Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER
Vesna Podkrajšek
NEREGULARNE MIGRACIJE – MED ZAKONODAJO IN PRAKSO
DIPLOMSKO DELO
Koper, 2009
�
2
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER
Vesna Podkrajšek
NEREGULARNE MIGRACIJE – MED ZAKONODAJO IN PRAKSO
DIPLOMSKO DELO
MENTORICA: Doc. dr. Karmen Medica
ŠTUDIJSKI PROGRAM: Kulturni študiji in antropologija
KOPER, 2009
�
3
IZVLE�EK
Migracijska politika Republike Slovenije se je za�ela konstituirati v letu 1992. To
obdobje je zahtevalo hitre odzive na prihod velikega števila iskalcev1 zato�iš�a. Takrat
so bile sprejete za�asne rešitve zagotovitve statusa beguncem, sama politika pa se je
skozi leta izpopolnjevala. Velik vpliv nanjo so imele mednarodne pogodbe, katere je
Republika Slovenija ali ratificirala ali pa upoštevala pri kreiranju zakonov. V migracijski
politiki Slovenije se je s�asoma izgubila nit med teoreti�nim zapisom zakonov in
njihovo prakti�no izvedbo na terenu. Razhajanje med zakonodajo in prakso na podro�ju
neregularnih migracij je ponazorjeno s pregledom zakonodaje s podro�ja migracij,
statisti�no raziskavo dejanskega stanja neregularnih migracij ter spremljanjem dela
slovenskih policistov. Ob zaostrovanju mejnih režimov in vedno težjimi pogoji
prehajanja državne meje se �edalje bolj poudarja varnostno vprašanje, in sicer
zagotavljanje maksimalne varnosti in zaš�ite pred tujci – potencialnimi teroristi. Komur
že uspe prebiti zid trdnjave Evrope, se soo�i z birokratsko vojno, katere zmagovalci so le
redki sre�neži. V �akanju na izid pa je njihovo bivanje v Sloveniji leta 2009 še vedno na
meji kršenja �lovekovih pravic.
Klju�ne besede: migracijska politika, iskalci zato�iš�a, begunci, neregularne migracije.
1 Uporabljeni izrazi v diplomskem delu, ki so zapisani v moški slovni�ni obliki in ozna�ujejo širšo populacijo (prebežniki, neregularni migranti, prosilci za mednarodno zaš�ito ipd.), veljajo tako za moške kot ženske.
�
4
ABSTRACT
The beginning of migratory policy of Republic of Slovenia is dated back in year
1992. In that era the demands for ad-hock solutions in migratory policy had risen with
the arrival of large number of asylum seekers and refugees. The ad-hock solutions had
been launched to ensure refugee status; however the development of migratory policy
had just begun and was making progress trough years. Several ratified or partly
considered international treaties and conventions had great influence on Slovenian
migratory policy. The line between theoretical policy and practical work disappeared.
Discrepancy between legislation and it’s practical use in the field of iregular migration is
being presented trough migratory legislation, statistical research of iregular migration
and work of Slovenian police officers. As a result of stricter security policies border
crossing became harder, with these policies the state tried to ensure maximum security
from strangers or potential terrorists. Whoever manages to break trough the fortress
Europe is facing bureaucratic war in which only a few survive. While waiting for
response their staying in Slovenia in 2009 is still on the verge of violating human rights.
Key words: migratory policy, asylum seeker, refugee, irregular migration.
�
5
IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela
Spodaj podpisani/-a Vesna Podkrajšek, z vpisno številko 92022035, vpisan/-a na
študijski program Kulturni študiji in antropologija, rojen/-a 23.02.1984 v kraju Celju,
sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom:
NEREGULARNE MIGRACIJE – MED ZAKONODAJO IN PRAKSO.
S svojim podpisom zagotavljam, da je predloženo diplomsko delo izklju�no
rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela. Prav tako se zavedam, da je predstavljanje
tujih del kot mojih lastnih kaznivo po zakonu.
V Kopru, dne_________________ Podpis avtorja/-ice:______________________
�
6
KAZALO IZVLE�EK......................................................................................................................... 3
ABSTRACT........................................................................................................................ 4
IZJAVA O AVTORSTVU ................................................................................................. 5
KAZALO ............................................................................................................................ 6
1. UVOD......................................................................................................................... 8
1.1. Predmet prou�evanja........................................................................................ 11
1.2. Delovne hipoteze ............................................................................................. 12
1.3. Struktura diplomske naloge ............................................................................. 12
1.4. Metodologija dela ............................................................................................ 13
2. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED MIGRACIJ............................................... 15
3. DEFINICIJE IN DILEME POIMENOVANJA NEREGULARNIH MIGRACIJ ... 22
3.1. Termini, ki se sicer uporabljajo na podro�ju migracijskih politik ................... 24
4. NA SPLOŠNO O NEREGULARNIH MIGRACIJAH V SLOVENIJI ................... 29
5. PREGLED FREKVENTNOSTI NEREGULARNIH MIGRACIJ V SLOVENIJI.. 33
5.1. Pregled neregularnih prestopov meje Republike Slovenije od leta 1995 do
2008 33
6. STRUKTURA IMIGRANTOV................................................................................ 45
6.1 Zaposlitvena struktura imigrantov: .................................................................. 46
7. ORGANIZACIJE V SLOVENIJI, KI SE UKVARJAJO S PROBLEMATIKO
NEREGULARNIH MIGRACIJ ....................................................................................... 48
7.1. Ustanova konzorcij Živa.................................................................................. 48
7.2. Slovenska filantropija: združenje za promocijo prostovoljstva....................... 49
7.2.1. Center za psihosocialno pomo� beguncem .............................................. 49
7.3. Društvo Mozaik – Društvo otrok ..................................................................... 49
7.4. Fundacija GEA 2000 ....................................................................................... 50
7.5. Mednarodno društvo Jesuit refugee service – Europe, Jezuitska služba za
begunce – Evropa......................................................................................................... 50
�
7
7.6. Društvo Klju�, center za boj proti trgovini z ljudmi........................................ 51
8. VLADNE ORGANIZACIJE, KI SE UKARJAJO S PROBLEMATIKO
NEREGULARNIH MIGRACIJ ....................................................................................... 52
8.1. Direktorat za migracije in integracijo .............................................................. 52
9. DELO POLICIJE...................................................................................................... 54
9.1. Šolanje mejnih stražnikov................................................................................ 55
9.2. Primer iz prakse ............................................................................................... 57
9.2.1 Intervju..................................................................................................... 57
10. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE ZAKONODAJE NA PODRO�JU
MIGRACIJSKE POLITIKE ............................................................................................. 64
11. ZAKONI REPUBLIKE SLOVENIJE, KI VKLJU�UJEJO NEREGULARNE
MIGRANTE IN PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠ�ITO ...................................... 67
11.1. Zakon o mednarodni zaš�iti ............................................................................. 68
11.2. Zakon o osnovni šoli........................................................................................ 71
12. STANJE NA PODRO�JU PODELJEVANJA MEDNARODNE ZAŠ�ITE V
REPUBLIKI SLOVENIJI................................................................................................. 73
12.2. Nevzdržne razmere prosilcev za azil ............................................................... 74
13. ZAKLJU�EK ........................................................................................................... 77
14. VIRI IN LITERATURA........................................................................................... 83
15. SEZNAM GRAFOV, TABEL IN SLIK................................................................... 87
16. PRILOGA ................................................................................................................. 88
Priloga št. 1: E-korespodenca z F. Janžekovi� z dne 16. 9. 2009 ................................ 88
�
8
1. UVOD
Kdaj so se migracije za�ele, bi težko rekli, saj je takšen mejnik ravno tako težko
postaviti kakor mejnik, koliko je staro �loveštvo. Težnja po preseljevanju je sestavni del,
v kon�ni fazi ne le �loveka, temve� vseh živih bitij. Ta težnja ima podlago predvsem v
želji po preživetju. Za�etnemu preseljevanju na rodovitnejša podro�ja in podro�ja z
ugodnejšo klimo se je z razvojem civilizacij pridružilo še ve� dejavnikov preseljevanja,
kot so: beg pred plenilskimi pohodi zavojevalcev, preseljevanje v mesta, izboljševanje
ekonomskega položaja, beg zaradi nasprotujo�ih politi�nih interesov, beg zaradi vojn,
genocida ipd.
Po posameznih podro�jih so se pojavljale diverzitete v oblikah migracij, a ideja je
ostajala ista: želja po boljšem življenju oz. po preživetju.
Migracije sezonskih delavcev ali t. i. pridobitne migracije so migracije
sodobnejšega datuma. Znatno so prispevale k oblikovanju Evrope, Evropskih držav in
mejnih režimov znotraj in zunaj Evrope. Pridobitne migracije so temeljile na migriranju
posameznikov za zaslužkom. V migriranje so po ve�ini bili prisiljeni posamezniki, �lani
ve�jih gospodinjstev, ki so šli »s trebuhom za kruhom« v svet. Bodisi le na sosednjo
kmetijo kot pastirji ali pestrne2, kot vajenci v sosednja mesta, krošnjarji z doma�imi
izdelki, kot del potujo�ih delovnih skupin ali pa so migrirali na daljše razdalje, se
priu�ili poklica in ostali v tujini. Migrirali so odrasli in otroci, moški in ženske (Bade,
2005).
Mednarodne migracije v države Zahodne Evrope so se za�ele v drugi polovici
dvajsetega stoletja. Delavci iz Južne Evrope, ki je bila bogata z delovno silo (Italija,
Španija, Portugalska in Gr�ija), so odhajali na delo na sever in zahod, v države z veliko
kapitala, a s pomanjkanjem delovne sile (Nem�ija, Francija, Belgija, Nizozemska,
Švedska). Posebnost teh migracij je bila, da so prvi� odhajali migranti z obširnih
2 Poznani so bili »Schwabenkinder« iz Tirolske in Vorarlberga. Prav tako so poznani »ticinski« dimnikar�ki (Bade, 2005).
�
9
kmetijskih obmo�ij na obmo�ja z manj obdelovalnimi površinami. Zna�ilnost teh
migracij pa je tudi pojav za�asnih migrantov – »gastarbeiter«3, saj je bilo od migrantov
pri�akovano, da se bodo vrnili v svojo izvorno državo, ko v državi, kjer so opravljali
delo, ne bo ve� ekonomskih pogojev, ki so pogojevali potrebo po njihovem prihodu v
državo. Seveda se ta teorija ni obnesla v praksi, saj so priseljeni delavci ostali v državi
gostiteljici, si tam ustvarili domove, družine. Moškim, ki so pustili doma družine, so se
le te s�asoma pridružile v državi gostiteljici, ki je postala njihov novi dom. Kot odgovor
na ta pojav so se sredi 70-ih let države za�ele posluževati restriktivnejših politik
priseljevanja (Massey, 1998). Države so razvile razli�ne politike vklju�evanja in
migracijske politike, jasno pa se je za�elo kazati soglasje držav do razli�nih omejevalnih
ukrepov preseljevanja. Tako se je zgodilo rojstvo »Trdnjave Evrope« (Bade, 2005, 353).
Kot odgovor na restriktivnejše politike priseljevanja je sledilo pove�anje neregularnih
migracij iz revnejših, a z delovno silo bogatih držav, v bogatejše države s
primanjkljajem delovne sile.
Na tem mestu je pomembno poudariti, da je skozi celotno diplomsko delo
uporabljen izraz neregularne migracije. V prvi vrsti zato, ker menim, da s takšnim
poimenovanjem delam še najmanjšo krivico osebam, ki so prisiljene migrirati zaradi
lastne varnosti ali zaradi ekonomske stiske. Splošno razširjeno poimenovanje je ilegalne
migracije, ilegalni migranti ali v žargonu policistov kar »ilegalci«4. Za rabo izraza
ilegalne migracije, se je v svojem �lanku »Sodobne migracije in dileme varnosti«
odlo�ila Medica. Po njenem mnenju je samo dejanje ilegalno (nedovoljeno prehajanje
3 Sredi 50-ih let prejšnjega stoletja je Nemška vlada s pomo�jo svojih pisarn v Mediteranskih državah (Bundesanstalt für arbeit, krajše BfA) za�ela rekrutirat tujo delovno silo za delo v industriji in masovni proizvodnji. Delavci so prihajali iz Italije, Španije, Gr�ije, Tur�ije, Maroka in takratne Jugoslavije. Leta 1956 je bilo v Nem�iji 95.000 tujih delavcev, leta 1966 1.3 milijona, leta 1973 pa je število delavcev naraslo na 2.6 milijona. Tuji delavci v Nem�iji so bili le trenutna delovna sila, ki se jih je zlahka rekrutiralo, izkoriš�alo in poslalo nazaj v izvorne države, glede na želje delodajalcev. Migranti so potrebovali za bivanje v Nem�iji dovoljenje za bivanje in delovno dovoljenje. Dovoljenja so veljala za krajša �asovna obdobja, za dolo�ena dela in dolo�ena obmo�ja. Ta dovoljenja so lahko bila tudi hitro odvzeta iz razli�nih razlogov. Ni se vzpodbujalo priseljevanje ožjih sorodnikov, �esar pa država tudi ni mogla popolnoma prepre�iti. Tuji delavci so s pomo�jo svojih delodajalcev priskrbeli delo tudi svojim zakonskim partnerjem, in s�asoma so se jim v Nem�iji rodili otroci. Zvezna vlada je 1973 zaustavila rekrutiranje novih delavcev, razlog je bila “oljna kriza” in dejstvo, da so se za�asne migracije spremenile v trajne naselitve (Castles, 2003, 72). 4 V pogovoru s policisti, ki delajo v skupini za varovanje državne meje, sem zasledila, da prebežnike pogostokrat nazivajo z “ilegalci”.
�
10
državne meje je velik prekršek), medtem ko oseba ne more biti ilegalna, nevidna,
izbrisana (Medica, 2007). Pa vendar je takšno poimenovanje realno in splošno
razširjeno. V rabi so še poimenovanja kot so nedovoljene, nezakonite, nedokumentirane
migracije. Resni�no gre za migracije, ki so nedovoljene, ki so proti zakonite, težje pa bi
uporabljala izraz nedokumentirane5, glede na to, da je v diplomskem delu uporabljena
statistika, ki je pridobljena zgolj s pomo�jo dokumentiranih neregularnih migracij.
Nedokumentirane migracije bi le stežka preu�evala, ker so v kon�ni fazi
nedokumentirane, nezapisane, v trenutku, ko bi jih zapisala in poskusila interpretirati
pojav, bi postale dokumentirane, pa vendar bi še vedno bile neregularne. Izraz
neregularne opozarja, da gre za migracije, ki so nekonvencionalne, gredo mimo
ustaljenih postopkov migriranja, so nenavadne. Izraz opominja na regulativo, torej kar se
sme in kaj je pri�akovano ter kaj se ne sme in kaj je nedovoljeno, pa vendar puš�a obstoj
posamezniku in posameznici, ki sta v procesu neregularna migranta, torej oseba, ki je na
nedovoljen6 na�in pre�kala državno mejo in zato še ni nujno kriminalizirana ali še huje,
izbrisana oz. da ne bi obstajala.
Migracije sezonskih delavcev in delavcev v gradbeništvu ter podobnih storitvenih
dejavnostih so aktualne še danes. Po ve�ini odrasli moški7 migrirajo iz držav Vzhodne
Evrope (Albanija, Makedonija, Kosovo, Bosna in Hercegovina …) v države Zahodne
Evrope (Slovenija, Italija, Avstrija, Nem�ija ...). Ve�inoma gre za ekonomske migrante.
Nanje odlo�ilno vplivajo dejavniki potiska v državah izvora in dejavniki privla�nosti v
ciljnih državah. Znotraj teoreti�nih obdelav dejavnikov potiska in privla�nosti se je
izoblikovalo ve� teorij z mikroekonomskega in makroekonomskega stališ�a, in sicer,
kako migracije vplivajo na posamezna gospodinjstva in kako migracije v širšem smislu
vplivajo na razvoj gospodarstva držav. Push – Pull dejavniki so tisti, ki v veliki meri
vplivajo na odlo�itev posameznika in posameznice oz. njune skupnosti za migracijo
(Massey, 1998). Push – Pull oziroma dejavniki privla�nosti v ciljni državi in dejavniki
5 Izraz nedokumentirane migracije se po besedah doc. dr. Karmen Medica pojavljajo na podro�ju ZDA. 6 Prav tako bi stežka uporabila izraz “nedovoljen” migrant. 7 Po besedah informanta - policista je med neregularnimi migranti na podro�ju Slovenije na splošno delež žensk manjši, po ve�ini se pojavljajo kot �lanice družin v migriranju. Globalno gledano pa danes vse bolj izstopajo migracije ženske delovne sile v države Zahoda. Ženska populacija predstavlja danes ve� kot polovico vseh migrantov in glavno delovno silo (Medica, 2007, 127).
�
11
potiska v izvorni državi, ki se pojavljajo v nekaterih teorijah, so ekskluzivno ekonomske
narave, natan�neje mikroekonomske narave. Push – Pull teorijo je zastavil Brinley
Thomas (1973), v raziskavi transatlantskih migracij industrijske dobe. Opazil je
medsebojni vpliv med Veliko Britanijo in ZDA. Ko so se na eni strani Atlantika slabšale
ekonomske razmere in s tem producirale Push dejavnike, so boljše ekonomske razmere
na drugi strani Atlantika producirale Pull dejavnike in s tem privabile trume migrantov
in migrantk z nasprotne strani Atlantika8 (Massey, 1998).
V post-industrijski dobi je sledila ekonomska marginalizacija migrantov ter
dejstvo, da imigranti niso ve� zaželeni, navkljub velikemu povpraševanju delovnega trga
po njihovi delovni sili. �eprav so bili v preteklosti nujen faktor za industrializacijo, se
danes percepirajo le še kot socialni in politi�ni problem.9 Tako so migracije, ki so sicer
naraven in obi�ajen �loveški pojav, postale eden od glavnih problemov evropskih vlad
(Medica, 2007, 130).
1.1. Predmet prou�evanja
Predmet prou�evanja diplomske naloge so neregularne migracije. Predvsem se
bom osredoto�ila na odstopanja med zakonodajo Republike Slovenije in prakso s
podro�ja neregularnih migracij. Poleg razjasnitve samega poimenovanja neregularnih
migracij, odstopanja v obravnavi neregularnih migracij s strani razli�nih inštitucij, se
bom posvetila predstavitvi realne slike stanja neregularnih migracij, na�inu obravnave
neregularnih migrantov in migrantk ter postopku pridobitve dovoljenja za prebivanje v
Republiki Sloveniji.
8 Sodobni Push dejavniki vse mo�neje presegajo tradicionalna povpraševanja po delovni sili v postindustrijskih družbah (Massey, 1998, 12–13 v: Medica, 2007, 125) . 9 Massey, 1998.
�
12
1.2. Delovne hipoteze
Izhajala bom iz hipotez:
1. Izvajanje zakonodaje na terenu je že tako avtomatizirano, da ne dopuš�a širše
interpretacije zakona, s �imer ukaluplja posamezne neregularne migrante in migrantke le
v profil ilegalnih migrantov in jih s tem etiketira kot zlo�ince, posledi�no se z njimi v
nadaljnjih postopkih ravna kot z zlo�inci.
2. Zaradi �edalje boljše opremljenosti Slovenske policije je na podro�ju državne
meje Republike Slovenije z Republiko Hrvaško zajetih ve� neregularnih migrantov in
migrantk, ki pa se jih na podlagi bilateralnega sporazuma vra�a v Republiko Hrvaško. S
tem se manjša število prosilcev in prosilk za azil. Zaradi hitrega postopka so
neregularnim migrantom in migrantkam kršene pravice, saj jim le-te niso v zadostni
meri predstavljene.
1.3. Struktura diplomske naloge
Diplomsko delo je sestavljeno iz povzetka, uvoda, glavnega besedila, zaklju�ka,
seznama literature in seznama tabel ter grafov. V povzetku je kratko predstavljeno
diplomsko delo. V uvodu je na kratko na splošno predstavljeno stanje, zgodovina in
teoreti�ne osnove migracij, namen diplomske naloge, struktura ter cilji. Nadalje je
glavno besedilo razdeljeno v tri sklope. V prvem sklopu je tehni�no razdelana slovni�na,
zakonska in družboslovna razjasnitev poimenovanja neregularnih migracij, v drugem je
predstavljeno stanje neregularnih migracij v Sloveniji, v tretjem pa je predstavljeno delo
policije, šolanje policistov, ki so posebej usposobljeni za varovanje državne meje in
zakonodaja, po kateri se delo policije orientira.
V zaklju�ku sledi odgovor na zastavljene hipoteze, poudarjeni so problemati�ni
deli zakonodaje, ki se v praksi ne odražajo ravno najbolje, in podani predlogi za možne
rešitve in odpravo nepravilnosti v obravnavi neregularnih migrantov in migrantk.
�
13
V zaklju�nem del diplomske naloge sta zapisana seznam literature ter seznam
tabel in grafov.
1.4. Metodologija dela
Za raziskavo marginaliziranih skupin je zna�ilno prepletanje kvantitativnih
rezultatov anketne analize z življenjskimi zgodbami, izkušnjami in refleksijami s terena.
Pomanjkljivost kvantitativnih metod namre� je, da posameznika reducirajo na enoto in
determinirajo odgovore z vnaprej pripravljenimi merskimi lestvicami, ne zajemajo pa
družbene kompleksnosti (Pajnik, 2001, 19). Kvalitativne metode omogo�ajo širši in
globlji pogled v skupino. Skozi celotno delo bom skušala prepletati kvantitativno in
kvalitativno metodo. Temelje diplomske naloge bom osnovala na teoriji po ve�ini iz
bibliografije, manjši del pa tudi iz elektronskih virov. Na elektronske vire se bom
zanašala predvsem pri kvalitativni metodi, s pomo�jo katere bom poskušala prikazati
statisti�no sliko stanja neregularnih migracij; delež neregularnih migracij in predvsem
njihovo kompleksnost po sestavi glede na starost, spol, državljanstvo itd. neregularnih
migrantov.
Ker bi rada s svojo diplomsko nalogo problematiko neregularnih migracij �ustveno
obarvala, prisilila bralca in bralko, da na migranta in migrantko ne gledata zgolj kot na
statisti�no postavko in ekonomski, socialni ter gospodarski problem, temve� kot na
so�loveka v stiski, bom vklju�ila osebne zgodbe in intervjuje tako s strani migrantov kot
tudi s strani mož postave.
