Embalaža okolje logistika št. 32

Specializiranarevijaza

embalaò

inokolje/Professionalspecialistmagazineforpackagingandenvironment

32 � Kozmetična in farmacevtska embalaža

� Nevarni odpadki

� Okolje kot poslovna priložnost

� Cosmetic and Pharmaceutical Packaging

� Hazardous Waste

� The Environment as a Business Opportunity

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

embalaza februar nova-1:Layout 1 3/7/07 2:01 PM Page 1

prom

ocija


UvodnikEO-32-februar-February-07 3

The Increasing Focuson the Environment

Okolje {e bolj v sredi{~uUvodnik Editorial

@e zunanja podoba odkriva, da bo revija Em-balaà in okolje poslej druga~na. Bolj okoljska.Ve~ tem, ve~ informacij, upamo, izzivov in do-brih praks. Zakaj? Odgovorno ravnanje z okol-jem namre~ bistveno vpliva na razvoj indelovanje embala`ne panoge, ki je tako alidruga~e povezana z velikim delom gospo-darstva. Okolje namre~ postaja osrednja temarazvoja in kakovosti ìvljenja. Tudi v Sloveniji.Zato smo smiselno nadgradili dosedanji konceptrevije. Povezali bomo vsa podro~ja odgovor-nega ravnanja z okoljem, s primerom Gorenjapa èlimo tudi povedati, kak{ne poslovne pri-lo`nosti dajejo okoljski izzivi. In {e nekaj! Re-vijo internacionaliziramo. Za~enjamo s povzetkiv angle{~ini. [irimo trg in odpiramo nove tr`neprilo`nosti. Lahko jih skupaj izkoristimo!

Joè Volfand,glavni urednik

Even the appearance of the magazine itself in-dicates that the Packaging and the Environmentwill be quite different from now on. It will bemore environment-oriented and we hope that itwill provide more information as well as chal-lenges and good practices. Why? Responsiblemanagement of the environment crucially af-fects the development and operation of thepackaging branch of industry, which is linked inone way or another to the greater portion of theeconomy. The environment is therefore becom-ing the central factor in development and thequality of life – in Slovenia as well as elsewhere.We have therefore upgraded the original con-cept of the magazine. We will unite all the areasdealing with the responsible management of theenvironment and, using the example of theGorenje company, we wish to present the busi-ness opportunities provided by these environ-mental challenges. And another thing! We areinternationalising the magazine. We will startrealising this objective with summaries in theEnglish language. We are expanding the mar-ket and opening up new market opportunities.We can take advantage of these together!

Joè Volfand,Editor-in-Chief


Kazalo EO-32-februar-February-074

Impresum Embalaà & Okolje, strokovna specializirana revija za embalaò in okolje / Professional specialist magazine for packaging and environment - izdala in zaloìla/published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: Joè Volfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa ânji – prelom in grafi~napriprava / Layout and graphic design: Gregor@Forma Hutter – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trènje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidri~eva ulica 25,3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-mail: [email protected])Uredni{ki odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Sor{ak(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasi~ (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. AndrejPlestenjak (Biotehni{ka fakulteta), Andrej Sotel{ek (Slopak d.o.o.), Sa{a Stropnik (Koding d.o.o.), Emil [ehi~ (Zeos).Celje, februar / February 2007

Partnerja pri izdajanju revije Embalaà - Okolje sta Ministrstvo za okolje in prostor in Dinos d.d..

32

6

10

12

18

19

23

26

30

32

35

38

43

Embalaà - Okolje / Strokovna specializirana revija za embalaò in okolje, {t. VII/32, februar 2007Packaging - Environment / Professional specialist magazine for packaging and environment , Issue VII/32, February 2007

Vsebina / Contens

Farmacevtska industrija stavi na za{~ito izdelkaThe Pharmaceutical Industry Sees Product Protection as a Priority

Obvezno ozna~evanje zdravil in kozmetikeThe Marking of Medicines and Cosmetics

Dizajn kozmeti~ne in farmacevtske embalažeDesign of Cosmetic and Pharmaceutical Packaging

Slovenski razstavljavec na sejmu Pharmapack 2007

Logistika v Evropi

Vilko Pe{ec: Specializacija za nevarne odpadke se obrestuje

Odpadna fitofarmacevtska sredstva – nova uredba {e vedno le papirWaste Plant Protection Products – New Decree Still Only on Paper

ARSO – letno poro~ilo o embalažiARSO – Annual Report on Packaging

Carini ne bo u{el noben zavezanecNo Liable Person Shall Escape Custom Duties

ZEOS – usklajevanja glede dovoljenj {e trajajoZEOS Embarks on its Operative Plan

Gorenje bo globalni servis pri ravnanju z odpadkiGorenje as a Global Service in Waste Management

Analiza trga: Madžarska

V prihodnji {tevilki:Najve~je nalo`be v okolje v SlovenijiKam gre lesena embalaà?Oprema v sodobni logistikiKako bo Slovenija izpolnila energetske zahteve (alternativni viri, biogoriva, idr.) EU?


NovostiEO-32-februar-February-07 5

q Slovo od filter vre~ke za ~aj?Imate radi ~aj, vendar sovraìte neprakti~nonamakanje vre~ke, ki je po uporabi nimatekam odloìti? Tstix® je ime novosti, kipoenostavi pripravo ~aja. Gre za embalaò, kihkrati vsebuje lastnosti filter vre~ke in `li~keza me{anje. Tstix® je podolgovata, elegantnatuba z mikroporami. Uporaba je preprosta:drìte jo kot ~ajno `li~ko in z njo me{atenapitek, medtem pa se v vro~o vodo skozimikropore izlo~a aroma ~aja, s katerim jeembalaà napolnjena. Uporabna je tudi zainstant kavne napitke.Podjetje Tstix je svoj patent razvijalo kar 6 let.êprav so specializirani za tehnologijo mikro-perforacije, pravijo, da je bil projekt resni~nozahteven, saj je v vsaki Tstix® embalaì kar1200 luknjic s premerom 0,5 mm. Sodelovanjeponujajo proizvajalcem ~aja in instant kave, kijim dobavijo tako stroje za izdelavo Tstix®embalaè (standardni stroj proizvede okoli 480kosov na minuto) kot tudi material zanjo. Vpodjetju pravijo, da je zanimanje velikihsvetovnih proizvajalcev za novo embalaòizjemno.

Z Razgradljive zra~ne blazinicePodjetje Lightning Packaging je dobiloekskluzivne pravice za distribucijo okoljuprijaznih zra~nih blazinic, ki se lahkouporabljajo za za{~ito lomljivega tovora ali kotpoceni polnilo.Zra~ne blazinice predstavljajo inovativno,okolju prijazno alternativo za{~itne embalaèin omogo~ajo veliko zmanj{anje odpadkov,transportnih stro{kov in tudi skladi{~negaprostora, saj se jih z zrakom napolni {eleneposredno pred uporabo.Folija je izdelana iz okolju prijaznih,obnovljivih {krobnih materialov. Ko blaziniceopravijo svojo nalogo in so odvrène, se v 60dneh ne{kodljivo in popolnoma razgradijo.

Z Kovinski videz plasti~ne embalaèPlasti~na embalaà za barve Superfos je odslej na voljo tudi v razli~ici s kovinskim izgledom.Vodja razvoja izdelka, B. B. Nielsen iz Superfosa razlaga, da kljub {tevilnim prednostim plasti~neembalaè za barvo pri dolo~enih segmentih trga {e vedno opaàjo preferenco do kovine. Zaèlenaje predvsem za blagovne znamke vi{je kvalitete, saj ustvari èleno percepcijo visoke kakovostiizdelka. Plasti~na embalaà Paintainer, ki ima po novem kovinski videz, ustreza estetskimzahtevam za embalaò premium znamk, hkrati pa je v primerjavi s kovinsko bolj fleksibilna,la`ja, preprosta za odpiranje, odporna na nizke temperature, in seveda ne rjavi.


KOZMETI^NA INFARMACEVTSKAEMBALA@A

Kozmeti~na in farmacevtska embalaà EO-32-februar-February-076

Zdravilo je bistvenega pomena zaslehernega uporabnika. Ta v prvivrsti pri~akuje in si za svojezdravljenje zasluì kakovosten teru~inkovit farmacevtski izdelek.Slednjega pa lahko, od kraja in~asa proizvodnega procesa douporabe, zagotovi le pravilnoizbrana embalaà oziroma ovoj-nina. Zato njenemu izboru v far-macevtskih podjetjih posve~ajoveliko pozornost. Slovenski proiz-vajalci so si enotni, da je pri-marna naloga ovojnine zagotovitikakovost, varnost in u~inkovitostzdravila v ~asu roka trajanja. Koje zado{~eno vsem na{tetim kri-terijem, ki zdravilo varujejo predzunanjimi okoljskimi vplivi, pa sona vrsti parametri izbora em-balaè, kot so: cena, funkcional-nost, dizajn, uporabnost,ekolo{ka osve{~enost …

Med primarnimi ovojninami oziroma sti~nimiovojninami so v Sloveniji najpogosteje uporab-ljene razli~ne vrste folij, tube iz aluminija terplastenke, dobavitelji zanje pa so tako slovenskikot tudi tisti izven meja na{e dràve.V razli~nih oblikah, dimenzijah in sestavahobstajajo, tudi glede na zahtevano kakovost, trijeglavni tipi embalaè oziroma, kot pravijo vfarmacevtskem jeziku, ovojnine.Primarna ovojnina je v neposrednem kontaktuz izdelkom. Gre za plastenke, steklenice, viale,ampule, brizge, tube, PVC folije, sestavljenefolije, termolakiran papir, PP folije, PE folije,aluminijaste vre~e, sode … Med na{tetimi sonajve~krat uporabljene sestavljene folije terplastenke.Sekundarna ovojnina se uporablja za transport,za{~ito in razdeljevanje do kon~nega uporabnikater za samo ozna~evanje izdelka. To so razli~nipapirji za zloènke, transportni kartoni, navodilaza paciente, nalepke …

Terciarno ovojnino pa predstavljajo primerki, kise jih uporabi za izdelavo pomagal za aplikacijozdravil, torej `li~ke, lon~ki, kapalke …Peter Vogel, vodja podro~ja Ovojnina Nabavav Lek farmacevtski dru`bi:

Izbor je pomembenOvojnina za konkreten izdelek se dolo~i è vrazvojni fazi izdelka, in sicer s pomo~jotimskega dela znotraj razvojnega projekta. Pritem raziskovalci skrbno dolo~ijo tip ovojninepredvsem glede na izbrano vrsto formulacijeizdelka, stabilnost izdelka in obvladovanjeovojnine. Seveda je nujno tudi sodelovanje zmarketingom ter upo{tevanje zahtev trga. Ne grespregledati tudi posvetovanja s proizvajalciovojnin in pakirnih linij, ~e so zahteve z njihovestrani sploh izvedljive. Sicer pa je primaren ciljzagotoviti, da bo izdelek u~inkovit, kakovostenin varen v ~asu njegovega roka trajanja. Vsiostali cilji: funkcionalnost, oblika, barva, cena,vidik ekologije, primernost za obstoje~eproizvodne linije, so prav tako pomembni,vendar sekundarnega pomena.Pri izboru materialov govorimo o {iroki paleti.V farmacevtski industriji so trenutno najbolj vtrendu umetne mase, kot so vsebniki iz razli~nihpolimernih mas ter razli~ne sestavljene folije, kise uporabljajo za izdelavo pretisnih omotov -blistrov. Spremembe glede materialov se

Darko Tom{i~ ni ve~ direktorV Plastiku, ki ima sede` v Kanalu ob So~i,se lastniki in direktor Darko Tom{i~ nisodogovorili za nov petletni mandat.Dosedanji direktor je bil sicer v Plastikuzaposlen nekaj ve~ kot pet let, pripravljalpa se je na nov izziv v podjetju, saj si je èzadal poslovne cilje za drugi mandat.Vendar pa z angle{kim lastnikom ni pri{lodo soglasja o ponovnem angaìranju, zatoje Darko Tom{i~ zapustil podjetje. Plastikje razpisal mesto direktorja, kot pravijoneuradni viri, pa naj bi pri{lo tudi dolastninskih sprememb.

Interseroh z novim dovoljenjemDru`ba Interseroh, ki je bila po ustanovitviSlopaka drugi ponudnik storitev napodro~ju zbiranja in predelave odpadnihproduktov, usmerila pa se je k podjetjem,na za~etku ni imela dovoljenja za prevzemkomunalnih odpadkov. Nedavno pa jeInterseroh od Agencije RepublikeSlovenije za okolje prejel odlo~bo ospremembi okoljevarstvenega dovoljenja.To pomeni, da je pridobil pravico indol`nost, da od izvajalcev javne slu`be zaravnanje z odpadki prevzema odpadnoembalaò, ki je komunalni odpadek. Natrgu odpadne embalaè se bo takoInterseroh usmeril k vsem zavezancem.

Vlada je izbrala tri koncesionarjeVlada je kon~no izbrala tri koncesionarjeza opravljanje gospodarske javne slu`beravnanja z izrabljenimi motornimi vozili intako kon~ala ve~mese~no negotovost, kdobo v Sloveniji dobil tako èlene koncesije.Izbrani so bili velenjski Karbon naceljskem obmo~ju, Avtotransporti Kasteleciz Grosuplja za ljubljansko obmo~je,za~asno pa bo pokrival tudi novogori{koobmo~je, in Dinos iz Ljubljane za obmo~jeMaribora.

Pri~akujemo nova pravila zaozna~evanje hraneOrganizacija Friends of Europe je januarjav Bruslju organizirala razpravo, na kateriso ugotovili, da trenutna evropskazakonodaja na podro~ju ozna~evanja hranepo 15 letih ni ve~ dovolj u~inkovita.Evropska komisija se je zato odlo~ila, dabo do sredine leta 2007 pripravila uradnipredlog za nov zakon o ozna~evanju.Predlog bo obravnaval vpra{anja gledeobveznega ozna~evanja in bo predlagalenoten sistem ozna~evanja za vsoEvropsko unijo.

KRATKO, ZANIMIVO

Farmacevtskaindustrija stavina za{~ito izdelka

Izbira embalaè

Peter Vogel


Kozmeti~na in farmacevtska embalaàEO-32-februar-February-07 7

dogajajo ves ~as. To namre~ narekujejo vsekompleksnej{e in visoko inovativnefarmacevtske oblike, ki zahtevajo posebnena~ine hranjenja in varovanja pred zunanjimivplivi. V Leku posku{amo slediti trendom,vendar je v prvi meri {e vedno pomembnaustrezna za{~ita farmacevtskega izdelka. Ko jeto zagotovljeno, ko je opravljen izbor ovojnine,je na vrsti cena. Ta je povezana tudi s koli~ino.Zagotoviti moramo namre~, da bo na{ izdelekna koncu tudi konkuren~en.Sicer pa se, tako kot v vsaki, tudi v farmacevtskigeneri~ni industriji vseskozi spremljajokonkuren~ni proizvodi. Za generi~no zdravilo jepomembno, da se po zunanjem izgledu ovojninene oddalji preve~ od originatorjevega izgleda.

Pomen ekolo{ke osve{~enostiV Leku kot dru`beno odgovornem podjetju je vsmislu dolo~ene preusmeritve razvoja vsepomembnej{i ekolo{ki pogled. Kar pomeni, daskrbimo za uporabo ~im manj, ali sploh ne, PVCmaterialov. Osredoto~amo se torej na ~im bolj{iizkoristek v prid ekolo{ke neobremenitve.Vsekakor pa posku{amo izbirati ovojnino s ~immanj{o teò, dimenzijo in okolju ~im manjobremenjujo~im materialom. Poseben izziv nampredstavljajo zelo kompleksne in visokoinovativne farmacevtske oblike, ki so è razviteali se {e razvijajo.

Dobavitelji so doma~i in tujiGlobalno podjetje, kakr{no je Lek, ima sevedatudi dobavitelje ovojnine z globalnega podro~ja.ê je le mogo~e, se sku{amo v prvi vrstioskrbovati z doma~ega trga in iz sosednjihdràv. Predvsem za voluminozno ovojnino jenabava izven radia 500 km nesmiselna. Ker pavedno to ni mogo~e, ima Lek dobavitelje zaovojnino tudi iz prekomorskih dràv, npr. izZdruènih dràv Amerike in Japonske. Sslovenskimi dobavitelji sodelujemo predvsemna podro~ju tiskane ovojnine.In kateri so klju~ni razlogi za izbranegadobavitelja? Najprej mora seveda dobaviteljimeti ustrezen in kakovosten izdelek tervzpostavljeno visoko raven zagotavljanjakakovosti. Glede slednje imamo v Leku zelovisoka merila. Tako mora biti dobavitelj skladenz vsemi standardi glede dobrih proizvodnihpraks za farmacevtsko industrijo. Poslovatimora tudi v okviru zahtev oziroma na~el

Na sejmu Graf&Pack tudi o odpadniembalaìV sejemskem mestu Celje bo od 17. do 20.aprila 2007 potekal 3. mednarodni sejemGRAF&PACK, ki ga pripravlja dru`baCeljski sejem. Na sejmu se bo predstavilopreko 120 razstavljavcev iz ve~ kot 15 dràv.Med razstavljavci so podjetja, ki èlijosejemsko dogajanje izkoristiti za predstavitevnovosti in dose`kov. Na podro~ju grafike somed razstavljavci zastopniki najve~jih tujihpodjetij na tem podro~ju, pa tudi nekaterinajve~ji slovenski proizvajalci. Na podro~jupakiranja pa se bodo predstavili slovenskiproizvajalci embalaè iz razli~nih materialovin proizvajalci strojev, zastopniki tujihproizvajalcev, pa tudi ponudniki storitev zasledenje in ozna~evanje embalaè.Razstavljavci bodo na sejmu predstavilitehnolo{ke novosti in zadnje dose`kepodro~ij, na katerih delujejo.Poleg {iroke ponudbe za tiskarsko industrijo,za pakiranje in sorodne dejavnosti bodo nasejmu organizirali predavanja o trenutnonajbolj aktualnih temah v stroki. Sejem boponudil bogat strokovni program, v okvirukaterega bo med drugim mogo~e prisluhnitiokrogli mizi z naslovom »Odprt trg napodro~ju odpadne embalaè«. Udeleèncibodo posku{ali odgovoriti na vrsto vpra{anj,ki se pojavljajo v Sloveniji na tem podro~ju.Veliko bodo govorili na sejmu o sledljivostiin ozna~evanju. Novosti na svojemstrokovnem in tehnolo{kem podro~ju bodopredstavili tudi grafiki, ki bodo svojeprispevke strnili v naslednja tematskapodro~ja: upravljanje stro{kov, tisk indodelava.Ve~ informacij o razstavljavcih in razporedustrokovnih predavanj bo po 15. marcu naspletni strani www.ce-sejem.si.Poleg 3. sejma GRAF&PACK bodo naceljskem sejmi{~u potekali {e trije drugispecializirani sejmi. Mednarodni sejemorodij, orodjarstva in orodnih strojevFORMA TOOL bo letos doìvel è devetoponovitev, mednarodni sejem plastike, gumein kemije PLAGKEM bo potekal sedmi~,drugi~ pa bodo organizirali mednarodnisejem LIVARSTVA. Na vseh {tirih sejmihse bo v {tirih dneh predstavilo preko 300neposrednih razstavljavcev iz Slovenije intujine, skupaj z zastopanimi pa se jih bopredstavilo ve~ kot 600. Sejmi bodo potekaliv sedmih sejemskih dvoranah.Na dan odprtja sejmov v torek, 17. aprila, ob11. uri, bodo podelili sejemska priznanja zanajbolj{e doma~e in tuje izdelke na podro~juorodjarstva, plastike in livarstva.

Prireditve Logistika 07 v CeljuKonec februarja je bila v Celju sejemsko-kongresna prireditev iz podro~ja logistike.Logisti iz vse Slovenije so se zbrali naFakulteti za logistiko in obravnavalinaslednje teme: upravljanje sistemapreskrbnih verig, distribucijska skladi{~a inponudba logisti~nih storitev.Prireditev je obiskalo pribli`no 500obiskovalcev in si ogledalo razstavne panoje25-ih podjetij, ki so sodelovala na prireditvi.Poleg razstave so bila tudi predavanja pomodulih, ki jih je obiskalo okoli 200poslu{alcev. Pomembno je, da je bilaprireditev na Fakulteti za logistiko, karomogo~a sodelovanje med akademsko sfero,ponudniki in povpra{evalci storitev.Prireditev Logistika bo postala tradicionalnain bo v taki obliki prerasla iz nacionalne vmednarodno prireditev. Upravljanje sistemapreskrbnih verig je eden od pogojev zauspe{no delovanje urejenih transportnihembala` med posameznimi udeleènci. Zelopomembno je embalaò standardizirati inpoenotiti na celotni logisti~ni poti. Prav takoje za logistiko pomembno podro~jestandardnega ozna~evanja blaga. Naprireditvi so udeleènci sprejeli sklep, skaterim so se obvezali, da bodo uvajalistandard GS1 na podro~ju logistike zaozna~evanje blaga. Prireditelj je med drugimorganiziral ogled podjetja, ki ima dobrorazvito logistiko. Letos je bilo to celjskopodjetje Kovintrade, ki je na podro~jumetalurgije zgradilo sodobni skladi{~niobjekt in ga v celoti postavilo v tehnolo{kofunkcijo. Zadnji dan prireditve je program-ski odbor izbral logistko leta 2006. Nagradoje prejela Tatjana Oraèm iz podjetja Merkurd.d. Je ena prvih direktorjev logistike pri nas,ki se zaveda, da so u~inkoviti logisti~niprocesi klju~ uspe{ne logistike, zato è dveleti uspe{no izvaja projekt prenove logi-sti~nih procesov v logistiki trgovske dru`beMERKUR. Pri svojem delu sledi najsodob-nej{im re{itvam organizacije oskrbovalnihverig in se zaveda, da logistika v trgovinipostaja izjemno zahtevno podro~je pri zado-voljevanju kupcev in zagotavljanju splo{nekonkuren~ne prednosti trgovskega podjetja.

Saubermacher kupil RumpoldAvstrijski Saubermacher, ki ima naslovenskem trgu ve~ podjetij, tudi Sauberma-cher Slovenija, in je med glavnimi igralci napodro~ju odpadkov, je kupil konkuren~nopodjetje Rumpold, prav tako avstrijskofirmo. Nakup bo vplival na konkuren~narazmerja in lastni{ke spremembe v nekaterihpodjetjih v Sloveniji. Ptujsko podjetje Eko-les je namre~ nastalo s sodelovanjemRumpolda.

KRATKO, ZANIMIVO


Mnoì~na cepljenja s pomo~joinhalatorjev?Britanski proizvajalec CambridgeConsultants je predstavil nov inhalator, kibo verjetno stal manj kot injekcija. Inovaci-ja se imenuje Conix One in je namenjenamnoì~nim cepljenjem proti kroni~nimboleznim in globalnim pandemijam, kot jena primer pti~ja gripa. Brian Barney izpodjetja Cambridge Consultants jeprepri~an, da bo inhalator v samih temeljihspremenil na~in zdravljenja {tevilnihbolezni. êprav za mnoge kroni~ne bolezniinhalatorji è danes ponujajo optimalenna~in posredovanja cepiva, potekajomnoì~na cepljenja ve~inoma z injekcijami.Razlog je predvsem v cenovni nedostopno-sti inhalatorjev, saj je bilo doslej nemogo~eekonomsko dovolj u~inkovito izdelatiinhalator primerne kvalitete.V Cambridge Consultants verjamejo, da sorazvili tehnologijo, ki bo to spremenila.

Inhalator Conix One jeizjemno preprost,izdelan iz enegasamega kosa plastike.Po prvih ocenah boproizvodnja enega kosastala le 4 cente,prera~unano ob skupnikoli~ini proizvodnje 5milijonov inhalatorjev.Ta cena je povsemprimerljiva z

injekcijami in bistveno ni`ja od centrenutno dostopnih inhalatorjev. Prihrankeomogo~a tudi distribucija, ki je v primerjaviz distribucijo injekcij preprostej{a incenej{a.Novi inhalator za suhe pra{ke je zasnovanna principu »ciklona z obratnim pretokom«in deluje tako, da se aparat prepogne inzapre, takrat pa bolnik vdihne zdravilo, ki jeza tesnilom iz folije. Po uporabi se rabljenaparat zavrè.Kro`no gibanje v ciklonu obratnega tokazagotavlja enakomeren proces porazdelitvein omogo~i, da velik dele` zdravilau~inkovito doseè plju~a. Mnogo dana{njihinhalatorjev zdravilo razpr{i v zgolj delcusekunde, kar je premalo ~asa, da bi ga lahkopacient dobro vdihnil. Ciklon v Conix Onepa povzro~i enakomeren, dve sekunditrajajo~ tok zdravila, ki ga pacient la`jevdihne.Po navedbah Cambridge Consultants lahkopacienti inhalator varno in preprostouporabljajo tudi samostojno, kar je vprimerjavi z injekcijami spet velikaprednost, o~itna predvsem v revnej{ih ingosto naseljenih predelih sveta, ki jihpandemije tipi~no prizadenejo.

