KOGNITIVNA PSIHOLOGIJAB I O P S I H O L O G I J A , 2 . L E T N I K

2 0 1 1 / 2 0 1 2

FILOZOFIJA IN EPISTEMOLOGIJA

KOGNITIVNE PSIHOLOGIJEB I O P S I H O L O G I J A , 2 . L E T N I K

2 0 1 1 / 2 0 1 2

UMEŠČENOST

Socialna PSY

Evolucijska PSY

Razvojna PSYKognitivna PSY

Psihologija osebnostiKlinična PSY

Psihologija izobraževanjaPsihologija oglaševanja

Biopsihologija

Pozitivna PSY

O ČEM BO GOVORA?

Zaznavanje

Učenje

Pomnenje & spomin

Mišljenje

Jezik

Reševanje problemov

In še…(CSR)

KAKŠNA SO VPRAŠANJA?

Primer 1:Koga bo ubil lovec?

Kaj: Načelo konstantne velikostiPodročje: Zaznava

KAKŠNA SO VPRAŠANJA?

Primer 2:Kdo bo zmagal partijo šaha?

Kaj: Razvoj umetne inteligencaPodročje: Človeška in umetna inteligenca

KAKŠNA SO VPRAŠANJA?

Primer 3:Neutemeljen strah pred letalskimi nesrečami

Kaj: Hevristika razpoložljivosti informacijPodročje: Uporaba pridobljenih informacij

Možnost letalske nesreče v primerjavi z avtomobilsko nesrečo (2010):1: 750.000

KAKŠNA SO VPRAŠANJA?

Primer 3:Razlaga Rašomonovegaučinka

Kaj: Konstruktivni spominPodročje: Spomin in pomnenje Rashomon

Akira Kurosava1950

KAKŠNA SO VPRAŠANJA?

Primer 4:Araknofobija v 21. stoletju

Kaj: Evolucijsko pogojeni biološki avtomatizmiPodročje: Biopsihološko raziskovanje

Statistika (razviti svet):55 % žensk18% moških

KAKŠNA SO VPRAŠANJA?

Primer 5:Divji otrok Kaspar Hauser

Kaj: Prirojenost in priučenost jezikaPodročje: Razvoj in uporaba jezika

Primer 6:Nevroteologija

KAKŠNA SO VPRAŠANJA?

Kaj: Nevrološki korelati religijskega doživljanjaPodročje: Kognitivne študije religije

HEGEL: DIALEKTIČNI RAZVOJ IDEJ

Georg W.F. Hegel1770 - 1831

HEBB: KO-EVOLUCIJA BIOLOGIJE IN KULTURE

Donald O. Hebb1904 - 1985

SINTEZA: INTELIGENCA

Biologija

Ku

ltura

Človeška inteligenca

Človeška inteligenca = biologija x kultura

ZAČETKI KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE

Pascal Boyer: Hipertrofična socialna

inteligenca

DVA PRISTOPA K RAZISKOVANJU

KAJ?

Iskanje splošnih zakonitosti sveta

KAKO?

Introspekcija

Filozofija KAJ?

Razumevanje življenjsko pomembnih procesov živih bitij

KAKO?

Empirično opazovanje

Fiziologija

MislecAvguste Rodin1902

B.F. Skinner1904 - 1990

DVA KLJUČNA FILOZOFA

Platon 424 – 348 pr.n.š Aristotel 384 – 322 pr.n.šONTOLOGIJA

1. Dualistično pojmovanje sveta2. Teorija form3. Realnost kot reprezentacija stvarnih idej

ONTOLOGIJA

1. Realnost kot manifestacija resnice2. Človeška čutila zaznavajo resnico3. Pridobivanje empiričnih podatkov

EPISTEMOLOGIJA

1. Opazovanje reprezentacij je korak od resnice2. Potreben je racionalistični pristop3. Pot do resnice je logična analiza

1. Opazovanje stvarnosti je pot do resnice2. Potreben je empirični pristop3. Pot do pridobivanje podatkov, izkušnje in opazovanje stvarnosti

STOLETJA KASNEJE…

Rene Descartes 1596 - 1650 John Locke 1632 - 1704

Francoski racionalizem Angleški empiricizem

1. Sledi Platonu2. Introspekcija kot superiorna oblika raziskovanja duševnosti3. Pomemben za filozofijo uma –predhodnico psihologije 4. Vpeljal pojem Kartezijanski dualizem.