V diplomskem delu bom skušala predstaviti, kakšno je stanje neregularnih
migracij v Sloveniji, in sicer: kako problematiko rešuje zakonodaja in kako se dejansko
odvija zakonodaja v praksi, na terenu.
Predvsem bi rada opozorila na odstopanja, ki se pojavljajo v praksi pri
uresni�evanju zakonodaje. Skušala bom ugotoviti ali do tovrstnih odstopanj prihaja
zaradi napa�nega tolma�enja zakona, avtomatiziranosti postopkov, naveli�anosti uradnih
oseb ali �esa drugega.
Smoter pri�ujo�ega teksta bo torej v prvi vrsti opozoriti na nepravilnosti pri
obravnavi neregularnih migrantov in migrantk, kje do teh nepravilnosti prihaja in podati
�
14
možne rešitve. Tema se mi zdi pomembna, saj posega na podro�je kršenja �lovekovih
pravic, do �esar pa v razvitem svetu, kjer se Slovenija znotraj EU in »Schengena«
nahaja, ne bi smelo prihajati.
�
15
2. KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED MIGRACIJ
Glede na to, da je država Slovenija znatno modernejšega datuma, saj njena
zgodovina sega samo do leta 1991, bi težko razpredala o daljši zgodovini migracijske
politike. Prvo sre�anje Republike Slovenije z migracijsko problematiko je bilo po
osamosvojitvi leta 1992. Država se je takrat soo�ila z množi�nim prihodom iskalcev
zato�iš�a iz Bosne in Hercegovine (BiH). Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo sredi leta
1992 �ez 70.00010 (�ebron, 2002, 20). Za takšno koli�ino ljudi je bil pomemben hiter in
u�inkovit na�in rešitve statusa iskalcev za�asnega zato�iš�a. Za�asna rešitev je bila
uvedba de-facto režima za�asnega zato�iš�a pod okriljem civilne zaš�ite, Rde�ega križa
RS in novo ustanovljenega vladnega Urada RS za priseljevanje in begunce ter Visokega
komisariata Združenih narodov za begunce (UNCHR). Po Daytonskem sporazumu se je
leta 1995 registriralo 21.000 beguncev. Marca 1997 je bil sprejet Zakon o za�asnem
zato�iš�u. Na podlagi tega zakona je pridobilo status begunca z za�asnim zato�iš�em
približno 5.000 oseb iz BiH, preostali so se takrat že vrnili v izvorno državo ali pa so
odšli v tretje države. Leta 2002 je država z novelo zakona o za�asnem zato�iš�u
dolo�ila, da prenehajo razlogi za za�asno zato�iš�e za begunce iz obmo�ij nekdanje
Jugoslavije (Dobovi�nik, 2005).
Po prvem valu beguncev iz leta 1992 se država ni ve� soo�ila s tako množi�nim
prihodom iskalcev zato�iš�a. Glede na strateško umeš�enost ozemlja je Republika
Slovenija pogostokrat ali ciljna država ali tranzitna država neregularnim migrantom na
poti v Zahodno Evropo. �ez Slovenijo poteka t. i. Balkanska pot, po kateri Mednarodne
organizirane kriminalne združbe tihotapijo orožje, prepovedane droge, ljudi itd. Zato je
še toliko bolj pomembna dodelana politika na podro�ju neregularnih migracij in urejen
status iskalcev za�asnega zato�iš�a. Zakonsko naj bi bilo vse omenjeno urejeno, v praksi
pa pri�ajo posamezni primeri o pomanjkljivostih v zakonih in uradnih postopkih, ki se
lahko vle�ejo tudi leta. �
10 Nekateri viri to številko ostro kritizirajo in zatrjujejo, da je v Slovenijo v letu 1992 prebežalo okoli 54.000 beguncev.
�
16
Zaradi delno nedore�ene zakonodaje v preteklosti so bili tujci deležni ugodnega
obravnavanja. Kot prosilci za azil so se lahko (po potrebni zdravstveni in socialni
oskrbi) povsem svobodno gibali. Organizatorji prebegov so brez tveganja prepeljali tujce
do meje z Italijo in jih tam samo napotili preko državne meje. Italijanski varnostni
organi so tujcem, ki so nedovoljeno prestopili Italijansko državno mejo, naložili, da v
dolo�enem roku sami zapustijo republiko Italijo. Iz prakse ni znanih primerov, da bi se
tujci, ki so nedovoljeno prišli v Italijo, prostovoljno vra�ali v Slovenijo. Po spremembah
zakonodaje in restriktivnejšem pristopu do vprašanja azila so se zaostrili postopki
pridobitve azila.
V slovenski policiji so zaradi vse pogostejših prehodov državne meje delno
spremenili koncept dela na državni meji. Z ustreznimi ukrepi (uporaba termovizije,
konjenice, helikopterjev in psov za sledenje) so dosegli, da je bilo bistveno ve�je število
tujcev prijetih v neposredni bližini državne meje. V skladu z bilateralnimi dogovori o
takojšnjem vra�anju prijetih tujcev, ki so neregularno pre�kali mejo, nazaj v sosednje
države, iz katerih so pripotovali (Madžarska in Hrvaška) v Slovenijo, jim je omogo�ilo
vrniti celo ve� kot 50 % vseh prijetih tujcev (URL vir: www.mnz.si, april 2005).11
V tovrstnih primerih je šlo za hitre postopke, kjer je popisu tujcev na policijski
postaji ob pomo�i uradnih prevajalcev sledila takojšnja deportacija v državo, iz katere so
neregularno pripotovali v Slovenijo (Hrvaška, Madžarska).
O daljši zgodovini migracij je mogo�e govoriti izven meja države Slovenije,
predvsem v smislu �asa pred osamosvojitvijo in ustanovitvijo države Slovenije, kjer pa
so bili tudi Slovenci prisotni v ve�jih migracijskih tokovih, ki so vodili izven Evrope v
ZDA, Argentino, Avstralijo ipd.. �e pogledamo na pojav migracij, ne le neregularnih
migracij, v širšem zgodovinskem in geografskem smislu, sovpadajo specifi�ni
migracijski pojavi s posebnostmi dolo�enega zgodovinskega obdobja. Na podlagi tega J.
Bade predstavi zgodovino migracij s pomo�jo štirih dob:
Trgovska doba je zaznamovala obdobje med letoma 1500 in 1800. Zanjo so bili
zna�ilni kolonizacijski tokovi, ki so vodili izven Evrope. Zaslužna je bila za ekonomi�no 11 Ve� informacij na to temo, je mogo�e dobiti na internetnem naslovu MNZ (2005, april):http://www.mnz.si/si/upl/gl_novin/min_konf/ilegalnemigracije_SI_datoteke/frame.htm)
�
17
rast pod trgovskim kapitalizmom. V tem obdobju so Evropejci poselili dobršen del obeh
Amerik, Afrike, Azije in Oceanije.
Pojavili so se štirje razredi emigrantov; agrarni naseljenci, administratorji,
ustanovitelji plantaž ter obsojeni migranti, ki so bili izgnani zaradi prestajanja kazni.
Zaradi potreb po plantažnih delavcih so prisilno importirali 10 milijonov afriških
sužnjev v Ameriko. Migracije Evropejcev in Afri�anov so radikalno spremenile etni�no
kompozicijo Novega sveta.
Industrijska doba je trajala od leta 1800 do leta 1925. V tem obdobju je 48
milijonov ljudi zapustilo industrializirane države Evrope v iskanju novega življenja v
obeh Amerikah in Oceaniji. 85 odstotkov migrantov je odšlo v Argentino, Avstralijo,
Kanado, Novo Zelandijo ali ZDA. Migranti so prihajali ve�inoma iz Britanije, Italije,
Norveške, Portugalske, Španije in Švedske. Obdobje velikega preseljevanja je usahnilo z
izbruhom 1. sv. vojne.
Doba omejenih migracij se je razprostirala med letoma 1925 in1960. Obdobje so
zaznamovali restriktivni imigracijski zakoni ZDA. Leta 1929 je velika gospodarska kriza
prekinila vse mednarodne migracije, bilo je le nekaj povratnih migracij. V �asu 2. sv.
vojne (1940) so prevladovale migracije beguncev in priseljencev, ki se niso navezovale
na ekonomsko rast in razvoj.
Postindustrijske migracije od 1960 dalje. To obdobje je opravilo s preteklostjo.
Imigracije so postale globalni pojav. Širil se je krog izvornih in ciljnih držav. Migranti
so prihajali iz Evrope in razvijajo�ih se držav tretjega sveta. Prebivalci gosto naseljenih
držav zgodnje industrializacije so se selili v gosto naseljene post-industrijske družbe.
Ciljne države so bile Nem�ija, Francija, Belgija, Švica, Švedska in Nizozemska. Celo
Italija, Španija in Portugalska so postale ciljne države migrantov iz Sredozemlja in
Afrike. Z dviganjem cen nafte leta 1973 so države v zalivski regiji sponzorirale masivne
delovne migracije. Mednarodne migracije so se razširile v Azijo (Japonska, Koreja,
Tajvan, Hong Kong, Singapur, Malezija in Tajska) (Bade, 2003).
Mednarodne migracije so za�ele naraš�ati po letu 1960. Velika rast migracij je bila
opazna še zlasti sredi osemdesetih let.
�
18
Zadnji dve desetletji se je še posebej okrepil pojav neregularnih migracij. To lahko
pripišemo prestrukturiranju balkanskih držav, spremembi režimov znotraj in zunaj
držav, še zlati pa mejnim politikam, ki se �edalje bolj zaostrujejo. Na interes po
migriranju vpliva povpraševanje po delovni sili v Zahodni Evropi ter naraš�anje
brezposelnosti in nizki dohodki v Vzhodni Evropi.
Na migracijske tokove prav tako vplivajo demografske zna�ilnosti posameznih
obmo�ij. Iz statisti�nih podatkov o gibanju prebivalstva je dobro razvidno, da se
prebivalstvo Evrope (predvsem Zahodne Evrope) stara, torej ve� je odraslega, starejšega
prebivalstva, �edalje manj je mlajšega prebivalstva, kar pomeni tudi manj potencialne
delovne sile. Posledi�no tudi ta demografski primanjkljaj vzpodbuja podjetja k
zaposlovanju tujih delavcev. V preteklosti so bile ob hitrem razvoju industrije in
masovne proizvodnje potrebe po tujih delavci še opaznejše. Države Zahodne Evrope
(Nem�ija, Nizozemska …) so vabile delavce iz mediteranskega obmo�ja in iz Vzhodne
Evrope. Ko so se za�ele pojavljati trajne naselitve teh delavcev in nesoglasja med
doma�ini in priseljenci ter gospodarska nihanja, ki so zmanjšala zmožnost zaposlovanja
tujih delavcev, so se jih države hotele, grobo re�eno, znebiti. Delovne migracije, ki so se
�edalje bolj spreminjale v priselitvene migracije, so za države blaginje – priselitvene
države Zahodne, Severne in osrednje Evrope – predstavljale nov izziv. Pojavljale so se
�edalje ve�je zahteve migrantov po civilnih in socialnih pravicah, na drugi strani pa so
se pojavljali dvomi državljanov o legitimnosti pravic migrantov. Reševanja problemov
povezanih z meddržavnimi migracijami so se države lotevale na razli�ne na�ine.
Vidnejša sta predvsem dva modela.
Prvi, razvil ga je T. Faist z G. Esping-Andersenom, razlo�uje liberalni,
konservativno-korporativni in socialdemokratski tip države blaginje. Na tej podlagi
razlo�ujemo bolj »tržno usmerjeno« vklju�evanje migrantov, ki ga dolo�ajo predvsem
ekonomski mehanizmi na trgu dela, od bolj »politi�no reguliranega«, ki ga dolo�ajo
programi države blaginje In na podlagi tega analiziramo povezavo med tako
imenovanimi migracijskimi režimi in režimi blaginje.
Drugi model sta razvila S. Castels in M.J. Miller neposredno po T. H. Marshallu in
novejših razpravah o problematiki državljanstva. Ta model ponuja tri tipe in sicer
�
19
ekskluzivni, asimilacijski in multikulturni. V te modele se uvrš�ajo številne države po
svetu, v Evropi vanje spada le nekaj držav, pa še te le cum grano salis.12
Ekskluzivni model velja v državah, ki priseljence in njihove otroke le izjemoma
sprejmejo za državljane, ker se pravica do pridobitve državljanstva dolo�a po izvornem
oziroma dednem na�elu in je etnonacionalno usmerjena. Primer za ta model sta Japonska
in Nem�ija.
Asimilacijski model je zna�ilen za države, ki pridobitev državljanstva razumejo kot
movens za identifikacijo s kulturo in vrednostnim sistemom sprejemne države in pri tem
zavestno, deloma tudi programsko izklju�ujejo multikulturne in polietni�ne razvojne
možnosti. Primer za ta model je lahko deloma Francija s svojim mešanim sistemom
dednega in ozemeljskega na�ela v zakonu o državljanstvu. Poskušala je omejiti celo
priseljevanje iz svojih nekdanjih kolonij z oteževanjem pridobitve državljanstva. Še
danes te�ejo razprave o legitimni pravici do državljanstva in o vprašanju, koliko
kulturnega pluralizma mora oziroma sme dopustiti republikanska nacija.
Multikulturni model prav tako povezuje pridobitev državljanstva s sprejetjem
politi�ne kulture, temeljnih demokrati�nih struktur in vrednostnega sistema sprejemne
države, vendar pa zavestno in programsko odpira širok družbeni manevrski prostor, v
katerem se lahko razvijejo multikulturne, oziroma polietni�ne strukture. Primer za to so
Avstralija, Kanada, deloma ZDA, v Evropi pa sta najbližje temu modelu Švedska in
Nizozemska.
Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej so se v Evropi izoblikovale
formalne in neformalne priselitvene države. Formalne priselitvene države so tiste, ki se
izjavljajo za take in imajo priseljevanje urejeno z zakonodajo, sistemom institucij in
politi�no prakso. Neformalne priselitvene države so tiste, ki se imajo zgolj za sprejemne
države za nekatere priseljenske skupine oziroma tuje delojemalce in njihove družine. Pri
tem v velikem obsegu tolerirajo trajno bivanje v obliki olajšav pri pridobivanju
državljanstva ali posebnih možnosti participacije (kot je npr. ob�inska volilna pravica za
tujce s stalnim prebivališ�em). Najprej in najdlje je v smislu formalne priselitvene
12 Evropske države ne moremo popolnoma presoditi kateremu od predlaganih modelov, ampak se dolo�enemu modelu približajo le v posameznih posebnostih.
�
20
države do srede osemdesetih let prejšnjega stoletja prišla Švedska. Število priseljencev
na Švedskem je dolgo �asa ostajalo razmeroma majhno; med leti 1946–1960 je letno
število priseljencev znašalo okoli 10.000. Med leti 1969–1970 je doseglo vrhunec s
40.000 in se leta 1975 spet zmanjšalo na 15.000 (okoli 18.000 vrnitev). Leta 1972 so
ustavili preseljevanje za tuje delovne migrante, ki niso bili z obmo�ja nordijskih držav.
Nordijski trg je nastal leta 1945, na njem pa je veljala svoboda gibanja za delovne
migrante iz držav �lanic (Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska). Še vedno pa
je potekalo priseljevanje beguncev in prosilcev za azil, ki je celo naraš�alo. Po ve�ini je
potekalo priseljevanje delovnih migrantov iz Finske, ki so sicer imeli zaposlitve na
Finskem, a so se jim odpovedali zaradi boljših ponudb na Švedskem. Med delovnimi
migranti je bilo skoraj 50 odstotkov žensk, ki so se na Švedskem množi�no poro�ale, kar
je tudi vplivalo na zmanjšano število povratnih migracij. Švedska je s svojo politiko
delovala v smeri multikulturne priselitvene države. O tem pri�ajo predvsem sprejeti
zakoni13 med 70-imi in 80-imi leti. Pomo� pri integraciji, ob�inska volilna pravica za
tujce po treh letih in možnost pridobitve državljanstva po petih letih, aktivna politika
priseljevanja in vklju�evanja z ustreznim sistemom institucij, je pripomogla, da je bila
Švedska prva v Zahodni Evropi po podeljevanju državljanstva (pet odstotkov tujega
prebivalstva na leto).
Švedski model bi lahko služil marsikomu za vzgled in je najbližje idealnemu
primeru sprejemne države. Pa vendar se je tudi ta model moral zamajati. Sredi
osemdesetih let je prihajalo �edalje ve� priseljencev, zlasti beguncev in prosilcev za azil.
Konec osemdesetih let so se poslabšale gospodarske razmere, posledi�no se je pove�ala
brezposelnost. Množi�no priseljevanje, gospodarska kriza in brezposelnost so povzro�ili
politi�ne spore in izgrede proti priseljencem. �edalje glasnejše so bile zahteve po
omejitvi priseljevanja. Kljub vsiljenim spremembam v migracijski politiki je Švedska
13 Leta 1968 je bila sprejeta socialno-pravna enakopravnost priseljencev v državi blaginje. Leta 1976 je bil vklju�en �len v ustavo, ki je ohranjanje in spodbujanje kulturne identitete etni�nih, jezikovnih in verskih manjšin povzdignil v ustavno pravico. Leta 1977 je bila vklju�ena pravica v “Doma�i jezikovni zakon” do dopolnilnega pouka v materinš�ini . V nekaterih šolah na obmo�ju Stockholma so imeli v za�etku devetdesetih let pouk v ve� kot 50 jezikih (Bade, 2005).
�
21
postala »multikulturna družba«, katere temeljna na�ela naj bi ostala socialna enakost,
svobodna izbira kulture in partnerstvo z ve�insko družbo (Bade, 2005).
�
22
3. DEFINICIJE IN DILEME POIMENOVANJA
NEREGULARNIH MIGRACIJ
Razlika med regularnimi in neregularnimi migranti je predvsem v tem, da
regularni migranti izpolnjujejo vse uradne zahteve za vstop in bivanje ter imajo
zaposlitev v državi, v katero so se doselili. Neregularni migranti ne izpolnjujejo zahtev
države gostiteljice za vstop, bivanje ali opravljanje gospodarske dejavnosti (Akcijski
program mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju 1994: 59–60).
O poimenovanju migracij14, ki ne vklju�ujejo legalnega prestopa meje, se krešejo
mnenja med posameznimi vedami. V rabi so izrazi ilegalne migracije, nedokumentirane
migracije, neregularne migracije, nedovoljene migracije ali nezakonite migracije. Prav
tako poznamo ve� poimenovanj akterjev omenjenih dejanj kot so ilegalci, ilegalni
migranti, neregularni migranti, prebežniki, begunci, prosilci za azil, prosilci za
mednarodno zaš�ito ipd. Za javno rabo in rabo v pravnem jeziku je nujno poenotenje
poimenovanj, pa vendar vsaka veja vede ohranja poimenovanje, za katerega je mnenja,
da najbolje odseva in vklju�uje posebnosti ter zna�ilnosti, ki dolo�ajo neregularne
migracije in neregularne migrante.
Znotraj družboslovja se uveljavljajo predvsem izrazi neregularne migracije,
neregularni migranti, saj je fokus na �loveku, ki je prisiljen zapustiti svojo državo in
glede na okoliš�ine prestopiti državno mejo neregularno.
Znotraj policije se pojavlja izraz ilegalne migracije, ilegalni migranti. Poudarek je
na nezakonitem dejanju, ki ga posameznik stori ob vstopu v državo in je kazensko
14 Definicija migracij glede na SSKJ: migrácija -e ž (á) 1. spreminjanje stalnega ali za�asnega bivališ�a, zlasti iz gospodarskih vzrokov; selitev, preseljevanje: migracija naraš�a; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija prebivalstva / knjiž. v �asu velikih migracij ljudstev preseljevanj � ekon. migracija kapitala prenos kapitala iz ene gospodarske panoge ali pokrajine v drugo; soc. dnevna (delovna) migracija vsakodnevno potovanje zaposlenih ljudi v kraj zaposlitve in nazaj 2. biol. prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer, selitev: migracija alpske flore v ledeni dobi // za�asno spreminjanje bivališ�a živali zaradi prezimovanja, parjenja; selitev: migracija ptic; vsakoletna migracija rib.
�
23
preganjan, s tem se avtomatsko dejanje in oseba kriminalizirata ter sta kot takšna
spoznana za kriminalca in kriminalno dejanje, to pojmovanje torej ne dopuš�a možnosti
žrtve. Slednje je predvsem pomembno pri trgovini z belim blagom – »Women
trafficking«.
V uradnih dokumentih sodobnejšega datuma na spletni strani Slovenske policije je
mo� opaziti novo poimenovanje neregularnih migracij, in sicer »nedovoljene
migracije«15. Izraz je nadomestil poprejšnje poimenovanje »ilegalne migracije«, ki se še
pojavlja v starejših dokumentih na spletnih straneh slovenske policije.
Glede na SSKJ sicer poimenovanje ilegalen migrant oz. ilegalec zaznamuje osebo,
ki je prestopila državno mejo na nezakonit na�in. Hkrati pa pridevnik ilegalen asociira
na politi�no organiziranost dejanja, kar pa ni praksa neregularnih migrantov.
Neregularni prehodi navadno niso politi�no organizirani. Prav zaradi neposredne
navezave ilegala, ilegalnost s protizakonitostjo bi v sami migracijski politiki stežka
uporabila omenjene pridevnike. Menim, da je skrajno nehumano in v nasprotju, �e že ne
z Ženevsko konvencijo pa s �lovekovimi pravicami, da osebo, ki iš�e zato�iš�e (ali pa
tudi �e migrira z namenom, da izboljša ekonomski položaj sebe in svoje družine)
ozna�imo za prestopnico in jo kazensko preganjamo. Prav tako osebi, ki jo
poimenujemo kot ilegalno osebo, s takšnim poimenovanjem izbrišemo obstoj. Ilegalno
je lahko le dejanje, ne pa oseba.
Glede na SSKJ je še najbližje poimenovanje oseb, ki so nepravilno prestopile
državno mejo neregularen migrant. V diplomski nalogi sem se odlo�ila za prav takšno
poimenovanje.
15 Kar sem opazila pri pregledovanju statistik o mejni problematiki na spletni strani »www.policija.si/portal/statistika/meja/il-prehodi.php«.
