Embed Size (px)
DESCRIPTION
Priročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah
Citation preview
AKTIVNA MLADINA (SO)USTVARJA EVROPSKO PRIHODNOST
Priročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah
AKTIVNA MLADINA (SO)USTVARJA EVROPSKO PRIHODNOST
Priročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah
Marinko Banjac, Blaž Ilc, Petra Podobnikar, Tomaž Pušnik
AKTIVNA MLADINA (SO)USTVARJA EVROPSKO PRIHODNOSTPriročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah
Izdajatelj: Fakulteta za družbene vede
Recenzent: dr. Miro Haček
Zbirka priročnikov: EU v šoli: priročniki za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolahUrednik: Marinko Banjac
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 2012
Brez pisnega dovoljenja izdajatelja so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali injegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Jezikovni pregled: mag. Tisa VrečkoFotografije in slikovni material: © Evropska unija, 1995-2010, SXC.HU (različni avtorji), Flickr (različni avtorji), Wikimedia Commons (različni avtorji)Fotografija na naslovnici: Tom Tziros
Tabela: World BankGrafično oblikovanje: Marinko BanjacTisk: FORA - fotokopiranje in razmnoževanje, Maksimovič Rajko S.P.Naklada: 300 izvodov
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
37.091.3:061.1EU 316.346.32-053.6(4) 061.1EU:364.4-053.6
AKTIVNA mladina (so)ustvarja evropsko prihodnost : priročnik za poučevanje EU vsebin v osnovnih in srednjih šolah / [Marinko Banjac ... et al.]. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 2012
ISBN 978-961-235-605-7 1. Banjac, Marinko 263305984
04
05
07
11
17
23
29
33
34
36
38
Nagovor - navodila za uporabo priročnika ..................................................................................................
Vsebina na dlani - glavni vsebinski poudarki iz priročnika ....................................................................
0 | Uvod......................................................................................................................................................................
1 | Kaj je mladina, kdo so mladi (v Evropski uniji)? ....................................................................................
2 | Mladi (v Evropski uniji) in njihova vloga ..................................................................................................
3 | EU državljanstvo in mladi .............................................................................................................................
4 | Mladinska politika Evropske unije .............................................................................................................
Didaktični del ..........................................................................................................................................................
Didaktika za osnovnošolsko raven ..................................................................................................................
Didaktika za srednješolsko raven ....................................................................................................................
Viri in literatura .......................................................................................................................................................
KAZALO
Nagovor - navodila za uporabo priročnika
Pričujoči priročnik, ki nosi naslov Aktivna mladina (so)ustvarja evropsko prihodnost, je nastal v okviru projekta Aktivna mladina (so)ustvarja prihodnost: Poučevanje evropskega demokratičnega državljanstva z namenom posredovati osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem nove vsebine in didaktične pristope k poučevanju tematik, povezanih z Evropsko unijo.
Poleg obstoječega priročnika so v okviru projekta izšli še trije priročniki, vsak od njih naslavlja svojo specifično tematiko:
• Evropska unija in nove oblike demokratične participacije • Evropskaidentitetainevropskodemokratičnodržavljanstvo• Evropska unija in vsakdan njenih državljanov
Cilj priročnikov ni nadomeščati obstoječe formalne in neformalne priročnike in gradiva o EU ter učbenike pri predmetih, kjer se poučujejo tematike Evropske unije v okviru osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, temveč predstaviti inovativne pristope k poučevanju specifičnih in aktualnih vsebin, povezanih z Evropsko unijo. Obravnavane tematike v priročnikih naslavljajo aktu-alna vprašanja vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje, pomen evropske identitete, vpliv “nove-ga” demokratičnega državljanstva Evropske unije, pomen in vpliv mladih v evropski skupnosti ter nove oblike demokratične participacije v EU. V vseh štirih priročnikih je poudarjeno razumevanje procesov, delovanja in vplivov Evropske unije ter možnosti in priložnosti, ki jih EU ponuja, in ne zgolj seznanjanje z zgodovinskimi in »surovimi« podatki o Evropski uniji, na čemer največkrat temelji vse-bina v formalnih učnih gradivih.
Vsak priročnik je razdeljen na dva dela. V prvem je na razumljiv način pojasnjena vsebina, ki je razdeljena na logično sledeča si poglavja. V vsakem poglavju so obravnavane teme in vprašanja, ki se navezujejo na osrednjo tematiko priročnika. Dodani so številni vsebinski poudarki, razlage, prim-eri, slikovno gradivo in internetne povezave, ki približujejo in poživijo vsebino ter omogočajo lažje spoznavanje z materijo. Drugi del je namenjen novim didaktičnim pristopom k obravnavani tematiki, pri čemer je didaktični del razdeljen po zahtevnosti na osnovnošolski in srednješolski del. Z novimi pristopi bodo učitelji ne le seznanjeni z možnimi načini poučevanja in podajana predstavljenih vse-bin, temveč bodo z uporabo didaktičnih primerov neposredno v razredih lahko spodbudili šolajočo se mladino k aktivnemu udejstvovanju in kritičnemu razmišljanju o evropskih tematikah, kar je glav-na popotnica in motivacija za branje in uporabo priročnika.
Dr. Jernej Pikalo, vodja projekta
Vsebina na dlani - glavni vsebinski poudarki iz priročnika
• V Evropski uniji je precejšnja pozornost namenjena vprašanju, kako mladim v globalnem okolju zagotoviti pogoje, v katerih bodo imeli kar najboljše možnosti izobraževanja, uspešnega iskanja zaposlitve in aktivnega življenja.
• Evropska unija mladino opredeljuje na podlagi let, in sicer je mlada oseba tista, ki se nahaja med 15 in 29 letom starosti. Mladost je tista faza življenja, v kateri posameznik prehaja iz obdobja otroštva v obdobje odraslosti.
• Življenjski stili mladih v Evropski uniji so izjemno raznoliki, odvisni predvsem od nacionalnih kontekstov ter drugih osebnih okoliščin. Njihove navade, smernice, pričakovanja in aktivnosti spremlja EU prek statističnih meritev.
• Evropska unija med mladimi z različnimi ukerpi in mehanizmi spodbuja evropsko identiteto. Mlade državljane EU se tako spodbuja k izkoriščanju oziroma udejanjanju pravic, ki jih imajo kot državljani EU ter k čim bolj aktivnemu življenju v smislu (političnega) sodelovanja pri zadevah, ki neposredno vplivajo nanje.
• Evropska unija nima neposredne pristojnosti na področju mladine, saj gre za področje, ki je v domeni nacionalnih držav. Toda vseeno z različnimi mehanizmi, kot sta na primer odprta metoda koordinacije in strukturirani dialog, skuša vplivati in dajati smernice na tem področju ter podpirati oziroma dopolnjevati nacionalne mladinske politike držav članic.
0UVOD
EU in mladiPogosto lahko slišimo, da so mladi naša prihodnost in tudi v Evropski uniji (EU) ni nič drugače. V mnogih dokumentih, v mnogih izjavah poli-tikov in ob mnogih drugih priložnostih je mladina označena kot ključen segment družbe, ki bo sčasoma prevzel ključno vlogo pri usmeritvah in vodenju držav ter tudi procesov na nadnacionalni, evropski ravni. V sodobnem evropskem (EU) prostoru so torej mladi tisti del populacije, ki ji je potrebno posvečati pozornost, izobraževati, spodbujati k čim bolj aktivni vlogi v družbi in ne nazadnje tudi k sodelovanju pri odločitvah, ki zadevajo njihova življenja. Ta pozornost, spodbude in konkretne deja-vnosti, usmerjene k mladini so prisotne v takšni ali drugačni obliki v vseh državah članicah EU in hkrati tudi nekaj, kar je prisotno na evropski ravni.
Tako na državnih ravneh, kot tudi ravni Evropske unije so začrtani in udejanjani različni ukrepi, s katerimi se skuša mlade kar se da učinkovito integrirati v kulturno, politično in gospodarsko življenje nacionalnih in evropske skupnosti.
Slika 1 - Mladinske politike na nacionalnih ravneh in na evropski ravni pomembno določajo življenja mladih v Evropski uniji.
Del družbe, ki jo kar najširše imenujemo mladina, naj bi torej bil ses-tavljen iz posameznikov in posameznic, ki so v tistem življenjskem ob-dobju, ko se morajo počasi, vendar zagotovo začeti aktivno vključevati v družbenopolitično življenje in ko postanejo aktivna delovna sila, ki je še kako pomembna za gospodarstva.
Namen pričujočega priročnika je jasno in pregledno predstaviti, kdo sploh so mladi, kako delujejo v EU, kakšna je njihova vloga in kakšno vlogo jim namenja EU. Namen je pokazati, kakšne (raznolike) življenjske stile imajo mladi v različnih državah članicah EU in kakšne so skupne značilnosti mladih, ki si bolj kot kdajkoli prej v Evropi delijo družbeni, kulturni, gospodarski in politični prostor v katerem živijo. Prav tako cilja priročnik predstaviti, kako in na kakšen način EU s svojimi politikami in neposrednimi ukrepi usmerja mlade, jih spodbuja k najrazličnejšim ak-tivnostim in skuša odgovarjati na izzive, ki se pojavljajo in so povezani s področjem mladine.
V okviru evropskih integracij, ki jih je mogoče razumeti kot del širših globalizacijskih procesov, postaja okolje, v katerem živijo mladi vse bolj kompleksno, kar je tudi pomemben razlog za (tesno) sodelovanje držav članic Evropske unije pri iskanju rešitev, kako mladim v globalnem okolju zagotoviti pogoje,
8
Slika 2 - Mladi so soočeni z izzivi globaliziranega sveta.
v katerih bodo imeli kar najboljše možnosti izobraževanja, uspešnega iskanja zaposlitve in aktivnega življenja kot enega ključnih pogojev za uspešen prehod v obdobje odraslosti in samostojnega življenja.
Ko govorimo o mladih in njihovi aktivni vlogi v evropski družbi, se velja seveda najprej vprašati, kdo točno so mladi, zakaj so v evropskih družbah (in tudi drugod) opredeljeni kot poseben del družbe in kaj so njihove značilnosti, zaradi katerih jih lahko razločujemo od drugih segmentov oziroma delov določene populacije.