KRATKO, ZANIMIVOKozmeti~na in farmacevtska embalaà EO-32-februar-February-078

po{tenega poslovanja, ki jih ima za vodiloNovartis, katerega del je tudi Lek. V nadalje-vanju pa so pomembni komercialni vidiki, npr.cena, dobavni rok, pla~ilni rok, fleksibilnost …Dobavitelj lahko vpliva tudi na izbor ovojnine,predvsem skozi svoj proizvodni programoziroma skozi inovativne in raznolike proiz-vode. Raziskovalci skupaj z nabavno slu`bo prvidolo~ijo ovojnino, nato pa se upo{tevajo {emorebitna priporo~ila in znanje dobaviteljev. Stem imamo mo`nost za spremembe in izbolj-{ave. Tak{en na~in komuniciranja je dobrodo{elza nas, prav tako pa za dobavitelje, saj s temomogo~amo razvoj in napredek na obeh straneh.

Cvetka Nun~i~, mag. farm. spec., vodjaGalenskega laboratorija v Celjskih lekarnah:V Celjskih lekarnah za svoje farmacevtskeizdelke uporabljamo predvsem lon~ke, tube insteklenice. Prav slednjih je koli~insko najve~.Pri izbiri embalaè so pomembni predvsem:kakovost, cena – da doseèmo ugodnej{o ceno,praviloma naro~amo ve~je koli~ine (tudi letnozalogo) in uporabnost. Slednja je v veliki meriodvisna tudi od materialov. Pri nas uporabljamopredvsem steklo, aluminij za tube, PS, PEHD…V trendu so trenutno predvsem laminatne tube,sicer pa sta steklo in tube iz aluminija prakti~nonenadomestljiva. Na izbiro embalaè pa tudi prinas gledamo z okoljskega vidika. Tako zaradimanj{e teè stekleno embalaò zamenjamo zembalaò iz umetnih mas, kjer je to le mogo~e.Ko govorimo o pomenu izbire embalaè konku-ren~nega izdelka, menim, da kakovosti embala-è potro{nik v glavnem ne opazi. Pomembnej{asta izgled in uporabnost.

Dobavitelji so doma~a podjetja in uvoznikiZa Celjske lekarne so dobavitelji embalaèdoma~a podjetja in uvozniki, npr. Lipis, Lex, zakozmeti~no embalaò pa Plastika Virant.Klju~ni razlog za izbiro slovenskega dobaviteljaje, da ta è sodeluje s farmacevtsko industrijo alilekarnami in ima tako urejeno potrebnodokumentacijo. Pomembno je, da dobaviteljslovi po zanesljivosti.

Jernej Jedlov~nik, vodja Oddelka za razvojembalaè v Krki d.d.:Krkin program izdelkov zajema trde, poltrde inteko~e farmacevtske oblike, zato je uporabljenaembalaà, predvsem sti~na ovojnina, zelopestra. Tipi~ni primeri so formirne folije, alufolije, steklenice, ampule in injekcijskestekleni~ke, tube, plasti~ni vsebniki, ve~slojnevre~e, kovinske doze in injektorji. Radi se

pohvalimo, da izdelamo za vsakega Zemljana ève~ kot eno tableto na leto in prav te tablete sov ve~ini zapakirane v pretisne omote - blistre, kijih sestavljata formirana in alu folija. Koli~inskoje torej najve~ folij, ki pa so glede na zahtevnostzdravilne oblike razli~ne sestave. Sicer pa zaembalaò uporabljamo steklo razli~nih barv inkakovosti, folije, plasti~ne vsebnike ter tube,izdelane iz aluminija.

Izbor je rezultat timskega delaIzbor embalaè je rezultat timskega delastrokovnjakov s podro~ja embala`nih materia-lov, farmacevtske tehnologije, analitike, stabil-nosti, sodelavcev iz razvojnega in prodajnegamarketinga ter nenazadnje tudi s podro~janabave, saj ima cena embalaè pomemben dele`v ceni izdelka.Pri izboru je treba upo{tevati dejstvo, da jenaloga embalaè, predvsem sti~ne ovojnine,ohraniti kakovost, varnost in u~inkovitostzdravilne oblike, katero embalaà {~iti predvplivi okolja, predvsem vlage in svetlobe.Zatorej je treba izbrati materiale, ki zadostijovsem tem zahtevam in s svojo sestavo nevplivajo kvarno na izdelek. Pri izboru je trebaupo{tevati tehnolo{ke mo`nosti pakirne opreme.Embalaà pa mora biti tudi uporabniku prijaznater mu omogo~ati enostaven dostop do zdravilain razumljivost tekstualnega sporo~ila.

Cosmetic and Pharmaceutical Packaging

The Pharmaceutical Industry Sees Product Protection as a Priority

Medicine is of essential importance for any user. People primarily expect and deserve a qualityand efficient pharmaceutical product for his or her medical treatment. It is only possible to pro-vide this from the production process through to their usage with a properly selected packaging.This is why the pharmaceutical companies dedicate a lot of attention to its selection. Slovenianmanufacturers share the same opinion, stating that the primary duty of packaging is to providequality, safe and efficient medicine during the period of durability. Upon the fulfilment of all thelisted criteria that protects the medicine against external environmental influences, there is thentime for the other parameters of package selection, such as price, functionality, design, useful-ness, ecological awareness etc. Among the primary packaging (or the contact packages) there arevarious types of foils, aluminium tubes and plastic bottles that are most commonly used in Slove-nia. They are supplied by Slovenian as well as foreign suppliers.

Jernej Jedlov~nik



Nova zakonodaja REACH tudiv SlovenijiPrvega junija 2007 bo v veljavo stopila novaevropska kemijska zakonodaja REACH, kise bo nana{ala na registracijo, oceno inodobritev kemikalij. Za razliko od mo~nenem{ke kemi~ne industrije REACH naslovensko ne bo imel bistvenega vpliva, saj vSloveniji kemi~no industrijo v glavnemsestavljajo majhna in srednje velika podjetja.Ve~ina je v glavnem le uporabnik kemikalijin z REACH-em ne bodo imeli neposrednihstro{kov, ampak bodo z njim lahko celopridobila. Podjetja, ki so le uporabniki kemi-kalij (proizvodnja izdelkov in polizdelkov),bodo dobila bolj{e informacije o snoveh, napodlagi katerih se bodo odlo~ila za uporabovarnej{ih alternativ. Poleg tega majhnimproizvajalcem kemikalij (manj kot 1 t/leto)le-teh ne bo treba registrirati, srednji proizva-jalci (1-10 t/leto) pa bodo imeli dovolj ~asa,da se v roku 11 let temeljito pripravijo nazahteve REACH-a. Nenazadnje pa boREACH nadomestil 40 predpisov in tako po-enostavil trenutno neu~inkovito zakonodajoin industriji postavil jasen pravni okvir.Kljub omenjenim prednostim, pa so okoljskeorganizacije mnenja, da glavni namenREACH-a, da zagotovi izbolj{anje zdravjaljudi in stanja v okolju, ni izpolnjen, saj zave~ino snovi industriji {e vedno ne bo trebaposredovati pomembnih podatkov o varnostikemikalij.

U~encem predavanja o podnebnihspremembahV Veliki Britaniji bodo otroci postavljeni nabojno ~rto bitke z re{evanjem planeta. Na~rtbo zagotovil, da bodo teme, kot so podnebnespremembe in globalno segrevanje, prvi~ vosr~ju {olskega urnika. U~enci se bodo u~ilirazumeti njihovo odgovornost kot potro{ni-kov in razmisliti, ali naj se izognejo potova-nju z letalom za zmanj{anje emisij CO2 inkupovanju prehrambenih izdelkov, ki souvoèni z drugega konca sveta. Sekretar zaizobrazbo Alan Johnson pravi, da je potrebnahitra akcija, da bi se lahko izognili najhuj{e-mu scenariju. Izobrazba otrok o nevarnostihpodnebnih sprememb je klju~nega pomena.»Otroci imajo dvojno vlogo, in sicer kotpotro{niki in tisti, ki vplivajo. Njihovoizobraèvanje o posledicah nakupa novih~evljev zgolj zaradi mode je tako pomembnokot pritisk, ki ga izvajajo nad star{i, ko jimre~ejo, naj ne kupijo neekonomi~negadruìnskega avta.« Izobraèvanje otrajnostnem razvoju, ki bo zaobjemalo teme,kot so var~evanje z energijo in recikliranje,bo obvezen del u~nega na~rta.

Varnej{a raba pesticidovEvropska komisija je pripravila novostrategijo za varnej{o rabo pesticidov, kidopolnjuje trenutno veljavno EU zakonodajona tem podro~ju. Predlog bo 20. februarjaobravnaval Svet Evrope. Strategija sezaenkrat osredoto~a le na najve~jo skupinopesticidov, izdelke za za{~ito rastlin.Predvideva ukrepe kot so dràvni akcijskina~rti, izobraèvanje uporabnikov indistributerjev, certifikacija in nadzorpripomo~kov za uporabo, za{~ita vodnihokolij in prepoved uporabe pesticidov na do-lo~enih obmo~jih. Evropski komisar zaokolje Stavros Dimas je poudaril, da jedol`nost Evropske unije zagotoviti, dauporaba pesticidov ne ogroà okolja inzdravja ljudi. Mnogo dràv ~lanic na tempodro~ju è izvaja razli~ne ukrepe, vendar jeopazna potreba po enotnih pravilih, saj se vokolju {e vedno redno pojavljajo neèlenekoli~ine pesticidov.

Stro`je zahteve glede ozna~evanjagensko modificirane hraneOrganizacija Greenpeace je 5. februarja naEU naslovila peticijo, s katero zahteva, daozna~evanje gensko modificirane hranevklju~uje tudi mleko, jajca, meso in ostala ì-vila, ki izvirajo iz ìvali, hranjenih z genskospremenjenimi proizvodi. Peticijo jepodpisalo ve~ kot milijon prebivalcevEvropske unije. Z njo za potro{nikezahtevajo mo`nost svobodne izbire prinakupovanju hrane. Po sedanji zakonodajiteh izdelkov ni potrebno ozna~evati. Izjemaso tudi izdelki, ki vsebujejo pod 0,9% genskospremenjenih organizmov – v primeru, da jenjihova prisotnost nenamerna ali se ji ni daloizogniti. Po oceni Greenpeacea na ta na~inletno vstopi v prehrambeno verigoEvropejcev okrog 20 milijonov ton genskospremenjenih ìvil, ki niso ozna~ena kottak{na.

Farmacevtski izdelki brez carineDràve ~lanice EU so 12. januarja sprejelemednarodni sporazum, po katerem zafarmacevtske izdelke iz ZDA in [vice ne bove~ potrebno pla~evati carine. Novi sporazumje nadomestil tistega iz leta 1994, ki je{tevilnim izdelkom prav tako omogo~al ni~netarife, vendar ni vklju~eval novej{ihproizvodov. Sedaj se je seznamu 7.329necarinjenim izdelkom priklju~ilo {e 1.290novih. EU iz ZDA in [vice uvaà nad 80%zdravil in sestavin zanje. CEFIC verjame, dalahko nov sporazum evropskimfarmacevtskim dru`bam samo v letu 2007prinese prihranke do 230 milijonov evrov.Sporazumu se bo verjetno {e letos pridruìlatudi Japonska.

KRATKO, ZANIMIVONe gre za trende, ampak za pravilen izborV farmacevtski industriji je te`ko govoriti otrendih, saj vsaka zdravilna oblika zahteva pa~svojo embalaò. V grobem pa lahko vendarlere~em, da je za tablete in kapsule v Evropi boljmoderna folija, torej pretisni omot, medtem koje v Ameriki ve~ina tovrstnih izdelkov vplasti~nih vsebnikih.Bolj kot za trende pa gre za pravilen izbor naraviizdelka ustrezne embalaè. Na tem mestu biizpostavil vse bolj sofisticirana nova zdravila.Ta zahtevajo vse bolj{o embalaò z vidikaza{~ite pred okoljskimi vplivi. Sicer pa je razvojembalaè v zadnjem ~asu najbolj zaznamovalrazvoj vse hitrej{ih pakirnih linij, ki zahtevajobrezhibno embalaò z visoko stopnjo proce-sabilnosti in predvsem razvoj embalaè, ki bibila ~im prijaznej{a do uporabnika, in sicer takoz vidika funkcionalnosti kot tudi z vidikavizualne privla~nosti.Seveda pa ne gre prezreti dejstva, da imamo priizboru embalaè pred o~mi vedno tudi okoljskoproblematiko. Tako izbiramo materiale innjihovo v izdelek vgrajeno koli~ino, ki okoljekot odpadek ~im manj obremenjuje.

Upo{tevanje konkurence in izbor dobaviteljevZ vidika, da bi zagotovili kakovost, varnost inu~inkovitost farmacevtskega izdelka in gapostavili ob bok konkuren~nim, je izborembalaè izrednega pomena. Stremimo k temu,da smo korak pred konkurenco.Ko pa je govor o dobaviteljih, lahko povem, dasmo v primeru sti~ne ovojnine vezani predvsemna tuje dobavitelje, ~eprav na podro~ju plastike,tub in alu folije sodelujemo tudi z doma~imidobavitelji. Povsem druga~e je s sekundarno intransportno embalaò, kjer sodelujemo izklju~-no s kakovostnimi slovenskimi proizvajalci. Vvseh primerih pa na izbor dobavitelja vplivajokakovost, rok in cena. Gledamo pa tudi nadobaviteljev razvojni potencial in na njegovozmo`nost, da zagotavlja kakovost embala`negaizdelka. Tako kot mi, morajo tudi dobaviteljislediti svetovnim trendom in vlagati v znanje terrazvoj embala`nih izdelkov.


KOZMETI^NA INFARMACEVTSKAEMBALA@A

Kozmeti~na in farmacevtska embalaà EO-32-februar-February-0710

ZdravilaOzna~evanje zdravil v Republiki Slovenijidolo~ata Zakon o zdravilih in na njegovi podlagiizdan Pravilnik o ozna~evanju zdravil innavodilu za uporabo. Ozna~evanje zdravil prinas je urejeno s skupno EU zakonodajo(Direktiva 2001/83/ES).

Barbara Razinger Mihovec, mag. farm.,Javna agencija RS za zdravila in medicinskepripomo~ke:Vsako zdravilo, ki se daje v promet, mora bitiozna~eno na zunanji ali (v primeru, ko zunanjeni) sti~ni ovojnini z naslednjimi podatki vslovenskem jeziku:• Ime zdravila, ki mu sledita jakost infarmacevtska oblika ter, ~e je to ustrezno,navedba, ali je zdravilo za dojen~ke, otrokeali odrasle.ê zdravilo vsebuje do tri zdravilne u~in-kovine, mora imenu slediti tudi mednarodnolastni{ko ime (INN) v slovenskem alilatinskem jeziku.

• Kakovostna in koli~inska navedbazdravilnih u~inkovinZdravilne u~inkovine je treba navesti s splo{-nim imenom na enoto odmerka oziroma gledena na~in uporabe, s koli~ino in kemijskoobliko u~inkovine na maso ali prostornino.

• Farmacevtska oblika in vsebina izraèna venotah mase, prostornine ali v {tevilu enotzdravila.

• Seznam pomo`nih snoviê na ovojnini ni navedenih vseh pomo`nihsnovi, ampak le nekatere, je treba navestinaslednji stavek:Opozorila in druge pomo`ne snovi sonavedene v navodilu za uporabo.ê na ovojnini ni navedenih pomo`nih snovi,je treba navesti naslednji stavek:Pomo`ne snovi so navedene v navodilu zauporabo.

• Na~in uporabe zdravila z navedbo postopkain, ~e je treba, poti uporabe.Vedno je treba navesti tudi opozorilo:Pred uporabo preberite priloèno navodilo.

• Opozorilo: »Zdravilo shranjujte nedoseg-ljivo otrokom!«

• Druga opozorila, ~e so potrebna• Datum izteka roka uporabnosti zdravila(mesec in leto)

• Posebna navodila za shranjevanje, ~e sopotrebna

• Posebni varnostni ukrepi za odstranjeva-nje neuporabljenih zdravil ali iz njih nasta-lih odpadnih snovi

• [tevilka serije• Ime in naslov imetnika dovoljenja zapromet z zdravilom

• [tevilka dovoljenja za promet z zdravilom• Pri zdravilih za samozdravljenje skraj{anonavodilo za uporabo in odmerjanje zdravila.

• Oznake previdnostnih ukrepov pri zdravi-lih, ki vsebujejo narkoti~ne in psihotropnesnovi

• Na~in izdaje zdravila• Slovenska koda EAN 13• Posebne ozna~be za zdravila z u~inkovinami,pridobljenimi z gensko tehnologijo, tradicio-nalna zdravila rastlinskega izvora, homeo-patska zdravila, radiofarmacevtske izdelke inzdravila v aerosolnih razpr{ilnikih.

Nadzor in kaznovalna politikaV skladu s prvim odstavkom 101. ~lena Zakonao zdravilih so za strokovni nadzor na podro~juzdravil pristojni farmacevtski nadzorniki, kidelujejo v okviru Javne agencije RS za zdravilain medicinske pripomo~ke. Omenjeni nadzorni-ki imajo pooblastila za vodenje prekr{kovnihpostopkov in izrekanje kazni. Za pravno alifizi~no osebo globa za prekr{ek zna{a od 2.346do 125.188 evrov. Globa za odgovorno osebopravne osebe pa zna{a od 417 do 4173 evrov.Dodati je treba, da sta ovojnina in navodilo zauporabo tudi predmet pregleda med postopkomuradne kakovosti zdravil, ki jo uradni kontrolnilaboratorij izvaja najmanj enkrat na pet let zavsako farmacevtsko obliko in jakost zdravila.

Kako lo~iti zdravila od drugihizdelkovV poplavi izdelkov v obliki kapsul, tablet,sirupov, krem, ipd… je dobro, da zna potro{nikprepoznati in lo~iti zdravilo od, denimo, pre-hranskih dopolnil in kozmeti~nih proizvodov.Najpogostej{a kr{itev je predstavljanje prehran-skih dopolnil in kozmeti~nih proizvodov zlastnostmi za zdravljenje ali prepre~evanjebolezni. Gre torej za zavajanje in la`ne obljube.Zato velja napotek, da naj kupci skrbnopreberejo deklaracijo na izdelku. Sicer paprehranska dopolnila in kozmeti~ni proizvodi,ker po definiciji niso namenjena zdravljenju,nimajo opozoril in previdnostnih ukrepov,potrebnih ob zdravljenju.Zdravila imajo na {katlici ve~krat navedenobesedo »zdravilo«. V {katlici imajo tudinavodilo, iz katerega je jasno razvidno, da greza zdravilo.

Kazni za prekr{keniso majhne

Obvezno ozna~evanjezdravil in kozmetike

Embalaà oziroma ovojnina jepodvrèna strogo nad-zorovanemu ozna~evanju. Za-konske dolo~be so veliko boljstroge in dolo~ujo~e v primeruzdravil, medtem ko je prikozmeti~nih izdelkihozna~evanje manj obvezujo~e.Kljub temu je pri ozna~evanjuobeh tipov izdelkov trebaslediti zakonom in zakonskimpredpisom. Upo{tevanje sled-njih nadzirajo v primeru zdravilfarmacevtski nadzorniki, vprimeru kozmeti~nih izdelkovpa zdravstveni in{pektorji, kiimajo pooblastila, da obkr{itvah tudi dolo~ijo ustreznoglobo.

The Marking of Medicines And Cosmetics

Penalties for Offences are Considerable

Packaging is subjected to a strictly controlled marking system. Legal provisions are verystrict and defined in the case of medicines, though the marking is less binding in cosmeticproducts. Despite that, it is necessary to follow the laws and legal regulations when mark-ing both types of products. The consideration of this is the responsibility of the pharmaceu-tical inspectors in the case of medicines, while in cosmetic products this is performed by thehealth inspectors, authorized to issue an appropriate fine in case of violation. In medicines,this fine ranges from 2.346 to 125.188 €, while in the case of cosmetic products it amountsfrom 834 to 41.729 €.



KozmetikaPodro~je kozmeti~nih proizvodov je urejeno zZakonom o kozmeti~nih proizvodih spripadajo~imi podzakonskimi predpisi. Vsebinoin na~in ozna~b, ki morajo biti na kozmeti~nemproizvodu, dolo~ata zakon in Pravilnik o vsebiniin na~inu ozna~evanja kozmeti~nih proizvodov.

Teja Ilc, Urad RS za kemikalije:Kozmeti~ni izdelki so v skladu z zakonomdefinirani kot katerakoli snov ali pripravek vkon~ni obliki, namenjena nana{anju na zunanjedele ~love{kega telesa ali na zobe in sluznico vustni votlini, z izklju~nim ali glavnim namenom,da jih o~isti, odi{avi ali za{~iti, jih ohrani vdobrem stanju, spremeni njihov izgled aliodpravi neprijeten telesni vonj.Poleg ostalih dolo~b, ki jih predpisuje zakon, jeprepovedano ogla{evanje kozmeti~nih proizvo-dov na na~in, ki bi lahko zavajal potro{nike.Prav tako se kozmeti~nim proizvodom ne smepripisovati zdravilnih u~inkov ali navajati dru-gih u~inkov oziroma lastnosti, ki jih kozmeti~niproizvodi nimajo.

Podatki, ki morajo biti navedeni na embalaìkozmeti~nega proizvoda, so naslednji:• Ime ali znak ter naslov oziroma sede`dobavitelja in dràva porekla (slednje nipotrebno navesti, ~e je kozmeti~ni proizvodproizveden v Evropski uniji),

• Koli~ina kozmeti~nega proizvoda v ~asupakiranja, izraèna kot masa ali prostor-ninaIzjeme, ko koli~ine ni treba navajati, so:embalaà, ki vsebuje manj kot 5 g ali 5 ml,brezpla~ni vzorci in proizvodi za enkratnouporabo ter embalaà, ki obi~ajno vsebuje ve~kosov,

• Rok trajanja oziroma uporabnosti kozme-ti~nega proizvodaê je rok trajanja ali uporabnosti 30 mesecevali manj, mora biti rok trajanja oziromauporabnosti naveden z besedami.ê je rok trajanja ali uporabnosti ve~ kot 30mesecev, roka ni potrebno navajati. Tiproizvodi morajo biti ozna~eni s simbolom,ob katerem mora biti naveden rok trajanjaoziroma uporabnosti po odprtju proizvoda(izraèn v mesecih in/ali letih).ê je navedeni rok trajanja ali uporabnostizagotovljen le ob upo{tevanju dolo~enihpogojev, morajo biti ti pogoji navedeni naembalaì.

• Posebna varnostna opozorila, ki jih jetreba upo{tevati pri uporabi proizvodaVarnostna opozorila morajo biti navedena nanotranji in zunanji embalaì, in sicer tista, kiso del dolo~b »Pogoji porabe in opozorila, kimorajo biti natisnjena na etiketi«.Kadar zaradi prakti~nih razlogov varnostnihopozoril ni mogo~e navesti na notranji ali/inzunanji embalaì, morajo biti navedena napriloènem oziroma pritrjenem listku, etiketi,traku oziroma kartici. Vsaj na zunanjiembalaì kozmeti~nega proizvoda mora biti vtem primeru navedeno skraj{ano opozorilo aligrafi~ni simbol.

• [tevilka serije, ali v primeru, da proizvod nibil izdelan v seriji, druga oznaka za identifi-kacijo proizvoda

• Namen uporabe proizvoda, ~e ta ni razvi-den iz proizvoda samega

• SestavineSestavine morajo biti navedene z njihovimiINCI imeni, in sicer po padajo~em vrstnemredu glede na njihov odstotek v kozmeti~nemproizvodu v ~asu, ko so mu bile dodane. Predseznamom sestavin mora biti navedeno

besedilo »SESTAVINE« oziroma »INGRE-DIENTS«. ê iz prakti~nih razlogov podat-kov o sestavinah ni mogo~e navesti naembalaì, morajo biti navedene na priloènemlistku, na traku oziroma kartici, na zunanjiembalaì pa mora biti navedeno skraj{anoobvestilo ali grafi~ni simbol.Parfumi, aromati~ne sestavine in njihovevhodne surovine morajo biti navedene zbesedo »parfum« ali »aroma«.Barvila se lahko navedejo v poljubnemvrstnem redu za ostalimi sestavinami s {tevilkobarvnega indeksa ali z ustreznim imenom.Sestavine so lahko navedene le na zunanjiembalaì.Kozmeti~ni izdelki, ki so pakirani v oblikiaerosolov, morajo biti poleg omenjenihpodatkov ozna~eni tudi v skladu s predpisi, kiurejajo aerosolne razpr{ilnike.

Nadzor in kaznovalna politikaPredpisi, ki urejajo podro~je kozmeti~nezakonodaje v Republiki Sloveniji, so usklajeni spredpisi, ki urejajo podro~je kozmeti~nihproizvodov na ravni Evropske unije (Direktiva76/768/EGS). Nadzor nad izvajanjem oziromaspo{tovanjem predpisov, ki urejajo podro~jekozmeti~nih proizvodov, izvajajo zdravstveniin{pektorji. Nadzor nad vsebino ozna~baerosolnih razpr{ilnikov pa izvajajo tr`niin{pektorji.Kazenske dolo~be za kr{itve so opredeljene vZakonu o kozmeti~nih proizvodih. Pravna osebaali podjetnik se, v primeru kr{enja zakona, kaznu-je z globo v vi{ini od 834 do 41.729 evra.


