Evropska identiteta in evropsko demokratično državljanstvo

Evropska idEntitEta in Evropsko dEmokratično državljanstvo

priročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah

Evropska idEntitEta in Evropsko dEmokratično državljanstvo

priročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah

Petra Podobnikar, Tomaž Pušnik, Marinko Banjac, Blaž Ilc

EvroPska IdEnTITETa In EvroPsko dEMokraTIčno državljansTvoPriročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah

Izdajatelj: Fakulteta za družbene vede

recenzent: dr. Miro Haček

Zbirka priročnikov: EU v šoli: priročniki za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolahUrednik: Marinko Banjac

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v ljubljani, 2012

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali injegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

jezikovni pregled: mag. Tisa vrečkoFotografije in slikovni material: © Evropska unija, 1995-2010, sXC.HU (različni avtorji), Flickr (različni avtorji), Wikimedia Commons (različni avtorji)Fotografija na naslovnici: EU/ECHo/Erica savazzi

shema: status of Women CanadaGrafično oblikovanje: Marinko BanjacTisk: Fora - fotokopiranje in razmnoževanje, Maksimovič rajko s.P.naklada: 300 izvodov

CIP - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana

316.73(4) 342.71(4) 37.091.3:061.1EU

EvroPska identiteta in evropsko demokratično državljanstvo : priročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah / [Petra Podobnikar ... et al.]. - ljubljana : Fakulte-ta za družbene vede, 2012

IsBn 978-961-235-603-3 1. Podobnikar, Petra 263305216

04

05

07

11

21

33

41

42

44

46

nagovor - navodila za uporabo priročnika ..................................................................................................

vsebina na dlani - glavni vsebinski poudarki iz priročnika ....................................................................

0 | Uvod .....................................................................................................................................................................

1 | Zgodovina oblikovanja EUropske identitete in EUropskega državljanstva.................................

2 | EUropsko državljanstvo .................................................................................................................................

3 | EUropska identiteta in EUropsko državljanstvo v vsakdanjem življenju .....................................

didaktični del ..........................................................................................................................................................

didaktika za osnovnošolsko raven ..................................................................................................................

didaktika za srednješolsko raven ....................................................................................................................

viri in literatura .......................................................................................................................................................

kaZalo

nagovor - navodila za uporabo priročnika

Pričujoči priročnik, ki nosi naslov Evropska identiteta in evropsko demokratično državljanstvo, je nas-tal v okviru projekta Aktivna mladina (so)ustvarja prihodnost: Poučevanje evropskega demokratičnega državljanstva z namenom posredovati osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem nove vsebine in didaktične pristope k poučevanju tematik, povezanih z Evropsko unijo.

Poleg obstoječega priročnika so v okviru projekta izšli še trije priročniki, vsak od njih naslavlja svojo specifično tematiko:

• Evropska unija in nove oblike demokratične participacije • Evropska unija in vsakdan njenih državljanov• Aktivnamladina(so)ustvarjaevropskoprihodnost

Cilj priročnikov ni nadomeščati obstoječe formalne in neformalne priročnike in gradiva o EU ter učbenike pri predmetih, kjer se poučujejo tematike Evropske unije v okviru osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, temveč predstaviti inovativne pristope k poučevanju specifičnih in aktualnih vsebin, povezanih z Evropsko unijo. obravnavane tematike v priročnikih naslavljajo aktu-alna vprašanja vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje, pomen evropske identitete, vpliv “nove-ga” demokratičnega državljanstva Evropske unije, pomen in vpliv mladih v evropski skupnosti ter nove oblike demokratične participacije v EU. v vseh štirih priročnikih je poudarjeno razumevanje procesov, delovanja in vplivov Evropske unije ter možnosti in priložnosti, ki jih EU ponuja, in ne zgolj seznanjanje z zgodovinskimi in »surovimi« podatki o Evropski uniji, na čemer največkrat temelji vse-bina v formalnih učnih gradivih.

vsak priročnik je razdeljen na dva dela. v prvem je na razumljiv način pojasnjena vsebina, ki je razdeljena na logično sledeča si poglavja. v vsakem poglavju so obravnavane teme in vprašanja, ki se navezujejo na osrednjo tematiko priročnika. dodani so številni vsebinski poudarki, razlage, prim-eri, slikovno gradivo in internetne povezave, ki približujejo in poživijo vsebino ter omogočajo lažje spoznavanje z materijo. drugi del je namenjen novim didaktičnim pristopom k obravnavani tematiki, pri čemer je didaktični del razdeljen po zahtevnosti na osnovnošolski in srednješolski del. Z novimi pristopi bodo učitelji ne le seznanjeni z možnimi načini poučevanja in podajana predstavljenih vse-bin, temveč bodo z uporabo didaktičnih primerov neposredno v razredih lahko spodbudili šolajočo se mladino k aktivnemu udejstvovanju in kritičnemu razmišljanju o evropskih tematikah, kar je glav-na popotnica in motivacija za branje in uporabo priročnika.

dr. jernej Pikalo, vodja projekta

vsebina na dlani - glavni vsebinski poudarki iz priročnika

• Tako(EUropska)identitetakot(EUropsko)državljanstvostavečpomenskain večdimenzionalna pojma.

• Procesivzpostavljanjaidentiteteindržavljanstvasobiliinsokompleksni.Takosodobni kot zgodovinski premisleki (EUropske) identitete in (EUropskega) državljanstva so raznoliki. njihove pojave lahko umestimo že v antiko, osrednji temelji sodobnih načinov razumevanja in vzpostavljanja identitete in državljanstva pa se vzpostavijo v obdobju razsvetljenstva.

• Nacionalnaidentitetain(nacionalno)državljanstvostatakotemeljkotoviraEUropski identiteti in EUropskemu državljanstvu, predvsem z vidika specifičnih interesov posameznih držav kot tudi z vidika ohranjanja njihovih kulturnih in nacionalnih značilnosti.

• Pomembendelraznolikihprocesovevropskihintegracijsospremljaliprocesivzpostavljanja EUropske identitete in EUropskega državljanstva.

• EUropskodržavljanstvo»preči«okvirenacionalnihdržavljanstevin»preči«pravneokvire. Preko skupnih politik, dokumentov, programov in skupnih simbolov ter v tem okviru možnosti in priložnosti, ki jih EU omogoča, EU ustvarja specifično obliko državljanstva – EUropsko državljanstvo.

• EUropskodržavljanstvo/identitetasevvsakdanjemživljenjuvzpostavljataskozirazlične mehanizme – preko izobraževanja, kulture, jezika, simbolov, svetovnega spleta in medijev.

0Uvod

Evropska unija »združena v raznolikosti«

Evropska Unija (EU) je preplet raznolikih kultur, družb, političnih sistemov, navad in vrednot, zaradi česar se jo lahko poimenuje »struktura« razno-likih identitet in državljanstev. To, kar je danes EU in kar razumemo pod pojmoma EUropske identitete in EUropsko državljanstvo, je re-zultat kompleksnih zgodovinskih procesov ter družbenih in političnih bojev, ki segajo vse od antične Grčije in rima, preko srednjega veka in prevlade krščanstva, vse do francoske revolucije in razsvetljenskega gibanja. slednja preko vere v družbeni razvoj in človekovo napredovanje pripelje do najbolj temnih momentov »evropske zgodovine« – koloni-zacije ter prve in druge svetovne vojne. vsako od teh obdobij je prisp-evalo »delčke« zgodovine, drobce raznolikih kultur in običajev, elemente znanstvenih dosežkov in filozofskih tradicij, ki danes sestavljajo miselni okvir Evrope ter vsebinsko napolnjujejo EUropsko identiteto in EUropsko državljanstvo.

Slika 1 - Plakat Evropske komisije, s katerim je v letu 2012 ob dnevu Evrope (9. maj) spomnila na vodilni slogan Evropske unije “združena v raznolikosti“.

skovanki EUropska identiteta in EUropsko državljanstvo, ki ju EU sicer uradno ne uporablja, predstavljata na eni strani širše zgodovinske procese in vplive nastajanja in vzpostavl-janja »evropske identitete« in »evropskega državljanstva«, na drugi strani pa omenjeni skovanki ponazarjata vzpostavljanje specifične identitete/državljanstva v okviru procesov in praks EU. EUropsko identiteto in EUropsko državljanstvo je potreb-no razumeti kot dinamičen in vedno spreminjajoč proces nastajanja ter kot prepleteno mrežo raznolikih zgodovinskih, družbenih in političnih vplivov, tradicij, praks, vrednot in idej.

Premisleki oziroma pomisleki, ali EUropska identiteta in EUropsko državljanstvo dejansko obstajata ali nista zgolj neko predrugačenje ali podaljšek že obstoječih nacionalnih identitet, se zdijo mestoma nes-miselni, čeprav je v pričujočem priročniku to vprašanje ključno. Temeljna ideja priročnika je izpostaviti, da sta nacionalna identiteta in državljanstvo splet raznolikih zgodovinskih in družbenopolitičnih kontekstov ter praks, zato je v tem kontekstu potrebno razumeti tudi EUropsko identiteto in EUropsko državljanstvo – kot vedno spreminjajoča in raznolika pojma.

EUropska identiteta in EUropsko državljanstvo sta bila ob-

8

Pričujoči priročnik predstavlja tematike EU skozi premislek zgodovin-skih procesov evropskih integracij ne toliko v smislu linearnega pojasn-jevanja nastajanja današnje EU (datiranje nastanka oziroma vzpostavitve različnih organizacij in opisovanje njihove vloge), temveč bolj s poudar-kom na raznolikih družbenih, političnih in kulturno-religijskih razmerij/odnosov, ki so vplivali na vzpostavljanje EU identitete in EU državljanstva. oblikovanje EUropske identitete in EUropskega državljanstva bo pred-stavljeno tudi v okviru vsakdanjih praks (politik, dokumentov, pro-gramov, projektov, simbolov itd.), preko katerih EU želi zaobjeti, usmer-jati in izboljšati življenje svojih državljanov.

v prvem poglavju priročnik poda teoretični premislek in razlago poj-mov identitete in državljanstva, predvsem s poudarkom na njunih razno-likih dimenzijah. nadalje poda temeljne premise nastajanja EUropske identitete, kjer izpostavi pomembne zgodovinske trenutke njenega nastajanja, dotakne pa se tudi sodobnih vprašanj, s katerimi je EUropska identiteta soočena. v drugem delu priročnik naslovi zgodovinski proces nastajanja EUropskega državljanstva. nadalje naslovi njegovo vpetost v raznolike (globalne) družbene in politične procese ter poda kratek teo-retski premislek EUropskega državljanstva. v zadnjem, tretjem delu se priročnik osredotoči predvsem na prakse/mehanizme EU, preko katerih potekajo procesi oblikovanja in vzpostavljanja EUropske identitete in EU-ropskega državljanstva v vsakdanjem življenju njenih državljanov.

likovana, spreminjana in napolnjena z vsebino preko različnih zgodovinskih, družbenih in političnih procesov, dogodkov in praks. EUropsko identiteto in EUropsko državljanstvo mora-mo razumeti v okviru prepletanja sfer politike, gospodarstva, okolja, kultur, religij, jezikov, družbenopolitičnih tradicij in geopolitičnih interesov, ki vzpostavljajo EU kot »združeno v raznolikosti«.

9

1 ZGodovina oBlikovanja EUropske idEntitEtE in EUropskega državljanstva

Za razumevanje vzpostavljanja EUropske identitete/državljanstva je potrebno nasloviti njuno spreminjajoče in raznoliko razumevanje v ok-viru pomembnejših zgodovinskih obdobij. Identiteta in državljanstvo sta pojma, katerih pomen ni enoznačen in nespreminjajoč, temveč je rezul-tat zgodovinskih, družbenih in političnih procesov in, kot bo predstavlje-no v nadaljnjih poglavjih, rezultat številnih premislekov (kulturnih, religi-jskih, ekonomskih itd.). njuna vsebina in poudarki so tako spreminjajoči in raznoliki, kakor so spreminjajoči družbenopolitični procesi oziroma stvarnost, v kateri živimo (npr. globalizacija, nadnacionalna povezovanja ter spreminjajoča se podoba in moč nacionalne države).

starost

jezik

spolna orientacija

Izobrazba

sposobnost

kraj bivanja

kultura

Etnična pripadnost

dohodek

Shema 1 - Kompleksnost identitet(e). Identiteta je preplet številnih elementov, ki določajo posameznikovo mesto v družbi, njegovo percepcijo o sebi in okolici. Vir: Status of Women Canada, http://www.swc-cfc.gc.ca/pol/gba-acs/index-eng.html

identiteta(e). Za boljše razumevanje EUropske identitete bo najprej predstavljen sam pojem identitete in nekatere njegove temeljne prem-ise/značilnosti. identiteta se vzpostavlja na način iskanja podobnosti med posamezniki in skupinami in hkrati na razlikah med njimi. Is-tovetnost/podobnost pomeni videti sebe ali neko skupino kot enotno, ali vsaj podobno v določeni značilnosti ali več značilnostih. skupina ima lahko skupne vrednote, torej se identificira s podobnimi političnimi nazori, kot je liberalizem, spet neki drugi je skupna pop kultura, ali pa posamezniki čutijo pripadnost določenim družbenim gibanjem, ki na primer zagovarjajo pravice istospolno usmerjenih, pravice migrantov itd. Iz podanih primerov lahko vidimo, da so si posamezniki znotraj neke sku-pine v določenih lastnostih, interesih, pogledih in vrednotah podobni, hkrati pa so prav zaradi teh podobnosti različni od drugih posameznikov ali skupin. Temeljni način vzpostavljanja identitete je razlikovanje od drugih, s tem pa se posledično izključi tiste posameznike ali skupine, ki določenih značilnosti, vrednot in nazorov ne posedujejo oziroma so do-jeti, kot da jih ne posedujejo.

Identiteta je izredno dinamična in spremenljiva. oblikuje se skozi razno-like družbene in politični prakse. v tem kontekstu ni mogoče govoriti o eni sami identiteti ali o identiteti kot enotnem pojmu, temveč o večih identitetah oziroma t.i. multiplih identitetah, kjer je lahko posameznik nosilec večih identitet; kulturne, religijske, politične, nacionalne, lokalne, nadnacionalne, globalne in druge. Identiteta je kot »kolaž«, kar pomeni, da posameznik ne »nosi« ene same identitete, prav tako pa se nenehno spreminja in prilagaja različnim družbenim in kulturnim kontekstom.

12

Že v grški polis so poznali različne ravni identifikacije. Stari Grki so čutili pripadnost do polisa, do različnih sub-etnij, kakor tudi do helenistične kulturne etnije.

Etnijo (gr. ethos - ljudstvo) teoretiki razlagajo različno – nekateri jo razumejo kot manjšinsko skupnost, drugi kot lastnost neke skupnosti na določeni razvojni stopnji oblikovanja skupne družbene identitete, temelječe na skupnem izvoru, kulturi, jeziku, religiji itd., tretji pa o etničnosti govorijo kot o lastnosti vseh skupnosti, ki jih povezuje skupna kultura - gre za t.i. celokup mitov, spominov, simbolov in vrednot, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in po katerih se neka skupnost ločuje od drugih.

državljanstvo(a). državljanstvo se opredeljuje kot skupinsko iden-titeto. vzpostavljanje državljanstva je produkt zgodovinskih procesov in različnih družbenih in političnih sprememb ter kontekstov. Torej je za razumevanje pojma EUropskega državljanstva potrebno pojasniti nekat-ere temeljne zgodovinske značilnosti nastajanja pojma državljanstva; od antičnih začetkov do modernega razumevanja državljanstva.

državljanstvo skozi zgodovino ni imelo vedno enak pomen, vendar je bilo od vsega začetka povezano s pravicami, obveznostmi in privi-legiji ter izključevanji. v antični Grčiji je državljanstvo pomenilo svo-bodno in enakopravno delovanje odraslih moških v političnih zadevah. aktivno sodelovanje (aktivno državljanstvo) v zadevah javnega značaja je bila temeljna vrlina takratne grške družbe. Hkrati ženskam, otrokom, starcem, priseljencem (Metojki) in sužnjem status državljana ni pripadal. rimljani že povezujejo državljanstvo z rojstvom na določenem ozem-lju in poznajo državljanstvo, ki ga otrok dobi po svojih starših. na antično pojmovanje državljanstva se nanaša tudi v sodobnih kontekstih uporabljana metafora »zemlje in krvi«, ki pa je v času antike izražala le razmerje podložništva in ne politične vsebine državljanstva.