Pričujoči priročnik v prvem poglavju zato najprej naslovi vprašanje, kako definiramo oziroma opredeljujemo mladino, predvsem pa iz-postavi, kako mladino definira EU. V drugem poglavju priročnika so po-dani demografski podatki, ki se nanašajo na mlade v EU, prav tako pa so predstavljeni raznoliki življenjski stili mladih v EU. Prav zaradi različnih življenjskih stilov, ki jih mladi razvijejo in imajo v različnih (nacionalnih) kontekstih, je skorajda nemogoče govoriti o neki enotni skupini. Pred-vsem v sodobnem svetu, kjer so vplivi lokalnih, nacionalnih in globalnih okolij tako rekoč hkratni, je raznolikost življenjskih stilov mladih izjemna. Vendar je kljub temu smiselno predstaviti nekatere značilnosti teh sti-lov, saj tudi ti določajo, kako in koliko so posamezniki dejavni v družbi, kakšne so njihove predstave o prihodnosti in kako (ter na kakšne načine) so aktivni v političnih, kulturnih in gospodarskih okoljih. V tretjem po-glavju priročnika so naslovljene možnosti in vloge mladih, ki jih imajo kot državljani EU. Pogledali bomo, katere pravice jim pripadajo, pred-vsem pa, kaj pomeni EU državljanstvo tudi za njihovo identiteto, za njihove možnosti v družbi in njihov položaj. V zadnjem, četrtem po-glavju priročnika pa je predstavljena še mladinska politika EU, ki je pre-cej specifična, saj gre za eno izmed področij, kjer EU nima neposrednih pristojnosti in pravnoformalnih možnosti določanja politik, ki bi jim bile nacionalne politike podrejene. Toda ne glede na to, predstavlja mladin-ska politika EU izjemno pomemben segment njenega delovanja in je pomembna pri postavljanju okvirov nacionalnih mladinskih politik, ki seveda še kako vplivajo na mladino in njihova življenja. Prav zato je mla-dinsko politiko EU smiselno predstaviti in osvetliti njene ključne vidike.
Cilj pričujočega priročnika je torej osvetliti status, vlogo in položaj mladih v EU ter pokazati, da je mladina izjemno pomemben segment evrop-ske družbe, ki mu EU in njene institucije namenjajo veliko pozornosti. Čeprav se morda zdi, da mladi (tudi v Sloveniji) ne izkazujejo prevelike-ga zanimanja za procese na evropski ravni in da med njimi prevladuje prepričanje, da je EU nekaj oddaljenega ter nekaj, kar nima neposred-nega vpliva na naša vsakdanja življenja, pa je ravno zaradi tega skozi izobraževalni proces potrebno jasno pokazati, da so taka prepričanja zmotna. Učeči se mladini je potrebno pokazati, na kakšne načine EU vp-liva na mlade, kakšne priložnosti jim ponuja, hkrati pa med njimi razviti sposobnost kritičnega naslavljanja vprašanj, s katerimi se ne soočajo le posamezne nacionalne države, temveč celotna EU. Države že dolgo niso (če so sploh kdaj bile) prostor, v katerem je mogoče neodivsno urejati družbenopolitične zadeve in procese, saj je današnji svet vse bolj pre-pleten in povezan. Mladim je potrebno ponuditi znanja, s katerimi bodo
9
Slika 3 - Mladih v Evropski uniji imajo raznolike življenjske stile, vendar jim Evropska unija želi ponuditi, na primer v okviru izobraževanja, enake pogoje in možnosti.
lažje razumeli procese na EU ravni ter pokazati, da so njihovi problemi tudi problemi mladih v drugih državah članicah EU. Med mladimi je potrebno krepiti zavest, da na njihova življenja EU ima vpliv ter da lahko ne le izkoristijo priložnosti in možnosti, ki jih Evropska unija za mlade ponuja, temveč tudi, da lahko kot državljani EU sami vplivajo na procese, ki zadevajo in pomembno vplivajo na njihova življenja. Aktivna mladi-na, ki razume družbenopolitične procese ne le na lokalni in nacionalni, temveč tudi na ravni EU, ki odločno podaja svoja mnenja, ki zna izkoristiti ter sprejeti izzive, ki jim ga ponuja multikulturni in dinamični prostor EU je namreč cilj, h kateremu velja stremeti in ki ga je potrebno zasledovati zlasti v okviru (formalnih in neformalnih) izobraževalnih sistemov.
Slika 4 - Mladi in EU. Evropska unija med mladimi, tudi preko izobraževalnih sistemov, krepi vrednote kot so solidarnost, strpnost in aktivnost ter občutek evropske identitete.
10
1 KAJ JE MLADINA, KDO SO MLADI (V EVROPSKI UNIJI)?
Mladi dandanes živijo v svetu, kjer se prepletajo lokalne, nacionalne in globalne identitete, kjer potekajo izjemno različni družbenopolitični, kul-turni in gospodarski procesi, ki vplivajo na njihova življenja. Prav zaradi teh okoliščin in vedno novih sprememb, so razumevanja položaja mladih v družbah, njihove naloge, dolžnosti, pravice in izkušnje izjemno razno-like. Perspektive o tem, kaj pomeni biti mlad ter razumevanja koncepta mladine so nekaj, kar je neločljivo od družbenih okoliščin in položajev, ki jih mladi zavzemajo. Pri tem ne igrajo pomembno vlogo le različni geo-grafski (lokalni in nacionalni konteksti), temveč tudi različni časovni okvi-ri. Z drugimi besedami, kaj pomeni biti mlad danes in kaj je to pomenilo v preteklosti, ni enako.
Če danes v veliki meri strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanjem iden-titete mladih, razločujejo med otroštvom, mladostjo in odraslostjo kot tremi pomembnimi fazami razvoja osebe, včasih tega razlikovanja niso poznali. Pred 17. stoletjem so bili otroci razumljeni in se je z njimi ravna-lo kot z lastnino, posledično pa zanje ni bilo posebnih pravic, skrbi ipd. Šele s časoma, predvsem pa kot posledica industrijske revolucije v 19. stoletju, so bili otroci in mladina (politično) kategorizirani kot posebni skupini, ki se razlikujeta od odraslih. Vendar pa to ne pomeni, da so jim bile s tem podeljene tudi posebne pravice, kot jih za otroke in mladino poznamo danes. Še v začetku 20. stoletja ni bilo nič nenavadnega, če so otroci in mladoletni delali v tovarnah in v težkih razmerah, dandanes pa je v demokratičnih družbah kaj takega praktično nepredstavljivo. Mladi-na torej ni posebna družbena skupina, ki bi bila univerzalna in statična, temveč je v različnih zgodovinskih obdobjih bila razumljena različno, to pa zato, ker so bili ustroji in delovanja družb drugačni, kot so dandanes. To pa ne pomeni, da se sedaj družbenopolitični procesi ne spreminjajo; nas-protno, spremembe so tudi zaradi globalizacijskih procesov vse hitrejše in ko torej naslavljamo vprašanje, kaj je mladina, ne iščemo »naravnih/bioloških« in »večnih« značilnosti tega dela družbe, temveč skušamo ra-zumeti, kakšni so družbeni, politični in drugi procesi, ki pogojujejo iden-titeto mladih, njihovo delovanje in pričakovanja.
Slika 5 - Delo otrok v tovarnah na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V sodobnih demokratičnih družbah obstaja konsenz, da je izkoriščanje in zaposlovanje otrok, posebej takšno, ki omejuje otroka pri njegovem razvoju, potrebno izkoreniniti. Pa vendar statistika Mednarodne organizacije dela iz leta 2004 kaže, da je po svetu ekonomsko aktivnih okoli 352 milijonov otrok, starih med 5 in 17 let. Več o delu otrok in mladoletnih: http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_norm/documents/publication/wcms_067258.pdf
Enotne in/ali univerzalne definicije mladine ni. Obstajajo različna razumevanja vlog mladine, položaja mladih v družbi, hkrati pa mladi dojemajo sebe na različne načine – odvisno od (osebnih) okoliščin, v katerih se nahajajo. Različni vidiki, opredelitve in definicije so posledica različnih zgodovinskih in trenutnih raznolikih družbenopolitičnih kontekstov.
1.1 Življenjska obdobja otroštva, mladosti in odraslosti
V sodobnih kontekstih je prevladujoča splošna razdelitev življenjskih ob-dobij posameznika, ki smo jo že omenili, in sicer na otroštvo, mladost
12
in obdobje odraslosti, izjemno pomembna za opredeljevanje mladine. V okviru te razdelitve na življenjska obdobja je mladost opredeljena kot tisti del človekovega življenja, ki predstavlja prehod (tranzicijo) iz obdob-ja otroštva v obdobje odraslosti. Jan Makarovič v svoji knjigi o mladih z naslovom Mladi iz preteklosti v prihodnost pravi, da je mladina posebna generacija, ki je ravno pred tem, da bo prevzela vloge odraslih, torej tiste vloge, ki omogočajo in zahtevajo odgovornost in aktivno udeležbo pri temeljnih procesih družbe.
Prehod med življenjskimi obdobji otroštva, mladosti in odraslosti je la-hko razumljen v biološkem smislu kot prehod od nepopolne razvitosti človekovega telesa k popolni razvitosti, obenem pa ima prehod tudi družbeno komponento, ki pomeni prehod od posameznikove odvis-nosti od drugih oseb k neodvisnosti. Ker gre za tako imenovano prehod-no obdobje v človekovem življenju, je pogosto označeno kot izjemno občutljivo in celo rizično, saj nepravilna/pomanjkljiva socializacija v tem obdobju lahko vodi k problemom za posameznika in celotno družbo (npr. pomanjkljiva ali nepopolna izobrazba lahko vodi v nezaposljivost posameznika, kar zanj pomeni malo ali skoraj nikakršnih možnosti za neodvisno življenje).
Slovenska strokovnjakinja Mirjana Nastran Ule pravi tudi, da sta rizičnost in negotovost obdobja mladosti povezani tudi s pritiski starešje generaci-je, ki jim lahko rečemo tudi storilnostni pristiki. To pomeni, da se morajo mladi v očeh odraslih čim prej izkazati, začeti samostojne življenje in, kot se temu pogosto reče, imeti v tem obdobju življenja že kaj “za pokazati“. Prav storilnostni pristiki vodijo mlade k dejanjem in aktivnostnim, s kat-erimi tvegajo daljnosežne posledice. Tudi zato obstajajo številni ukrepi in ne nazadnje tudi socialni nadzorni mehanizmi in prakse, ki mlade vodijo pri njihovem delovanju in ki naj bi jih usmerjali tako, da so kar najbolj koristni družbi, v kateri živijo in delujejo.