�
24
3.1. Termini, ki se sicer uporabljajo na podro�ju
migracijskih politik
Tematika neregularnih migracij je pod velikim vplivom ekonomije, prava, politike
in družboslovja. Tudi sam pojav je izredno fleksibilen, njegova razširjenost in oblika se
venomer spreminjata in ga je ravno zato težko ukalupiti v ustaljene termine. Je živ dokaz
o živosti jezika. Kogar smo še pred par leti imenovali prosilec za azil, je danes prosilec
za mednarodno zaš�ito in le vprašanje �asa in razli�nih ved je, kakšno poimenovanje bo
sledilo jutri.
V delu »Prebežniki, kdo ste?« so avtorice predstavile termine, ki so ponazorjeni na
spodnji sliki. Ve�ina terminov sicer še danes velja, so pa manjše spremembe ravno na
podro�ju neregularnih migracij, za kar je kriva tudi sprememba zakonodaje. Po
spremembi zakonodaje so danes prosilci za azil poimenovani prosilci za mednarodno
zaš�ito. Osebe, ki jim je podeljena mednarodna zaš�ita, danes niso le osebe s statusom
begunca, temve� je glede na novo zakonodajo možna tudi subsidiarna zaš�ita, torej so
osebe s subsidiarno zaš�ito (Zakon o mednarodni zaš�iti 2007).
Slika 1: Pogosto uporabljeni termini na podro�ju migracijskih politik Vir: Pajnik, 2001, 124.
Tujec
Prosilec za azil
Oseba z za�asnim
zato�iš�em
Begunec
ILEGALNI TUJCI
Turisti Za�asni delavci
Dnevni migranti itn.
LEGALNI TUJCI
PRAVNOFORMALNI STATUSI NEFORMALNI STATUSI
Prebežnik Pribežnik (I)migrant Ilegalec Azilant
Prestopnik
�
25
Vsako novo opredeljevanje migracij – prisilnih ali prostovoljnih, trajnih ali
za�asnih, organiziranih ali neorganiziranih, regularnih ali neregularnih, vklju�uje tudi
dolo�anje novega teoretskega modela ali metodološkega okvira, toda definicija odlo�i,
kakšen status bo migrant pridobil v novem okolju, ali mu bo zagotovljena eksistenca in
ali bo lahko legalno ostal. Poimenovanje odlo�i, ali da bo lahko ostal, ali da bo vrnjen
domov (Castels, 2002 v: Medica. 2007, 125).
Pri raziskovanju pojava neregularnih migracij je pomembno osvojiti izrazoslovje,
ki ga uporabljajo zakoni, ki posegajo na podro�je migracij. V zakonu o mednarodni
zaš�iti se pojavljajo termini, kot so:
- Tretja država, ki ozna�uje države, ki niso �lanice Evropske unije.
- Izvorna država je država, katere državljanstvo imata državljan ali državljanka
tretje države, ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje
predhodno prebivališ�e.
- Oseba brez državljanstva je oseba, ki je nobena država, v skladu s svojo
zakonodajo, ne priznava za svojega državljana ali svojo državljanko.
- Azilni dom ali njegova izpostava je objekt ministrstva, pristojnega za notranje
zadeve, namenjen nastanitvi prosilcev za mednarodno zaš�ito.
- Integracijska hiša je objekt ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, namenjen
nastanitvi oseb s priznano mednarodno zaš�ito (Zakon o mednarodni zaš�iti
2007).
V Zakonu o tujcih se pojavljajo predvsem izrazi:
- Tujec, kar je vsakdo, ki nima državljanstva Republike Slovenije.
- Tranzit je prehod državnega ozemlja Republike Slovenije.
- Mejna kontrola je kontrola na državni meji, ki jo izvajajo pristojni organi zaradi
nameravanega vstopa, tranzita in izstopa tujcev z državnega ozemlja Republike
Slovenije.
�
26
- Potna listina je potni list ali potnemu listu enakovredna listina za potovanje, �e je
tako dolo�eno z mednarodnim sporazumom.
- Veljavna potna listina je listina, ki jo je izdal za to pristojen mednarodni subjekt,
�e sta iz nje nesporno razvidni istovetnost imetnika in rok njene veljavnosti.
- Dnevni delovni migranti so tujci s stalnim bivališ�em v sosednji državi, v katero
se vra�ajo in ki prihajajo dnevno v Republiko Slovenijo zaradi zaposlitve ali
dela.
- Napoteni delavec je oseba, ki je v delovnem razmerju pri tujem delodajalcu v
�asu izvajanja pogodbene storitve na ozemlju Republike Slovenije in zanj
delodajalec ni zavezan pla�evati prispevkov za socialno zavarovanje v kraju
izvajanja storitve.
- Rezident za daljši �as je tujec ali tujka, ki ni državljan/ka države �lanice
Evropske unije in ima v državi �lanici Evropske unije dovoljenje za stalno ali
dolgotrajno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj pet let na predpisanem
obrazcu Evropske unije o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane
tretjih držav, na katerem je pri vrsti dovoljenja ozna�eno, da je rezident za daljši
�as.
- Državljan EU je tujec ali tujka z državljanstvom druge države �lanice Evropske
unije.
- Žrtev trgovine z ljudmi je tujec ali tujka, ki ni državljan/ka države �lanice
Evropske unije, in je bil(a) zaradi prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab,
prisilnega dela, suženjstva, služabništva ali trgovine s �loveškimi organi, tkivi ali
krvjo kupljen(a), prevzet(a), nastanjen(a), prepeljan(a), prodan(a), izro�en(a) ali
je bilo z njim/njo kako druga�e razpolagano.
- Garant je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v
Republiki Sloveniji ali fizi�na oseba s prijavljenim stalnim ali za�asnim
prebivališ�em v Republiki Sloveniji, ki med bivanjem tujca ali tujke v Republiki
Sloveniji z garantnim pismom jam�i za kritje vseh stroškov, nastalih v zvezi z
bivanjem in nastanitvijo tujca ali tujke v Republiki Sloveniji in vrnitvijo tujca ali
tujke v mati�no državo.
�
27
- Garantno pismo je dokument, s katerim državljan ali državljanka tretje države v
postopku izdaje vizuma dokazuje namen bivanja v Republiki Sloveniji,
nastanitev in zadostna sredstva za preživljanje med bivanjem v Republiki
Sloveniji in za vrnitev v mati�no državo (Zakon o tujcih 1999).
Garant in garantno pismo omogo�ita tujcem pridobitev dovoljenja za delo v
Sloveniji in posledi�no dovoljenje za bivanje. S takšnim dovoljenjem lahko tujci
potujejo in delajo v vseh državah Schengenskega obmo�ja. Iz tega izhaja problematika,
na katero so opozorili novinarji v oddaji Preverjeno na POP TV. Prispevek je bil
objavljen 1. 9. 2009 pod naslovom »Ali veste, kdo živi na vašem naslovu?«. Na
tematiko je novinarje opozoril g. Mirko Pukši�, ki je po naklju�ju odkril, da je na
njegovem naslovu prijavljeno podjetje. Novinarka je raziskala ozadje tega pojava in
odkrila, da je v praksi zaradi lukenj v zakonu to popolnoma legalno mogo�e. Ministrstvo
za pravosodje je z raznimi ukrepi hotelo olajšati podjetnikom ustanavljanje podjetij v
Sloveniji, s tem pa sproduciralo vrsto zakonskih lukenj. Tako je mogo�e pri notarju ali
notarki, ki nista dolžna preverjati sedeža in naslova podjetja, ustanoviti podjetje. Notar
ali notarka pošljeta zapisnik na sodiš�e, ki prav tako ne zahteva nikakršnih dokazil o
lastništvu ali podnajemniških pogodb. Sklep sodiš�a roma na Zavod za zaposlovanje, ki
pa niti ne sme zahtevati dokazil o lastništvu ali podnajemniške pogodbe o naslovu oz.
sedežu podjetja, niti nima možnosti zavrnitve takšne prošnje za dovoljenje za delo.
Zavod za zaposlovanje izda dovoljenje za delo tujim državljanom in s tem posledi�no
sledi dovoljenje za bivanje. Novinarka je s pregledovanjem evidenc o takšnih podjetjih
našla rekorderja z najve� prijavljenimi podjetji; odvetnik Primož Jenko iz Pirana je imel
na svojem naslovu prijavljenih kar okoli 100 takšnih navideznih podjetij. Prav tako je
mogo�e v evidencah najti kar nekaj »nevednih lastnikov«, ki so z odstopanjem svojega
naslova v namen ustanavljanja tujih podjetij (na nekaterih naslovih je 6, 7 takšnih
podjetij) tudi zaslužili. Glede na vso evidenco je novinarka zaklju�ila, da je s pomo�jo
ustanavljanja podjetja v Sloveniji, prišlo v EU okoli 10.000 tujih »direktorjev«. Na to so
Slovenijo že opozorile nekatere Evropske �lanice, saj so odkrile veliko število tujcev s
�
28
slovenskim dovoljenjem za delo in bivanje. Poudarek v prispevku je bil na državljanih
Kitajske.
Ve� zakonskih vrzeli je predstavljenih še v nadaljevanju, najprej pa bom v
naslednjem poglavju predstavila splošno situacijo v Sloveniji na podro�ju neregularnih
migracij.
�
29
4. NA SPLOŠNO O NEREGULARNIH MIGRACIJAH V
SLOVENIJI
Preu�evanje neregularnih migracij ne zajema le neregularnih migrantov, ampak je
v to podro�je vpetih ve� dejavnikov. Posebej velika pozornost se posve�a odkrivanju
mednarodno organiziranih kriminalnih združb, ki nudijo prebežnikom spremstvo na
njihovi neregularni poti od izvorne države, preko tranzitnih držav do ciljne države.16
Organizatorje takšnih potovanj neposredno povezujemo s kriminalom, pri prebežnikih
pa je sama obravnava dosti bolj zapletena. V o�eh policije in postopkih obravnave so
prav tako osumljeni kaznivega dejanja, vendar pa so v celotni verigi oni tisti �len, ki so
navadno žrtev kriznih stanj v državah izvora.
V zadnjem �asu v slovenski javnosti predvsem odmeva zaklju�ek obsežne
mednarodne operativne akcije TARA, ki jo je slovenska policija izpeljala v sodelovanju
s hrvaško in avstrijsko policijo, ter policijo iz Bosne in Hercegovine. Kriminalisti
Policijske uprave Murska Sobota so leta 2008 za�eli spremljati mednarodno
organizirano kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem neregularnih
migrantov v razli�ne države Evropske Unije17. Z izvajanjem prikritih preiskovalnih
ukrepov so ugotovili, da je od konca oktobra 2008 do 1. aprila 2009 kriminalna združba
izvršila najmanj 20 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja
Republike Slovenije (od tega dva poskusa). �lani združbe so bili pri svojem delu
izredno previdni. Ves �as so s predhodnicami in spremstvi opazovali okolico in
opozarjali prevoznike na prisotnost policije. Prisluškovali so radijskim zvezam policije
in si pomagali z napravami za no�no opazovanje.
Med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov je kriminalna združba opravila
prevoze 38 neregularnih migrantov iz Hrvaške v Slovenijo in nato naprej v notranjost
Slovenije ali druge države EU. Osumljenci so za prevoz enega neregularnega migranta
16 V nekaterih primerih storitev ni popolna, saj vodi�i velikokrat prebežnike pretentajo, jim poberejo denar in jih pustijo nekje na poti med izvorno in ciljno državo. 17 Po navajanjih �asopisa Ve�er naj bi bilo v mednarodno kriminalno združbo vklju�enih ve� kot 60 oseb (Miha�Šoštari� (2009): Brez zagovora za prevoz ilegalcev. Ve�er, �etrtek, 20. avgust 2009, Maribor, str. 26).��
�
30
preko državne meje zahtevali od 500 do 1500 EUR, cena je bila odvisna od tega, koliko
državnih meja je bilo potrebno pre�kati.18
Za izvršenih 20 kaznivih dejanj na obmo�ju Slovenije so policisti ovadili 13
osumljencev; sedem slovenskih državljanov, dva hrvaška in po enega makedonskega,
srbskega, nemškega in kosovskega državljana. Policisti so opravili šest hišnih preiskav
in odvzeli prostost štirim osumljencem.
Slovenska kriminalisti�na policija je s sodelovanjem v okviru centra SECI (ki pri
tovrstnih preiskavah v JV Evropi in širše prevzema veliko vlogo) v skupni operaciji Tara
izmenjevala podatke o neregularnih migracijah s tujimi varnostnimi organi, kar je
omogo�ilo identifikacijo in prijetje tako velikega števila osumljencev. Pomembno pa je
tudi, da so se preiskave koordinirano vodile v ve� državah ter se isto�asno zaklju�ile19
( URL vir: www.policija.si, julij 2009).
Zadnja leta v Sloveniji upada število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja
državne meje ali ozemlja države in število kaznivih dejanj tihotapstva, kar gre predvsem
pripisati uveljavitvi schengenskih standardov državne meje in vstopom novih �lanic EU
(Romunija, Bolgarija), kar je povzro�ilo preusmeritve organizatorjev neregularnih
migracij na druge tihotapske poti.
Upad kaznivih dejanj nazorneje prikazuje grafikon o številu obravnavanih
kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja Republike Slovenije od leta
2001 do leta 2008.
18 Po navedba �asopisa Ve�er so osumljenci za prevoz neregularnih migrantov zahtevali tudi do 2000 EUR na osebo (Miha�Šoštari� (2009): Brez zagovora za prevoz ilegalcev. Ve�er, �etrtek, 20. avgust 2009, Maribor, str. 26).��19
Za podrobnejše informacije o tematiki, se obrnite na: POLICIJA (2009-07): Razkrili mednarodno kriminalno združbo, ki je tihotapila ilegalne prebežnike. Vir: http://www.policija.si/index.php/novinarsko-sredie/1204-razkrili-mednarodno-kriminalno-zdrubo-ki-je-tihotapila-ilegalne-prebenike-informacija-z-novinarske-konference?format=pdf&lang
�
31
Grafikon 1: Število obravnavanih kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali
ozemlja Republike Slovenije od leta 2001 do leta 2008
0
200
400
600
800
1000
LETO
ŠTEVILO OBR, 871 720 548 406 389 463 348 195 171
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Vir: Poro�ilo o delu policije za leto 2002, Poro�ilo o delu policije za leto 2004, Poro�ilo
o delu policije za leto 2006, Poro�ilo o delu policije za leto 2008.
V poro�ilih o delu policije od leta 2001 do leta 2008 je bila najdostopnejša
informacija o številu obravnavanih kaznivih dejanj nedovoljenega prehajanja meje ali
ozemlja Republike Slovenije. V poro�ilih za posamezna leta so se sicer pojavljali
podatki o številu kaznivih dejanj, ki so jih zakrivile kriminalne združbe, o številu
ovadenih pripadnikov kriminalnih združb in o številu evidentiranih osumljencev. Vendar
prisotnost teh podatkov v poro�ilih �ez leta ni konstantna in je zato ni bilo mogo�e
statisti�no interpretirati.
S priloženega grafa je mogo�e razbrati upadanje števila obravnavanih kaznivih
dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja Republike Slovenije po letih.
Zmanjšanje števila razlaga policija s spremembami dela na obmejnem obmo�ju,
spremembami zakonodaje in uvedbo Schengenskega sistema. Vse našteto je vplivalo na
spremembe »tihotapskih« poti.
Slovenija je v EU vstopila 1. maja 2004. V letu 2004 je opazen manjši padec
odstotka obravnav, v letu 2005 pa se odstotek celo pove�a. Mogo�e je, da je interes za
�
32
vstop v Republiko Slovenijo pogojevalo njeno �lanstvo v EU. Vendar so se z vstopom
tudi za�ele priprave na Schengenski sistem, zato je po letu 2005 zopet sledil padec
obravnav in verjetno tudi interes organizatorjev prebegov, da bi prebege organizirali �ez
ozemlje Slovenije, ki je �edalje bolj zaostrovala pogoje prehajanja. Glede na navajanja
poro�ila o delu policije je vstop Romunije in Bolgarije v EU v za�etku leta 2007 vplival
na zmanjšanje obravnav in spremembe v tihotapskih poteh. Sicer je »balkanska pot«, ki
poteka �ez Slovenijo, še vedno aktivna, vendar se migracijski toki usmerjajo na nove
�lanice EU, ki omogo�ajo lažji vstop v Zahodno Evropo. Slovenija je še posebej
zanimiva za neregularne migrante, ki želijo v Italijo ali dalje v Španijo.
Podrobnejša statistika s podro�ja neregularnih migracij v Sloveniji sledi v
naslednjem poglavju.
�
33
5. PREGLED FREKVENTNOSTI NEREGULARNIH
MIGRACIJ V SLOVENIJI
Policija je pri svojem delu odkrivanja neregularnih prehodov državne meje �edalje
uspešnejša, še posebej zaradi uporabe informacijske in tehnološke podpore ter
mednarodnega sodelovanja. Pa vendar je glede na samo naravo pojava neregularnih
prebegov smotrno sklepati, da je koli�ina statisti�no obdelanih neregularnih prebegov, ki
jih je policija zabeležila, le manjši del vseh neregularnih prebegov. Statisti�ni podatki
tako vsebujejo odkrite, dokumentirane neregularne prehode slovenske državne meje.
Statisti�ni podatki nam sicer okvirno orišejo situacijo na podro�ju neregularnih migracij
v Republiki Sloveniji, moramo pa se zavedati, da je v realnosti situacija verjetno rahlo
druga�na.
5.1. Pregled neregularnih prestopov meje Republike
Slovenije od leta 1995 do 2008
Porast in upad števila neregularnih migrantov skozi leta je predvsem posledica
nastalih razmer v posameznih državah ali regijah, ki zaradi novo nastalih kriznih razmer
ne nudijo svojim državljanom varnosti in zaš�ite ter jih s tem prisilijo v migriranje in
iskanje varne tretje države. Posledi�no temu se demografska sestava in število
neregularnih migrantov neprestano spreminjata. V nekem trenutku se pojavijo veliki
odstotki neregularnih migrantov, spet naslednji� pa so odstotki izredno nizki. Glavni
vzrok migriranja je revš�ina, ki je vsesplošno prisotna. Za upad in pove�anje odstotka
neregularnih migrantov ekonomske narave ni krivo nenadno izboljšanje ali poslabšanje
ekonomskih razmer20 v posameznih državah ali regijah, je prej posledica zaostrovanja
20 Tovrstne spremembe so dolgotrajne in zahtevajo ve�letno delo in trud v vseh sferah gospodarstva, politike, mednarodnega sodelovanja, povezovanja itd. Gre za vsesplošen in vse prisoten pojav, ki ni odvisen le od peš�ice posameznikov in posameznih držav. Za odpravo revš�ine že ve� desetletij potekajo
�
34
migracijskih politik, spremembe viznih politik, spremembe varovanja državne meje in
prepre�evanja vstopa v državo. Poznane so zgodbe, ko so osebe sicer dobile vse
potrebne dokumente za zapustitev države in vstop v drugo državo, vendar jim mejne
kontrole vseeno niso pustile pre�kati državno mejo. To problematiko nazorno prikažejo
spodnji primeri, ki mi jih je predstavil informant, ki se je v �asu šolanja redno udeleževal
mladinskih izmenjav in seminarjev pod okriljem EU. Najprej mi je predstavil zgodbo
svojih prijateljic iz Gruzije, ki sta se hoteli udeležiti seminarja v Moskvi decembra 2005.
»Šlo je za dve Gruzijki, ki bi se morali udeležiti seminarja. Ker imata
državi slabe odnose, je morala za pridobitev vize posredovati najvplivnejša
mladinska organizacija v Rusiji, ki je preko ruskega ministrstva za šolstvo
po 1 mesecu omogo�ila vstop. Ti Gruzijki sta bili menda tisto leto edini,
ki sta dobili vizo za Rusijo.«
V letu 2005 se je zgodila na neki drugi mednarodni izmenjavi podobna zgodba:
»Drugi primer je bila zavrnitev dveh mladih Ukrajincev kljub vizi za vstop
v EU. Ta dva so obrnili na letališ�u (v Nem�iji) in kljub vizi ter poskusu
posredovanja gostiteljev se nista udeležila mednarodne izmenjave, kljub temu
da jo je sofinancirala EU.«
V letu 2004 so na birokratske ovire EU naleteli mladi Maro�ani:
»Tretji primer je skupina maroških študentov, ki bi se morali udeležiti
nekega seminarja v Belgiji. Belgijska ambasada jim ni želela izdati vize
kljub vsem potrebnim dokumentom. Šele pritisk medijev, belgijske in evropske
krovne mladinske organizacije ter nekaterih vplivnih politikov so mladim
Maro�anom omogo�ili z 2-dnevno zamudo vstop v Belgijo.«
kampanje, aktivirane so razne mednarodne organizacije in vplivni posamezniki, v delo je vloženo ogromno truda in �asa, spremembe pa so zaradi razširjenosti pojava komaj zaznavne.
�
35
Podobna zgodba se je v letu 2007 pripetila bolgarskim u�iteljem pri prehodu
slovenske državne meje:
»Osebno vem še za en primer, ko so slovenski policisti na meji kljub
vizi zadržali skupino bolgarskih u�iteljev, ki bi se morali udeležiti evropske
pedagoške konference v Rimu. Šele posredovanje italijanskih organizatorjev
in osebno posredovanje društva slovenskih pedagogov je z zamudo omogo�ilo
Bolgarom participacijo.«
(Janžekovi�, F. (2009): Filip Janžekovi�, r. 1982, predstavnik mladinske organizacije
Slovenije na mednarodnih seminarjih. E-korespodenca. Priloženo diplomi.)