Ena od ključnih sodobnih identitet je zagotovo nacionalna identiteta, ki je hkrati ključna za razumevanje problemov in vprašanj, s katerimi se EU sooča pri konstituiranju EUropske identitete. nacionalna (oziroma narodna) identiteta se obliku-je in utemeljuje na podlagi skupnega jezika, kulture, religije, zgodovine in ozemlja. Pomen nacionalne/narodne identitete se utrjuje in osmišlja preko izobraževalnega sistema. Pripad-nost državi se izraža tudi skozi simbole, kot so himna, zastava, prazniki, spomeniki in rituali. Prav ti pripomorejo h globokem (čustvenem) poistovetenju s skupnostjo, ki ji posamezniki pripadajo oziroma so njeni člani. Izkazovanje lojalnosti in pri-padnosti državi je pogost spremljevalec športnih prireditev (npr. nogometnih tekem), kjer navijači z izobešanjem zastave in petjem himne izražajo pripadnost svoji državi.

Politični pomen državljanstva kot statusa, ki določa odnos med posameznikom in državo, prvi opredeli v 14. stoletju Bartolus de saxoferrato. Bartolus je razlikoval med podelitvijo statusa državljanstva po rojstvu in pravno podelitvijo. s tem razlikovanjem posameznik ne postane državljan zgolj po ro-jstvu, temveč tudi na osnovi civilnega prava oziroma zakonov. državljan neke države lahko postane vsakdo, ki mu je ta sta-tus/pravica podeljena z zakonom.

13

Grški filozof in politični mislec Aristotel (384-322 pr. n. št.) je z idejo, da je »človek politična žival« izjemno prispeval k nadaljnemu razvoju razumevanja države in državljanstva. Delovanje v politični skupnosti (takratni polis) je postavil za temeljno vrlino. Humanisti pa so aristotelovsko načelo bonum commune (dobro skupnosti) še utrdili.

Bartolus de Saxoferrato (1313 - 1357) je bil italijanski profesor prava in ugleden jurist srednjeveškega rimskega prava.

Slika 2 - Atenska agora (antični prostor združevanja ali zbor) je bila prostor v središču mesta, namenjena športnim in kulturnim prireditvam. Poleg tega je bila agora prostor živahne politične dejavnosti, kjer so odrasli moški odločali/glasovali o političnih zadevah.

v 17. in 18. stoletju je bil čas razsvetljenskega gibanja v Evropi. Gre za zelo kompleksno gibanje, ki je obsegalo tako področje filozofije, umetnosti, literature in glasbe kot tudi področje lingvistike in znanosti. razsvetljen-stvo je bilo utemeljeno na racionalnem pojasnjevanju sveta in pojavov. na podlagi ideje, da je vsak človek sposoben mišljenja (ima razum) in da je vse procese v svetu mogoče razumeti preko uporabe razuma, je fran-coski filozof jean-jacques rousseau (1712 - 1778) razvil idejo, da morajo vsi državljani prispevati k oblikovanju političnih odločitev, političnemu (oziroma javnemu) delovanju pa dati prednost pred osebnimi interesi.

»Francoski revolucionarji« so sledili rousseaujevemu zgledu. državljanstvo je v času francoske revolucije že obsegalo nekatere prav-ice, o katerih do takrat ni bilo govora: pravica do svobode misli, svoboda do prepričanja, tudi verskega. državljanstvo je preko podeljevanja nekat-erih pravic posamezniku pomenilo tudi mehanizem, ki je posameznika ščitil pred kraljevo samovoljo in zatiranjem. Hkrati je pomenilo pravico sodelovati pri sprejemanju zakonov neposredno ali preko predstavnikov. državljanstvo je izpostavljalo prednost delovanju v javnem interesu pred ostalimi interesi, posledično je tako že vsebovalo pomen izražanja lju-bezni do domovine in zakonov.

Pomemben prispevek k razumevanju državljanstva poda tudi john locke (1632 - 1704), eden ključnih predstavnikov klasičnega liberalizma in ute-meljitelj družbene pogodbe. locke je menil, da je temeljna vloga države varovanje pravic in svoboščin posameznika. Z idejo družbene pogodbe kot pogodbe med posamezniki in med posamezniki ter državo (oblastjo), vzpostavi posameznika kot političnega akterja. Podobno pomembna je ideja francoskega razsvetljenca Charles-louis de secondat, baron de la Brède et de Montesquieuja (1689 - 1755) o delitvi oblasti (na zakonodajno, izvršilno in sodno), ki izhaja iz suverenosti ljudstva (in ne vladarja) in v ok-viru katere se začne razločevati med pravicami in dolžnostmi. Z družbeno pogodbo posameznik pridobi državljansko svobodo in lastništvo nad tis-tim, kar je njegovo, izgubi pa naravno svobodo in neomejene pravice do vsega, kar ga mika. Ideje liberalizma imajo še vedno pomembno vlogo v današnji družbi. Ena od temeljnih je ideja, da »državljani niso rojeni, temveč ustvarjeni«, kar je v sedanji družbenopolitični realnosti razumlje-no v okviru ideje, da lahko demokratični državljani postanejo zgolj ljudje, ki odraščajo v demokratičnem okolju, torej so demokratični državljani ustvarjeni in ne narojeni.

v okviru sodobnih premislekov državljanstva je bil Thomas Humphrey Marshall (1893-1981) prvi, ki je opredelil pojem državljanstva na celovitejši način. T. H. Marshall je opre-delil državljanstvo kot pravni status, na podlagi katerega so podeljene pravice in dolžnosti v okviru politične skupnosti. danes že klasična opredelitev državljanstva je bila v sodobnih premislekih nadgrajena z različnimi elementi, ki so omogočili razumevanje in urejanje sodobnih družbenih in političnih procesov (kot so na primer globalizacijski procesi in nadna-

14

Deklaracija o pravicah človeka in državljana je bila eden ključnih dokumentov francoske revolucije. Deklaracija je prvič definirala univerzalne pravice, ki veljajo za vse ljudi in so postale neodtujljive. Francoska revolucija je pravice človeka in državljana razglasila za univerzalne pravice, medtem ko je suvernost v smislu primarnega vira oblasti premestila z monarha na ljudstvo.

Slika 3 - Napad na Bastiljo 14. julija 1789 simbolizira začetek francoske revolucije in vzpostavitev ustavne monarhije. Kmalu za tem je bila monarhija ukinjena, francoski kralj Ludvik XVI., aristokracija in cerkev odstavljeni in zamenjani z radikalno, sekularno, demokratično republiko (jakobinska diktatura). Na idejah razsvetljenstva je francoska revolucija vzpostavila družbeno in politično ureditev na načelih državljanstva in neodtuljivih pravic, kot tudi na načelih nacionalizma in demokracije.

T. H. Marshall je državljanstvo razdelil na tri kategorije; civilno državljanstvo kamor spadajo pravice, kot so pravica do združevanja v politične organizacije, svoboda govora, izražanja in informiranja, svoboda vesti in verovanja ter ostale podobne pravice in svoboščine. Politično državljanstvo, kamor sodi aktivna volilna pravica (pravica voliti) in pasivna volilna pravica (pravica biti izvoljen). Tretja kategorija pravic se nanaša na socialno državljanstvo; gre za pravice vsakega do minimalnega življenjskega standarda, socialne blaginje in socialne varnosti (pravice v primeru brezposelnosti, pravica do osnovnega zdravstvenega zavarovanja itd.)

15

cionalna povezovanja) ter posledično novih realnosti (prav-ice migrantov, pravice ranljivih skupin kot so invalidi, pravice lGBT skupnosti, pravice bolnikov itd.) in praks.

1.1 kaj je »evropska« identiteta?

Izraz Evropa se je pojavil že v antiki, vendar nikakor ni bil v zavesti ljudi na način, kot je razumljen/dojeman danes. Za Grke je Evropa pomenila ohlapno ločevanje z ostalimi kontinenti – afrike in azije. Pojma niso up-orabljali za dosledno zarisovanje meja Evrope. kljub temu pa je pojem vseboval pomemben identifikacijski element sedanjega razumevanja Evrope, in sicer ločevanje med civiliziranimi, torej Grki, in barbari. vendar Grki sami sebe niso videli kot Evropejce, temveč kot Grke. Šele s širitvijo krščanske vere v srednjem veku in vedno večje sovražnosti do islam-ske vere (najprej do arabcev in Berberov in nato Turkov), ki je kot velika grožnja/travma Evropi prihajala z vzhoda, je Evropa našla »skupno« iden-titeto. Prav razlikovanje med »civiliziranim« krščanstvom in »barbarskim« islamom je Evropi dalo eno prvih »vezivnih tkiv« (enotnost) in omogočilo številne nasilne projekte proti ne-kristjanom (križarske vojne, kolonizaci-ja, nacizem itd.).

Že Grki pa so dali podlago za kasnejšo evropsko vzpostavljanje večvrednosti, ki se je utemeljevalo na ločevanju mi - oni, torej obstoju pretečega sovražnika. Na takšen način so Grki (“civilizirani” Heleni) videli Perzijce, ki so jih označevali za barbare predvsem zaradi njihovega uživaškega načina življenja.

na tem mestu velja poudariti, da je bila krščanska enotnost Evrope zgolj v razmerju do zunanjega sovražnika (islama), saj je Evropa na lastnem prostoru doživljala izjemno krizo in razkole (protestantsko gibanje), kot tudi vplive kultur, ki so prihajale z vzhoda. Evropo je že v procesih najzgodnejšega nastajanja potrebno razumeti kot prostor različnih kultur in religij in nikoli ne kot prostor enotne identitete.

Pomemben mejnik pri ustvarjanju »evropske identitete« je bilo 18. stoletje, t.i. razsvetljensko obdobje. v tem času je Evropa v okviru takratnih družbenih, političnih in znanstvenih procesov začela izgraje-vati enotno kulturno podobo, ki se ni več utemeljevala izključno (ali predvsem) na krščanstvu. v okviru idej liberalizma (svoboda, vladavina prava, prosta trgovina in svoboda veroizpovedi, sekularizem) in z gos-podarskim razvojem ter znanstvenim napredkom Evropa vzpostavi imaginarij o svoji lastni kulturni in civilizacijski superiornosti. leta 1789 je francoska revolucija dala nove zagone ideji o enotni Evropi, a hkrati po-menila njeno neizbežno drobitev. napoleonove sanje o enotni Evropi, v kateri bi Francozi, Španci, Italijani in nemci sobivali v miru, so se izjalovile v njegovem porazu v rusiji, hkrati pa je francoska revolucija pomenila obsežne družbene in politične spremembe; »prebujenje« nacionalne za-vesti (in nastanek nacionalizmov) je privedlo do propada francoske ideje združene Evrope in, namesto tega, vzpostavitve nacionalnih držav.

»Želel sem osnovati evropski sistem, evropski zakonik, evropsko sodstvo; da bi v Evropi obstajalo zgolj eno ljudstvo«, je izjavil Napoleon skoraj 200 let preden se je Evropa povezala v skupno monetarno unijo.

ideja o enotni »evropski identiteti« se je v 19. in 20. stoletju soočila z dvema temeljnima problemoma. nacionalna gibanja so pomenila ne zgolj geografsko drobljenje Evrope na posamezne nacionalne države, temveč so bila ta gibanja utemeljena na poudarjanju kulturne in verske raznolikosti med različnimi evropskimi skupnostmi, kar je privedlo do zaostrovanja meja med njimi. Znotraj evropske celine je nastajalo več Evrop. vsem je bilo skupno izključevanje, podrejanje in poskusi (nasilne-ga) poenotenja v luči kulturne raznolikosti, ki je predstavljala grožnjo ob-stoju imperijev. Pomemben vpliv na oblikovanje »evropske identitete« sta imeli tudi kolonizacija in dekolonizacija. Proces kolonizacije je pomembno prispeval k vzpostavitvi ideje evropske civilizacije in kulture kot superiornih (zunanji sovražnik/drugi je vedno blažil razkole znotraj Evrope) ter omogočil razvoj evropskih držav v politične-gospodarske ve-lesile. obe svetovni vojni, katerih vzroke je mogoče iskati v tekmovanju posameznih evropskih kolonialnih sil in poskusih preureditve razmerij med njimi, sta načeli globalno evropsko prevlado. Predvsem druga svetovna vojna je v luči holokavsta, ki ga je izvedla nacistična nemčija, ponekod celo ob pomoči svojih zaveznic in ob nemoči drugih evropskih sil, odločilno prispevala k izgubi prevladujočega položaja Evrope v svetu, skrhanju njene podobe kot kulturno superiorne civilizacije in pospešitvi procesov osamosvajanja evropskih kolonij po svetu. Po drugi svetovni vojni so tako nove globalne sile (Združene države amerike – Zda in sovjetska zveza – sZ) ne le prevzele primat na globalni ravni, temveč tudi bistveno sooblikovale povezovanje in grajenje skupne evropske identitete preko raznolikih poskusov povezovanja in sodelovanja na ev-ropski celini, ki so se pričeli v povojnem obdobju.

Slika 4 -George Catlett Marshall, 5. junija 1947, ko je na harvardski univerzi podal znameniti govor, kjer je ponudil ameriško pomoč za prenovo Evrope. Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) je bila ustanovljena leta 1948 v namen vodenja in izvajanja Marshallovega načrta. Marshallov načrt, t.i. ameriški načrt obnove Evrope po drugi svetovni vojni, je pomenil poleg ekonomske pomoči Evropi tudi začetek njene politične odvisnosti. Namen Marshallovega načrta je bil obnova in modernizacija Evrope, njegova posledica pa je bila tudi »železna zavesa« med Zahodno Evropo in Vzhodno Evropo.

1.2. v iskanju EUropske identitete

v obdobju po drugi svetovni vojni je bila ideja o enotni in/ali o združeni Evropi v ozadju. v povojnem obdobju je bilo povezovanje utemeljeno predvsem na nujnosti ohranjanja miru v evropski regiji in preprečitvi ponovne vojne. Začetek povojnega evropskega povezovanja/inte-gracij je tesno povezan z gospodarskim povezovanjem, torej nujnostjo gospodarske prenove povojne Evrope. vendar je t.i. obdobje hladne vojne pomenilo tudi geopolitično delitev Evrope in nastanek dveh Ev-rop. Zahodne, pod okriljem Zda, in vzhodne, pod okriljem tedanje sZ. Berlinski zid je simboliziral geopolitična trenja hladne vojne in ločitev med dvema blokoma držav z različnimi gospodarskimi (kapitalizem/tržno gospodarstvo – plansko gospodarstvo) in političnimi ureditvami – (liberalno-demokratično in komunistično). ker sedanja EU izhaja iz povojnega povezovanja zahodnoevropskih držav, je poudarek dan inte-gracijam zahodnoevropskih držav, ki so neposredne predhodnice EU, pri čemer je potrebno opozoriti, da so se med seboj povezovale tudi vzhod-noevropske države (npr. varšavski pakt). Hkrati organizacije, ki veljajo za neposredne predhodnice EU, niso edine organizacije, vzpostavljene v povojnem obdobju, ki so bile utemeljene na osnovi ideje združene Ev-rope (tak primer je organizacija sveta Evrope – sE).