Slika 6 - Mladost kot življenjsko obdobje v katerem se posamezniki osamosvojijo in kreirajo lastno družino. Ko opredeljujemo mladino je pojem generacije izjemno pomemben, saj mnogi avtorji ravno z njegovo pomočjo opredeljujejo različne segmente družbe z različnimi vlogami, pri čemer se navadno za zamejevanje generacij uporablja starost.
Pogosta definicija obdobja mladosti opredeljuje to življenjsko obdobje kot prehod (tranzicijo) od otroštva k obdobju odraslosti.
Ključne razlike v obdobjih življenja (otroštvo, mladost, odraslost) so pri-kazane v spodnji tabeli, vendar je potrebno opozoriti, da so identifici-rane značilnosti za posamezno življenjsko obdobje, podane v spodnji tabeli, zgolj shematične in deloma tudi poenostavljajoče. So pa koristne kot okviren način razlikovanja med temi življenjskimi obdobji, s čimer la-hko dobimo bolj jasno sliko o tem, kaj posamezna obdobja zajemajo in kakšna vloga se posamezniku pripisuje v določenem obdobju.
13
Obdobje otroštva Obdobje mladosti Obdobje odraslosti
•Posameznikpridobiosnovne vrednote in norme v prvih nekaj letih življenja;
•Nifizičnonitiumskorazvit;
•Jevfazirazvojalastneidentitete;
•Vpetvprocesučenja;
•Sehitroučiinjeodprtza nove ideje;
•Močnoalipovsemje odvisen od staršev in drugih/potrebuje zaščito drugih;
•Senavadnoneodločasam;
•Nimamožnostifor-malnega političnega odločanja (volitve).
•Posameznikjetelesnoin umsko razvit;
•Jevprocesurazvijanjalastne identitete;
•Nadgrajujelastnoznanje in veščine;
•Jezmoženkritičnonaslavljati družbene procese in fenomene;
•Prilagodljiv,odprtzaideje;
•Sepripravljaalivstopana trg delovne sile;
•Največkratševednofinančno odvisen od staršev/drugih odraslih;
•Seosamosvajavsmisluodločanja o lastnih prioritetah, življenjskih poteh;
•Imamožnostfor-malnega političnega odločanja (volitve), ven-dar se meja polnolet-nosti, ki navadno določa to možnost, razlikuje od države do države.
•Jetelesnoinum-sko razvit, pri starejših odraslih začne tako fizična, kot umska spo-sobnost pešati;
•Imaoblikovanolastnoidentiteto, vendar se ta še vedno spreminja;
•Običajnonivečvpetvformalni izobraževalni proces;
•Manjprilagodljiv;
•Finančnaneodvisnostje norma;
•Seodločasamostojno;
•Jeodgovorenzamlajše generacije/lastno družino;
•Imamožnostfor-malnega političnega odločanja (volitve).
Tabela 1 - Razlike v značilnostih posameznika v obdobjih otroštva, mladosti in odraslosti. Prirejeno po: Svetovna banka - Who are youth? Dostopno na: http://go.worldbank.org/2ESS9SO270
1.2 Opredeljevanje mladine na podlagi starostnega obdobja
Ena najbolj znanih definicij mladine izhaja iz starostne opredelitve določene osebe, in sicer je mlada tista oseba, ki je stara med 15 in 24 let. To definicijo na primer uporabljajo Združeni narodi, uporablja pa se v številnih statistikah in indikatorjih. S tem, ko so mladi opredeljeni prek starostnega obdobja, je možno mladino kot poseben segment družbe primerjati v različnih časovnih okvirih in med državami.
Toda tudi zamejevanje oziroma opredeljevanje (zgolj) na podlagi let ima seveda veliko pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da se v različnih družbah od posameznikov v določenem letu starosti pričakuje različno in da so jim podeljene različne vloge. Mladost oziroma mladostnike kot družbeno skupino se običajno opredeljuje na podlagi let zato, ker se za leta predvideva, da se nanašajo na biološki proces staranja in naj bi zato
14
bila najbolj objektivna podlaga za določanje starostnih kategorij oziro-ma obdobij. Toda, kot že rečeno, nekateri strokovnjaki so pokazali, da so življenjska obdobja v različnih kulturnih in družbenopolitičnih kontek-stih ter vloge posameznikov v teh obdobjih razumljena različno in je zato tudi na videz objektivno zamejevanje obdobij na podlagi let potrebno jemati z določeno distanco in s kritičnim zavedanjem o teh razlikah v dojemanju in pomenih življenjskih obdobij.
Prav ta raznolikost kontekstov, ki določajo pomene koncepta mladine in mladostnikov ter lastnega razumevanja mladih, je vodila nekatere stro-kovnjake pri premisleku, ali lahko govorimo o enotni skupini mladih v ev-ropskem okolju, torej o nekakšni evropski mladini. Liebau in Chisholm sta teoretika, ki trdita, da nekaj takega kot je evropska mladina ne obstaja, saj so mladi situirani v izjemno raznolikih državah in regijah. Mlade tako definirajo različne kulture, vrednote in običaji, politični in širši družbeni procesi, hkrati pa mladi različno razumejo, sprejemajo in odgovarjajo na te procese.
Slika 7 - Mladi v Evropski uniji. Mladi so v okviru Evropske unije deležni posebne pozornosti, saj si EU institucije prizadevajo, da bi med mladimi povečali zanimanje za procese na evropski ravni in da bi se med njimi širila evropska identiteta, ki je ključna, v kolikor želi EU postati (enoten) prostor sobivanja mladih iz različnih nacionalnih okolijh.
1.3 Kako mladino definira Evropska unija?
Toda ne glede na dvom nekaterih avtorjev o obstoju evropske mladine, skuša EU poiskati načine, kako bi mladi začeli prevzemati tudi evropsko identiteto in kako bi se na ta način mladi lažje povezovali ter dojemali kot relativno širše povezana evropska populacija. EU želi z različnimi ukrepi, ki jih udejanja tako v formalnem, kot tudi neformalnem izobraževanju, na področju politik zaposlovanja, politične participacije in na področju kul-turnega udejstovanja, pospešiti tiste procese, ki so ključni za formacijo evropske identitete. Mlade želi aktivirati v smislu njihovega večjega zave-danja o kulturnih in družbenopolitičnih značilnostih evropskih narodov, o skupni evropski dediščini, ki navadno temelji na (bolj ali manj poeno-stavljeni) zgodbi o skupni evropski zgodovini. Ta je običajno predstav-ljena skozi niz velikih evropskih zgodovinskih etap, ki se začne z antično Grčijo kot zibelko evropske demokratične skupnosti, antičnim Rimom, nadaljuje pa s fevdalizmom srednjega veka, renesanso, obdobjem razs-vetljenstva, vzponom liberalizma 19. stoletja ter tudi velikima svetovnima vojnama 20. stoletja kot ključnima dogodkoma za vzpostavitev ideje ev-ropske integracije, ki je vzniknila na podlagi zavedanja o nujnosti ohran-janja miru. EU želi mlade na podlagi ohranjanja dediščine in poučevanja o evropski preteklosti motivirati, da bi tudi sami prispevali k ohranjanju ter gojenju evropskih vrednot.
O tem bomo podrobneje govorili še kasneje v poglavju o evropskem /EU državljanstvu (med mladimi). V želji po boljšem poznavanju značilnosti mladih v državah članicah EU je bilo leta 2009 objavljeno tudi Poročilo Evropske unije o mladini, v njem pa najdemo tudi poskus opredelitve mladine.
Kot navaja poročilo EU, mladino oziroma mladostnike ni mogoče enoznačno definirati, vendar pa je kot ključen vidik tega življenjskega obdobja opredeljen prehod oziroma tranzicija. EU tako mladost ra-zume kot obdobje, v katerem posameznik preide iz obdobja otroštva, v
Poročilo EU o mladini, v kateri je podana tudi definicija mladine/obdobja mladosti, je na voljo na: lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0200:FIN:SL:PDF
15
katerem je odvisen, v obdobje odraslosti, v katerem postane neodvisen. Ta prehod je zaznamovan predvsem s sprejetjem novih odgovornosti in možnostjo izbir(e) posameznika o njegovi življenjski poti. Na podla-gi različnih ključnih prelomnic, kot so omejitev socialnih prispevkov za otroke (v Latviji in na Češkem 15 let), zaključek formalnega obveznega izobraževanja in volilna pravica, pa je v poročilu obdobje mladosti opre-deljeno na podlagi spodnje in zgornje starostne meje, in sicer od 15 do 29 let.
V dokumentih Evropske unije je mladina opredeljena na pod-lagi let in sicer je mlada oseba tista, ki je stara med 15 in 29 let. Mladost je tista faza življenja, v kateri posameznik prehaja iz obdobja otroštva v obdobje odraslosti.
16
2 MLADI (V EVROPSKI UNIJI) IN NJIHOVA VLOGA
Slika 8 - Naslovnica Poročila EU o mladini, ki je izšlo leta 2009, v angleškem jeziku. V poročilu so zbrani statistični podatki o življenjskih stilih in značilnostih mladih v državah članicah Evropske unije.
V kolikor razdelimo mlade (od 15 do 29 let) na tri podskupine (25 do 29, 20 do 24 in 15 do 19 let), potem je mogoče iz statističnih podatkov razbrati, da je največja skupina mladih, starih od 25 do 29 let, saj je teh nekaj več kot 34 milijonov. Tistih, ki so stari med 20 in 24 let, je 32 mili-jonov, najmanj pa je mladih, starih med 15 in 19 let, ki jih je okoli 30 milijonov. Mladi, ki so stari med 15 in 29 let, predstavljajo približno eno petino vsega prebivalstva EU, oziroma natančneje, 19,4 odstotka celot-nega prebivalstva. Pri tem je zanimivo, da, v kolikor ta odstotek prim-erjamo z odstotkom mladih v posameznih državah članicah, najdemo podoben delež mladih glede na celotno prebivalstvo v Avstriji, Nemčiji, na Finskem, v Grčiji, Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, Švedskem, v Belgiji, Španiji in v Združenem Kraljestvu. Odstotek mladih pa je višji od EU povprečja (nekje med 22 in 24 odstotki celotnega prebivalstva) v baltskih državah (Estonija, Latvija, Litva), na Cipru in Malti. Izrazito nizek delež mladih glede na celotno prebivalstvo pa je mogoče zaslediti v sos-ednji Italiji, kjer mladi, stari med 15 in 29 let, predstavljajo (zgolj) okoli 17 odstotkov vsega prebivalstva.