Kakšno pa je sicer stanje na podro�ju neregularnih migracij v Republiki Sloveniji
nazorno prikazuje spodnji graf:
Grafikon 2: Zabeležene neregularne migracije na podro�ju Republike Slovenije od leta 1995 do leta 2008
05000
10000150002000025000300003500040000
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
LETO
ŠT
EV
ILO
ŠTEVILO
VIR: POLICIJA (2005-03, 2009-03): Letna poro�ila o delu policije.21
21 Ve� na to temo si lahko preberete na HTTP://www.policija.si/index.php/statistika?lang.
�
36
Z grafikona lahko razberemo, da je najve� neregularnih migracij bilo zabeleženih
leta 2000, najmanj pa leta 2008. Od leta 1995 do leta 2000 se je pojavil trend višanja
neregularnih prehodov, po letu 2000 pa je sledil padec neregularnih prehodov, rahla
povišanja neregularnih prehodov je opaziti še v letih 2004 in 2005. Izreden porast
neregularnih migrantov ne moremo ravno povezati z Milenijsko evforijo, �eprav so v
tem �asu bila tudi nekatera namigovanja v tej smeri. V letu 2001 je policija poostrila
delo na državni meji. Nekateri policisti so bili iz notranjosti države prerazporejeni na
varovanje državne meje. Ker je bilo najve� neregularnih prehodov na podro�ju PU
Koper in PU Nova Gorica, so tja bili prerazporejeni policisti z manj obremenjenih
mejnih podro�ij. Prav tako so bile v delo na meji vklju�ene enote vodnikov službenih
psov, konjenikov ter posebna in letalska policijska enota. (Poro�ilo o delu policije za
leto 2001) Po letu 2000 so sledile intenzivnejše priprave na vstop v EU in Schengensko
obmo�je. Uvajal se je Schengenski sistem, sledilo je dodatno šolanje mejnih stražnikov,
boljša opremljenost policistov na terenu ter �ezmejno sodelovanje v obliki mešanih
patrulj (hrvaško-slovenske in italijansko-slovenske patrulje). Vsi ti dejavniki so
doprinesli k zaostrovanju razmer na podro�ju neregularnega prehajanja državne meje
Republike Slovenije in s tem posledi�no manjšanje neregularnih prehodov. Na grafu je
ta padec še posebej izrazit, saj se je število z leta 2000, ko je bilo zabeleženih kar 35.892
neregularnih prehodov, zmanjšalo v letu 2008 na 1.186 neregularnih prehodov.
Nihanje števila neregularnih migracij podrobneje ponazarja spodnja tabela.
�
37
Tabela 1: Število dokumentiranih neregularnih prehodov državne meje Republike
Slovenije od leta 1991 do leta 2008.
LETO ŠTEVILO NEREGULARNIH
PREHODOV VERIŽNI INDEKS 1997 7.093 ... 1998 13.740 194 1999 18.695 136 2000 35.914 192 2001 20.871 58 2002 6.896 33 2003 5.016 72 2004 5.646 112 2005 5.890 104 2006 3.992 67 2007 2.479 62 2008 1.186 47
Vir: POLICIJA (2009-08); Letna poro�ila o delu policije.22
Neregularni prehodi v drugi polovici leta 2000 so se znatno zvišali predvsem
zaradi neregularnih prehodov ve�jih skupin državljanov Irana. Maksimum je bil
dosežen v mesecu oktobru. Na trend naraš�anja migracij se je policija odzvala z
izvajanjem dodatnih ukrepov za prepre�itev neregularnih migracij. Pomembno je bilo
tudi tesnejše sodelovanje z varnostnimi organi sosednjih držav. Rezultate hitrega odziva
policije na naraš�anja neregularnih migracij je bilo opaziti že v za�etku leta 2001, število
neregularnih prehodov pa se je opazno zmanjšalo v zadnjih treh mesecih leta 2001.
V letu 2001 so policisti zaradi neregularnega prehoda slovenske državne meje
obravnavali najve� državljanov Romunije (3.844), Iraka (3.219), Tur�ije (3.159), Zvezne
Republike Jugoslavije (2.785), Makedonije (1.728), Irana (1.227), Moldavije (748) in
Bangladeša (569) (Poro�ilo o delu policije za leto 2001, 34).
V letu 2002 je bilo najve� oseb, ki so neregularno prestopile državno mejo,
obravnavanih na meji s Hrvaško, in sicer 4.828. Med njimi je bilo najve� državljanov
ZR Jugoslavije (2.015), Makedonije (1.221) in Tur�ije (820) (Poro�ilo o delu policije za
leto 2002, 35).
22 Ve� na to temo si lahko preberete na HTTP://www.policija.si/index.php/statistika?lang.
�
38
Leta 2003 je bilo med neregularnimi migranti najve� državljanov Srbije in �rne
gore (2.015), Makedonije (1.221), Tur�ije (820), Moldavije (295), Bosne in Hercegovine
(425), Hrvaške (328), Iraka (586), Romunije (178) in Albanije (142) (Poro�ilo o delu
policije za leto 2003, 34).
V letu 2004 je bilo med obravnavanimi tujci, ki so neregularno migrirali v
Slovenijo, najve� državljanov Srbije in �rne gore z obmo�ja Kosova (1.500),
državljanov Albanije (180), Tur�ije (428), Bosne in Hercegovine (288), Makedonije
(496), Moldavije (420), Hrvaške (255), Romunije (181) in Iraka (240) (Poro�ilo o delu
policije za leto 2004, 35).
Med obravnavanimi kršitelji zaradi neregularnega prestopa državne meje v letu
2005 je bilo najve� državljanov Srbije in �rne gore (1.722), Albanije (995), Tur�ije
(765), Bosne in Hercegovine (562), Makedonije (434), Moldavije (426), Bangladeša
(185), Hrvaške (164) in Romunije (87) (Poro�ilo o delu policije za leto 2005, 8 in 30).
Zaradi nedovoljenih prehodov �ez državno mejo je bilo po državljanstvu v letu
2006 najve� oseb iz Srbije in �rna gore (1.487), Albanije (898), Makedonije (289),
Tur�ije (256), Bosne in Hercegovine (229), Hrvaške (194), Romunije (122) in Moldavije
(75) (Poro�ilo o delu policije za leto 2006, 33).
V letu 2007 je bilo na obmo�ju državne meje Republike Slovenije zaradi
nedovoljenega prehoda državne meje prijetih najve� oseb po državljanstvu iz Srbije
(875), Albanije (424), Makedonije (200), Bosne in Hercegovine (200), Tur�ije (166),
Hrvaške (119), Gruzije (47), Pakistana (34), Italije (31), �rne gore (27) ter Srbije in
�rne gore (9) (Poro�ilo o delu policije za leto 2007, 35).
V letu 2008 je bilo na obmo�ju državne meje Republike Slovenije prijetih najve�
državljanov Srbije (216), Hrvaške (160), Tur�ije (155), Kosova (150), Bosne in
Hercegovine (127), Makedonije (69), Albanije (63), �rne gore (20) in Indije (16)
(Poro�ilo o delu policije za leto 2008, 37).
V prvi polovici leta 2009 je bilo na obmo�ju državne meje Republike Slovenije
zaradi nedovoljenega prehoda državne meje prijetih 422 oseb, od tega jih je bilo najve�
iz Bosne in Hercegovine (125), Hrvaške (61), Kosova (46), Srbije (36), Albanije (26),
�
39
Makedonije (24), Tur�ije (17), Francije (6) in Afganistana (5) (Poro�ilo o delu policije
za prvo polletje 2009).
Na podlagi zaslišanj obravnavanih tujcev so policisti izvedeli, da neregularni
migranti potujejo ve�inoma s pomo�jo dobro pla�anih vodi�ev po urejenih prometnih
povezavah preko BiH in Hrvaške. Vzrok neregularnih migracij so zlasti slabše
ekonomske razmere v državah izvora. Preko Slovenije se migranti ve�inoma usmerjajo
proti Italiji in naprej v druge države EU (URL vir: www.policija.si, marec 2009).23
Poleg nihanj v številu neregularnih migrantov skozi leta je opazno veliko nihanje
števila neregularnih migrantov glede na mesece v letu. Natan�neje se ta nihanja
navezujejo na letne �ase oziroma sezone. O razlikah v deležih neregularnih migrantov
glede na mesece je zgovoren graf o zabeleženih neregularnih migracijah na podro�ju
Republike Slovenije po mesecih od leta 1999 do leta 2008.
Grafikon 3: Zabeležene neregularne migracije na podro�ju Republike Slovenije po mesecih od leta 1999 do leta 2008
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
janua
r
febr
uar
mar
ec april
maj
junij
julij
avgu
st
sept
embe
r
okto
ber
nove
mbe
r
dece
mbe
r
MESEC
ŠT
EV
ILO
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
VIR: URL vir; www.policija.si, marec 2009.24 23 Ve� na to temo si lahko preberete na POLICIJA (2009-03)): STATISTIKA. HTTP://www.policija.si/portal/statistika/meja/il-prehodi2001.php 24 Ve� na to temo si lahko preberete na POLICIJA (2009-03): Nedovoljene migracije na obmo�ju Republike Slovenije. HTTP://www.policija.si/index.php/statistika/mejna-problematika/622.
�
40
Najve� zabeleženih neregularnih prehodov skozi leta je opaziti v mesecu
septembru. Na splošno je opaziti porast neregularnih prehodov v pomladnih in jesenskih
mesecih, medtem ko so številke v zimskih mesecih znatno nižje. Iz podanih podatkov
lahko razberemo, da se upad in porast neregularnih migracij veže na obdobja sezonskega
dela. Znatno višji je odstotek neregularnih migracij v obdobjih, ko je ve�je
povpraševanje po sezonskih delavcih, upad pa je opazen v zimskih mesecih, ko je
povpraševanje po sezonskih delavcih minimalno.
Številke neregularnih migrantov, ki so pre�kali državno mejo Republike Slovenije,
predstavljajo le neregularne migrante, ki so bili ujeti pri neregularnem prestopu meje. O
tem, koliko neregularnim migrantom je uspelo uspešno pre�kati državno mejo, lahko le
ugibamo. Glede na to, da slovenska policija razpolaga s statistiko o številu tujcev na
mejnih prehodih, ki jim je bil vstop v Republiko Slovenijo zavrnjen zaradi razli�nih
razlogov, nam lahko tudi ti podatki pomagajo pri predstavitvi realnejšega števila
neregularnih migrantov. Sicer gre le za gola ugibanja, vendar je možno, da je dolo�en
delež tujcev, ki jim je bil zavrnjen vstop na mejnem prehodu, kasneje poskušal pre�kati
državno mejo na neregularen na�in. Število zavrnjenih tujcev na mejnih prehodih
Republike Slovenije prikazuje spodnja tabela.
TABELA 2: Število tujcev zavrnjenih na mejnih prehodih od leta 2000 do leta 2008
LETO ZAVRNJENIH VERIŽNI INDEKS
2000 44.908 … 2001 59.917 133 2002 51.339 85 2003 52.837 102 2004 34.714 65 2005 32.521 93 2006 25.107 77 2007 11.770 46 2008 7.846 66
Vir: URL vir; www.policija.si, avgust 2009; Letna poro�ila o delu policije.25
25 Ve� na to temo si lahko preberete na HTTP://www.policija.si/index.php/statistika?lang.
�
41
Slovenski policisti so v letu 2001 na mejnih prehodih zavrnili vstop 59.917 tujcem,
ki niso izpolnjevali zakonskih pogojev za vstop v državo. Najve� je bilo zavrnjenih
državljanov Hrvaške (12.012), BiH (9.648), Nem�ije (8.292), Italije (6.267), Avstrije
(3.716), Romunije (2.803), ZRJ (2.239), Makedonije (2.218), Bolgarije (1.762),
Ukrajine (1.363), Tur�ije (1.308), Madžarske (581), Moldavije (466) in Rusije (401)
(Poro�ilo o delu policije za leto 2001).
V letu 2002 so slovenski policisti na mejnih prehodih zavrnili vstop 51.339
tujcem. Najve� je bilo zavrnjenih državljanov Hrvaške (13.774), Italije (6.873), Bosne in
Hercegovine (6.155), Nem�ije (4.219), Romunije (3.294), Bolgarije (2.791), Makedonije
(2.676), ZR Jugoslavije (2.442), Tur�ije (1.089) in Avstrije (912).
Razlog za znižanje števila zavrnjenih tujcev na meji je uveljavitev evropskega
sporazuma o ureditvi pretoka oseb med državami �lanicami Sveta Evrope, ki omogo�a
potovanje državljanov držav podpisnic tudi z drugimi dokumenti (Poro�ilo o delu
policije za leto 2002).
V letu 2003 je bilo na mejnih prehodih zavrnjenih 52.837 tujcev, ki niso
izpolnjevali zakonskih pogojev za vstop v državo. Najve� zavrnjenih tujcev na mejnih
prehodih je bilo državljanov Hrvaške (11.932), Italije (7.174), Srbije in �rne gore
(6.168), Bosne in Hercegovine (5.348), Nem�ije (4.144), Romunije (2.299), Bolgarije
(2.117), Makedonije (2.070), Tur�ije (1.832) in Ukrajine (1.036) (Poro�ilo o delu
policije za leto 2003).
Leta 2004 je bilo na mejnih prehodih zavrnjenih 34.714 tujcev, ki niso izpolnjevali
zakonskih pogojev za vstop v državo. Najve� zavrnjenih tujcev na mejnih prehodih je
bilo državljanov Hrvaške (6.410), Srbije in �rne gore (4.871), Italije (4.108), Bosne in
Hercegovine (2.920), Romunije (2.525), Bolgarije (2.393), Makedonije (1.604), Tur�ije
(1.059) in Avstrije (897) (Poro�ilo o delu policije za leto 2004).
V letu 2005 so slovenski policisti na mejnih prehodih zavrnili 32.521 tujcev, ki
niso izpolnjevali zakonskih pogojev za vstop. Najve� je bilo državljanov Hrvaške
(5.433), Bolgarije (4.958), Srbije in �rne gore (3.965), Romunije (3.858), Italije (2.580),
Bosne in Hercegovine (2.376), Tur�ije (1.352), Makedonije (1.296), Albanije (896) in
Ukrajine (653) (Poro�ilo o delu policije za leto 2005).
�
42
V letu 2006 je Policija na mejnih prehodih zaradi neizpolnjevanja pogojev za
vstop v državo zavrnila 25.107 tujcev. Najve� je bilo zavrnjenih državljanov Hrvaške
(5.537), Romunije (4.419), Bolgarije (3.315), Srbije in �rne gore (2.859), Bosne in
Hercegovine (1.803), Makedonije (1.014), Tur�ije (903), Albanije (828) in Avstrije
(645) (Poro�ilo o delu policije za leto 2006).
V letu 2007 je bilo na mejnih prehodih zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v
državo zavrnjenih 11.770 tujcev. Najve� je bilo zavrnjenih državljanov Hrvaške (4.241),
Srbije (1.721), Bosne in Hercegovine (1.462), Makedonije (801), Tur�ije (628), Albanije
(596), Ukrajine (406), Moldavije (179), Avstrije (156), Rusije (154), �rne gore (42) ter
Srbije in �rne gore (24) (Poro�ilo o delu policije za leto 2007).
Na mejnih prehodih je bilo v letu 2008 zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v
državo zavrnjenih 7.846 tujcev. Najve� je bilo zavrnjenih državljanov Hrvaške (4.991),
Bosne in Hercegovine (947), Srbije (622), Makedonije (436), Tur�ije (320), Ruske
federacije (125), Kosova (54), �rne gore (36), Združene države Amerike (33) in
Albanije (22) (Poro�ilo o delu policije za leto 2008).
V letu 2003 je imela Republika Slovenija podpisanih 19 sporazumov o vra�anju
oseb (readmission agreements) z Evropskimi državami in Kanado. Na podlagi teh
sporazumov poteka vra�anje tujcev, ki so neregularno vstopili na ozemlje Republike
Slovenije in jim ni bila dodeljena mednarodna zaš�ita ali jim je poteklo dovoljenje za
bivanje na ozemlju Republike Slovenije.
Odstranitev tujcev na podlagi mednarodnih sporazumov iz Republike Slovenije
poteka po razli�nih poteh in z razli�nimi prevoznimi sredstvi. V primeru, da policija
migranta, ki je državljan neke tretje, nesosednje države, ujame v bližini meje s sosednjo
državo in je mogo�e sklepati (tudi ob podpori dokazov kot so vozovnice, menjalni listki,
napisi na cigaretnih škatlicah ipd.), da je neregularni migrant pripotoval v Slovenijo iz te
države, policija obi�ajno zaprosi organe tiste sosednje države za sprejem migranta. �e ti
sprejem potrdijo, preda slovenska policija migranta policiji sosednje države (Liberšar,
2008).
Takšni postopki vra�anja so že ute�eni in lahko pride do predaje neregularnega
migranta že v nekaj urah. Z grafom »Število vrnjenih oziroma sprejetih oseb na podlagi
�
43
mednarodnih sporazumov od leta 2000 do leta 2008« je podrobneje prikazana pogostost
izvajanja sporazumov o vra�anju oseb.
Grafikon 4: Število vrnjenih oziroma sprejetih oseb na podlagi mednarodnih
sporazumov od leta 2000 do leta 2008
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
7.000
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
LETO
ŠT
. T
UJC
EV
OSEBE, VRNJENE SSTRANI SLOVENSKIHPOLICISTOV
OSEBE, VRNJENE SSTRANI TUJIHVARNOSTNIH ORGANOV
Vir: URL vir; www.policija.si, avgust 2009.26
Na grafu je opazno upadanje tako števila prejetih kot vrnjenih tujcev na podlagi
mednarodnih pogodb. Skokovit upad je z leta 2001 na leto 2002, kar bi lahko
neposredno navezali na približevanje vstopa Slovenije v Evropsko Unijo in s tem
spremembo mejnih režimov na nekaterih mejah. Kar pa je še posebej opazno, je uspeh
slovenske policije pri prepre�evanju neregularnih prehodov državne meje, saj je delež
vrnjenih tujcev na podlagi mednarodnih pogodb tujim varnostnim organom precej ve�ji
skozi vsa leta kot delež prejetih oseb od tujih varnostnih organov. Iz tega lahko
sklepamo na dodelano in u�inkovito strategijo varovanja državne meje ter zavzetost za
to problematiko s strani slovenske policije.
Od leta 1997 je število odkritih neregularnih prehodov slovenske državne meje iz
leta v leto skokovito naraš�alo in doseglo vrhunec leta 2000 s 35.892 zabeleženimi
26 Ve� na to temo si lahko preberete na POLICIJA (2009-08); Letna poro�ila o delu Policije. HTTP://www.policija.si/index.php/statistika?lang.
�
44
neregularnimi prehodi slovenske državne meje. Dolgoletne izkušnje policistov na tem
podro�ju in sprejetje številnih ukrepov policije za ve�jo u�inkovitost varovanja državne
meje so pripomogli, da je bilo število odkritih neregularnih prehodov slovenske državne
meje v letu 2001 manjše za 42 % v primerjavi z letom 2000. Navedena prizadevanja
policistov so pripomogla tudi k ve�ji uspešnosti pri zavra�anju vstopa tujcem v
Slovenijo in vra�anju tujcev tujim varnostnim organom. Struktura državljanstva odkritih
neregularnih prebežnikov prehoda slovenske državne meje se je med leti spreminjala
glede na varnostne razmere posameznih držav. V obdobju 1997–2001 je opazno
pove�anje števila obravnavanih prebežnikov iz Romunije, Tur�ije in Makedonije zaradi
slabega socialno-ekonomskega položaja v teh državah. Število dokumentiranih
neregularnih migrantov iz Zvezne republike Jugoslavije je od leta 1997 naraš�alo vse do
leta 1999 zaradi vojne na Kosovem. V letu 2000 je bilo opazno pove�anje število
odkritih prebežnikov iz Irana, ki so s sarajevskega letališ�a prihajali v Slovenijo. Bosna
in Hercegovina je na pobudo Evropske unije zanje uvedla vizume, tako da se je konec
leta 2000 število nedovoljenih prehodov slovenske državne meje mo�no zmanjšalo.
Neregularni migranti iz afriških in azijskih držav so politi�ni in ekonomski migranti,
njihovo število pa se je za�elo pove�evati šele v zadnjih nekaj letih. Med neregularnimi
migranti je zanimivo opaziti tudi državljane �lanic Evropske Unije. Verjetno gre za
primere, ko so osebe skušale pre�kati državno mejo na maloobmejnih prehodih ali pa s
seboj niso imeli veljavnih osebnih dokumentov.27
Poleg strukture imigrantov po državljanstvu je zanimiv pregled strukture
imigrantov glede na spol in starost, ki je predstavljena v naslednjem poglavju.
27 Ve� na to temo si lahko preberete na POLICIJA (2009-03): Nedovoljene migracije na obmo�ju Republike Slovenije. HTTP://www.policija.si/index.php/statistika/mejna-problematika/622)
�
45
6. STRUKTURA IMIGRANTOV
V poro�ilih o delu policije in v poro�ilih o delu Ministrstva za notranje zadeve žal
ni bilo podrobnih statisti�nih podatkov o spolni in starostni strukturi neregularnih
migrantov v Republiki Sloveniji. V pogovoru z informanti – policisti sem izvedela, da
na terenu ponavadi naletijo na mlajše moške, nekje od 20 do 28 let, ki neregularno
vstopajo v Republiko Slovenijo. Redkejši so primeri samskih, neregularnih migrantk.
Ženske po ve�ini, �e že migrirajo, potujejo skupaj z družino. Med neregularnimi
migranti je prav tako manjši delež otrok. Ve�ina otrok potuje skupaj s starši ali skrbniki,
manj je mladostnikov brez spremstva. Samo za ponazoritev strukture neregularnih
migrantov mi je uspelo pridobiti podatke za leto 2004, ki so prikazani v tabeli
neregularnih prehodov po spolu in starostnih skupinah v obdobju od 1. 1. 2004 do 30.
06. 2004.
Tabela 3: Neregularni prehodi po spolu in starostnih (v obdobju od 1. 1. 2004 do 30. 06. 2004)
MOŠKI ŽENSKE Skupaj
do 14 let 48 49 97
14 do 18 188 23 211
18-28 1.142 101 1.243
28-38 583 71 654
38-48 176 35 211
48-58 61 10 71
58-68 13 1 14
68 in ve� 7 0 7
2.218 290 2.508 Vir podatkov: URL vir: www.mnz.si, april 2005. 28
28 Ve� informacij na to temo lahko najdete na MNZ (2005-april): HTTP://www.mnz.si/si/upl/gl_novin/min_konf/ilegalnemigracije_SI_datoteke/frame.html
�
46
Iz tabele je jasno razvidno, da je najve�ji delež neregularnih migrantov moških v
starostni skupini od 18 do 28 let. Najmanj so zastopani moški in ženske po 68-tem letu.
Deklice in de�ki so v neregularnih migracijah enakovredno zastopani, kasneje pa
prevzamejo prednost moški. Ženske se na splošno v manjši meri odlo�ajo za neregularno
migriranje. Prav tako se za neregularno migriranje le poredkoma odlo�ajo osebe nad 58-
tim letom starosti.
6.1 Zaposlitvena struktura imigrantov:
Samo strukturo neregularnih imigrantov je uradno težko dolo�iti zaradi same
narave pojava. S posebnimi metodami je to uspelo neki raziskovalni agenciji v Italiji.
Rezultati za podro�je Italije so:
- 9 % imigrantov se zaposli v primarnem sektorju.