Temelji sedanje EU so bili vzpostavljeni z ustanovitvijo Evropske skup-nosti za premog in jeklo (EsPj) leta 1951, nato ji je leta 1957 sledila vz-postavitev Evropske gospodarske skupnosti (EGs), ki je že izražala težnje in ideje o postopnem političnem povezovanju. Evropska identiteta se

V okviru procesov hladne vojne so se vzpostavljale tako delitve, kot tudi nova povezovanja. V okviru povojnih trenj je leta 1949 na podlagi Severno-atlantske pogodbe nastala medvladna vojaška organizacija Severno-atlantska zveza (NATO) Zahodnih držav, kot odgovor nanjo pa Varšavska zveza komunističnih držav Evrope. Hkrati so se začeli procesi tesnejšega povezovanja zahodnoevropskih držav. Leta 1949 Winston Churchill nastopi z odmevnim govorom in pozove k »Združenim državam Evrope«, že naslednje leto pa deset Evropskih držav z Londonsko pogodbo ustanovi Svet Evrope kot prvo mednarodno organizacijo, ki je združevala evropske države v bolj političnem smislu. Med drugim (je) širi(la) pomen demokratičnih vrednot, človekovih pravic in vladavine prava.

16

je glede na družbene in politične razmere gradila izjemno previdno in postopoma, najprej izključno na podlagi gospodarskega povezovanja evropskih držav. Takšen pristop k integraciji je trajal vse do 80-tih let 20. stoletja. v 80-tih letih je bilo za Evropo obdobje velikih transformacij na področju družbenopolitičnih ureditev. s padcem berlinskega zidu, z raz-padom sZ in razpadom jugoslavije leta 1991 so nastale številne nove države, ki so preobrazile svoje družbene in politične sisteme po vzoru držav Zahodne Evrope. Posledično se je v tem času vse bolj kazalo, da obstoječa evropska ureditev (EGs), utemeljena zgolj na gospodarskem povezovanju, kot jo je predvidel Monnet, ne zadostuje.

Evropska skupnost za premog in jeklo je bila leta 1951 ustanovljena s t.i Pariško pogodbo. Nadaljnja širitev je sledila že leta 1957, in sicer z ustanovitvijo EGS in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Slika 5 - Berlinski zid, simbol povojne delitve sveta na Zahod in Vzhod.

leta 1993 je bila z maastrichtsko pogodbo ustanovljena EU. slednja se je iz zgolj gospodarske skupnosti preoblikovala v politično unijo, posledično pa je taka ureditev »zahtevala« vzpostavitev skupnih demokratičnih institucij, vrednot in simbolov. Po drugi svetovni vojni se je zarisala smer evrop-skega povezovanja - smer demokratične družbe, utemeljene na demokratičnih institucijah, svobodi, vladavini prava in zaščiti človekovih pravic. na teh vrednotah je Maastrichtska pogodba utemeljila nastanek EU in prav te vrednote so po-menile enega izmed pogojev za vključitev držav v EU ter hkra-ti temelj izgradnje »skupne« evropske identitete.

v procesih vzpostavljanja EU kot politične entitete je prišlo do spoznan-ja, da je Evropa izjemno raznolik prostor, prostor različnih kultur (Evropa je multikulturna) in verstev (krščanstva, islama, judovstva itd.), številnih jezikov in (nacionalnih) zgodovin, kakor tudi različnih pogledov o vlogi EU in, ne nazadnje, pogledov na suverenost ter moč nacionalnih držav. kompleksna in raznolika stvarnost EU je predstavljala in še vedno pred-stavlja zagato, kako najti temelje »evropske identitete«, preko katerih se bodo posamezniki identificirali za Evropejce in tako čutili svojo pripad-nost do evropskega prostora in EU na enak način, kakor jo čutijo do svoje države ali lokalne skupnosti. Hkrati se je zastavilo vprašanje, kakšni naj bodo ti temelji, da ne bodo izključevali oziroma ponovno obudili pretek-lih uničujočih delitev in izključevanj.

1.3 stvarnost EUropske identitete

Geslo EU »združena v raznolikosti« izraža tako vrednoto pluralnosti, na kateri je EU utemeljena, kot tudi problematičnost vzpostavitve skupne identitete EU, ki ji prav zaradi številnih raznolikih elementov poenotenje vsakokratno uhaja. EU je nadnacionalna struktura, ki združuje 27 evrop-skih držav in skoraj toliko uradnih jezikov (EU ima 23 uradnih jezikov), zgodovin in kultur, ki se odražajo v različnih običajih in vrednotah. nekat-eri teoretiki trdijo, da prav jezikovna pestrost in odsotnost enotnega evropskega jezika predstavljata temeljni oviri pri oblikovanju EU-

Namesto evropske identitete bomo na nekaterih mestih uporabili tudi izraz EUropska identiteta. Evropska identiteta se nanaša na širše zgodovinske procese in vplive nastajanja in vzpostavljanja evropske identitete. Z uporabo pojma EUropska identiteta bomo predvsem poudarili identiteto, ki se vzpostavlja v okviru družbenih in političnih procesov ter praks (v) EU.

17

ropske identitete. Poleg raznolikosti in pomena ohranjanja nacionalnih jezikov je z vidika skupne EUropske identitete izjemno pomembno vz-postavljanje in ohranjanje kolektivnega spomina. vzpostavitev »enotne evropske zgodovine« oziroma kolektivnega spomina ni problematična zgolj z vidika raznolikih zgodovinskih procesov znotraj Evrope (in posledično tudi različnih nacionalnih zgodovin), temveč tudi z vidika določitve tistih zgodovinskih momentov, ki bi naj najbolj »izražali evrop-sko identiteto«; ali naj bo to ideal antične demokracije, v okviru katere se je zgradil mit o skupnem evropskem demokratičnem začetku ali naj se »evropska identiteta« utemeljuje na ideji »evropske civilizacije«, katere rezultat sta bila tudi evropski imperializem in kolonizacija. drugi menijo, da je raznolikost prednost in doda(t)na vrednost EU, ena ključnih značilnosti identitete EU in temelj njene prepoznavnosti. na eni stra-ni vendarle ni mogoče zanikati, da obstajajo nekatere skupne značilnosti zgodovinskih procesov Evrope, ki dajejo občutek skupnega prostora, kot so rimsko pravo, renesančne, humanistične in razsvetljenske ideje in od-kritja ter ideje francoske revolucije. ni mogoče zanikati niti, da »iskanje vezi« vsaj deloma »zamejuje« pomen posamezne nacionalne zgodovine in spomine, ki še danes ohranjajo argument, da je posameznik najprej pripadnik svoje nacije, torej se najprej čuti kot Španec, Francoz, Britanec, čeh, Bolgar, Estonec, slovenec itd., šele nato morda kdo odvrne, da se čuti »Evropejca«. EU ni uspelo zgraditi (z)veze, ki bi lahko nadomestila oziroma presegla nacionalne/lokalne identitete in nacionalna/lokalna čustva, hkrati pa moto »združena v raznolikosti« izraža specifičen značaj EU – ohranjanje in spoštovanje raznolikih kultur, njihovih specifičnosti in posebnosti, ki izražajo, prav nasprotno, združevanje raznolikosti in ne njihovo preseganje.

Eden od pomembnih projektov pri vzpostavljanju družbene in politične »enotnosti« EU je bil sprejemanje ustave EU. Ustava bi, v kolikor bi jo ratificirale vse države Evropske uni-je, pomenila združitev vse zakonodaje v enem dokumentu, posledično bi bilo za državljane EU iskanje informacij in za-konodaje enostavneje. Enotni dokument bi pomenil tudi večjo preglednost. Ustava EU naj bi okrepila zunanjo politiko EU z vzpostavitvijo zunanjega ministrstva EU, vanjo pa bi bila vključena tudi listina temeljnih pravic. Ustavo EU in njene novosti je podpirala večina držav članic EU. Francija in nizo-zemska sta iz različnih razlogov leta 2005 evropsko ustavno pogodbo na referendumu zavrnili.

Primarni razlog francoskemu nE ustavi EU je bil povezan s francosko bojaznijo pred nadaljnjo širitvijo EU in strah pred vključitvijo Turčije. Prevladujoče prepričanje Francozov (francoske politike) je bilo, da ustava EU neizbežno vodi v vključitev Turčije v EU. Ustava EU naj bi uvedla tudi večjo liberalizacijo gospodarstva in storitev v Evropi, kar naj bi jo odd-aljevalo od ideje »Evrope blaginje«. niso pa se strinjali tudi z možnostjo veta držav članic na področju večjih zunanjepolitičnih odločitev EU, kjer

Lingua franca je bila največji približek enotnega jezika v Evropi v srednjem veku, v uporabi pa je bila več kot tisočletje. Bila je jezik elit (najvišjih razredov) in nikakor celotne družbe. Angleščina sicer danes velja za najbolj razširjen jezik, ki počasi dobiva na razsežnosti lingue france, vendar pa sta pomen in ohranjanje nacionalnih jezikov še vedno močno prisotni.

Evropski projekt ATHENA Muzej Evrope je bil namenjen iskanju skupne evropske zgodovine. Primarni cilj je bil preko »obstoja« skupnih zgodovinskih temeljev (evropske civilizacije) krepiti občutek »evropskosti« in pomen evropskega povezovanja. Namen Muzeja Evrope je zgodovinske procese v Evropi prikazati tako, da je Evropa kljub jezikovni raznolikosti, različnim lokalnim značilnostim in družbenopolitičnim ureditvam vedno bila ena sama.

Voditelji 25-ih držav so 29. oktobra 2004 v Rimu podpisali Evropsko ustavno pogodbo (The treaty establishing the constitution for Europe). Ratificiralo jo je 18 držav članic EU, nato se je proces ratifikacije ustavil s francosko (55 odstotkov) in nizozemsko (62 odstotkov) zavrnitvijo na referendumu.

18

imajo države članice še vedno pomemben vpliv. Francoska levo usmer-jena politika je menila, da tovrstna določila onemogočajo globlje ob-likovanje politične Unije in socialne Evrope.

nizozemski nE ustavi EU je bil povezan predvsem z skrbjo nizozem-cev glede nadaljnje širitve EU na jv Evropo, kar bi po njihovem mnenju povečalo priseljevanje tujcev v zahodno Evropo. Po drugi strani pa bi uveljavitev ustave EU pomenila tudi izgubo nekaterih svoboščin ni-zozemcev, kot so poroke istospolno usmerjenih, evtanazija in uporaba mehkih drog.

Britance je morebitna ratifikacija ustavne pogodbe skrbela predvsem z ekonomskega vidika. Ustava EU je namreč predvidevala zmanjšanje t.i. proračunskega rabata, ki si ga je leta 1984 velika Britanija (vB) priborila v času vlade Margaret Thatcher. Politika »več Evrope« nemške kancler-ke angele Merkel, torej večje skupno gospodarsko upravljanje, fiskalno poenotenje, politično poglabljanje ter socialno poenotenje EU, k čemur bi pripomogla ustava EU, je vzbudila negativne odzive Britancev. Ustava EU naj bi po njihovem mnenju močno okrnila njihovo suverenost na področju proračuna, obdavčitve in socialne varnosti, v okviru katerih so želeli ostati avtonomni.

Pri oblikovanju in procesu neuspešnega sprejemanja ustave EU so postale težave projekta EU jasne, in sicer oddaljenost njenih institucij od državljanov, kar je hkrati sprožilo tudi vprašanje njene legitimnosti. večina držav je namreč ta temeljni akt ratificirala v nacionalnih parla-mentih, le Francija, nizozemska in Španija so izvedle referendume in le na španskem referendumu je bila ustava EU potrjena. določeni elementi ustave (npr. okrepljena skupna zunanja in varnostna politika in funkcija visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko) so bili nato vključeni v lizbonsko pogodbo leta 2007, ki so jo ratificirale vse države članice.

kot že omenjeno, je iskanje skupne »evropske identitete« v preteklosti in na ta način poglabljanje »evropske identitete« in občutka »evropskosti« problematično z vidika določitve tistih (zgodovinskih) elementov, ki naj bi predstavljali (zgodovinski) temelj »enotne evropske identitete«. ali naj evropsko identiteto predstavlja krščanstvo, ki je v preteklosti sejalo vojne, ali naj bo to ideja evropske civilizacije, ki se je izražala v kolonizaciji, im-perializmu in genocidu. Po nekaterih prepričanjih je bistvena značilnost skupne evropske preteklosti dejstvo, da je evropsko povezovanje vedno potekalo z izključevanjem in sovražnostjo do neevropskega sveta – is-lama, judov, temnopoltih itd. Evropa ni iskala svoje »skupne« identitete znotraj same sebe (to kar naj bi Evropa bila) temveč vedno »zunaj sebe« – kar Evropa ni.

Prepričanje, da EU umanjkajo skupni spomini (zgodovina) in tradicije, torej »povezovalno tkivo«, ki bi vzpostavilo pripadnost evropski skup-nosti – evropsko zgodovino, vrednote, mite, norme itd., je spodbudilo oblikovanje programov in projektov, katerih namen je (bil) vzpostavljan-je evropske identitete, občutka evropejstva, skupnega prostora in usode. obsežna kampanja Evropa ljudi (People’s Europe) je bila ena izmed prvih tovrstnih projektov. v okviru kampanje Evropa ljudi so nastala t.i. adonninova poročila, katerih namen je bil vzpostavljanje mehanizmov, preko katerih bi se izgrajevala »evropska identiteta«. Evropska komisija

Proračunski rabat VB, ki je znašal 5 milijard evrov na leto, je bil posledica dejstva, da je bilo tedaj 80 odstotkov evropskega proračuna porabljenega za kmetijske subvencije. VB je torej s svojim majhnim kmetijskim sektorjem pridobila izjemno malo iz evropskega proračuna.

Ideja oziroma dejansko vzpostavljanje t.i. balkanske identitete je zanimiv primer, kako je Evropa skozi zgodovino risala meje znotraj nje same. Balkan, ki geografsko sodi v Evropo, vendar pa kulturno (mešanje pravoslavstva in islama) in politično (komunizem) ne oziroma ne povsem. Balkan pomeni »ne-evropsko Evropo«, v približevanju Slovenije in Hrvaške EU se je začel uporabljati pojem »zahodni Balkan«, ki na eni strani izraža pridruževanje balkanskih držav EU, na drugi strani pa kulturno, zgodovinsko in politično različnost.

Leta 1984 je bil ustanovljen ad-hoc Adonninov odbor, ki je predstavil predloge za združevalne procese EU – državljanske pravice, področje kulture, mobilnost mladih, zdravje, socilano varstvo, svobodno gibanje ljudi ter simboli EU.

19

je na podlagi teh poročil sprejela simbole, skupne vsem državam članicam EU: potni list, himna (oda radosti), uradno zastavo (pre-vzeta od EGs), evropski praznik, poimenovan dan Evrope (9.maj), še nekatere druge »praznike« (evropski dan jezikov, evropski dan pomladi, evropski dan brez avtomobila) ter glavni moto EU – »združena v razno-likosti«.

Zastava EU simbolizira enotnost in povezanost evropskih držav. Zastava predstavlja naslednje značilnosti: EU nima ne začetka ne konca, ne obsta-jajo ne znotraj ne zunaj, ni ne prvih ne zadnjih, temveč so vsi med seboj enaki. krog dvanajstih zvezd predstavlja mir. Evropski simboli naj bi pri-pomogli k premoščanju meja med posameznimi državami članicami in vzpostavili občutek bližine ter pripadnosti (in vključenosti) posameznika v odnosu do EU. Pomembno prelomnico pri vzpostavljanju evropske za-vesti na simbolni ravni je pomenila tudi uvedba skupne valute evro.

Iskanje (in poglabljanje) »evropske identitete« je potekalo tako na sim-bolni ravni, kot tudi preko številnih projektov in kampanj, ki so poskušali zabrisati posamezne nacionalne identitete ali vsaj okrepiti vezi z EU. Pomemben poskus utrjevanja »evropske identitete« v prihodnosti je začrtal pojem EU državljanstva, uveden z Maastrichtsko pogodbo. v sledečem poglavju bo podrobneje predstavljen kratek zgodovinski pregled njegove vzpostavitve in njegovo udejanjanje v praksi.

Slika 6 - Izvirni rokopis Ode radosti.Odo radosti (nem. »Ode an die Freude«), ki jo je leta 1785 napisal nemški pesnik Johann Christoph Friedrich Schiller, izraža slavljenje bratstva in enotnosti vsega človeštva. Najbolj znano uglasbitev besedila je Oda doživela pod nemškim skladateljem Ludwigom van Beethovnom. Leta 1972 jo je Svet Evrope razglasil za evropsko himno, leta 2003 pa je postala uradna himna EU.