Sami podatki o številu mladih v EU seveda ne povedo kaj dosti o tem, kakšni so njihovi življenjski stili, preference, kakšna je njihova izobraz-ba in kakšne so njihove možnosti zaposlitve v EU kot temeljev njihove samozadostnosti in neodvisnosti. Prav zaradi tega bomo v nadaljevanju pričujočega poglavja predstavili nekatere podatke, ki kažejo omenjene značilnosti življenja in delovanja mladih v EU.
Podatki iz leta 2007, objavljeni v Poročilu Evropske unije o mladini kažejo, da v Evropski uniji prebiva okoli 96 milijonov oseb, starih med 15 in 29 let.
2.1 Življenjski stili mladih – zakonske/partnerske zveze, ločitev od staršev in starševstvo
Med mladimi je v tem obdobju življenja pomembno, da se izobrazijo, postanejo samostojni v smislu samostojnega življenja in v smislu zago-tavljanja lastnega prihodka od dela. Prav tako se v tem obdobju posa-mezniki odločajo o naraščaju, sklepanju zakonskih oziroma partnerskih zvez in nastanku družine.
Podatki kažejo, da mladi v povprečju sklepajo zakonske ali partnerske zveze kasneje kot dobro desetletje nazaj: v letu 2003 so se mladi poročali med 27,5 in 29,8 leta starosti, medtem kot so še leta 1990 v povprečju sklepali zakone med 24,8 in 27,4 leta starosti. Se je pa po drugi strani močno povečalo število zakonov, v katerih prihajajo partnerji iz različnih evropskih držav, kar kaže na to, da je večja mobilnost mladih v okviru EU
Slika 9 - Mladi se za zakonske zveze odločajo manj pogosto in kasneje kot nekoč.
18
Slika 10 - Mlada družina. V Evropski uniji je staranje prebivalstva vse večji problem, eden od vzrokov pa je tudi to, da se mladi Evropejci odločajo za manj številčne družine.
prispevala tudi k zakonskim zvezam izven lastne nacionalnosti oziroma držav. Prav tako je več ločitvenih postopkov in več partnerskih zvez, ki niso zakonske.
Mladi v Evropski uniji se danes za poroko odločajo kasneje kot so se v preteklosti, prav tako vse več mladih živi v izvenzakon-skih partnerskih zvezah, med mladimi zakonci pa je tudi vse več ločitvenih postopkov.
Pomemben podatek, ki kaže na vedno težjo odločitev mladih za vstop na pot samostojnega življenja je tudi leto življenja, ko gredo od doma in se ločijo od staršev. Seveda je ključno vprašanje, ki se poraja, zakaj gredo mladi kasneje od doma, kot je bilo to včasih? Mladi so prevladujoče kot ključne razloge navedli finančno nesamostojnost in (finančna) nedos-topnost bivanjskih prostorov (nakup ali najem stanovanja, hiše). Med razlogi pa so tudi lagodnost življenja pri starših ter nepripravljenost pre-vzeti odgovornosti samostojnega življenja. V letu 2005 je kar 66 odstot-kov mladih žensk in 78 odstotkov mladih moških, starih med 18 in 24 let, še vedno živelo pri starših. Ni pa zanemarljivo, da je ta odstotek izjemno različen glede na državo članico. Tako je na primer na Finskem leto, ko gredo mladi moški od doma, v povprečju znašalo 23 let, medtem ko je v Bolgariji, na Slovaškem in v Sloveniji v povprečju leto odhoda od doma in ločitve od staršev bilo 31,5 let. Na splošno velja, da gredo mlade ženske od doma prej kot moški.
Kot zelo pomemben dogodek, ki je pogosto označen kot prelomnica prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti, je tudi starševstvo. V Evropski uniji je rodnost, ki je seveda s starševstvom povezana, izpostav-ljena kot problem, saj je trend v upadu. To je problematično zato, ker se zaradi premajhnega števila rojenih otrok prebivalstvo EU stara, ta trend pa po mnenju EU institucij ni mogoče preprečiti ne z zmanjševanjem smrtnosti novorojenčkov ne s povečano imigracijo ljudi iz držav, ki niso članice EU. Vsekakor je pomembno omeniti, da EU vlaga precejšnje na-pore, da bi se rodnost v vseh državah članicah povečala, med drugim tudi tako, da se spodbuja mlade k bolj zgodnjemu starševstvu in bolj številčnim družinam.
Med mladimi v Evropski uniji je vse več takih, ki se za starševstvo odločijo v kasnejšem obdobju mladosti, saj dajo pogosto prednost svojim zaposlitvenim karieram ali pa se za starševstvo ne odločijo, ker čutijo, da za to finančno niso (še dovolj) sposobni.
19
K trendu starševstva v kasnejših obdobjih mladostva prispevajo različni faktorji, kot na primer postavljanje kariere pred materinstvo, kasnejši odhod mladih od doma in ločitev od staršev, pogostejša uporaba kon-tracepcijskih sredstev, kasnejše zaposlovanje med mladimi, negotova delovna mesta in težka finančna situacija mladih.
Slika 12 - Logotip programa Comenius
2.2 Izobraževanje in iskanje (prve) zaposlitve
V EU je prisoten trend vedno daljšega izobraževanja mladih. Obdobje izobraževanja med mladimi se je podaljšalo med drugim zato, ker obsta-jajo vedno večje zahteve zaposlovalcev po izobraženi in kvalificirani de-lovni sili. Vedno bolj pa je nadgrajevanje izobraževanja razumljeno tudi kot odgovor na nezaposlenost med mladimi. Predvsem s ciljem, da bi EU postala gospodarsko območje, temelječe na znanju, je izobraževanje skozi celo življenje (vseživljenjsko izobraževanje/učenje) postalo nor-ma, ki jo EU promovira v vseh državah članicah. V okviru izobraževanja pa velja posebej omeniti tudi, da EU želi kar se da poenotiti izobraževalne sisteme med državami članicami, saj so na ta način stopnje izobraževanja in ne nazadnje tudi znanja mladih iz različnih držav primerljiva. Takšen proces poenotenja je tudi tako imenovani bolonjski proces (ki pa ni ini-ciativa EU, temveč širši proces, v katerem sodeluje 47 držav), v okviru katerega so se sodelujoče države odločile, da bodo med seboj poenotile visokošolske sisteme. Takšen poenoten sistem je tudi odlična podlaga za izmenjave izobražujoče se mladine, ki jim EU preko različnih programov (npr. program Erasmus) omogoča in tudi finančno pomaga pri študiju v tujini.Poleg Erasumus programa, ki je tekom svojega več kot dve desetletji dol-gega obdobja delovanja omogočil številnim študentom študij in oprav-ljanje delovne prakse v podjetjih ali organizacijah izven EU ali v državah kandidatkah ter omogočil izmenjavo tudi visokošolskim učiteljem in sodelovanje med visokošolskimi zavodi, obstajajo tudi drugi programi izmenjav. Med drugim program Leonardo da Vinci spodbuja izmenjave na področju poklicnega izobraževanja, program Grundtvig pa spodbu-ja izmenjavo udeležencev v izobraževanju odraslih. Posebej zanimiv je tudi program Comenius, ki spodbuja izmenjave učencev in učiteljev na osnovnošolski in srednješolski ravni ter na ravni predšolske vzgoje.
Program Comenius je del EU programa Vseživljenjsko učenje, poleg izmenjav pa so cilji programa tudi povečati in izboljšati sodelovanje med šolami iz različnih držav članic, spodbu-jati učenje (tujih) jezikov, izboljšati način poučevanja, tudi z uporabo novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, izboljšati kvaliteto evropske dimenzije pri nadgrajevanju znanja učiteljev, izboljšati pedagoške pristope in upravljanje šol v državah članicah EU.
20
Slika 11 - Logotip EU programa Vseživljenjsko učenje. Program Vseživljenjsko učenje je osrednji program EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Trenutno je aktualen program za obdobje 2007-2013, ki je bil sprejet s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta. Je naslednik programov Socrates in Leonardo da Vinci (2000-2006).
Namen programa je pospeševati in podpirati razvoj družbe z vrhunskim znanjem v tesni povezavi s trajnostnim gospodarskim razvojem. Hkrati program med drugim cilja k bolj kakovostnim delovnim mestom in večji socialni koheziji. V okviru programa EU podpira izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja v okviru EU.
Program Vseživljenjsko učenje je sestavljen iz štirih sektorskih programov: Comenius, Erasums, Leonardo da Vinci in Gruntdvig.
V EU je sicer prisoten trend vse daljšega obdobja, v katerem so posamezniki vpeti v formalno izobraževanje. Kot posledica podaljševanja pričakovane življenjske dobe posameznika, se je tudi formalno izobraževanje mladih podaljšalo in danes v povprečju znaša 17 let. Z drugimi besedami, v državah EU je posameznik udeležen v formalnem izobraževanju precej dlje kot zgolj v obdobju obveznega (osnovnošolskega) izobraževanja. V večini evropskih držav namreč kar 80 odstotkov vseh nadaljuje izobraževanje vsaj za eno leto po končanem obveznem izobraževanju in 70 odstotkov vseh za dve leti po končanem obveznem izobraževanju. Ta odstotek je precej nižji na primer v Veliki Britaniji in Nemčiji in se giblje okoli 50 odstotkov.
Vsekakor je v državah članicah prisoten naraščajoči trend, da se mladi odločijo nadaljevati izobraževanje tudi po končani srednji šoli. To je trend, ki ga EU zagovarja, saj meni, da visoko izobražen kader, raziskave in razvoj lahko prispevajo k nadaljnjemu razvoju EU. Je pa zanimivo tudi dejstvo, da se v primerjavi z moškimi vse več žensk odloča za študij, kar z drugimi besedami pomeni, da je opazen trend “feminizacije” terciarnega sektorja izobraževanja. V poročilu EU o mladini je to pojasnjeno tudi z dejstvom, da se več žensk kot moških odloči za splošno sekundarno izobraževanje in ne za poklicno srednješolsko izobraževanje. To posledično pomeni, da je prehod na visokošolski študij logično nadaljevanje te predhodne odločitve.
