranim katalogom, pogoji dostave in

plačila, vendar potekajo naročila preko avtomatiziranega obrazca, e-pošte, telefona ali

naročilnice. Prave e-trgovine pa so popolnoma avtomatizirane. Namesto kataloga imamo bazo

podatkov in iskalnik, da želeni izdelek izberemo in ga pošljemo v e-košarico (Štrancar, 2001).

4.2 Internet in svetovni splet

4.2.1 Začetek interneta

Na pobudo ameriške vojske je bilo sredi 60. let prejšnjega stoletja narejeno omrežje Arpanet

in to je bil začetek interneta. Cilj je bil zasnovati tako računalniško omrežje, ki bi delovalo

tudi v primeru vojaškega napada na ZDA in bi preko njega lahko komunicirali z vojaškimi

enotami na tleh, v zraku in pod vodo preko radijskih telefonskih in satelitskih zvez. Zato je

internet zasnovan tako, da nima enega osrednjega ali glavnega računalnika. V civilne namene

se je internet kmalu začel uporabljati na univerzah in raziskovalnih ustanovah, predvsem za e-

pošto in dostop do drugega oddaljenega računalnika (Prešeren, 2006).

V raziskovalnem centru CERN v Švici je bil v začetku 90. let prejšnjega stoletja narejen nov

informacijski sistem, ki je temeljil na hiperbesedilu, to je označenem besedilu, in je omogočal

preprosto povezavo od posameznega dokumenta do novih informacij kjerkoli v svetovnem

internetnem omrežju. S tem je bil zasnovan svetovni splet (angl. World Wide Web), ki

združuje besedilo, sliko, zvok in video v novo storitev, ki spreminja svet. Obseg poslovanja

na internetu se vsako leto povečuje in vsak udeleženec na svetovni splet prispeva svoj delež

vsebine. S pojavom interneta se je uveljavila vrsta novih izrazov:

21

a) Internet – internetnemu omrežju pravimo tudi kibernetski prostor (ang. cyber

space). Kibernetika, v grščini kybernetes, pomeni krmar. Je znanstveno področje, ki

proučuje komunikacijske in nadzorne mehanizme. Internet omogoča številne storitve,

od e-pošte, ki je najpreprostejša storitev, do svetovnega spleta www, ki je najbolj

izpopolnjena večpredstavna storitev interneta. Ob vstopu na internet se soočimo z

veliko informacijami. S spletnimi iskalniki (Google, Yahoo in drugimi) se premikamo

po omrežju in jih pregledujemo, kar je pridobilo naziv deskanje (Prešeren, 2006).

Internet je ogromno decentralizirano omrežje, ki se razprostira preko vse zemeljske

oble. Je prilagodljiv, hitrejši in cenejši v primerjavi s telefonskim omrežjem. Ni

nikogaršnja last in deluje brez osrednje ustanove, ki bi upravljala z njim (Hanke,

2001).

b) Intranet ali notranje omrežje deluje enako kot internet, a je omejeno le na

komunikacijo znotraj posameznega podjetja. Dostop do informacij je selektiven za

posamezne uporabnike, dostop za zunanje uporabnike pa je zaščiten. Primeren je za

velika podjetja in ustanove, ki imajo dislocirane enote (Prešeren, 2006).

c) Najbolj znane storitve na internetu so:

elektronska pošta, ki je najbolj razširjena internetna storitev;

WWW (ang. World Wide Web) ali svetovni splet je najpopularnejša večpredstavna

storitev interneta, ki se najhitreje razvija in raste, omogoča povezave na ostale spletne

strani v obliki hiperbesedila ter vključuje grafiko, zvok in video;

FTP (ang. File Transfer Protocol) je najpreprostejši protokol, ki omogoča prenos

datotek po internetu;

Telnet omogoča prijavo v oddaljeni računalnik.

d) Spletni dokument in domača stran – podjetje ali ustanova objavi svoje informacije

na internetu v obliki dokumentov, ki vsebujejo besedilo in slike, lahko pa tudi zvočni

zapis in video. Oblikovani so s programskim jezikom HTML ali z ustreznim

programskim orodjem. Pravimo jim spletni dokumenti in jih lahko prikličemo preko

URL (ang. Uniform Resource Locator), ki se začne s http://www. Spletni dokument

lahko zajema več zaslonov. Prva stran v spletnem dokumentu se imenuje domača stran

(ang. Home Page). Spletne strani so oblikovane v obliki hiperbesedila, da uporabnik

dobi vpogled v podrobnejšo raven informacij. Vpogled v naslednje ravni informacij pa

lahko uporabnika vodi na domače strani drugih lastnikov.

22

e) Internet2 ima cilj razviti novo obliko svetovnega omrežja. Glavni udeleženci so

številne (ameriške) univerze, sodelujejo pa tudi industrija in vlade. Cilj je razviti nove

sposobnosti interneta in jih razširiti v uporabo. V okviru interneta2 potekajo npr.

razvoj sistema z razširjenim naslovnim prostorom IPv6, razvoj digitalnih knjižnic,

samostojno učenje na daljavo, sprotno multimedijsko sodelovanje uporabnikov na

različnih lokacijah, pri čemer računalniki zaznajo tudi prisotnost in gibanje. Teh

storitev na današnjem internetu ni mogoče izvajati tako, kot jih načrtujejo, z

napredkom tehnologije pa bodo postopoma prehajale v vsakdanjo uporabo (Prešeren,

2006).

4.2.2 Opredelitev svetovnega spleta

Svetovni splet (WWW – World Wide Web) je uporabniško prijazen standard za dostop do

medmrežja (interneta). Internet je brezplačen, čeprav morajo nekateri uporabniki plačati

komercialni dostop do njega. Splet je porazdeljen besedilni sistem, ki deluje na internetu ali

medmrežju. S programom, ki mu rečemo brskalnik, pregledujemo dokumente, ga s spletnega

strežnika prenesemo in prikažemo, navadno na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim

dokumentom pravimo spletna stran, smiselno povezanim s spletnim mestom pa spletišče. Na

spletu najdemo informacije za skoraj vsa področja človekovega delovanja. Spletni brskalnik

je računalniški program, ki omogoča brskanje po spletu in prikazovanje HTML-dokumentov

in večpredstavnih vsebin. Danes so vodilni Microsoft Internet Explorer, Mozilla Firefox,

Safari, Opera in Chrome. Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga

prikaže brskalnik. Na spletni strani so lahko različne vsebine: besedilo, zvok, slike, povezave,

videoposnetki, programi. Jezik za opis spletnih strani je HTML. Spletno mesto je izraz, ki se

uporablja za spletne strani, predstavljene kot celostna rešitev delovanja podjetja na internetu.

Spletno mesto je celovita zaključena predstavitev podjetja, institucije, izdelka, osebe,

interesne skupine. Strežnike opredelimo kot računalnike, ki so 24 ur priključeni na internet in

v mrežo ponujajo informacije. Nanje je nameščena multimedijska aplikacija, iz katere

uporabniki – prejemniki črpajo informacije. Preostali računalniki se praviloma povezujejo po

potrebi prek klicnih analognih ali ISDN-linij. Linijo prekinejo po prenehanju dela na mreži.

Uporabniško sprejemanje interneta lahko pripišemo predvsem eni najpomembnejših lastnosti

– interaktivnosti oziroma vzajemnosti. Ta uporabniku omogoča, da je hkrati gledalec,

sprejemnik informacije, komunikator, pošiljatelj informacije in s tem ustvarjalec sporočila

znotraj tega elektronskega medija (Makarovič in drugi, 2010).

23

Med postopkom in deskanjem po internetu svetovnega računalniškega omrežja njegovi

udeleženci zbirajo in obdelujejo vrsto informacij na način, ki je uporabniku skrit. V kolačih

oziroma ang. cookies se zbirajo podatki o vrsti operacijskega sistema, tipu in različici

spletnega brskalnika, o protokolu, naslovu spletne strani, vrsti jezika, trajanju obiska določene

strani. Piškotki so datoteke, ki se brez uporabnikove vednosti shranjujejo v računalniku ter

omogočajo identifikacijo posameznega uporabnika in njegovih navad v svetovnem spletu. Če

omejimo zapisovanje s piškotki oziroma ga ne dovolimo, mnoge strani ne bodo omogočile

dostopa (Makarovič in drugi, 2003).

4.3 Koraki do uspešnega e-trgovanja

Za uspeh na tem zelo konkurenčnem trgu je treba imeti dovolj znanja, korake pa je treba

skrbno načrtovati. Prešernova (2006) pravi, da je treba upoštevati naslednja priporočila:

1. korak: dobro ime

Vsaka spletna stran ima svoj naslov ali ime – URL (ang. Universal Resource Locator). Ime

naj bo prepoznavno in preprosto, saj je to identiteta spletne strani. Ime domene je edinstveno

in je zaščitna znamka v e-poslovanju. Opisuje poslovanje in priporočljivo je, da je kratko.

Nato je treba domeno še registrirati. Za okrepitev elektronske prepoznavnosti se ime domene

uporabi za del naslova e-pošte.

2. korak: spletna stran

Naslednji korak je izgradnja spletne trgovine. Pri tem sprejmemo več poslovnih odločitev, da

določimo tržne cilje e-trgovine, izbrati je treba primerno orodje za načrtovanje spletne strani

in izdelati dobro spletno stran. Ni dovolj, da je cilj le internetna prodaja. Treba ga je razdelati,

da je lažje načrtovati posamezne dejavnosti, in sproti preverjati uspešnost. Opredelitev ciljev

je lahko pridobitev določenih prednosti zaradi boljše obveščenosti naših kupcev, izgradnja

podatkovne baze imen potencialnih strank in njihovih naslovov e-pošte ali objava prodajnega

kataloga na spletu, da prihranimo pri stroških tiskanja in distribucije kataloga. Oceniti je

treba, kaj mora potencialni kupec vedeti pred odločitvijo za nakup izdelka. To lahko vključuje

opis podjetja, popoln opis z vsemi informacijami o vsakem proizvodu ali storitvi, izjave ali

zgodbe o uspehu in pogosta vprašanja in odgovore. Na domači strani (ang. home page) so

podatki o preprosti navigaciji, preprosta spletna stran, kratek čas nalaganja, obiskanost spletne

strani s programom, ki omogoča statistiko, ključne besede, da iskalniki spletno stran uvrstijo

visoko. Ko je spletna stran izdelana, ji sledi objava na spletu.

