Erozijski ciklus

8/16/2019 Erozijski ciklus

http://slidepdf.com/reader/full/erozijski-ciklus 1/26

1

DAVISOVA TEORIJA O CIKLIČNEMRAZVOJU RELIEFA



2

DAVISOVA TEORIJA O CIKLIČNEM RAZVOJU RELIEFA

(avtor: ameriški geomorfolog William Morris Davis)

• Davis je s svojo teorijo poskušal sintetizirati dotlej zbranogeomorfološko védenje tako, da bi vsaka pokrajina predstavljaladoločeno stopnjo v cikličnem razvoju površja kot rezultatantagonizma (nasprotnega delovanja) med endogenimi (dviganjepovršja) in eksogenimi procesi (zniževanje površja).

• Davisova teorija o cikličnem razvoju reliefa je bila sijajnakompilacija dotedanjih geomorfoloških spoznanj in novih odkritijraziskovalcev Divjega zahoda (Gilbert, Powell idr.).

• Davis je teorijo prvič uporabil 1889 (The rivers and valleys ofPennsylvania), kot temeljna teorija objavljena 1899 v Geographical

Journalu (članek The geographical cycle).

• O Davisu več člankov ob 100-letnici te teorije v Geografskemzborniku 41 (2001 – sedanja Acta geographica Slovenica)

http://giam.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/91







3

• Po Davisu naj bi potekal razvoj v večstopnjah ali stadijih:

• 1. ZAČETEK CIKLUSA (A): Hiter

tektonski dvig morskega dna ali

peneplaina (skoraj popolne uravnavekot končnega produkta predhodnegaerozijskega ciklusa). Reke se začnejo vspodnjem delu vrezovati in to se

prenaša po toku navzgor. V ravnino sevrežejo ozke soteske in kanjoni, med

njimi ostanejo še nedotaknjeni delinekdanje uravnave (B) (pri nas po

Rakovcu in Meliku ostanki

pliocenskega površja).

•2. MLAD STADIJ (C): Močnorazčlenjeno površje z maksimalnimivišinskimi razlikami, vse gostejšamreža pritokov in novih dolin, kipovršje v celoti razčlenijo vslemenasto-dolinasti relief.



4

• 3. ZREL STADIJ (D): Vse večvodotokov doseže uravnoteženipodolžni profil, brez brzic in slapov,dolinska pobočja so se že močno

znižala, prav tako razvodna slemenapostajajo vse nižja. Ob koncu stadijavsa pobočja prekriva debelapreperelina, ki zabriše večinolitoloških razlik. Reke tečejo poširokih naplavnih ravnicah.

• 4. STAR STADIJ (E): Dolinska dna so

vse širša, po njih meandrirajo reke.Med dolinami so ostali samo nizki

razvodni hrbti z zelo položnimi

pobočji. Sčasoma vse to z nadaljnjimzniževanjem preide v skoraj popolnouravnavo – PENEPLAIN.

• 5. Z novim tektonskim dvigom se

lahko ciklus začne znova.



5

• Davisova teorija je bila v ZDA in v večjem delu sveta skoraj splošnosprejeta za več desetletij, saj je bil Davis (predvsem zaradi nje) zelougledna osebnost prve polovice 20. stoletja (profesor na Harvardovi

univerzi, predsednik Ameriškega geološkega društva in Združenjaameriških geografov).

• Njen pomen je začel v svetu hitro bledeti po 2. svetovni vojni, ko se je

geomorfologija preusmerila v proučevanje recentnih geomorfnihprocesov in druga kvantitativna preučevanja.

• V njegovem času je bila teorija tako vseobsegajoča in perfektna, da jeostalo zelo malo prostora za drugačne interpretacije razvoja reliefa. Kasneje so se z razvojem stroke in hitrim kopičenjem geomorfološkegaznanja z vseh delov sveta pojavila nova spoznanja, ki so Davisovo

teorijo ovrgla.



6

Kot najpomembnejši alternativi Davisove teorije nastopata:

1. klimatska geomorfologija (Julius Büdel, 1977): Zaradi velikih klimatskih nihanj imamo na površju več "reliefnih generacij", v katerih so ohranjene

geomorfne značilnosti prejšnjih klimatskih obdobij.