Zastava EU je modre barve. Dvanajst zlatih zvezd, ki tvorijo krog, ponazarja enotnost, harmonijo in povezanost narodov Evrope. Število zvezd torej ne ponazarja števila držav članic, čeprav sklenjen krog simbolizira povezanost držav.

20

2 EUropsko državljanstvo

2.1 razvoj ideje »evropskega državljanstva« - kaj je EUropsko državljanstvo?

EU državljanstvo je bilo predmet številnih premislekov in političnih po-bud še preden je EU državljanstvo postalo pravno-formalna kategorija (to je bilo leta 1993 ko je Maastrichtska pogodba stopila v veljavo). EU državljanstvo je torej nastajalo v daljšem družbenem in političnem pro-cesu, ki ga bomo zaradi boljšega razumevanja v pomembnejših točkah naslovili v nadaljevanju.

od ideje do institucionalizacije. Ideja »evropskega državljanstva« je dobila temelje z nastankom Evropske gospodarske skupnosti (EGs), kjer je bilo državljanom držav članic te skupnosti podeljena pravica do prostega pretoka oseb znotraj skupnosti. v tindemansovem poročilu iz leta 1976 je bilo prvič jasno izražena potreba po vzpostavitvi skupnosti državljanov, ki bi segala preko zgolj enotnega trga. v poglavju z naslo-vom »the Europe of citizens« je Tindemans predlagal številne ukrepe, med drugim poenotenje potnih listov, odpravo mejnih nadzorov in poe-notenje zdravstvenega sistema. Ti ukrepi naj bi pripomogli k večji ev-ropski zavesti, vendar do dogovora za pravno kodifikacijo »evropskega državljanstva« in političnih mehanizmov za njegovo udejanjanje ni prišlo.

Pomembna prelomnica v procesu vzpostavljanja »evropskega državljanstva« so bile prve demokratične volitve v Evropski parla-ment leta 1979. čeprav so bile pristojnosti takratnega parlamenta še precej omejene, so volitve v Evropski parlament pomenile prvo izva-janje splošne volilne pravice na evropski ravni in tako so državljanstvo »obogatile« z njegovim ključnim elementom, demokratično partici-pacijo. Ideja EU državljanstva je v 80-tih letih prejšnjega stoletja posto-poma postajala pomemben cilj Evropskih skupnosti. Eno od prelomnic je predstavljalo tudi srečanje Evropskega sveta v Fontainebleaju leta 1984, kjer je bilo izpostavljeno, da je ena ključnih prioritet evropskih integracij ustvarjanje Evrope ljudstev. v ta namen je bila ustanovljena posebna komisija pod vodstvom pietra adonnina. v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja je prevladovalo mnenje, da mora biti nadnacionalna ob-lika »evropskega državljanstva« utemeljena na ideji skupne preteklosti in kulturne dediščine. na drugi strani je bila v 1980-ih ideja evropskega državljanstva tudi močno vezana na ideje prostega trga in gospodarskih

v okviru ideje »evropskega državljanstva« bo predstavljeno pomembno razlikovanje med EU državljani in EUropskimi državljani. Prvi pojem se nanaša na pravno-formalne kodifi-kacije državljanstva EU, drugi na značilnosti in pomene, ki jih EU državljanstvo dobiva skozi nadaljnje družbene in politične prakse ter procese.

V okviru procesa nastajanja EU državljanstva so se uporabljale različne besedne zveze, ki so naslavljale nastajanje novega subjekta v političnem prostoru kot so »skupnost državljanov«, »državljani Evrope«, »evropski državljani« itd.

Slika 7 - Leo Tindemans, predsednik belgijske vlade med leti 1974 - 1978 in prvi predsednik Evropske ljudske stranke (European People’s Party), ustanovljene leta 1976. Tindemans je zasnoval državljanstvo na nadnacionalni ravni na temelju skupne (kulturne) dediščine, hkrati pa je v idejo državljanstva že vključil posebne ekonomske in socialne pravice, ki naj bi jih zagotavljale institucije Evropskih skupnosti.

T.i. Adonninova komisija je predlagala reštive, ki naj bi olajšale življenja državljanov - ključna je bila uvedba prostega pretoka ljudi, blaga in storitev.

22

procesov ter posameznikovih svobodnih odločitev (individualizacija). s tem se je iz »evropskega državljanstva« izključevalo področje socialnih pravic (blaginja skupnosti).

»Evropsko državljanstvo« je bilo institucionalizirano v pogodbi o Evrop-ski uniji. Z Maastrichtsko pogodbo postane formalna kategorija. v 8. členu pogodbe je zapisano, da so EU državljani tisti, ki so državljani držav članic EU. na podlagi pogodbe so EU državljani pridobili tudi pravico biti izvoljen in voliti v Evropski parlament v kateri koli državi članici EU, pravico naslavljanja peticij na institucije EU ipd.

maastrichtska pogodba je EU državljanom zagotovila 4 sklope pravic:

1. pravico prostega gibanja in pravico do prebivanja na ozemlju držav članic, ki (danes) vključuje pravico do vstopa, bivanja in dela v drugi državi članici.

2. politične pravice (volilno pravico), ki obsegajo pravico voliti in biti izvoljen za poslanca na volitvah v Evropski par-lament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer ima državljan stalno prebivališče.

3. pravico do diplomatske in konzularne zaščite kot po-sledica dejstva, da vse države članice EU nimajo stalnega predstavništva v vseh »tretjih« (ne-EU) državah. Uvedba te pravice je omogočila diplomatsko in konzularno zaščito državljanov EU kljub temu, da država članica, katere držaljani so, nima predstavništva.

4. pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament in pravico do pritožbe Evropskemu ombudsmanu.

namen je bil jasen, in sicer okrepiti EUropsko identiteto in EU državljanom dati možnost, da sodelujejo pri odločanju na ravni EU in tako soobliku-jejo njeno prihodnost. Izpostaviti je potrebno, da je Maastrichtska po-godba vzpostavila EU državljanstvo, ki pa ni pomenilo nadomestitev ali ukinitev nacionalnega državljanstva. Takšno razumevanje »evrop-skega državljanstva« je bilo potrjeno tudi v nadaljnjem razvoju EU z am-sterdamsko pogodbo (1997) in z lizbonsko pogodbo (2007), v katerih je bilo jasno izraženo, da EU državljanstvo ne nadomešča, temveč dopoln-juje nacionalna državljanstva. da je EU državljanstvo ostalo »podrejeno« nacionalnemu je bila posledica strahu pred posegi v pravice, ki izvirajo iz nacionalnega državljanstva, pred zmanjšanjem avtonomnosti in neod-visnosti nacionalnih držav, kakor tudi pred izginjanjem nacionalne iden-titete in nacionalnih posebnosti (običaji, vrednote, jezikovne posebnosti itd). Primat nacionalne države in nacionalnih interesov je tako omejilo in/ali upočasnilo razvoj EU državljanstva.

Slika 8 - Plakat Evropske komisije ob dnevu Evrope leta 2011, s katerim je želela med EU državljani okrepiti zavedanje o pravicah, ki jim imajo ter spodbuditi udejanjanje teh pravic.

Amsterdamska in Lizbonska pogodba sta dodatno opredelili, da »evropsko državljanstvo« le dopolnjuje in ne nadomešča nacionalnega državljanstva. Slednje je bilo posledica strahu predvsem Velike Britanije in Danske, da bi lahko EU postala preveč podobna nacionalnim državam in jih na ta način lahko »nadomestila«.

23

Pomemben element v procesu nastajanja EU državljanstva je bil tudi vrh v laeknu (2001), v okviru katerega je bila sprejeta tudi deklaracija. v njej so voditelji držav članic pozvali, da morajo »evropske« institucije de-lovati tako, da bodo bližje njenim državljanom. Prav zaradi nepozna-vanja delovanja institucij EU je bila deklaracija oblikovana kot dokument, ki naj bi spodbudil k bolj demokratični, transparentni in učinkoviti EU, saj njeni državljani niso zgolj državljani posameznih držav članic EU, temveč tudi državljani EU same.

vsebina EU državljanstva je proces, ki ga sodoloča napetost/razmerje med državljanstvom, ki je vezano na nacionalno državo in državljanstvom, ki pomeni njegovo »preseganje« ali soobstoj. v 1990-tih smo bili priča procesom, ki so »dodajali« nekatere značilnosti/vsebine EU državljanstvu. državljani EU naj bi imeli z novimi pravicami večje možnosti zaposlovanja in izobraževanja – oblikuje se t.i. EUropsko državljanstvo, ki bo nadrobno pojasnjeno v poglavju 2.3.

2.2 (EUropsko) državljanstvo v sodobnih družbenopolitičnih procesih

v uvodnem poglavju sta bila na kratko opredeljena razvoj in vsebina državljanstva, v okviru katerega je bilo izpostavljeno, da državljanstvo nikoli ni imelo enakega oziroma enotnega pomena. v antični Grčiji je bilo povezano z aktivno participacijo odraslih moških v zadevah, ki so bile pomembne za takratno grško družbo (npr. o davkih in vojaških dolžnostih). sčasoma je postalo državljanstvo povezano s pravnim statusom, s pravicami in dolžnostmi, ki jih je določal zakon, z naciona-lnimi gibanji (v 19. stoletju) in vzpostavitvijo nacionalnih držav pa je državljanstvo dobilo pomen pripadnosti specifični politični skupnosti – nacionalni državi.

državljanstvo je več kot le status, ki ga podeljuje država. Proce-si globalizacije, migracije, evropsko povezovanje, kulturna in verska raznolikost, medetnični spopadi, terorizem, revščina itd. imajo izjemne družbene, politične, ekonomske in ekološke posledice. omenjeni pro-cesi in (globalne) spremembe prav tako spreminjajo razumevanje (na-cionalnega) državljanstva. v tem kontekstu nacionalno državljanstvo kot pravni status podeljevanja določenih pravic in obveznosti posa-meznikom kot članov določene države ne zadošča, saj sodobni problemi (okoljski problemi, revščina, otroško delo, nespoštovanje oziroma kršenje človekovih pravic itd.) presegajo zmožnosti/domet reševanja problemov posameznih držav. Ti problemi (t.i. globalni problemi) so namreč v veliki meri povezani z globalizacijskimi procesi, v okviru katerih so se poka-zale omejitve nacionalnih držav pri njihovem avtonomnem odločanju/reševanju globalnih vprašanj in problemov, ter posledično tudi omejitve nacionalnega državljanstva.

Značilnosti globalizacijskih procesov:

‐ Zmanjševanje časovne in prostorske razdalje: sodobne komunikacijske tehnologije nam omogočajo hitro komunikacijo z ljudmi z drugih delov sveta, globalni mediji nam omogočajo spremljanje novic in dogajanj po celem svetu, povečanje in pocenitev letalskih prevozov nam omogoča hitra potovanja med oddaljenimi kraji itd.

‐ povezovanje sveta: odpiranje državnih meja za dobrine, storitve, ideje in ljudi (npr. ukinjanje mej med državami članicami EU).

‐ vedno večja soodvisnost sveta: dogajanje na enem delu sveta vpliva na dogajanje v drugih delih sveta (npr. ekološka vprašanja, sprejemanje zakonodaje, delovanje globalnega gospodarstva, otroško delo, revščina, vojne itd.)

24

Globalizacija je skupek globalnih procesov, ki se dogajajo na skoraj vseh ravneh življenja v sodobnem svetu. v najbolj splošni definiciji razumemo globalizacijo kot procese, kot so gibanje ljudi, znanja, idej, dobrin in denarja preko meja na-cionalnih držav, ki vodijo k vedno večji politični, gospodarski, kulturni in družbeni soodvisnosti sveta. Mnogi avtorji zato pravijo, da bi zaradi številnih procesov, ki jih označujemo oziroma identificiramo s pojmom globalizacija, pravzaprav morali govoriti o večih »globalizacijah«. Z globalizacijo se srečujemo vsak dan – ko jemo v kitajski, mehiški ali indijski restavraciji, ko nakupujemo hrano, oblačila, računalnike ali avtomobile, ko potujemo in se srečujemo z različnimi jeziki, običaji in vrednotami, ko brskamo po spletu, ko gledamo filme, poslušamo glasbo itd.

spremenjeno svetovno okolje nakazuje, da je pojem državljanstva potreb-no ponovno premisliti, dopolniti z novimi pomeni in družbenopolitičnimi situacijami. nekateri teoretiki državljanstva so ga opredelili na različne načine in s tem pokazali na njegovo raznolikost in spremenljivost.

»Državljanstvo ni le določen status, ki ga definira množica pravic in dolžnosti. Je tudi izražanje identitete, izraz posameznikovega članstva v politični skup-nosti.« (kymlicka in norman, 1995)

»Državljanstvo je kompleksen, multidimenzionalen koncept. Obsega pravne, kulturne, družbene in politične elemente, z določenimi pravicami in obveznostmi pa državljanu omogoča občutek identitete in družbenih vezi.« (Ichilov, 1998)

»Državljanstvo je aktivno članstvo in participacija posameznikov v družbi, ki so upravičeni do pravic in dolžnosti in ki imajo sposobnost vplivanja na politiko.« (Cesar Birzea, 2002, seminar o evropskem državljanstvu, ki ga je organizirala Evropska komisija v partnerstvu s svetom Evrope)

Shema 2 - Večnivojskost državljanstva v sodobnih kontekstih.

25

GloBalno

EUropsko

naCionalno

lokalno

Zapisane opredelitve izpostavljajo, da je državljanstvo potrebno razu-meti kot raznolik in spreminjajoč pojem, ki ni zgolj pravni status posa-meznika, temveč ga definirajo raznovrstne identitete, vrednote, običaji in odgovornosti. Govorimo o t.i. mnogoteri naravi državljanstva.

državljanstvo v sodobnem svetu obsega mnogoterost. Z mno-goterostjo državljanstva mislimo na dejstvo, da ne obstaja ena oblika državljanstva, temveč da obstaja več državljanstev –ekonomsko državljanstvo, kulturno državljanstvo, nacionalno državljanstvo, globalno državljanstvo, ekološko državljanstvo itd.

druga pomembna značilnost državljanstva se nanaša na večnivojskost. EU ne moremo razumeti kot zgolj povezave držav. ni država in je več kot le mednarodna organizacija. je specifična oblika povezovanja držav. njene članice so ustanovile skupne institucije, na katere so prenesle del suverenosti, kar pomeni prenos nekaterih pristojnosti nacionalnih držav na EU. Torej so nekatera področja/odločitve v skupnem interesu držav članic (skupna evropska politika), hkrati pa so države članice zavezane izvajati odločitve, ki se sprejmejo na skupni evropski ravni.

suverenost in avtonomija sta temeljna oziroma ključna pogoja, da lahko neka politična skupnost samo sebe spozna za nacionalno državo. suverenost pomeni, da ima država monopol nad fizično prisilo na lastnem ozemlju in izvaja-nje zakonov v okviru lastnega ozemlja. državo oblikujejo in sestavljajo naslednji ključni elementi: ljudstvo, lastno ozem-lje ter suverena oblast nad tem ljudstvom v okviru lastnega ozemlja. država je suverena, če se v njene notranje zadeve ne vmešava druga država. državna suverenost temelji na načelu nevmešavanja ene države v zadeve druge.

Večnivojskost državljanstva se nanaša na porazdelitev moči med osrednjo oblastjo in posameznimi enotami, kjer pa je temeljnega pomena ohranjanje identitete na ravni skupnosti kot tudi na ravni posameznih enot. Združene države Amerike so primer večnivojskega državljanstva - ohranjanje enotne ameriške identitete, lojalnosti državi in oblasti ter participacije na ravni federacije, kot tudi ohranjanje specifičnih identitet na ravni posameznih držav.

na drugi strani EU pomeni sodelovanje in skupno odločanje na področjih, ki so v skupnem interesu in katera zaradi globalnih vplivov presegajo področja/politike posameznih držav. Področja carinske unije kamor spa-da prosti pretok kapitala, blaga, storitev in ljudi, urejanje schengenske meje itd. ter področje zunanje trgovine in monetarne politike (skupna valuta Evro itd.) so v popolni pristojnosti EU. To pomeni, da se politične odločitve in politike na teh področjih sprejemajo na ravni EU. države članice so zavezane, da jih spoštujejo in izvajajo. nekatera področja ali politike pa so v pristojnosti obeh, EU in posameznih držav članic EU.