24

3. korak: hiter strežnik

Dostop do strežnika mora biti hiter in neprestan. Nekatera podjetja se odločijo za lasten

spletni strežnik, mnoga majhna podjetja pa raje gostujejo pri ponudniku internetnih storitev ali

ponudniku spletne strani. Najpogosteje ti ponudniki ne ponujajo le prostora za spletne strani

na spletnem strežniku, temveč nudijo še ustrezno varovanje, zagotovitev hitrih komunikacij,

orodja za obnavljanje vsebine spletnih strani, orodja za analizo obiskanosti spletnih strani in

storitve plačevanja. Pri izbiri ponudnika je dobro upoštevati odločitev o skupnem ali

zasebnem strežniku, velikosti prostora na disku, razpoložljivosti oz. dosegljivosti strežnika,

ali je cena za nabiralnike e-pošte vključena v ponudbo in omogočajo njeno vzdrževanje, ali

ponudnik internetnih storitev podpira SSL-protokol in ima e-podpis ter ali omogoča podporo

za analizo obiskanosti spletne strani, statistike, trende.

4. korak: zaupanje

E-trgovini je treba posvetiti izjemno pozornost pri varni komunikaciji in pridobivanju

zaupanja obiskovalcev. Tveganja pri e-trgovanju so:

izdajanje za nekoga drugega (ang. spoofing);

nepooblaščeno prestrezanje sporočil, ki niso šifrirana; lahko jih presežejo hekerji in

pridobijo zaupne podatke kupca;

nepooblaščeno dejanje, da konkurenčno podjetje ali zlonameren obiskovalec uspe

vdreti v naš računalnik;

spreminjanje podatkov, da heker na prestreženem sporočilu, ki ni šifrirano, spremeni

podatke o uporabnikih, kreditnih karticah, zneskih.

O uporabi varne komunikacije na spletni strani moramo obvestiti uporabnika že na domači

strani.

5. korak: plačilo

Ko so zagotovljene varne komunikacije, obiskovalci pridobijo zaupanje in tako lažje vnesejo

tudi številko kreditne kartice. Namestiti je treba ustrezno programsko opremo za sistem

obdelave plačil preko interneta. Udeleženci so banka trgovca, ki odpre internetni račun in

omogoča samodejno avtorizacijo kreditnih kartici ter obdelavo plačil, organizacija, ki izda

kreditno kartico (Visa, MasterCard …), ter banka kupca, ki je odgovorna za plačevanje

računov, ki jih kupec plača s kreditno kartico, in zaračunavanje teh stroškov kupcu.

6. korak: preizkušanje

Priporočena sta temeljit preizkus delovanja spletne ponudbe in pregled delovanja vseh

povezav s posebno programsko opremo, s katero se preveri pravilnost izvajanja programov za

25

spletno stran. Z različnimi brskalniki je treba preizkusiti spletno stran delovanja, čitljivost in

videz spletne strani na zaslonih z različno resolucijo. Pomembna sta tudi dobra podpora za

stranke in določitev odzivnega časa za odgovore in vprašanja strank. K temu lahko veliko

pripomore samodejni odzivnik.

7. korak: promocija

Ni dovolj narediti odlično e-trgovino in začeti prodajo. Ključna je dobra promocija. Z

registracijo strani na iskalnikih je dobro sporočiti vsako spremembo, saj so rubrike z novostmi

dobro obiskane. Naslov oz. URL spletne strani naj bo objavljen povsod, kjer je to primerno, to

je na uradnih dopisih podjetja, kuvertah, vizitkah, reklamah. Kot kažejo analize, je internetno

oglaševanje izredno učinkovito za umeščanje in prepoznavnost blagovne znamke, dvig ugleda

podjetja in za posredno ali neposredno pospeševanje prodaje. Pri internetnem oglaševanju

merimo poleg števila prikazov tudi razmerje med številom klikov na oglas in številom

prikazov oglasa – CTR (ang. Click-through Rate). Če je pasica pokazala 10.000 obiskovalcev

spletne strani in je na to pasico v tem času kliknilo 150 ljudi, pomeni, da je CTR 1,5 %

(150/10.000). Pasica mora biti ustvarjalna, privlačna in ponujena na pravi spletni strani.

Število CTR je višje, če je oglas nameščen tam, kjer se dejavnost pokriva z vsebino spletne

strani. Na slovenskih iskalnikih so pasice dražje, še posebej če gre za zakup prostora, ki je

vezan na ključne besede. Pomembne so podporne dejavnosti, kot so izdajanje novic na spletu,

spletna e-pošta, diskusijske skupine, klepetalnice, forumi, blogi in nagradne igre (Prešeren,

2006).

4.4 Varnost na spletu

Mnogi uporabniki interneta dolgo niso hoteli pošiljati osebnih in finančnih podatkov ravno

zaradi varnosti komunikacij. Danes imamo varne spletne strani z varno komunikacijo. Gre za

proces šifriranja ali enkripcije, ki ga razumeta le strežnik in prejemni brskalnik. Podatki, ki so

poslani, so šifrirani, in tudi če jih na poti kdo prestreže, jih ni mogoče razbrati. S tem je

pošiljanje številke kreditne kartice po internetu postalo bistveno varnejše (Prešeren, 2006).

Največji napaki večine uporabnikov sta nezavedanje o računalniški varnosti in nepremišljeno

delo z računalnikom, zato je potrebno stalno izobraževanje o računalniški varnosti. Med

vsemi grožnjami internetne varnosti predstavljajo tovrstni napadalci eno največjih, saj so

njihove tarče poleg vladnih in finančnih organizacij tudi podjetja in fizične osebe (Spletna

varnost je odvisna od nas samih, 2011).

26

Najbolj razširjena načina šifriranja za spletne strani sta SSL (ang. Secure Sockets Layer) in

SET (ang. Secure Electronic Transaction). SSL-protokol je najbolj razširjen v e-trgovanju.

Razvil ga je Netscape in je sestavni del skoraj vseh spletnih strežnikov. Temelji na izmenjavi

ključev. Prodajalčev strežnik pošlje kupcu svoj javni ključ in več algoritmov za določitev

novega para začasnih ključev, ki se samodejno ustvari pri kupcu. Tak nov zasebni ključ se

zašifrira z javnim ključem strežnika in pošlje prodajalčevemu strežniku. To sporočilo lahko

prebere samo prodajalčev strežnik s svojim zasebnim ključem. Ker imata nov par ključev, se

vsa sporočila šifrirajo s tema ključema, zato je povezava varna. SET-protokol sta leta 1998

razvila Visa in MasterCard z drugimi izdajatelji kreditnih kartic za podporo nakupovanju s

kreditnimi karticami. Poleg kupca in prodajalca SET vključuje še ustanovo, da odobri plačilo.

Udeleženci morajo imeti kvalificirana digitalna potrdila, ki jih dobijo pri overitelju.

Značilnost SET-protokola je, da loči informacije o plačilu, ki se zakodirajo z javnim ključem

ustanove, ki odobri plačilo, in informacije o proizvodu oz. storitvi, ki se zakodirajo z javnim

ključem prodajalca. Vsak lahko z zasebnim ključem prebere samo tisto sporočilo, ki mu je

namenjeno. Varen svetovni splet omogoča kriptiran prenos vseh podatkov med našim

brskalnikom in strežnikom. Uporabljamo ga pri plačilih preko interneta, ko posredujemo

podatke o kreditni kartici, kar omogočajo vsi sodobni brskalniki (Prešeren, 2006).

Ekonomske in tehnično-varnostne pravne probleme sprožajo različne oblike plačevanja blaga

ali storitev po internetu. Elektronska plačila delimo na dve temeljni skupini: plačila s kreditno

ali debetno kartico in plačila z e-denarjem in e-gotovino. Pri plačevanju s kartico je treba

imeti urejeno relativno trajno pogodbeno razmerje z izdajateljem kartic – banko. Pred opravo

storitev oziroma odpremo blaga se opravi avtorizacija, ki še ne pomeni dejanskega izplačila

banke trgovcu, saj ga lahko banka zavrne v primeru kupčevega ugovora (Makarovič in drugi,

2003).

5 POSLOVNI NAČRT PODJETJA DARILOIDEJA, S. P.

Cassar (2003) opisuje poslovni načrt kot uporabno in prilagodljivo orodje. Pravi, da je tudi

poslovnežev najboljši prijatelj, podobno kot sta kompas in zemljevid popotnikova prijatelja.

Uspešno rast je ne glede na velikost podjetja v tem globalnem svetu v tako velikem

konkurenčnem okolju mogoče doseči z dobrim poslovnim načrtom. Poslovni načrt je proces

27

razmišljanja, ki ga izvede podjetje za podjetje. Vsako novo podjetje mora iti skozi proces

razmišljanja, da razišče vse možne uresničljive možnosti in strategije, ki bodo utrdile njegov

položaj in olajšale prihodnji razvoj.

Poslovni načrt potrebujemo zaradi številnih razlogov (Cassar, 2003):

za pridobitev finančnih sredstev,

pri iskanju poslovnega partnerja,

za ustanavljanje novega podjetja,

za boljše vodenje posla.

