Tadeja KVAS MAJER generalna direktorica

Evropsko inovativno partnerstvo in

Program razvoja podeželja v Sloveniji

EIP Evropsko inovacijsko partnerstvo

Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP) je nov koncept EU politike za spodbujanje inovativnosti in je del strategije o rasti in razvoju EU (Evropa 2020) za prihodnje desetletje.

EIP partnerstva se osredotočajo na socialne koristi in hitro modernizacijo. Podpirajo sodelovanje med raziskavami in inovativnostjo z namenom hitrejšega pridobivanja uporabnih rezultatov.

Evropsko inovacijsko partnerstvo

V sklopu »Unije inovacij« je bilo vzpostavljenih pet evropskih inovacijskih partnerstev. Eno izmed njih je Evropsko inovacijsko partnerstvo za kmetijsko produktivnost in trajnost (EIP-AGRI).

EIP-AGRI

Namen EIP-AGRI je:

• spodbujati konkurenčno in trajnostno kmetijstvo, ki dosega „več z manj“

• prispevati k zagotavljanju stabilne pridelave hrane, krme in biomaterialov, trajnostnemu upravljanju naravnih virov, od katerih je odvisno kmetijstvo in sožitju z okoljem.

• EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti je opredeljeno v členih 55 – 57 Uredbe (EU) 1305/2013.

• Pristop: Zmanjševanje inovacijske vrzeli med raziskavami in prakso in tvorjenje partnerstev z uporabo interaktivnega inovacijskega modela in s povezovanjem akterjev preko mreže EIP-AGRI.

Inovacije in prenos znanja v PRP 2014-2020

Znanje

in

inovacije

Tržna organiziranost

in krepitev kmetijsko

prehranskih verig

Zelena delovna mesta in

socialno vzdržen in uravnotežen

razvoj podeželja

Ohranjanje naravnih virov in prilagajanje

podnebnim spremembam

Večja produktivnost

in dodana vrednost

• V PRP 2014-2020 so

inovacije in prenos

znanja postavljeni v

središče.

• Glavni ukrepi:

Ukrep 1 Prenos

znanja

Ukrep 2 Pomoč pri

uporabi storitev

svetovanja

Ukrep 16

Sodelovanje

• Možne povezave z

ukrepom 4 – naložbe

na KMG in ŽPI.

Vzpostavitev operativnih skupin EIP

1. Operativne skupine EIP ustanovijo zainteresirani subjekti, kot so kmetje, raziskovalci, svetovalci, podjetja in neprofitne organizacije, ki delujejo v kmetijskem in živilskem sektorju.

2. Operativna skupina EIP je partnerstvo, ki vključuje vsaj tri subjekte, od katerih morata vsaj dva delovati v kmetijskem ali živilskem sektorju.

3. Člani operativne skupine EIP so lahko fizične in/ali pravne osebe.

1. Člani operativne skupine EIP so lahko osebe javnega ali

zasebnega prava, ki so akterji s področja kmetijstva, živilske verige in gozdarstva ter drugi akterji, ki so pomembni za uresničevanje ciljev EIP.

Obveznosti in pogoji za delovanje EIP

1. Operativna skupina EIP deluje na podlagi pogodbe ali pisnega

sporazuma o medsebojnem sodelovanju oziroma drugega pravno

zavezujočega razmerja medsebojnega sodelovanja.

2. Operativne skupine EIP vzpostavijo notranje

postopke, s katerimi se zagotavlja preglednost

njihovega delovanja in odločanja ter preprečuje

navzkrižje interesov. Notranji postopki se pripravijo

v obliki statuta operativne skupine.

3. Operativne skupine EIP razširjajo rezultate svojih projektov, še

posebej preko mreže EIP.

4. Operativne skupine EIP s svojimi projektnimi aktivnostmi delujejo

le na področjih, ki odgovarjajo ciljem EIP na področju kmetijske

produktivnosti in trajnosti, v skladu s 55. členom Uredbe

1305/2013/EU.

Priznavanje operativnih skupin EIP

1. Operativne skupine EIP se bodo priznavale v okviru izvajanja

ukrepa 16 Sodelovanje.