Slika 9 - Spomenik Schengenskega sporazuma v majhni vasi Schengen na JV Luksemburga. Spomenik simbolizira dogovor med vladami držav Ekonomske unije Beneluksa, Zvezne republike Nemčije in republike Francije o postopni odpravi njihovih državnih meja.

26

sem sodijo kmetijska, prometna, okoljska, energetska, socialna politika itd., kar pomeni, da se nekatere politike prilagajajo okoljem posameznih držav.

okolje(varstvo) je eno od področij, kjer si države delijo pris-tojnost z EU. v EU se vsako leto pridela preko 2 milijardi ton smeti in odpadkov, količina le-teh pa iz leta v leto narašča. Zaradi onesnaževanja okolja in kopičenja emisij Co2 v zraku pa sežiganje odpadnih snovi ni ustrezna rešitev te problema-tike, zato med bolj trajnostne rešitve spada recikliranje, h kat-eremu poziva Šesti okoljski akcijski program pod naslovom »naša prihodnost, naša izbira« (2010-2012), kot tudi glavni evropski dokument okvirna direktiva o odpadkih, po kateri naj bi vse države članice pripravile nacionalni načrt o gospo-darjenju z odpadki. države članice so torej obvezane izvajati okoljsko politiko EU po 191. in 192. členu pogodbe o ustano-vitvi EU (izhajajoč iz 174. in 175. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti iz leta 1972).

različni koncepti in konteksti (EU) državljanstva. v okviru predhod-nih premislekov je bilo prikazano, da je v sodobnem svetu državljanstvo raznolik in dinamičen pojav in pojem, katerega pomen je odvisen od konteksta(ov), v katerem je nastajal, od zgodovinskih procesov, ki so mu nadeli različne poudarke, kakor tudi od institucionalnih in političnih potreb določene družbe. Posledično so različni konteksti gradili na različnih pojmih državljanstva. danes je predvsem govora o prehajanju od nacionalnega državljanstva k lokalnemu in globalnemu, torej od pripadnosti neki državi, vse do občutka globalne zavesti/pripadnosti, ali na drugi strani od lokalne, vse do pripadnosti najmanjši skupnosti ali gibanju.

EU lahko predstavlja primer globalnega državljanstva na re-gionalni ravni. oseba, ki živi znotraj Unije, je hkrati državljan nacionalne države in državljan EU. EU je torej Unija državljanov, kjer so državljani posameznih članic tudi državljani EU. EU pred-stavlja posebno obliko oblasti, ki ustvarja okvir čezmejnega sodelovanja. Pri tem je EU državljanstvo potrebno razumeti ne le kot gospodarsko sodelovanje (kot integracijo naciona-lnih trgov), temveč kot dinamičen proces in delovanje EU, ki vse bolj vpliva na življenja svojih državljanov.

Globalni državljan oziroma globalno državljanstvo pomeni politično aktivnost ljudi na globalni in nadnacionalni ravni. Globalni državljan je tisti, ki se zaveda svoje umestitve v globalne procese – ekonomske, politične, kulturne, okoljske itd., torej, da vsak od teh procesov vpliva nanj (npr. zavedanje, da so cenovno ugodna oblačila ponavadi rezultat dela zelo slabo plačanih delavcev in izkoriščanja otroškega dela v najbolj revnih državah). Globalno državljanstvo se nanaša tudi enakost ljudi in pravičnejšo razdelitev naravnih virov (voda, hrana, nafta) kot tudi na večjo okoljsko osveščenost. Globalno državljanstvo pomeni, da bi sleherni posameznik participiral in udejanjal svojo politično voljo.

27

v tem kontekstu je nedvomno potrebno podrobneje nasloviti EU državljanstvo. kot je bilo predhodno naslovljeno, je lahko EU državljanstvo razumljeno kot odmik ali celo »preseganje« nacionalnega državljanstva in premik k širši koncepciji državljanstva. na drugi strani EU državljanstvo ponovno vnaša pravno-formalno razumevanje državljanstva, kjer se zgolj dodaja nekatere pravice nacionalnemu državljanstvu. na tem mes-tu se postavlja tudi vprašanje, ali EU državljanstvo ostaja privilegij zgolj nekaterih.

v naslednjem poglavju bo izpostavljeno razumevanje »evropskega državljanstva«, ki ga je institucionalizirala EU, hkrati pa bo tudi izpostav-ljeno, da EU državljanstvo vendarle obsega tudi druge elemente, ki pre-segajo pravno-formalno kodificirane pravice. Potrebno je tudi poudariti, da je biti EU državljan ekskluzivna pravica, ki jo posedujejo zgolj državljani držav članic EU. Torej bo naslednje poglavje predstavilo premislek o tem, kdo je EUropski državljan in kaj je EUropsko državljanstvo v vsakdanji re-alnosti.

Trditev, da je Evropsko državljanstvo privilegij zgolj nekaterih, lahko argumentiramo na primeru politike do (i)migrantov. EU je uvedla izjemno strog režim za imigrante, predvsem za ljudi iz t.i. nerazvitih držav (države Latinske Amerike, Afrike in Azije) z uveljavitvijo enotnega sistema nadzora priseljevanja in izdajanja azilov. Zaradi poostrenega nadzora na njeni zunanji meji (t.i. schengenska meja) se o EU pogostokrat govori kot o »novodobni trdnjavi«, pred vrati katere vsakodnevno ostane množica ljudi, ker ne dobijo dovoljenj za vstop v EU.Po mnenju nekaterih pa je EU tudi oblika »novega evrocentrizma«, kar pomeni popolno izključevanje nekaterih držav, ki nimajo možnosti vstopa v EU (npr. Turčija), ustvarjanje elitnega kluba, novih delitev in hierarhij – npr. razlikovanje med bodočimi članicami in starimi članicami, kjer za prve veljajo strožja merila, predvsem v smislu pogojev za vstop v EU.

2.3 kaj je EUropsko državljanstvo/kdo je EUropski državljan?

»EU državljanstvo je realnost...državljani se morajo zavedati pravic, ki jih imajo kot EU državljani... Sicer bodo državljani razumeli EU državljanstvo kot nejasen in neoprijemljiv pojem, ki v realnosti nima posebnega pom-

ena.«Mario Monti, nekdanji evropski komisar

»Cilj je približati državljane Evropski uniji in njenim institucijam, vključiti državljane v refleksijo in debato o konstrukciji EU ter spodbuditi akterje na področju aktivnega in participativnega državljanstva h konkretnim pobu-

dam.«Evropska komisija

Prek zgornjih citatov je mogoče videti, da je EU državljanstvo razumljeno kot skup pravic, ki jih imajo državljani držav članic. Hkrati EU državljanstvo naslavlja/vsebuje EUropsko identiteto, skupne odgovornosti in občutek skupne prihodnosti, ki naj bi jo imeli EU državljani. Tako razumevanje EU državljanstva nakazuje, da je vzpostavitev EU državljanstva tudi odraz sodobne družbene in politične realnosti – procesov globalizacije, novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in vedno intenzivnejše mo-bilnost ljudi. Ti procesi so prinesli tudi velike spremembe v političnem odločanju, ki je vse manj odvisno od interesov posameznih držav, ter spremembe v samem načinu politične participacije.

EU državljanstvo je najbolj vidno udejanjeno predvsem na področju mobilnosti ljudi znotraj t.i. enotnega evropskega

Idejo t.i. evropskega državljanstva, ki naj bi državljanstvo naslavljala širše od EU državljanstva, je podal tudi svet Evrope. Svet Evrope utemeljuje »evropsko državljanstvo« na demokratičnem državljanstvu, kjer demokratično pomeni, da državljanstvo obsega določena načela in vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje raznolikosti (pluralizma), spoštovanje človekovega dostojanstva in vladavine prava, socialne kohezije ter spoštovanje kulturne raznolikosti. Evropski državljan je vsakdo, ki sledi in deluje v okviru demokratičnih načel in vrednot. V tem kontekstu se evropsko državljanstvo nanaša bolj na odnos, ki ga posameznik razvija in pomeni ponotranjanje določenih demokratičnih vrednot. Pomembno je posameznikovo delovanje v praksi, ki ni vezano na njegovo pripadnost državi.

Slika 10 - Uradni simbol Sveta Evrope

28

prostora ter v okviru novih trans-nacionalnih povezovanj različnih civilno-družbenih skupin (okoljske organizacije, gibanja za pravice žensk, humanitarne organizacije, kulturne organizacije, študentske organizacije, raziskovalne agencije itd.). na ravni EU se izvajajo konkretne politike, ki promovirajo EU državljanstvo. Gre za področja izobraževalnih in znanst-venih izmenjav, potovanj, kulturnih izmenjav itd.

EU ima torej izjemen vpliv na življenja EU državljanov. Hkrati EU kot večnivojska politična entiteta preko evropske zakonodaje in sprejemanja skupnih evropskih politik ter različnih programov in medijskih kampanj krepi nove identitete in oblike delovanj, ki presegajo meje nacionalnih držav. EU državljanstvo kot preseganje identificiranja zgolj z državo po-meni ponotranjenje skupnih evropskih vrednot in načel. skovanka EU-ropsko državljanstvo predstavlja zgoraj omenjene dimenzije – proces vz-postavljanja EU državljanstva kot najprej le pravno-formalne kategorije (skup pravic) in hkrati kot kategorijo, ki presega pravno-formalne okvire (kot politično prakso in proces).

EUropsko državljanstvo pomeni tudi »način« vzpostavljanja EUropske identitete in ideje o enotni evropski civilizaciji v različnih obdobjih evropskih integracij. Hkrati pa EUropsko državljanstvo pomeni tudi navezavo na nacionalno državo, ki jo obenem tudi presega.

V Beli knjigi Evropska komisija izpostavlja, da je Evropa zagovornica in promotorka demokratičnih vrednot. Demokratične vrednote so temeljna skupna značilnost evropske identitete. Evropski državljan je tisti, ki sledi in deluje na podlagi demokratičnih vrednot.

nekaj argumentov, ki utemeljujejo dejanski obstoj EU državljanstva:

a.) EU državljanstvo je oblika nadnacionalnega državljanstva, saj pre-sega geografske okvire (meje) nacionalnih držav. Ukinitev mejnega nad-zora znotraj EU je zagotovo ena najpomembnejših pridobitev EU, ki jo državljani EU lahko neposredno občutimo pri vsakem potovanju v druge države članice EU. sprva je bila pravica prostega gibanja ljudi omejena zgolj na ekonomsko aktivno prebivalstvo, nato pa se je ta pravica razširila na vse državljane držav članic EU. Uvedba EU državljanstva (z Maastrich-tsko pogodbo) je imela pomemben vpliv, da smo vsi državljani EU postali enaki v pravicah in pri ustvarjanju notranjega trga, v okviru katerega ni notranjih meja in je zagotovljeno prosto gibanje oseb, blaga, storitev in kapitala.

b.) EU državljanstvo naslavlja in zagotavlja pravice posameznika, kot so aktivna participacija, možnosti zaposlovanja, možnosti študija v tu-jini, mobilnost itd., kar posledično spreminja razumevanje nacionalnega državljanstva, ki ni več vezano toliko na skupnost (nacijo), temveč na posameznika.

29

pravice

identiteta

status

vrednote

c.) EU državljanstvo pomeni prevlado človekovih (univerzalnih) pravic nad pravicami, ki izhajajo iz nacionalnih pripadnosti. listina EU o temeljnih človekovih pravicah združuje pravice, ki so bile pred tem vse-bovane v različnih pravnih aktih (v nacionalnih zakonih in zakonih EU ter mednarodnih konvencijah sveta Evrope, Združenih narodov (Zn) in Mednarodne organizacije dela (Mod)). listina določa pravice, ki izhajajo iz naslova dostojanstva (človekovo dostojanstvo, pravica do življenja, pravica do osebne celovitosti itd.), svoboščin (pravica do svobode in var-nosti, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov itd.), enakosti (enakost pred zakonom, prepoved diskriminaci-je itd.), solidarnosti, državljanskih pravic (pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament, pravica voliti in biti voljen na občinskih volitvah itd.) in sodnega varstva (pravica do učinkovitega pravnega sred-stva in nepristranskega sodišča itd.). Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe (1. decembra 2009) je listina pravno zavezujoča.

d.) EU državljanstvo se vzpostavlja in oblikuje na podlagi odnosa EU državljanov do EU institucij. Prav zaradi izrednega pomena, ki ga EU daje vzpostavljanju in ohranjanju vezi med posameznim državljanom EU in EU, so se na ravni EU oblikovali številni mehanizmi in orodja, ki omogočajo neposredno sodelovanje EU državljanov pri političnih odločitvah (aktivno udejanjanje EUropskega državljanstva) oziroma oblikovanju evropskih politik. Pomembna orodja, preko katerih EU vz-postavlja neposredno vez s svojimi državljani, so številne spletne strani in družbena omrežja (facebook, blogi, forumi itd.). spletna stran »vaš glas v Evropi« omogoča posamezniku neposredno sodelovanje pri oblikovan-ju evropskih politik preko izražanja lastnega mnenja ter razpravljanja o posameznih tematikah in vprašanjih (http://ec.europa.eu/yourvoice/in-dex_sl.htm). spletna stran »Europe direct« (http://europa.eu/europedi-rect/index_sl.htm) posreduje nasvete in pomoč glede življenja, dela in potovanja v EU ter uporabne zunanje povezave, kjer posameznik lahko pridobi dodatne/podrobnejše informacije o EU. Blogi evropskih komis-arjev (http://blogs.ec.europa.eu/) omogočajo neposredno komunikacijo EU državljanov z evropskimi komisarji, kot tudi informacije o dogajanjih na posameznih področjih (npr. razvoj EU, ribištva, humanitarnosti, notranjih zadev itd.). spletna stran Evropskega varuha človekovih pravic (http://www.ombudsman.europa.eu/home.faces) posamezniku omogoča

Shema 3 - EUropsko državljanstvo kot pravnoformalni status (pravice), splet raznolikih identitet in praks (vrednote kot sta demokracija in aktivna participacija).

30

EUropskodržavljanstvo

vložitev pritožbe ali pridobitev določenih informacij o delu varuha in EU na splošno. Pomembna je tudi spletna stran Evropskega parlamenta (http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/en/00b3f21266/at-your-service.html), kjer lahko posamezniki dobijo informacije o de-javnostih Evropskega parlamenta, se seznanijo o možnostih vlaganja peticij Evropskemu parlamentu in o mehanizmih Evropske državljanske iniciative, dostopajo do različnih relevantnih dokumentov itd. Evropski mladinski parlament (European Youth Parliament) (http://www.eypej.org/) je nastal kot nestrankarski in neodvisni izobraževalni projekt, ki je bil oblikovan za potrebe mladih. danes predstavlja eno večjih platform za politične debate in medkulturna sodelovanja, je pa tudi izobraževalni mehanizem ter platforma za izmenjavo idej med mladimi. Tovrstni me-hanizmi (spletne strani, forumi, programi itd.) omogočajo večjo informi-ranost o delovanju EU in njenih institucij, spodbujajo aktivnejšo par-ticipacijo in soudeležbo pri oblikovanju skupnih politik. Približevanje EU vsakdanjemu življenju posameznika pripomore k vzpostavljanju (in poglabljanju) »skupne evropske zavesti« in oblikovanju EUropske iden-titete. s spodbujanjem omenjenih aktivnosti, ki so usmerjene predvsem k širši in aktivnejši politični participaciji državljanov EU, si EU hkrati priza-deva zagotoviti večjo legitimnost delovanja njenih institucij.

skozi EU državljanstvo je EUropa predstavljena kot posebna oblika življenjskega okolja, ki so mu državljani pripadni in se čutijo del njega. EU državljan razvija do EUrope določena občutja in moralne vezi, s tem pa občutek pripadnosti in specifično identiteto. Gre za posameznikov odnos do sim-bolov in idealov EUrope, njegovo aktivno participiranje in demokratično delovanje na širši evropski ravni. Pri tem se ve-dno bolj izpostavlja sodelovanje državljanov pri oblikovanju politik EU, ki se posledično zrcali v odnosu do EU institucij.

na kakšen način se EU poskuša približati svojim državljanom in vzpostav-ljati zavedanje o pomenu EUropske identitete in EU državljanstva bo predstavljeno v zadnjem poglavju. v splošnem EU (njene institucije in organizacije) podpira oziroma (so)oblikuje številne fundacije, programe in projekte, ki na različne načine naslavljajo in ozaveščajo EU državljane o pomenu razumevanja delovanja evropskih institucij, o pomenu aktivne participacije posameznika pri sooblikovanju sedanjosti in prihodnosti EU ter o pomenu posameznikove vpetosti v globalne družbene in politične procese. Posledično predstavljajo pomembne mehanizme pri poskusu vzpostavljanja skupne EUropske identitete in EUropskega državljanstva.