Poslovni načrt nam pomaga pri pridobivanju informacij o poslu, v katerega se podajamo. Da

najdemo nove priložnosti, prednosti, raziščemo konkurenco, lažje načrtujemo proizvodne

operacije, pokaže nam, kako finančna sredstva porabiti bolj dobičkonosno, in vzbudi

razmišljanje v nas o naših vodstvenih sposobnostih in potrebah (Cassar, 2003). Poslovni načrt

vključuje pregled trenutnega stanja organizacije in označitev splošne poslovne strategije za

več let s podrobno opredeljenim delovnim načrtom in proračunom za prihodnje leto. Ko

posameznik odgovori na vprašanje, kaj in kako načrtovati, je na dobri poti k trdnemu načrtu,

ki mora opredeliti naslednje korake (Stutely, 1995):

poslovne dejavnosti,

trenutno stanje poslovanja,

raziskati trg, konkurenco,

določiti cilje za čas trajanja izvedbe načrta,

razviti strategijo za dosego ciljev,

prepoznavati tveganja in priložnosti,

razvijanje novih strategij,

predelava strategij v delovne načrte,

napovedati prihodke in odhodke ter izdelati finančni načrt,

natančno opredeliti vsak napisan korak.

5.1 Predstavitev podjetnika in dejavnosti

5.1.1 Predstavitev podjetnika

Podjetje DariloIdeja bo družba s samostojno dejavnostjo, ustanovljena z zapisom v register 1.

junija 2016. Lastnica podjetja je Katja Ručman. Sedež družbe je v Šentjanžu, v

28

stanovanjskem delu hiše na naslovu Srednik 20. Treba bo vložiti veliko znanja in

pripravljenosti za učenje in stalno izobraževanje ter seznanjanje s prihodnjimi trendi.

5.1.2 Predstavitev dejavnosti, proizvodov in storitev

Dejavnost podjetja DariloIdeja, s. p., bo ponujanje blaga preko svetovnega spleta. Podjetje bo

registrirano za več vrst dejavnosti, kot so spletna prodaja različnih priložnostnih daril,

svetovanje pri nakupu, spletna prodaja promocijskih in poslovnih daril, oblikovanje,

sestavljanje in dekoracija daril. Dejavnost bo potekala preko spleta, na terenu in predvsem na

naslovu podjetja, kjer bosta tudi skladišče in delovni prostor. Ob povečanem obsegu dela je

predvidena pomoč ožjih družinskih članov, ob še dodatnem povečanem obsegu pa najem

študenta ali zaposlitev delavca.

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za

določanje dejavnosti in razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih

in drugih administrativnih zbirk podatkov (registri, evidence, podatkovne baze itd.) ter za

potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni. Statistični urad Slovenije je

pristojen za razlago vsebine postavk klasifikacije dejavnosti. Za razvrščanje enot Poslovnega

registra Slovenije po dejavnosti je odgovorna Agencija Republike Slovenije za javnopravne

evidence in storitve oziroma AJPES (SKD, 25. julij 2016). Standardna klasifikacija dejavnosti

po SKD 47.910: Trgovina na drobno po pošti ali po internetu. V ta podrazred spada trgovina

na drobno s katerimkoli blagom po pošti, prek interneta, oglasov, katalogov, vzorcev ali s

podobnimi načini prodaje. Kupec posreduje svoje naročilo po pošti, internetu ali telefonu.

Naročeno blago je kupcu dostavljeno fizično (Standardna klasifikacija dejavnosti, 25. julij

2016). Storitev bo omogočala kupovanje daril preko spleta. Uporabnikom bo omogočala

samostojno izbiro vsebine in dekoracije daril, ki bodo na voljo na spletni strani, vnos

predlogov in želja za darila. Podjetje bo nudilo dekoracijo in oblikovanje daril za različne

priložnosti.

29

Tabela 5.1: Podatki o dejavnosti

Vir: Ručman, lastni prikaz (2016)

Izpostavljeni so predvsem naslednji moduli, ki bodo potekali v okviru registrirane dejavnosti

z opisom in razdelitvijo modulov, izdelki in ceno.

Modul 1: prodaja daril za različne priložnosti:

a) darila zanj in zanjo,

b) darila za rojstni dan,

c) darila za različne priložnosti (obhajilo, diploma, upokojitev, napredovanje …).

Slika 5.1: Darilna torbica iz brisač: Naj babica

Vir: Hiša daril (25. julij 2016)

Opredelitev dejavnosti: G47.910 Trgovina na drobno po pošti

ali internetu

Sedež: Šentjanž

Statusna oblika: samostojni podjetnik

Matična številka obrata:

Vpis v register:

1657755

1. 6. 2016

Datum vpisa: 1. 6. 2016

Predmet poslovanja: prodaja daril, poslovnih daril,

svetovanje, promocijska darila, darila

po lastnem izboru, dekoracija in

oblikovanje daril

Delovni čas: 8 ur

30

Darilna torbica iz brisač: Naj babica. Različne barve in oblike. Cena z DDV: 10 €.

Modul 2: oblačila:

a) majice, nogavice, šali z napisi,

b) modna ženska oblačila,

c) modna moška oblačila,

d) oblačila za najmlajše.

Slika 5.2: Majica z napisom: Diploma pod streho

Vir: Vesoljemajic.si (25. julij 2016)

Majica z napisom Diploma pod streho. Različne velikosti in barve. Cena z DDV: 9 €.

Modul 3: poslovna darila:

a) rokovniki, koledarji,

b) pisarniški material,

c) računalniški pripomočki in dodatki,

d) vstopnice, karte.

Slika 5.3: Kalkulator s kemičnim svinčnikom in listi

Vir: Tris.si (25. julij 2016)

31

Kalkulator s kemičnim svinčnikom in listi ter napisom ali logotipom (podjetja). Različni

motivi, barve in velikosti. Cena z DDV: 2 €.

Modul 4: drobni pripomočki in svetovanje pri nakupu:

a) dodatki za mobitel in nego,

b) igrače,

c) modni dodatki,

d) dodatki za prosti čas,

e) svetovanje in pomoč pri izbiri nakupa.

Slika 5.4: Igrača gasilsko vozilo 30 cm

Vir: Eshop.petrol.si (25. julij 2016)

Igrača gasilsko vozilo z vrtljivo teleskopsko lestvijo, raztegljivo do 35 cm. Cena z DDV: 5 €.

5.2 Tržišče

5.2.1 Prodajni trg in ciljni kupci

Ciljna skupina so potencialni kupci vseh starostnih skupin, ki kupujejo preko spleta, torej on-

line uporabniki, podjetja, zavodi, društva in ostale organizirane skupine po Sloveniji, ki imajo

željo darilo izbrati po svojem okusu in dodati pečat edinstvenosti. Na spletni strani Ceneje.si

ugotavljajo, da število spletnih kupcev narašča. Ocenjujejo, da je med uporabniki interneta kar

8 od 10 takšnih, ki vsaj enkrat letno nakupujejo prek spleta. Narastel je delež intenzivnih in

32

rednih kupcev, ki opravijo vsaj en nakup mesečno. V prvi vrsti so razlogi za nakup prek spleta

vedno manj predsodkov pred tovrstnim nakupovanjem, pozitivna izkušnja in priročnost

spletnega nakupovanja. Na vrhu kategorije ostajajo tradicionalne kategorije – tehnični izdelki,

oblačila, obutev in modni dodatki, kuponi, igrače, programska oprema in računalniške igre. V

splošnem rast spletne prodaje načeloma lahko pričakujemo v vseh kategorijah (Ceneje.si,

2016).

Vse večja konkurenca med trgovinami je vplivala na to, da si promocijske akcije, ki naj bi

pritegnile pozornost kupcev, jih zvabile v spletno trgovino in vplivale na nakupno odločitev,

sledijo ena za drugo. Predvsem v prazničnem času trgovci pospešujejo prodajo z brezplačno

dostavo, brezplačnimi izdelki, ki jih podarijo ob nakupu, s promocijskimi cenami, posebnimi

popusti in ostalimi ugodnostmi. Predvsem je velik napredek pri logističnih procesih, ki so

vidno skrajšali čas, ki poteče od oddaje naročila do dostave blaga. Vedno več kupcev se

odloča za nakup zadnji čas in hitrejša dostava je velika prednost za potrošnika (Nasvet.com,

2016).

Tabela 5.2: Motivacijski dejavniki za nakup prek spleta

Motivacijski dejavniki

% kupcev

Brezplačna oziroma cenejša dostava 71 %

Cenovni popusti 64 %

Brezplačna darila ob nakupu 44 %

Možnost nakupovanja velikega asortimenta

izdelkov na eni lokaciji

37 %

Brezplačno zavijanje daril 30 %

Popust pri naslednjem nakupu 30 %

Vir: Nasvet.com (2014)

Po zadnjih raziskavah MOSS delež spletnih uporabnikov, starih med 10 in 75 let, ki najmanj

mesečno ali pogosteje nakupujejo prek spleta, stalno narašča. S spodnje slike (Slika 5.4) je

razvidno, da narašča število tistih uporabnikov, ki mesečno nakupujejo prek spleta, kar znaša

200.000 uporabnikov. Znižuje se vrednost tistih, ki nikoli ne nakupujejo prek spleta.

33

Slika 5.5: Namen in pogostost uporabe interneta: nakupovanje prek spleta v Sloveniji

Vir: Moss (2009–2012)

5.2.2 Trženje

Pridobivanje potencialnih kupcev bo potekalo:

prek elektronskih in tiskanih medijev (letaki, brošure in oglaševanje),

prek e-mail trženja in Facebooka,

prek lastne spletne trgovine,

prek radijskega oglaševanja,

z osebnim stikom,

z dobrimi referencami zadovoljnih naročnikov.

Podjetje bo promoviralo predvsem na internetu. Ponudbe bo pošiljalo podjetjem,

posameznikom, ki se ukvarjajo z organiziranjem, klubom, kulturnim društvom in osnovnim

šolam, skratka vsem potencialnim kupcem. Oglaševanje bo stalo okoli 210 € mesečno in

1050 € letno. Oglaševanje na radiu bo potekalo predvsem med sezono, natančneje novembra,

decembra in januarja. Oglas bi trajal približno 10 sekund. Preko radia bi oglaševanje potekalo,

kot je prikazano v Tabeli 5.3.