KOZMETI^NAEMBALA@APrestièn izgled namnoì~nem trì{~u

Dizajn

Kozmeti~na embalaà EO-32-februar-February-0712

S kreativnostjo in sodobnimitehnologijami je mogo~e tudi priblagovnih znamkah mnoì~nepotro{nje dose~i izgled, kakr{negasicer ponujajo presti`ne blagovneznamke. Oblikovanje primarne insekundarne embalaè ter njunegrafi~ne podobe zahteva holisti~en,celosten pristop. Zagotovo gre za de-tajle glede izbora materialov inpoudarkov. Nato pa tudi za zgodbo,ki stoji za proizvodom, za sestavine,za blagovno znamko, za njen ugled innenazadnje tudi za {tevilo primerkov.

Mnoì~nost vs. presti`Praviloma velja, da so izdelki presti`nihblagovnih znamk manj {tevil~ni od proizvodov,namenjenih mnoì~nemu trì{~u. Naslednjarazlika pri embalaì je cena. Presti`ne znamkepraviloma ve~ vlagajo v embalaò in rezultat,zunanja podoba izdelka je bolj sofisticirana inprilagojena potro{niku. Embalaà za peti~neènaj bi bila dra`ja in bolj unikatna od tiste,namenjene mnoì~nemu trì{~u. Upo{tevati jetreba tudi proizvodni proces. Blagovne znamkemnoì~nega trì{~a so koli~insko {tevil~nej{e,kar pomeni, da potrebujejo embalaò, ki jo jemo~ hitro napolniti in sestaviti. To je torejomejujo~ faktor, saj proizvodni proces kljubmorebitni ustrezni ceni praviloma ne zmoreslediti visokim produkcijskim zahtevam.

Meje se bri{ejoNe glede na razlike med blagovnimi znamkamina mnoì~nem trì{~u in tistimi, namenjenimipresti`nim potro{nikom, pa se meje med izdelkiobeh polov vse bolj bri{ejo. Lastniki blagovnihznamk mnoì~nega trì{~a so pri zasnovi svojihizdelkov sposobni slediti elementom, kot so:barve, grafi~na podoba, na~in izpostavljanja, kottudi ponudbi izdelkov. Teàva ostaja polnitevembalaè. Potro{nikom bli`je oblike namre~pogosto zahtevajo po~asnej{o pot.

Kovina in privla~nost plastikeKovina je za{~itni znak presti`nih blagovnihznamk lepotne industrije. Vse pogosteje pa sekovinski izgled pojavlja tudi na izdelkihmnoì~nega trì{~a. Najpogosteje gre zauporabo kovinske barve ali za razli~nepoudarke. Vse popularnej{a je tudi plastika, ki jeuspe{no nadomestila steklo. Priljubljen ostajakarton, predvsem zaradi {tevilnih mo`nosti zadizajn. Omogo~a namre~ visoko stopnjofleksibilnosti ter nudi velike grafi~ne potenciale.Ob uporabi poudarjene grafi~ne podobe je trebaizpostaviti tudi izbor teksta, ki preko dotikaomogo~a posebno vrsto komunikacije spotro{nikom. Gre za preprosto in ekonomi~nopot do dodane vrednosti izgleda konkretnegaizdelka. Embalaà izdelkov, namenjenihmnoì~nemu trì{~u, mora slediti inovacijam invzpodbujati spremembe, hkrati pa morajostrokovnjaki na tem podro~ju upo{tevati strogoocenjene stro{kovne parametre ter zahteve gledepolnitve in sestavljanja.Zaklju~imo lahko, da mnoì~nost zahtevaopaznost in izstopanje v konkurenci, hkrati patudi sofisticiran, edinstven, kredibilen izgled. Stem je odprta tudi pot do luksuznega izgleda, kije sicer v domeni presti`nih blagovnih znamklepotne industrije.

Design

PPrreessttiiggee LLooookkss ffoorr MMaassss MMaarrkkeettss

Even in the case of mass consumption brandsit is possible to achieve an image equivalent tothe prestigious brands with the application ofcreativity and modern technologies. Due to adecreased range of production, the prestigious-brand products can pride themselves on ex-pensive and luxurious packaging, its commoncharacteristic being metal. In this respect, thepackaging of mass-production products hasbeen lagging behind so far. The essential li mitsare the price and the production process, whichrequires quick filling and assembly. However,with the application of creativity and the sup-port of new technologies, the prestigious imageis being used more and more often nowadaysin mass-market products, while glass is beingsuccessfully replaced by plastic aesthetically aswell. Mass-market appearance requires visi-bility and an outstanding feature among thecompetition, as well as a sophisticated, uniqueand credible image at the same time. This isopening the path towards a more luxuriousimage, which is otherwise claimed only by theprestigious brands in the beauty industry.


KOZMETI^NAEMBALA@A

Vizualizacija izdelkovnaj upo{teva starostpotro{nika

Kozmeti~na embalaàEO-32-februar-February-07 13

Lepota ni vezana na starost. Lepotniizdelki pa so. Oblika in izgled em-balaè se lahko zelo razlikuje gledena razli~ne demografske kazalce,torej tudi glede na specifi~nestarostne skupine. Razlike pri sled-njih so najo~itnej{e, ko gre zaprou~evanje dveh skrajnosti – na enistrani potro{nikov, starih manj kotdvajset let, in na drugi tistih nad pet-deset let.

»Pod 20«Nekateri strokovnjaki te potro{nike delijo na ve~skupin. Vsem je skupno, da so v teh letihotrokovi in mladostnikovi interesi ter nagibi zakupovanje zelo razli~ni, hitro se spreminjajo,hkrati pa so vselej v najve~ji meri odvisni odizgleda embalaè. To starostno kategorijo, torejosebe do 20 let, pritegnejo predvsem naslednjielementi: izbira embalaè, specifi~en sistemdobave, poudarjena grafi~na podoba, idejakolekcij ter omejenih serij. Pri najmlaj{ihpotro{nikih so v ospredju {e linije, ki svojokredibilnost gradijo na risankah in njihovihigrivih junakih. Pri osemletnikih in starej{ih paje pomembnej{a moda. Izdelki morajo biti sicer{e vedno igrivi, hkrati pa tudi trendovski in

»kul«. Slednje pa ni edino, kar mlade privla~i.Gre za starostno kategorijo, ki blagovne znamkesprejema kot del njihovega sveta in kot tak{nemorajo imeti tudi pozitiven vpliv nanj. Ob temvelja poudariti, da obstaja naklonjenost blagov -nim znamkam, ne pa tudi lojalnost. Mladi sihitro premislijo in spreminjajo navade. [eposebej, ker so te v veliki meri odvisne odmedijev, ki jim vsakodnevno ponujajo vzorce(pop zvezdniki, MTV…). Pri embalaì za tostarostno skupino sta naju~inkovitej{i strukturater barva. Slednja je pri komunikaciji silapomembna, saj preko nje asociacije v procesuvizualizacije potekajo bistveno hitreje.

»Nad 50«Za starostno skupino nad petdeset let velja, daje obi~ajno lojalna dolo~enim blagovnimznamkam ter da jih praviloma ne menja. Zablagovne znamke je to velika prednost, saj imajoprodajni uspeh zagotovljen za dalj{e obdobje. V poplavi izdelkov proti staranju je trebaizpostaviti, da ti ciljajo na mlaj{e, torej tiste pri30-ih in 40-ih. Ti èlijo ob opaànju znakovstaranja svojo koò za{~ititi pred nadaljnjimipo{kodbami. Z vidika kozmeti~ne industrijepotemtakem skupina nad petdeset let ni takozelo strate{kega pomena. Kljub temu pa nizanemarljiva in, tako kot ostale starostneskupine, zahteva pravilno izbran pristop.Embalaà kozmeti~nih izdelkov, namenjenastarej{im od petdeset let, ne sme poudarjati, dagre za demografsko starej{o populacijo. Karpomeni, da na sliki ne sme biti starej{a, osivelaoseba, ampak oseba deset let mlaj{a od ciljneskupine, postavljena v relevantno situacijo.Pomembni so tudi funkcionalni estetski ele men -ti. Mednje sodijo ve~je in poudarjene ~rke, sajima veliko starej{ih oseb teàve z vidom,enostavna uporaba in lahek prijem, izbor barv –kovinska in biserna na primer dajeta vtis kako -vosti, roza pa je neustrezna, saj je iden tificirana

kot barva majhnih deklic. Bistveno je tudi to, dagre za potro{nice, ki se zavedajo svojih gub invedo, da jih lahko s kozmeti~ni produkti leminimalno zmanj{ajo. Tisto, kar dejanskoi{~ejo, so produkti, ki jim bodo zagotovili doberizgled, primeren njihovi starosti.

DesignSpecific Age Groups are Important

Beauty is ageless. But beauty products aren’t.Formulations, package design and marketing efforts can vary greatly depending on a beautybrand’s targeted demographic. The differencesare most apparent when examining the two op-posite ends of the beauty-buying spectrum:consumers that are below age 20 and the 50-plus crowd. The purchase choice of children and teenagersis often made by the look of the package. Play-ful packaging, unique delivery systems, cheeky,bold graphics and the idea of collectables andlimited edition make up appeals to this sector.However, there are big differences betweenthese consumers. The youngest group likes tosee playful cartoon characters on theirfavourite products, while children above 8years prefer trendy and cool packa ging. The 50-plus age group is a demographic that isvery brand loyal. The packaging of cosmeticpro ducts must not in any way speak that theproduct is meant for elderly people. If a modelis used on the package, it should be ten yearsyounger than the targeted demographic group,but put in a re levant situation. Functional de-sign elements are important. Larger font andbolder graphics are helpful as many 50-pluswomen have deteriora ting eyesight. An easy-open container and easy grip shapes are alsouseful. Pearlescent and metallic colours give aperception of quality.


ANKETAPri nakupu odlo~a zaupanje v proizvajalca

Potro{niki o embalaì

Anketa EO-32-februar-February-0714

Kak{no je mnenjepotro{nikov o embalaì vkozmeti~ni in farmacevtskiindustriji, predvsem kar seti~e funkcionalnosti in infor-macij, ki jih na njej najdemo,smo tokrat preverili v Celju,kne`jem mestu. Med prebivalci smo naredilikratko anketo, v kateri nasje zanimalo, kako je pomnenju ob~anov poskrbljenoza razli~ne starostne skupineter katere informacije na em-balaì posebej preverjajo.

Janez Jude`, upokojenec, Celje:No, kozmetike niti ne uporabljam veliko,zdravila pa seveda po potrebi. Zdi se mi, da jeembalaè sicer predvsem preve~, kar pa sevedavpliva na ceno. Torej bi po mojem morali datipredvsem poudarek funkciji, ne pa estetiki, vsajv farmaciji. Sicer pa je danes na embalaì vsezelo dobro ozna~eno, informacij je veliko in sopodrobne. Sam pa vendarle preverjam predvsemtiste informacije, ki jih potrebujem, torejnavodila za uporabo, u~inke in tako.

Mira Peunik, administrativna delavka, Celje:Kakor koli se sli{i sme{no, a zame jepomembno, da je embalaà zelena. Enostavnozato, ker to implicira na to, da je vsebinanarejena na naravni bazi, kar mi je pomembno.Od kozmetike uporabljam predvsem izdelkeAmway, ki jim zaupam, ker jih preverja NASA.Zdravila pa na~eloma zavra~am, v kolikor ninjihova vsebina narejena iz naravnih snovi. Injih tudi ne jemljem, ~etudi mi jih predpi{ezdravnik. Tako da na embalaì preverjam vglavnem to. Kar pa je na mojo sre~o v glavnemdobro ozna~eno.

Simona Boì~, dijakinja, Celje:Meni se zdi zelo pomembno, kako je embalaàsploh narejena. @e na videz mora biti pa~primerna razli~nim starostnim skupinam. Nasmlade pa~ privla~ijo ìvahne barve, dober,mogo~e celo kri~e~ dizajn, abstraktne oblike inte stvari. Starej{i pa po mojem dajo ve~ nakvaliteto, tradicijo in ceno. Kar pa se ti~einformacij na embalaàh – no, enostavno nerazumem farmacevtske latov{~ine, tako, da teganiti ne berem. Nekaterim podjetjem zaupam inse v glavnem drìm njihovih izdelkov.

Mirjana Lazarevi~, dijakinja, Celje:Meni je na embalaì v{e~ lepa oblika, pisanebarve, razviden napis. Pritegne me torej celostnapodoba nekega kozmeti~nega izdelka. Vsebinopa, iskreno, bolj malo preverjam. Pozorna semna nekatere kemikalije, ~e sem nanjeopozorjena, ~e se o njihovi {kodljivosti govoripo medijih ali kaj tak{nega. V glavnem pazaupam proizvajalcem. Sicer menim, da jeinformacij na embalaì dovolj, morda celopreve~, tako da so tudi zavajajo~e. Tisk je pomojem premajhen, kar lahko vodi do zlorab.

Andrijana Mo~i~, dijakinja, Celje:Najpomembnej{e se mi zdi, da me izdelek, takokozmeti~ni kot farmacevtski, è vizualnopritegne. Torej mora biti barvit, z velikiminaslovi. Tudi informacije o vsebini izdelkamorajo po mojem biti kratke in jedrnate. Samasicer praviloma ne preverjam vsebinekozmeti~nih izdelkov, pri zdravilih pa preverimle stranske u~inke. To je nemara najmanjpomembno, a me vendarle zanima. Druga~e vglavnem zaupam proizvajalcem, predvsemtistim, katerih izdelke uporabljam è dlje ~asa.

Podatkov na embalaàh je po mojem mnenjudovolj, ampak so prenasi~ene. Tudi tisk jebistveno premajhen, kar je najbr` mote~epredvsem za starej{e. Sama sem torej mnenja,da bi morali spremeniti predvsem to – torejuvesti ve~ji tisk.

Janez Jude` Mira Peunik Simona Boì~ Mirjana Lazarevi~ Andrijana Mo~i~


Oblikovanje embalaè Na dizajn vpliva vrsta izdelka

AnketaEO-32-februar-February-07 15

Slovenski proizvajalci sestrinjajo, da je skrbnoizbrana in na~rtovana em-balaà klju~ do potro{nika.Pri dizajnu najprejupo{tevajo vrsto izdelka,vedno pa stavijo tudi na prepoznavnost blagovnihznamk.

Elizabeta Suhadolc, direktorica Marketinga indirektorica programa Farmacevtika v Krki d.d.:

Osnova je strategija blagovneznamkeGlede na to, da v farmacevtski industrijigovorimo o treh vrstah embalaè, lahko re~em,da je oblikovanje pomembno predvsem prisekundarni embalaì, manj ali sploh ni~ pa priprimarni in terciarni embalaì. Slednja mora bitipredvsem konstrukcijsko dovr{ena, da opravljasvojo nalogo. Vrsta izdelka (lo~imo namre~ zdravila na recept,izdelke brez recepta, prehranska dopolnila inkozmeti~ne izdelke) je tista, ki klju~no vplivana oblikovanje embalaè, torej na razporedlikovnih in tekstovnih elementov, barve, pisavo,besedilo… Vse na{teto pa je ve~inoma v domeniproizvajalca. Poleg tega je celotno oblikovanjein besedilo embalaè (razen pri kozmeti~nihizdelkih) del registracijske dokumentacije inmora biti pred uporabo potrjeno s straniregulatornih organov.

V Krki smo pred leti uvedli enoten konceptoblikovanja embalaè zdravil na recept, ki gauporabljamo na vseh trgih. Ta omogo~a dobrorazlikovanje med terapevtskimi skupinami,jakostmi in oblikami. Po ve~letni uporabi je tooblikovanje ̀ e zelo prepoznavno in dobro lo~uje

Krkina zdravila od konkuren~nih izdelkov.Dobro poznavanje konkurence in vzdrèvanjenajmanj koraka pred njo, je eden od pogojev zaposlovni uspeh. Sicer pa ima v primeru zdravilna recept embalaà predvsem funkcijoinformiranja, diferenciranja in prepoznavnosti.Prodajne funkcije v klasi~nem smislu torejnima. Povsem druga~e pa je pri izdelkih brez receptain kozmeti~nih izdelkih, kjer ima embalaà tudipomembno komunikacijsko in prodajno funk ci -jo. Oblikovanje je v tem primeru klju~nega po -me na in tega se zavedamo tudi v Krki.Obli kovanje embalaè poteka vzporedno z zad -njimi fazami razvoja izdelka. Pri tem razvojnein marketin{ke slu`be sodelujejo s strokovnjakis podro~ja oblikovanja in tr`nih komunikacij.Na osnovi oblikovalskega »briefa«, ki gapripravijo marketin{ke slu`be, oblikovalcipripravijo predloge oblikovanj. Te pravilomapredhodno testiramo pri ciljni publiki zustreznimi raziskovalnimi orodji. Tudi zato, ker

se moramo pri oblikovanju prilagajati ciljniskupinam, kjer so kriteriji starost, spol, kupnamo~, podro~je uporabe…Pomembno je poudariti, da embalaà s svojimoblikovanjem sledi zastavljeni strategiji blagov -ne znamke konkretnega izdelka. Barve, pisava,grafi~ni elementi, fotografije, risbe, oblikaembalaè… vse to so elementi obli ko va nja, kislu ̀ ijo za komunikacijo to~no dolo~enih spo -ro~il. Vizualna podoba je torej pomembna takoza farmacevtske kot kozmeti~ne izdelke, vendarje treba upo{tevati, da sta njihov namen insporo~ilo razli~na. V Krki vseskozi sledimo tudi trendom napodro~ju izbire in oblikovanja embalaè, zlastiglede novih tehnologij in materialov, medtemko pri oblikovanju upo{tevamo predvsem

Janez Jude` Mira Peunik Simona Boì~ Mirjana Lazarevi~ Andrijana Mo~i~

Elizabeta Suhadolc

Rupar - Miklavčič Mica s.p.

Selo pri Ihanu 1, 1230 Domžale,

tel.: 02 721 25 43, 721 49 79, fax: 01 721 25 43

e-mail: [email protected], www.mica.si

Izdelamo vam pihanoembalažo od plastenke

do zamaška.

prom

ocija

prom

ocija


Anketa EO-32-februar-February-0716

specifiko na{e farmacevtske panoge in zakonskadolo~ila.

Nina Kahne, vodja prodaje in trènja priKozmetiki Kahne: Kozmetika Kahne je ̀ e dvajset let na trì{~u, vsata leta pa je prepoznavna po viola barvi izdelkov.Zavedamo se, da je embalaà izdelka izrednopomembna, predvsem ko se pojavi na policahtrgovin. Tam ni ogla{evanja, so pa embalaà,cena ter izku{nje kupca z dolo~enimi izdelki.Embalaà mora torej biti v{e~na, govoriti samazase in biti opazna. Tu ni posebnih zgodb infilozofije, tu je le izdelek, ki se mora s polic medvso konkurenco ponujati sam.

Najprej izberejo tip embalaèNajprej se izbere najprimernej{i tip embalaèglede na posamezen izdelek, torej npr. {katlica,tuba, lon~ek, stekleni~ka … Nato sledi opremaosnovne embalaè z grafi~no podobo. Sestavijose teksti, dolo~ijo informacije, ki morajo biti naizdelku in so v skladu s predpisi o ozna~evanjukozmeti~nih izdelkov, izbere se primerna ilu stra -cija ali fotografija, doda ~rtna koda ter posebniznaki. Vse to se sestavi v grafi~no celoto. Glede nato, da se je podoba izdelkov Kahne izoblikovala zleti in med uporabnicami postala prepoznavna, sepri oblikovanju drìmo zastavljenih smernic, kotso: izbor barv-viola v kombinaciji z odtenki tersrebrna ali zlata, ~rkovne vrste, na~in razgraditveteksta, poudarjanje naslovov in pozicije posamez -nih informacij na embalaì. Vselej stremimo ktemu, da ̀ e na embalaì kupcu ponudimo osnovneinformacije o izdelku. Sicer pa sam proces pri pra -ve poteka tako, da oblikovalka pripravi nekaj

pred logov. Po skupnem pregledu se odlo~imo zanaj ustreznej{o razli~ico in ta je nato pripravljenaza tisk. V Kozmetiki Kahne smo osnovno ob li -kov no linijo za~rtali ̀ e pred dvajsetimi leti, sevedapa skozi ~as spreminjamo predvsem materiale ingrafi~no obliko. Tako smo pred dvema letomadenimo za~eli uporabljati brezzra~ne dozirke, vkaterih so sestavine obstojnej{e, mikrobiolo{komanj izpostavljene, izdelki imajo dalj{i rokuporabe. Ko se odlo~imo za nov izdelek na trì{ -~u, pa se izbire in oblikovanja embalaè lotimo nanovo, v skladu s podobo na{e kozmeti~ne hi{e inob pomo~i oblikovalke Barbare Bogataj Kokalj,ki skrbi za celostno podobo ter podobo mar -ketin{kih vsebin.

Brez diferenciacije po starostnihskupinahIzdelki Kozmetike Kahne so namenjeni vsemstarostnim skupinam. Zato embalaè izdelkov,med katerimi jih je najve~ namenjenih zrelikoì, nismo diferencirali po starostnih skupinah,pa~ pa po namenu uporabe in cenovnem razreduizdelka. Za zdaj se je to pokazalo kot pravilno.

Vizualizacija kozmeti~nega izdelkaVizualna podoba kozmeti~nega izdelka jeizredno pomembna, v vseh pogledih in ~edaljebolj. @enske, ki posegajo po na{ih izdelkih, sotak{ne, ki jim skrb za svojo podobo ni nepo -memb na. Zato se tudi trudimo, da je zunanjapodoba na{ih izdelkov lepa, jasna, prepoznavnain informativna. Vendar moram na tem mestupoudariti, da smo è vsa ta leta bolj prepoznavnipo visoki kakovosti izdelkov in u~inkih na koòkot pa po embalaì, zato stranke posegajo po

na{ih izdelkih ne glede na to, ali jim je embalaàv{e~ oziroma ~e jim je embalaà konkurenta boljv{e~. Gre za tradicijo in zaupanje v kakovost. Sicer pa bi o konkretnih trendih dizajna vkozmeti~ni industriji te`ko govorili. Seveda grev nekem ~asovnem obdobju za prepoznavnegrafi~ne smernice, predvsem za novosti vmaterialih in novih mo`nostih izdelave. Nasplo{no za kozmetiko velja, da se uporabljajobolj ne`ni barvni toni in neagresivne grafi~nere{itve. Barvne kombinacije morajo biti ubrane,umirjene. V zadnjem ~asu je na embalaàh mo~prepoznati veliko beline z ne`nimi slikovnimimateriali ter izstopajo~e ime blagovne znamke.Kakovostnej{i izdelki pa ne izstopajo le pokakovosti, ampak tudi po opaznej{i embalaì inpresti`nej{ih ovojih.Pri oblikovanju embalaè je ob upo{tevanjusmernic treba {e paziti, da ne pride do za me njaveizdelkov s konkuren~nimi. Tu se pokaè velikpomen graditve lastne podobe in pre poznavnosti.

Ve~ji koncerni, ve~ denarjaKo je govor o primerjavi na{ega dizajnaembalaè s tujimi, je treba upo{tevati, da ve~jikozmeti~ni koncerni namenjajo veliko ve~jasredstva embalaì. Te razlike so zlasti opazne priizvedbah in materialih. Tudi tiski so lahkozahtevnej{i, z uporabo ve~ barv, raznih toplotnihtiskov, tiskov iz folij, slepih tiskov in podobnihefektov. Pri velikoserijskih izdelavah embala` jeopazna stroga kontrola barv, ki nikakor ne smejoodstopati od prvega do zadnjega natisnjenegaizdelka. Pri manj{ih serijah izdelkov tak{na em -balaà predstavlja velik stro{ek, zato je pri mer -nej {a srednja pot.

prom

ocija


PHARMAPACK 2007

Pharmapack 2007EO-32-februar-February-07 17

Pharmapack je prireditev, kizdruùje sejemsko-razstavno,strokovno izobraèvalnosre~anje raziskovalcev inproizvajalcev farmacevtskihu~inkovin ter proizvajalcev pri-marne embalaè ali ovojnine.Zato se je Lajovic Tuba, ki jeizrazito usmerjena na globalnitrg, letos prvi~ udeleìla tegastrokovnega sejma, zelo ugled-nega med specializiranimiprireditvami te vrste v svetu.Organizirali so ga konec januarja v Parizu.