- 28 % v sekundarnem sektorju in obrti.
- 63 % v uslužnih dejavnostih.
Glede na zaposlitev in tipe imigrantov, ki najdejo zaposlitev, lo�imo tri
skupine:
- Nekvalificirana delovna sila. To so pravzaprav neke vrste dninarji, ki sprejmejo
fizi�no težja dela v kmetijstvu, ribištvu in industriji ter gostinstvu (transport
dobrin). Takšno delo sprejmejo predvsem severno-Afri�ani.
- V drugo skupino imigrantov sodijo ti, ki so našli zaposlitev v razli�nih
’’uslužnih’’ službah (�istilke v velikih mestih ...). Ženske iz Latinske Amerike so
tako prevzele dela, ki so jih opravljale Italijanke, ki so se preselile iz južnega v
severni del Italije.
�
47
- V tretjo skupino se uvrš�ajo tisti imigrantje (ve�inoma moški), ki imajo
samostojno majhno podjetje. Ta podjetja imajo široko paleto opravil, ki jih
opravljajo, od avtopralnic do restavracij, prekup�evanja z rabljenimi stvarmi ...29
Predstavljene podatke je MNZ prejelo od italijanske nevladne organizacije, ki je
opravljala raziskave med neregularnimi migranti. Delo nevladnih organizacij na
podro�ju neregularnih migrantov je izrednega pomena, še zlasti z namenom
prepre�evanja izkoriš�anja neregularnih migrantov. V Sloveniji deluje kar nekaj
nevladnih organizacij, ki vsaka na svojem podro�ju skuša pomagati neregularnim
migrantom v smislu prepre�evanja izkoriš�anja, pravne, humanitarne ali psihosocialne
pomo�i. Nevladne organizacije, ki delujejo na podro�ju neregularnih migracij v
Sloveniji, so podrobneje predstavljene v naslednjem poglavju.
29 Ve� informacij na to temo lahko najdete na MNZ (2005-april): http://www.mnz.si/si/upl/gl_novin/min_konf/ilegalnemigracije_SI_datoteke/frame.html
�
48
7. ORGANIZACIJE V SLOVENIJI, KI SE UKVARJAJO S
PROBLEMATIKO NEREGULARNIH MIGRACIJ
Vidnejše nevladne organizacije v Sloveniji, ki se ukvarjajo s problematiko
neregularnih migracij, so: Ustanova konzorcij Živa, Slovenska filantropija: Združenje za
promocijo prostovoljstva, Društvo Mozaik – Društvo otrok, Fundacija GEA 2000,
Mednarodno društvo; Jesuit Service – Europe (Jezuitska služba za begunce – Evropa),
Društvo Klju�, PIC – Pravni-informacijski center nevladnih organizacij in Mirovni
inštitut.
7.1.Ustanova konzorcij Živa
Ustanoviteljice konzorcija Živa so Fundacija GEA, Slovenska filantropija in
Mozaik. Konzorcij je bil formalno ustanovljen leta 2003 za pomo� beguncem in
iskalcem zato�iš�a. Velik prispevek ima predvsem na podro�ju ozaveš�anja javnosti in
zbiranja sredstev za trajnostni razvoj organizacij, ki pomagajo beguncem in iskalcem
zaš�ite.
Cilj konzorcija Živa je ozaveš�ati slovensko javnost o nujni pomo�i
organizacijam, ki se ukvarjajo s problematiko iskalcev zato�iš�a in beguncev. Kot cilj so
si zadali tudi ozavestiti državo o nujnosti vzpostavitve dav�nega okolja, ki bo spodbujalo
donatorstvo iz privatnega in gospodarskega sektorja. Posledi�no bi s tem okrepili
nevladni sektor.
S svojimi dejavnostmi se trudijo izobraziti ne le splošno, temve� tudi strokovno
javnost na podro�ju dela z begunci in prosilci za azil. V prvi vrsti je pomembno
vzpostaviti socialno mrežo strokovnjakov, kjer bodo vidni kontaktni naslovniki za vse
iskalce pomo�i z omenjenega podro�ja, enako pomembno pa se jim zdi izobraziti vse
delavce (socialne delavce, u�itelje, zdravstvene delavce …), ki so dnevno v stiku z
begunci in iskalci zaš�ite. V pomo� pri razumevanju problematike so razne publikacije
�
49
in gradivo, ki ga izdaja konzorcij Živa tako za same iskalce pomo�i, kot posameznike, ki
jih zanima omenjena problematika (Dobovi�nik, 2005, 66).
7.2. Slovenska filantropija: združenje za promocijo
prostovoljstva
Slovenska filantropija Združenje za promocijo prostovoljstva je nevladna
organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1992. Njen poglavitni namen je bil razvoj in
širjenje razli�nih oblik �lovekoljubnega delovanja v Sloveniji. Organizacija promovira
prostovoljstvo, nudi psihosocialno pomo� beguncem in promovira zdravje. V njenem
okviru tako delujejo trije centri: Center za promocijo prostovoljstva, Center za
promocijo zdravja in Center za psihosocialno pomo� beguncem.
»Slovenska filantropija je bila pobudnik in soustanovitelj Ambulante s
posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja in Regionalnega centra za
psihosocialno dobrobit otrok 'Skupaj'.« (Dobovi�nik, 2005, 69)
7.2.1. Center za psihosocialno pomo� beguncem
Center deluje znotraj Slovenske filantropije in je implementarni partner Visokega
komisariata združenih narodov za begunce (UNCHR). V okviru centra potekajo razli�ni
programi in aktivnosti, kot so: skrbništva in psihosocialna pomo� otrokom brez
spremstva, psihosocialna pomo� in pomo� pri integraciji beguncem in drugim tujcem,
spremljanje situacije in psihosocialna pomo� prosilcem za azil, delovanje komisije za
dodeljevanje finan�ne pomo�i posebno ranljivim skupinam prosilcev za azil in
beguncev, u�na pomo� in pomo� pri u�enju slovenskega jezika, skupine za samopomo�,
organizacija razli�nih družabnih, športnih in kulturnih aktivnosti za prosilce za azil in
begunce, izobraževanje prostovoljcev in strokovnjakov o podro�ju migracij in beguncev
(Dobovi�nik, 2005, 70).
7.3. Društvo Mozaik – Društvo otrok
Društvo se s svojimi programi osredoto�a na otroke in mladostnike begunce,
prosilce za azil, »ilegalne migrante«, Rome in druge migrante. Omogo�a jim ustvarjalno
�
50
preživljanje prostega �asa preko kreativnih delavnic, u�ne pomo�i, izletov, športnih
dejavnosti, priprave razstav in kulturnih aktivnosti, druženja s slovenskimi vrstniki ter
sodelovanja v mednarodnih mladinskih izmenjavah in iniciativah. Skrbijo tudi za
izobraževanje prostovoljcev in omogo�ajo opravljanje prakse študentom socialnega dela
(Dobovi�nik, 2005, 71).
7.4. Fundacija GEA 2000
GEA je kratica za Global Environment Asylum (Globalno Okolje Azil), letnica
2000 simbolizira osredoto�enost organizacije na prihajajo� prelom tiso�letja, ki je
prinašal problem globalizacije. Fundacija GEA 2000 je nevladna in neprofitna
organizacija, ki se ukvarja s humanitarno in ekološko dejavnostjo. Sodeluje z
mednarodnimi, vladnimi, medvladnimi in nevladnimi organizacijami doma in v tujini.
Znotraj fundacije delujejo Mreža za pravno pomo� beguncem, Informacijsko-
dokumentacijski center, Program socialnega dela z begunci ter Program pobude EQUAL
– Razvojno partnerstvo Progres. Fundacija deluje tudi na podro�ju zagovorništva in
lobiranja, z namenom izboljšanja prakti�nih vidikov azilnega postopka ter celotnega
azilnega sistema v državi. Skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami tvori interesno
skupino za zagovarjanje pravic beguncev in iskalcev azila (Dobovi�nik, 2005, 72).
7.5. Mednarodno društvo Jesuit refugee service – Europe,
Jezuitska služba za begunce – Evropa
Jezuitska služba za begunce (JRS) je bila ustanovljena leta 1980 in deluje v ve�
kot 70-ih državah po svetu. V Sloveniji je za�ela uradno delovati leta 2002. Je
mednarodna katoliška organizacija, ki ima poslanstvo spremljati begunce, jim služiti in
zagovarjati njihove pravice. Prednostna naloga JRS je pomo� vsem, ki so morali
zapustiti svoj dom zaradi etni�nih konfliktov, naravnih nesre� ali zaradi kršenja
�lovekovih pravic.
�
51
Njihove dejavnosti so svetovanje in pogovor s prebežniki v centrih za tujce, delo
prostovoljcev (druženje s prebežniki, rekreacija, nakupi, pogovori, u�enje ipd.),
izobraževalni seminarji in pomo� socialni službi, policiji in drugim, ki se ukvarjajo s
prebežniki, delo z mediji, sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini,
poletni tabori za žrtve vojn na Balkanu, izobraževalne delavnice za šole (Dobovi�nik,
2005, 75).
7.6. Društvo Klju�, center za boj proti trgovini z ljudmi
Društvo klju� je bilo ustanovljeno leta 2001 v Ljubljani. Nudi pomo� žrtvam
trgovine z ljudmi; tujkam in tujcem, ki so v Sloveniji izpostavljeni prisilnemu spolnemu
in drugemu izkoriš�anju ter slovenskim državljanom in državljankam, ki so žrtve v
domovini ali tujini. Nudijo svetovanja po svetovalni telefonski liniji, psihosocialno
pomo�, pomo� pri umiku žrtev iz ogrožajo�e situacije, krizne namestitve, namestitve v
varni prostor, pomo� pri vzpostavljanju stikov z organi pregona (spremljanje pri podaji
ovadbe na policiji, pri�anje pred sodiš�em), pomo� pri organizaciji njihovega povratka v
državo izvora.
Delo društva Klju� ni le delo z žrtvami, temve� tudi ozaveš�a rizi�no populacijo
ter strokovno in lai�no javnost, poskrbi za izobraževanja in usposabljanja. Njegovo
delovanje pa se razteza tudi na podro�je mednarodnega sodelovanja, raziskovalne
dejavnosti in izdajanje publikacij (Dobovi�nik, 2005, 76).
V Sloveniji je ve� nevladnih organizacij za pomo� prosilcem za mednarodno
zaš�ito in beguncem v Sloveniji kakor vladnih, pa vendar je izrednega pomena delo
vladnih organizacij znotraj Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zunanje
zadeve in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V nadaljevanju je podrobneje
predstavljeno delo Direktorata za migracije in integracijo, ki deluje znotraj Ministrstva
za notranje zadeve.
�
52
8. VLADNE ORGANIZACIJE, KI SE UKARJAJO S
PROBLEMATIKO NEREGULARNIH MIGRACIJ
Za humanitarno dejavnost na podro�ju neregularnih migracij po ve�ini poskrbijo
razne že opisane nevladne organizacije. Znotraj Ministrstva za notranje zadeve,
Ministrstva za zunanje zadeve ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
delujejo sektorji za migracije, integracijo in mednarodno zaš�ito, ki spremljajo stanje
migracij v Republiki Sloveniji, sodelujejo s tujimi organizacijami, nudijo pomo� in
podporo neregularnim migrantom ter sooblikujejo zakonodajo s podro�ja migracij in
integracije.
8.1. Direktorat za migracije in integracijo
Direktorat za migracije in integracijo deluje znotraj Ministrstva za notranje
zadeve. Pod njegovim okriljem so združeni Sektor za migracije, Sektor za integracijo,
Sektor za mednarodno zaš�ito in Azilni dom. Naloga Direktorata za migracije in
integracijo je, da:
- spremlja stanje na podro�ju migracij, mednarodne zaš�ite in integracije beguncev
ter tujcev, ugotavlja gibanja in pojave ter sprejema ukrepe;
- nadzoruje izvajanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov na podro�ju
migracij, mednarodne zaš�ite in integracije beguncev in tujcev;
- izvršuje politike na podro�ju migracij, mednarodne zaš�ite in integracije
beguncev in tujcev, daje pobude in predloge za oblikovanje in izvajanje
migracijske politike Republike Slovenije;
- pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov in mnenj k predlogu
zakonov v medresorskem usklajevanju;
- pripravlja strokovne podlage ter sodeluje na mednarodnem in evropskem
podro�ju migracij, mednarodne zaš�ite in integracije beguncev in tujcev;
�
53
- sodeluje z diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi tujih držav ter drugimi
doma�imi in mednarodnimi institucijami;
- koordinira naloge delovne skupine za zagotavljanje enotnega in organiziranega
sodelovanja na podro�ju migracij in pripravlja ukrepe za uveljavitev na�el in
ciljev migracijske politike, sprejete na podlagi Zakona o tujcih in Resolucije o
migracijski politiki Republike Slovenije;
- sodeluje pri delu strokovnih teles EU in Sveta Evrope;
- sodeluje z mednarodnimi organizacijami na podro�ju migracij, mednarodne
zaš�ite in integracije beguncev in tujcev (IOM, ICMPD, SE, UNHCR …);
- usklajuje in usmerja delo organizacijskih enot za upravne notranje zadeve v
upravnih enotah na podro�ju migracij in integracije;
- zagotavlja organizacijske, kadrovske, finan�ne in administrativno-tehni�ne
pogoje za delovanje direktorata ter koordinira naloge s podro�ja informacijskih
storitev z DUNZ;
- pripravlja analiti�ne, statisti�ne in opisne podatke oz. informacije;
- koordinira in izvaja naloge posredniškega telesa za Evropski sklad za begunce III
in Sklada za vklju�evanje državljanov tretjih držav.30
30 Ve� na to temo si lahko preberete na MNZ (2009-07): Migracije in integracije. HTTP://www.mnz.gov.si/si/delovna_podrocja/migracije_in_integracija/.
�
54
9. DELO POLICIJE
Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Svoje naloge opravlja na
državni, regionalni in lokalni ravni. Sedež policije je v Ljubljani. Organizacijsko jo
sestavljajo GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA, POLICIJSKE UPRAVE (PU Celje,
PU Koper, PU Kranj, PU Krško, PU Ljubljana, PU Maribor, PU Murska Sobota, PU
Nova Gorica, PU Novo Mesto, PU Postojna in PU Slovenj Gradec) in POLICIJSKE
POSTAJE (99 policijskih postaj). Policija je pristojna za opravljanje nalog, ki izhajajo iz
Zakona o policiji in drugih zakonov ter podzakonskih predpisov.
Temeljne naloge policije so:
- varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
- prepre�evanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov,
odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih
oseb ter njihovo izro�anje pristojnim organom;
- vzdrževanje javnega reda;
- nadzor in urejanje cestnega prometa;
- varovanje državne meje in izvajanje mejne kontrole;
- izvajanje predpisov o tujcih;
- varovanje dolo�enih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih
podatkov.
Ministrstvo za notranje zadeve je v okviru policije po podpisu Schengenskega
sporazuma ustanovilo skupino za varovanje državne meje. Sprva so bile odlo�be o
pripadnosti tej skupini razdeljene med policiste, ki so se šolali v istem »curriculumu«
kot preostali policisti. Zadnja tri leta pa policija organizira usposabljanja za mejne
stražnike – policiste, ki varujejo državno mejo in imajo v primerjavi s policisti precej
manj pooblastil in krajše šolanje. Na prvo šolanje je bilo napoteno 251 kandidatov za
mejne stražnike, z vsakim vpisom pa se je število manjšalo. Pomanjkanje mejnih
�
55
stražnikov na zunanjih mejah je tako veliko, da policija izdaja razpise za vpis novih
kandidatov za mejne stražnike tudi dvakrat letno. K pomanjkanju slednjih pripomore
tudi odlo�itev ministrice za notranje zadeve, Katarine Kresal, da že tako maloštevilne
mejne stražnike dodatno usposobi in jih prerazporedi na delovna mesta znotraj države za
potrebe splošne policije ter s tem prikrije manjko policistov znotraj države31. Iz tega
lahko sklepamo, da je problematika notranjih zadev prioritetna v primerjavi s
problematiko prehajanja državne meje in upoštevanja dolo�il Schengenskega
sporazuma, zaradi katerega posledi�no slovenska policija in s tem tudi Ministrstvo za
notranje zadeve prejemata sofinanciranje za izboljšanje razmer na podro�ju nadzora in
organiziranosti dela na državni meji, ki je isto�asna meja Schengena. Finan�na sredstva,
ki jih prejema slovenska policija za potrebe Schengena, je predvsem namenjena
vzpostavitvi informacijskega sistema (SIS), opremi za potrebe varovanja zelene meje in
šolanju mejnih stražnikov. Samo šolanje mejnih stražnikov je pomembno izhodiš�e za
predstavitev dela na terenu, zato je v nadaljevanju podrobneje predstavljeno.
9.1. Šolanje mejnih stražnikov
Na podlagi dopolnitve zakona o policiji s 67. b �lenom (ZPol-UPB5. Ur. list RS,
št. 98/05) je v letu 2006 policija prvi� vpisala kandidate na usposabljanje za program za
policiste za nadzor državne meje oz. usposabljanje delavcev policije za varovanje
zunanje meje Evropske unije. 1. 3. 2006 se je vpisalo 251 kandidatov, šolanje je uspešno
zaklju�ilo 241 (96 %) kandidatov. Naslednje leto se je vpisalo 176 kandidatov, od
katerih jih je šolanje uspešno zaklju�ilo 170 (96,6 %). Tretja generacija je sledila v drugi
polovici leta 2007, vpisanih je bilo 147 kandidatov, uspešno je šolanje zaklju�ilo 137
(93,2 %) kandidatov. V letu 2008 se je razpis za vpis kandidatov za usposabljanje v
programu policistov za nadzor državne meje kon�al 13. 3. 2008. Glede na to, da je bil
31 Kar je povedala ministrica za notranje zadeve, Katarina Kresal, v izjavi za medije v mesecu juniju 2009.
�
56
skrajni rok z 20. 2. 2008 podaljšan na 13. 3. 2008, lahko sklepam, da je bilo zopet manj
prijav od pri�akovanega števila.32
Število vpisanih kandidatov za policista za nadzor državne meje ter število teh
policistov, ki so uspešno zaklju�ili usposabljanje prikazuje, spodnja slika.
Slika 2: Število vpisanih kandidatov za policiste za nadzor državne meje
VIR: URL vir; www.policija.si, marec 2009.33
Usposabljanje delavcev policije za varovanje zunanje meje Evropske unije obsega
586 ur razli�nih predavanj in 184 ur prakti�nega usposabljanja na policijski postaji.
Program, ki se neposredno dotika tematike tujcev je eden, in sicer »Varovanje državne
meje in tujci”, ki obsega 60 ur (kar je 10,24 % ur na celoten teoreti�ni del
izobraževanja).34
Po uspešno zaklju�enem usposabljanju so mejni stražniki napoteni na delo na
policijske postaje, na teren. Kako to terensko delo zgleda, je prikazano s pomo�jo
intervjuja z informantom, ki že ve� let dela v skupini za varovanje državne meje.
32 Ve� na to temo si lahko preberete na POLICIJA (2009-03): Statistika. http://www.policija.si/index.php/statistika. 33 Ve� na to temo si lahko preberete na POLICIJA (2009-03): Statistika. HTTP://www.policija.si/portal/statistika/lp/pdf/LetnoPorocilo2008.pdf. 34 Ve� na to temo si lahko preberete na POLICIJA (2009-03): HTTP://www.policija.si/portal/organiziranost/pa/pdf/ProgramPolicist_VarovanjeMeje.pdf.
�
57
9.2. Primer iz prakse
Delo policistov, ki varujejo državno mejo in obenem zunanjo mejo Schengenskega
obmo�ja, poteka pretežno po gozdovih, poljih in zapuš�enih, manj poseljenih obmo�jih
v obmejni �rti. Delu na zeleni meji so prilagojene tako njihova uniforma, vozila, ki so po
ve�ini terenska (tako avtomobili kot motorji), in razli�ni tehni�ni pripomo�ki, kot je na
primer termovizija za no�no gledanje. Za lažjo predstavitev dela na terenu sem s �lanom
skupine za varovanje državne meje opravila neformalen intervju. Intervju ni bil posnet in
identiteta informanta ni razkrita. S tem sem si zagotovila ve�je zaupanje informanta in
pridobila nekatere informacije, ki mi jih sicer verjetno ne bi zaupal. Predvsem
problemati�en del intervjuja je, kjer sprašujem informanta o podkupninah. �e bi
informanta navajala poimensko, mi verjetno ne bi priznal, da mu je že bila ponujena
podkupnina, kaj šele, da jo je sprejel. Informant me je tudi opozoril, da na ponudbo
podkupnine ni opozoril pri nadaljnjem postopku s prijetimi migranti. Zaradi takšne
informacije bi nadrejeni zanj lahko dolo�il disciplinski ukrep in sprožil postopek zaradi
prekrška.
9.2.1 Intervju
Kdo lahko pride v Slovenijo?
Državljani podpisnic schengenskega sporazuma, ki imajo pri sebi veljaven osebni
dokument in ki nimajo prepovedi vstopa v Slovenijo, ter državljani tretjih držav, ki
imajo vizo.
Kakšen je postopek v primeru prebega?
Prebežnike se prime, odvzame se jim prostost, predstavljene so jim pravice, po
potrebi s pomo�jo ustreznega prevajalca. Privede se jih na PP (policijsko postajo), kjer
se jih obravnava po posebnem postopku. Na PP so pridržani do 24ur. Po 12 urah jim
pripada suhi obrok hrane. �e ob prijetju ali na PP zahtevajo azil, se jim prekine
�
58
pridržanje in se jih vklju�i v postopek za pridobitev mednarodne zaš�ite, izjava
prebežnika se faksira uradnemu organu, ki v najkrajšem možnem �asu odlo�i o odobritvi
ali zavrnitvi prošnje. �e je prošnja zavrnjena, se prebežnika na podlagi bilateralnega
sporazuma vrne v državo, iz katere je ilegalno vstopil v Republiko Slovenijo. �e uradna
oseba odobri prošnjo, se prosilca za mednarodno zaš�ito prepelje v azilni dom, kjer ste�e
nadaljnji postopek.
Kdaj je najve� prebegov?
Najve� prebegov je jeseni in pomladi zaradi sezonskega dela, ki ga navadno
opravljajo v Italiji. Najpogosteje po polno�i, proti jutru, ko je še tema.
Katere akcije so najuspešnejše?