Evropska državljanska iniciativa je oblika sodelovanja državljanov pri oblikovanju politik EU, kjer lahko 1 miljon državljanov iz vsaj četrtine držav članic EU, vloži predlog Evropski komisiji za sprejem zakonskih aktov na področjih, ki so v pristojnosti EU. Organizatorji državljanske pobude (državljanski odbor sestavljen iz vsaj 7 EU državljanov iz 7-ih različnih držav članic EU) imajo na voljo 1 leto, da zberejo milijon podpisov, nato pa ima komisija 3 mesece časa za preučitev pobud(e) in načrtovanje ukrepov.Več na: http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/en/001eb38200/European-citizens%27-initiative.html

EU podpira kar nekaj organizacij, katerih naloga je promocija in informiranje javnosti o delovanju EU:

- Evropsko gibanje (European Movement) (http://www.europeanmovement.eu/);

- Zvezni sklad (Federal Trust )(http://www.fedtrust.co.uk/);

- Lokalne vladne skupine za Evropo (Local Government Group for Europe) (http://www.local.gov.uk/);

Združenje za Monetarno unijo (Association for the Monetary Union of Europe) (http://en.euabc.com/word/69).

31

3 EUropska idEntitEta in EUropsko državljanstvo v vsakdanjEm življEnjU

EU poskuša preko različnih programov in projektov vzpostaviti državljanstvo, ki bi »združevalo« nacionalna državljanstva. EU torej želi najti skupno vez, ki bi vzpostavila zavedanje EUropskosti in občutek pripadnosti širšemu kontekstu EU. s spodbujanjem občutka enotnosti preko iskanja skupnega kulturnega okvira, vzpostavljanja legitimnosti njenih institucij in preko pozivanja svojih državljanov k aktivnemu sode-lovanju si EU prizadeva, da bi se vzpostavila kot ključen akter v svetov-nem družbenopolitičnem prostoru.

Eden pomembnejših programov EU je program »Evropa za državljane« (Europe for citizens). v splošnem ta program izpostavlja, da je moč in po-tencial EU prav v njeni raznolikosti. EU namreč obsega skoraj 500 mili-jonov prebivalcev z različnim kulturnim ozadjem, političnih tradicij in ne nazadnje tudi verskih prepričanj. Zavedajoč se, da je EUropa izjemno raznolika, je namen programa primarno usmerjen v spodbujanje ra-zumevanja (medkulturni dialog) med EU in njenimi državljani. Program poleg medkulturnega dialoga z različnimi izobraževalnimi programi in programi mobilnosti poskuša krepiti in poglabljati EUropsko identiteto ter udejanjanje EUropskega državljanstva v vsakdanjem življenju njenih državljanov.

Cilj programa »Evropa za državljane« za obdobje 2007-2013 je državljanom omogočiti pridobivanje znanj, izkušenj in veščin, ki jim bodo omogočale aktivno sodelovanje pri oblikovanju skupnih politik, kot tudi (prihodnjega) razvoja EU. EU v okviru tovrstnih programov in aktivnosti (podrobneje jih bomo opredelili v nadaljevanju) spodbuja bolj neposredne odnose med EU in njenimi državljani in udejanjanje EUropskega državljanstva ter si na tak način poskuša zagotoviti legitim-nost njenega delovanja in odločanja. s podporo projektov, ki naslavljajo pomen skupnih (demokratičnih) vrednot in skupnega zgodovinskega spomina krepi predvsem EUropsko identiteto in poglablja občutek »ev-ropskosti«.

34

aktivno državljanstvo

aktivna civilna družba v Evropi

skupaj za Evropo aktivni evropski spomin

•Namenukrepaje povezati ljudi iz različnih delov EUrope (vključuje države, ki niso članice EU) in s tem posledično vzpostavljati občutek pripadnosti EU ter izgrajevati evropsko identiteto;

•Podpiranasled-nje aktivnosti: tesno sodelovanje in mreženje mest (town twinning) ter projekte, ki naslav-ljajo participacijo v procesih EU.

•Namenukrepajespodbuditi aktivnosti civilno-družbenih organizacij (nev-ladne organizacije, družbene skupine, humanitarne orga-nizacije, združenja, ra-ziskovalne organizaci-je itd.) ki predstavljajo ključno povezavo med državljani in oblastmi;

•Sodelovanjecivilnodružbenih or-ganizacij na evropski ravni je pomembno z vidika spodbujanja debat in s tem naslav-ljanja pomena EUrop-skega državljanstva in demokracije, skupnih vrednot, skupne zgo-dovine in kulture.

•Ukreppodpirapredvsem projekte, ki premoščajo praznino v komunikaciji med EU institucijami in državljani. s tem ukrepom si EU priza-deva povečati “ak-tivno državljanstvo” in približati EU državljanom;

•Vtanamenpodpiraorganiziranje različnih dogodkov (spo-minske slovesnosti, kulturni dogodki, konference, nagrade itd.), izvedbo strokovnih analiz in študij, ter oblikovanje informacijskih orodij (spletne strani, inter-netni portali, letaki, video vsebine itd.).

•Ukrepspodbujavrednote EU – EUrop-skega državljanstva in demokracije, skupne zgodovine in kulture ter približati EUropo državljanom;

•Ukrepspodbujaohranjanje spomina na preteklost (na drugo svetovno vojno, koncentracijska taborišča itd.).

Tabela 1 - Opredelitev področij programa “Evropa za državljane” (2007-20013).

35

v nadaljevanju bo prikazano, kako EU z implementacijo različnih meha-nizmov (podpora programov, projektov, medijskih kampanj itd.) ude-janja predhodno navedene cilje. slednje se lahko okvirno razdeli na šest ključnih polj vpliva EU, kjer posameznik vede ali nevede EUropsko državljanstvo tudi udejanja. v okviru posameznega polja vpliva EU bodo izpostavljeni nekateri programi, projekti ter kampanje, ki (so) pomemb-no prispevali oziroma prispevajo k nastajanju EUropske identitete in EU-ropskega državljanstva.

1.izobraževanje. Izobraževanje je eno ključnih področij, kjer EU spodbuja evropsko zavest, vzpostavlja EUropsko identiteto in spodbuja udejanjan-je EUropskega državljanstva. EU v okviru področja izobraževanja poskuša spodbujati tako tesnejše sodelovanje med državami članici, kot tudi med njihovimi državljani, predvsem preko strokovnih in študijskih izmenjav ter z uvajanjem nekaterih sistemskih sprememb, katerih cilj je enotni model evropskega izobraževanja. vpliv EU na področje izobraževanja je najbolj viden z uvedbo »bolonjskega procesa«, katerega spremembe so bile usmerjene predvsem v poenotenje evropskega visokošolskega prostora, primerljivost študijev in poenotenje nazivov. EU spodbuja in podpira tudi projekte, ki naslavljajo potrebo po poučevanju evropskih vsebin v formalnem in tudi neformalnem izobraževanju. s podporo tovrstnih projektov poskuša povečevati znanje o EU (delovanje institucij, pravice EU državljana, zgodovina evropskih integracij, skupne vrednote, skupni kulturni okvir, skupna blaginja itd.) in zavest o pomenu EU ter njenemu vplivu na življenje posameznika.

Pomemben del poenotenja izobraževalnega sistema je tudi omogočanje študijskih in strokovnih izmenjav (in izobraževanja), ki jim EU daje velik poudarek. Programi kot so Erasmus/socrates, leonardo da vinci, Grunt-vig, jean Monnet, združeni v program »vseživljenjsko učenje« (lifelong learning Programme - llP), spodbujajo izmenjavo na različnih ravneh in okvirih izobraževanja – izmenjavo študentov, učiteljev, visokošolskih učiteljev in različnih izobraževalnih zavodov.

v okviru programa Comenius EU spodbuja izmenjavo učencev in učiteljev v osnovnih in srednjih šolah ter medkulturno učenje, kjer posledično ozavešča otroke, mlade in njihove učitelje o pomenu demokratičnih vrednot in spoštovanja raznolikosti kot temeljev EU-ropske identitete/državljanstva. s spodbujanjem mobilnosti mladih in učiteljev, znanja večih jezikov in medkulturnega učenja, EU tudi ozavešča o pomenu politične participacije mladih ter s sofinanciranjem različnih projektov spodbuja k njihovemu aktivnejšemu delovanju v družbi.

Leta 1999 sprejeta Bolonjska deklaracija je prispevala k reformam visokošolskega sistema v smeri poenotenja evropskega visokošolskega izobraževalnega sistema, s tem pa posledično omogočila hitrejše zaposlovanje evropskih državljanov, mednarodno konkurenčnost in večjo možnost študija v tujini, kakor tudi možnost poučevanja predavateljev na tujih univerzah. Podpisana je bila leta 1999 v Bolonji, države podpisnice pa niso zgolj države članice EU.

Slika 11- Logotip Agencije za izobraževanje, audiovizualne medije in kulturo (The Education, Audiovisual and Culture Executive Agency - EACEA).EACEA je centralna agencija, ki vodi (pod nadzorom Evropske komisije) določene EU programe s področja izobraževanja, kulture in audiovizualnih medijev. Dodeljeni so ji bili naslednji programi: LLP, Erasmus Mundus, Tempus, Kultura, Mladi v akciji, Evropa za državljane in program Media.Več na: http://eacea.ec.europa.eu/index_en.php

primer projekta v okviru programa Comenius: Democrasis.

Eden uspešnejših projektov v okviru programa Comenius je bil projekt »democrasis«. namen omenjenega projekta je bil spod-bujanje in ozaveščanje mladih ter učiteljev o EUropskih vredno-tah, kot so politična participacija in demokratične vrednote ter o njihovem pomenu v globalnem kontekstu. v okviru projekta so sodelovale različne države (Švedska, češka, Španija, Bolgarija in Poljska), kar je učencem in učiteljem omogočilo spoznavanje

Program Comenius je del programa »Vseživljenjsko učenje«. Slednji je program Evropske komisije, ki je namenjen izobraževanju, usposabljanju in spodbujanju sodelovanja tako med posamezniki, kot tudi med izobraževalnimi institucijami.Več na: http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-programme/doc78_en.htm

različnih kulturnih ter zgodovinskih okvirov, preko katerih so spoznavali raznolikost EUrope in se posledično seznanili s po-menom medkulturnega dialoga in medkulturnega učenja. Učenci in učitelji so se seznanili, da sta EUropska identiteta in EU-ropsko državljanstvo raznolika, prvo prepletajo raznolike kul-turne vrednote in prakse, drugega pripadnost državi, s hkratnim poudarjanjem, da med njimi obstaja vez, ki je utemeljena na skupnih demokratičnih vrednotah.

Program Erasmus je eden temeljnih programov, preko katerega se udejanja EUropsko državljanstvo in vzpostavlja EUropska identiteta, saj je usmerjen predvsem v spodbujanje mobilnosti študentov in pro-fesorjev (strokovnega osebja). vpliv EU (preko programa Erasmus) je viden predvsem v številnih študijskih izmenjavah, opravljanju delovnih praks v različnih državah EU in državah kandidatkah, kakor tudi v kul-turnih izmenjavah – spoznavanje raznolikih vrednot, praks in običajev (npr. načinov poučevanja in študija, kultura prehrane, religijskih ritualov itd.) –, vzpostavljanju novih mrež med študenti in učitelji ter v izmen-javi znanj med njimi. Erasmus je pomemben mehanizem, preko katere-ga EU poskuša »vzbuditi občutek EUropske pripadnosti« (EUropskega državljanstva). Posledično medkulturne interakcije premoščajo (nacio-nalne) meje in raznovrstne predsodke, kar prispeva k razvoju EUropske identitete, utemeljene na spoštovanju raznolikosti in demokratičnih vrednot. vpliv EU lahko orišemo z naslednjimi izjavami študentov, ki so sodelovali v programu Erasmus:

»Spoznal(a) sem, da je ta izkušnja naredila iz mene popolnoma drugega človeka in nikoli ne bom videl sveta in Evrope, mojega doma, kot sem ga videl poprej.«

» Spoznal(a) sem, da je današnja Francija multikulturna in mešana družba. Pri predavanjih so bili tako francoski študentje s portugalskimi koreninami, turškimi koreninami, maroškimi koreninami, dejavni in nedejavni kristjani, muslimani, neverujoči. Seznanil(a) sem se o njihovi kulturi in z njimi delila (svojo) britansko in irsko kulturo.«

s tovrstnimi programi EU spodbuja in goji medkulturno učenje in med-kulturni dialog kot temeljni vrednoti, ki na nek način združujeta tako raznoliko EU. s spoznavanjem raznolikih kultur in družbenopolitičnih kontekstov EUrope posameznik razvija občutek solidarnosti in spoštovanja različnosti (spoštovanja človekovih pravic in demokraci-je), kar sta dejansko tisti vrednoti, v okviru katerih »postaja« EU kot »enotna« entiteta oziroma sta tisti temelj, na katerih EU izgrajuje EUropsko identiteto in EUropsko državljanstvo. EU s tovrstnimi pro-grami spodbuja svoje državljane, da izkoristijo priložnosti (študij, za-poslitev itd.), ki izhajajo iz pravice do svobodnega gibanja, na drugi strani pa imajo tovrstne aktivnosti in programi EU širši domet – neposredno in dinamično oblikovanje EUropske identitete/državljanstva, utemeljen-ega na »EUropi znanja«, ki se je sposobna odzivati na sodobne globalne družbenopolitične izzive. EU preko omenjenih izobraževalnih mehaniz-mov vzpostavlja EUropsko identiteto in EUropsko državljanstvo, ki preči nacionalne meje in nacionalne kulturne okvire in tako vzpostavlja glo-balno ozaveščenega državljana.

Pomen in domet programa Erasmus lahko ponazorimo z naslednjimi številkami: od leta 1987 je v okviru Erasmus programa sodelovalo več kot 2,2 miljona študentov, od leta 1997 250 tisoč visokošolskih učiteljev in drugega visokošolskega osebja.

Slika 12 - Desiderius Erasmus Roterodamus (1466 –1536), nizozemski filozof, renesančni humanist, katoliški duhovnik, učitelj in družbeni kritik, po katerem je program EU Erasmus, vzpostavljen leta 1987, dobil ime. Erasmus Rotterdamski je bil znan predvsem po nasprotovanju dogmatizmu, bil pa je svetovljan in pristaš kritičnega mišljenja.

36

2. kultura. kultura predstavlja eno pomembnih področij, v okviru katere-ga poteka sodelovanje med državami članicami, med kulturnimi delavci in kulturnimi institucijami in prek katerega EU spodbuja občutek EUrop-skosti in razvija EUropsko identiteto. vse od leta 1985 se na evropski ravni podpira projekte kot so Evropska prestolnica kulture in Evropski me-sec kulture (1990), mladinski orkester EU itd., s katerimi izpostavlja, da je kulturna raznolikost ena izmed ključnih prednosti EUrope, hkrati pa s tovrstnimi programi in projekti spodbuja razvoj »evropske kulturne produkcije« (na področju filma, glasbe, umetnosti, arhitekture itd.). na ta način jo poskuša »poenotiti« (pristavek »evropska« – npr. evropski film, evropski mesec kulture itd. –, lepo prikazuje način »poenotenja razno-likosti«) ter jo narediti bolj prepoznavno (in konkurenčno) navzven.