Zdravila in primarna embalaà sta medsebojnofunkcijsko nelo~ljiva in zahtevata interdis cip li -narnost znanj, tesno sodelovanje farmacevtov inembalerjev za uspe{en plasma u~inkovin in zanjihovo pravilno uporabo v razli~nih okoljih. Toso lahko bolni{nice in druge profesionalneustanove na eni strani, ali pa posamezni bolnik,lahko tudi neuk uporabnik zahtevnih u~inkovinna drugi. @e zaradi vseh mo`nih omenjenih razlik jeuspe{nost in u~inkovitost uporabe zdravila vveliki meri odvisna od dobro oblikovaneembalaè, ki ne le da {~iti proizvod predzunanjimi vplivi, temve~ predvsem informira,pou~uje uporabnike o pravilni in varni rabi zelorazli~nih proizvodov.Ti proizvodi so lahko è sami po sebi zelonestabilni (reaktivni, ob~utljivi na fizikalne,kemijske, biolo{ke in druge vplive), hkrati palahko {kodljivi zaradi nepravilno izbrane inprojektirane embalaè, shranjevanja, pravilnostidoziranja itd... Zato zdravila skoraj ni mogo~eobravnavati lo~eno od primarne ovojnine. Raz -voj zdravljenja z u~inkovinami je danes v svetuzelo hiter in dinami~en in mnogokrat podiratradicionalne doktrine, saj posega znanost vse

globlje z znanjem ter razumevanjem sistemovpri spoznavanju ~lovekovega ustroja.Najve~ja »zavora« hitrega razvoja je zako no da -ja, ki predvideva varno preizku{anje, testiranje,validiranje postopkov zdravljenja in uporabezdravil, po drugi strani pa s svojimi postopkiposredno varuje uporabnike pred prehitrim raz -vojem, ki ga diktirajo novi ~asi. Tem pro ce somvedno sledi tudi embalaà, ki je sestavni,nepogre{ljivi del in vir varne uporabe in za{~ite.Poleg standardnih funkcij, ki jih mora izpolnitiembalaà, bi izpostavil predvsem informativno,identifikacijsko funkcijo, ki zagotavlja avten ti~ -nost proizvoda, pravilno in varno uporabo tudihendikepiranih uporabnikov - bolnikov, starost -nikov ali za{~ite otrok in drugih pred nepravilnomo`no uporabo. Torej je primarna embalaàsestavni del zdravljenja. Vse ve~ je specialnihoblik embala`nih enot, bariernih slojev, uporabedigitalizacije v tisku, za{~iti, identifikaciji. S temse zagotavlja avtenti~nost in prepre~uje zlorabav celotni logisti~ni verigi.

»Varnost« je vedno na prvem mestu, in sicer vcelotni verigi - do zauìtja zdravila, ki je lahkov teko~i, trdi, poltrdi ali plinski obliki, za kateropa mora biti pravilno projektirana in izbranaembalaà. Zato se vse bolj in bolj poudarjaupravljanje vodenja procesov, ki morajo bitipopolnoma obvladljivi, dokumentirani, preiz ku -{e ni, validirani, sledljivi ter nedvoumno podprtiz zapisanimi in to~nimi informacijami. To masodogodkov in informacij v celotnem pro iz vod -nem logisti~nem procesu obvladujemo z uva -janjem digitalnih procesov, h katerim velikopripomore è sama embalaà. Ne bom preve~na{teval za{~it na ovojnini, digitalnih znakov,novih kodnih sistemov 2 D, RFID, MemorySpot-ov, elektronskih ~italcev ter drugihmehanskih in digitalnih za{~it na embalaì(Security Packaging), ki zagotavljajo sledljivost,avtenti~nost, za{~ito pred kopijami in konta -minacijami, ki so lahko plod tudi nenaklju~nihdogodkov ali incidentov. Vsem tem lahkokljubuje optimalno oblikovana in dimen zio -nirana embalaà. O tem so tudi predavali naprireditvi.

Na prvem mestu je bila varnost

Slovenski razstavljavec na sejmu


Pharmapack 2007 EO-32-februar-February-0718

Predavanja so potekala skozi ves ~as sejmaPharmapack, lahko pa jih razdelimo na slede~esklope:

- embaliranje teko~in in injektorskih oblik zvso regulativo, analizami, validacijskimiprotokoli, pranji, ~isto proizvodnjo (ready tosterilize), razli~nimi vrstami embalaè inbariernih materialov razli~nih osnov, kot sosilikoni, gume, plastike, filmi, kovine, stekloitd.,

- embalaà za vnos zdravil z inhaliranjem inspecialne oblike aplikatorjev,

- embalaà in pravilna medicinska uporabazdravil (»od fla{ke do telesa«) s poudarkomna prihodnji razvoj embalaè za kon~negauporabnika,

- skladnost embala`nih tehnologij v relacijido pacienta,

- embalaà zdravil in varnost, ki obsegasterilizacijo, stabilnost, distribucijo, ob~ut lji -vost proizvodov, varnost, jamstvo, sledljivost,avten ti~nost z digitalizacijo,

- zdravljenje rakavih obolenj s klasi~nimi innovimi zdravili in postopki (toksi~no in netoksi~no) ter najava tem Pharmapack 2008.

Predavali so predstavniki evropskih far ma cevt -skih in{titutov, univerz in klini~nih centrov. Ne -ka tera predavanja pa so bila predvsempred stavitvene oz. komercialne narave, na ka -terih so posamezna podjetja prikazala noveproizvode in aplikacije iz prakse.

Na sejemskem delu je razstavljalo preko 130proizvajalcev primarne embalaè in sistemovvodenja procesov iz Evrope, Amerike in drugihdràv.

Lajovic Tuba embalaà je bila na tej prireditviprvi~ prisotna. Predstavili smo nove proizvodeter razvojne usmeritve na{e primarne embalaèza farmacijo. @e danes Tuba izvaà v ZahodnoEvropo preko 80% na{ih proizvodov in storitev,{e ve~je rasti pa na~rtujemo z embalaò zafarmacijo iz aluminija, plastike in laminatov.Na{ razvoj in investicije so usmerjene vizobraèvanje, razvijanje ~iste proizvodnje,sledljivost, za{~ito in digitalizacijo z video-opti~nim nadzorovanjem kakovosti procesov in100% preverjanjem vsakega proizvoda. Tudimehanske lastnosti, kot so bariere, tem pe re vi -dent, childresistant, enostavnost uporabe insterilnost, so vodilo na{ih usmeritev.

Razstavni paviljoni posameznih podjetij so bilienotne oblike, opremljenosti in videza, raz li ko -vali so se le po razstavljenih eksponatih, kar jedalo zelo enakovreden izgled vsem nastopa jo -~im. Na{ prostor je obiskovalo veliko far ma -cevt skih dru`b iz celega sveta, najve~ izFrancije, tako da upamo tudi na komercialniuspeh.

mag. Milan Gruden

Novosti s Pharmapacka 2007

Novost na trgu je proizvodnja sterilnegapremaza (filma) za embala`ne posoderaznih medicinskih teko~in. Velikaprednost je, da ne absorbira nobenihsnovi. Premaz se lahko preprostosterilizira z gama àrki. Embala`naposoda, ki ima plast sterilnega filma,lahko prena{a reakcijsko zelo aktivneteko~ine, ki so do sedaj povzro~aleprecej teàv na podro~ju farmacevtskegapakiranja. S tem se odpira nova kreativnapot za embalaò snovi, ki so reakcijskohitro aktivne v stiku z drugimi snovmi.

Predstavljene so bile nove re{itve napodro~ju izbolj{av embalaè za zdravilav teko~i obliki. V zadnjem ~asu je mo~nonaraslo »samodajanje injekcij«.Predstavili so novosti na podro~ju, ki sousmerjene predvsem k enostavni uporabi,visoki kvaliteti in varnosti za uporabnike(paciente). Izpostavljen je bil problem priinjekcijskem pakiranju, ko je potrebnoposkrbeti za sterilno pot od izdelave dopolnjenja injekcij v farmacevtskemokolju.

Na podro~ju izdelave kapsul je bilapredstavljena kapsula, ki je proizvodme{anice {kroba in PVOH. Kapsulaponuja {tevilne prednosti: nizki stro{ki,odpornost na temperaturne spremembe invla`nost, lahko je transparentna,obarvana in nudi veliko mo`nosti zaoblikovanje.

Novost na podro~ju proizvodnje tablet jepredstavilo podjetje Plasthom, ki je natrg poslalo novo t.i. Smartpill tableto.Prilagojena je za pridelavo suhihkompaktnih oblik tablet, hkrati pa nudibolj prakti~no in higieni~no uporabo.

Zanimiva razprava se je na sejmu razvilao marketingu farmacevtske industrije.Desetletja je veljalo, da je patent edinomarketin{ko oro`je. Danes se patentomizteka rok za{~ite, ciljne skupine sespreminjajo v odgovorne in ozave{~enepotro{nike. Embalaà zdravil pri ljudehne sme vzbujati ob~utka bolezni, zdravilamorajo biti oblikovalsko privla~na inpreprosta za uporabo, z jasnimi innedvoumnimi navodili.

Zadnji del dvodnevnih predstavitev inokroglih miz je bil namenjen razpravi otermi~no ob~utljivih zdravilih. Novost jepredstavilo ameri{ko podjetje Kodiak sponujenim novim nadzorovanimna~inom transporta, poimenovanim »coldchain«, ki zagotavlja nadzor temperatureves ~as med transportom farmacevtskihizdelkov, ob~utljivih na temperaturnespremembe.


LOGISTIKALogistika kot delevropske transportnepolitike

Nadaljevanje iz prej{nje {tevilke

LogistikaEO-32-februar-February-07 19

4 Logistika v Evropi

4.1 Trendi v logistikiMednarodna konkuren~nost evropskih podjetijje v glavnem odvisna od njihove sposobnostidostaviti blago po svetu hitro, u~inkovito in vto~no dolo~enem ~asu. Konkuren~no okoljepoudarja pomembnost kakovosti dostavneverige (supply-chain) in uporabo kakovostnegamened`menta kot konkuren~no prednost. Naloga logistike je med drugim zagotovitizadostne koli~ine zalog na kraju in v ~asu, kotjih potrebuje naro~nik. Blago mora prispeti vsprejemljivem, tj. kakovostnem stanju, brezpo{kodb in izgub. Storitev mora biti izvr{ena zminimalnimi oziroma optimalnimi stro{ki, ki {eomogo~ajo doseganje predpisanih standardov. Pri tem je treba zagotoviti: • ustrezen transport blaga,• u~inkovito upravljanje z zalogami,• primerno skladi{~enje,• dobro informacijsko podporo,• varno pakiranje in ravnanje.Zaradi pestrosti in medsebojnega prepletanjatrendov v logistiki ni mogo~e vseh strniti vdolo~ene okvire. Tako bom najpomembnej{estrnil v nekaj pomembnej{ih to~k.Dejavniki, ki mo~neje vplivajo na strukturnespremembe logisti~nega sistema [Andersen2002, 3], so:• Globalizacija7. Z izbolj{anjem infrastrukturein izobrazbe prihaja do selitve proizvodnje izrazvitej{ih dràv v stro{kovno ugodnej{a ob -mo~ ja (ni`ji stro{ki dela, davki, podporadràve …) oziroma v dràve z bla`jo okoljskozako no dajo. Prihranki zaradi ni`jih pro iz vod -nih stro{kov navadno ve~ kot odtehtajo po -ve~ane transportne stro{ke in rasto~e stro{kezalog na poti. Zaradi takega pove~anjamednarodne menjave in mednarodne pro iz -vod nje, ki raste hitreje kot svetovni brutodru`beni proizvod, se je pove~ala potreba po~ezmejnih logisti~nih razre{itvah. Trend glo -ba lizacije in pove~anja mednarodnega trans -porta je tudi posledica rasto~ih zahtev kup cevpo pravo~asnosti, kako vosti, oprem lje nosti zinformacijami, skladnosti s standardi …

• Kr~enje prodaje iz zalog. Verjetnost, dabodo proizvodi, narejeni za dolo~enega kupcaali trg, ustrezali {e kak{nemu kupcu, semanj{a. Vsaka oblika proizvoda skoraj po me -ni nov izdelek v skladi{~u, kar predstavljanevarnost ve~anja zalog. Ena izmed mogo~ih

razre{itev manj{anja zalog je ve~anjefleksibilnosti izdelkov (manj{a obdelava, karomogo~i predelavo v razli~ne kon~ne pro iz -vo de) ali uporaba razli~nih logisti~nih kon -cep tov na~rtovanja potreb, kot je koncept Justin time (poslovanje brez zalog).

• Ve~ja osredoto~enost na osnovne spo sob -no sti oziroma osnovno dejavnost. Veliko{pe di ter jev ali podjetij reorganizira svojeposlovne mo de le in se pri tem osredoto~i nasvojo osnovno dejavnost, kar pove~uje po tre -bo po novih storitvah, ki jih ponujajo “tretjipart nerji” v {ir{em in logisti~na podjet ja vo`jem smislu.

• Pove~ana pr ipravljenost za “outsource8“.Podjetja so vedno bolj pripravljena prepustitidel svoje ponudbene verige (supply chain).

Primer zunanje nabave storitev je transport invse pogosteje tudi celovita logisti~na podpora.Take storitve pogosto prevzamejo specializiranetretje osebe (Third party logistics9 ali Fourthparty logistics)10. Ocenjuje se, da samo 28odstotkov celotnega evropskega potencialnegatrga, ki bi ga teoreti~no lahko oskrbela logisti~napodjetja, oskrbujejo zunanji operaterji (thirdparties), medtem ko se preostali odstotek opraviznotraj podjetja. Pri~akuje se veliko pove~anje

tega odstotka, kar, skupaj s celotnim pove ~a -njem logisti~nih storitev, predstavlja velikpotencial za celoten evropski trg.• Pove~ana osredoto~enost na r azre{itve.Pred kratkim so podjetja povpra{evala postoritvah, ki so bile povezane samo z dolo ~e -nim delom njihove “supply chain” ali, po ve -da no druga~e, s standardnimi transportnimisto ritvami. Pojavlja se vedno ve~ podjetij, kièli prepustiti celotno verigo ali njen ve~ji delzunanjemu podjetju.

• Rasto~e zahteve strank. Pri~akovanja strankso vedno ve~ja v razli~nih pogledih: logi sti~ -na podjetja so primorana zagotoviti kom -pleks ne razre{itve, ki temeljijo na tehni~nemznanju in tehni~nih mo`nostih. Zahteve kup -cev so tako vedno bolj raznolike in specifi~ne,kar je v nasprotju z èljami proizvajalcev po~im bolj standardiziranih proizvodih, iz de la -nih v velikih serijah za bolj{o ekonomijo ob -se ga. Da bi kar najbolje zagotovili spre men-ljivo povpra{evanje, se poizku{a v pro iz vod -njo uvesti ~im ve~ fleksibilnosti z uvedbo ra -~u nalni{ko vodenih strojev in drugih raz re-{itev informacijske tehnologije v pro iz vod nji.Pri tem je zelo pomemben ~as od sprejetjanaro~ila do pla~ila.

prom

ocija


Logistika EO-32-februar-February-0720

• Nove tehnolo{ke mo`nosti.Nova tehnologijaje dosegljiva logisti~nim podjetjem in stran -kam. Visoka stopnja inovacij, {e zlasti vkomunikaciji in novih programih, zahtevave~jo fleksibilnost in nove storitve.

• Novi izzivi e-trgovine. Z razvojem e-trgovinein razvojem interneta se morajo logisti~napodjetja prilagoditi s ponudbo novih storitevin novega na~ina poslovanja.

• Spremembe v poslovnem okolju. Libera li -za ci ja trga se nadaljuje s postopnim li bera lizi -ra njem cestne kabotaè, èlezni{kega blagov -nega transporta, po{tnih storitev…

Taki trendi zahtevajo od logisti~nih podjetij, dase prilagodijo novo nastalim razmeram. Uspe{nalogisti~na podjetja bodo tista, ki bodo sledilanaslednjim spremembam [Andersen 2002, 4]:

• Uvedba novih servisnih paketov. Strankenenehno i{~ejo razre{itve kompleksnih prob -le mov, kar pa ne bo ve~ zadostovalo za za -dost no po nudbo standardnih, vnaprej de fi- ni ranih ser vis nih paketov. Namesto tega bodolo gisti~na storitvena podjetja, ki bodo spo sob -na ponuditi logisti~no planiranje in sve to va -nje, pomagala podjetju definirati natan~enob seg zahtev in primerne razre{itve. Prav takone bo ve~ zado sto valo okolje “inter-linking”strank in sto rit venih dobaviteljev. Uspe{nalogisti~na podjetja bodo tista, ki bodo raz{irilasvojo storitveno ponudbo z administrativnimilogisti~nimi fun k ci jami, kot je upravljanjepre moènja (inventory mened`ment) inpodobno.

• Povezovanje novih mo`nosti. Logisti~nestranke pogosto uporabljajo svetovalce, kipomagajo oblikovati njihov logisti~ni procesin temeljne razre{itve. Zamenjava teh stan -dard nih svetovalnih funkcij s svojimi spo sob -nost mi logisti~nega planiranja pogosto ponujapo membno mo`nost za vodilna logisti~napodjetja, da prevzamejo celotno odlo~anje ologisti~nih storitvah, hkrati z aktivnimupravljanjem strankine ponudbene verige(supply chain). Svetovalna in izvr{ilna spo -sob nost postaja vse pomembnej{a.

• Strankino zaupanje oziroma prepr i~anje.Obstaja ve~ razlogov, zakaj morajo logisti~nestranke biti previdne pri predaji dela svojegaproizvodnega procesa zunanjim partnerjem.Sposobnosti ponudbene verige (supply chain)so klju~ne sposobnosti za uspe{nost podjetjain posledi~no lahko podjetja ob outsourcinguizgubijo pristojnosti in zmanj{ajo u~in ko vi -tost. Ve~krat se pojavlja tudi bojazen, da bodoiz gubile fleksibilnost, ~e postanejo odvisnesamo od enega logisti~nega ponudnika. Takoje za logisti~no podjetje izrednega pomenaust va riti in obdràti strankino zaupanje.

• Ponudba jasnih in fleksibilnih spo r azu -mov. Za pridobivanje novih poslov in ustvar -ja nja pomembnega zaupanja strank je po -membno oblikovati fleksibilne, po{tene injasne spo ra zu me. Stranke èlijo, da jimlogisti~ni operaterji ponudijo poleg pregledaoperacijske strukture njihove ponudbeneverige tudi jasno stro{kovno strukturo. Odlogisti~nih operaterjev se tudi zah teva vednove~ja inovativnost in sledenje novi tehno -logiji, izraèni s fleksibilnostjo spo razu mov,

ki morajo biti sestavljeni tako, da omo go ~ijostranki spremembe v obdobju veljavnostipogodbe.

4.2 Dogajanja pri prejemnikih blaga (trgovci)Spremembe pri poslovanju trgovin napeljujejona spremenjene potrebe po logisti~nih storitvah,po katerih bodo trgovci povpra{evali. [tevilnidejavniki, ki so bili predstavljeni glede pov pra -{evanja po logisti~nih storitvah, veljajo tudi zasame trgovce, zato bodo tukaj predstavljene {ebistvene posebnosti prejemnikov blaga.

Pomembni trendi, ki se pojavljajo pri trgovcih, so: • Trend ve~anja {tevila trgovskih ver ig[Cooper 1994, 82]. Zdi se, da prednosttrgovskih verig izhaja iz ve~je pogajalskemo~i do proizvajalcev (saj po velikostive~inoma bistveno presegajo veletrgovce), izcelovite informacijske podpore, fleksibil nej -{e ga poslovanja skladi{~ (npr. tudi pono~i) ince lovite optimizacije transportov med pro iz -va jalci, skladi{~i in trgovinami, pri ~emeropu{~ajo okostenelo delitev flote na dovozno,razvozno ali strogo specializirano po podro~ -jih/podru`nicah.

• Trend zmanj{evanja pomena veletrgovcev(trgovci na debelo). Trgovske verige ve~i no -ma sodelujejo neposredno s proizvajalci, obe -nem pa manj{i trgovci, glavne stranke pro -dajalcev na debelo, izgubljajo tr`ni dele`. Pritem je mogo~e opaziti, da je meja med vele -trgovci in re gio nal nimi skladi{~i trgovskihverig vse manj raz lo~ na. Oboji kupujejoizdelke v velikih koli~inah od proizvajalcev,jih skladi{~ijo in presortirane razvaàjo naprejdo maloprodajnih mest. Kljub vse pogo stej -{emu izpadanju veletrgovcev iz nabavnihverig se te v povpre~ju prav ni~ ne kraj {ajo.Povpre~je vzdrùjejo pove~ane med narod nenabave sadja zunaj sezone (z ju`ne poloble)in izdelkov slove~ih imen s celotnega sveta(kot je modna konfekcija). Izpad vele tr gov -cev je svojevrstna tr`na prilo`nost za logi sti~ -na podjetja, saj so trgovske verige dov zetnej{eza zunanjo nabavo logisti~nih sto ritev.

• Trend pove~evanja prodajnih povr {in nara~un skladi{~nih in pove~evanja oskrbo val -nih sredi{~ na obrobju mesta. To bo pove~alofrek venco dostavljanja blaga, dostavna vozilabodo morala postati “~istej{a” in zaradino~nih dostav tudi ti{ja, njihov razkladalni ~aspa vse kraj{i.

• Uvajanje informacijske podpore trgovanju(uvajanje elektronskih prodajnih mest in hitredetekcije blaga – razli~nih ~rtnih kod …).

Iz navedenega je mogo~e sklepati [ôk 2005, 16]:• Kupci logisti~nih storitev se bodo menjavali,manj bo posrednikov, nadome{~ali jih bodopro izvajalci, vse bolj pa kon~ni trgovcioziroma prodajalci.

• Z novimi tipi kupcev bodo pospe{eno priha ja -le tudi èlje po druga~nih storitvah; ponudnikilogisti~nih storitev bodo dobili prilo`nost zaoblikovanje novih ni{.

• Pritisk na pove~ano fleksibilnost logisti~nihstoritev se bo le {e stopnjeval – glede delov -nega ~asa, vsebine storitev itd.

• Informacija o zalogah bo morala biti vsehitrej{a – zahteve se bodo {irile predvsem skonca nabavne verige nazaj.

5 Moderna transportna podjetja –povezovalci transporta (freight integrators)

V skladu s smernicami, predstavljenimi v ev rop -ski transportni politiki, je treba izkoristiti raz -li~ne na~ine transporta in premakniti rav note`jev korist alternativam cestnemu transportu: è -lez nica, re~ne poti in morski prevoz znotrajEvropske unije.Da bi kar najbolj izkoristili prednosti tehalternativnih na~inov transporta, je treba u~in ko -vito povezati te na~ine s cestnim transportom. Priinfrastrukturi je potrebna ~im bolj{a prehodnost zenega na~ina na drugega s ~im ni`jimi stro{ki v~im kraj{em ~asu. Organizatorji prevozov morajobiti sposobni zgraditi in ter modalno transportnoverigo, ki bo kombinirala prednosti posameznihna~inov transporta (zmanj{anje stro{kov s pove -~a nim z obsegom, varnostjo, gorivom in energijo,dostopnostjo kapacitet …) s prednostmi cestnegatransporta (geo grafska pokritost, majhnost po -{iljk, flek sibilnost …). Zaradi tehni~ne zapletenosti tovornega trans por -ta organizacije intermodalnega na~ina prevozatovora, zaradi razli~nih potreb po{iljateljev,transportnih operacij in dru`benih zahtev jepotreben nadaljnji razvoj profesionalnih trans -port nih organizatorjev, ki bodo sposobni upo -{te vati razli~ne interese in zahteve, hkrati pabo do sposobni organizirati trajnostni in u~in ko -vit intermodalni transport “door to door”.Zato je Evropska komisija v Beli knjigi, izdanileta 2001, za transport predstavila nov poklicpovezovalca tovornega transporta – freightintegrator. Ti “povezovalci tovornega prevoza”morajo biti sposobni na evropski in svetovni ravnikombinirati specifi~ne prednosti vseh vrst prevozain s tem zagotavljati strankam in po sle di~no tudivsej dru`beni skupnosti najbolj{e storitve gledeu~inkovitosti, cene in u~inka na okolje (v naj {ir -{em pomenu – gospodarskem, ekolo{kem, ener -get skem itd.), ne glede na to, ali delujejosamostojno kot veliki mo~ni {pediterji ali kot tisti,ki i{~ejo kooperacijo z drugimi za izbolj{anjetransporta. Po definiciji je po ve zo va lec tovornegatransporta tisti, ki organizira transport “door todoor” z izbiro in kombinacijo brez predsodkovnaju~inkovitej{i na~in trans porta. Povezovalci tovornega transporta, ki imajo torejza nalogo optimizirati celotno transportnoverigo, lahko brez vnaprej{njega pove~anegainteresa v dolo~enem na~inu prevoza igrajo po -membno vlogo pri razvoju intermodalnegatransporta in lahko uspe{no pripomorejo k os -nov nim ciljem evropske transportne politike.êprav se v Evropi è pojavljajo odli~na lo g i -sti~ na podjetja, ki delujejo kot povezovalci to -vor nega transporta in ponujajo mogo~eraz re{itve v partnerski povezavi s po{iljatelji inope raterji, smo {e dale~ od optimalne izrabevseh potencialov. Tako mora dober povezovalectovornega transporta11:• biti sposoben najti razre{itve za intermodalnina~in prevoza za celotno zapleteno ponud -beno verigo,

• biti neodvisen in nevtralen pri svojih odlo -~itvah,

• imeti znanje, sposobnosti in izku{nje v vsehna~inih transporta, pri skladi{~enju in up rav -ljanju blaga,


LogistikaEO-32-februar-February-07 21

• imeti dolgoro~ne navezave s po{iljatelji inpodjetji,

• imeti dostop do informacij glede transportnihstoritev, operacij in po{iljk,

• imeti dostop do {iroke mreè partnerjev.Za uspe{no delo morajo biti taki povezovalciprevozov sposobni tudi vklju~iti in uskladitirazli~ne interese po{iljateljev in transportnihoperaterjev.Interes po{iljateljev je najti primeren transportpo ~im ni`ji ceni in najvi{ji kakovosti. Po navadiniso posebno naklonjeni nobenemu na~inutransporta. Osredoto~eni so predvsem na zmanj -{anje celotnih logisti~nih stro{kov, ko transportpred stavlja le del teh stro{kov. So pa pri prav -ljeni na pove~anje samih stro{kov transporta, ~es tem zmanj{ajo druge stro{ke (skladi{~enja,zavarovanj, pakiranja …). Pogosto imajo ve~razli~nih logisti~nih podjetij in razli~ne dogo -vore za razli~ne proizvode, poti in storitve.Za uspe{no in u~inkovito poslovanje stremijo ktemu, da z logisti~nimi podjetji, ki poznajo nji ho -vo ponudbeno verigo in pokrivajo veliko geo -grafsko podro~je, doseèjo dolgoro~no so de-lovanje, saj s tem izbolj{ajo in olaj{ajo svojeposlovanje.Interes operaterjev je v ponudbi transportnihstoritev. Nekateri operaterji ponujajo zdruèneintermodalne storitve, ki se po navadi upo rab lja -jo za dopolnilo glavnemu na~inu transporta.