34

Tabela 5.3: Termini predvajanja po radiu

Termin predvajanja radio €/s Trajanje

oglasa

Število

oglasov

na mesec

Št. oglasov*

mesečna cena

oglaševanja v

€

Skupaj letna

cena

oglaševanja

(obdobje 5

mesecev)

2x

jutranji

program

5.00–9.00

1.0 € 10 sek 5 100,00 € 500,00 €

2x

popoldanski

program

12.00–15.00

1.1 € 10 sek 5 110,00 € 550,00 €

Skupaj mesečni/letni znesek oglaševanja na radiu 210 €/mesec 1050 €/letno


Podjetje bo oglaševalo na družbenem omrežju, predvsem na Facebooku, kjer bo postavljen

profil DariloIdeja s ciljem pridobiti čim več sledilcev, ki bodo spremljali objave, akcije in

ostale ponudbe spletne strani. Preko e-mail trženja bo potekalo pošiljanje različnih ponudb. E-

naslove bo pridobilo preko raznih nagradnih iger, priporočil in registracije na spletni strani.

5.2.3 Tržni cilji in strategija

Za vstop na trg in kar najboljše poznavanje podjetja DariloIdeja in njegovih storitev bo

poudarek predvsem na oglaševanju, ki bo potekalo preko družbenih omrežij, spletne trgovine

in poslanih ali predstavitvenih ponudb na raznih poslovnih sestankih pravnim osebam,

društvom, organiziranim skupinam, zavodom itd. Potencialne kupce nameravamo pridobiti

tudi preko anketnih vprašalnikov. Vsak uporabnik, ki izpolni anketo, prejme kupon s

popustom za nakup v spletni trgovini v zameno za odgovore, porabljen čas in dovoljenje za

obveščanje po e-pošti. Tržni cilji so predvsem:

doseči prepoznavnost in dopolniti ter razširiti dejavnost in storitev,

pridobiti čim več potencialnih kupcev,

skleniti dolgoročne pogodbe in povezave z izbranimi najustreznejšimi dobavitelji,

35

dosegati najboljšo kombinacijo zanesljivosti, kakovosti, cene in dobave,

minimizirati stroške in vlaganje v nenehen inovativen razvoj.

5.2.4 Nabavni trg

Strategija časa nabave je, da se material nabavi za takojšnje potrebe, torej po obliki nabave

»just in time«. Prednosti tega sistema so predvsem zmanjšanje finančnih sredstev, vloženih v

zaloge, zelo majhni ali neobstoječi stroški skladiščenja, manj potrebnih zaposlenih v

skladišču, dogovori za nižje cene z dolgoletnimi dobavitelji. Nabava izdelkov bo potekala od

različnih ponudnikov (domači in tuji proizvajalci ter domači in tuji grosisti), skladiščilo pa se

jih bo v poslovnih prostorih na naslovu podjetja.

5.2.5 Konkurenca

Na področju prodaje daril preko spletne trgovine je konkurenca zelo razvejana. Po podatkih

iskalnika Najdi.si so konkurenti v Sloveniji sledeči (Tabela 5.5).

36

Tabela 5.4: Pregled konkurence

Podjetje Dejavnost 2014 2015

Hiša daril Je specializirana trgovina

z največjo ponudbo daril,

darilnih izdelkov in

aranžiranih daril v državi.

151.584 316.004

Afirma, d. o. o. Proizvodnja in prodaja

daril, spominkov in

uporabnih predmetov za

na mizo in okrasitev

izdelkov za dom

987.071

1.027,259

GorilaDarila.si Spletna trgovina z

izvirnimi darili

3.315 9.560

Vila-darila.si

Mandala Jasna Seifried,

s. p.

Spletna trgovinica z

unikati

4.996 6.112

Saje, d. o. o. Poleg prodaje poslovnih

in promocijskih daril

nudimo še dodatne

storitve, kot so različne

tehnike tiska na darila,

lasersko in klasično

graviranje ter vezenje.

1.499 1.526

Gimondo, d. o. o. Ponuja darila vseh vrst s

poslovnimi in

promocijskimi darili.

8.194 8.226

Svetdaril.si Darila za vse priložnosti

od promocijskih,

novoletnih, poslovnih,

ekoloških in golf daril

2.256 2.917

Vir: Trgovine.net (2016)

37

5.2.6 SWOT-analiza

Tabela 5.5: SWOT-analiza


PREDNOSTI SLABOSTI

prepoznavnost,

prilagodljivost,

širok prodajni program,

možnost kupčeve izbire darila,

dobro sodelovanje z dobavitelji,

spremljanje inovativnosti,

poslovni prostor in skladišče na

domačem naslovu (ni najemnine),

lastna spletna stran,

hitra dostava preko GLS (General

Logistics Systems).

čakalna doba dostave naročenega

izdelka (zamude),

nezaupanje v spletno nakupovanje,

delna odvisnost od dobaviteljev

(dobava).

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

prilagodljivost in zmožnost,

hitrost interneta,

velik trg,

zadovoljiti vse zahteve kupcev,

obveščanje kupcev o novostih,

razširitev ponudbe prodajnega

asortimenta,

povečanje kupne moči,

hitro naročanje preko spleta,

možnost plačila s klikom,

takojšen dostop do informacij in

svetovanje,

konkurenčna cena,

količinski popusti.

visoka pogajalska moč dobaviteljev

in kupcev,

gospodarska recesija,

konkurenca,

sprememba zakonodaje.

38

5.3 Menedžment in zaposlovanje

V začetku poslovanja bo podjetnica dejavnost opravljala samostojno. V sezoni in ob

povečanem obsegu dela je predvidena pomoč ožjih družinskih članov. V naslednjih letih in

posledično ob večji kupni moči pa je namen zaposliti vsaj eno osebo, kar bo odvisno

predvsem od števila naročil. Podjetje bo skrbelo za stalno izobraževanje in zbiranje novosti

ter idej. Poudarek bo predvsem na področju ustvarjalnosti in inovativnosti preko raznih

seminarjev in delavnic.

5.3.1 Poslovni prostor in oprema

Poslovni prostor bo registriran na domačem naslovu. Tako ne bo stroškov najemnine, vendar

se upošteva oportunitetni strošek. Dejavnost bo potekala večinoma na domačem naslovu in

deloma na terenu pri iskanju novih poslovnih partnerjev. Delalo se bo v opremljeni pisarni in

delovnem prostoru, ki je namenjen za sprejem in shranjevanje dobavljenih izdelkov ter

pripravo posameznih naročil.

5.3.2 Osnovna sredstva in oprema

Osnovna sredstva so dolgoročno vezan del premoženja podjetja, ki del svoje vrednosti preko

amortizacije prenaša na proizvode in storitve. Osnovna sredstva v podjetju so lahko v uporabi,

izven uporabe ali v pripravi. Osnovna sredstva so tista, ki jih podjetje uporablja, s katerimi

deluje. Razdelimo jih na zemljišča, opremo, zgradbe, večletne nasade, osnovno čredo,

patente, licence in drugo industrijsko lastnino in dolgoročno razmejene stroške. Za osnovna

sredstva izven uporabe je značilno, da jih podjetje trajno ne uporablja, čeprav so še lahko

uporabna. V tem primeru jih podjetje lahko proda ali da v najem, pri čemer naj bi z najemnino

oziroma prodajno vrednostjo pokrivalo vsaj amortizacijo. Če sredstvo ni več uporabno, ga

podjetje izniči. Neamortizirana vrednost predstavlja izredni odhodek. Osnovna sredstva v

pripravi pa so zaloge investicijskega materiala in opreme, investicijska vlaganja v teku,

nedograjene zgradbe in oprema, terjatve na osnovi naložb (Pučko in Rozman, 2000).

39

Tabela 5.6: Začetna vlaganja

Opis Nabavna vrednost

Osnovna sredstva skupaj 5.100,00

Zemljišča 0

Gospodarske zgradbe 0

Oprema 5.100,00

Obratna sredstva skupaj 0

Zaloge 0

Vse skupaj 5.100,00


Osnovna sredstva v otvoritveni bilanci stanja znašajo 5.100,00 EUR. To sestavljajo pohištvo

za poslovni prostor in delovni prostor, računalnik, tiskalnik, digitalni fotoaparat in ostala

drobna oprema. Osnovna sredstva bodo nabavljena pri najugodnejših ponudnikih.

Tabela 5.7: Začetna vlaganja v opremo

Opis Nabavna

vrednost

Poslovni prostor – pohištvo 1.500,00

Osebni računalnik 1.200,00

Digitalni fotoaparat 700,00

Tiskalnik in ostala drobna oprema 1.700,00

Oprema skupaj 5.100,00


40

6 FINANČNA ANALIZA

6.1 Načrt naložb za obdobje 2017 do 2020

V podjetju DariloIdeja je namen v prvem letu investirati 2.000,00 € v programsko opremo,

strežnik, spletno trgovino in ostalo opremo, v letu 2018 v opremo približno 500,00 €, v letu

2019 pa še v programsko in ostalo opremo v višini 400,00 €. Skupaj bi za investicijska

sredstva namenili 2.900,00 €.

Tabela 6.1: Načrtovane naložbe

Obdobje Opis naložbe Vrednost naložbe v

EUR

2017 Prenosni računalnik 500,00

Strežnik 600,00

Spletna trgovina 600,00

Ostala oprema 300,00

Skupaj 2.000,00

2018 Ostala oprema 200,00

Programska oprema 300,00

Skupaj 500,00

2019 Programska oprema 200,00

Ostala oprema 200,00

Skupaj 400,00

Skupaj 2017 do 2019 2.900,00


6.2 Predračun prihodkov

V Tabeli 6.2 so podani predračunski izračuni od leta 2017 do 2019. Vsakemu modulu so

določene približna vrednost in dodane pričakovane količine opravljenih nakupov po

posameznih letih. Tako so pridobljeni vrednostni podatki za posamezna leta. Prvo leto so

41

načrtovani prihodki v višini 17.000 €, v letu 2018 v višini 25.900 €, leta 2019 pa v višini

29.500 €.