Najve� uspeha imajo akcije, ki so izvedene ob sodelovanju s hrvaškimi organi in
so tako lahko že vnaprej skrbno na�rtovane s potrebnimi okrepitvami, in akcije, ki se
organizirajo, ko policisti s termovizijo opazijo prebežnike.
Kako izgleda ‘’lov’’?
Navadno se prebežnike zajame v gru�i, saj so precej prestrašeni in se ne
razkropijo, dostikrat niti ne vedo, da so v Sloveniji, saj se najde najve� takšnih
prebežnikov, ki so jih vodi�i pretentali, jim pobrali denar in pustili ob hrvaško-slovenski
meji.
V katerih predelih se navadno odvijajo ‘’akcije’’?
V gozdovih, na mejah ...
V kakšnih skupinah potujejo prebežniki?
Navadno v skupinah mlajših moških (od 18 do 28 let), po 4, 5 do 10 �lanov.
Redkejši so primeri, ko so v takšnih skupinah ženske, starejši ali mlajši. V preteklosti so
prebežali tudi v ve�jih skupinah. Moški se navadno odpravijo na delo sami, ženske se
�
59
odpravijo na pot z družinami. Nisem še imel primera, da bi ilegalno migrirale
posameznice.
V kakšnem stanju so navadno prebežniki?
Izmu�eni, sestradani, neprespani, prestrašeni. Prestrašeni so predvsem, kadar jih iz
zasede presenetimo. Ponavadi to zgleda tako, da iz zasede, sredi teme na osebo zakri�iš:
»Stoj! Policija!«
Kakšne akcije so vam ostale še posebej v spominu?
Še posebej sem si zapomnil akcije, kjer smo na podlagi informacij kriminalistov
organizirali zasede in �akali do jutra, po 5, 6 ur, ob gozdu, na zapuš�enem pokopališ�u v
popolni pripravljenosti, pribežnikov pa sploh ni bilo. Kaj podobnega se je velikokrat
pripetilo. Pri neki drugi zasedi se mi je zgodilo, da sta prebežnika presenetila mene,
namesto obratno. Pono�i sem stal skrit za staro zapuš�eno hišo in gledal v smer, iz
katere naj bi prišli štirje prebežniki, kakor mi je bilo sporo�eno od drugih patrulj. �akal
sem kar nekaj �asa, prebežnikov pa od nikoder. Nakar se za�no za mano lomiti veje,
obrnem se in za sabo zagledam dve postavi, Presene�eno sem od njiju najprej zahteval
potna lista, katera sta mi brez oklevanja tudi takoj izro�ila. Ko pa sem rekel »Policija!«,
sta se obrnila in pognala v dir, meni pa sta od cele akcije ostala dva potna lista.
Enkrat drugi� sva s sodelavcem po naklju�ju naletela na skupino prebežnikov,
organizatorjev prevoza in predhodnico. Pri obi�ajnem nadziranju obmo�ja sva v daljavi
zagledala manjšo lu� v temi. Ko sva se približala, sva opazila, da gre za 4 avtomobile. V
enem avtomobilu sta bila dva državljana Slovenije, bila sta predhodnica, v preostalih
avtomobilih pa so organizatorji prevažali prebežnike. Vse vpletene sva s pomo�jo
okrepitev prepeljala na policijsko postajo, kjer je stekel nadaljnji postopek.
Ali so vam že kdaj prebežniki poskušali podkupiti v zameno, da jih izpustite?
Znašel sem se v dilemi, kjer je šlo za žensko, ki je hotela prebežati v Švico.
Omenila je, da ima zdravstvene težave in da želi v Švico na operacijo. Vize za potovanje
ji ni uspelo pridobiti, zato je s pomo�jo prijateljev prebegnila. V zameno, da jim dovolim
�
60
nadaljevanje popotovanja, mi je bilo ponujeno 1000 EUR. Ponudbo sem zavrnil, osebe
so bile prijete in obravnavane v nadaljnjih postopkih.
Je bilo teh primerov še ve�? Kakšne so bile te ponudbe?
Ne, to je bil osamljen primer, primer podkupovanja se mi je pripetil le enkrat v
vseh letih službovanja.
Kakšen je nadaljnji postopek obravnave prebežnikov?
Prebežnike se prime in se jim predstavi pravice. �e jezika ne razumejo, se jim
pravice predstavijo na policijski postaji s pomo�jo »mirande«, to so karton�ki s prevodi
pravic, ki so napisani v ve� jezikih. Nato se jim odvzame prostost, sledi varnostni
pregled, s katerim se preveri, �e prebežnik poseduje nevarne predmete za poškodovanje,
dokaze, potrdila, vstopnice, avtobusne karte, menjalne listke, cigarete z žigi tuje države,
v glavnem dokaze o zadrževanju v sosednji državi. Po pregledu se jih odpelje na
policijsko postajo, kjer se z njimi izvede razgovor o potovanju in za�ne postopek o
prekršku.
Na policijski postaji se jim predstavi pravice, �e to ni bilo možno na terenu, s
pomo�jo napisanih karton�kov, ki so v ve� jezikih, ali se jih prepelje pred steno, ki je
polepljena z razli�nimi prevodi. �e je prebežnik nepismen, pa se mu pravice predstavijo
s pomo�jo uradnega tolma�a.
Koliko �asa navadno potrebuje tolma�, da prispe do prebežnika?
Od 15 min do 1 ure.
Se je že kdaj zgodilo, da ni bilo karton�ka s potrebnim jezikom ali da v
Sloveniji ni bilo uradnega tolma�a za jezik prebežnika?
Do sedaj še ne, karton�ki so na razpolago v skorajda vseh možnih jezikih. Tudi
tolma�a je bilo vedno mogo�e dobiti.
Državljani katerih držav so navadno prebežniki?
�
61
Okoli leta 2005 je bilo ve�je prehajanje oseb iz BiH, Moldavije in Irana. Zadnje
�ase je manj oseb, ki prebežijo iz Irana (sam nisem naletel na osebe iz Irana že od leta
2005, prav tako je veliko manj prebežnikov iz Moldavije). Zadnje �ase je ve�
prebežnikov iz BiH, iz Republike Kosovo in Makedonije.
Kaj ponavadi navedejo prebežniki kot razlog prebega?
Po ve�ini se odpravijo na pot zaradi iskanja zaposlitve, zaradi sezonskega dela.
Prebežniki, s katerimi sem imel izkušnje, so hoteli v Italijo, Španijo ali Slovenijo. Nih�e
od prebežnikov, s katerimi sem imel stik, ni želel v severnejše države.
Kako potekajo dogovarjanja za prebeg?
Navadno sre�ajo znanca v baru ali podobnem zbirnem mestu, ki jim pove, da
pozna nekoga, ki pozna nekoga, ki lahko uredi vse potrebno za na pot.
Kaj vedo o organizatorjih prebegov?
Organizatorjev prevozov ne poznajo, ker se ponavadi prevažajo zaprti v kombijih.
Ne morejo predstaviti podrobnosti o potovanjih in prav tako ne morejo identificirati
prevoznikov, saj jih na sami poti ne vidijo prav pogosto, oziroma le za kratek �as.
V kakšni meri se odlo�ajo za azil? Kdaj ponavadi zaprosijo za azil?
Sam nisem imel dosti primerov, ko bi prebežniki zaprosili za azil; nekaj jih je bilo,
a v manjši meri. Pogosteje zaprosijo za ekonomski azil. Redki so, ki zaprosijo za azil,
ker so preganjani. Imel sem npr. primer, ko je prebežnik zaprosil za azil, ker se je njegov
o�e zadolžil pri kriminalni združbi, ta združba pa je za�ela kasneje družino izsiljevati in
ogrožati. Zaradi strahu je prebežnik zapustil Kosovo in prebežal v Slovenijo.
Ste že kdaj obravnavali mladoletne osebe?
Bil je že primer prebežanja družine, kjer je šlo za mladoletne osebe v spremstvu
staršev. Ker so bile mladoletne osebe v spremstvu staršev, smo jih na podlagi
bilateralnega sporazuma vrnili nazaj hrvaškim varnostnim organom. Na primer
�
62
mladoletnih oseb brez spremstva staršev še nisem naletel, je pa takšen postopek precej
bolj zahteven in bi ga izvedel ob pomo�i in svetovanju policijskega inšpektorja.
Kakšno je sodelovanje med ob�ani in policisti?
Odvisno od posameznika. Nekateri vaš�ani so v veliko pomo�, vendar gre
navadno za informacije, ko so opazili prebežnike par dni nazaj. Vaš�ani se sicer policiji
raje umaknejo. Policija sodeluje s krajevno skupnostjo, ob�asno so sklicani sestanki med
predstavniki policije in vaš�ani v želji boljšega sodelovanja in obveš�enosti, kar pa ne
vpliva bistveno na boljše sodelovanje. Slabše sodelovanje je mogo�e posledica tudi tega,
da nekateri vaš�ani sodelujejo pri organizaciji prebegov.
(Pogovor z anonimnim informantom sem opravljala že marca 2005 v Kopru,
ponovni intervju pa sem opravila avgusta 2009 v Kopru. Pogovor ni bil posnet, zato tudi
zanj ni transkripcije.)
Oseba, ki je prijeta na mejnem obmo�ju republike Slovenije zaradi ilegalnega
prehoda meje, je najprej prepeljana v prostore policijske postaje, kjer se opravi postopek
o prekršku (razgovori in sankcije za prekršek) in osebo se popiše. V tem �asu velja
oseba le za prebežnika ali prebežnico oz. storilca ali storilko prekrška. Od trenutka, ko
oseba poda pisno izjavo, s katero zaprosi za mednarodno zaš�ito, velja za prosilko za
mednarodno zaš�ito. Njeno prošnjo obravnavajo uradni organi, kateri na podlagi podane
izjave in temeljitega razgovora s prosilcem ali prosilko za mednarodno zaš�ito odlo�ijo,
�e se prosilcu ali prosilki za mednarodno zaš�ito le-ta odobri. Po tem postopku je oseba
prepeljana v azilni dom, kjer ste�e nadaljnji postopek. �e uradni organ prošnje prosilca
ali prosilke za mednarodno zaš�ito ne odobri, se prosilca ali prosilko vrne v državo iz
katere je neregularno prišel ali prišla v Slovenijo (Hrvaško). �e je ugotovljeno, da je
�
63
oseba tudi v to državo vstopila neregularno, ste�e tudi v tej državi postopek o prekršku
za to osebo in tako naprej vse do mati�ne države.35
V primeru, da oseba tekom postopka ni podala prošnje za mednarodno zaš�ito, je
takoj na podlagi bilateralnega sporazuma formalno vrnjena v državo, iz katere je
neregularno vstopila v Slovenijo. (Neformalni razgovor z anonimnim informantom,
avgust 2009, Koper)
Delo na terenu, na�ine obravnav in postopke dolo�ajo zakonodaja in uradni
predpisi, ki so del migracijske politike. Poznavanje zakonodaje s podro�ja migracij je pri
delu na podro�ju neregularnih migracij izrednega pomena. Zakonodajo na podro�ju
migracijske politike bom skušala v osnovi predstaviti v naslednjem poglavju.
35 O podobni »verižni reakciji« oz. »verižnemu izgonu« govori tudi Kristina Nauditt v svojem prispevku Pred vrati Evropske Unije: poskus inventure (Milohni�, 2001, 27). Opozarja, da je ta verižni u�inek tako daljnosežen, da zabriše neposredno povezanost evropske azilne politike s trpin�enjem v izvorni državi.
�
64
10. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE ZAKONODAJE NA
PODRO�JU MIGRACIJSKE POLITIKE
Zametki osnovanja migracijskih politik so se za�eli že leta 1951 s sporazumom
Združenih narodov o pravnem položaju beguncev ter v letu 1967 z Ženevsko konvencijo
o statusu beguncev. Pri konvenciji sta izrednega pomena definicija pojma begunec36 in
na�elo nevra�anja ali na�elo »non-refoulement«, ki ga dolo�a 33. �len Ženevske
konvencije in prepoveduje vra�anje ali izgon beguncev s strani držav podpisnic �ez meje
obmo�ij, kjer bi bilo njegovo ali njeno življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove ali
njene rase, religije, nacionalnosti, �lanstva v dolo�eni socialni skupini ali politi�nega
mnenja. Ženevska konvencija prav tako državi pribežališ�a dolo�a, da osebe, ki iš�e
zaš�ito, ne kaznuje zaradi nezakonitega prehoda državne meje (Liberšar, 2008).
Do danes je konvencijo ratificiralo 134 držav, vendar nekatere med njimi niso
priznale vseh njenih �lenov.
Na politiko zapiranja mej v Evropi imata še poseben vpliv Schengenski sporazum
iz leta 1985 in Dublinski sporazum iz leta 1990. Schengenski sporazum je zasnovan
tako, da na eni strani zagotavlja prosto gibanje ljudi brez mejnega nadzora znotraj držav,
ki so podpisnice Schengenske konvencije, na drugi strani pa so podpisnice sprejele
skupna pravila za zagotavljanje varnosti, kar med drugim vpliva na oblikovanje
skupnega viznega režima, koordinacije med policijami, carinskimi ter pravosodnimi
organi, ter na ukrepe v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Na kratko –
odpiranje notranjih meja in zapiranje zunanjih meja. Pomemben del schengenske
zakonodaje je tudi schengenski informacijski sistem (SIS), ki policiji in konzularnim
36 Prvi �len Ženevske konvencije dolo�a, da se izraz “begunec” uporablja za osebo, ki “se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti dolo�eni družbeni skupini ali dolo�enemu politi�nemu prepri�anju nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takšnega strahu no�e uživati varstva te države, ali osebo, ki nima državljanstva, in se nahaja izven države, kjer je imela obi�ajno prebivališ�e, pa se zaradi takšnih dogodkov ne more ali no�e zaradi omenjenega strahu vrniti v to državo.” (Konvencija o statusu beguncev v Pravni dokumenti o zaš�iti tujcev, prosilcev azila in beguncev, 1999, str. 5 v: AMNESTY (2009-09): HTTP://www.amnesty.si/files/Delavnica%20Begunci.doc).
�
65
uslužbencem iz držav podpisnic omogo�a dostop do podatkov o dolo�enih posameznikih
(osumljencih za kazniva dejanja, pogrešanih osebah, državljanih tretjih držav, ki jim je
zavrnjen vstop, ipd.) (Liberšar, 2008).
Kakor vse �lanice EU in �lanice Schengenskega obmo�ja se tudi Slovenija v svoji
zakonodaji in migracijski politiki ravna po mednarodno sprejetih dogovorih in
pogodbah. Razvoj in na�ela imigracijske politike je Republika Slovenija za�rtala v
resoluciji o imigracijski politiki. V njej je Republika Slovenija dolo�ila, da se bo pri
konstituiranju imigracijske politike ozirala na dejstva, da imajo mednarodne migracije
zunanje politi�ne in notranje politi�ne razsežnosti, da ima vsakdo pravico do odselitve iz
katere koli države (vklju�no svoje) in vrnitev v državo svojega državljanstva, da ima
vsaka država pravico suvereno odlo�ati pod kakšnimi pogoji lahko tujec vstopi, dela in
biva na njenem ozemlju in da mora država pri uveljavljanju te pravice spoštovati
temeljne �lovekove pravice in se izogibati nacionalni, rasni, verski in spolni
diskriminaciji. V resoluciji je še dolo�eno, da bodo ustavne dolo�be temelji imigracijske
politike Republike Slovenije.
Resolucija se dotakne tudi podro�ja neregularnih migracij. In sicer se osredoto�i
na prepre�evanje neregularnih migracij s preventivnimi ukrepi (u�inkovit vizumski
režim, usklajen z evropsko zunanjo in varnostno politiko), u�inkovitim nadzorom meja
in mejnih prehodov, ustreznim notranjim nadzorom, ustrezno kaznovalno politiko ter
mednarodnim informativnim, pravnim, carinskim in policijskim sodelovanjem za
prepre�evanje nezakonitih migracij, še posebej tistih, povezanih s terorizmom,
nezakonitim trgovanjem z mamili, tihotapljenjem ljudi in drugimi resnimi oblikami
mednarodnega organiziranega kriminala (Uradni list RS, št. 40/1999).
V resoluciji o imigracijski politiki se je Republika Slovenija zavezala, da bo pri
integraciji spoštovala družbeno ve�kulturnost, s temeljnimi na�eli in vrednotami
enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja. Predvsem v smislu zagotavljanja
enakih socialnih, ekonomskih in civilnih pravic, zagotavljanja pravice do izražanja
kulturne identitete, zagotavljanja spoštovanja integritete in dostojanstva vsakega
posameznika in gojitve lastne kulture v skladu z zakoni in temeljnimi vrednotami
Republike Slovenije. Z dolo�enimi pravnimi okviri in družbenimi ukrepi bo poskušala
�
66
spodbujati integracijo priseljencev v slovensko družbo, prepre�evati diskriminacijo in
družbeno obrobnost ( Uradni list RS, št. 40/1999).
Zakoni, ki se dotikajo podro�ja neregularnih migracij, so podrobneje predstavljeni
v naslednjem poglavju.
�
67
11. ZAKONI REPUBLIKE SLOVENIJE, KI
VKLJU�UJEJO NEREGULARNE MIGRANTE IN
PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠ�ITO
Na podro�je migracij posega že slovenska ustava, ki v svojem 48. �lenu priznava
pravico do pribežališ�a tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so
preganjane zaradi zavzemanja za �lovekove pravice in temeljne svoboš�ine (Ustava
Republike Slovenije).
Zakoni, ki trenutno urejajo migracijsko politiko v Sloveniji, so Zakon o
mednarodni zaš�iti (ZMZ), Zakon o tujcih (ZTuj) in Zakon o za�asni zaš�iti razseljenih
oseb (ZZZRO). Sprejeti pa so še podzakonski predpisi, ki prav tako urejajo podro�je
migracij, in sicer so to Uredba o pravicah in dolžnostih beguncev v Republiki Sloveniji,
Navodilo o postopku in na�inu ravnanja s tujci, ki vstopijo v RS in želijo vložiti prošnjo
za azil, ter o sprejemanju, vsebini in ravnanju z vloženimi prošnjami za azil oziroma
izjavami, sprejetimi na zapisnik, Odlok o dolo�itvi varnih tretjih držav, Pravilnik o
nagrajevanju in povra�ilu stroškov svetovalcem za begunce in Pravilnik o na�inih in
pogojih zagotavljanja pravic prosilcem za azil.
Tujci, ki pripotujejo v Republiko Slovenijo na razli�ne neregularne na�ine, imajo
pravico zaprositi za zato�iš�e. Poznamo ve� oblik zato�iš�a. Za�asno zato�iš�e se dodeli
ve�jim skupinam oseb, ki so bile prisiljene zapustiti mati�no državo zaradi množi�nih
kršitev �lovekovih pravic, vojnih razmer, genocida, okupacije ipd.37 Sklep o dodelitvi
takšnega statusa sprejme vlada Republike Slovenije, ki ugotovi, da v dolo�eni državi
vladajo razmere, ki zahtevajo takšno rešitev. Državni zbor na podlagi predloga vlade RS
dolo�i kvote. Trajno zato�iš�e se prizna prosilcem za azil po Ženevski konvenciji o
statusu begunca z dne 28. 07. 1951 (»politi�ni azil«) (Dobovi�nik, 2005).
37 Zakon o za�asnem zato�iš�u, Ur. l. RS št.20/97
�
68
Po dolo�bah ustave RS so vsi zakoni in predpisi v RS v skladu s splošno
veljavnimi na�eli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami. Ratificirane in
objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. Tako smo leta 1992 od
nekdanje SFRJ z nasledstvom neposredno prevzeli Ženevsko konvencijo, leta 1994 pa je
bila po vstopu v Svet Evrope ratificirana Evropska konvencija o varstvu �lovekovih
pravic in temeljnih svoboš�in (Dobovi�nik, 2005).
Podeljevanje mednarodne zaš�ite prosilcem za mednarodno zaš�ito dolo�a Zakon
o mednarodni zaš�iti, ki je v nadaljevanju podrobneje predstavljen.
11.1. Zakon o mednarodni zaš�iti
Zakon o mednarodni zaš�iti je stopil v veljavo s 4. 1. 2008 in je nadomestil Zakon
o azilu, ki je z veljavo Zakona o mednarodni zaš�iti prenehal veljati. Z Zakonom o
mednarodni zaš�iti se dolo�ajo temeljna na�ela, postopek za priznanje in odvzem
mednarodne zaš�ite, trajanje in vsebine mednarodne zaš�ite ter obseg pravic in dolžnosti
prosilcev za mednarodno zaš�ito in oseb, ki so pridobile mednarodno zaš�ito.
V sklopu Zakona o mednarodni zaš�iti je v Republiki Sloveniji možno dobiti
status begunca ali status subsidiarne oblike zaš�ite. In sicer se status begunca prizna
državljanu ali državljanki tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred
preganjanjem, temelje�em na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti dolo�eni
družbeni skupini ali dolo�enem politi�nem prepri�anju, nahaja izven države, katere
državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu no�e uživati varstva te države, ali osebi
brez državljanstva, ki se nahaja izven države, kjer je imela prebivališ�e, pa se zaradi
takšnih dogodkov in zaradi utemeljenega strahu ne more ali no�e vrniti v to državo
(Zakon o mednarodni zaš�iti, 2007).
Do statusa subsidiarne oblike zaš�ite sta upravi�ena državljan ali državljanka tretje
države ali oseba brez državljanstva, »ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, �e
obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v mati�no državo ali državo zadnjega
�
69
stalnega bivališ�a, �e gre za osebo brez državljanstva, soo�en z utemeljenim tveganjem,
da utrpi resno škodo38«
Oseba ni upravi�ena do mednarodne zaš�ite, �e:
– že uživa pomo� ali zaš�ito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega
komisariata;
– �e so mu/ji pristojni organi Republike Slovenije priznali enake pravice in dolžnosti,
kot jih imajo državljani Republike Slovenije;
– obstaja utemeljen sum, da je prosilec/prosilka storil/a kaznivo dejanje proti miru,
vojni zlo�in ali zlo�in proti �loveštvu, kot jih dolo�ajo mednarodni akti;
– obstaja utemeljen sum, da je storil/a hudo kaznivo dejanje nepoliti�ne narave izven
Republike Slovenije, preden ga/jo je ta sprejela kot begunca/begunko, tudi, �e je bilo
storjeno zaradi domnevno politi�nih ciljev;
– obstaja utemeljen sum, da je storil/a dejanja, ki nasprotujejo namenom in na�elom
Združenih narodov, dolo�enim v Preambuli in v 1. in 2. �lenu Ustanovne listine
Združenih narodov.