Zaradi velikih vezav kapitala v fizi~nih stvareh seoperaterji osredoto~ajo na ~im bolj{o zasedenostresursov in ne na zmanj{anje stro{ kov ponudbeneverige, saj jim ve~ transporta pomeni ve~ posla.Transportni operaterji èlijo pove~ati svoj vplivin konkuren~no pozicijo glede na svojekonkurente. V èlji po ~im ve~jem tr`nem dele -ù poizku{ajo izbolj{ati kakovost in kon ku ren~ -no prednost v svojem na~inu transporta in se neosredoto~ajo na kompleksno transportno inter -modalno verigo, ~e nimajo nadzora oziromainteresa v celotni ponudbeni verigi.Podjetja pove~ano uporabljajo outsourcing inhkrati strate{ke povezave. To sta glavna trenda, kilahko precej vplivata na pove~ano vlogo pove zo -val cev tovornega transporta. Tako bo omogo~enasitua cija, ko bodo imeli ponudniki storitev mo` -nost uveljaviti intermodalni na~in proizvodnje.Globalizacija in pove~ana vloga logisti~negasistema in logistike nasploh, ki sledi koncentracijiproizvodnje in nastajanju logisti~nih centrov,pove~uje razdalje, ki so potrebne za prevoz blaga,kar pospe{uje razvoj intermodalnega transporta ingovori v korist njegove uporabe in z njimpovezanega novega poklica.Razli~ni na~ini transporta, ki so vklju~eni vintermodalni transport, so se dolgo razvijaliglede na mo`nosti in potrebe posameznih dràvin ne glede na druge na~ine transporta oziromaskladno z njimi, tako da bi optimizirali celotno

medmodalno transportno verigo. [tevilo raz -li~nih akterjev in razli~nih pristopov k re{evanjuintermodalnega transporta daje intermodalnemuna~inu {e kompleksnej{o podobo.Da bi organizatorji intermodalnega na~inatransporta uspe{no delovali na trgu, so potrebninapori na razli~nih podro~jih12:• Pomanjkanje zavedanja in razumevanja. Po{i -lja telji oziroma {pediterji se pogosto nezavedajo velikih mo`nosti intermodalnegatrans porta in nimajo dovolj informacij in zna -nja za izrabo teh mo`nosti. Tako se or ga ni za -tor ji ponudbene verige pogosto ne zavedajopo sledic svojih odlo~itev glede pakiranja, ur -ni ka proizvodnje, distribucijskih dogovorov… in vsi vplivajo na primernost za inter mo -dal ni transport. Velikokrat take odlo~itve tudiniso sestavni del planov.

• Majhna kooperacija. Medmodalni na~intrans por ta zahteva velika klju~na vlaganja, zakar so po treb na jamstva za zadostne koli~inepre pe lja nega tovora, da bo transport eko nom -sko u~in kovit. Zaradi svoje kompleksne na ra -ve po trebuje dolgoro~no planiranje, kar po-meni, da so potrebne dolgoro~ne pogodbemed po {i lja telji in ponudniki transportnihstoritev. Le uspe{no sodelovanje med po{i -ljatelji, prejem niki in povezovalci transportalahko zagotovi prednosti vsem sodelujo~im.

• Pomanjkanje jasnih pravil, razlo~evanje od go -

prom

ocija


Logistika EO-32-februar-February-0722

vornosti in obveznosti. Pri mednarodnemtransportu in potovanju po razli~nih dràvah seponudniki transportnih storitev sre~ujejo z raz-li~nimi pravili, ki se razlikujejo tudi glede nana~in transporta. Pri ponudbi intermodalnestoritve se povezujejo z razli~nimi dràvami inrazli~nimi ponudniki transporta. Pri tem semorajo tudi zanesti, da bo vsak akter v celotniverigi opravil svoje delo brezhibno. Takakompleksnost oteùje mednarodnemu med-modalnemu povezovalcu transporta pravo~as-no, kakovostno in brez napak dostaviti nekoblago na dolo~en naslov. Treba je natan~nodolo~iti odgovornosti in pravila za celotnotransportno verigo.

• Pomanjkanje standardov pri opremi in infor-macijah. Kaè se potreba po ~im ve~ji stan-dardizaciji opreme za razli~ne na~ine trans-porta, prav tako pa se kaè potreba po uskla-ditvi dokumentacije in obrazcev v celotnitransportni verigi.

• Zamude in stro{ki. Da se zmanj{ajo stro{ki inzamude, je treba poleg izbolj{ane tehnologijein uspe{nega mened`menta izbolj{ati prehodez enega na~ina transporta na drugega, hkratipa pove~ati transport in pogostost po{iljk.

Za uspe{nost intermodalnega transporta in uspe{-nost podjetij, ki povezujejo razli~ne na~ine trans-porta, je potrebna tudi pomo~ dràv ~lanic inEvropske unije, ki lahko s svojim delovanjemomogo~i la`ji prodor na trg. Ta pomo~ se kaè z:izbolj{anjem znanja, zavedanjem in razumeva-njem intermodalnega transporta; s poenostavitvijointermodalnega transporta ob ve~ji standardizaciji;pospe{itvijo obvez in kooperacije med sodelujo-~imi v transportu in z razjasnitvijo odgovornosti inobveznosti v intermodalnem transportu.

Uro{ Kramar, Martin Lipi~nik, Bojan Rosi,Toma` Kramberger

Literatura:Andersen. Arthur. 2002, Mergers & Acquisitions in the

Logistics Industry 2001.Commission of the European Communities. 2003. Study on

Freight Integrators.COOPER, James in drugi. 1994. European logistics:

markets, management and strategy - 2nd ed. Oxford:Blackwell.ôk, Borut. 2005. Strate{ki na~rt zdruène Intereurope in

Luke Koper.Magistrsko delo. Ljubljana. Ekonomska fakultetaEC - European Commission. 1998. The Common Transport

Policy; Sustainable Mobility: Perspectives for the Future.EK - Evropska komisija. 2001. Evropska prometna politika

za 2010: ~as za odlo~itev Bela knjiga. Bruselj.European Commission. 2000. Good practise in freight

transport.EC - European Commission. Directorate-General for Energy

and Transport. 2003. Freight Integrator Action Plan. Suportingthe organizers of intermodal freight transport. ConsultationPaper.European Council of Applied Sciences and Engineering.

2001. Freight Logistics and Transport Systems in Europe.European Council of Applied Sciences and Engineering.

2001. Freight Logistics and Transport Systems in Europe.Executive Summary.EUTRALOG. 2004. RT&D Roadmaps for European

Transport Logistics of the Future.Jelenc. [2000]. Transportna politika, Usklajeni ~ez dve leti -

povzetek dalj{ega referata. Evrobilten {t. 18. [online]. Uradvlade za informiranje. Internetna stran: http://evropa.literal.si/publikacije/evrobilten/evrobilten-18-03 [2001].Rosi, Bojan. 2004. Prenova omre`nega razmi{ljanja z

aplikacijo na procesih v èlezni{ki dejavnosti. Doktorskadisertacija. Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovnafakulteta. Maribor.

7 Globalizacija ni plod ali kreacija EU, ampak je posledica vplivov velikih multinacionalk, ki kreirajo tako svetovno kot evropskopolitiko poslovanja. Njihova nadpovpre~na inovativnost, gospodarska in politi~na mo~ jim omogo~ajo, da si pod imenomsvobodnega trga (kolonialno) podrejajo manj inovativne (drugih pa ne). [Rosi 2004, 238].

8 Outsource – prenos logisti~nih opravil na druge sodelujo~e v logisti~nem sistemu.9 Logistika tretjih oseb: kupec in prodajalec blaga se ne ukvarjata neposredno z izvedbo logisti~nih storitev, temve~ jih prepustitanekomu tretjemu. [ôk 2005, 18]

10 Fourth party logistics: Logisti~na svetovalna podjetja, ki opravljajo svetovanje in organizacijo logisti~nih verig, brez neposredneudeležbe pri izvajanju. So nekak{na logisti~na podjetja brez lastnih sredstev. [ôk 2005, 18]

11 EC 2003, 8.12 EC 2003, 11-13.

prom

ocija


Ko so pred {estnajstimi leti na Ptujuustanovili podjetje za ravnanje zodpadki Eko-les, je bilo ob njegovemrojstvu ve~ vpra{anj kotrazumevanja. Doma~i ustanovitelji zve~inskim lastni{kim deleèmavstrijskega Rumpolda so takratte`ko pojasnjevali in prepri~evalidoma~o javnost, da je ravnanje zodpadki posebna gospodarska veja,ki se bo hitro razvijala tudi pri nas inbrez katere si è kmalu ne bomo znalive~ predstavljati ìvljenja. @e danespa niti ne slutimo ve~, za kaj vsetak{no podjetje skrbi in kak{no bibilo ìvljenje brez take dejavnosti.

Slovenija je za podjetje prvi~ sli{ala v zvezi s takoimenovanimi jeseni{kimi odpadki. Na tirih priJesenicah je takrat odkrila pet tiso~ sodovodpadnih barv, lakov in drugih nevarnih snovi, kiso pri{li iz Bosne in so tam stali, ne da bi kdorkolivedel, kaj in koga ~akajo. Zadrego je re{il Eko-less Ptuja, ki je takrat kar s slovensko vlado podpisalpogodbo, da bo poskrbel za te odpadke. Podjetjeje poiskalo zanesljivega predelovalca in sodeodpeljalo na Finsko, kar je bila na prelomuzadnjih dveh desetletij prej{njega stoletja za na{erazmere izjemna redkost in ena prvih u~nih ur, daje za odpadke treba, in da je tudi mogo~eposkrbeti – ~e ne doma, pa v tujini.Eko-les ima sede` na Ptuju, a je kljub sorazmernimladosti svojo mreò è dobro razpredel. Ko somu v doma~em mestu zaupali ravnanje s komu-nalnimi odpadki, je skupaj z ob~ino in Komunaloustanovil podjetje îsto mesto, ki je danes vnjegovi 73-odstotni lasti. S tem je razvil in dobilnajbolj prepri~ljiv konkretni vzorec lo~enegazbiranja odpadkov iz gospodinjstev, postavljanjaekolo{kih otokov za lo~eno zbiranje po celotnemptujskem obmo~ju, pa tudi embaliranja odpad-kov, kompostiranja, gradnje odlagali{~ in vsega,kar pospravljanje civilizacijskih ostankov pa~zahteva. Eko-lesov model so sprejeli è marsikjev Sloveniji. Podjetje je pomagalo pri svetovanju,prena{anju izku{enj, na~rtovanju in vodenjuposameznih procesov in projektov. Tak posebenprojekt so pripravili na primer za Luko Koper inga {e danes vodijo, pravkar pa pripravljajo raz{i-

ritev celotne skrbi za odpadke v na{empristani{~u.

Uspe{no razvit in preizku{en recept pa ponujajotudi preko dràvnih meja. Tako so v NovemSadu ustanovili svoje h~erinsko podjetje, ki zazdaj {e svetuje in trì z razli~no opremo, ki jepri ravnanju z odpadki potrebna. Obenemponuja svoj model ravnanja z odpadki, ki tudi vSrbiji po~asi prihaja v zavest kot problem in kotnujna dejavnost. @e dobrih {est let Eko-lesodli~no sodeluje z Makedonci in v Skopju jeustanovil svoje h~erinsko podjetje. Tam snuje inpripravlja kompletni program ravnanja zodpadki za obmo~je Ohrida in posebej zaobmo~je Strumice.

Najpomembnej{a, ~eprav v vsakdanjem ìvlje-nju manj opazna, pa je dejavnost Eko-lesa vindustriji in obrti na celotnem slovenskemozemlju. Podjetje je zbiralec, posrednik, prevoz-nik, predelovalec, izvoznik in {e kaj, ko gre zanevarne odpadke, ki nastajajo v industrijskih inobrtnih procesih in proizvodnjah. Tu vsak dannastaja cela vrsta najrazli~nej{ih odpadkov,skupina vsakih posebej pa zahteva posebnoravnanje, predelavo in nevtraliziranje, tako da jedejavnost zelo razvejena in zahtevna. Eko-leszbira in odvaà barve, lake, mulje, topila,odpadna olja, emulzije, zaoljene krpe, embalaònajrazli~nej{ih nevarnih snovi, topila, lakirni{kevode in {e marsikaj drugega. Svojo zbirno inpredelovalno postajo ima zdaj v Kidri~evem vopu{~eni tovarni glinice znotraj Taluma.Odpadna olja, barve, lake in mulje predeluje tam,~eprav je v Markovcih pri Ptuju è kupil zem-lji{~e, na katerem je nameraval postaviti lastenmoderen obrat za tovrstno predelavo, a ni na{elskupne besede z nekaterimi krajani. Zato pa zdajv Kidri~evem è gradi lastno biolo{ko ~istilnonapravo. Kolik{en je obseg dela Eko-lesa, pove-sta na primer podatka, da letno zbere kar 1500ton rabljenih razli~nih olj in okrog 2200 tonnajrazli~nej{ih emulzij. Pri slednjih je na primertreba v vakuumskem uparjalniku razbijati mole-kule, da lo~i olja od vode, za olja pa je potempotrebno poskrbeti {e naprej do dokon~negauni~enja in razgradnje.

Eko-les ima celo vrsto dovoljenj za ~ezmejnopreme{~anje nevarnih snovi, kot uradnikiimenujejo izvaànje odpadkov v tujino in njihovouni~evanje. Doslej je podjetje najve~ sodelovalo

z Avstrijo, kjer imajo skoraj vse cementarnedovoljenja za uni~evanje in seìganje posameznihnevarnih snovi. S svojim ve~inskim lastnikomRumpoldom iz avstrijskega Trofaiacha je Eko-lesu avstrijsko ravnanje z nevarnimi odpadkinajbolj pri roki in poznano.

Direktor podjetja Vilko Pe{ec pa poudarja, dapodjetje odigra zelo pomembno vlogo tudi priekolo{kih nesre~ah ali prometnih nezgodah, kjerse pojavijo nevarne snovi.

ObrazEO-32-februar-February-07 23

Vilko Pe{ec je bil eden od treh slovenskih partnerjevavstrijskega Rumpolda, ki so pred dobrim poldrugim de-setletjem ustanovili slovensko podjetje Eko–les ssedeèm na Ptuju. Odtlej naprej je tudi direktor podjetjain njegovi osebni uspehi in prizadevanja so nelo~ljivopovezani s podjetjem. Prakti~no jih ni mogo~e lo~iti.

Pe{ec je univ. dipl. ekonomist, rojen na Ptuju 1955. Priekolo{kih vpra{anjih je marsikje oral slovensko ledino.@e podjetje je pomagal ustanavljati v ~asu, ko se o»odpadu in smeteh« {e ni bilo moderno niti pogovarjati,kaj se {ele s tem ukvarjati. A hitro zaklju~ena zgodba,na primer z »jeseni{kimi« odpadki, je od{krnila vrata inpokazala, da je za njimi dolga prihodnost in vrstapomembnih opravil. Ker zagotovo najbolje pozna na{edana{nje ekolo{ke razmere in jih lahko primerja z onimiizpred poldrugega desetletja, nam je bolj razumljiv nje-gov poudarek: »Razvijali smo odnos in skrb za okolje inskupaj z na{imi kupci veliko pripomogli k za{~iti. Uva-jamo nove tehnologije in vpeljali smo è celo vrstonovosti na slovenski trg.«Se kdo {e spomni teàv s kostno moko, ko je bilonaenkrat na tirih kar 50 vagonov tega odpadka inSlovenija ni vedela, kam bi z njim? Eko-les je podPe{~evim vodenjem hitro na{el re{itev, ki je v veljavi {edanes. Komaj kdo bi vedel, kako smo re{evali ekolo{kekatastrofe, nevarna izlitja in {e kaj, preden je nastalEko-les, ki je zdaj obvezen re{itelj takih nevarnosti.Vilko Pe{ec pa opozarja tudi na ekolo{ka bremena pod-jetij, ki zaidejo v teàve, pa jih s starimi grehi no~enih~e ne sprejeti ne re{evati, zato je treba najprej sani-rati njihovo ekolo{ko plat. In nenazadnje je svojemuPtuju skupaj s podjetjem îsto mesto pripel kar trizmage za najbolj{o skrb za okolje v okviru svetovnegatekmovanja Narodi v razcvetu (Nations in Bloom).

OBRAZSpecializacijaza nevarne odpadkese obrestuje

Vilko Pe{ec,direktor, Eko-les


NEVARNI ODPADKINih~e jih no~e,kmalu nova uredba

Odlaganje odpadnih zdravil

Nevarni odpadki EO-32-februar-February-0724

Med nevarne odpadke spadajo tudiodpadna zdravila. Pojavljajo se takopri opravljanju zdravstvene de-javnosti (npr. v bolni{nicah), kot tudiv gospodinjstvih. Na~eloma jeuni~enje odpadnih zdravil dol`nost instro{ek proizvajalca zdravila, vendarodpadna zdravila iz razli~nih razlogovpogosto ne kon~ajo pri njem. Pozani-mali smo se, kako je urejeno topodro~je, kdo se ukvarja z zbiranjemodpadnih zdravil in kako se jihuni~uje. Zdi se, da se teàva pojavljapredvsem pri odpadnih zdravilih izgospodinjstev, ki zaradi premajhneosve{~enosti ljudi, pa tudi zaradinepriro~nega sistema zbiranjanevarnih odpadkov pogosto kon~ajona neprimernih mestih.

Na Ministrstvu za okolje in prostor so povedali,da so odpadna zdravila po Pravilniku o ravnanjuz odpadki razvr{~ena v dve skupini:- odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z

njima povezanih raziskav, kamor sodijo tudiodpadna zdravila, ki nastanejo pri izvajanjuteh dejavnosti (npr. bolnice, zdravstveni do-movi, veterinarska dejavnost) ter

- lo~eno zbrane frakcije komunalnih odpadkov,kamor sodijo odpadna zdravila iz gospodinj-stev.

Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo priopravljanju zdravstvene dejavnosti in z njopovezanih raziskavah (Ur. l. RS, {t. 47/04), boljpodrobno dolo~a obvezno ravnanje z odpadnimi

zdravili iz zdravstva. Odpadnih zdravil ni mogo~epredelati, ampak jih je treba na ustrezen na~inodstraniti. Pravilnik predpisuje seìganje kotna~in odstranjevanja. Odlaganje na odlagali{~ihnenevarnih odpadkov ni dovoljeno, dovoljeno jele odlaganje ostanka seìganja. Trenutno imatadovoljenje za odstranjevanje odpadnih zdravilLEK Tovarna farmacevtskih in kemi~nihizdelkov d.d. in podjetje PINUS TKI d.d.

Odpadno zdravilo ni komunalniodpadekOdpadna zdravila, ki nastajajo v gospodinjstvih(npr. zdravila s prete~enim rokom trajanja),sodijo med lo~eno zbrane frakcije komunalnihodpadkov. To pomeni, da jih ni dovoljenoodvre~i med me{ane komunalne odpadke, (ki sejih odlaga na odlagali{~ih), ampak jih je trebahraniti lo~eno, tako da se ne me{ajo z drugimiodpadki in jih oddati izvajalcu lokalne javneslu`be ravnanja s komunalnimi odpadki v zbi-ralnicah nevarnih frakcij, premi~nih zbiralnicahnevarnih frakcij ali v zbirnih centrih.V skladu z veljavnimi predpisi, morajo izvajalcilokalne javne slu`be ravnanja s komunalnimiodpadki redno obve{~ati in seznanjati povzro-~itelje komunalnih odpadkov o pravilnem rav-nanju z lo~eno zbranimi frakcijami, meddrugim, da naj izlo~ijo iz komunalnih odpadkov~im ve~ lo~enih in nevarnih frakcij in jihprepu{~ajo v zbiralnicah lo~enih frakcij ter od-dajajo v zbiralnicah ali premi~nih zbiralnicahnevarnih frakcij ali v zbirnih centrih, in da najhranijo lo~ene in nevarne frakcije varno inne{kodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijoali oddajo izvajalcu javne slu`be.Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike

Slovenije ocenjuje, da se v slovenskih gospo-dinjstvih letno zavrè za 1 milijardo tolarjev oz.nad 4 milijone evrov vrednosti zdravil. Ocenoje sicer te`ko pretvoriti v koli~ino odpadkov,kljub temu pa se odpira vpra{anje, ali uporab-niki odpadna zdravila zares oddajajo varno in vskladu s predpisi. Mnogo uporabnikov se jepreteklosti navadilo, da so odpadna zdravilavra~ali v lekarne. Ta mo`nost se {e danes zdimnogim najbolj preprosta in prakti~na re{itev,vendar lekarne od za~etka leta 2006 odpadnihzdravil ne prevzemajo ve~. Izmed 20 naklju~noizbranih slovenskih lekarn, ki smo jih po tele-fonu povpra{ali, ali smemo prinesti k njimzdravilo s prete~enim rokom uporabe, nam je leena odgovorila, da odpadnih zdravil sicer nisodol`ni prevzemati, vendar jih ne bodo zavrnili,~e jih prinesemo. Ostale lekarne so vztrajale, najzdravil k njim ne nosimo in naj se obrnemo napristojno komunalno slu`bo oziroma po~akamona pobiranje nevarnih odpadkov.

Na potezi je dràvaV lekarni{ki zbornici so nam povedali, da jeuni~evanje odpadnih zdravil v tujini stro{ekproizvajalca. Tudi pri nas je bilo po pravilniku opogojih opravljanja lekarni{kih dejavnosti iz leta1993 mo`no odpadna zdravila oddajati v lekar-nah, te pa so jih vra~ale proizvajalcem. Leta 2004sprejet Pravilnik o odpadkih v zdravstvu pa jepostavil nove zahteve glede zbiralcev, zato se vsidobavitelji niso ve~ registrirali in niso smeli ve~jemati zdravil. Posledi~no so lekarne s 1. januar-jem 2006 prenehale prevzemati odpadna zdravila.Voditi natan~ne evidence o vrstah in koli~inahzdravil in vsa zdravila sortirati je bilo namre~ pre-veliko breme. Tako od za~etka leta 2006 odpadnazdravila prevzemajo le {e tiste lekarne, ki imajopogodbo z zbiralcem, sicer pa morajo pacientiodpadna zdravila oddati neposredno pri za topristojnih komunalnih slu`bah. Tak sistem pred-vsem v nekaterih manj{ih ob~inah, kjer jeobve{~anje dobro urejeno, zadovoljivo deluje,vendar povsod ni tako. Lekarni{ka zbornicaopozarja, da bi bilo to problematiko potrebnore{iti sistemsko na dràvnem nivoju.

Ministrstvo za okolje in prostor je potrdilo, daje v pripravi nova Uredba o ravnanju z odpad-nimi zdravili, ki bo urejala tako ravnanje zodpadnimi zdravili, ki nastajajo zaradi uporabezdravil pri kon~nih uporabnikih, kot pri dajanjuzdravil v promet.


Nevarni odpaddki 25

The Dumping of Waste Medicines

Nobody Wants Them, New Decree Expected Soon

Waste medicines are also defined as hazardous waste. They come from the performance ofmedical activity (for example in hospitals) as well as from households. In principle, thedisposal of waste medicines is the responsibility and expense of the medicine manufacturer;however, for various reasons, waste medicines often do not end up at the manufacturers. Wehave made enquiries into how this area is regulated, who deals with the collection of wastemedicines and how the medicines are disposed off.It would seem that the problem arises especially with waste medicine from households, whichoften end up in inappropriate places due to people’s lack of awareness and the inconvenienthazardous waste collection system. People used to be able to return medicines to pharma-cies, but these have not been accepting waste medicines since the beginning of 2006.A survey carried out on the inhabitants of Celje has shown that only a third of the people arecollecting waste medicines separately and dumping them as hazardous waste in accordancewith the regulations. Almost a half of them believe that medicines can still be returned topharmacies, whereas one fifth of them simply do not know how to handle such waste. Theneed for a consumer-friendly waste collection system is therefore clear and obvious.The Ministry of the Environment and Spatial Planning has confirmed that a new decree onthe handling of waste medicines is under preparation and it will regulate the handling ofwaste medicines that arise from the end users as well as from the placing of medicines on themarket.