Tabela 6.2: Predračun prihodkov

Dejavnost Em Količina Cena

v EUR

Cena v EUR

Vrednost

2017 2018 2019 2017 2018 2019

Modul 1

(darila za

različne

priložnosti)

kom 920 1.400 1.500 10.00 9.200 14.000 15.000

Modul 2

(poslovna

darila)

kom 1.900 3.700 4.400 2.00 3.800 7.400 8.800

Modul 3

(drobni

pripomočki)

kom 800 900 1.140 5.00 4.000 4.500 5.700

Skupaj: 17.000 25.900 29.500


Tabela 6.3: Struktura prihodkov

Dejavnost Struktura vrednostno

2017 2018 2019

Modul 1 54 % 54 % 51 %

Modul 2 22 % 29 % 30 %

Modul 3 24 % 17 % 19 %

Skupaj: 100 % 100 % 100 %


42

6.3 Predračun odhodkov

Neposredni stroški: dejavnost je deloma storitvene narave, v moje poslovanje pa so

vključeni neposredni stroški materiala in storitev.

Stroški dela: podjetje bo zaposlovalo po potrebi v letu 2018 oz. 2019, ko se bo poslovanje

razširilo. Namen je zaposliti predvsem za 3 mesece med sezonskim delom. Prispevki

samostojnih podjetnikov za socialno varnost so prispevek za obvezno pokojninsko in

invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za

starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (Borštnik,

2016). Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob

prvem vpisu v register je bila uvedena z novim zakonom ZPIZ-2. Namen je zmanjšati

obremenitev samozaposlenih oseb ob začetku opravljanja dejavnosti in spodbujati

podjetništvo. Minimalni prispevki za s. p. so v prvih 12 mesecih poslovanja oproščeni plačila

prispevka zavarovanca za s. p. in prispevka delodajalca in znašajo 235,12 EUR mesečno. V

naslednjih 12 mesecih so minimalni prispevki oproščeni v višini 30 odstotkov zneska in

znašajo 277,55 EUR mesečno. V tretjem letu je višina prispevkov polna in znaša 341,20 EUR

mesečno (Borštnik, 2016). Ob zaposlitvi enega delavca se prispevki plačujejo od osnove, ki je

višja od minimalne plače. Skupaj znaša minimalni znesek za prispevke za delavca 309,06

EUR mesečno (Kern, 2016).

Ostali stroški (energija, razne storitve, prispevki za socialno varnost podjetnika, dnevnice) so

ocenjeni glede na povprečni obseg dejavnosti. Upoštevani so kot stalni stroški.

Stroški amortizacije: amortizacija je obračunana za vsa začetna vlaganja in za vse

načrtovane naložbe. Stroški so prikazani v Tabeli 6.4.

43

Tabela 6.4: Predračun odhodkov

Leto Opis Amort.

osnova

Amort.

stopnja

Letna

amort.

2017

Letna

amort.

2018

Letna

amort.

2019

2017

Gospodarske zgradbe 0 3 % 0 0 0

Poslovni prostor pohištvo 1.500 10 % 75,00 150,00 150,00

Osebni računalnik 1.200 50 % 375,00 187,50 625,00

Ostala oprema 1.800 20 % 180,00 360,00 240,00

Začetna bilanca 2017 5.100

Skupaj naložb 2017 0,00

Skupaj 2017 5.100 630,00 697,50 1.015,00

2018

Prenosni računalnik 500 50 % 0 124,98 83,32

Strežnik 600 50 %

Spletna stran 600 50 %

Ostala oprema 300 20 % 30,00 30,00

Skupaj 2018 2.000 154,98 113,32

2019

Programsko oprema 300 50 % 0 0 75,00

Ostala oprema 200 20 % 0 0 20,00

Skupaj 2019 200 0 0 95,00

Skupaj od 2017 do 2019 7.600 630,00 852,48 1.293,32


6.4 Projekcije bilanc uspeha, bilanc stanja in denarnih tokov

Projekcija bilance uspeha je pripravljena od leta 2017 do leta 2019.

Skupni načrtovani prihodki za prvo leto poslovanja, to je leto 2017, znašajo 17.000,00 €,

načrtovan dobiček za leto 2017 pa 5.084,65 €. Za leto 2018 načrtovani prihodki znašajo

25.900 € in načrtovan dobiček v višini 8.409,80 €. Za leto 2019 znašajo prihodki 29.500 € in

dobiček 9.658,94 €.

Izkaz denarnih tokov za leto 2017 je narejen po mesecih. Za leti 2018 in 2019 je narejen na

letni ravni.

44

6.4.1 Projekcije bilanc uspeha za leta 2017 do 2020

Izkaz ali bilanca uspeha prikazuje vse prihodke in odhodke ter poslovni izid podjetja v

obračunskem obdobju. Prihodki so nasprotje odhodkom in skupaj z njimi oblikujejo poslovni

izid v določenem obračunskem obdobju. Prihodke moramo ločiti od prejemkov. Opredeljeni

so s prodajno vrednostjo prodanih količin, zajemajo pa tudi druge postavke, ki povečujejo

poslovni izid. Prejemki povečujejo stanje denarja. Odhodki so nasprotje prihodkom in

oblikujejo poslovni izid v določenem obračunskem obdobju. Prav tako se nanašajo na prodane

količine. Odhodki so tisti stroški, ki po odbitku od prihodkov soustvarjajo poslovni izid v

določenem obračunskem obdobju (Hočevar v Razvijanje podjetniških idej 1993, str. 5.6).

Tabela 6.5: Načrt projekcij bilanc

Opis Načrt 2017 Načrt 2018 Načrt 2019

1. Čisti prihodki od prodaje 17.000 25.900 29.500

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 17.000 25.900 29.500

Prihodki od prodaje blaga in materiala 0 0 0

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodnje

in nedokončana proizvodnja

0 0 0

3. Lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 0

4. Drugi poslovni prihodki (subvencije, dotacije) 0 0 0

5. Stroški blaga, materiala in storitev 6.120 6.980 9.160

Nabavna vrednost prodanega blaga in

materiala ter stroški porabljenega materiala

6.120 6.980 9.160

a) Stroški porabljenega materiala in energije 2.560 3.720 5.900

Proizvodni material 1.600 2.030 3.120

Ostali material 600 1.330 2.420

Energija 360 360 360

b) Stroški storitev 3.560 3.260 3.260

Stroški transporta, prevozov 350 350 350

Stroški PTT, telefon 460 460 460

Vzdrževanje 100 100 100

Stroški komunalnih storitev 100 100 100

Stroški reklame in oglaševanja 1.050 1.050 1.050

Stroški najemnine 1.200 1.200 1.200

Ostali stroški 0 0 0

6. Stroški dela 3.021,44 6.294,40 6.294,40

Stroški plač 0 2.000,00 2.000,00

b) Stroški socialnih zavarovanj 2.821,44 4.094,40 4.094,40

c) Drugi stroški dela 200 200 200

7. Odpis vrednosti 852,48 1.293,32 608,32

45

a) Amortizacija in prevrednoteni poslovni

odhodki pri dolgoročnih sredstvih

852,48 1.293,32 608,32

b) Prevrednoteni poslovni odhodki pri obratnih

sredstvih

0 0 0

8. Drugi poslovni odhodki 880 1.200 1.800

Poslovni izid iz poslovanja 6.126,08 10.132,28 11.637,28

9. Finančni prihodki 0 0 0

12. Finančni odhodki 0 0 0

13. Čisti poslovni izid iz rednega deleža pred

obdavčitvijo

6.126,08 10.132,28 11.637,28

14. Davek iz dobička iz rednega delovanja 17 % 1.041,43 1.722,48 1,978,34

15. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 5.084,65 8.409,80 9.658,94

16. Izredni prihodki 0 0 0

17. Izredni odhodki 0 0 0

18. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 0 0 0

19. Davek iz dobička zunaj rednega delovanja 0 0 0

21. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 5.084,65 8.409,80 9.658,94


6.4.2 Bilanca stanja za leta 2017 do 2019

Izkaz stanja ali bilanca stanja prikazuje sredstva na aktivi in obveznosti do virov sredstev na

pasivi v določenem trenutku. V njej se nahaja stanje celotnega premoženja, na drugi strani pa

so vsi viri, s katerimi podjetje financira poslovanje, zato ji pravimo tudi premoženjska

bilanca. Bilanca stanja nam na aktivni strani prikazuje sredstva, s katerimi podjetje posluje, na

pasivni pa vire, ki so sredstva financirali. Veljati mora bilančno ravnotežje, kjer mora biti

vsota sredstev enaka vsoti virov. Ta enačba je pripomogla k nastanku dvostavnega

knjigovodstva, kjer vse poslovne dogodke evidentiramo na dveh kontih, na enem

razbremenjujemo oziroma zmanjšujemo, na drugem pa obremenjujemo oziroma povečujemo

(Hočevar v Razvijanje podjetniških idej 1993, str. 5.6–5.7).

Bilanca stanja je narejena za leta 2017, 2018 in 2019. Če analiziramo prvo poslovno leto

2017, lahko razberemo (Tabela 6.6), da imamo sredstva v višini 14.100 €, kar predstavljajo

stalna sredstva v višini 6.600 € in gibljiva sredstva v višini 7.500 €. Stalna sredstva so

sestavljena iz opreme, strojev in stroška amortizacije ter se zadržujejo v podjetju več kot leto

dni. Gibljiva sredstva so sestavljena iz zalog, materiala in terjatev in so sredstva, ki se v

podjetju zadržujejo manj kot leto dni. Vir sredstev predstavlja podjetnikov kapital v višini

10.200 €, poleg podjetnikovega kapitala se pojavi tudi nerazporejeni dobiček. To je v prvem

letu znesek čistega dobička, ki še ni porazdeljen v ostale druge oblike kapitala. V naslednjih

46

letih je nerazporejeni dobiček kot preneseni čisti dobiček iz prejšnjega leta. Obveznosti so v

višini 3.000 € za prvo poslovno leto 2017, pomenijo kratkoročne obveznosti za obdobje do

enega leta in so predvsem obveznosti do dobaviteljev.