Kako in kdaj pa se mladi odločijo za prehod od izobraževanja k zaposlitvi? Vsekakor je težko, če ne že nemogoče govoriti o nekem splošnem trendu v EU, saj se ti razlikujejo med državami članicami, ter ne nazadnje tudi od realnih okoliščin, v katerih se mladina nahaja in osebnih odločitev mladih. Toda, kot ugotavlja raziskava, mladi v povprečju naredijo korak od izobraževanja k zaposlitvi nekje med 18 in 24 letom starosti. Je pa izjemno pomembno poudariti, da je ravno zaposlitev med mladimi v EU problem, s katerim se sooča večina držav članic. Na ravni EU je med mladimi skoraj 21 odstotkov takih, ki so ekonomsko aktivni, vendar ne-zaposleni (iskalci zaposlitve). Prav zaradi tega je EU pripravila številne pobude, iniciative in konkretne programe, v okviru katerih se mladim skuša olajšati iskanje zaposlitve ter jih pripraviti na vstop na trg delovne sile. Med drugim je temu namenjen tudi EU portal iskanja zaposlitve, poimenovan EURES, preko katerega je tudi mladim omogočeno iskanje prve zaposlitve ne le v državah od koder izhajajo, temveč tudi v drugih državah članicah EU.
Slika 13 - Vse več mladih se odloča za študij.
Evropska unija se sooča z visokim odstotkom nezaposlenosti med mladimi. Ker to postaja vse bolj pereč problem, je Evrop-ska unija pripravila številne iniciative, programe in konkretne predloge, kako trend nezaposlenosti med mladimi obrniti in zmanjšati število brezposelnih.
Slika 14 - Logotip mreže EURES. Evropski portal za zaposlitveno mobilnost (EURES), ki je bil ustanovljen leta 1993, je mreža partnerskih služb za spodbujanje prostega pretoka delavcev znotraj Evropske unije (EU), Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter Švice. V tej mreži sodelujejo javni zavodi za zaposlovanje, sindikati in delodajalske organizacije. Koordinator mreže je Evropska komisija.
Namen portala EURES je zagotavljanje informacij, svetovanja in storitev iskanja zaposlitve (usklajevanja ponudbe del in povpraševanja po njih) delavcem, delodajalcem in državljanom, ki želijo izkoristiti prednosti, ki jih ponuja načelo prostega pretoka oseb v EU.
Več na: http://www.evropa.gov.si/si/
21
Omeniti še velja, da je nezaposlenost med tistimi, ki so višje izobraženi, nižja, kot med manj izobraženimi mladimi. Poleg tega pa je v EU priso-ten trend zaposlovanja mladih za določeno obdobje in zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom. Na ta način imajo mladi manj gotovosti glede finančnih virov za samostojno življenje, kar posledično pomeni tudi kasnejši odhod od doma in kasnješo osamosvojitev.
Slika 15 - Evropska unija med mladimi spodbuja izobraževanje in podjetništvo (visokoizobražene) mladine.
22
3 EU DRŽAVLJANSTVO IN MLADI
3.1 EU državljanstvo in evropska mladina
V uvodu v priročnik smo ugotavljali, da so nekateri avtorji izrazili dvom o obstoju evropske mladine, saj naj bi bili že nacionalni konteksti držav članic EU med seboj tako zelo različni, da so osebne preference, želje, delovanja in aktivnosti mladih med seboj praktično neprimerljive in oddaljene druga od druge. Pa vendar obstaja na evropski ravni nemalo dokumentov, strateških predlogov in aktivnosti, ki spodbujajo (evrop-sko) državljanstvo med mladimi. Toda nemudoma se velja vprašati, kaj sploh je državljanstvo (mladih), predvsem ko govorimo o državljanstvu na EU ravni. In seveda, kaj je EU državljanstvo, na katerega je mladinsko državljanstvo neposredno vezano in iz katerega izhajajo možni načini delovanja mladine ter njihove pravice in dolžnosti.
Več o tematiki EU državljanstva je mogoče najti na povezavi: http://ec.europa.eu/justice/citizen/index_sl.htm
Vprašanje oblikovanja državljanstva na evropskem (EU) nivoju je izjem-no zapleteno, kar dokazuje tudi to, da se z njim ukvarjajo številni aka-demiki in strokovnjaki. Kaj EU državljanstvo pomeni, kako je definirano in kakšno je njegovo razmerje tudi z drugimi oblikami državljanstev puščamo (vsaj deloma) v tem priročniku ob strani, saj so ta vprašanja podrobneje razložena v priročniku Evropska identiteta in evropsko demokratično državljanstvo. Na tem mestu bomo pojasnili le razmerje med EU državljanstvom in mladimi, ki so državljani držav članic EU.
Državljanstvo Evropske unije ali EU državljanstvo je bilo uvedeno z Maas-trichtsko pogodbo, ki je stopila v veljavo leta 1993 in je predstavljala lis-tino, s katero je bila EU (pravnoformalno) vzpostavljena. EU državljanstvo pripada vsem državljanom držav članic EU in torej ne nadomešča nacio-nalnih državljanstev, temveč jih dopolnjuje. Med drugim EU državljanstvo prinaša nekatere dodatne pravice državljanom članic EU, kot na primer pravica voliti in biti voljen v Evropski parlament, pravica do prostega gibanja med državami Evropske unije, zaposlitev ter bivanje v kateri koli državi EU.
Svet Evrope ni institucija EU, temveč samostojna organizacija, ki ima 47 držav članic. Povezava: http://www.coe.int/
Mladim državljanom EU pripadajo povsem enake pravice kot drugim EU državljanom, je pa pomembno, da EU njim na-menja še posebno pozornost, saj EU državljanstvo ni le sklop pravic, temveč določa posameznikovo identiteto, njegovo dojemanje sebe in družbe okoli njega ter ustroj evropske družbe nasploh, mladi pa so tisti del evropske populacije, ki so dojemljivi in najbolj aktivni v smislu vpetosti v uresničevanje in udejanjanje evropskega oziroma EU državljanstva.
V skupni refleksiji koncepta evropskega državljanstva sta Evrop-ska komisija in Svet Evrope izpostavili, da državljanstvo ne prinaša le
24
konkretnih pravic, temveč ima različne dimenzije, ki predstavljajo temelj delovanja posameznikov v sodobni evropski družbi. Državljanstvo je tako skup dinamičnega in kompleksnega prepleta štirih dimenzij: politične, družbene, kulturne in ekonomske.
Politična dimenzija se nanaša predvsem na politične pravice in odgovor-nosti, ki jih ima državljan v nekem političnem sistemu. Razvoj te dimenzije pri posamezniku poteka preko posredovanja védnosti o demokratičnem delovanju in aktivni participaciji pri odločitvah, ki mlade evropske državljane zadevajo. Družbena dimenzija se nanaša na obnašanje in delovanje posameznika v družbi in njegov odnos do družbe. Ta dimen-zija zahteva predvsem občutek pripadnosti in solidarnosti, ki prispevata k boljši in bolj pravični družbi. Kulturna dimenzija je povezana z zave-danjem o skupni kulturni preteklosti in kulturnih vzorcih, ki jih imajo evropske družbe, z zavedanjem o jezikovni raznolikosti in ne nazadnje tudi spoštovanjem kulturnih raznolikosti, ki jih je mogoče identificirati v Evropi. Ekonomska dimenzija pa se navezuje na posameznikovo razmer-je z gospodarstvom nasploh, ter, bolj specifično, s trgom delovne sile. Predstavlja temelj delovanja posameznika v smislu njegovih možnosti in pravic, ki so povezane z zaposlitvijo oziroma zaposlenostjo.
Slika 16 - Platnica publikacije Sveta Evrope in Evropske komisije, v kateri so podane refleksije o konceptu evropskega državljanstva in praktične vaje, nemenjene utrjevanju znanja na to temo.Publikacija je v celoti na voljo na: http://youth-partnership-eu.coe.int/youth-partnership/publications/T-kits/7/Tkit_7_EN
Eden od ključnih elementov EU državljanstva, ki ga izpostavlja Evrop-ska unija in ki je povezan z uresničevanjem zgoraj naštetih dimenzij državljanstva, je (aktivna) participacija, ki je sicer podrobneje razložena v priročniku Evropska unija in nove oblike demokratične participacije. Ne glede na to, o kateri od zgoraj identificiranih dimenzij državljanstva govorimo, se od mladega posameznika pričakuje, da bo pripravljen biti aktiven in da bo sodeloval v procesih, ki vplivajo na njegovo življenje. Evropska komisija je to jasno izrazila tudi v pomembnem strateškem dokumentu Nova spodbuda za evropsko mladino iz leta 2001, kjer je zapisala, da si mladi želijo biti del družbenega življenja in da želijo, da bi bil njihov glas slišan. Ker imajo željo sodelovati v zadevah, ki vplivajo na njihova življenja, jim mora biti ta priložnost tudi ponujena. Med mladimi je torej spodbujano predvsem aktivno državljanstvo.
Aktivno državljanstvo je izjemno širok pojem, vendar la-hko rečemo, da pomeni zavedanje posameznika o njegovih pravicah in odgovornostih in pomeni razvoj sposobnosti za participacijo v družbi. Aktivno državljanstvo mladih po-meni demokratično politično participacijo in participacijo v družbenem življenju, ki jo zaznamuje tolerantnost in nenasilje ter spoštovanje vladavine prava ter človekovih pravic.
3.2 Aktivna mladina in (demokratična) participacija
Bela knjiga Evropske komisije z naslovom Nova spodbuda za evropsko mladino je v slovenščini na voljo: http://www.mva.si/mladinska-politika/bela-knjiga-evropske-komisije/.
25
Že res, da EU spodbuja aktivno participacijo med mladimi in v svojih do-kumentih trdi, da si mladi želijo aktivno sodelovati v procesih odločanja o zadevah, ki vplivajo na njihova življenja in Evropske unije nasploh, toda vsaj na hitro velja pogledati podatke, ki kažejo, na kakšen način si mladi predstavljajo participacijo in koliko so dejansko vpeti v procese in struk-ture demokratičnega odločanja.
Eden od načinov uresničevanja aktivnega državljanstva je (aktivno) članstvo v različnih (civilnodružbenih) organizacijah. Podatki kažejo, da članstvo med mladimi v takih organizacijah pada, pomembno pa je, da je med mladimi veliko takih, ki so vpisani v športne klube ali rekreacijske organizacije, kar je gotovo tudi ena izmed oblik aktivnega življenja. Po drugi strani pa je v EU med mladimi prisoten precej negativen ali vsaj in-diferenten odnos do politike in politične participacije. Tako med mladimi izjemno velikega zanimanja za procese odločanja v okviru participativne demokracije ni, vendar je med tistimi, ki kažejo zanimanje, kot najbolj pomemben kanal oziroma način (so)odločanja mladih identificirana de-bata. Na drugo mesto so mladi postavili delovanje v politični stranki in na tretje udeležbo na protestih. Mladi v EU torej kar precejšen pomen pripisujejo tudi bolj nekonvencionalnim oblikam politične participacije, kamor spadajo tudi protesti. Kot pomemben način politične participacije so mladi identificirali še peticije, delovanje v nevladnih organizacijah ali delo v sindikatu.