Ne vem, kako naj se znebim odpadnihzdravil, me ne zanima

Zdravila se vra~ajo v lekarno

Zdravila so nevaren odpadek in sezbirajo v posebnih zabojnikih

MarinaDojer

JoèDojer

AleksanderSavi~

AnketaPotro{niki ne vedo, kaj bi

Ali potro{niki, ob~ani, vedo, kako morajoposkrbeti za odpadna zdravila? Kratka an-keta med 33 obiskovalci lekarne sicer nedaje reprezentativnih rezultatov, a vendarlekaè na potrebo po potro{niku prijaznemuna~inu zbiranja odpadnih zdravil. Kot kaètabela 1, so se ljudje v preteklosti o~itnokar dobro navadili na mo`nost vra~anjazdravil v lekarne. Skoraj polovica anketi-ranih {e vedno meni, da bi morali zdravilaoddajati lekarnam. Le tretjina anketirancevodpadna zdravila zbira in oddaja kot nevarenodpadek, petina pa priznava, da ne ve, kakobi morali ravnati oziroma jih to niti nezanima.

Tabela 1: Kaj storite z odpadnimi zdravili?

[e nekaj mnenj...

Marina Dojer, upokojenka, Celje:Kar nama od zdravil ostane, ni varno dati vsmeti. To vem. V~asih smo jih enostavno nosilinazaj v lekarno, danes pa to ni ve~ mogo~e.Vem, da bi morala to odlagati v poseben zaboj-nik, vendar ga redko pripeljejo. Tako se ne-uporabna zdravila ljudem kopi~ijo. Samaimava sicer s tem sre~o in jih {e ne potrebujevaprav mnogo. Mislim, da bi bilo modro, da bi tazabojnik za nevarne odpadke ve~krat pripeljaliv mesto, na to pa ljudi tudi opozarjali.

Joè Dojer, upokojenec, Celje:Meni se zdi, da smo ljudje glede te teàve pre-malo osve{~eni. Najbolj elegantno je bilo, dasmo lahko zdravila vrnili v lekarno, pa~ tja, kjersi jih tako ali tako tudi dobil. Menim, da bimorali v lekarnah spet uvesti stalna zbirali{~a,hkrati pa o tem ozavestiti ljudi preko ob~il.Postaviti bi morali pa~ tak{ne zaboj~ke, kot sona primer po{tni, da lahko zdravilo zavrè{, anih~e ne pride do njega. Ali pa bi morali vsajve~krat na leto pripraviti tak{no zbiralno akcijov mestu. Predvsem pa, znova poudarjam, ljudjepremalo vedo o tem in bi morali mediji poskr-beti, da se ve, kako ravnati z odpadnimi zdraviliter kak{ne so posledice napa~nega ravnanja.

Aleksander Savi~, tehnik, [tore:Nevarna zdravila moramo uni~iti, vsaj em-balaò pa bi bilo dobro, da bi reciklirali. Kajtinepravilna odstranitev teh snovi lahko prinesehude posledice, predvsem preko vode. Menim,da bi morale lekarne znova za~eti zbiratiodpadna zdravila in cepiva, saj bi bilo to za vsenajbolj enostavno. Menim, da je najve~ji prob-lem to, da ljudje enostavno nismo dovoljosve{~eni o tem. Zdravila pu{~amo propadati,nabirajo se na kupih doma, dokler jih enos-tavno ne zavrèmo.

21%

46%

33%


NEVARNI ODPADKI[e vedno le papir,dogovarjajose o nosilcu mreè

Uredba o odpadnihfitofarmacevtskih sredstvih


Decembra lani je za~ela veljatinova Uredba o ravnanju z odpad-nimi fitofarmacevtskimi sredstvi,ki vsebujejo nevarne snovi.Uredba dolo~a pravila v zvezi zzbiranjem, ponovno uporabo inodstranjevanjem odpadnih fitofar-macevtskih sredstev. Seznam 329pri nas registriranih fitofarma-cevtskih sredstev je objavljen naspletnih straneh Fitosanitarne up-rave Republike Slovenije (baza sevsakodnevno obnavlja, sicer pane velja za uradno in je zgolj in-formativnega zna~aja). Nadzornad izvajanjem uredbe bostaopravljali okoljska in kmetijskain{pekcija.

Klju~ni datumi po novi uredbi so:• 31.12.2007: proizvajalci, pridobitelji in uvoz-

niki morajo poslati ministrstvu podatke o ko-li~ini fitofarmacevtskih sredstev, ki jo dajejov promet,

• 31.7.2008: proizvajalci, pridobitelji in uvozni-ki morajo zagotoviti izpolnjevanje obveznostipo uredbi,

• 31.12.2008: distributerji morajo zagotovitiizpolnjevanje obveznosti po uredbi.

Seveda pa nova uredba prina{a nove obveznostirazli~nim akterjem na tem podro~ju. Po pogo-vorih z raznimi organizacijami je opaziti, da seuredba {e ne izvaja in da so stvari {e bolj kot nev dogovarjanju. Kot kaè, je aktivno vlogoprevzel GIZ proizvajalcev, distributerjev inzastopnikov fitofarmacevtskih sredstev, kjer sedogovarjajo, katero podjetje bo nosilec mreèoziroma preko katerih podjetij bodo potekaleaktivnosti zbiranja odpadnih fitofarmacevtskihsredstev. Verjetno bo {lo za podoben sistem, kotga è poznamo s podro~ja ravnanja z odpadnoembalaò. Dosedanje izku{nje kaèjo, dadistributerji ali zbiralci obi~ajno postavijo v

trgovine ali v skladi{~a zabojnike, kjer odpadkezbirajo do odvoza, kar pa je potrebno posamez-nemu zbiralcu pla~ati. Po novem gre breme nara~un proizvajalcev, enako velja seveda tudi zauvoznike oziroma pridobitelje. Treba je tudipripraviti na~rte ravnanja z odpadki in voditievidence o snovnih tokovih ipd.

Odpadnih sredstev je maloNa prvi pogled je ~asa za vzpostavitev infunkcioniranje sistema dovolj, saj je za todolo~en datum v sredini oziroma ob koncu leta2008. Vendar pa se bodo v praksi najbr` la`jeorganizirala ve~ja podjetja z mo~nej{imi resursi.Obve{~enost je torej pravo~asna, zdaj pa jepotrebno {e u~inkovito pristopiti k izpeljavi.Nekateri pravijo, da bodo videli, kako bodozadeve urejali drugi in tudi sami ravnali na enakna~in. Po novi uredbi prav gotovo dodatno delobo, v smislu varovanja okolja pa bo to sevedapotrebno vzeti v zakup.Mnogi smatrajo, da se bo najpametnejeorganizirati preko GIZ-a in skleniti pogodbo zizbranim izvajalcem za ravnanje z odpadnimifitofarmacevtskimi sredstvi. To bo verjetno


Nevarni odpadkiEO-32-februar-February-07 27

pomenilo tudi ni`jo ceno ravnanja s temisredstvi. Sicer pa akterji zaenkrat {e ne ~utijo,da bi uredba finan~no ali kakorkoli druga~evplivala na njihovo poslovanje. Po besedahsogovornikov so mnogi è sedaj ravnali v duhu,ki ga predvideva nova uredba. Vendar pa soodpadna sredstva oddana v zelo majhnihkoli~inah, pravzaprav jih skoraj ni. Uporabnikinamre~ ravnajo racionalno in kupujejo primernekoli~ine, ki jih obi~ajno v celoti porabijo.

Ponekod kmetje in drugi, ki so jim morda ostalafitofarmacevtska sredstva s poteklim rokom, teodpadke oddajajo brezpla~no v okvirukomunalne javne slu`be – gre za izvajanje letnih(ali pogostej{ih) akcij zbiranja nevarnihodpadkov iz gospodinjstev, kot so to na primerzdravila, barve, laki, akumulatorji itd.

Na trgu ni ~utiti stiskeRenata Fras Peterlin, GIZ proizvajalcev,distributerjev in zastopnikov fitofarmacevt-skih sredstev:Na GIZ-u se bomo verjetno organiziralipodobno kot pri odpadni embalaì fitofarma-cevtskih sredstev. Podrobnosti {e ne moremozagotovo re~i, saj smo {e v fazi zbiranja ponudb.Predvidevamo, da bomo o tem odlo~ali vza~etku meseca marca.@e sedaj je morala vsaka trgovina, ki je èlelapridobiti dovoljenje za promet in biti vpisana vregister, dokazati, da ima sklenjeno pogodbo spodjetjem, ki odstranjuje odpadke. Tako da je bilmo~an fundament zgrajen è pred uredbo. Vsakatrgovina prakti~no è razpolaga s pogodbo zodstranjevalcem odpadkov, ravno tako è imavsak ve~ji kmetijski obrat na~rt ravnanja zodpadki. Sedaj se bo potrebno nekako organizirativ smislu nove uredbe, in sicer do konca tega leta.Trgovine imajo è sedaj kontejnerje za posebneodpadke, saj so bile mnoge obveznosti predpisaneè pred uredbo. Ne sicer iz okoljevarstvenihpredpisov, ampak iz predpisov o varstvu rastlin,torej kmetijskih predpisov.V novi uredbi je predvsem pomembno dolo~iloo tem, kdo bo sistem pla~eval, saj gre za prenos

obveznosti na proizvajalce, kot je to bilo to è naprimer pri odpadni embalaì.Te`ko je oceniti, ali se bodo cene povi{ale, ali sibodo proizvajalci ta stro{ek vkalkulirali v ceno.Teh odpadkov je namre~ zelo malo. Na letnemnivoju velja ocena nekje 2 % od skupne koli~inefitofarmacevtskih sredstev, ki je dana na trg.Te`ko je predvideti, da se bodo zaradi tega cenepovi{ale. Ljudje tudi malo odpadnihfitofarmacevtskih sredstev prina{ajo nazaj vprodajalne, v glavnem jih v celoti porabijo. êpa odpadna sredstva è prinesejo, gre tu vglavnem za komunalne centre, saj se je è dosedaj lahko odpad poleg trgovin oddajal tudi nakomunalnih centrih. Gotovo pa nih~e nima radteh odpadkov doma.V Sloveniji se je povpre~no oddalo nekje od 20do 30 ton odpadkov te vrste letno. To je nekakove~letni nivo. Tako da gre pri novi uredbi boljza samo organizacijo sistema kot pa zaobravnavo velikih koli~in odpadkov, ker teh prinas ni. Teàv, kot jih imajo nekatere vzhodnoevropske dràve, ki se ubadajo z res starimifitofarmacevtskimi sredstvi, prete~enimi alinedovoljenimi, ponekod je tega na tone, pri nasv Sloveniji ni. Le manj{e koli~ine so, ki ostanejokak{nemu pridelovalcu.Predvidevamo, da bodo aktivnosti potekalepodobno kot do sedaj, le da nekoliko boljtransparentno. Tako smo na primer na prodajnamesta dol`ni dati obvestila o pobiranju odpadnihfitosanitarnih sredstev, ~asu pobiranja tehodpadkov itd. Sicer pa je è sam promet sfitosanitarnimi sredstvi pod izredno kontrolo. Zaprodajo je potrebno zagotoviti odgovorno oseboz visoko {olo, posebno registracijo, opravljajose redni in{pekcijski pregledi itd., tako daposebnih problemov ne pri~akujemo. Ves ~assmo se zavedali, da je bil sistem zbiranjaodpadne embalaè stopnja “A”, in vemo, da tejsledijo {e naslednje stopnje. Na{a panoga nitak{na, da bi to pomenilo revolucijo. Vedelismo, kaj bo sledilo in smo tudi na nek na~inpripravljeni. Gre pa~ za pripravo na~rta, vkaterem bo zapisano to, kar se dejansko v ve~jimeri è izvaja.

Na trgu ni ~utiti stiske okoli izvajanja noveuredbe. @e usklajevanje uredbe z Ministrstvomza okolje in prostor je trajalo od pomladi donovembra, tako da smo ves ~as sodelovali prinjeni pripravi in tudi zelo veliko na{ih pripombje upo{tevano v njej. Zdaj pa seveda potrebuje-mo nekaj ~asa, da se najdejo ponudniki, da sevse skupaj uredi.Sicer pa smo vedno dosegljivi za organizacije spodro~ja, ki se lahko obrnejo na nas, ~e potrebu-jejo kak{no pomo~ ali nasvet.

Sistem {e ni zaìvelDamjana Matav`, PINUS TKI d.d.:Ker imamo v na{em podjetju tudi seìgalnico,è nekaj let prevzemamo neuporabljena fitosa-nitarna sredstva, torej odpad, v seìg. Lahkore~em, da zaradi nove zakonodaje nismo prejelini~ ve~ tovrstnih sredstev kot v preteklosti. @e

prom

ocija

prom

ocija



prej so se na trgu zbirali na primer pesticidi, kiso bili dostavljeni v na{e podjetje v odstranitev.Sicer pa starih zalog pesticidov na trgu ni. Vzadnjih nekaj letih so se po~istili {e zadnjiostanki, saj so bili tudi in{pekcijski preglediprecej intenzivni.V zvezi s sprotnim nastajanjem odpadkov jetreba upo{tevati, da pesticidi niso preprostastvar. To so zahtevne kemikalije, ki so tudidrage. Zato ima vsak interes, da tisto, kar kupi,tudi porabi. Po mojih informacijah se s temisredstvi ravna zelo smotrno in kupovanja nazalogo ni. ê pa slu~ajno kje v manj{ihkoli~inah ostanejo, so to è leta res zelo majhnekoli~ine.Sami smo imeli è do sedaj v trgovinah v okviruh~erinskih podjetij postavljene kontejnerje,kamor so lahko kmetje odpadne pesticideoddajali. Nato smo le-te prevzeli, sortirali inodstranili. Smatramo, da smo na tem podro~juveliko naredili in smo odjemalcem ves ~as na tana~in pomagali.Menim pa, da je dosti bolj od postavljanja nekihzahtev u~inkovito, ~e ljudi vzgaja{ in jih pou~i{o tem, zakaj je potrebno ravnati na dolo~enna~in in jih tako tudi motivira{ k pravilnemuravnanju. Pomembno je, da jih zahteve nebremenijo in da vedo, kako lahko odpadne snovioddajo. V nasprotnem se lahko tudi fitofarma-cevtska sredstva hitro “zakopavajo” in seoddajajo med komunalnimi odpadki.V zadnjih letih smo v Sloveniji naredili veliknapredek. Trg je po mojih informacijah ~istodpadkov. V preteklosti si v praksi pogostonaletel na ve~je koli~ine odpadkov, ki jih zdajni, saj se z njimi sproti ravna.Za izvajanje uredbe bi se naj organizirala mreà,stvari bi se naj zapisale. Dejansko pa po mojihinformacijah sistem {e ni zaìvel. Menim, da bibilo potrebno zapisati obstoje~ sistem, ki èdanes dobro funkcionira. Na trgu je namre~ karnekaj zbiralcev pesticidov, ki le-te poberejo naterenu in prinesejo na seìg v Pinus. Lahkore~em, da se ve~ji del, ali pa kar vsa koli~ina vSloveniji oddanih pesticidov, odstrani v na{empodjetju.

A Decree on the Management of Waste Plant Protection Products

Still Only on Paper, Concluding the Agreement Regarding the Network Holder

A new Decree on the management of waste plant protection products that contain hazardous sub-stances came into force last December. The decree defines rules related to the collection, reuseand removal of waste plant protection products. The list of the 329 plant protection productsregistered in Slovenia is published on the website of the Phytosanitary Administration of the Re-public of Slovenia (this database is updated on a daily basis; however, it is not formal but merelyof an informative nature). Control of the implementation of this decree will be the responsibilityof the environmental and agricultural inspectors.

The key dates according to the new decree are:• December 31st, 2007: the manufacturers, acquirers and importers should inform the ministryof the quantity of plant protection products that they are going to market

• July 31st, 2008: the manufacturers, acquirers and importers should provide for the fulfilmentof requirements according to the decree,

• December 31st, 2008: the distributors should provide for the fulfilment of obligations accor-ding to the decree.

Naturally, the new decree brings new obligations for various entities in this area. It appears thatan active role has been assumed by an economic interest association of the plant protectionproduct manufacturers, distributors and agents. They conclude an agreement regarding the com-pany that will act as a network holder and which companies will perform the activities of collec-ting the waste plant protection products. The system will probably be similar to the one we alreadyknow from waste packaging management. According to the new system, the manufacturers areburdened, and the same applies to importers and acquirers as well. A waste management planshould also be prepared and records should be kept on matter flows, etc.

Podjetje se ukvarja z ločenim zbiranjem,prevozi, posredovanjem in predelavo:� organskih kuhinjskih odpadkov in odpadnega

jedilnega olja ter maščob (iz hotelov,restavracij, obratov javne prehrane, bolnišnic,šol, vrtcev…),

� odpadkov iz trgovin, mesnic, ribarnic, …(blago s pretečenim rokom, sadje in zelenjava),

� stranskih živalskih proizvodov kategorije III.

BIOTERA d.o.o., Cesta talcev 8, 1230 Domžale, tel.: 01 721 20 09, fax: 01 724 46 23, e-pošta: [email protected], www.biotera.si

prom

ocija


Ustanovitelji družbe Slopak so: Pivovarna

Laško, Pivovarna Union, Tetra Pak, Coca Cola,

Mercator, Ilirija, Droga Kolinska, Henkel, Helios,

Cetis, Motvoz, Radenska, Fructal, Dana, Kropf

d.o.o., Paloma, Procter & Gamble, Ljubljanske

mlekarne, Pomurske mlekarne in Mlekarna

Celeia, Makoter d.o.o., Plasta d.o.o., Vitrum in

Steklarna Hrastnik ter Era, Tobačna Ljubljana,

Rauch d.o.o, Ball Packaging in Petrol.

Poleg ustanoviteljev je na družbo Slopak

svoje obveznosti ravnanja z odpadno

embalažo preneslo še okoli 1600 slovenskih

podjetij.

� Ste proizvajalci embaliranih izdelkov?

� Uvažate surovine za svojo proizvodnjo iz tretjih držav?

� Pridobivate surovine za svojo proizvodnjoiz držav članic EU?

� Ste pridobitelj izdelkov v embalaži?

� Ali uvažate izdelke v embalaži iz tretjih držav?

� Ali na vašem dvorišču nastaja odpadna embalaža,zaradi izvajanja vaše dejavnosti?

Če ste na vsaj eno zgornje vprašanje odgovorilipritrdilno, pokličite družbo za ravnanje z odpadnoembalažo SLOPAK za nasvet, kako urediti svojezakonske obveznosti.

SLOPAK, družba za ravnanje z odpadno embalažo, d.o.o., Parmova 41, 1000 LjubljanaTel.: 01 280 20 50, fax: 01 280 20 70, e-pošta: [email protected], www.slopak.si

Podatki o količinah ločeno zbrane in predelane odpadne embalaže v sistemu SLOPAK

LETO 2004 2005 2006

ZBRANA IN PREDELANA ODPADNA EMBALAŽA 50057 72833 73030V SISTEMU SLOPAK (v tonah)

ZAHTEVE NACIONALNEGA OPERATIVNEGA NAČRTA = 40 44 48ZAHTEVE EU ZA SLOVENIJO (v %)

DOSEGEL SLOPAK (v %) 39,8 53 51

Slopak, družbo za ravnanje z odpadno embalažo,

so ustanovila slovenska podjetja za izpolnjevanje

svoje obveznosti glede zbiranja in predelave

odpadne embalaže v Sloveniji glede na zahteve

evropske direktive in slovenske uredbe o

ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

Sistem zbiranja zajema 7800 zbiralnic

namenjenim gospodinjstvom in 120 zbirnih

centrov za oddajo večjih kosov odpadne

embalaže. Da sistem družbe Slopak uspešno

deluje je zasluga tudi vseh podizvajalcev družbe

Slopak. Sistem družbe Slopak ima okoli 870

izvajalcev in sicer:

� 56 izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki

� 10 zbiralcev odpadkov

� 800 končnih uporabnikov, pri katerih nastaja

odpadna embalaža ob opravljanju dejavnosti

� 15 predelovalcev odpadne embalaže

SLOPAK – osnovni podatki

Družba Slopak učinkovitovodi ravnanje z odpadnoembalažo na področjucelotne Slovenije. DružbaSlopak zbrano odpadnoembalažo usmerja vpredelavo.Z ločenim zbiranjemodpadne embalaže seohranja okolje, zapolni semanj odlagališčnegaprostora, iz predelaneodpadne embalaže pa seizdelujejo novi izdelki.

prom

ocija


EMBALA@ANA TRGU

Koncentracijazavezancevse nadaljuje

ARSO - letno poro~iloo embalaì

Embalaà na trgu EO-32-februar-February-0730

Letno poro~ilo o embalaì in odpadni em-balaì za leto 2005 je oddalo 1.130 za-vezancev, kar je 62 zavezancev oziroma 6 %ve~ kot leto poprej, ugotavlja ARSO. Celotnakoli~ina embalaè, dane na trg v Sloveniji, jev letu 2005 zna{ala 269.949 ton. Od tega je139.096 ton prazne embalaè (to je embalaè,ki jo bodo embalerji {e napolnili z blagom inservisne embalaè ter embalaè za enkratnouporabo) in 130.853 ton embalaè, ki je natrg pri{la è napolnjena z blagom, vendar nevklju~uje embalaè kon~nih uporabnikov iz20. ~lena.

V primerjavi z letom 2004 so zavezanci za leto2005 poro~ali o:• manj{ih koli~inah uvoène prazne embalaè

(za 12.425 ton oziroma – 12,0 %),• manj{ih koli~inah uvoène embalaè, v katero

je bilo embalirano blago (za 2.034 tonoziroma – 2,4 %),

• manj{ih koli~inah embalaè, proizvedene vSloveniji (za 3.582 ton oziroma – 1,8 %),

• manj{ih koli~inah izvoène prazne embalaè(za 4.958 ton oziroma – 8,3 %),

• manj{ih koli~inah izvoène embalaè zblagom (za 15.130 ton oziroma – 7,8 %),

• manj{ih koli~inah prazne embalaè dane natrg v Sloveniji (za 6.493 ton oziroma – 4,5 %),

• ve~jih koli~inah embalaè dane na trg vSloveniji z blagom (za 5.102 ton oziroma+ 4,1 %).

Med kon~nimi uporabniki iz 20. ~lenapravilnika za leto 2005 so zavezanci za opravlja-nje svoje dejavnosti uvozili 22.499 ton embala-è. Primerjava s poro~anjem za leto 2004pokaè, da se je ta dele` zmanj{al za 0,7odstotne to~ke.

Velikost in koncentracija zavezancevAnaliza poro~il za leto 2005 je pokazala inpotrdila velike razlike v koli~ini embalaè, okaterih poro~ajo podjetja, in nadaljevanjekoncentracije zavezancev oziroma podjetij.Kljub rasti {tevila zavezancev se potrjuje slika izpreteklih let, da manj{e {tevilo podjetij poro~ao velikih koli~inah embalaè in da se proceskoncentracije {e nadaljuje.

Od podjetij, ki so poro~ala o embalaì, dani natrg z izdelki, jih je 10 % oziroma 87 najve~jihporo~alo o 74 % vseh koli~in, danih na trg v letu2005. 100 najve~jih je poro~alo o 77 % vseembalaè, dane na trg, 8 najve~jih pa o dobritretjini. Med podjetji, ki ustvarijo najmanj{ekoli~ine embalaè, jih je kar 669 takih (76 %vseh), ki skupaj dajo na trg samo 10 %embalaè.Med podjetji, ki so poro~ala o prazni embalaì,dani na trg, jih je desetina oziroma 14 najve~jihporo~alo o 70 % vseh koli~in. Zgolj 6 podjetij jedalo polovico prazne embalaè na trg oziromabrez blaga. Prva tri podjetja ustvarijo 39 % vsetovrstne embalaè, prvi dve 32 %, 33 najve~jihpa ustvari 90 % te embalaè.

Med podjetji, ki so poro~ala o embalaì,napolnjeni z blagom, ki so jo uvozili kot kon~niuporabniki, jih je 10 % oziroma 30 najve~jihporo~alo o 64 % vseh koli~in. Zgolj 16 podjetijje uvozilo polovico embalaè. 32 najve~jihprispeva dve tretjini oziroma 66 % tovrstneembalaè. 196 (65 %) podjetij iz te kategorijeskupaj je poro~alo o zgolj 10 % embalaè.Podjetje, ki je poro~alo o prazni embalaì, uvozilojo je kot kon~ni uporabnik, je poro~alo o 43 %vseh koli~in. Trije najve~ji ustvarijo 84 % vsetovrstne embalaè, vendar pa so koli~ine nizke.

V letu 2005 sta na podro~ju Slovenije delovaliè dve dru`bi za ravnaje z odpadno embalaò.Na dru`bo Slopak je do konca leta 2005preneslo svoje obveznosti è 1088 zavezancev,kar je skupno predstavljalo 137.411 tonembalaè, dane v promet v Sloveniji. Na drugodru`bo Interseroh pa je do konca leta 2005 svojeobveznosti preneslo 61 zavezancev, kar jepredstavljalo 4.182 ton embalaè dane v prometv Sloveniji.

NovostiNa podro~ju ravnanja z embalaò in odpadnoembalaò je bila v letu 2006 sprejeta novaUredba o ravnanju z embalaò in odpadnoembalaò (Uradni list RS, {t. 84/06 in 106/06, vnadaljevanju Uredba).Za razliko od Pravilnika o ravnanju z odpadki{e dodatno s primeri dolo~a, kdaj se predmeti{tejejo za embalaò ali del embalaè, za kateroveljajo dolo~ila Uredbe. Uredba {e boljnatan~no dolo~a tudi definicijo odpadne em-balaè, ki je komunalni odpadek, in definicijoodpadne embalaè, ki ni komunalni odpadek.Nadalje Uredba dolo~a pravila ravnanja zazavezance, za katere je dolo~al pravila ravnanjaè Pravilnik o ravnanju z embalaò in odpadnoembalaò ter dodatno {e ve~ dolo~il zadistributerje, kon~ne uporabnike in izvajalcelokalne javne slu`be ravnanja s komunalnimiodpadki.