Tabela 6.6: Bilanca stanja

Opis 1. LETO

31. 12. 17

2. LETO

31. 12. 18

3. LETO

31. 12. 19

SREDSTVA 14.100 15.400 21.400

A. Stalna sredstva 6.600 6.800 6.800

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0 0

II. Opredmetena osnovna sredstva 5.800 5.900 5.400

Zemljišča in zgradbe 0 0 0

Proizvajalne naprave in stroji 0 0 0

Druge naprave in oprema 800 900 1400

III. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0

B. Gibljiva sredstva 7.500 8.600 14.600

I. Zaloge 600 800 1.200

Material 3.200 4.500 8.000

II. Poslovne terjatve 600 800 800

Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0

Kratkoročne poslovne terjatve 600 800 800

III. Kratkoročne finančne naložbe 0 0 0

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki, gotovina 2.500 1.700 3.800

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 12.300 15.400 19.500

A. Podjetnikov kapital 8.300 11.400 13.500

I. Začetni podjetnikov kapital 6.200 6.200 6.200

II. Rezerve 0 0 0

III. Preneseni dobiček ali izguba prejšnjih let 0 2.100 3.100

IV. Revalorizacijski popravek kapitala 0 0 0

V. Nerazdeljeni dobiček ali izguba poslovnega

leta 2.100 3.100 4.200

B. OBVEZNOSTI 4.000 4.000 6.000

I. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 0 0 0

II. Kratkoročne finančne in poslovne

obveznosti 4.000 4.000 6.000

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 0 0 0

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 4.000 4.000 6.000

Druge kratkoročne finančne in poslovne

obveznosti 0 0 0


47

Bilanca stanja izkazuje stanje premoženja in lastništvo. Letna bilanca se ne sestavi po

skrajšani shemi kot polletna, ampak mora biti v celoti izpolnjena. Majhna podjetja bilanco

stanja sestavijo po skrajšani shemi, vendar pa morajo biti v njej izpolnjene vse postavke

materialnih naložb oz. osnovna sredstva, ki so označena z arabskimi številkami (Bohinc in

Gerbec, 1991).

7 IZRAČUN KOEFICIENTOV

EBITDA je poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo. Kratica v angleškem jeziku

pomeni »Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization«. Je sinonim za

uspešnost poslovanja gospodarske družbe v osnovni dejavnosti. Če je rezultat EBITDA

negativen, to za družbo predstavlja rdeč alarm, kar pomeni, da se družba sooča z resnimi

problemi in je ogrožen njen obstoj na dolgi rok. Prednost EBITDA je, da je preprost za

interpretiranje in izračunanje ter je dober približek denarnemu toku iz poslovanja. Slabost pa

je, da ni optimalen kazalnik za industrijo, kjer stroški upravljanja in najemnin predstavljajo

pomemben delež, in ni celovit kazalnik uspešnosti poslovanja (Wikipedia, 20. 8. 2016).

𝐸𝐵𝐼𝑇𝐷𝐴 = 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 − 𝑜𝑑ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 + 𝑎𝑚𝑜𝑟𝑡𝑖𝑧𝑎𝑐𝑖𝑗𝑎

𝐸𝐵𝐼𝑇𝐷𝐴 (2017) = 17.000 − 9.141,40 ∓ 852,48

𝐸𝐵𝐼𝑇𝐷𝐴 (2017) = 8.711,04 €

EBIT je angleška kratica za »Earnings Before Interest and Taxes«, kar pomeni poslovni izid

pred obrestmi in davki. Izračuna se tako, da se od prihodkov odštejejo odhodki (brez obresti,

davkov, odpisov in amortizacije). Je kazalnik uspešnosti poslovanja gospodarske družbe in

kaže sposobnost podjetja oz. gospodarske družbe, da pridobiva prihodke z opravljanjem

registrirane dejavnosti, kako je poslovalo v določenem obdobju pri svojih osnovnih

dejavnostih (Bonitete.si, 20. 8. 2016).

𝐸𝐵𝐼𝑇 = 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 − 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑜𝑑ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖

𝐸𝐵𝐼𝑇 (2017) = 17.000 − 9.141,44

𝐸𝐵𝐼𝑇 (2017) = 7.858,56 €

48

Tabela 7.1: Kazalniki poslovanja po letih

Opis 2017 2018 2019

Kategorije izida (zneski v EUR)

EBIT (poslovni

izid)

poslovni prihodki –

poslovni odhodki 7.858,56 12.625,60 14.045,60

EBITDA EBIT + amortizacija 8.711,04 13.918,92 14.653,92


Tabela 7.2: Kazalniki poslovanja

Podatki za

računanje

kazalnikov

poslovanja

Leto 2017 2018 2019

Čisti prihodki od prodaje 17.000 25.900 29.500

Odhodki (stroški materiala,

dela in sredstev) brez

finančnih odhodkov

10.873,89 15.767,72 17.862,72


Kazalniki gospodarnosti (ekonomičnosti) so kazalniki poslovne uspešnosti in pojasnjujejo

dosežene poslovne rezultate glede na vložene prvine poslovnega procesa. Gospodarnost se

izračuna na podlagi naslednjega obrazca.

𝐺𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑎𝑟𝑛𝑜𝑠𝑡 (𝐺) = 𝑣𝑟𝑒𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑟𝑒𝑎𝑙𝑖𝑧𝑎𝑐𝑖𝑗𝑒 (𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖)

𝑠𝑡𝑟𝑜š𝑘𝑖 𝑚𝑎𝑡𝑒𝑟𝑖𝑎𝑙𝑎, 𝑑𝑒𝑙𝑎 𝑖𝑛 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑒𝑣 (𝑜𝑑ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖)

Kazalnik odraža rezultat med doseženimi prihodki in prikazanimi odhodki. Gospodarnost

mora biti enaka ali večja od 1. Če je rezultat enak 1, pomeni, da smo na točki preloma, kjer so

prihodki enaki odhodkom. Če je rezultat večji od 1, je dosežen dobiček, če je nižji od 1, pa

imamo izgubo. Pri poslovnem načrtu je pomembno in koristno, da vemo, kdaj bomo začeli

dosegati dobiček. Pri analiziranju tega kazalnika je treba upoštevati še kritje morebitne izgube

iz preteklih let. Vrednost kazalnika je primerljiva med podjetji iste panoge (Ajpes, 20. 8.

2016).

Tabela 7.3: Kazalnik gospodarnosti

Opis Izračun koeficienta 2017 2018 2019

Koeficient

gospodarnosti/

ekonomičnosti

poslovanja

poslovni prihodki/poslovni

odhodki 1,6 1,6 1,7


49

Podjetje bo po izračunanih koeficientih gospodarnostih za vsa načrtovana leta poslovalo z

dobičkom. Pri kazalniku gospodarnosti je za leto 2019 opaziti trend naraščanja in podjetje je

doseglo tudi najvišjo gospodarnost leta.

Pri kazalnikih dobičkonosnosti opazujemo dobičkonosnost oziroma rentabilnost sredstev ali

kapitala. Izračuna se po naslednji enačbi:

𝐷𝑜𝑏𝑖č𝑘𝑜𝑛𝑜𝑠𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙𝑎 =č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑑𝑜𝑏𝑖č𝑒𝑘

𝑝𝑜𝑣𝑝𝑟𝑒č𝑛𝑜 𝑠𝑡𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙𝑎

Kazalnik dobičkonosnosti je zanimiv za lastnike kapitala oziroma podjetja, saj kaže, koliko

denarnih enot je ustvarila ena denarna enota kapitala. Večja kot je vrednost kazalnika, večja je

poslovna uspešnost gospodarske družbe, po drugi strani pa lahko višji rezultat pomeni večje

tveganje na račun velikega zadolževanja gospodarske družbe. Iz Tabele 7.4 je razviden trend

naraščanja donosnosti predvsem v letu 2018, saj se v tem letu načrtuje višja prodaja pri

posameznih modulih.

Tabela 7.4: Izračun dobičkonosnosti kapitala

Opis Izračun 2017 2018 2019

Čista

dobičkonosnost

kapitala

Dobiček oz.

izguba/povprečni kapital

tekoče

0,61 0,73 0,71


Obratna sredstva se spreminjajo iz ene oblike v drugo in najmanj enkrat v letu zaključijo svoj

reprodukcijski tok. Glede na obratna sredstva, ki so odvisna od panoge dejavnosti, se običajno

obrnejo nekajkrat v enem letu, v posameznih primerih pa že v nekaj dnevih. Kar pa ne

pomeni, da določene surovine ali proizvodi ne ostanejo dlje v skladišču. Hitrost obračanja

zalog izračunamo s trajanjem enega obrata v dnevih ali s koeficientom obračanja, ki pove,

kolikokrat se obratna sredstva pojavijo v enem letu. Merimo ga na dva načina:

𝐾𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑜𝑏𝑟𝑎č𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑧𝑎𝑙𝑜𝑔 = 𝑝𝑟𝑜𝑚𝑒𝑡 𝑣 𝑜𝑏𝑑𝑜𝑏𝑗𝑢

𝑝𝑜𝑣𝑝𝑟𝑒č𝑛𝑜 𝑠𝑡𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑜𝑏𝑟𝑎𝑡𝑛𝑖ℎ 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑒𝑣

𝑇𝑟𝑎𝑗𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑒𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑜𝑏𝑟𝑎𝑡𝑎 = 365

𝑘𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑜𝑏𝑟𝑎č𝑎𝑛𝑗𝑎

Hitrost obračanja zalog vpliva na uspešnost poslovanja v obdobju. Večkrat kot se poslovna

sredstva obrnejo, večji bo uspeh oziroma manjša sredstva so potrebna za enak uspeh. Hitrost

obračanja zalog ima velik pomen in zato si v podjetjih prizadevajo, da bi bilo stanje zalog in

terjatev čim manjše. Preveliko zmanjšanje zalog pa poveča tveganje, da bo zalog zmanjkalo

(Pučko in Rozman, 2000).