3. jeziki. »Zmožnost komuniciranja v večih jezikih je velika prednost za posa-

meznike, organizacije in podjetja. krepi kreativnost, premošča kulturne stereotipe in spodbuja mišljenje »izven okvirjev«, ter lahko pripomore k

razvoju inovativnih proizvodov in storitev«.(leonard orban, član Evropske komisije)

EU je kulturno in jezikovno izjemno raznolika. v EU je 23 uradnih jezikov, ki so tudi na deklarativni ravni enakopravni, kar pomeni, da morajo biti tako uradni dokumenti, kot tudi komunikacija z EU institucijami zagoto-vljeni v vseh 23-tih uradnih jezikih. EU, zavedajoč se težav, ki nastajajo v tako jezikovno raznoliki EU, spodbuja in razvija številne programe/pro-jekte, ki omogočajo Evropejcem znanje večih jezikov. s tovrstnimi pro-grami/projekti želi spodbuditi bolj neposredno komunikacijo s svoji-mi državljani in krepiti njihovo sodelovanje v zadevah EU. Znanje večih jezikov naj bi pripomoglo k zbliževanju odnosov med EU institucijami in državljani, s čimer bi si EU tudi zagotovila večjo legitimnost njenih političnih odločitev.

Za spodbujanje jezikovnega znanja EU državljanov se na ravni EU raz-vijajo različna (spletna) orodja in spodbujajo izmenjave (delo in študij v tujini), ki na različne načine premoščajo »problematiko« (toliko jezikov predstavlja velike administrativne ovire in zahteva velik administrativni aparat) jezikovne raznolikosti EU, a hkrati je tudi slednja razumljena kot značilnost, ki bogati njeno identiteto. v vsakdanjem življenju se vpliv tovrstnih EU programov in projektov kaže v študijskih izmenjavah, de-lovanju v mednarodnih organizacijah ali institucijah EU, neposredni ko-munikaciji z EU institucijami (blogi, facebook itd.). Znanje večih jezikov omogoča tudi večje udejanjanje EUropskega državljanstva.

v ta namen je Evropska komisija vzpostavila poseben podprogram »jezi-ki« (languages), ki se izvaja v okviru llP programa (Comenius, Erasmus, Grundtvig in leonardo da vinci). v okviru programa »jeziki« je projekt lingu@net Europa plus (2009-2011) razvil inovativno spletno orodje za učenje tujih jezikov, s tem pa omogočil premoščanje jezikovnih ovir pri študiju v EU-tujini, iskanju zaposlitve v EU-tujini itd. spletno orodje omogoča analizo jezikovnih spretnosti, nasvete za učenje jezikov, dos-topanje do informacij o spletnih forumih, blogih ter virtualno učenje jezika. Z raznolikimi načini učenja pridobiva posameznik znanje tujega jezika oziroma se seznani z metodami poučevanja tujega jezika. s 3700 spletnimi viri je projekt omogočil izmenjavo izkušenj in znanj ter hkrati omogočil preseganje meja med raznolikimi jeziki v EUropi.

Slika 13- Spletna stran Evropskega meseca fotografije 2012 v Berlinu. Evropski mesec fotografije je festival, ki poteka v Berlinu, Bratislavi, Budimpešti, Luksemburgu, Parizu, Dunaju in Ljubljani, kjer se združujejo umetniki in izmenjujejo znanja ter informacije s področja fotografije in fotografske umetnosti.Več na:http://www.mdf-berlin.de/en/http://www.emop-mutations.net/

Slika 14- Logotip EU projekta Lingu@net. Več o projektu: http://www.linguanet-worldwide.org/

37

4. simboli. skupni simboli, kot sta zastava in himna, omogočajo izražanje skupne identitete EU na dogodkih javnega značaja, s čimer se posledično ohranja in krepi (čustvena) vez med EU in njenimi državljani. v namen krepitve zavedanja in ozaveščanja o pomenu EU ter vzpostav-ljanja (čustvene) vezi z njenimi državljani so pomembni tudi prazniki. dan Evrope (9. maj) je vsakoletna obeležitev prelomnice, ki simbolizira začetek evropskih integracij. Pomemben simbol evropske identitete je geslo »združena v raznolikosti«, ki simbolizira zgodovinsko, jezikovno, kulturno ter družbeno in politično raznolikost, hkrati pa njeno »zgo-dovinsko željo« in cilj – »združenost«, kar lahko na eni strani razumemo kot simbolizacijo različnih zgodovinskih naporov po združitvi, kot tudi posledico globalizacije, kjer je kot »združena« močnejša v reševanju sodobnih družbenopolitičnih izzivov in vprašanj. Zelo pomemben ele-ment EUropske identitete so enotni potni listi in oznake na obmejnih prehodih, predvsem na zunanjih mejah EU, kjer so ponavadi tudi ločene čakalne vrste in drugačen način nadzora državljanov tistih držav, ki niso članice EU.

5. svetovni splet in publikacije. EU z oblikovanjem različnih brošur, letakov in knjig obvešča svoje državljane o praznikih, dogodkih in ak-tivnostih EU. Prav tovrstne publikacije še vedno predstavljajo pomem-ben vir informacij, preko katerega EU vpliva na svoje državljane. Preko tovrstnih gradiv EU državljane seznanja z delovanjem institucij EU (npr. državljane seznani z vsebino lizbonske pogodbe), ozavešča glede njihovih pravic, promovira pomembne dogodke EU (npr. volitve v Ev-ropski parlament) itd. na ta način vzpostavlja neposreden stik s svojimi državljani in jih tako spodbuja k aktivnemu delovanju tudi na ravni EU. EU je leta 1995 ustanovila uradno spletno stran (http://europa.eu/index_sl.htm) v vseh uradnih jezikih, katere namen je predvsem EU približati državljanom. Posameznik lahko na spletni strani EU pridobi različne in-formacije glede delovanja institucij, dela in študija v EU, življenja v EU itd. spletna stran tako predstavlja enega pomembnejših kanalov, kjer posa-meznik vzpostavi stik z EU ter se seznani s pravicami in možnostmi, ki mu jih EU ponuja.

6. mediji. nekateri strokovnjaki in teoretiki menijo, da je pomemben dejavnik pri vzpostavljanju EUropske identitete/državljanstva ustvariti »obraz« EU. EU zaradi svoje raznolikosti primanjkuje prav prepoznavnost, obraz oziroma podoba, s katero bi se lahko posamezniki poistovetili. v tem kontekstu se »združena v raznolikosti« razume kot ovira, saj EU ravno to onemogoča poenotenje navznoter in večjo prepoznavnost navzven. vendar pa zaradi njene raznolikosti ponuja številne priložnosti ne zgolj na ravni izobraževanja in možnosti zaposlitve, temveč tudi na področju kulturnega in umetniškega ustvarjanja, ki ima številne posebne značilnosti (npr. filmska produkcija v sloveniji, na Poljskem, v Španiji), a se hkrati identificira z »evropskim umetniško-kulturnim prostorom«. Eno od pomembnejših področij vzpostavljanja EUropske identitete je področje avdio-vizualnih medijev in vzpostavljanje skupne avdio-vizualne medi-jske politike.

EU namenja veliko pozornosti področju avdio-vizualne produkcije in distribuciji evropskega filma izven držav članic EU. Zaradi raznolikih jezikov in kulturnih kontekstov v EUropi, filmi pogostokrat ostajajo pre-poznavni zgolj v nacionalnih ali celo lokalnih okoljih. v ta namen EU pod-pira številne programe in aktivnosti, ki omogočajo večjo prepoznavnost

9. maja 1950 je Robert Schuman pozval Nemčijo in Francijo ter ostale nacije, da združijo trg jekla in premoga. Nastala je Evropska skupnost za premog in jeklo kot prva organizacija na poti do EU. 9. maj je tako znan tudi pod imenom Schumanov dan.

Slika 15 - Meja med Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo, kjer ni mejne kontrole, temveč zgolj tabla, ki označuje mejo med obema državama.

Slika 16 - Logotip programa Media.

38

filmske produkcije oziroma »evropskega filma«, kakor tudi kulturnih izmenjav in izmenjav izkušenj, ki posredno pripomorejo k ustvarjanju »evropskega kulturnega prostora«. Program Media je eden od tovrstnih programov. v okviru tega programa Evropska komisija podpira produk-cijske projekte (produkcijo filmov, dokumentarnih filmov, televizijskih dram, animiranih filmov itd.), preko katerih želi spodbuditi k spoštovanju posameznih specifik EUropske kulture in dediščine. Preko promocije »ev-ropskega filma« EU vzpostavlja svojo identiteto, ki presega posamezne nacionalne ali lokalne kulturne okvire, a hkrati ohranja njihove specifične značilnosti. v nasprotju s hollywoodsko produkcijo sta »evropski film« in »evropska kulturna produkcija« osnovana na raznolikih vrednotah, okusih, kulturnih kontekstih itd., temeljni »zaščitni znak« EUrope.

primer podpore v okviru programa media: filmska produk-cija.

Filmi, ki so bili financirani s strani programa Media, uspešno zas-topajo »EUropsko kulturo« na mednarodnih filmskih festivalih kot je Cannes. Film ljubezen (amour) avstrijskega režiserja mi-chael Hanekea je na cannskem festivalu leta 2012 prejel zlato palmo, ki je najvišja nagrada canneskega festivala. omenjeni režiser je prejel zlato palmo tudi za film Beli trak (The White rib-bon) leta 2009. oba filma sta bila financirana s strani sredstev Ev-ropske komisije v okviru programa Media.

v pričujočem zborniku je bilo predstavljeno, da sta (EUropska) identiteta in (EUropsko) državljanstvo zelo raznolika pojma, katerih vsebina in po-men sta odvisni od raznolikih zgodovinskih, kulturnih, družbenopolitičnih tradicij, norm, praks in običajev. nadalje je bila še posebej izpostavljena raznolika dimenzija EUropske identitete in EUropskega državljanstva, torej da je njuna vsebina dinamična in vedno spreminjajoča in da nas-taja ter se vzpostavlja v raznolikih zgodovinskih in družbenopolitičnih procesih. Hkrati je bilo predstavljeno, da se EUropsko državljanstvo (kot temeljni del EUropske identitete) na nek način odmika od nacionalnega in se posledično utemeljuje na vrednotah in praksah, kot sta demokracija in aktivno državljanstvo, kar lahko razumemo kot rezultat sodobnih glo-balnih procesov ter izzivov, s katerimi se posameznik srečuje v vsakdan-jem življenju. Preplet pravno-formalne in vsakdanje dimenzije EUropske-ga državljanstva (in EUropske identitete) je bil predstavljen v zadnjem delu priročnika, kjer je bil podan premislek/pogled o tem, kako se EUrop-ska identiteta in EUropsko državljanstvo vzpostavljata preko vsakdanjih praks (delo, študij, potovanja, kulturna izmenjava, umetniško izražanje itd.) in hkrati, kako ju te prakse napolnjujejo z vedno novo vsebino.

Slika 17- Mednarodni filmski festival Cannes 2012, na katerem je film Ljubezen (Amour) prejel zlato palmo.

39

didaktični dEl

didaktika Za osnovnoŠolsko ravEn

didaktična igra: »kaj je Evropa/ideje o Evropi«

• KONTEKST-TEMATIKADIDAKTIČNEIGREEvropa je zelo nejasen in raznolik pojem, ki je skozi zgodovino dobival različne »obraze«. Zgodovinski pro-cesi nastajanja Evrope, zavesti o Evropi in dejanskem obstoju Evrope so zelo pomembni za razumevanje Ev-rope danes. Torej moramo Evropo razumeti kot izredno spreminjajoč pojem – v zgodovinskem, kulturnem, družbenem in političnem smislu. njeno nastajanje sega vse od antične Grčije, ki predstavlja eno temeljnih obdobij, iz katerega Evropa (in danes EU) črpa nekatere ideje in ideale. Ena pomembnejših je antični ideal demokracije in aktivno državljanstvo. Francoska revolucija, razsvetljenstvo in prva ter druga svetovna voj-na, vsako od teh obdobij je prispevalo delčke idej, vrednot, običajev, znanstvenih pridobitev in delitev, ki so oblikovali podobo Evrope in EU, kot ju zaznavamo in vidimo danes. Evropo in EU je potrebno razumeti kot splet raznolikih družbenopolitičnih kontekstov in praks, ki pojem Evrope (in EU) nenehno spreminjajo, jo prilagajajo (globalnim) spremembam in kontekstom. Evropo in EU zaznamuje nenehni proces nastajanja, je mreža raznolikih kulturnih in religijskih vplivov (antične Grčije in rima, krščanstva, islama itd.) ter družbenih in političnih idej (liberalizem, komunizem, kapitalizem, itd.). vsi ti elementi so Evropo skozi zgodovino združevali in razdruževali, jo spreminjali, prilagajali vsakokratnim družbenopolitičnim razmeram in kontekstom. Proces združevanja Evrope je enako heterogen in raznolik kot je Evropa sama in ga zato ne smemo razumeti linearno kot enosmernega procesa, temveč kot nenehno vračanje v preteklost in prilagajanje raznolikim družbenim in političnim kontekstom ter praksam. naslavljanje in razumevanje raznolikosti in pluralnosti Evrope je ne nazad-nje izrednega pomena za razumevanje procesov vzpostavljanja EU. EU, ki je ne smemo enačiti z Evropo, je produkt raznolikih procesov evropskega združevanja in razdruževanja. v tem kontekstu EU prav tako združuje raznolike kulture, družbene in politične ureditve, verstva in vrednote in je zgolj ena od oblik združevanja držav v Evropi.

• NAMENnamen didaktične igre je učencem in učenkam predstaviti raznolikost podob Evrope in pogojenost njen-ega razvoja v konkretnem zgodovinskem kontekstu z raznolikimi dojemanji kontinenta s strani njenih prebiv-alcev. Prav tako didaktična igra omogoča učencem in učenkam, da spoznajo ideje o Evropi in procese njen-ega nastajanja v širšem kontekstu. slednje bo tudi pripomoglo k razumevanju današnjih procesov v Evropi (in EU). Cilj didaktične igre je učence in učenke spodbuditi k procesnemu razumevanju EU, kjer ni toliko pomembno podajanje faktičnih podatkov (določenih pomembnih letnic in prelomnic), temveč jim predstaviti idejo o Evropi in evropske integracije kot kompleksnega procesa raznolikih družbenopolitičnih kontekstov in praks.

• POTREBNIPRIPOMOČKIPapir, pisala, lepilo, škarje, citati in imena na različnih papirjih, list z rešitvami.Za kolaž: brošure o EU, časopisi, tabla za prilepiti.

• NAČINDELAdiskusija, samostojno raziskovanje, viharjenje možganov – nabor idej, skupinsko delo, predstavitev.

• POTEK

1. korak: Učiteljica/učitelj predstavi osnovne zgodovinske kontekste in ideje razumevanja ter nastajanja Ev-rope (od antične Grčije/rima, Evropa v srednjem veku, Evropa v razsvetljenstvu, Evropa v 19. stoletju ter Evro-

42

pa v prvi in drugi svetovni vojni). v okviru splošnega zgodovinskega pregleda posameznih obdobij, učiteljica/učitelj izpostavi nekatere temeljne zgodovinske osebnosti, ki so prispevali k oblikovanju in nastajanju Evrope.

2. korak: Učiteljica/učitelj razdeli učence in učenke v skupine v skupine od 5 do 7 učencev. vsaka skupina dobi dve zbirki. v prvi zbirki so pomešani citati nekaterih ključnih zgodovinskih osebnosti, v drugi zbirki pa so po-dana imena oseb teh citatov (avtorjev citatov).

3. korak: Učiteljica/učitelj vsaki skupini odmeri čas 15 minut in ji da navodila za izdelavo vaje. vsaka skupina poskuša citate povezati z znanimi zgodovinskimi osebnostmi, ki naj bi jih po njihovem premisleku te osebe izrekle. Po preteku 15 minut učiteljica/učitelj poda rešitve vaje.