1. Sledi Aristotelu 2. Opazovanje kot superiorna oblika raziskovanja duševnosti3.Najpomembnejeje razumeti proces učenja3. Vpeljal pojem Tabula rasa (prazen list).

DESCARTES: RAZUMEVANJE KOGNICIJE

Descartesov model zaznavanja sveta

Epifiza – možganska žleza, kjer prihaja do interakcije telesa in duha

Epifiza

KJE SO SINTEZE?

Neposrečen poizkus sinteze družboslovja in naravoslovja: SOCIOBIOLOGIJA

E.O. Wilson (1929 - )Delo: Sociobiologija – nova sintezaLeto: 1975

NATURAL BORN DUALIST?

Paul Bloom, razvojni psiholog

(1963 - )

“Človeška duševnost je biološko naravnana tako, da svet zaznava dualistično”

Video : Natural borndualist

ZAČETEK ZNANSTVENE PSIHOLOGIJE

Oče eksperimentalne psihologije:Wilhelm Maximilian Wundt (1832 – 1920)

Prvi psihološki laboratorij:Univerza v Leipzigu 1879

Prva psihološka šola:Strukturalizem

Učinek:Psihologija kot znanstvena disciplina se osamosvoji filozofijein biologije kot avtonomen znanstveni prostor razmišljanja.

STRUKTURALIZEM

Wilhelm Wundt (1832 – 1920)

KAJ?Osredotočenost na vsebino. Razumevanje konfiguracije elementov uma – strukture uma.

KAKO?Analiza čutnih izkušenj s pomočjo introspekcije. Introspekcija po Wundtu je analiza informacij, ki jih imamo v zavesti ob določenem dražljaju iz okolja.

Barva

Geometrija

Razmerje elementov

Število listov

Dolžina stebla

Video:Žižek o tulipanih

ALTERNATIVA: FUNKCIONALIZEM

KAJ?Osredotočenost na procese.Funkcionalista zanima kako deluje um in zakaj deluje tako kot deluje.

KAKO?Zanimanje za dražljaje iz okolja (stimulusi) in reakcijo na dražljaje (odziv). Ni hegemonske metode raziskovanja. Cilj (razlaga procesa) opravičuje kakršnokoli metodo raziskovanja.

William James(1842 – 1910)OD KJE?

Charles Darvin – naravna selekcija

PRAGMATIZEMUporabnost Kognitivno-psiholoških raziskav v vsakdanjem življenju.

PRIMER:John Dewey (1890 – 1970)Psihologija izobraževanja.

INTEGRACIJA: ASOCIACIONIZEM

Hermann Ebbinghaus(1850 – 1909)

KAJ?Raziskovanje odnosov med duševnimi pojavi (kontrastna razmerja, podobnosti, sinhroniciteta itd.)

KAKO?Sistematična eksperimentalna introspekcija – beleženje in analiza napak pri pomnenju vsebine

KLJUČNO ODKRITJEKrivulja pozabljanja –večkrat ponavljaš, manj pozabiš.

Edward Lee ThorndikeUgodje kot utrjevalec fiksnih asociacij.

Svoje odkritje je imenoval zakon učinka (1905):

Določenemu dražljaju bo sledil določen odziv, če bo organizem (posameznik) zaradi tega dejanja nagrajen!

KRIVULJA POZABLJANJA 1Pozabljanje brez ponovitev

KRIVULJA POZABLJANJA 2

1 2 3 4 5 6

Pozabljanje s ponovitvami

EBBINGHAUS ILLUSION

Edward THORNDIKE: ZAKON UČINKA (1905)

DEFINICIJA“X dražljaju bo sledil Y odziv, če bo organizem (posameznik) zaradi tega dejanja občutil ugodje”

TRIJE KORAKI OD ASOCIACIONIZMA DO BEHAVIORIZMA

Edvard ThorndikeRazširitev raziskovanja na živali. Prvi psiholog, ki je izvedel sistematično psihološko raziskavo na živalih (dizertacija: živalska inteligenca).