50

Podatki, ki jih potrebujemo za izračun koeficienta obračanja zalog in trajanje enega obrata, so:

promet leta 2017: 17.000 € in zaloga: 3.620 kos;

promet leta 2018: 25.900 € in zaloga: 6.000 kos;

promet leta 2019: 29.500 € in zaloga: 7.300 kos.

Tabela 7.5: Letni izračuni obračanja obratnih sredstev

Koeficient

Leto

Koeficient

obračanja zalog

Trajanje

enega obrata

2017 5 77

2018 4 85

2019 4 90


Po izračunih koeficientov za hitrost obračanja obratnih sredstev rezultati iz Tabele 6.12

prikažejo sledeče stanje. V letu 2017 znaša koeficient obračanja zalog 5, trajanje enega obrata

pa 77 dni. Podjetje ima v zalogah stalno vezanih 3.620 kosov, kar pomeni, da je vsak

proizvod povprečno 77 dni v skladišču oziroma da se zaloga zamenja petkrat v letu 2017. V

letih 2018 in 2019 pa je vsak proizvod v posameznem letu v skladišču 85–90 dni oziroma se

zaloga zamenja štirikrat v posameznem letu. Če predpostavimo, da bo podjetje v dogovoru z

dobavitelji sklenilo dogovor za dobavni rok 15 dni, potem povprečno zaloga predolgo ostaja v

skladišču. Zaradi varnosti zaloge je primerno držati povprečno zalogo 25 dni. To bi zalogo v

letu 2017 zmanjšalo na 247 kosov za varno poslovanje, iz tega lahko izračunamo, da ima

podjetje 477 kosov zaloge preveč.

Plačilna sposobnost pomeni zmožnost pravočasno in brez zamud plačevati vse račune.

Skladno z 11. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in

prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je plačilna sposobnost sposobnost pravne ali fizične osebe

poravnati vse svoje finančne obveznosti, ko zapadejo. Zakon loči dve plačilni sposobnosti:

kratkoročna plačilna sposobnost – likvidnost,

dolgoročna plačilna sposobnost – solventnost.

Kratkoročna plačilna sposobnost pomeni pravočasno v določenem obdobju poravnati vse

svoje obveznosti. To pomeni, da ima podjetje v določenem krajšem obdobju zadostna

finančna sredstva, da sproti poravna svoje obveznosti. Dolgoročna plačilna sposobnost pa

pomeni trajno izpolnjevati finančne obveznosti ob njihovi zapadlosti. Odvisna je predvsem od

kapitalske strukture in dolgoročnega financiranja podjetja ter uspešnosti poslovanja. Če ima

zadosten obseg dolgoročnih virov financiranja, rečemo, da je podjetje doseglo kapitalsko

51

ustreznost in je dolgoročno plačilno sposobno (Finančni slovar, 2016). Najboljši pokazatelj

kratkoročne sposobnosti je ažuren izkaz denarnih tokov, kar je za zunanje uporabnike težko

dosegljiv podatek. Denarni tok, ki ga razumemo kot prejemek, se uporabi za pokrivanje

dospelih obveznosti, ki predstavljajo izdatke. Višja vrednost kazalnika pomeni, da denarni tok

v večji meri pokriva odhodke. Če je negativna, pa pomeni, da podjetje posluje z negativnim

denarnim tokom. Če so odhodki nič, pomeni, da podjetje posluje brez celotnih odhodkov.

Podjetje je v mirujočem stanju (Pučko in Rozman, 2000).

𝐾𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑎 𝑝𝑙𝑎č𝑖𝑙𝑛𝑎 𝑠𝑝𝑜𝑠𝑜𝑏𝑛𝑜𝑠𝑡 = 𝑐𝑒𝑙𝑜𝑡𝑛𝑖 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑖𝑧𝑖𝑑 + 𝑜𝑑𝑝𝑖𝑠𝑖 𝑣𝑟𝑒𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖

𝑐𝑒𝑙𝑜𝑡𝑛𝑖 𝑜𝑑ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖

Tabela 7.6: Izračun kratkoročne plačilne sposobnosti


Kratkoročna plačilna

sposobnost (kazalnik za

samostojne podjetnike)

Celoten poslovni izid + odpisi

vrednosti (amortizacija)/celotni

odhodki

0,65 0,64 0,65


Čista donosnost kapitala (ROE) nam pove, koliko čistega dobička ali izgube je ustvarjeno z

denarno enoto vloženega kapitala. Večja vrednost kazalnika pomeni boljšo uspešnost, lahko

pa boljši rezultat pomeni tudi večje tveganje na račun velikega zadolževanja. S stališča

lastnikov gospodarskih družb je čista dobičkonosnost kapitala najpomembnejši in eden

najpogosteje uporabljenih kazalnikov poslovne uspešnosti. Pojasnjuje, kako uspešno

poslovodstvo upravlja s premoženjem lastnikov. Pokaže, koliko čistega dobička je podjetje

doseglo na vsakih 100 € vloženega kapitala. Čista donosnost kapitala je odvisna od sestave

virov financiranja.

𝑅𝑂𝐸 = 100 ∗č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑑𝑜𝑏𝑖č𝑒𝑘

((𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙 𝑡𝑒𝑘𝑜č𝑒𝑔𝑎 𝑙𝑒𝑡𝑎+𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙 𝑝𝑟𝑒𝑡𝑒𝑘𝑙𝑒𝑔𝑎 𝑙𝑒𝑡𝑎)

2)

Tabela 7.7: Izračun donosnosti sredstev ROE


Čista donosnost

sredstev ROE

𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 − 𝑜𝑑ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎+𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎 𝑝𝑟𝑒𝑑ℎ𝑜𝑑𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑙𝑒𝑡𝑎

2

0,61 0,55 0,78


Večja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje. V primeru čiste izgube je vrednost

kazalnika negativna (Antera.si, 31. 8. 2016).

52

Iz izračuna lahko razberemo, da je vrednost kazalnika v tretjem letu najvišja in leta 2018

najnižja. Vse vrednosti so pozitivne, kar pomeni, da je poslovanje v vseh letih uspešno. Na

vsakih 100 € vloženega kapitala je podjetje v letu 2017 ustvarilo 0,61 % čistega dobička. V

letu 2018 je čisti dobiček najmanjši, 0,55 %, saj se v tem letu zaposli eno osebo. Leta 2019 pa

se čisti dobiček ponovno dvigne, in sicer na 0,78 %.

7.1 Omejitve analize

Dejstva, ki jih nismo upoštevali in bi se lahko ob realizaciji spremenili, so dodatni stroški ob

odprtju, daljši časovni obseg za urejanje dokumentacije, stroški, povezani z dobavljanjem

izdelkov, nedoseganje načrtovanega obsega prodaje, kar bi vplivalo na načrtovane rezultate.

Pri izračunih koeficientov so EBIT, EBITDA in koeficient gospodarnosti vedno pozitivni in

podjetje za vsa nadaljnja leta načrtuje dobiček in dobro poslovanje. Dejstvo, ki bi lahko

spremenilo realizacijo, je nedoseganje načrtovanega obsega prodaje, s tem zmanjšanje

prihodkov in podjetje bi leto lahko zaključilo s slabšim izidom, kakor je načrtovano. Pri

izračunu koeficienta obračanja zalog je bolje imeti manjšo zalogo, kakor je bilo prvotno

načrtovano. Optimalneje za podjetje je, da ima manj zalog, ki ostajajo dlje v skladišču in se

naročujejo večkrat letno. S tem zmanjšamo tveganje za prevelike vezave denarja v zalogah.

Treba pa je upoštevati dobavne roke dobaviteljev in morebitno povečanje naročila. Na

načrtovane rezultate bi lahko vplival tudi večji obseg naročil že v prvem letu zaposlovanja,

kar bi uredili z zaposlitvijo osebe že v prvem letu poslovanja in s tem povečali odhodke in

prihodke. Predvidevati je treba tudi vedno večjo konkurenco na trgu in dajati poudarek

izdelkom, ki so trenutno aktualni in bodo aktualni, da lahko z odlično, inovativno ponudbo in

dobro promocijo dosežemo bodoče stranke. Pri načrtovanju nismo upoštevali urejanja

dokumentacije in vodenja računovodstva, kar bi bil še dodaten strošek v poslovanju.

53

8 ZAKLJUČEK

V diplomski nalogi so predstavljena poglavja podjetništvo, poslovni proces, njegove prednosti

in slabosti. Nadaljuje se s poglavjem o elektronskem poslovanju in predstavitvijo spletne

trgovine. Največ poudarka namenjamo poglavju poslovni načrt podjetja, kjer so predstavljeni

poslovanje in začetki ustanovitve novega podjetja DariloIdeja. Na podlagi izdelanega

poslovnega načrta, bilanc stanja, finančnih analiz in poslovnega izida je razvidno, da je

ustanovitev takšnega podjetja smiselna in da bo podjetje uspešno. Tudi finančni kazalniki so

pozitivni, kar kaže na uspešnost poslovanja, dobro likvidnost. Pri koeficientu obračanja zalog

so dnevi vezave v naslednjih letih daljši, zato bi morali uskladiti in zmanjšati dneve vezave,

da zaloge ne ostajajo dlje v skladišču. Raziskava trga je pokazala, da je na trgu veliko

konkurence, vendar verjamemo v dobre možnosti široke ponudbe podjetja DariloIdeja, da

pridobi kupce, ki se bodo radi vračali z nadaljnjimi naročili.