Subsidiarne zaš�ite se ne prizna prosilcu, �e obstaja utemeljen sum, da:
– je storil/a kaznivo dejanje proti miru, vojni zlo�in ali zlo�in proti �loveštvu, kot so
opredeljeni v mednarodnih pogodbah ali predpisih, ki dolo�ajo takšna kazniva
dejanja;
– je storil/a hudo kaznivo dejanje;
– je storil/a dejanja, ki nasprotujejo namenom in na�elom Združenih narodov,
dolo�enim v Preambuli in v 1. in 2. �lenu Listine Združenih narodov;
– predstavlja nevarnost za varnost Republike Slovenije.
38 Kot resno škodo Zakon o mednarodni zaš�iti v 28. �lenu opredeljuje smrtno kazen ali usmrtitev,
mu�enje ali ne�loveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi, resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.
�
70
Vsak prosilec in vsaka prosilka za mednarodno zaš�ito ima v postopku pravico do
uradnega tolma�a in da so mu/ji vsi dokumenti vro�eni v doma�em jeziku. V primeru,
da prosilec ali prosilka ni pismen/a, se mu/ji mora s pomo�jo tolma�a obrazložiti
postopke in odlo�itve, ter vedno delovati v njeno/njegovo korist. Prav tako ima pravico
do svetovalca za begunce.
Tujec ali tujka, ki je zakonito vstopila v Republiko Slovenijo, mora v najkrajšem
možnem �asu izraziti namen za vložitev prošnje. �e je tujec ali tujka vstopila v
Republiko Slovenijo nezakonito, morata izraziti namen za vložitev prošnje v najkrajšem
možnem �asu. V tem primeru se ga/je ne obravnava za prekršek nezakonitega prehoda
državne meje.
Tujec ali tujka vloži prošnjo za mednarodno zaš�ito na policiji. Policija ugotovi
istovetnost osebe, pot, po kateri je prišla v Republiko Slovenijo, in sprejme izjavo o
razlogih za mednarodno zaš�ito. Po podani izjavi in vseh preverbah, policist ali
policistka izpolni registracijski list. Po obravnavi na policijski postaji se osebo nastani v
sprejemne prostore azilnega doma, kjer ji je zagotovljena ustrezna prehrana, nujne
higienske potrebš�ine in dostop do nujnega zdravstvenega varstva. Pred nastanitvijo v
azilni dom mora oseba skozi postopek sanitarno-dezinfekcijskega in preventivno-
zdravstvenega pregleda.
Po vložitvi prošnje ste�e tristopenjski postopek (z možnimi pod stopnjami
ponovnega vlaganja prošenj, pritožb ipd.). Na prvi stopnji o ugoditvi prošnji odlo�a
pristojni organ. �e pristojni organ prošnjo zavrne, mora oseba zapustiti Republiko
Slovenijo takoj, oziroma v roku, ki ga odlo�i uradni organ. �e je oseba nastanjena v
azilnem domu, se jo preda policiji, ki nadalje poskrbi za njeno odstranitev iz države.
Prosilec ali prosilka za mednarodno zaš�ito ima poleg osnovnih pravic do
nastanitve, prehrane, obleke in obutve ter higienskih potrebš�in, pravico do prebivanja v
Republiki Sloveniji, spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume, do informiranja,
osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu, finan�ne pomo�i v primeru
nastanitve na zasebnem naslovu, brezpla�ne pravne pomo�i v postopkih pred upravnim
sodiš�em in vrhovnim sodiš�em do pravnomo�ne odlo�itve, zdravstvenega varstva,
izobraževanja, dela in zaposlovanja ter do humanitarne pomo�i.
�
71
Prosilec ali prosilka lahko opravlja delo, �e je njegova/njena identiteta nesporno
ugotovljena. Z opravljanjem dela lahko za�ne eno leto po vložitvi prošnje, vendar mora
pridobiti dovoljenje za opravljanje dela v Republiki Sloveniji, ki velja le tri mesece,
lahko pa ga podaljša. Prosilcem je zagotovljena obvezna osnovnošolska izobrazba,
omogo�en jim je tudi dostop do poklicne in srednješolske izobrazbe pod pogoji, ki
veljajo za državljane Republike Slovenije.
Humanitarno pomo� prosilcem za mednarodno zaš�ito zagotavljajo predvsem
nevladne, medvladne in vladne organizacije, ki delujejo na humanitarnem podro�ju. Ta
pomo� pa obsega materialno, kulturno, psihosocialno pomo�, organiziranje varstva za
otroke, izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih ter še druge oblike pomo�i (Zakon
o mednarodni zaš�iti 2009).
Najranljivejša skupina neregularnih migrantov so zagotovo otroci in mladostniki.
Delo z otroki in mladostniki zahteva še ve�jo pozornost s strani odgovornih inštitucij. Še
posebej veliko pozornost je potrebno posve�ati otrokom in mladostnikom brez
spremstva, sami postopki obravnave pa so dosti bolj zahtevni kot sicer.
Mladostniki so vklju�eni v slovenski šolski sistem pod pogoji, ki veljajo za
državljane Republike Slovenije. Podro�je izobraževanja mladoletnih neregularnih
migrantov ureja Zakon o osnovni šoli, ki je podrobneje predstavljen v nadaljevanju.
11.2. Zakon o osnovni šoli
Znotraj Zakona o snovni šoli se le en �len neposredno dotika otrok neregularnih
migrantov. To je 10. �len, ki pravi:
(tuji državljani)
»Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in
prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do obveznega
osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani
Republike Slovenije.
�
72
Za otroke iz prejšnjega odstavka se organizira pouk materinega
jezika in kulture v skladu z mednarodnimi pogodbami.
Za otroke iz prvega odstavka tega �lena, ki potrebujejo pomo�
pri u�enju slovenš�ine, se ob vklju�itvi v osnovno šolo
organizira te�aj slovenš�ine.« (Zakon o osnovni šoli 2005)
Glede na navedbe zakona lahko sklepam, da imajo otroci prosilcev za mednarodno
zaš�ito in neregularnih migrantov popolnoma enakovredne pravice otrokom
državljanom Slovenije; ne le, da imajo zagotovljen prevoz v in iz šole, subvencionirano
malico, brezpla�ne u�benike iz u�beniškega sklada ipd., temve� tudi obstajajo možnosti,
z dolo�enimi omejitvami, da se zanje organizira pouk v materinem jeziku skupaj s
specifikami posameznikove kulture. Omogo�eno jim je tudi u�enje slovenskega jezika.
V realnosti pa slika žal ni tako lepa kot na papirju. Pojavljajo se namre� dolo�ene
sociološke ovire, ki spremljajo otroke državljanov brez papirjev. Poleg travme, ki so jo
otroci doživeli na sami poti do Slovenije, ob neregularnem prehodu meje in ob prijetju,
se pojavi tudi travma ob vklju�evanju v šolski sitem, v družbo sošolcev, kar je še
dodatno oteženo zaradi ozadja razmer, iz katerih prihajajo (otroci iz »zapora«). Ko pa se
otrokom kon�no uspe vklju�iti v šolsko okolje, nemalokrat sledi deportacija iz države
(Zorn, 2007, 124).
V smislu zaš�ite otrok bi morala obstajati zakonska možnost, ki bi otrokom
neregularnih migrantov in prosilcem za mednarodno zaš�ito omogo�ala dokon�anje, �e
že ne osnovne šole, pa vsaj posameznega razreda. Domnevam, da bi se s tem bistveno
zmanjšal stres otrok. Tako bi se ob deportaciji upoštevala vklju�enost otrok v šolski
sistem države Slovenije, posledi�no bi se deportacija prestavila, �e že ne na zaklju�ek
šolskega leta, pa vsaj na zaklju�ek semestra.
�
73
12. STANJE NA PODRO�JU PODELJEVANJA
MEDNARODNE ZAŠ�ITE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Podeljevanje azila v Republiki Sloveniji je do leta 1999 urejal Zakon o azilu.
Zakon o azilu je omogo�al pridobitev azila iz humanitarnih razlogov ali iz politi�nih
razlogov. Azila iz ekonomskih razlogov ne urejajo mednarodne pogodbe, ki jih je
sprejela Republika Slovenija, prav tako te možnosti ne omogo�a zakonodaja Republike
Slovenije.
Leta 1999 je Zakon o azilu nadomestil Zakon o mednarodni zaš�iti. Zakon o
mednarodni zaš�iti dolo�a možnost pridobitve mednarodne zaš�ite ali v primeru, �e
osebi ni podeljena mednarodna zaš�ita in zaradi razli�nih razlogov ne sme biti
deportirana iz države, obstaja možnost podelitve statusa subsidiarne zaš�ite.
O zahtevnosti in rigoroznosti postopkov za pridobitev mednarodne zaš�ite so še
posebej zgovorni podatki v tabeli »Število prosilcev za mednarodno zaš�ito in število
podeljenih statusov od leta 2000 do leta 2007«.
Tabela št. 4: Število prosilcev za mednarodno zaš�ito in število podeljenih statusov od leta 2000 do leta 2007
LETO IZDAJE ODLO�BE
ŠTEVILO PROSILCEV
ŠTEVILO STATUSOV % STATUSOV NA LETO
2000 9.244 10 0,1% 0,1% 2001 1.511 27 1.8% 1,8% 2002 532 2 0,4% 0,4% 2003 1.040 40 3.8% 3,8% 2004 1.173 37 3.15% 3,15% 2005 1.834 25 1,4% 1,4% 2006 518 11 2,1% 2,1% 2007 425 7 1,6% 1,6%
Vir: MNZ v: Liberšar, 2008.
Z manjšimi padci v letih 2002 (283 tujcev je zaprosilo za mednarodno zaš�ito) in
2004 (470 tujcev je zaprosilo za mednarodno zaš�ito) je število prosilcev za mednarodno
zaš�ito naraš�alo in doseglo najvišjo vrednost v letu 2005, ko je za mednarodno zaš�ito
zaprosilo 608 tujcev. Po letu 2005 je število prosilcev za mednarodno zaš�ito za�elo
�
74
strmo padati, kar lahko med drugim pripišemo tudi hitrim postopkom vra�anja tujcev v
sosednje države, iz katerih so neregularno prišli v Slovenijo na podlagi bilateralnih
pogodb. Tako je število prosilcev za mednarodno zaš�ito v letu 2006 znašalo 160, v letu
2007 le 67. V letu 2008 pa je z manjšim porastom za mednarodno zaš�ito zaprosilo 89
tujcev, od katerih si je 30 tujcev premislilo in odstopilo od izjave.
Število podeljenih statusov �ez leta pa je bistveno manjše od števila prosilcev za
mednarodno zaš�ito. V povpre�ju je pozitivnih odgovorov na prošnje prosilcev za
mednarodno zaš�ito na leto 1.8 % glede na število prosilcev v istem letu. Najmanj
statusov glede na število prosilcev je bilo podeljenih leta 2000, ko je bilo kar 9.244
prosilcev za mednarodno zaš�ito, podeljenih statusov pa je bilo le 10 ali 0,1 %. Najve�
statusov glede na število prosilcev za mednarodno zaš�ito je bilo leta 2003, ko je bilo
1.040 prosilcev za mednarodno zaš�ito, podeljenih pa je bilo 40 statusov ali 3,8 % glede
na število prosilcev v tem letu.
Tujci, ki zaprosijo za mednarodno zaš�ito, so nastanjeni v azilnem domu in tam
�akajo na odgovor glede njihove vloge. Azilni dom je sicer novejši objekt, ki je bil
zgrajen leta 2004 v Ljubljani, vendar pa v njem vladajo slabe bivanjske razmere, kot so
ocenili �lani odbora za državljansko svoboš�ino Evropskega parlamenta – LIBE. Ve� o
nevzdržnih razmerah prosilcev za mednarodno zaš�ito pri�a poro�ilo omenjenega
odbora in povzetek monografije »Prebežniki, kdo ste?«, ki sta predstavljena v
nadaljevanju.
12.2. Nevzdržne razmere prosilcev za azil
�lani odbora za državljanske svoboš�ine Evropskega parlamenta – LIBE, so po
obisku 26 centrov za pridržanje v enajstih državah Evropske unije podali v poro�ilu
svoje mnenje, da so »razmere v številnih centrih za pridržanje prosilcev za azil oziroma
prosilcev za mednarodno zaš�ito, ki je novi termin po Zakonu o mednarodni zaš�iti iz
leta 2008 (ZMZ), in begunce nevzdržne.«
Za nevzdržne razmere so predvsem krivi slaba higiena, promiskuiteta in
razpoložljiva oprema. Pridržane osebe so slabo obveš�ene o vzrokih pridržanja, o
�
75
pravicah, ki jim pripadajo, ali o morebitnem napredku pri obravnavi njihove
dokumentacije. Brezpla�na pravna pomo� je zelo omejena, �e že ne nemogo�a. Kot
odgovor na ugotovljeno, poslanci zahtevajo stalni sistem obiskov in inšpekcij ter
vzpostavljanje centrov odprtega in ne zaprtega tipa, kjer je prosilcem zmeraj
zagotovljena hrana, bivanje in medicinska oskrba.
Leta 2004 je bil v Ljubljani zgrajen azilni dom, v katerem je ve� oddelkov
(oddelek za omejitev gibanja, oddelek za družine, oddelek za samske moške itd.).
Problemati�en je posebej oddelek za omejeno gibanje, ki je lociran sredi dvoriš�a, kjer
se drugi prebivalci dnevno rekreirajo, otroci pa se tam igrajo. Tako nastanjeni na tem
oddelku gledajo skozi rešetke na ostale prosilce, ki se prosto gibljejo, kar se smatra za
obliko psihi�nega trpin�enja (kar je kritiziral tudi UNCHR).
Kljub zagotovitvam odgovornih, da so razmere v azilnem domu dobre, še posebej
zadnje �ase zaradi le polovi�ne zasedenosti doma, je prihajalo v azilnem domu do
gladovnih stavk in poskusov samomora. To naj bi povzro�ila kriza omejitve gibanja.
Težave se med drugim pojavljajo tudi pri zagotavljanju pravne pomo�i. Pravice do
brezpla�ne pravne pomo�i prosilci za azil nimajo na prvi od treh stopenj, ravno prva
stopnja pa je klju�nega pomena v celotnem postopku. Prosilcem za azil so sicer na voljo
svetovalci za begunce, ki so po ve�ini odvetniki, vendar pa na njihovo vedno manjše
število in s tem slabšo razpoložljivost vpliva neustrezno urejeno pla�ilo. Prišlo je že do
primera, ko je svetovalec za begunce od prosilca neupravi�eno zahteval dodatno pla�ilo.
Brezpla�na pravna pomo� je še dodatno otežena s tem, da v storitev ni vklju�en
prevajalec, ki bi ga predvsem potrebovali prosilci, ki ne govorijo svetovnih jezikov ali
slovenš�ini podobnega jezika.39
O nevzdržnih razmerah v objektih za nastanitev prosilcev za azil v Republiki
Sloveniji poro�ajo tudi raziskovalke Mojca Pajnik, Petra Lesjak-Tušek in Marta
Gregor�i� v svoji raziskavi »Prebežniki, kdo ste?«. Terensko raziskavo so opravljale v
azilnih domovih in centrih za tujce v Republiki Sloveniji v aprilu in maju leta 2001.
39 Ve� na to temo si lahko preberete na NVO (2009-08): Nevzdržne razmere prosilcev za azil. HTTP://cnvosinfo.civilni-dialog.net/index.php?option=com_content&task=view&id=952&Itemid=144.
�
76
Ve�ina prebežnikov, vklju�enih v raziskavo, je bilo moških, starih med 20. in 29.
letom iz Azijskih držav, nižje izobraženih, ki so doma že imeli zaposlitev. Na poti so bili
po mesec, nekateri po en dan ali pa celo ve� let. Potovali so �ez ve� držav, tudi �ez ve�
kontinentov, zaprti v nepredušnih cisternah, tovornjakih, kombijih, vagonih med
razsutim tovorom, del poti so prehodili peš. Nekateri so prebegnili z letali s
ponarejenimi potnimi listi ali brez, spet drugi z osebnimi avtomobili. Potovali so z
družino, prijatelji ali sami. Agenti so z njimi trgovali in jih dostikrat opeharili.
Prebežniki, ki so jih opeharili, so bili ponavadi tudi ujeti, prepeljali so jih na zaslišanje
na policijsko postajo in jih potem prepeljali v kletne prostore Šišenskega doma. Tam so
bili, dokler niso odkrili njihove dentitete in jih dezinficirali (Pajnik, 2001, 51). �akali so
v nekaj kvadratnih metrov velikem prostoru z ve� deset drugimi prebežniki. Moški in
ženske so bili skupaj, spali so v istem prostoru, na tleh, kjer so opravljali potrebo vsi v
eno vedro in prav tako jedli v istem prostoru. Nekateri so bili prepeljani tudi v Center za
tujce v Velikem Potoku pri Postojni. To je starejši objekt, nekdanja vojaška pralnica.
Namestnik varuha �loveških pravic je razmere tam ozna�il za katastrofalne (Pajnik,
2001, 58). Dogajale so se kršitve in za tujce ni bilo primerno poskrbljeno.
Prebežniki so ob prihodu v Slovenijo zaprosili za azil. Zaprosili so za
državljanstvo. Državni organi so njihove prošnje in priložene dokumente premlevali do
dve leti in ve�. Skoraj vsem so prošnjo zavrnili, nekaterim zato, ker so bili priloženi
dokumenti, ko so prišli na vrsto za obravnavo že stari ve� kot 6 mesecev in tako
zastarani40. Ob mnogih ponovnih vlogah in pritožbah se je le redki peš�ici sre�nežev
nasmehnila sre�a – po dolgoletnih bojih z birokracijo so dobili potrdilo o državljanstvu
(Pajnik, 2001).
40 Na podobno birokratsko oviro je naletela znanka, ki je prišla iz Banje Luke študirat v Koper na Fakulteto za Management. V �asu študija je imela dovoljenje za prebivanje, ki ga je sicer morala podaljševati v skladu z nadaljevanjem študija. Ker je v vseh letih v Kopru navezala stike in poznanstva, se hotela stalno naseliti in zaposliti, si je za�ela urejati državljanstvo Republike Slovenije. Menila je, da s tem ne bi smela imeti ve�jih težav, saj je bil njen dedek, ki sicer sedaj živi v Banja Luki, Slovenec. Tako je vložila vse zahtevane dokumente (potrdilo s sodiš�a o nekaznovanosti, rojstni list ipd.). Na kakršenkoli odgovor naših birokratov je �akala dve leti, in sicer so jo obvestili, da ji ne odobrijo državljanstva, ker so bili nekateri priloženi dokumenti stari ve� kot 6 mesecev (postarali so se tekom obravnave).
�
77
13. ZAKLJU�EK
Republika Slovenija ima s svojo geografsko umeš�enostjo strateško lego. Je tako
reko� križiš�e, sti�iš�e narodnosti, kultur, ver in politik. Posledica strateške pozicije je
dejstvo, da je Republika Slovenija tranzitna država. Po njej pa ne poteka le legalen
tranzit, temve� tudi tranzit prepovedanih drog, orožja, trgovine z ljudmi in neregularnih
migrantov ter migrantk. Zaradi svoje lege posredne vplive dogajanj na Balkanu ter
Bližnjem in Daljnem Vzhodu ob�uti tudi Slovenija. Prav zato je pomembna dodelana
zakonodaja in politika, med drugimi podro�ji, tudi na podro�ju migracij. Ker smo
v�lanjeni v Evropsko Unijo, v Schengensko obmo�je, ter se z vsemi napori skušamo
približati Zahodni Evropi in oddaljiti od oznake balkanske države, bi toliko bolj morali
stremeti k politiki enakih možnosti, podpirati humanitarnost in �lovekoljubje, za vzgled
državljanom pa bi morale biti državne institucije in uradni organi. Pa vendar na podro�ju
neregularnih migracij in pri obravnavi neregularnih migrantov ter prosilcev za
mednarodno zaš�ito prihaja do grobih kršitev �lovekovih pravic.
Na leto je v Republiki Sloveniji prijetih v povpre�ju 10.616 oseb zaradi
neregularnega prehoda meje Republike Slovenije. Njihovo število se zadnja leta manjša,
v letu 2008 je bilo namre� zabeleženih le 1.186 neregularnih prestopov meje. Najve�
prijetih neregularnih migrantov je bilo med letoma 1998 in 2001, leta 2003 pa je bilo z
35.914 dale� najve� neregularnih migracij v zadnjih letih. Na mejah Republike Slovenije
je v povpre�ju letno zavrnjenih 35.662 tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v
Republiko Slovenijo. Število zavrnjenih tujcev na državni meji prav tako upada z leti in
je tako bilo najnižje leta 2008 z 7.846 zavrnjenimi tujci na državni meji. Najve�
zavrnjenih tujcev na državni meji je bilo leta 2001 s številom 59.917.
Trendu upadanja sledi tudi število tujcev, ki so jih slovenski policisti vrnili tujim
varnostnim organom, in število tujcev, ki so jih slovenski policisti prejeli od tujih
varnostnih organov. V povpre�ju slovenski policisti letno vrnejo 2.659 tujcev tujim
varnostnim organom in sprejmejo 1.378 tujcev od tujih varnostnih organov letno. Najve�
vra�anj in sprejemanj tujcev je bilo med letoma 2000 in 2002, z maksimumom v letu
�
78
2001 s 5.885 vrnjenimi tujci s strani slovenskih policistov in v letu 2000 s 4091
sprejetimi tujci od tujih varnostnih organov. Kot že omenjeno, število z leti upada, in je
tako bilo najnižje v letu 2008 z 824 vrnjenimi tujci in 244 sprejetimi tujci. Vseskozi
slovenski policisti po številu vrnjenih tujcev prednja�ijo pred tujimi varnostnimi organi,
kar lahko razumemo kot dokaz zavzetega in vestnega dela ter dobre organiziranosti in
opremljenosti slovenske policije. Upoštevajo� te podatke, bi le stežka verjeli, da se
slovenska policija soo�a z velikim pomanjkanjem kadra, predvsem na podro�ju
varovanja državne meje.