KOLIÎNA PRAZNE EMBALA@E, DANE NA SLOVENSKI TRG (BREZ SERVISNE)2001 2002 2003 2004 2005

SKUPNO [TEVILO POROÎL 154 150 154 133 144SKUPNA KOLIÎNA V TONAH 128.350 142.979 137.541 140.128 134.64010 % NAJVE^JIH ZAVEZANCEV 15 15 15 13 14DELE@ KOLIÎNE, KI JO DOSEGA 10 % NAJVE^JIH 64% 66% 70% 68% 70%

KOLIÎNE PRAZNE EMBALA@E, KI SO JO UVOZILI KON^NI UPORABNIKI IZ 20.^LENA PRAVILNIKA

2001 2002 2003 2004 2005SKUPNO [TEVILO POROÎL 25 13 11 13 11SKUPNA KOLIÎNA V TONAH 367 150 50 140 35610 % NAJVE^JIH ZAVEZANCEV 3 1 1 1 1DELE@ KOLIÎNE, KI JO DOSEGA 10 % NAJVE^JIH 50% 35% 32% 36% 43%

KOLIÎNE POLNE EMBALA@E, KI SO JO UVOZILI KON^NI UPORABNIKI IZ 20.^LENA PRAVILNIKA

2001 2002 2003 2004 2005SKUPNO [TEVILO POROÎL 199 233 267 321 299SKUPNA KOLIÎNA V TONAH 18.784 21.628 22.661 23.278 22.14310 % NAJVE^JIH ZAVEZANCEV 20 23 27 32 30DELE@ KOLIÎNE, KI JO DOSEGA 10 % NAJVE^JIH 68% 62% 63% 65% 64%


Seveda Uredba dolo~a tudi nove okoljske ciljepri ravnanju z odpadno embalaò, ki nastane zdajanjem embalaè ali embaliranega blaga vpromet. Ti cilji morajo biti doseèni najpoznejedo 31. decembra 2012.

Glede letnega poro~anja o ravnanju z embalaòin odpadno embalaò je prav tako nekaj novosti.Letnega poro~ila o ravnanju z embalaò inodpadno embalaò ni potrebno ve~ posredovatiembalerju, pridobitelju blaga, proizvajalcuembalaè in pridobitelju embalaè iz 27. ~lenater kon~nemu uporabniku iz 34. ~lena Uredbe.Toda letnega poro~ila mu ni treba posredovati,~e je vse svoje obveznosti glede ravnanja z od-padno embalaò prenesel na dru`bo za ravnanjez odpadno embalaò. Za njih bo poro~aladru`ba.Poro~ila o ravnanju z odpadno embalaò tudi nitreba predloìti distributerju, ki prevzema od-padno embalaò nazaj od kon~nih uporabnikovna prodajnem mestu; trgovcu iz 35. ~lena teUredbe, embalerju, pridobitelju blaga, proiz-vajalcu in pridobitelju embalaè iz 36. in 37.~lena te Uredbe ter trgovcu iz 37. ~lena teUredbe.Prav tako ni potrebno predloìti poro~ila o rav-nanju z odpadno embalaò embalerju, prido-bitelju blaga, proizvajalcu embalaè, pridobi-telju embalaè in kon~nemu uporabniku iz 34.~lena te Uredbe, kateremu ni treba zagotavljatipredpisanega ravnanja z odpadno embalaò, kerletna koli~ina embalaè ne presega 10.000 kg.

Vendar pa morajo ti zavezanci na ministrstvonajpozneje do 31. marca teko~ega leta zapreteklo leto predloìti v pisni obliki izjavo, skatero jam~ijo, da v preteklem letu koli~inaembalaè ni presegla koli~ine 10.000 kgembalaè dane v promet v Sloveniji. Izjavamora vsebovati podatke o nazivu, naslovu,dejavnosti, {ifri dejavnosti in mati~ni {tevilkipravne osebe ter koli~ini in vrstah embalaè, kijo je embaliral, pridobil ali uvozil.

[e vedno pa morajo ministrstvu do 31.3.poro~ati embaler, pridobitelj blaga, proizvajalciin pridobitelji embalaè, v katero je embaliranoblago z dolgo ìvljenjsko dobo, ter kon~niuporabniki brez predhodnega dobavitelja, kiniso vklju~eni v skupni sistem ravnanja z

odpadno embalaò in dajo v promet skupaj ve~kot 10.000 kg embalaè, v katero ni embaliranonevarno blago.

[e zadnja novost. Podjetju INTERSEROH je biloskladno s 40. ~lenom Uredbe izdano okoljevarst-veno dovoljenje za ravnaje z odpadno embalaò,ki je komunalni odpadek, kot tudi za odpadnoembalaò, ki ni komunalni odpadek.

Brigita [arc

OD 01. 02. 2007 DO 18. 06. 2007

PRISPEVAJTE V SKLAD LOČUJMO, VARUJMO!Z NAKUPOM IZDELKOV, KI JIH NAJDETE NA POSEBEJ OZNAČENIH POLICAH, OMOGOČITE

IZBRANIM OSNOVNIM ŠOLAM NAKUP ZBIRALNIKOV ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE.WWW.LOCUJMO-VARUJMO.SI

POMAGAJMO OTROKOM RAZVIJATI ČUTIN ODGOVORNOST DO OKOLJA

Z LOČENIM ZBIRANJEM ODPADNE EMBALAŽE OHRANJAMO OKOLJE, SAJ SEODPADNA EMBALAŽA V SISTEMU SLOPAK PREDELA IN ZATO NE ZAPOLNJUJE

SLOVENSKIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV.

OKOLJSKO AKCIJO PODPIRATA

Embalaà na trguEO-32-februar-February-07 31

ARSO - Annual Report on Packaging

The Increase in Eligible Persons Continues

The annual report on packaging and waste packaging for the year 2005 was submitted by 1,130eligible persons, which is an increase of 62 or 6% higher than the previous year, establishesARSO. The entire amount of packaging issued on the market in Slovenia in 2005 amounted to269,949 tons. This comprises 139,096 tons of empty packaging (consisting of packaging yet to befilled with goods, servicing packaging and one-time use packaging) and 130,853 tons of packag-ing arriving onto the market already encompassing goods. This does not include packaging forthe end users from Article 20.Two waste management companies operated in Slovenia in 2005. By the end of 2005, 1088eligible persons had already transferred their obligations to the Slopak company, representing atotal of 137,411 tons of packaging placed into circulation in Slovenia. Sixty-one eligible personshad transferred their obligations to the Interseroh company by the end of 2005, representing 4,182tons of packaging placed into circulation in Slovenia.

prom

ocija


INTERVJUIntervju EO-32-februar-February-0732

Carinska uprava je v letu 2006 pobralaokoljske dajatve za pribli`no 188.000ton, kar je ve~, kot je pri~akovalookoljsko ministrstvo, ki je ocenjevalo,da letna koli~ina embalaè, dane na trg,zna{a pribli`no 170.000 ton. Na carini sozato po besedah Alena Kitka iz Sektorjaza tro{arine s svojo uspe{nostjo zado-voljni. Glavni problem pa vidijo v tem, dajim zavezanci v predpisanem roku nepredloìjo obra~una okoljske dajatve.Globe, ki zamudnikom grozijo, nisomajhne, informacijski sistem carinepa naj bi bil u~inkovit.

Po tretjem poro~anju s podro~ja okoljske dajatvese najbr` trg è po~asi stabilizira. Kolikozavezancev ocenjujete, da je v Sloveniji, in kolikoporo~il ste dobili?Na dan 9. 2. 2007 je {tevilo zavezancev, ki soprijavili dejavnost kot pridobitelji embaliranegablaga, 791, {tevilo embalerjev je 489, {tevilozavezancev, ki imajo prijavljeno dejavnost kotpridobitelji oziroma proizvajalci embalaè, pa je94. Ob tem velja omeniti, da se dolo~eni zavezan-ci pojavljajo v vlogi dveh, nekateri pa celo vsehtreh tipov zavezancev. Skupno {tevilo obra~unov,ki so bila predloèna za dav~na obdobja od 1. 4.2006 do 31. 12. 2006, je 3408, od tega jih je bilo1462 predloèno za dav~no obdobje od 1. 4. 2006do 30. 6. 2006, 1124 za dav~no obdobje od 1. 7.2006 do 30. 9. 2006 in 822 za dav~no obdobje od1.10. 2006 do 31. 12. 2006. Zmanj{evanje {tevilazavezancev in posledi~no {tevila predloènih ob-ra~unov je posledica uredbe, ki je bila objavljenav Uradnem listu RS, {t. 65/06 in je pri~ela veljatis 1. 7. 2006. Od navedenega datuma naprejembaler in pridobitelj embaliranega blaga nistazavezanca za pla~ilo okoljske dajatve, ~e je blagoembalirano v vra~ljivo embalaò, ali ~e letnakoli~ina embalaè ne presega 10.000 kg in ne greza prodajno embalaò, v katero je embaliranonevarno blago.

Kako ugotavljate diskrepanco med zavezanci inporo~evalci? Kako ukrepate proti tistim, ki neoddajajo poro~ila?Carinska uprava RS (CU RS) je zaradi uvedbeokoljskih dajatev vzpostavila informacijski sistem,ki omogo~a vnos prijav zavezancev, obra~unovokoljskih dajatev, zahtevkov za vra~ilo okoljskihdajatev ter avtomatsko obdelavo vnesenih podat-kov. Na podlagi uredbemorajo vsi zavezanci pred-loìti obra~un okoljske dajatve, ne glede na to, aliso v dolo~enem dav~nem obdobju dol`ni pla~atiokoljsko dajatev za embalaò, ki je bila dana na trg,ali ne. Zaradi velikega {tevila zavezancev je biladodatno vzpostavljena aplikacija, ki omogo~a izpisvseh zavezancev, ki v predpisanem roku iz drugegaodstavka 7. ~lena uredbe niso predloìli obra~unaokoljske dajatve. Omenjena aplikacija preverjabazo zavezancev in bazo vnesenih obra~unov inizpi{e zavezance, ki niso predloìli obra~una.Naloga carinskega organa, ki je pristojen za nadzornad izvajanjem uredbe, je, da v predpisanih~asovnih intervalih izpi{e vse zavezance, ki nisopredloìli obra~una v predpisanem roku in izvedevse predpisane ukrepe proti tem zavezancem. Obtem velja omeniti, da morajo zavezanci, kiprenehajo obstajati ali prenehajo opravljatidejavnost, zaradi katere so dol`ni obra~unavati inpla~evati okoljsko dajatev, o prenehanju obstojaoziroma opravljanja dejavnosti obvestiti CURS naobrazcu iz priloge 3 uredbe. Na podlagi tegaobvestila jih carinski organ izbri{e iz evidencezavezancev.

Kaj kaèjo sumarni podatki poro~anja: skupna ko-li~ina embalaè, dane na trg, embalaè po vrsti…?Vobdobju od 1. 4. 2006 do 31. 12. 2006 je bilo natrgu RS dano v promet 141.725.901 kg embalaè,in sicer 47.493.823 kg od 1. 4. 2006 do 30. 6.2006, 47.920.687 kg od 1. 7. 2006 do 30. 9.2006in 46.311.391 od 1. 10. 2006 do 31. 12. 2006.

Koliko podatki doslej variirajo?Primerjava predloènih obra~unov po posameznihdav~nih obdobjih pokaè, da se {tevilo le-tehzmanj{uje, kar je posledica prej omenjenespremembe uredbe, saj se je s to spremembo{tevilo zavezancev zmanj{alo, medtem pa sekoli~ine prijavljene embalaè, dane v promet vRS, niso drasti~no zniàle. Iz teh podatkov lahkosklepamo, da je veliko oseb, ki so bili zavezancido uveljavitve spremembe uredbe, dajalo na trgzanemarljive koli~ine embalaè ({tevilopredloènih obra~unov se je iz 1462 za dav~noobdobje od 1. 4. 2006 do 30. 6. 2006 zniàlo na822 za dav~no obdobje od 1. 10. 2006 do 31. 12.2006, koli~ina prijavljene embalaè, dane na trg,pa se je v zadnjem dav~nem obdobju zniàla za1.182.432 kg v primerjavi s prvim, kar pomeni,da je 640 oseb, ki so bili zavezanci za pla~ilookoljske dajatve pred uveljavitvijo spremembeuredbe, dajalo v dav~nem obdobju povpre~no natrg 1848 kg embalaè).

Carini ne bo u{elnoben zavezanec

Alen Kitek,Carinska uprava, Oddelek sistemske zadeve,Sektor za tro{arine

Foto:S

herp

a


IntervjuEO-32-februar-February-07 33

Kak{na je slika po »velikosti« zavezancev –koliko je velikih ...?V letu 2006 je 1033 zavezancev dalo v promet natrg RS manj kot 30.000 kg embalaè (od 1. 4. do31. 12. 2006), 248 zavezancev je dalo na trg med30.000 in 100.000 kg embalaè, 223 zavezancevpa je dalo na trg nad 100.000 kg embalaè, od tega38 zavezancev od 200.000 do 300.000 kg embala-è, 39 zavezancevmed 300.000 in 500.000 kg em-balaè, 24 zavezancev od 500.000 do 1.000.000 kgembalaè, 22 zavezancev od 1 do 5 mio kg emba-laè, 2 zavezanca pa nad 5 mio kg embalaè.

Kje se je doslej pri poro~anju najbolj zatikalo?So se kje pojavile kak{ne nejasnosti, problemi?Ob uveljavitvi uredbe o okoljski dajatvi smoprejemali veliko vpra{anj, ki so se nana{alapredvsem na tolma~enje uredbe v delu, ki dolo~azavezance za obra~un in pla~ilo okoljske dajatveter na~in prijave dejavnosti in predloìtevobra~unov okoljske dajatve. Po spremembiuredbe, ki je za~ela veljati s 1. 7. 2006, je velikproblem predstavljalo dejstvo, da se osebe, ki sspremembo uredbe niso ve~ zavezanci (pod10.000 kg embalaè) niso CU RS priglasiliprenehanje dejavnosti. S tem, ko te osebe nisopriglasile prenehanje dejavnosti, so na podlagiuredbe ostale zavezanci, kar tudi pomeni, da sodol`ni predlagati obra~une okoljske dajatve inpla~evati dajatev, dokler ne priglasijo prenehanjedejavnosti na obrazcu iz priloge 3. CU RS jekmalu po uvedbi okoljskih dajatev pripravila nasvoji spletni strani (http://www.carina.gov.si/-si/informacije_za_ciljne_skupine/informacije_za_podjetja/) kratke predstavitve posameznih uredb,ki opredeljujejo zavezance za pla~ilo, na~in obra-~unavanja in pla~evanja, prijavo dejavnosti, vra~i-lo okoljske dajatve, na spletni strani pa so tudi vsizahtevani obrazci z navodili za izpolnjevanje.Trenutno predstavlja glavni problem to, da zave-zanci CU RS v predpisanem roku ne predloìjoobra~una okoljske dajatve, za kar je predvidenagloba od 4.172, 93 € pa do 41.729,26 € za pravneosebe ali samostojne podjetnike posameznike inod 417, 29€ pa do 2.086,46€ za odgovorne osebepravne osebe ali samostojnega podjetnikaposameznika.

Koliko okoljskih dajatev so doslej pla~alizavezanci in kam gre ta denar?Za dav~na obdobja od 1. 4. 2006 do konca leta2006 je bilo vpla~ane pribli`no 171 mio tolarjevokoljske dajatve, od tega pribli`no 129 miotolarjev za dav~no obdobje od 1. 4. 2006 do 30. 6.2006, kar je posledica visoke obremenitve naenoto (5000 enot oziroma 2000 tolarjev nakilogram) za embalaò in izdelke iz polimerov, iz

vinilkloridov ali drugih halogeniranih olefinov vtem dav~nem obdobju. Prihodki dajatve se stekajov prora~un RS.

Kak{ni so va{i koraki v prihodnje, da bo sistemizpolnil pri~akovanja ministrstva?Prva naloga CU RS, ki je trajna naloga, jeidentifikacija oseb, ki so na podlagi uredbe postalezavezanci za pla~evanje okoljske dajatve.Vzpostavljen je bil tudi u~inkovit informacijskisistem, ki omogo~a izpis vseh podatkov, ki jihMinistrstvo za okolje in prostor potrebuje zaradiizpolnjevanja obveznosti do EU v zvezi sporo~anjem o koli~inah embalaè, dane na trg vRS, omenjeni podatki pa so podlaga tudi zapripravo okoljske politike na podro~ju odpadneembalaè. MOP je ob uvedbi uredbe predvideva-lo, da letna koli~ina embalaè, dane na trg, zna{apribli`no 170.000 ton, CU RS pa je v letu 2006pobrala dajatev za povpre~no 47.000 ton embala-è na dav~no obdobje (trimese~je), kar zna{apribli`no 188.000 ton letno, zato sklepamo, dasmo pri pobiranju dajatve uspe{ni. Veliko pozor-nost posve~amo tudi dajanju vseh potrebnihinformacij zavezancem, ki se lahko s vpra{anji vzvezi z uredbo obrnejo na CU Jesenice ali pa naGeneralni carinski urad na telefonski {tevilki (01)478 3938 ali (01) 478 3031.Na MOP se pripravlja sprememba uredbe zpredvidenim za~etkom veljavnosti 1. 7. 2007,katere bistvena novost bo pla~evanje okoljskedajatve za nagrobne sve~e.

VRSTA EMBALA@EKOLIÎNA, DANAV PROMET V RS (kg)

Papir, karton in lepenka 48.324.289Plastika: polimeri iz vinilkloridov ali drugih halogeniranih olefinov 436.059Plastika iz drugih snovi 30.022.587Les, palete, zabojaste palete in druge nakladalne plo{~e iz lesa, drugalesena embalaà in njeni deli 25.267.981

Kovine: plo~evinke in druge oblike embalaè 12.728.394Steklo 21.698.285Keramika, tekstil, pluta, slama in drugi materiali biolo{kega izvora 427.068

Kro`nik ali kozarec za enkratno uporabo, {katla za hrano, vre~ka zasendvi~e ali vre~ka za polnjenje ali ovijanje blaga iz papirja 369.862

Kro`nik ali kozarec za enkratno uporabo, {katla za hrano, vre~ka zasendvi~e ali vre~ka za polnjenje ali ovijanje blaga ter folije za hrano izplastike: polimeri iz vinil kloridov ali drugih halogeniranih olefinov,

297.374

Kro`nik ali kozarec za enkratno uporabo, {katla za hrano, vre~ka zasendvi~e ali vre~ka za polnjenje ali ovijanje blaga ter folije za hrano izplastike iz drugih snovi

2.005.978

Embalaà iz prej{njih treh vrstic te tabele iz drugih materialov 148.024

V tabeli je prikazana koli~ina embalaè, dane v promet na trgu RS v obdobju od 1. 4. 2006 do 31.12. 2006 po posameznih vrstah embalaè:

Vir: (Tro{arinski informacijski sistem: Sumarni pregled podatkov okoljske dajatve za odpadno embalaò na dan 9. 2. 2007)

PACKAGING TYPE

Quantity placed on themarket in the Republicof Slovenia (kg)1.4. - 31.12.2006

Paper, cardboard and paperboard 48.324.289

Plastic: polymers made of vinyl chlorides or other halogenated olefins 436.059

Plastic made of other substances 30.022.587

Wood, palettes, crate-like palettes and other loading plates made ofwood, other wooden packaging and parts thereof 25.267.981

Metals: tin cans and other forms of packaging 12.728.394

Glass 21.698.285

Ceramics, textile, cork, straw and other materials of biological origin 427.068One-time use plates or glasses, food container, sandwich paper bag orpaper bag for filling or wrapping goods 369.862

One-time use plates or glasses, food container, sandwich bag or bagfor filling or wrapping goods, and plastic foils for food: polymersmade of vinyl chlorides or other halogenated olefins

297.374

One-time use plates or glasses, food container, sandwich bag or bagfor filling or wrapping goods and foils for food made of plastic andother substances

2.005.978

Packaging indicated in the previous three lines hereof made of othermaterials 148.024

Source: Excise Duty System: summary review of data on the environmental duties for waste packaging dated 9 February 2007

Alen Kitek, Customs Administration, System Matters Department, Excise Duty Sector

No Liable Person Shall Escape Custom Duties

The Customs Administration of the Republic of Slovenia collected environmental duties for ap-proximately 188,000 tons in 2006, which is more than the Ministry of the Environment and Spa-tial Planning had expected; the Ministry namely estimated that the annual packaging quantityplaced on the market would amount to 170,000 tons. At the Customs Administration, they aretherefore satisfied with their success according to Alen Kitek from the Excise Duty Sector. Theysee the main problem being in the liable persons not submitting the environmental duty calcula-tion in the prescribed period. The fines that are prescribed for the latecomers are not insignificant;and the customs information system is supposed to be efficient.

Summary Report Data


CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o., j.p., Kočevarjeva ulica 2, 8000 Novo mesto, tel: 07/39-17-850, fax: 07/39-17-857, Odlagališče Leskovec: 07/33-46-740

Novo regijskoodlagališčeje zgrajeno

Novo regijsko odlagališčenenevarnih odpadkov vLeskovcu pri Velikih Brusnicahje v sredo, 31. januarja 2007,svečano odprl minister zaokolje in prostor JanezPodobnik. Regijski center zaravnanje z odpadki Dolenjske(CeROD) je prvi slovenskiprojekt na področju ravnanjaz odpadki, ki ga je podprla EUin iz kohezijskih skladovzagotovila 3,457 milijonaevrov ali 29 % celotnevrednosti investicije prveetape prve faze projektaCeROD. Preostali denar sozagotovile občine izproračunov, in sicer 4,896milijona evrov ali 41% in taksza obremenjevanje okolja, toje 1,857 milijona evrov ali15 %. Mininstrstvo za okoljein prostor je prispevalo 1,878milijona evrov ali 16 %.

Zmogljivost novega odlagališča je skoraj 1,2milijona kubičnih metrov in pokriva območjepetnajstih dolenjskih, belokranjskih in posavskihobčin (Mestno občino Novo mesto, občine Bre-žice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostanjevicana Krki, Krško, Metlika, Mirna Peč, Semič, Sev-nica, Straža, Šentjernej, Škocjan, ŠmarješkeToplice, Žužemberk) z nekaj manj kot 160.000prebivalci.

Projekt CeROD je pričel nastajati konec devet-desetih let prejšnjega stoletja zaradi pomanj-kanja prostora za odlaganje odpadkov na ob-stoječem odlagališču nenevarnih odpadkovLeskovec. Skladno s finančnim memorandu-mom je bil prvotni obseg projekta razdeljen nadva dela oziroma dve etapi.

Prva etapa obsega sanacijo in zapiranje obsto-ječega odlagališča ter izgradnjo novega odla-gališča preostankov komunalnih odpadkov, iz-gradnjo komunalne infrastrukture za potrebeobratovanja CeROD in za tehnično pomoč zanadaljnjo projektno obdelavo tehnologije in po-stopkov obdelave preostalih komunalnih odpad-kov. V ta del je vključena tudi priprava investicij-sko-tehnične dokumentacije za izgradnjo pot-rebnih objektov in naprav II. etape projekta. Po-godbeni rok za izvedbo prve etape je konecletošnjega junija. Ker je nekaj več kot devetdesetodstotkov del že realiziranih, bodo odpadkezačeli odlagati v prvi polovici leta. Novo odlaga-

lišče naj bi petnajstim občinam služilo od 25do 30 let.

Investitor projekta je Mestna občina Novo mesto.Investicijo v imenu MO Novo mesto vodi podjetjeCeROD d.o.o. iz Novega mesta, izvajalci del paso: podjetje CGP d.d. Novo mesto s partnerjemaHIS d.o.o. in SCT d.d. iz Ljubljane (projektiranjein gradbena dela), podjetje Golder Europe EEIGiz Velike Britanije s partnerjem ELEA iC d.o.o.iz Ljubljane (tehnična asistenca za CeROD II)in podjetje IEI d.o.o. iz Maribora (izvajanje nadzora).

Drugo etapo, ki vključuje izgradnjo objektov zamehansko-biološko obdelavo odpadkov, bi najkončali do leta 2010.

prom

ocija


ODPADNAEE OPREMA

Odpadna EE opremaEO-32-februar-February-07 35

Usklajevanja glededovoljenj {e trajajo

ZEOS,specializirana dru`ba za EE

Dejstvo je, da sistem zbiranja in predelaveodpadne elektri~ne in elektronske opreme(OEEO) v Sloveniji {e ne dela. Za preteklo letoje potrebno povedati, da je bilo to obdobje, vkaterem so se postavljala izhodi{~a zaskupno shemo ZEOS. Glede na predpisano za-konodajno proceduro prevzemanje OEEO, greza 185 ton odpadne EE, ni potekalo celovito.Zaradi dejstva, da so distributerji è od 1. 1.2006 dol`ni prevzemati odpadno EE opremood potro{nikov, in da ima precej distributer-jev tudi status proizvajalca oz. pridobitelja EEopreme, smo v ZEOS dogovorili dolo~enaprevzemanja odpadne opreme od njih. Kot jebilo pri~akovati, koli~ine odpadne EEopreme, ki jo potro{niki oddajo trgovcem obnakupu nove opreme, ne predstavljajo ve-likega deleà v predvideni skupni koli~iniodpadne EE opreme, pa vendar je to zapotro{nike dodaten na~in oddajanja odpadneopreme, ki se ga lahko posluùjejo.