Klasično pogojevanje Ivan Pavlov tlakuje pot behaviorizmu s svojim raziskovanjem klasičnega pogojevanja. Slavni Pes/zvonec eksperiment iz leta 1927.

Prostovoljno - prisilnoPremik od prostovoljnega učenja (puzzle box) k neprostovoljnemu učenju (dog – bellexperiment).

IVAN PAVLOV: KLASIČNO POGOJEVANJE

Ivan Pavlov1849 - 1936

PES/ZVONEC EKSPERIMENTPavlov leta 1927 izvede slavni eksperiment o fiziologiji prebave pri psih. Pavlov opazi slinjenje psa tudi ob odsotnosti mesa in ob prisotnosti tehnika, ki mu prinaša hrano.

KLASIČNO POGOJEVANJEMed izvirnim dražljajem (meso) in dražljajem, ki je povezan z izvirnim dražljajem (zvonec) se vzpostavi razmerje, ki v organizmu izzove enake odzive kot izvirni dražljaj.

4 FAZNI PROCES KLASIČNEGA POGOJEVANJA

KLASIČNO POGOJEVANJE V LETU 2011

1 PRODUKT + GLASBA (ČUSTVENA)

Združevanje čustvene glasbe in produkta prodaje. Primer SIOL PLANET – SVET NA KLIK, SVET NA DOTIK:

Video: reklama za SIOL

KLASIČNO POGOJEVANJE V LETU 2011

2 NAKUPOVANJE + BOŽIČNO VZDUŠJE

Predvajanje božičnih pesmi v nakupovalnih središčih decembra:

Video: reklama za Coca Colo

KLASIČNO POGOJEVANJE V LETU 2011

3 POLITIKI + PATRIOTIZEM

Združevanje splošne pripadnosti naroda svoji domovini in konkretnega političnega obraza

KLASIČNO POGOJEVANJE V LETU 2011

4 ZAKUP OGLASNEGA PROSTORA MED NAPETO TEKMO

Usklajevanje ugodnega razpoloženja gledalcev z oglasnim prostorom (ciljno oglaševanje).

KLASIČNO POGOJEVANJE V LETU 2011

5 SLABOST PO TRETMAJU KEMOTERAPIJE

Združevanje občutka slabosti po kemoterapiji in vizualna zaznava stavbe, v kateri se kemoterapija opravlja.

BEHAVIORIZEM

B.F. Skinner1904 - 1990

J.B. Watson1878 - 1958

Dražljaj Vedenje

psihologija psihologijafilozofija

UM

“Duševnost je znanstveno nedosegljiva, zato se

osredotočimo na dražljaje iz okolja (input) in vedenje

(output)”

5 UDARCEV BEHAVIORIZMU

1932 Edvard ToldmanKritika behaviorizma zaradi preziranja intrinzične motivacije.

1948 Karl Spencer LashleyKritika behaviorizma zaradi preziranja upoštevanja pomena organiziranja informacij v duševnosti.

1949 Donald HebbKritika behaviorizma zaradi preziranja sinaptičnih povezav v možganih.

1959 Noam ChomskyKritika behaviorizma zaradi preziranja biološke osnove kompleksnosti jezika.

1977 Albert BanduraKritika behaviorizma zaradi preziranja socialnega učenja z imitacijo.

GEŠTALT PSIHOLOGIJA

NAČELNA KRITIKA BEHAVIORIZMA“Celota je več kot vsota posameznih delov”

NAČELNA KRITIKA BEHAVIORIZMA: GESTALT PSIHOLOGIJA

“Celota je več kot samo vsota posameznih delov”

ČRNA SKRINJA = PANDORINA SKRINJICA

Lashley

Hebb

Chomsky

DRUGA STRAN KOVANCA: RAZVOJ TEHNOLOGIJ

1 TURINGOV TEST

“Kmalu ne bomo več sposobni ločiti računalniškega programa od človeške inteligence” (Turing, 1950).

2 UMETNA INTELIGENCA

V besedišče kognitivne psihologije se umesti nov pojem – umetna inteligenca (1956).