Republika Slovenija posve�a veliko pozornost migracijski politiki. Pod njenim
okriljem ministrstva skrbijo za izpolnjevanje pravic neregularnih migrantov in prosilcev
za mednarodno zaš�ito (zagotavljanje pravic do nastanitve, zdravstvenih storitev,
prehrane ipd.), pa vendar pade najtežje breme na ple�a nevladnim organizacijam, ki
poskrbijo za humanitarno pomo�. Prosilcem in prosilkam za mednarodno zaš�ito nudijo
zlasti materialno, kulturno, psihosocialno pomo�, organizirajo varstvo za otroke,
izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih ter nudijo še druge oblike pomo�i. Kot pa
že njihov naziv pove, gre za nevladne organizacije in kot takšne niso financirane s strani
vlade Republike Slovenije, ampak morajo same zagotoviti gmotna sredstva za izvajanje
svojih aktivnosti in delujejo s pomo�jo mreže prostovoljcev. Pa vendar je vlada vklju�ila
pomo� nevladnih organizacij v Zakon o mednarodni zaš�iti in tako prikrila lasten
primanjkljaj na humanitarnem podro�ju.
Potrebno bo še dosti dela, da odpravi ostale primanjkljaje v lastni zakonodaji.
Prvi problem je že v prvem stiku med neregularnimi migranti in policisti. Sami
postopki zajema in obravnave neregularnih migrantov spominjajo na prijetje oseb
osumljenih težjih kaznivih dejanj. Glede na to, da gre po ve�ini za tujce, ki ne govorijo
slovenskega jezika, celo govorijo jezik, ki ni niti malo podoben slovenskemu, jim ob
njihovem prijetju niso navedene njihove pravice in razlogi za prijetje ter privedbo na
policijsko postajo. Res je praksa, da policisti po�akajo na prihod uradnega prevajalca in
potem nadaljujejo s postopkom. Pa vendar, kaj pa v primeru, ko tujec ali tujka govori
jezik, za katerega ni na razpolago uradnega prevajalca? Zakon o mednarodni zaš�iti
dopuš�a možnost najema tolma�ev iz tujih držav ali celo tolma�enje s pomo�jo sodobnih
�
79
elektronskih medijev. �e že preslišimo najem tolma�ev iz tujih držav, �emur verjetno
sledi najem tolma�a za tujega tolma�a in mi na tem mestu verjetno ni treba poudarjati
praks, ko se marsikaj s prevodom izgubi, ne morem mimo dejstva uporabe elektronskih
medijev. Nikakor si ne morem predstavljati uporabe elektronskih medijev pri
tolma�enju. Možno da se s sodobno tehnologijo da dokaj natan�no prevesti besede in
besedne zveze, celo, da se lahko besedilo prevede do te mere, da bistvo prvotnega teksta
ni izgubljeno, pa vendar, elektronski medij ne bo poznal kulturnega ozadja
neregularnega migranta ali migrantke, ne bo poznal nastale situacije v njuni državi, ne
bo zaznal pristnega strahu za lastno življenje. Verjamem, da je uporaba uradnih
tolma�ev še toliko pomembnejša, ker nekdo, ki pozna jezik, pozna tudi kulturo in
politi�no ozadje države, katere jezik govori. S poznavanjem teh podatkov lahko
predstavlja dragoceno pomo� neregularnemu migrantu ali migrantki, ki iš�e zato�iš�e.
Vse to me privede do naslednjega problemati�nega dela naše zakonodaje. Osebi,
ki je prijeta zaradi neregularnega prestopa meje Republike Slovenije, so predstavljene
osnovne pravice. Pa vendar med tem osnovnim naborom ni omenjena pravica zaprositi
za mednarodno zaš�ito. Še ve�, na policijski postaji osebi niso na razpolago nikakršne
informacije v zvezi z možnostjo mednarodne zaš�ite. �e neregularni migrant ali
migrantka na policijski postaji ne zaprosi za mednarodno zaš�ito, je obravnavan/a za
prekršek ilegalnega prehoda državne meje. �e oseba zaprosi za mednarodno zaš�ito,
potem te osebe v skladu z Ženevsko konvencijo policija ne sme obravnavati zaradi
prekrška, ampak se nadalje obravnava kot prosilec ali prosilka za mednarodno zaš�ito.
Vendar, �e se v nadaljnjih postopkih razkrije, da je oseba s prošnjo za mednarodno
zaš�ito izkoriš�ala institucijo azila, se tej osebi v azilnem domu omeji gibanje. Sicer
zakon izrecno ne dolo�a, da se oseba, ki ima omejeno gibanje, nastani v zaprti oddelek,
vseeno pa tega tudi ne prepoveduje, ampak dopuš�a izbiro uradnim organom, da omejijo
gibanje osebe na obmo�je objekta ali na zaprti oddelek (na zaprtem oddelku so tudi
osebe, za katere se smatra, da so nevarne za okolico ali nevarne za varnost države, osebe
so lahko na zaprtem oddelku zaradi prepre�evanja širjenja nevarnih bolezni ipd.). Na kaj
takšnega bi morala biti oseba opozorjena preden vloži prošnjo za mednarodno zaš�ito.
Prav tako bi moral biti osebi, ki želi zaprositi za mednarodno zaš�ito, že na policijski
�
80
postaji na razpolago odvetnik, ki bi takšni osebi podrobneje predstavil sistem
mednarodne zaš�ite in v vseh pogledih deloval v dobro neregularnega migranta ali
migrantke. Prvi korak v pravo smer bi bila že zbirka koristnih informacij, ki bi bila na
razpolago neregularnim migrantom že na policijski postaji. Zakon o mednarodni zaš�iti
namre� dolo�a, da neregularni migrant prejme brošuro z informacijami ter možnost
brezpla�ne pravne pomo�i šele po vložitvi prošnje za mednarodno zaš�ito. Ravno ta prva
stopnja pa je izrednega pomena za nadaljnji potek obravnave.
Informant – policist se je pritoževal nad hitrostjo hitrih postopkov. Po privedbi
osebe na Policijsko postajo jih namre� preganja �as. Sicer lahko tujca zadržijo na postaji
do 48 ur, vendar poteka priganjanje znotraj policijske postaje, da �im prej ste�e vrnitev
tujcev. Tako se ne posve�a dovolj �asa samim razgovorom, saj ogromno �asa vzame
identifikacija osebe, izpolnjevanje vseh potrebnih dokumentov, pisanje depeš, odvzem
prstnih odtisov ipd. Mogo�e bi bilo vredno razmisliti, da se odvzame policistom
obravnava neregularnih migrantov. Ustanovijo naj se centri, kamor bi policisti le
pripeljali prijete neregularne migrante. Nadaljnjemu delu z neregularnimi migranti se naj
bi posvetili posebej usposobljeni strokovnjaki v teh centrih ali pisarnah, ki bi imeli �as
za temeljit razgovor z neregularnim migrantom in bi v prvi vrsti zagotavljali zaš�ito
pravic neregularnih migrantov.
Razni viri poro�ajo o nemogo�ih higienskih razmerah v centrih za tujce in azilnih
domovih. Ne le, da bi bilo neregularnim migrantom potrebno zagotoviti vsaj zadovoljivo
zdravstveno oskrbo, �e že ne takšno, ki je na razpolago državljanom in državljankam
Republike Slovenije, pa tudi ustrezno psiho-socialno pomo�. Ta bi bila izrednega
pomena zaradi travm, ki so jih doživeli in zaradi katerih so se odlo�ili migrirati, ter tudi
zaradi travm, ki so se pojavljale na poti in ob prijetju. Za marsikoga je mu�na tudi
birokratska vojna, ki je nujna, �e želi oseba neko� zaživeti kot državljan Republike
Slovenije ali pa živeti vsaj približno �loveka vredno življenje. Izrednega pomena za
prosilce za mednarodno zaš�ito bi bilo dovoljenje za delo. Prosilec za mednarodno
zaš�ito lahko zaprosi za dovoljenje za delo šele po enem letu bivanja v Sloveniji, to
dovoljenje pa traja le tri mesece. Možnost dela in s tem lastnega zaslužka bi prosilcem
za mednarodno zaš�ito omogo�ila ekonomsko osamosvojitev, izboljšanje življenjskih
�
81
razmer in odmik z margine. Nedvomno bi slednje vplivalo tudi na boljše zdravstveno in
psihološko stanje posameznikov, mogo�e bi tudi vplivalo na zmanjšanje pobegov ob
izhodih ter boljšo integracijo posameznikov v slovensko družbo.
S pomo�jo podatkov, ki sem jih interpretirala v diplomskem delu, sem našla
odgovore na svoji zastavljeni hipotezi.
Kot odgovor na mojo prvo zastavljeno hipotezo, v kateri izpostavljam
avtomatiziranost zakonodaje na terenu, sem ugotovila, da �eprav so zakoni Republike
Slovenije pisani tako, da v nekaterih primerih dopuš�ajo odlo�itev in dopolnitev s strani
uradnih organov41, so postopki obravnave že tako ute�eni in nau�eni, da uradne osebe v
svojih dejanjih ne izstopajo iz ustaljenega ritma z namenom, da bi olajšali življenjsko
situacijo neregularnim migrantom, temve� delujejo bolj v smeri, da bi olajšali situacijo
sebi. Z raznimi bilateralnimi sporazumi in hitrimi postopki se izogibajo obširnejši
obdelavi prošenj za mednarodno zaš�ito. Iz teh trditev pa sledi odgovor na drugo
zastavljeno hipotezo, in sicer glede kršenja pravic neregularnim migrantom v hitrih
postopkih z namenom �im boljšega rezultata in �im lepše podobe slovenske migracijske
politike ter slovenske policije v svetu. Prvi problem pri kršenju pravic se pojavi pri
prijetju migrantov, ki spominja na prijetje oseb osumljenih težjih kaznivih dejanj ter
predstavitvi pravic, med katerimi ni omenjeno, da ima neregularni migrant pravico
zaprositi za mednarodno zaš�ito. V kolikor oseba zaprosi za mednarodno zaš�ito, ji ni že
v za�etku podrobno razložen postopek oziroma osebi niso na razpolago informacije o
mednarodni zaš�iti že v obravnavi na policijski postaji. Zanimive so številke tujcev, ki
so jih slovenski policisti vrnili tujim varnostnim organom, in število oseb, ki so jih tuji
varnostni organi vrnili slovenskim policistom. �e upoštevamo, da med tuje varnostne
organe spadajo italijanski, avstrijski, madžarski in hrvaški, na pogled precej ve�je države
z dolgoletno tradicijo migracijske politike. Iz teh dejstev lahko podvomim v izjavo, da
41 Kot je na primer odlo�itev za prostor omejitve gibanja, izbira tujega ali elektronskega tolma�a. Tudi navedba, da se prosilcu za mednarodno zaš�ito izro�i brošura z informacijami bi dopuš�ala, da bi policijske postaje imele na razpolago brošure z informacijami za neregularne migrante, ki jih obravnavajo. Podobno je v presojo uradnim organom prepuš�ena uporaba izvedenskega mnenja; Zakon o mednarodni zaš�iti namre� daje napotke, da v kolikor se uradna oseba ne �uti kompetentna za presojanje razmer v posamezni državi in s tem o podlagi za odobritev prošnje prosilcu za mednarodno zaš�ito, se lahko posluži pomo�i izvedenca. Zanimive bi bile informacije v koliko primerih so uradne osebe uporabile izvedensko mnenje.
�
82
so navedeni rezultati posledica dobre organizacije, vestnega dela ipd. Kaj pa, �e so
navedeni rezultati posledica hitrih postopkov, kršenja �lovekovih pravic, togosti in
avtomatiziranosti uradnih organov v postopkih? Vsekakor vredno razmisleka.
Zdravo razumsko prepri�anje mnogih je, da ima vsakdo pravico vstopiti v
katerokoli državo, še posebej, �e je v lastni ogrožen ali mu grozijo s smrtjo ali ga
maltretirajo (Pajnik, 2001, 29). Pa vendar sta zdrav razum in migracijska politika
zaenkrat še dale� narazen.
Danes govorimo o izginjanju mej med državami in pojavljanju »notranjih«,
abstraktnih meja. Te meje so še rigidnejše, kar je zna�ilnost neolibeliziranega globalnega
sveta (Zorn, 2007, 115). Gre za ja�anje izklju�enosti iz »domorodne« družbe in jasno
etiketiranje bolj ali manj zaželenih »priseljencev«.
Po osamosvojitvi Slovenije in po podpisu Schengenskega sporazuma so padle
meje med državami Zahodne Evrope, a obenem so se utrdile meje mi – oni. oni, v našem
primeru prebežniki, pa so sedaj tisti, ki smo jih marginalizirali, jih oropali �loveških
pravic in dostojanstva. Obravnavamo jih kot kriminalce, prestopnike in jim na vsakem
stiku z njimi damo vedeti, kako nezaželeni so. Slovenija si je dobro opomogla po
razpadu Jugoslavije. Izboljšali smo si socialna in zdravstvena zavarovanja, naša podjetja
rastejo in se bogatijo, naši otroci dobivajo boljšo izobrazbo, pa vendar je elitnega zraka
dovolj le za pristne Slovence, ki lahko svoje korenine dokažejo preko prednikov.
Problem neregularnih migrantov je v prvi vrsti vsekakor �edalje strožja
zakonodaja, visoki kriteriji in pogoji vstopa v državo gostiteljico, preživetje v državi
gostiteljici, psihološki in fiziološki problemi, ki se pojavijo zaradi travm ob prebegu. Ko
migrantu uspe prese�i te probleme, je tu še vedno ksenofobija. Zadnja ovira pred
»svobodo«, ko lahko kon�no sproš�eno zadiha, brez strahu, da bo kdo umaknil pogled
pred njim, da ne bodo kazali s prstom za njim ali ga obsojali, ko ne bo ve� on ampak bo
postal jaz.
�
83
14. VIRI IN LITERATURA KNJIGE:
Bade J. K. (2005): Evropa v gibanju, Migracije od poznega 18. stoletja do danes,
*cf, Ljubljana.
Castels S., Miller M. (1993): The Age of Migration: International Populations
Movements in the Modern World, Macmillan, London.
Massey D., Arango, J., Hugo G., Kouaouci A., Pellegrino E., Taylor, Clarendon
(1998): Worlds in Motion. Understanding International Migration at the End of the
Millennium, Clarendon Press, Oxford.
Milohni� A. (2002): Evropski vratarji. Ljubljana, Mirovni inštitut.
Pajnik M., Lesjak – Tušek P., Gregor�i� M. (2001): Prebežniki, kdo ste? Ljubljana,
Mirovni inštitut.
Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ, (1994), DZS, Ljubljana.
PRISPEVKI V ZBORNIKU:
Akcijski program mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, 1994, str 59–60.
Dobovi�nik, V. D. (2005): Tukaj smo! Prosilci za azil in begunci v Sloveniji,
Konzorcij Živa, Ljubljana.
Lipovec, �. U. (2002): V zoni prebežništva. Antropološke raziskave prebežnikov v
Sloveniji, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta,
Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
Liberšar, H. (2008): Priro�nik o podro�ju azila in migracij, Slovenska filantropija,
Ljubljana.
�
84
�LANKI V REVIJAH IN �ASOPISU:
Medica, K. (2007): Sodobne migracije in dileme varnosti, Socialno
delo, letnik 46, junij 2007, št. 3, str. 125–133.
Miha�Šoštari� (2009): Brez zagovora za prevoz ilegalcev. Ve�er, �etrtek, 20. avgust,
2009. Maribor, str. 26.
Zorn, J. (2007): Ljudje brez pravice do pravic in vloga socialnega dela, Socialno
delo, letnik 46, junij 2007, št. 3, str. 115–131.
USTNI VIRI:
Anonimni Informant (2005 in 2009): Anonimni Informant, zaposlen v slovenski
policiji v skupini za varovanje državne meje. Osebni razgovori. Posnetek pogovora
ne obstaja.
Janžekovi�, F. (2009): Filip Janžekovi�, r. 1982, predstavnik mladinske organizacije
Slovenije na mednarodnih seminarjih. E-korespodenca. Priloženo diplomi.
PRAVNI VIRI:
Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/1999,
106/2002).
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 133/1991)
Zakon o azilu (Uradni list RS, št. 61/1999, 17/2006).
Zakon o mednarodni zaš�iti (Uradni list RS, št. 111/2007).
Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/1996, 102/2007)
Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 98/2005)
Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 61-2912/1999, 108/2002, 107/2006)
Zakon o za�asnem zato�iš�u (Uradni list RS, št. 20/1997)
�
85
INTERNETNI VIRI:
AMNESTY (2009-09): HTTP://www.amnesty.si/files/Delavnica%20Begunci.doc
MNZ (2005–04):
HTTP://www.mnz.si/si/upl/gl_novin/min_konf/ilegalnemigracije_SI_datoteke/frame
.htm
MNZ (2005–04):
HTTP://www.mnz.si/si/upl/gl_novin/min_konf/ilegalnemigracije_SI_datoteke/frame
.htm
MNZ (2009–07): Migracije in integracije.
HTTP://www.mnz.gov.si/si/delovna_podrocja/migracije_in_integracija/
NVO (2009–08): Nevzdržne razmere prosilcev za azil. HTTP://cnvosinfo.civilni-
dialog.net/index.php?option=com_content&task=view&id=952&Itemid=144
POLICIJA (2005–03, 2009–03): Letna poro�ila o delu Policije.
HTTP://www.policija.si/index.php/statistika?lang.
POLICIJA (2009–03): Nedovoljene migracije na obmo�ju Republike Slovenije.
HTTP://www.policija.si/index.php/statistika/mejna-problematika/622
POLICIJA (2009–03): Statistika. HTTP://www.policija.si/index.php/statistika
POLICIJA (2009–07): Razkrili mednarodno kriminalno združbo, ki je tihotapila
ilegalne prebežnike. HTTP://www.policija.si/index.php/novinarsko-sredie/1204-
razkrili-mednarodno-kriminalno-zdrubo-ki-je-tihotapila-ilegalne-prebenike-
informacija-z-novinarske-konference?format=pdf&lang
POLICIJA (2009–08): HTTP://www.policija.si/
ZRC SAZU (2008–06): SSKJ. HTTP://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=GE%3DNEREGUL*&hs=1
�
86
�
87
SEZNAM GRAFOV, TABEL IN SLIK
SEZNAM GRAFOV
Grafikon 1: Število ovadenih oseb organiziranega kriminala na podro�ju nedovoljenega
prehajanja meje od leta 2001 do leta 2008…………………………………………...…23
Grafikon 2: Zabeležene neregularne migracije na podro�ju Republike Slovenije od leta
1995 do leta 2008……………………...………………………………………………..25
Grafikon 3: Zabeležene neregularne migracije na podro�ju Republike Slovenije po
mesecih od leta 1999 do leta 2008…………………………………………...…………28
Grafikon 4: Število vrnjenih oziroma sprejetih oseb na podlagi mednarodnih
sporazumov od leta 2000 do leta 2008………………………………………………….31
Grafikon 5: Število prosilcev za azil od leta 2001 do leta 2008………………………..58
SEZNAM TABEL
Tabela 1: Število dokumentiranih neregularnih prehodov državne meje Republike
Slovenije od leta 1991 do leta 2008…………………………………………………….26
Tabela 2: Število tujcev, zavrnjenih na mejnih prehodih od leta 2000 do leta 2008…...29
Tabela 3: Ilegalni prehodi po spolu in starostnih skupinah (v obdobju od 1. 1. 2004 do
30. 06. 2004)……………………………………………………………………………33
Tabela 4: Število prosilcev za mednarodno zaš�ito in število podeljenih statusov od leta
2000 do leta 2007……………………………………………………………………….65
SEZNAM SLIK
Slika 1: Pogosto uporabljeni termini na podro�ju migracijskih politik………………....18
Slika 2: Število vpisanih kandidatov za policiste za nadzor državne meje……………..43
�
88
15. PRILOGA
Priloga št. 1: E-korespodenca z F. Janžekovi� z dne 16. 9. 2009
2009/9/16 Vesna Podkrajsek <[email protected]> Pozdravljen! Pišem ti zato, ker me nekaj zanima glede seminarja, na katerem si bil v Moskvi. Povedal si mi za dve kolegici, ki sta imeli težave z vstopom v Rusijo, ker so ju na meji odpravili policisti, �eš da se gresta prostituirat ... Se mogo�e spominjaš kako je že bilo? Iz katere države sta bili? Zgodbo bom vklju�ila v diplomsko nalogo ... Lep pozdrav in že v naprej hvala! Vesna 16. 09. 09 je Filip Janžekovi� <[email protected]> napisal/-a: Pozdrav, Noben problem, edino kar bo malo težje, bo dobiti kakšna dokazila. V bistvu gre za 3 primere diskriminacije pri vstopu v EU oz. druge države. Eden se je dejansko zgodil takrat v Rusiji. Šlo je za dve Gruzijki, ki bi se morali udeležiti seminarja. Ker imata državi slabe odnose, je morala za pridobitev vize posredovati najvplivnejša mladinska organizacija v Rusiji, ki je preko ruskega ministrstva za šolstvo po 1 mesecu omogo�ila vstop. Ti Gruzijki sta bili menda tisto leto edini, ki sta dobili vizo za Rusijo. Drugi primer je bila zavrnitev 2 mladih Ukrajincev kljub vizi za vstop v EU. Ta dva so obrnili na letališ�u (v Nem�iji) in kljub vizi ter poskusu posredovanja gostiteljev se nista udeležila mednarodne izmenjave, kljub temu da jo je sofinancirala EU. Tretji primer je skupina maroških študentov, ki bi se morali udeležiti nekega seminarja v Belgiji. Belgijska ambasada jim ni želela izdati vize kljub vsem potrebnim papirjem. Šele pritisk medijev, belgijske in evropske krovne mladinske organizacije ter nekaterih vplivnih politikov so mladim maro�anom omogo�ili z 2-dnevno zamudo vstop v Belgijo. Osebno vem še za en primer, ko so slovenski policisti na meji kljub vizi zadržali skupino bolgarskih u�iteljev, ki bi se morali udeležiti evropske pedagoške konference v Rimu. Šele posredovanje italijanskih organizatorjev in osebno poredovanje društva slovenskih pedagogov je z zamudo omogo�ilo Bolgarom participacijo.
�
89
Problem je, ker je to vse ustno, �eprav se je zanesljivo zgodilo. Zagotovo pa obstajajo kje kakšni bolj podrobni podatki o teh in podobnih primerih. Jih je malo morje ... Upam, da je bilo kaj v pomo�, Filip Seminar v Moskvi je bil decembra 2005, drugi dogodek istega leta, 3. pa leto prej. Tisti pedagogi so bili, mislim, da 2007. Lepo se imej, Filip