So pa mladi precej aktivni kar se tiče udeležbe na tako imenovanih kon-vencionalnih (ali tradicionalnih) načinih demokratičnega odločanja, kot so volitve in referendum. V letu 2007 je kar 62 odstotkov mladih odgovo-rilo, da so se v preteklosti volitev ali referendumov že udeležili. Na drugi strani pa izjemno malo mladih Evropejcev sodeluje v prostovoljskih ak-tivnosti; takih je bilo – starih med 15 in 30 let – le 2 odstotka. Prav pros-tovoljstvo med mladimi je tudi eno izmed področij, ki jih EU prek svojih mladinskih politik in tudi programov močno podpira in spodbuja.
EU se zaveda, da je pomembno okolje, v okviru katerega je potrebno krepiti aktivno državljanstvo, tudi izobraževalno okolje. Ko je Svet EU leta 2009 sprejel nov strateški okvir za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja (nasledil je starega – ET2010), poi-menovan Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET2020), je kot enega izmed štirih strateških ciljev opredelil tudi promocijo enakosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva. Cilj strategije ET2020 je, da se sistemi izobraževanja in usposabljanja v celoti vključijo v perspektivo vseživljenjskega učenja, ki naj bi obveljalo za temeljno načelo, ki pod-pira celoten okvir, v katerega so vključene vse oblike učenja. To pomeni, da strateški okvir posredno preko izobraževanja in usposabljanja cilja na mlade (vendar ne izključno) in njihov osebni razvoj in socialni ter poklicni razvoj. Poleg aktivnega državljanstva (in promocije enakosti ter socialne kohezije) so osrednji cilji strateškega okvira še: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja, pospeševanje ustvarjal-nosti in inovativnosti ter podjetništva na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja ter uresničevanje vseživljenjskosti učenja in mobilnosti v praksi. Mobilnost je gotovo tudi ena izmed ključnih priložnosti oziroma aktivnosti, ki jih EU aktivno spodbuja me mladimi. Prav zato mobilnost med mladimi kot obliko aktivnega državljanstva velja še posebej pred-staviti.
Trenutno eden najbolj pomembnih EU programov, v okviru katerega se med drugim spodbuja prostovoljstvo, je program Mladi v akciji. Program je opisan v podpoglavju 4.2 pričujočega priročnika.
Slika 18 - Mobilnost med mladimi je za Evropsko unijo izjemenega pomena, saj se na ta način hitreje in učinkoviteteje prenaša znanje med mladimi, izkušnje in ne nazadnje tudi krepi evropska identiteta.
Slika 17 - Mladi se udeležujejo protestov, saj jih razumejo kot pomembno obliko politične participacije. Več o tem, kako mladi vidijo in razumejo politično ter druge oblike participacije je mogoče najti v EU poročilu o mladini iz leta 2007.
26
3.3 Mobilnost med mladimi in prostor EU
Ena od ključnih pravic, ki izhaja iz EU državljanstva, je tudi prost pretok oseb ali, z drugimi besedami, mobilnost posameznikov znotraj EU. Mo-bilnost pa ni le pravica, temveč jo EU spodbuja kot način življenja ter tudi način ustvarjanja evropske identitete. Pri tem spodbujanju in pro-mociji mobilnosti so predvsem mladi tisti del družbe, ki naj bi možnosti, ki jih mobilnost ponuja, najbolj izkoristili, hkrati pa naj bi ta mobilnost njim prinesla največ koristi. Med drugim EU mobilnost mladih razume kot element ustvarjanja skupne evropske identitete ter njihovega os-ebnega razvoja. Spodbuja tako dejansko, kot tudi tako imenovano vir-tualno mobilnost, kar pomeni, da je zaželeno, da mladi odpotujejo v druge države članice EU, ali pa izmenjujejo izkušnje, znanja in veščine z drugimi državljani EU preko spleta in drugih komunikacijskih kanalov. Toda ta mobilnost mladih mora imeti specifičen namen oziroma cilj, kot na primer sodelovanje v študijskih izmenjavah, prostovoljske akcije ali pripravništva v drugih državah in ne nazadnje tudi zaposlitev v kakšni izmed drugih držav članic EU. S tako dejavnostjo mladih naj bi ta del družbe prispeval k razvoju kompetitivnega evropskega (EU) gospodarst-va.
Trenutno je ena izmed najbolj pomembnih aktivnosti EU na področju spodbujanja mobilnosti med mladimi državljani pobuda, poimenova-na Mladi in mobilnost. Njen cilj je izboljšati izobraževanje in zaposlji-vost mladih, zmanjšati visoko brezposelnost mladih ter povečati stopnjo zaposlovanja mladih. Ti cilji so v skladu s splošnim ciljem EU, po katerem naj bi dosegli 75-odstotno stopnjo zaposlenosti delovno aktivnih prebiv-alcev (tj. v starosti od 20 do 64 let).
Pobuda Mladi in mobilnost torej zajema celovite ukrepe v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem mladih v Evropi. Poteka od leta 2010 in je del strategije za pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast Evropa 2020. Konkretni ukrepi, ki bi morali biti izvedeni v okviru po-bude so zato (1) prilagoditi izobraževanje in usposabljanje potrebam mladih, (2) spodbuditi mlade, da izkoristijo štipendije EU za študij in us-posabljanje v drugi državi in (3) spodbuditi države EU, da z ustreznimi ukrepi olajšajo prehod iz izobraževanja v delovno razmerje.
Slika 19 - Plakat EU, ki poziva mlade k mobilnosti. Spletna stran pobude Mladi in mobilnost je na voljo na povezavi: http://ec.europa.eu/youthonthemove/index_en.htm
27
4 MLADINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE
V EU je mladinska politika tisto področje – podobno kot socialne politike in politike zaposlovanja –, kjer imajo izključno pristojnost države članice. To pomeni, da se na ravni EU glede tega področja ne morejo sprejemati pravnoformalno zavezujoči dokumenti, ki bi urejali mladinsko politiko na nadnacionalni ravni, temveč lahko na EU ravni poteka zgolj koordinacija in izmenjava mnenj med državami članicami, hkrati pa EU lahko predlaga nekatere ukrepe, ki ne nadomeščajo, temveč zgolj podpirajo in nadgraju-jejo obstoječe nacionalne mladinske politike.
Več o mladinski politiki v Sloveniji je mogoče prebrati na spletnem naslovu Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport oziroma Urada RS za mladino: http://www.ursm.gov.si/si/delovna_podrocja/mladinska_politika/
Kot že rečeno, čeprav je mladinska politika stvar nacionalnih držav, pa je tudi na ravni EU vse več jasnih smernic in konkretnih korakov k ob-likovanju skupnega okvira za upravljanje in vodenje zadev na področju mladine. Eden od teh korakov je bil tudi strateški dokument, ki ga je objavila Evropska komisija leta 2001 z naslovom Bela knjiga o mla-dini: novi zagon za evropsko mladino. Omenjamo jo zato, ker je v njej komisija določila okvir sodelovanja in koordinacije na področju mla-dine, pri čemer je določila tudi prioritetna področja ter urejanje ključnih vprašanj v njih. Bela knjiga o mladini je bila leta 2009 nadgrajena tudi z Evropsko strategijo na področju mladinske politike, kjer so bile ravno tako določene prioritete za obdobje med letoma 2010 in 2018.
V okviru področja izobraževanja in učenja kot ene izmed prioritet so po mnenju EU potrebne naslednje ključne dejavnosti: omogočanje ena-kega dostopa vsem mladim do visokošolskega izobraževanja; razvoj mladinskega dela in drugih oblik neformalnega izobraževanja; zagotav-ljati boljšo povezanost med formalnim in neformalnim izobraževanjem; olajšati prehod od izobraževanja in učenja na trg delovne sile; zmanjšati zgodnjo prekinitev izobraževanja. V okviru prioritete zaposlovanja je cilj zagotavljati mladim možnost dostopa na trg delovne sile in pomoč
V Sloveniji se področje mladinske politike nanaša predvsem na:- avtonomijo mladih, - neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, - dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, - skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi, - prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih, - mobilnost mladih in mednarodno povezovanje, - zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvis-nosti mladih, - dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjal-nosti ter inovativnosti mladih, - sodelovanje mladih pri upravljanju javnih družbenopolitičnih zadev v družbi.
Uradna spletna stran Evropske komisije o mladinski politiki je na voljo na povezavi:http://ec.europa.eu/youth/index_en.htm
Slovenska spletna stran o EU mladinski politiki: http://www.mva.si/mladinska-politika/
30
4.1 Odprta metoda koordinacije in strukturirani dialog
pri vzpostavljanju lastnega podjetja. V okviru prioritete zdravja in blag-inje je cilj spodbujati mlade k aktivnemu in zdravemu načinu življenja. V okviru prioritete participacije je cilj spodbujati mlade k aktivni vlogi v družbenopolitičnih procesih, ki zadevajo njihova življenja in na ta način k njihovemu prispevku k visokokvalitetnemu in trajnostnemu procesu vz-postavljanja in implementacije politik. V okviru prioritete prostovoljske-ga dela je cilj spodbujati mlade k prostovoljstvu in k ponotranjenju norm in vrednot, kot so spoštovanje drugačnosti, vključevanje, solidarnost in pomoč. V okviru prioritete socialne vključenosti je cilj zagotoviti vsem mladim enake možnosti, preprečevati izključenost nekaterih mladih s posebnimi osebnimi okoliščinami in zmanjševati revščino med mladimi. V okviru prioritete mladi in svet je cilj spodbujati zavest mladih o global-nih problemih in izzivih, o trajnostnem razvoju in človekovih pravicah. V okviru prioritete kreativnost in kultura pa je cilj podpirati kreativnost in inovativnost mladih ter njihovo evropsko identiteto, zavedanje o skupni evropski preteklosti in dediščini.
Če so prioritete in cilji na EU ravni jasno postavljeni, potem je seveda vprašanje, kako in na kakšen način te cilje uresničevati, kako se jim približati in kako torej izvajati mladinsko politiko na EU ravni. Na področju mladinske politike (ne pozabimo, da Evropska unija nima neposrednih pristojnosti na tem področju!) poteka vse bolj tesno, organizirano in odločno sodelovanje ter koordinacija držav članic preko dveh ključnih mehanizmov, ki sta poimenovana odprta metoda koordinacije ter struk-turirani dialog.