4. korak: nato vsaka skupina izvede interno dikusijo o tem, kaj za njih Evropa predstavlja – učenci podajo svoja razmišljanja, ideje, poglede, morebitna nestrinjanja itd. svoje misli zapišejo na plakatni papir. Interna diskusija traja 15 minut.

5. korak. Po končani diskusiji vsaka skupina svoje ideje kombinira s citati znanih zgodovinskih osebnosti in dokonča izdelavo plakata.

6. korak: Izdelane kombinirane plakate predstavijo pred celotnim razredom.

7. korak: Učiteljica/učitelj nato lahko poda nadaljnja vprašanja za premislek in diskusijo. Učiteljica/učitelj učenkam in učencem zada nalogo, da naj s pomočjo spleta najdejo/določijo, katere so vrednote in načela EU in nato poskušajo premisliti, v katerem zgodovinskem obdobj so se vrednote in načela razvijala. nato poteka diskusija o raznolikosti EU.

spletne strani:http://www.evropa.gov.si/si/kratka-predstavitev/ (uradna spletna stran EU)http://europa.eu/about-eu/basic-information/index_sl.htm (portal EU)

Citati: 1. astride Briand (1862-1932): »če želimo zagotoviti mir, moramo Evropo organizirati«.

2. Winston Churchill (1874-1965): »Ustvariti moramo nekaj, kar so Združene države Evrope. (...) časa je morda malo. Trenutno imamo malo predaha. Topovi so umolknili. Boj se je prenehal, ne pa tudi nevarnost. če želimo biti uspešni pri vzpostavljanju Združene države Evrope, ali katero koli ime bo organizacija že nosila, se mora-mo tega lotiti takoj«.

3. robert schuman (1886-1963): »Evrope ne bo mogoče ustvariti naenkrat ali z enostavnim združenjem: zgradili jo bomo s konkretnimi dosežki, ki bodo najprej vzpostavili dejansko solidarnost«.

4. konrad adenauer (1876 – 1967): »Evropska enotnost so bile sanje redkih. Postala je upanje mnogih. danes je nujnost za vse«.

5. jean Monnet (1888-1979): »če bi ponovno gradil Evropo, bi raje začel pri kulturi (kulturnem povezovanju) in ne z gospodarstvom (na podlagi gospodarskega povezovanja)«.

6. Willy Brandt (1913 – 92): »lepe hiše okoli trga, ki so se združile v svet Evrope (sE), so že precej dobro med seboj usklajene. revne hiše v vzhodni Evropi je potrebno obnoviti. Poti do sovjetske zveze je potrebno razširiti in ponovno zgraditi«.

7. václav Havel (1936-2011): »Evropa je zelo barvit in raznolik ter neenak kontinent, ki je bil do pred kratkim grozovito razdeljen. naloga je najti najboljšo obliko prihodnje enotnosti (Evrope) in to v nobenem primeru zagotovo ni delo nekaj dni. naloga vzpostavljanja njene enotnosti je naša obveznost«.

43

44

didaktika Za srEdnjEŠolsko ravEn

didaktična igra: »meje Evrope«

• KONTEKST-TEMATIKADIDAKTIČNEIGREko je govora o »Evropi« in »evropskosti«, se pogostokrat Evropo enači z EU, pri čemer EU hkrati simbolizira prostor demokracije, blaginje in razvitosti. velikokrat je govora o evropskih politikah, o mnenju Evrope itd., pri čemer gre za politike EU in mnenje EU. EU nikakor ne predstavlja celotne Evrope, saj ne pokriva celotnega geo-grafskega področja Evrope. Hkrati EU ni edina organizacija, ki združuje evropske države. Poleg tega posamezne organizacije, ki imajo v nazivu besedo »evropske«, ne združujejo le držav, razumljenih kot geografsko vezanih na Evropo. Posledično lahko govorimo o zelo različnih dojemanjih meja Evrope, ki bodisi presegajo geograf-ske meje Evrope bodisi zarisujejo različne »Evrope« znotraj geografskega prostora Evrope. Znotraj Evrope in tudi EU obstajajo meje, ki države ločujejo (npr. Evro območje, schengensko območje, itd.). nekatere države so na primer članice schengenskega območja in hkrati niso članice EU (npr. Islandija in norveška), nekatere države so članice EU, niso pa članice Evro območja (danska, Madžarska). svet Evrope in druge organizacije s pridevnikom »evropske« vključujejo države, ki niso razumljene kot del evropskega geografskega prostora (npr. armenija, azerbajdžan in Izrael). Meje Evrope so zelo raznolike in spreminjajoče, oblikujejo in vzpostav-ljajo se glede na kulturne, gospodarske, politične, zgodovinske ali geografske značilnosti. Meje predstavljajo tudi pomemben element identitete in državljanstva, saj so prav meje tiste, ki ju sooblikujejo. članstvo (kot de-janski oziroma formalni izraz meja) države v določeni »Evropi« njenim državljanom bodisi zagotavlja bodisi ne zagotavlja specifičnih pravic, možnosti in tudi privilegijev. na primer članstvo države v EU državljanom držav članic podeljuje določene pravice in svoboščine (npr. zaposlovanje v drugih članicah, svobodno gibanje preko meja držav članic), ki jih državljani držav ne-članic EU oziroma držav članic drugih »Evrop« (drugih evropskih organizacij) nimajo. razumevanje raznolikosti meja Evrope oziroma »Evrop« je zato eden od pomembnih el-ementov celovitega razumevanja zapletenosti in raznolikosti evropskih identitet in evropskih državljanstev, med njimi tudi državljanstva EU.

• NAMEN dijakinje in dijaki spoznajo, da Evropa ni EU in obratno, da EU ni Evropa, ter da pojem »Evrope« ni eno-stavno geografsko določljiv. spoznajo tudi, da hkrati obstaja več »Evrop«, ki obstajajo tako znotraj geograf-skih meja Evrope kot onkraj njenih geografskih meja. nadalje se dijakinje in dijaki naučijo, da se različne evropske države povezujejo v različne organizacije, ki v svojem imenu vsebujejo pridevnik »evropska«, a hkrati vključujejo tudi države, ki geografsko niso del Evrope. namen didaktične igre je dijakom pred-staviti, da so meje Evrope, ki jih zarisujejo različne organizacije, dinamične in spreminjajoče, pogoju-jejo jih kulturni, gospodarski, geografski in politični konteksti. Hkrati so meje in organizacije, ki jih zar-isujejo, pomemben element pri sooblikovanju evropskih identitet in evropskih državljanstev, med njimi tudi državljanstva EU. dijakinje in dijaki preko didaktične igre spoznajo, da v okviru različnih evropskih organizacij oziroma »Evrop« obstajajo različne identitete in državljanstva v smislu možnosti in priložnosti ter pravic, ki jih državljanom omogoča članstvo njihovih držav v določenih evropskih organizacijah.

• POTREBNIPRIPOMOČKIZemljevid, pisala, papir, splet, tabla.

• NAČINDELAdiskusija, poizvedovanje – samostojno raziskovanje, viharjenje možganov – nabor idej, skupinsko delo, pred-stavitev.

45

• POTEK

1.korak: Profesorica/profesor uvodoma predstavi idejo, da obstaja več razumevanj Evrope, oziroma da ob-staja več »Evrop«. nato na kratko predstavi raznolike evropske organizacije (EU, svet Evrope, UEFa - Evropska nogometna zveza, EBU - Evropska radiodifuzna zveza, EFTa - Evropsko združenje za prosto trgovino), ki pov-ezujejo različne države ter vzpostavljajo različne meje Evrope oziroma različne »Evrope«.

2. korak: Profesorica/profesor razdeli dijake in dijakinje v skupine od 5 do 7 učencev. vsaka od skupin z žrebom izbere eno izmed organizacij, ki so zapisane na lističe – svet Evrope, schengensko območje, EU, EBU, UEFa in EFTa.

3. korak: Po izboru profesorica/profesor skupinam zada nalogo, da naj vsaka skupina za svojo organizacijo na kopiji zemljevida Evrope (ki vključuje Evropo, severno afriko in del azije) začrtajo meje posamezne or-ganizacije. Hkrati jim zada nalogo, naj premislijo, katere države (in ali je vključena slovenija) so vključene v posamezno evropsko organizacijo in ali so v določeno evropsko organizacijo vključene države, ki geografsko ne spadajo v Evropo. nato jih pozove, naj si pri svojem raziskovanju pomagajo s spletom (uradnimi spletnimi stranmi, wikipedia).

4. korak: Po opravljenem delu vsaka od skupin zemljevid z vrisanimi mejami svoje organizacije predstavi ce-lotnemu razredu. Profesorica/profesor po opravljenih predstavitvah sproži diskusijo o različnih mejah Evrope, ki jih zarisujejo različne organizacije. dijakinje in dijake spodbudi, da premislijo hkratnost različnih pojmovanj Evrope, ki bodisi presegajo geografske meje Evrope bodisi meje zarisujejo znotraj njenih geografskih meja.

5. korak: Po opravljeni diskusiji profesorica/profesor zada nalogo, da dijaki svojo organizacijo s pomočjo sple-ta nadalje raziščejo. Pri tem naj se osredotočijo na glavne značilnosti organizacije. osredotočijo naj se na polje delovanja (gospodarstvo, kultura, šport, politika), na načela organizacije, vrednote, in na pravice, možnosti ter priložnosti, ki jih (če jih) organizacije podeljujejo/omogočajo državljanom držav članic teh organizacij. svoje ugotovitve vsaka od skupin zapiše na plakatni papir.

6. korak: ko vse skupine izdelajo plakate, sledijo predstavitve plakatov celotnemu razredu. Po opravljenih predstavitvah skupin profesorica/profesor sproži in vodi diskusijo med dijakinjami in dijaki. Pri tem jih pozove, naj premislijo razlike in podobnosti med različnimi organizacijami ter se osredotočijo na razlike v možnostih in priložnostih ter pravicah, ki jih članstvo v posamezni organizaciji omogoča/podeljuje državljanom držav članic. Hkrati dijakinje in dijake pozove, naj premislijo, s katero od organizacij, katere članica je tudi slovenija, se sami najbolj identificirajo in katera jim omogoča največ možnosti, priložnosti in pravic.

viri in literaturaZnanstvena in strokovna literatura:1. agamben, Giorgio. 2004. Homo sacer: suverena oblast in golo življenje. ljubljana: Študentska založba.2. Balibar, Étienne. 2007. Mi, državljani Evrope?: meje, država, ljudstvo. ljubljana: sophia.3. debeljak, aleš. 2004. Evropa brez Evropejcev. ljubljana: Založba sophia.4. debeljak, aleš. 2006. Evropa ne ve, kje se neha, zato tudi ne ve, kaj je. dostopno na: http://www.fdv-kulturologija.si/ales-debeljak-newspress.htm#Evropa 5. delanty, Gerard.1995. Inventing Europe: idea, identity, reality. new York: st. Martin’s Press.6. Held david in anthony McGrew, ur. 2003. The Great Globalization debate: an Introduction. In The Global Transformations reader: an Introduction to the Globalization debate. Cambridge in Malden: Polity Press.7. Ichilov, orit. 1998. Citizenship and citizenship education in a changing world. london: The Woburg Press.8. južnič, stane. 1993. Identiteta. ljubljana: Fakulteta za družbene vede.9. kymlicka, Will. 2005. sodobna politična filozofija. ljubljana: narodna in univerzitetna knjižnica.10. kymlicka, Will in norman Wayne. 1995. return to the citizen: a survey of recent work on citizenship theory. dostopno na: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&ved=0C CaQFjaB&url=http%3a%2F%2Fmfs.uchicago.edu%2Fpastworkshops%2Fcitizenship%2Freadings%2 Fkymlicka.pdf&ei=gunsUM7qGsfltQabtoGIBw&usg=aFQjCnG0ddt6xlbdsovWttHenjsl84ZTZw&sig 2=td14l1sFGMEvovbu7ou_9Q11. Magnette, Paul. 2005. Citizenship: the history of an idea. Colchester: ECPr Press.12. Marshall, T. H. (1950): Citizenship and social class: and other essays. Cambridge: Cambridge University Press.13. rizman, rudi (2000): nacionalna država, suverenost in identiteta v času globalizacije. revija 2000 (127/128), 177–89.14. robertson, roland in kathleen E. White. 2007. What Is Globalization? v The Blackwell Companion to Globalization, ur. ritzer, George, 54 66. Malden in oxford: Blackwell Publishing. 15. shore, Cris. 2000. Building Europe: The Cultural Politics of European Integration. london: routledge.16. Todorova, Maria. 1994. The Balkans: From discovery to Invention. slavic review 53 (2): 453– 82.17. Toplak, Cirila. 2003. Združene države Evrope: zgodovina evropske ideje. ljubljana: Fakulteta za družbene vede.18. velikonja, Mitja (2005): Evroza – kritika novega evrocentrizma. ljubljana: Mirovni inštitut.19. valentini, Chiara. 2005. The promotion of European identity. v jaakko lehtonen in diana Petkova, ur. »Cultural Identity in an Intercultural context«. jyväskylä: jyväskylä University Press, str.196-213.

dokumenti EU:20. European Commission White Paper: a new impetus for European. 2001. dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/documents/publications/whitepaper_en.pdf21. Pogodba o Evropski uniji. 1993. dostopno na: http://evropa.gov.si/pravni- red/pogodbe/maastricht.pdf22. Mastrichtska pogodba (1992). dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/en/treaties/dat/11992M/htm/11992M.html

priročniki: 23. Council of Europe and European Commission. 2003. Under construction. Citizenship, Youth and Europe. T-kit on European Citizenship. dostopno na: http://youth-partnership-eu.coe.int/youth-part nership/publications/T-kits/7/Tkit_7_En24. landeszentrale für landeszentrale für politische Bildung. 2009. Baustaine »Europa sind wir!« Methoden für die europapolitische jugendbildung Band 2. dostopno na: http://www.lpb-bw.de/publikationen/eu_baustein/europasindwir_bd2.htm

spletne strani:25. splošne informacije o Evropski uniji. dostopno na: http://europa.eu/about-eu/index_sl.htm 26. Uradna spletna stran Evropske unije. dostopno na: http://europa.eu/index_sl.htm27. Portal »Tvoja Evropa«. dostopno na: http://europa.eu/youreurope/citizens/index_sl.htm28. CvCE - Center za evropske študije: dostopno na: http://www.cvce.eu/29. spletna stran Evropske komisije (področja dela). dostopno na: http://ec.europa.eu/about/ds_en.htm30. spletna stran Evropskega parlamenta. dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/news/sl31. spletna stran Evropskega ombudsmana. dostopno na: http://www.ombudsman.europa.eu/home.faces32. spletna stran Evropske državljanske iniciative. dostopno na: http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/welcome?lg=en33. EaCEa - agencija Evropske komisije za izobraževanje, audiovizualne medije in kulturo. dostopno na: http://eacea.ec.europa.eu/index_en.php34. Portal Europa direct. dostopno na: http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm35. spletna platforma z uradnimi dokumenti Evropske unije. dostopno na: http://www.proyectos.cchs.csic.es/euroconstitution/Home.htm36. Historiasiglo20.org. 2003. Citizenship and identity. dostopno na: http://www.historiasiglo20.org/europe/ciudadident.htm37. spletni portal CIvITas - EU dejstva. dostopno na: http://www.civitas.org.uk/eufacts/index.php38. spletni portal Euractiv - novice o Evropski uniji in razprave o politikah Evropske unije. dostopno na: http://www.euractiv.com/37. spletna stran Evropskega nacionalnega muzeja. dostopno na: http://eunamus.eu/38. spletna stran programa vseživljensko učenje. dostopno na: http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-programme/doc78_en.htm

Priročnik je izšel v okviru projekta aktivna mladina (so)ustvarja prihodnost: Poučevanje evropskega demokratičnega državljanstva. Izvedba projekta je financirana s strani Evropske komisije. vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Aktivna mladina (So)))Ustvarja priHodnost..

Documents

Evropska identiteta in evropsko demokratično državljanstvo