2. Za izvajanje ukrepa Sodelovaje bodo objavljeni javni razpisi za

izbor projektov.

3. Projekti se bodo ukvarjali z določeno problematiko ali

priložnostjo, ki lahko privede do inovativne rešitve.

4. Operativne skupine, ki bodo oddale vlogo na javni razpis,

izpolnjevale pogoje in pridobile ustrezno oceno predlaganega

projekta, bodo s sklepom priznane kot operativne skupine EIP.

Ocenjevanje projektnih predlogov 1. Projektni predlogi, ki jih bodo z vlogami predložile operativne

skupine, bodo ocenjeni v skladu z merili za izbor.

2. Merila za izbor bodo ocenjevala predvsem: (a) relevantnost problematike ali priložnosti, ki jo obravnava projektni predlog glede na cilje EIP; (b) inovativnost projekta; (c) povezanost med prakso in raziskavami; (d) uporabnost rezultatov in pridobljenih rešitev; (e) način in obseg razširjanja rezultatov; (f) dodano vrednost in sinergijske učinke projekta.

3. Izbrani bodo projekti, ki bodo dosegli najvišje število točk, glede na razpoložljiva sredstva.

4. V javnem razpisu se določi število točk, ki jih mora doseči operativna skupina, da dobi status EIP.

2. Prioritetna lista potreb

Potreba n

Potreba 2

Potreba 1

1. Identifikacija potreb v kmetijski

praksi 3. Javni razpis

Vrednotenje, ocena

& izbira projektov

Izvajanje projektov

Zaključek projektov

4. Diseminacija

rezultatov/

Prenos znanja

Podatkovna

baza projektov

IDENTIFIKACIJA POTREB PROJEKT DISEMINACIJA

POSTOPEK IZBORA PROJEKTOV PRI UKREPU SODELOVANJE

IDENTIFICIKACIJA

EIP

Priprava UREDBE

• Obseg in struktura poslanih projektnih predlogov

Na poziv za izraz interesa za izvajanje ukrepa Sodelovanje je prispelo

494 predlogov projektov, ki jih je poslalo 170 različnih predlagateljev.

• Sestava projektnih skupin

Predlagane projektne skupine vključujejo preko 300 različnih projektnih

partnerjev s katerimi predlagatelji projektov želijo sodelovati pri njihovi

izvedbi.

V povprečju se velikost projektne skupine giblje med 5 do 8 projektnih

partnerjev.

• Okvirne vrednosti predlaganih projektov

Gibljejo se med 15.000 EUR in 10.000.000 EUR.

Večina projektov (cca. 60%) se nahaja v vrednostih med 50.000 EUR

in 350.000 EUR.

IDENTIFIKACIJA POTREB - 1

Analiza predlogov projektov, prispelih na poziv za izraz interesa za ukrep Sodelovanje

Projektni predlogi se usmerjajo k doseganju strateških

ciljev v naslednjem razmerju:

Znanje in inovacije 24%

Tržno organiziranje 26%

Zelena delovna mesta, socialno vzdržen in skladen

razvoj podeželja 13%

Ohranjanje naravnih virov in prilagajanje na

podnebne spremembe 20%

Dvig produktivnosti in dodane vrednosti 17%

13

Pričakovanja pri izvajanju ukrepa Sodelovanje

Zmanjševanje razlik med teorijo in prakso kmetovanja, testiranja in

uvajanje novih tehnoloških rešitev v prakso. Učinkovito sodelovanje med ustanovami, organizacijami in

kmetijsko prakso. Prenos znanja in inovacij v prakso. Razvoj demonstracijskih kmetij. Večja usposobljenosti kmetov in izboljšan pretok informacij.

Kaj pričakujemo?

Projektov, ki so namenjeni „sami sebi”

Projektov, ki:

ne bodo vključevali končne uporabnike tega znanja

ne bodo imeli jasno opredeljenih medsebojnih razmerij

ne bodo usmerjeni v doseganje jasnih rezultatov

ne bodo pripomogli in izvajali širjenje znanja v neposredno

uporabo

Česa ne pričakujemo?

Hvala za pozornost