Evropska komisija in držav članice delujejo skupaj v okviru odprte metode koordinacije z namenom boljšega in bolj učinkovitega sodelovanja na področju mladine (ki pa ni edino področje, kjer je uporabljen ta mehani-zem). Ta način je nezavezujoč, medvladen okvir sodelovanja in izmenjav politik. Odprta metoda koordinacije zagotavlja prožen okvir za iden-tificiranje skupnih vprašanj, problemov in odgovorov nanje, hkrati pa predstavlja platformo, kjer potekajo izmenjave dobrih praks in učenja o primernih pristopih in upravljanja področja mladine.
Strukturirani dialog pa predstavlja nekakšen forum za celovito in neprestano refleksijo ter osvetljevanje vprašanj, problemov in rešitev na področju mladine, v katerem so udeleženi tako politični odločevalci kot tudi mladi. Strukturirani dialog se izvaja na lokalnih, regionalnih in nacio-nalnih ravneh ter na EU ravni, pri čemer se razprave vsebinsko nanašajo na zgoraj omenjene prioritete. Nacionalnih posvetov v okviru strukturi-ranega dialoga se udeležujejo mladinske organizacije v vseh državah članicah, tista država, ki trenutno predseduje EU, pa mora pripraviti EU mladinske konference. Na teh konferencah potekajo posveti glede ugo-tovitev, sprejetih na nacionalnih ravneh, na tej podlagi pa sodelujoči pri-pravijo tudi skupna priporočila, ki so naslovljena na EU institucije.
Odprto metodo koordinacije na področju mladine je kot ustrezno obliko sodelovanja predlagala Evropska komisija s sprejemom Bele knjige: Nova spodbuda za evropsko mladino. Odprta metoda koordinacije je sicer medvladni mehanizem vladovanja (upravljanja) na EU ravni, ki je bil s konkretnimi koraki uveden v EU ob sprejetju Lizbonske strategije leta 2000, ko naj bi med drugim tudi odprta metoda koordinacije prispevala k cilju, da postane EU najbolj razvito in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu.
Pregledno animacijo o delovanju in načinu udejanjanja strukturiranega dialoga je pripravil Evropski mladinski forum, nevladna mladinska organizacija, ki je pomemben akter v okviru strukturiranega dialoga. Animacija je na voljo na: http://vimeo.com/40453382#at=0
31
Ideja strukturiranega dialoga kot posebnega mehanizma, v katerem je v procese priprave politik vpeta mladina, je, da se zagotovi neposredna participacija mladine, pri čemer na EU ravni igra ključno vlogo Evropski mladinski forum, nevladna organizacija, ki predstavlja in združuje veliko število mladih Evropejcev.
4.2 Evropski program Mladi v akciji
Evropska mladinska politika pa se izvaja tudi preko posebnega pro-grama, ki je namenjen dejanskemu uresničevanju zastavljenih prioritet in ciljev na EU nivoju na področju mladinske politike. Ta program se imenuje Mladi v akciji. Osrednji moto tega programa je »mobilizacija potencialov mladih Evropejcev«, kar kaže na ključen namen programa: preko konkretnih akcij mladino spodbuditi k aktivnemu življenju, soli-darnosti, tolerantnosti ter spodbujati mlade pri ustvarjanju prihodnosti Evrope. Trenutni program traja od leta 2007 in se bo zaključil leta 2013, za konkretne akcije, v katere morajo nujno biti vpeti mladi in ki uresničujejo zastavljene evropske cilje na področju mladine, pa je EU za to obdobje namenila 885 milijonov evrov.V programu Mladi v akciji lahko sodelujejo mladi od 13 do 30 leta sta-rosti, ki prijavljajo projekte z aktivnostmi in vsebinami, ki so namenjene mladim. V projekte je tako mogoče vključiti na primer mladinske izmen-jave, aktivnosti mladih za demokracijo, prostovoljstvo posameznikov v EU in izven njenih meja, aktivnosti mladih, preko katerih se utrjuje vez s sosednjimi državami EU, sodelovanje mladinskih organizacij v Evropski uniji ter aktivnosti, ki se nanašajo na mladinsko politiko in zaposlovanje mladih.
Slika 20 - Logotip Evropskega mladinskega foruma. Več o tej nevladni organizaciji: http://www.youthforum.org/index.php
Slika 21 - Logotip EU programa Mladi v akciji. Več o programu: http://www.mva.si/
32
Primer strukturiranega dialoga mladih v Sloveniji: Projekt Dialog mladih.
Mladinski organizaciji Mladinska mreža MaMa in Mladinski svet Slovenije sta v sodelovanju pripravili nacionalni projekt strukturi-ranega dialoga mladih, mladinskih organizacij in mladinskih cen-trov, drugih organizacij civilne družbe ter lokalnih in nacionalne oblasti. Projekt je bil usmerjen k doseganju skupnih ciljev na področjih, opredeljenih v prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine, s poudarkom na zavedanju kompetenc, pridobljenih v procesu participacije mladih, ki prisp-evajo k večji zaposljivosti mladih. Na nacionalni, regijski in lokalni ravni so bili organizirani dogodki, preko katerih so bili med dru-gim oblikovani predlogi konkretnih ukrepov za nacionalno raven na področju mladih.
DIDAKTIČNI DEL
DIDAKTIKA ZA OSNOVNOŠOLSKO RAVEN
Didaktična igra: »Mobilnost in izmenjava s tujino«
• KONTEKST-TEMATIKADIDAKTIČNEIGREEU je tekom razvoja svojih aktivnosti na področju izobraževanja vzpostavila različne programe izmenjave in mobilnosti, ki so namenjeni različnim skupinam. Najbolj poznan in razširjen je program Erasmus, ki je namen-jen spodbujanju in podpori študentskih izmenjav. Za osnovnošolsko in srednješolsko mladino pa je osrednji program Comenius (več informacij je na voljo na: http://www.cmepius.si/vzu/comenius.aspx), ki je namenjen spodbujanju mobilnosti oziroma izmenjavi učencev in dijakov ter osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev oziroma njihovemu doizobraževanju. Osrednji namen programa je omogočiti mladim ljudem in pedagogom, da bolje razumejo razpon in raznolikost evropskih kultur, jezikov in vrednot. Hkrati želi EU s programom omogočiti mladim, da pridobijo osnovne življenjske veščine in kompetence, ki so potrebne za osebni razvoj, aktivno državljanstvo in tudi za njihovo zaposlitev. Program Comenius spodbuja povezovanje in sodelovanje osnovnih in srednjih šol z osnovnimi in srednjimi šolami iz drugih držav članic EU na področju ne le izmenjave učencev, dijakov in pedagogov, temveč tudi pri izmenjavi dobrih praks na področju poučevanja. S tem naj bi se razvila in utrdila evropska dimenzija izobraževanja oziroma naj bi ta postala eden od pomembnih elemen-tov izobraževanja, kar je ključno pri razvoju skupne evropske zavesti in seznanjanju ter sprejemanju drugih evropskih kultur.
• NAMENNamen igre je učencem približati delovanje EU na področju mladinske politike preko konkretnega pro-grama mobilnosti in izmenjave Comenius ter jih seznaniti z možnostmi in priložnostmi, ki jih omogoča EU na področju mobilnosti mladih. Didaktična igra želi spodbuditi zanimanje mladih za druge evropske kulture in razvijati zavest o podobnostih in razlikah med različnimi kulturami v državah članicah.
• POTREBNIPRIPOMOČKIPisalo, papir, dostop do spleta, tabla.
• NAČINDELADiskusija, poizvedovanje – samostojno raziskovanje, skupinsko delo, predstavitev.
• POTEK
1. korak: Učiteljica/učitelj učencem predstavi EU program za spodbujanje izmenjave in sodelovanja Comenius (namen, ključna izhodišča in ciljne skupine programa) in jim zastavi izhodiščno vprašanje o argumentih za oziroma proti udeležbi na izmenjavi za učenke in učence.
2. korak: Učenke in učenci podajajo svoje argumenta za oziroma proti udeležbi. Učitelj/učiteljica izražene argumente zapisuje na tablo v dveh stolpcih:
Kaj so argumenti za? Kaj so argumenti proti?
34
3. korak: Po koncu zbiranja argumentov za ali proti izmenjavi, učiteljica/učitelj sproži diskusijo o podanih mnenjih. Kateri so prevladali (za ali proti), kakšni so ti argumenti (npr. spoznavanje druge kulture, pridobivanje izkušenj)?
4. korak: Po opravljeni izhodiščni fazi, učiteljica/učitelj učenke in učence vpelje v naslednjo fazo, kjer jim najprej predstavi možnosti izmenjave za različne ciljne skupine. Pove jim, da program Comenius omogoča nadaljnja usposabljanja pedagogov v obliki strukturiranega tečaja, neformalnega usposabljanja, udeležbe na evropski konferenci, seminarju ali jezikovnem tečaju. Učiteljica/učitelj učenke in učence vpraša, v katero državo članico bi se sami potencialno odpravili na izmenjavo. Pri tem najprej na kratko predstavi državo in izpostavi svoje argumente za odhod v izbrano državo.
5. korak: Po predstavitvi in argumentaciji za odhod učiteljice/učitelja na usposabljanje v določeno državo, učenkam in učencem poda informacije o možnostih individualnih izmenjav za učence v okviru programa Comenius (http://www.cmepius.si/vzu/comenius/individualna-mobilnost-ucencev.aspx). Nato jim zada nalogo, naj premislijo, v katero državo bi se sami odpravili na izmenjavo.
6. korak: Ko si učenci izberejo državo, jim učiteljica/učitelj zada nalogo, naj s pomočjo samostojnega raziskovanja na spletu oblikujejo svoje argumente za odhod v izbrano državo in pripravijo kratko predstavitev. Pri tem naj v svoji predstavitvi na kratko zajamejo osnovne informacije o izbrani državi, predvsem v smislu njenih kulturnih (od glasbe do filma in znamenitosti) in družbenih (npr. šport, hrana) značilnosti ter poiščejo informacije (npr. časopisni članek) o mladini v izbrani državi in premislijo, ali so državo izbrali na podlagi podobnosti ali različnosti glede na Slovenijo.
7. korak: Po opravljenih predstavitvah in diskusiji o podanih argumentih za odhod v izbrano državo učiteljica/učitelj učenke in učence seznani z naslednjo obliko izmenjav oziroma sodelovanja, ki jo omogoča program Comenius, in sicer 10-dnevno recipročno izmenjavo učenk in učencev med šolami iz partnerskih držav članic EU.