SINTEZA TEORIJE IN TEHNOLOGIJE

APLIKATIVNA KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA

Sodelovanje z vojaškim letalstvom (Broadbent in izboljšave letala AT6)

Oglaševanje (Watson kot kreativni direktor)

Objavljanje preglednih del s področjakognitivne psihologije (Neisser, 1967)

MODULARNOST UMA (FODOR)

Osredotočenost na strukturo duševnostiJerry Fodor popularizira koncept modularnega uma – človeška duševnost deluje s pomočjo specializiranih a povezanih duševnih modulov (1973).

Vzporednice s frenologijoFranz Gall |19. stoletje

KONKURENČNOST: KOGNITIVNE ZNANOSTI

KDAJ?Za “rojstno leto” kognitivne znanosti večina priznava leto 1956, ko sta na področju psihologije izšli deli Study of Thinking (J. Bruner, J. Goodnow in G. Austin) ter The magical number seven (G. Miller).

NAMEN?Interdisciplinarno povezovanje v želji postati nova, trans-disciplinarna znanost o človeškem delovanju.

KJE V SLOVENIJI? Interdisciplinarni drugostopenjski študij kognitivnih znanosti v Ljubljani.

SINTEZA 21.STOLETJA: KDO, KJE, KDAJ?

RAZISKOVALNE METODE KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE

NAMEN RAZISKOVANJA

Pridobivanje podatkov

Analiza podatkov

Razvoj teorije

Oblikovanje hipotez

Testiranje hipotez

Aplikacija rezultatov

Raziskovalni cikel kognitivne psihologije

KLASIFIKACIJA RAZISKOVALNIH METOD (STERNBERG, 2009)

Laboratorijski eksperiment

Biopsihološkoraziskovanje

Fenomenološko raziskovanje

(introspekcija, vprašalniki itd.)

Študije primeraOpazovanje z/brez

udeležbo/e

Računalniške simulacije in umetna

inteligenca

Pregledna primerjalna tabela metod v Sternberg 2009 (str. 16 – 17)

LABORATORIJSKI EKSPERIMENT

1 NEODVISNA SPREMENLJIVKASpremenljivka, s katero raziskovalec manipulira (čas učenja, starost, stopnja motivacije itd.)

2 ODVISNA SPREMENLJIVKASpremenljivka, ki se spreminja zaradi manipulacije neodvisne spremenljivke (ocena na izpitu, čas, v katerem najdemo rešitev, zaznavna odzivnost itd.)

3 ZAVAJAJOČA SPREMENLJIVKASpremenljivka, ki je v določenem eksperimentalnem načrtu primarno irelevantna, izraža pa “moč” neodvisne spremenljivke na odvisno spremenljivko.

4 KORELACIJSKI KOEFICIENTNi vzročno – posledična relacija. Je koeficient, ki izraža skupno pojavljanje dveh pojavov, ne pa nujno (lahko pa) vzročno posledično povezavo (-1 do +1).

Thorndike in puzzle box

BIOPSIHOLOŠKO RAZISKOVANJE

Več: Kognitivna nevroznanost

Primerno za preverjanje hipotez

“MEHKEJŠE” METODE RAZISKOVANJA

Več: Socialno doživljanje

Primerno za oblikovanje hipotez

SKLEP: UNIVERZALNE BIPOLARNOSTI KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE

1 NARAVA VS. KULTURASinteza: Raziskovanje ko-evolucije prirojenih in priučenih dejavnikov.

2 RACIONALIZEM VS. EMPIRICIZEMSinteza: Dialektični proces usklajevanja pridobljenih podatkov in posodabljanje teorije.

3 STRUKTURA VS. PROCESISinteza: Celostno raziskovanje duševnih procesov, ki sodelujejo pri dekodiranju vsebine.

4 UNIVERZALNOST VS. POSEBNOSTSinteza: Tipiziranje univerzalnih in (kulturno) specifičnih kognitivnih lastnosti.

5 MODALNOSTI VELJAVNOSTISinteza: Inter-metodološko raziskovanje po vzgledu kognitivnih znanosti.

6 APLIKATIVNO VS. BAZIČNO

RAZISKOVANJESinteza: Sprememba perspektive v katerem sta bazično in aplikativno raziskovanje dve razsežnosti enakega procesa.

7 BIOLOŠKO VS. VEDENJSKO

RAZISKOVANJESinteza: Znanstveno opazovanje vsebuje več ravni, ravni so med sabo usklajene po načelu emergence (vzniknost).

Copyright MANUEL KURAN 2011