2. sistemska teorija (v geomorfologiji

jo uveljavil Arthur Strahler, 1950):Površje je odprt sistem, v katerem se

poskuša vzpostaviti dinamično

ravnovesje, tako da vsaki spremembi

zunanjih okoliščin sledi niz prilagoditev

celotnega sistema in ponovnavzpostavitev ravnovesja v skladu z novo

nastalimi okoliščinami.



7

PA VENDAR SE POVRŠJE NEPRESTANO SPREMINJA!

• Bistvo ugovora Davisovi

teoriji je, da površje ne deluje

kot enoten sistem, temveč kotmnožica medsebojno bolj alimanj tesno povezanih

podsistemov.

•

Davisova teorija o cikličnemrazvoju reliefa v obliki, kot jo

je postavil Davis in kot so jo

interpretirali nasledniki,

DANES NE VELJA VEČ!

• Dejstvo pa je, da v naravipoteka razvoj površja vdoločeni smeri, ki jo označujeznačilno zaporedjeprevladujočih geomorfnihprocesov in oblik:



8

•

1. Na začetku (ko npr. kopnopogleda izpod morja) je rečnamreža neorganizirana, marsikjeso območja brez odtoka zmočvirji in jezeri (primer:

Nullarbor Plain v J. Avstraliji, ki

je dno miocenskega morja)



9

• 2. Sčasoma se vodni tokovi

zarežejo globlje v začetnouravnavo, hitro si izravnavajo

svoj tok, prevladuje globinska

erozija; nastanejo strme V-doline

in kanjoni, bočna erozija je zelošibka. Geomorfni procesi so v

veliki meri odvisni od kamninskezgradbe, zato so izrazite razlike

med površjem v različnihkamninah: na rekah slapovi in

brzice, na pobočjih stopnje,stene in izraziti pregibi.



10

• 3. V toku časa se rekeprilagodijo količinam vode inplavja v njih, podolžni strmecpostaja vse bolj uravnotežen,

"nepravilnosti" v rečnih strugahin na pobočjih izginjajo.

• Ko reka doseže enakomernostanje, postane globinska

erozija šibka, poveča se bočnaerozija in dolinska dna se z

meandriranjem počasi širijo.• Reke se v povirnih delih

retrogradno zajedajo v dotlej

širša razvodja in sčasoma secelotno površje izven dolinskihdnov spremeni v različno

nagnjena pobočja.• Pobočni procesi so intenzivni,

vendar v ravnovesju z rečnimtransportom: kolikor gradiva

prinesejo v dolino, toliko ga

reke sproti odnesejo naprej.



11

• 4. Z dolgotrajnim delovanjem pobočnih procesov se delež pobočij vporečju začenja zmanjševati, bodisi zaradi zniževanja pobočij (po Davisu)ali nadomeščanja s položnejšimi pobočji (po Pencku) ali zaradi njihovegavzporednega odmikanja (po Kingu).

• Zmanjšuje se tudi dotok gradiva v reke (v večini primerov tudi velikostdelcev), zato lahko reke vse gradivo prenašajo z manjšo hitrostjo, torejob manjšem strmcu.



12

• 5. Po dolgotrajnem delovanju

geomorfnih procesov

postanejo dolinska dna zelo

široka (rečni meandri le redkodosežejo pobočja), tudi delež

višjega sveta na razvodjih se je zelo zmanjšal, pobočja so vceloti prekrita z debelo plastjo

prepereline, pobočni influvialni procesi delujejo sicer

povsod, vendar so zelo šibki.



13

Copyright © Alan Arbogast 2002



14

• Če se to nadaljuje skozi milijonletja, nastane bolj ali manj uravnano

površje s širokimi dolinami in komaj prepoznavnimi razvodji, nad vsemtem se le tu in tam dvigajo osamljene, zaobljene vzpetine (npr. površje vnotranjosti Avstralije, Afrike ali Južne Amerike). Primer: Ashburton River,Z. Avstralija)



Mount Conner , S. teritorij (Avstralija)



16

Kata Tjuta, Avstral.



17



18

Badlands Nat. Park (J. Dakota)



19



20



21



22



23

Monument Valley, Utah



24

Hunsr ück, Nemčija



25

Mt. Monadnock (965 m), New Hampshire (ZDA)



26

Alpe (vršni nivo)

Documents

Erozijski ciklus