8. korak: Učenke in učence se razdeli v skupine po štiri ter se jim zada nalogo, naj premislijo, v katero državo bi se odpravili skupaj ter svoje argumente predstavijo celotnemu razredu. Pri tem naj si pomagajo s svojim že opravljenim delom v prejšnjih korakih.
9. korak: Po opravljenih predstavitvah učiteljica/učitelj sproži diskusijo med učenkami in učenci o izbranih državah.
10. korak: Učiteljica/učitelj predstavi naslednjo možnost sodelovanja, ki jo ponuja program Comenius, in sicer možnost večstranskega sodelovanja, ki je namenjena povezovanju in sodelovanju vsaj treh šol iz treh državah članic v okviru skupaj izbrane in opredeljene tematike (npr. okoljevarstvo).
11. korak: Že oblikovanim skupinam učenk in učencev nato zada nalogo, naj premislijo, katero tretjo državo bi izbrali za povezovanje in izmenjavo ter kaj naj bi bila skupna tematika tega povezovanja. Vsaka skupina nato na kratko predstavi izbrano tretjo državo in tematiko povezovanja, sodelovanja in izmenjave med šolami. Nato sledi diskusija med učenci in učenkami, ki je osredotočena na izbrano tematiko povezovanja in sodelovanja med šolami.
35
DIDAKTIKA ZA SREDNJEŠOLSKO RAVEN
Didaktična igra: »Spoznavanje možnosti in priložnosti programa Mladi v akciji«
• KONTEKST-TEMATIKADIDAKTIČNEIGREProgram »Mladi v akciji« je poseben program EU na področju mladine, ki finančno podpira projekte neformal-nega učenja in mobilnosti mladih, starih od 15 do 30 let. V okviru programa je mogoče prijaviti projekte, ki povečujejo možnosti in omogočajo priložnosti mladim na področju izobraževanja in zaposlovanja. Poseben poudarek pa je namenjen tudi izboljšanju vključenosti in participaciji mladih ne glede na njihove življenjske okoliščine v družbi. Hkrati program podpira projekte, ki spodbujajo in gradijo solidarnost med mladimi in v širši družbi nasploh. Program ima štiri prednostna področja, in sicer evropsko državljanstvo, partici-pacija mladih, kulturna raznolikost in vključevanje mladih z manj priložnostmi.
• NAMENDidaktična igra je namenjena predvsem spoznavanju s projekti na področju kulturne raznolikosti in vključevanja mladih z manj priložnostmi v okviru programa Mladi v Akciji, ki so jih izvajale slovenske orga-nizacije oziroma so se izvajali tudi v Sloveniji. Projekti na področju evropskega državljanstva in participacije mladih so namreč predmet didaktične igre priročnikov EU državljanstvo in EU in nove oblike demokratične participacije. V okviru spoznavanja s projekti se učenci/dijaki seznanijo z mladinsko politiko EU, reflekti-rajo možnosti povezovanja in prijave projektov, ki so jim odprte za aktivno sodelovanje ne le v sloven-skem prostoru, temveč tudi z mladimi iz drugih držav članic.
• POTREBNIPRIPOMOČKISplet, pisalo, papir - plakat.
• NAČINDELADiskusija, poizvedovanje – samostojno raziskovanje, skupinsko delo, predstavitev.
• POTEK
1. Faza: Uvodoma profesorica/profesor seznani dijakinje in dijake s programom Mladi v akciji in ga na kratko predstavi (komu je namenjen, kaj naj bi dosegel, kaj spodbuja). Dijakinje in dijake napoti na spletno stran Mladi v akciji (http://www.mva.si/mladi-v-akciji/info-o-programu/ ) in jim zada naloga, da v vodniku, dostopnem na spletni strani preberejo podpoglavje o ciljih, prednostnih nalogah in pomembnih značilnostih programa ter podpo-glavje o izvajalcih programa in sodelujočih na programu.
Nato dijakinje in dijaki oblikujejo skupine in vsaka od skupin dobi nalogo, da razišče enega od 4 podanih projektov, ki je bil sofinanciran s strani EU preko programa Mladi v akciji. Profesorica/profesor lahko v tem kontekstu uporabi naslednje projekte (1. EKO ART: http://www.ekoart-project.org/ ; 2. Meeting of Minds – Stereotypes!: http://meetingofminds-stereotypes.blogspot.com/p/o-projektu-about-project.html ; 3. PRO-fusion: fusion of cultures and experiences = profusionof ideas and opportunities: http://www.profusion.mc-brezice.si/; 4. Now we go!: http://zavod-manipura.org/), katerih osrednja značilnost je mednarodno sode-lovanje, aktivnosti poudarjanja in razvijanja tolerance do raznolikih kulturnih značilnosti. Lahko pa naredi svoj izbor projektov, ki jih je mogoče najti na spletni strani Mladi v akciji.
36
V okviru svoje raziskave naj skupine raziščejo cilj(e) projekta, njegove ključne aktivnosti, ciljno skupino pro-jekta, organizacijo prijaviteljico in, v kolikor gre za partnerski projekt z organizacijami iz drugih držav članic EU, tudi organizacije partnerice. Nadalje naj raziščejo, v katero od akcij spada projekt, pri čemer naj si pomagajo z vodnikom po programu.
Svoje ugotovitve nato predstavijo celotnemu razredu in podajo svoje mnenje o projektu. Pri tem se osredotočijo na dobre strani projekta in potencialne pomanjkljivosti ter posledično možne izboljšave.
2. Faza: V naslednji fazi didaktične igre profesorica/profesor že oblikovanim skupinam zada naloga, naj sami pobrs-kajo za sprejetimi projekti na spletni strani in izberejo projekt, ki se jim zdi dobro izhodišče za oblikovanje lastnih projektnih idej, v duhu slogana programa Mladi v akciji – spremljam, razmišljam, prijavim, izvedem, spremenim in gradim skupno Evropo.
Nato projekt preoblikujejo s svojimi idejami in končno izhodiščno idejo (okvirne aktivnosti, cilj) predstavijo v razredu. Pri tem naj premislijo, preko katerih društev bi lahko prijavili projekt oziroma katera društva, v katerih so že člani, bi lahko bila prijavitelj. Lahko pa tudi predstavijo argumente za prijavo kot neformalna skupina mladih. Če so nekateri mladi že sodelovali v projektu, financiranem s strani programa Mladi v akciji ali so v njem sodelovali, lahko v tem kontekstu predstavijo tudi ta projekt(e). Odprta pa naj bo tudi možnost, da skupine dijakinj in dijakov oblikujejo popolnoma inovativno projektno idejo in aktivnosti ter jih predstavijo v razredu, če si to želijo.
37
VIRI IN LITERATURAZnanstvena in strokovna literatura:1. Bomberg, Elizabeth , John Peterson in Richard Corbett, ur. 2012. The European Union: how does it work? New York: Oxford University Press.2. Hix, Simon in Bjørn Kåre Høyland. 2011. The political system of the European Union. Basingstoke: Palgrave Macmillan.3. Liebau, Eckart, and Lynne Chisholm. 1993. Youth, social change and education: issues and problems. Journal of Education Policy 8 (1):3-8.4. Makarovič, Jan. 1983. Mladi iz preteklosti v prihodnost: pogled na zgodovino človestva z vidika odnosov med generacijami. Ljubljana: Univerzum.5. Nastran Ule, Mirjana. 1996. Mladina v devetdesetih: analiza stanja v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.6. Pagden, Anthony. The idea of Europe from antiquity to the European Union. Cambridge University Press 2002. Available from http://site.ebrary.com/id/10069956.7. Urad za mladino. 2010. Mladina 2010. Družbeni profil mladih v Sloveniji. Dostopno na: http://www.ursm.gov.si/8. Walters, William in Jens Henrik Haahr. 2005. Governing Europe : discourse, governmentality and European integration. New York: Routledge.9. Wyn, Johanna, and R. D. White. 1997. Rethinking youth. St Leonards, NSW: Allen & Unwin.
Dokumenti EU:10. ET2020. 2009. Dostopno na: http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/policy-framework_en.htm11. Evropska komisija. 2008. The new concept of the European structured dialogue with young people. Dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/focus/structured-dialogue_en.htm12. Evropska komisija. 2009. EU Youth Report. Brussels: European Commission. 13. Lizbonska pogodba. 2007. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:C:2007:306:SOM:SL:HTML14. Mastrichtska pogodba. 1992. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/sl/treaties/dat/11992M/htm/11992M.html 15. Strategija: Nova spodbuda za evropsko mladino. 2002. Dostopno na: http://www.mva.si/mladinska-politika/bela-knjiga-evropske-komisije/
Priročniki: 16. Beočanin, Tadej, Helena Harej, Vesna Koren, Andrej Lozar in Ana Tomšič. 2010. Mladi in občina, sodelovanje generacij. Ljubljana, Mladinski svet. Dostopno na: http://www.mladi-in-obcina.si/images/stories/fajli/mladiinobcina.pdf17. Sveriges Riksdaag. 2009. The EU in 10 minutes. Dostopno na: http://www.eu-upplysningen.se/Global/EUupplysningen/PDF/The_EU_in_10_minutes.pdf 18. Svet Evrope in Evropska komisija. 2003. T-kit 7 : “Under Construction Citizenship, Youth and Europe”. Dostopno na: http://youth-partnership-eu.coe.int/youth-partnership/publications/T-kits/7/Tkit_7_ EN
Spletne strani:19. Splošne informacije o Evropski uniji. Dostopno na: http://europa.eu/about-eu/index_sl.htm 20. Portal »Tvoja Evropa«. Dostopno na: http://europa.eu/youreurope/citizens/index_sl.htm21. Svetovna banka - Who are youth? Dostopno na: http://go.worldbank.org/2ESS9SO27022. Spletna stran EURES. Dostopno na: http://ec.europa.eu/eures/23. Državljanstvo EU. Dostopno na: http://ec.europa.eu/justice/citizen/index_sl.htm24. Svet Evrope. Dostopno na: http://www.coe.int/ 25. Mladi v akciji. Dostopno na: http://ec.europa.eu/youthonthemove/index_en.htm26. EU mladinska politika. Dostopno na: http://www.mva.si/mladinska-politika/27. Spletna stran European Youth Forum. Dostopno na: http://www.youthforum.org/28. Spletna stran EU o zadnjih podatki o nezaposlenosti mladih. Dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/news/latest-youth-unemployment-figures_en.htm
Priročnik je izšel v okviru projekta Aktivna mladina (so)ustvarja prihodnost: Poučevanje evropskega demokratičnega državljanstva. Izvedba projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Aktivna mladina (So) ))Ustvarja priHodnost..