Spletna stran in spletna trgovina bosta obsegali ponudbo izdelkov, predstavitve in objavljanje

aktualnih novic. Kritična tveganja podjetja DariloIdeja predstavljajo prevelika odvisnost od

dobaviteljev, pojav novega konkurenta, zmanjšanje kupne moči in gospodarska recesija. V

naslednjih letih je namen širiti krog naročnikov in zmanjšati tveganje glede odpovedi velikih

naročnikov z razpršitvijo naročil. Samostojna dejavnost je zastavljena dovolj široko, da se bo

lahko na različne načine nadomestil morebiten izpad naročil in dohodkov iz ene dejavnosti.

Ugotovili smo, da bi bilo bolje začeti z določenimi moduli in dejavnosti ne zastaviti preveč

široko, saj se lahko zgodi, da se povečajo zaloge in stroški. Predvsem pri izračunih je realneje

imeti manjšo zalogo in večkrat letno naročati, saj se s tem zmanjšuje tveganje prevelikih

vezav denarja v zalogah. Kot samostojni podjetnik moramo obvladovati vsa področja

poslovanja. Tveganje predstavlja npr. slabše poznavanje zakonodaje oz. spremembe

zakonodaje. Zato bo treba vložiti veliko časa v učenje in izobraževanje za pridobitev širšega

pogleda in se stalno seznanjati z vsemi tekočimi zadevami.

54

55

9 LITERATURA IN VIRI

1. AJPES.SI. FI-PO – Finančni podatki. Dostopno prek:

https://www.ajpes.si/fipo/Pojasnila_za_gd_2006.asp (20. 8. 2016).

2. ANTERA.SI. Kazalniki donosnosti. Dostopno prek: http://www.antera.si/kazalniki-

donosnosti (31. 8. 2016).

3. BELAK, JANKO, BIRCHER, BRUNO, BRATINA, BORUT, FILION, JACQUES

L., GLOGOVŠEK, JOŽE, HUNGENBERG, HARALD, IVANKO, ŠTEFAN,

KAJZER, ŠTEFAN, KAMISKE, F., KELLERWESSEL, PAUL, KNEZ R., JOŽICA,

KOKOTEC N., MAJDA, KOROŠEC, BOJANA, KROPFBERGER, DIETRICH,

MUGLER, JOSEF, PFOHL, HANS-CHRISTIAN, REBERNIK, MIROSLAV,

REPOVŽ, LEON, SENČAR, PETER, SENJUR, MARJAN in THOMMEN, JEAN-

PAUL (1993) Podjetništvo, politika podjetja in management. Maribor: Obzorja.

4. BOHINC, RADO in GERBEC, FRANCI (1991) Podjetniški vodič po predpisih: kaj

mora vedeti podjetnik, lastnik ali ustanovitelj novega podjetja o poslovanju podjetja.

Ljubljana: Gospodarski vestnik.

5. BORŠTNIK, BORUT (2016) Koliko znašajo prispevki za s. p.? Dostopno prek:

http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/prispevki-za-samostojne-

podjetnike-za-socialno-varnost?utm_source=mp-stats&utm_medium=mp-stats-

under&utm_campaign=mp-stats (26. 10. 2016).

6. BORŠTNIK, BORUT (2016) Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja.

Dostopno prek: http://mladipodjetnik.si/podjetniski koticek/racunovodstvo/oprostitev-

placila-prispevkov-ob-odprtju-podjetja (26. 10. 2016).

7. BONITETE.SI. Dostopno prek:

http://www.bonitete.si/bonitetece/files/metodologija_si_si.pdf (20. 8. 2016).

8. CASSAR, RAYMOND M. (2003) Kako pripraviti poslovni načrt. Ljubljana: PCMG-

Euro Info Center.

9. CENEJE.SI. Nakupovanje prek spleta v Sloveniji: primerjava nakupovalnih navad v

2014 in pogled v prihodnost. Dostopno prek: https://www.ceneje.si/Novica/6286/

nakupovanje-prek-spleta-v-sloveniji-primerjava-nakupovalnih-navad-v-2014-in-

pogled-v-prihodnost (1. 7. 2016).

10. FINANČNI SLOVAR. Plačilna sposobnost. Dostopno prek:

http://www.financnislovar.com/definicije/placilna-sposobnost.html (20. 8. 2016).

56

57

11. GRADIŠAR, MIRO, JAKLIČ, JURIJ in TURK, TOMAŽ (2007) Osnove poslovne

informatike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

12. HANKE, JOHANN C. (2001) Spletne strani in HTML. Šempeter pri Gorici: Flamingo

založba, d. o. o.

13. HOČEVAR, MARKO (1993) Računovodstvo za podjetnike. V: BERGINC,

JORDAN, GABRIJELČIČ, LUČKA, GLAS, MIROSLAV, JUHART, MIHA,

PŠENIČNY, VILJEM, PUHARIČ, KREŠIMIR, ŠUC, SILVA in VIDIC, FRANCI.

Razvijanje podjetniških idej. Bohinjsko jezero: GEA College, str. 5.6–5.10.

14. JERMAN B., BORKA, KLOBUČAR, TOMAŽ, PERŠE, ZORAN in

NEDELJKOVIĆ, DRAGAN (2001) Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

15. KOVAČIČ, ANDREJ, GROZNIK, ALEŠ in RIBIČ, MIROSLAV (2005) Temelji

elektronskega poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

16. KERN, MONIKA (2016) Minimalni prispevki za s. p. in za zaposlenega. Dostopno

prek: http://data.si/blog/2016/06/16/minimalni-prispevki-za-sp-in-za-zaposlene (26.

10. 2016).

17. MAKAROVIČ, BOŠTJAN, MOŽINA, DAMJAN, MEŽNAR, ŠPELA, BIZJAK,

DOMEN, BOGATAJ, MAJA in KLEMENČIČ, GORAN (2003) Internet in pravo.

Ljubljana: Pravna fakulteta.

18. MLADI PODJETNIK. Prednosti in slabosti e-poslovanja. Dostopno prek:

http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/prednosti-in-slabosti-e-poslovanja

(1. 7. 2016).

19. MOSS. Mesto nakupa – spletna trgovina! Dostopno prek: http://www.moss-

soz.si/si/novice/9835/detail.html (1. 7. 2016).

20. NAHTIGAL, FRANCI (2010) Elektronsko poslovanje: gradivo za 2. letnik. Ljubljana:

Založnik IRC. Dostopno prek: http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_

dokumenti/Elektronsko_poslovanje-Nahtigal.pdf (1. 7. 2016).

21. NASVET. Nakupovanje daril prek spleta. Dostopno prek:

www.nasvet.com/nakupovanje-daril/ (1. 7. 2016).

22. PREŠEREN, SAŠA (2006) Poslovna informatika in internet za podjetnike in

managerje – e-poslovanje, e-trgovanje, e-plačevanje, e-podpis, e-zaščita, m-storitve.

Ljubljana: samozaložba.

58

59

23. PŠENIČNY, VILJEM, BERGINC, JORDAN, LETONJA, MARINA, PAVLIN,

IGOR, VADNJAL, JAKA in ŽIŽEK, JAN (2000) Podjetništvo, podjetnik, podjetniška

priložnost, podjetniški proces in podjem. Portorož: Visoka strokovna šola za

podjetništvo.

24. PUČKO, DANIJEL in ROZMAN, RUDI (2000) Ekonomika in organizacija podjetja.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

25. REBERNIK, MIROSLAV (1994) Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski

vestnik.

26. REBERNIK, MIROSLAV in REPOVŽ, LEON (2000) Od ideje do denarja:

podjetniški proces. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

27. RUZZIER, MITJA, ANTONČIČ, BOŠTJAN, BRATKOVIČ K., TINA in HISRICH,

ROBERT D. (2008) Podjetništvo. Koper: Društvo za akademske in aplikativne

raziskave.

28. SKD. Klasifikacije. Dostopno prek:

http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/metode-in-klasifikacije/klasifikacije (25.

7. 2016).

29. SPLETNA VARNOST JE ODVISNA OD VAS SAMIH (2011) Spletna varnost.

Dostopno prek: https://www.ujp.gov.si/DocDir/Zgibanka_varnost.pdf (20.9.2016).

30. SSKJ. Dostopno prek: http://sskj.si/ (1. 7. 2016).

31. STANDARDNA KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI 2008 (2010) Klasifikacije.

Dostopno prek: http://www.stat.si/dokument/1209/skd.pdf (25. 7. 2016).

32. STUTELY, RICHARD (1995) Uspešen poslovni načrt. Ljubljana: Primath.

33. ŠTRANCAR, MATJAŽ (2001) Nakupovanje v internetu. Izola: Desk.

34. TOPLIŠEK, JANEZ (1998) Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis.

35. TRGOVINE.NET. Imenik slovenskih spletnih trgovin. Dostopno prek:

http://www.trgovine.net/?c=15 (1. 7. 2016).

36. WIKIPEDIA. Ebitda. Dostopno prek: https://sl.wikipedia.org/wiki/EBITDA (20. 8.

2016).

37. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju (ZFPPIPP). Uradni list Republike Slovenije 13/14, 10/15 – popr., 27/16,

31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US in 63/16 – ZD-C. Dostopno prek:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4735 (20. 8. 2016).

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-0361






60

61

38. Zakon o podjetjih (ZPod). Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89 – popr., 40/89, 46/90,

61/90, Uradni list Republike Slovenije 10/91, 55/92 – ZLPPC in 30/93 – ZGD.

Dostopno prek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1877 (20. 7.

2016).

Documents

D I P L O M S K A N A L O G Adk.fis.unm.si/dip/UN_2017_Katja_Rucman.pdf · fakulteta za informacijske Študije v novem mestu d i p l o m s k a n a l o g a univerzitetnega Študijskega