Za distributerje to seveda pomeni dodatnoorganiziranost, kot tudi s tem povezane dodatnestro{ke, ki pa jih morajo, tako kot drugod vEvropski skupnosti, prena{ati sami. Kljub temu,pa bodo tisti distributerji, ki bodo prevzemali odpotro{nikov ve~je koli~ine odpadne EE opreme,vklju~eni v skupno shemo ZEOS in jim bo na tana~in preko sheme zagotovljen brezpla~enodvoz in ustrezna zbirna infrastruktura. Polegomenjenega je za distributerje pomembna tudidobra ozave{~enost potro{nika, tako o pomenuravnanja z odpadno EE opremo, kot o mo`nostipotro{nika za njeno oddajanje. To so ene odbistvenih nalog skupne sheme ZEOS.

Odpadno EE opremo, prevzeto od distributerjevin proizvajalcev v letu 2006, smo prekopodizvajalcev, ki so vklju~eni v skupni na~rtZEOS, ustrezno obdelali. Nekatere vrsteodpadne opreme se sicer lahko obdelujejo inpredelujejo skupaj oziroma na enak na~in, drugaoprema pa zaradi svoje zgradbe potrebujespecifi~en pristop.

Zahtevna obdelava EE opremePrva faza obdelave, ki obsega ro~no lo~enjenepritrjenih sestavnih delov iz gume, plastike,stekla in èleza, ro~no demontaò zunanjihelektri~nih kablov, betonskih uteì, elektri~nihmotorjev, tiskanih vezij, transformatorjev,kondenzatorjev in podobnih sestavnih delov, je znekaj izjemami prakti~no enaka za vse zbirnopredelovalne skupine odpadne EE opreme. Ro~nolo~enje in demontaà omenjenih sestavnih delovpoteka na demonta`nih mizah ali trakovih obuporabi ro~nih ali pnevmatskih orodij. Izlo~enisestavni deli gredo nato lo~eno (glede na njihovosestavo in lastnosti) v nadaljnjo predelavo,ponovno uporabo in recikliranje ter odstranje-vanje. Preostanki tako obdelane odpadne opremez izjemo opreme, ki potrebuje specifi~no obdelavoin predelavo ter je podana v nadaljevanju, se natov drugi fazi drobijo in lo~ijo. Naprave soavtomatizirane, sestavljajo pa jih drobilniki, sita,magnetne lo~ilne enote, zra~ni cikloni in drugeenote za lo~enje. Izhodne produkte pravilomasestavljajo èlezo, barvne kovine kot sta aluminijin baker ter plastika. @elezo in barvne kovinegredo v nadaljnjo predelavo v èlezarne in livarne.Plastika se uporabi v razli~ne namene, pogosta jeuporaba t.i. termoplastov za proizvodnjo razli~nihizdelkov kot so zvo~niki, posode za odpadke, ipd… Na opisan na~in se obdelajo predvsem velikigospodinjski aparati in avtomati ter male EEnaprave.Specifi~no obdelavo potrebujejo hladilno-zamr-zovalni aparati, televizijski sprejemniki in moni-torji ter plinske sijalke.Hladilno-zamrzovalni aparati in klimatske na-prave vsebujejo razli~ne pline kot so mediji zahlajenje. Starej{e naprave vsebujejo ozonu{kodljive snovi, t.i. freone. Hladilno-zamrzoval-ni aparati pa te snovi vsebujejo {e v izolacijskihpenah. Prva stopnja obdelave se lahko izvede vSloveniji, druga stopnja pa trenutno v Slovenijini izvedljiva, saj tovrstne tehnologije ni.Ekransko steklo televizijskih sprejemnikov inmonitorjev vsebuje te`ke kovine kot so svinec,barij, stroncij, cirkonij in druge, vsebuje pa tudifluorescentno prevleko. Vsebnost te`kih kovinje zna~ilna tudi za katodno cev. Osnovna zahte-va obdelave televizijskih sprejemnikov in ra~u-nalni{kih monitorjev je pazljivo lo~enjeekranskih stekel in katodnih cevi od ostalihsestavnih delov.Plinske sijalke vsebujejo ìvo srebro in fluores-centne snovi, za steklene dele pa je zna~ilna

Emil [ehi~


Odpadna EE oprema EO-32-februar-February-0736

vsebnost svinca in drugih te`kih kovin. Lo~enjeìvega srebra in fluorescentnih snovi od stekel jezahteven tehnolo{ki postopek, ki poteka vnamenskih avtomatiziranih in povsem zaprtihnapravah, ki v Sloveniji ne obstajajo. Obdelavaodpadnih plinskih sijalk se bo izvajala vNem~iji.

Vendar ZEOS {e ne more poslovati tako, kotzahteva Uredba, ker na Agenciji RS za okoljezavezancev {e niso vpisali v evidence oziromanimajo okoljevarstvenih dovoljenj.Agencija RS za okolje je konec preteklega letas strani izvajalcev, vklju~enih v skupni na~rtravnanja z OEEO, dobila vloge za okoljevarst-veno dovoljenje. Vloge, kot tudi skupni na~rt,so precej ob{irne, saj zajemajo vsebino in koli-~inske podatke za celoten proces ravnanja z od-padno EE opremo. Zahteva se, da je celotnavsebina pravilna in usklajena, saj bodo na tejpodlagi zavezanci prejeli odlo~be o vpisu vevidenco proizvajalcev in pridobiteljev zaobdobje petih let. S strani ARSO so bile zahte-vane dopolnitve in pojasnila, tako da v tem tre-nutku ni zadr`kov, da tudi ta del implementacijene bi bil zaklju~en. Kljub temu pa velja dejstvo,da je Uredba o ravnanju z odpadno EE opremov veljavi è od novembra 2006, torej je potrebno~im prej pri~eti z izvajanjem obveznosti, kiizhajajo iz nje.

ZEOS za~enja z operativnim na~rtomGlede na dejstvo, da je potrebno izpolniti cilj,zbrati in ustrezno obdelati 4 kg odpadne EE naprebivalca, dru`ba ZEOS, d.o.o. kot nosilec inizvajalec za~enja z operativnim izvajanjemna~rta ravnanja z odpadno EE opremo za

zavezance v okviru skupnega na~rta ZEOS.Odslej bo mo`no odpadno EE opremo iz go-spodinjstev brezpla~no oddajati tudi v zbiralni-cah zavezancev v okviru ZEOS. Ker vsi trgovcinimajo mo`nosti zbiranja in skladi{~enjaodpadne EE opreme na prodajnih mestih, lahkokupca nove opreme napotijo k oddaji odpadneEE opreme v do 5 km oddaljeno zbiralnicoZEOS. Ravno tako bodo distributerji odslej lah-ko izpolnjevali zakonsko predpisano obveznostoddaje v 30. dneh zbrane odpadne opreme vnajbli`je oziroma do najve~ 30 km oddaljenezbiralnice zavezancev v okviru skupne shemeZEOS. Odslej bo ZEOS, d.o.o. v imenu svojihpristopnikov od izvajalcev lokalne javne slu`beredno in brezpla~no prevzemal zbrano odpadnoEE opremo ter v okviru izvajanja skupnegana~rta ravnanja zagotovil njeno ustrezno nadalj-njo obdelavo.Zavezanci – proizvajalci, pridobitelji, uvoznikiEE opreme, ustanovitelji in pristopniki ZEOS sotako z za~etkom operativnega izvajanja skupne-ga na~rta ravnanja z odpadno EE opremo za~elizagotavljati celovito izpolnjevanje zakonskihzahtev za to podro~je.

Stro{ke pokriva potro{nikPrevzem operativne odgovornosti za odpadnoEE opremo, ki vklju~uje zbiranje, obdelavo,predelavo in odstranjevanje, pa sovpada tudi sprevzemom finan~ne odgovornosti. Zavezanciv okviru nosilca skupnega na~rta ravnanja zOEEO - ZEOS, d.o.o. so od datuma za~etkaoperativnega izvajanja na~rta dalje dol`nipokrivati omenjene stro{ke. Na~in vklju~evanjateh stro{kov v cene svojih izdelkov je odvisenod poslovne politike posameznega zavezanca.

Ocenjuje se, da bodo stro{ki preneseni v prodaj-ni verigi na kon~nega potro{nika, glede na raz-red EE opreme in cenovni razred predstavljaliod 2 % do 10 % prodajne cene. Pri plinskih si-jalkah pa bodo ti stro{ki, zaradi visokih stro{kovzbiranja in obdelave, predstavljali celo do 30 %prodajne cene.Skupne stro{ke ravnanja z odpadno EE opremobo nosilec skupnega na~rta ZEOS transparentnoobra~unaval preko pristojbine za EE opremo. Tobodo zavezanci in pristopniki pokrivali za vsakkos EE opreme, dan na trg Republike Slovenije.Tak{en na~in prikazovanja omogo~a transpa-rentnost stro{ka do potro{nika, minimalen vplivna prodajno ceno opreme in pri tem ne vpliva nakonkuren~nost zavezancev. Cenik pristojbin zaEE opremo predstavlja le dejanske stro{keravnanja z odpadno opremo. V primeru, da bibila obra~unana vi{ja pristojbina, kot so zna{alidejanski skupni stro{ki ravnanja z odpadno EEopremo, se le-ta ne bo obravnavala kot dobi~ekiz poslovanja, temve~ bodo ta sredstva namenje-na bodisi pokrivanju stro{kov ravnanja za pri-hodnje obdobje, ko se pri~akujejo ve~je zbranekoli~ine odpadne EE opreme, bodisi zniànjupristojbine za EE opremo v prihodnjemobdobju.

V ZEOS ve~ kot polovica zavezancevRealno je pri~akovati, da bo v skupno shemoZEOS vklju~ena ve~ kot polovica vseh zave-zancev za ravnanje z odpadno EE opremo, in dabodo ti predstavljali pribli`no 75 % vseh koli~inEEO, danih na trg Republike Slovenije. Vrazredih velikih gospodinjskih aparatov, hladil-nikov in plinskih sijalk pa bodo predstavljalipreko 90 % vseh koli~in, ki so dane na trg

Reciklaža odpadne plastike - Omaplast Omahen Zlata s.p.

Problem odpadne plastike inodpadne plastične embalažerešuje podjetje Omaplast.Osnovna dejavnost, ki jo podjetje Omaplast opravlja že 25 let, je reciklaža odpadne plastike.Podjetje je z že pridobljenim tržnim deležem in dolgoletnimi izkušnjami pridobilo konkurenčnoprednost na tržišču. Je edino tovrstno podjetje oz. predelovalec odpadne plastike v Sloveniji.Specializirani so na področju predelave PE LD, PE HD in PP materialov. Kapacitete razpolo-žljive tehnologije omogočajo predelavo preko 50 ton odpadne plastične embalaže dnevno.Podjetje je v letu 2006 predelalo kar 16.000 ton plastične embalaže in s tem razbremenilookolje, predelovalcem plastike pa omogočilo uporabo cenejših recikliranih surovin.

Omaplast Omahen Zlata s.p., Kosovelova 3, SI-1290 Grosupljetel: 01 786 21 97, fax: 01 786 25 80, e-mail: [email protected]

ww

w.o

map

last

.com

prom

ocija


Republike Slovenije. Glede na poslanstvo, ciljein usmeritve je pri~akovati, da bo skupna shemaZEOS, kot prva nacionalna neprofitna skupnashema ravnanja z odpadno EE opremo, zagota-vljala vse cilje in izpolnjevala obveznosti, ki jihproizvajalcem, pridobiteljem in uvoznikomnalaga zakonodaja s tega podro~ja. Z dru`boZEOS je doslej pogodbo podpisalo 105zavezancev, med njimi Gorenje, Electrolux,LTH, Merkur, Bofex, Mercator in drugi.

Posebni dogovori s komunalnimipodjetjiIzvajalci lokalne javne slu`be ravnanjakomunalnih odpadkov oz. komunalna podjetjaso è doslej v svojih zbirnih centrih in v okviruakcij zbiranja kosovnih odpadkov od kon~nihuporabnikov brezpla~no prevzemali odpadnoEE opremo in to bodo opravljali tudi vnaprej.Nadaljnje ravnanje z zbrano odpadno EEopremo doslej najve~krat ni potekalo na na~in,ki je za odpadno EE opremo predpisan v Uredbio ravnanju z odpadno EE opremo. Odslej boZEOS kot nosilec skupnega na~rta od komunal-nih podjetij redno in brezpla~no prevzemalzbrano odpadno opremo ter zagotovil njenoustrezno nadaljnjo obdelavo.Dejstvo je, da sta na~in in oblika zbiranja in odda-janja odpadne EE opreme v tem trenutku razli~nain prilagojena posameznemu komunalnemu pod-jetju. Nekatera imajo zbiranje tovrstne odpadneopreme urejeno preko zbirnih centrov, nekaterapreko akcij zbiranja kosovnih odpadkov, zbiranjaod vrat do vrat ali pa s celoletnim rednim odvo-zom iz vnaprej dolo~enih to~k. Nekatera zbirajoodpadno opremo z ro~nomanipulacijo, spet drugas pomo~jo mehanskih nakladalnih rok. Tako jetudi razli~en na~in razvr{~anja teh odpadkov, kottudi stanje njihove po{kodovanosti. Izku{njedràv EU, ki so za~ele z operativnim izvajanjemravnanja z odpadno EE opremo è pred leti,kaèjo, da se je s~asoma na~in zbiranja poenotilin prilagodil tej vrsti odpadkov, kot specifi~nemuodpadku. Nedvomno to pomeni, da je v nadalje-vanju tudi v Sloveniji pri~akovati spremembe vprocesu zbiranja odpadne EE opreme. Dru`baZEOS èli vzpostaviti na tem podro~ju konstruk-tiven dialog in skupaj s komunalnimi podjetji do-se~i dogovor o na~inu in obliki zbiranja inprevzemanja odpadne EE opreme. Interes proiz-vajalcev in pridobiteljev namre~ je, da je ta delprocesa ravnanja z odpadno EE opremo u~inkovittako glede koli~ine zbrane odpadne opreme kot

tudi kvalitete odpadka, ki bo v nadaljnji obdelavidal najbolj{e rezultate. Kljub omenjeni raznoliko-sti zbiranja, razvr{~anja in prevzemanja odpadneEE opreme, pa se dru`ba ZEOS zaveda, da jepotrebno s prevzemanjem za~eti, da bo le na

tak{en na~in mo`no v nadaljevanju usklajevatizbiranje in prevzemanje ter zagotoviti u~inkovitoravnanje z odpadno EE opremo.

Emil [ehi~

Odpadna EE opremaEO-32-februar-February-07 37

NOVI PROIZVODI NA TRŽIŠČU:� VELIKA PREKLADALNA AVTOMATSKA POSTAJA za pretovor

odpadkov za prevoz na daljše razdalje-ogled Litija� ABROLL kontejner 20 m3 za prevoz POMIJ in BIO odpadkov� ABROLL kontejner 30 m3, prirejen za 16 vrst odpadne

ELEKTRONIKE v mrežastih EUROBOX paletah 1 m3

� ABROLL 35 m3, prirejen za MOBILNI ZBIRNI CENTER odpadkov

� mobilne stiskalnice 5 - 10 m3, sistem POLŽ� malo vozilo Turbo daily z nadgradnjo za ZBIRANJE in

PREVOZ POMIJ, vol. 3 m3 z menjalnimi posodami 60 l� malo vozilo s fiksno ali DEMONTAŽNO nadgradnjo za

PRANJE ZABOJNIKOV 80 - 1100 l z vročo vodo� ELEKTRIČNO MALO smetarsko vozilo tip JOLLY in SMILE� ELEKTRIČNI POMETALNI STROJ vol. 360l za pločnike in

središča mest� KOMUNALNI TRAKTOR FERGUSON v ojačani izvedbi

s prednjimi in zadnjimi priključki

OSTALI PROGRAM:� ulične košarice GLASDON� zabojniki, cinkani in plastični za hišne odpadke

vol. 80 - 1100 l� zabojniki vol. 4 - 12 m3 za vozila samonakladalec� ABROLL kontejnerji vol. 12 - 45 m3, odprti, zaprti,

po naročilu� mobilne hidravlične STISKALNICE 5 - 25 m3, sistem

plošča, polž� stacionarne stiskalnice 16 - 35 m3, sistem plošča, polž� pometalni stroji vol. 360 l do 6 m3

� smetarska vozila FARID-Brivio� cisternska vozila FARID-MORO� vozila ROLL-ABROLL kiper za prevoz ABROLL kontejnerjev� naprave za odstanjevanje grafitov, žvečilnih gumijev� drobna komunalna oprema za letno in zimsko obdobje

Exprum d.o.o. Ljubljana,tel: +3861-434-38-33, fax: +3861-434-75-59, e-mail:[email protected], www.exprum.si

Exprum je specializirano podjetje za razvoj inprodajo ekološke komunalne opreme in vozil.Exprum je specializirano podjetje za razvoj inprodajo ekološke komunalne opreme in vozil.

ZEOS Embarks on its Operative Plan

Regarding the fact that 4kg of waste electronic equipment per inhabitant needs to be collected andadequately processed, ZEOS d.o.o., as the carrier and operator, is embarking on its operative im-plementation plan for the management of waste electronic equipment from eligible persons withinthe scope of the ZEOS joint plan. From now on, households will also be able to deposit wasteelectronic equipment in the collection containers of eligible persons within the ZEOS framework.Since all merchants possess facilities for collecting and storing waste electronic equipment atsales points, they can direct the buyers of new equipment to sites for depositing waste electronicequipment located up to 5km away. Similarly, from now on distributors can deposit the wasteequipment of persons eligible within the scope of the ZEOS joint scheme at the nearest collectionpoints or up to 30km away, fulfilling the legally prescribed obligation for depositing collectedwaste equipment within 30 days. Henceforth, ZEOS d.o.o. will take over the collection of wasteelectronic equipment from the local public service providers, for its members and free of chargewithin the scope of the joint waste management plan, also ensuring its subsequent processing.Those eligible – the producers, acquirers and importers of electronic equipment and ZEOSfounders and members – have thus begun ensuring the complete fulfilment of the legal require-ments for this area by initiating the implementation of the joint waste management plan for elec-tronic equipment.

prom

ocij

a


OKOLJE KOT POSLOVNAPRILO@NOST

EO-32-februar-February-07

Gorenje krepi svojo vlogo na podro~juekologije. V navidez skromnem sporo~ilu zajavnost so povedali, da so od Probanke kupili23,4 % dele` mariborske Surovine in postalilastnik 51 % vseh delnic Surovine. Nakup vvrednosti 5,8 milijonov evrov naj bi bilpovezan z njihovimi strate{kimi na~rti pri iz-vajanju uredbe o odpadni elektri~ni in elek-tronski opremi. Vendar gre za precej ve~. Vistem ~asu je h~erinska dru`ba GorenjeKemis kupila podjetje Termoclean v Zagrebuin postala 100 % lastnik. Gorenje postopomarazvija okoljske programe, pri katerih vidiposlovne prilo`nosti in za~enja na~rtno ure-sni~evati dolgoro~no strategijo na podro~juekologije. In to je? Ponuditi globalni servisna podro~ju ravnanja z odpadki predvsem in-dustrijskim uporabnikom v Sloveniji in vdràvah JV Evrope, pravi Marijan Pen{ek,pomo~nik predsednika uprave v Gorenju.

Kaj vas je vodilo k nakupu Kemisa, ki seukvarja z nevarnimi odpadki, in kaj knakupu Surovine, ki je {ir{i partner napodro~ju odpadkov. Ali se namerava Gore-nje usposobiti za predelavo in seìg od-padkov?Izkoristili smo poslovno prilo`nost. Nakupdru`be Kemis v letih 2003 in 2004 je nastal napodlagi potrditve poslovnega na~rta s straniuprave za razvoj nove poslovne dejavnosti-ekologije ter stalni podpori vodstva nadaljnjemurazvoju te dejavnosti. Poleg tega sta se ob istem~asu pokrili {e dve prilo`nosti. Podjetje Kemisje bilo na prodaj in je videlo svojo prihodnost vpovezavi z mo~no dru`bo, projekt za reciklaòelektri~nega in elektronskega odpada pa jezahteval tudi dovoljenja za ravnanje z nevarnimiodpadki, ki jih je dru`ba Kemis è imela. Odnakupa dalje je bil razvoj dru`be zelo hiterpredvsem na hrva{kem trgu in stabilen naslovenskem trgu. Do danes smo ustanovili {edve dru`bi, Kemis BiH in Kemis Valjevo, nadan pridobitve ve~inskega deleà v Surovini paje dru`ba Kemis Zagreb pridobila {e 100 %dele` v dru`bi Termoclean Zagreb. Tako smozdruìli dolgoletni partnerski odnos dveh dru`bin pravzaprav pokrili celotno verigo na podro~junevarnih odpadkov tudi na Hrva{kem - odpodjetja, kjer nevarni odpadek nastane, dozbiranja, predelave v druge oblike (mletje,destilacija) in odstranjevanja koncentrata (izvozv tujino).

Vklju~itev Kemisa v skupino Gorenje jepomenila tudi nove mo`nosti na izvedbeneminèniringu s podro~ja ekologije. S Kemisovimiposlovnimi partnerji ter z znanjem in ekipo sstrani Gorenja smo uspeli pridobiti projektsanacije gudronske jame v Pesni{kem dvoru tersi s tem odprli mo`nosti nadaljnjega razvoja tudiv to smer.

Nakup Surovine je bil torej skoraj nujen?Da. Za nadaljnji razvoj te dejavnosti je bilaklju~na pridobitev ve~inskega deleà v SuroviniMaribor, kjer preko zbiranja in prodajesekundarnih surovin vidimo predvsemmo`nostiza nadaljnji razvoj globalnega servisa zaindustrijska in javna podjetja, kjer se Kemis inSurovina è pojavljata kot partnerja. Nadaljnjirazvoj globalnega servisa pa bo usmerjen vvisoko specializacijo za razli~ne tipeindustrijskih in javnih podjetij. Taka storitevomogo~a racionalnej{o organiziranost podjetij.Drugo podro~je, kjer vidimo velike mo`nosti jepodro~je sekundarnih energentov inalternativnih goriv. Na tem podro~ju Slovenijazaostaja za Evropo, ker {e nima sprejeteustrezne zakonodaje.

Oba, Kemis in Surovina, sta se è prej za~ela{iriti na ekolo{ki trg nekdanje Jugoslavije.Seveda. Kemis je è prisoten na trgih JVEvrope, tudi Surovina ima tam podjetja. Dobreposlovne povezave Gorenja ter {iritev proizvod-nih aktivnosti Gorenja na ta podro~ja bodo omo-go~ala tudi rast dejavnosti ekologije. Prav takopa bomo odprti za morebitne nadaljnje strate{kepovezave, ki bi omogo~ale {e hitrej{o rast.

Gorenje ima s povezavami è izku{nje. Jenosilec specializirane dru`be za ravnanje zodpadno elektri~no in elektronsko opremoZEOS. Trg {e ni za~el delovati, evropskapraksa pa kaè, da je lahko dejavnostrentabilna. Kaj boste naredili s to odpadnoembalaò? Kaj èli povedati ZEOS, ko pravi,da izpostavlja prvo nacionalno neprofitnokolektivno shemo ravnanja z odpadno EE?Prve informacije glede pripravljanja direktive oodsluèni elektri~ni in elektronski opremi jeGorenje dobilo è ob za~etku tiso~letja. Gledena usmeritev Slovenije (prevzemanje evropskezakonodaje) pa smo se zavedali, da bo za nasklju~no, ~e se sami aktivno spopademo s toproblematiko. Malo smo se glede tegaspogledovali tudi s tujino, ~eprav je potrebnopovedati, da je Slovenija glede na to, da je torelativno mali ekonomski prostor, zelospecifi~na.

Gorenje bo globalniservis pri ravnanjuz odpadki

Marijan Pen{ek

Okolje kot poslovna prilo`nost38

Foto:PeterMarin{ek


Okolje kot poslovna prilo`nostEO-32-februar-February-07 39

No, direktiva o odpadni elektri~ni in elektronskiopremi je stopila v veljavo v letu 2005, Gorenje jevidelo najracionalnej{o varianto za re{itev tegaproblema v koncesiji, kar je bil tudi razlog, da smoè v letu 2004 pripravili projekt za recikla`nicenter, ki bi pokrival predvsem potrebe sloven-skega prostora. Dinamika aktivnosti se je tako vEvropi kot v Sloveniji spremenila. Temu primernose je prilagajala tudi slovenska zakonodaja oziro-ma Uredba o odsluèni elektri~ni in elektronskiopremi in odgovor Gorenja na vse to je bila usta-novitev dru`be ZEOS. Njena naloga naj bi bila inje to {e danes, da za proizvajalce vzpostavi sistem,ki bi bil najcenej{i. To pa je seveda v interesu vseh- tako zavezancev kot tudi kupcev in sevedadràve, ki mora o izpolnitvi zahtev direktiveporo~ati Evropi.

Ali je to tudi odgovor na vpra{anje o prvineprofitni kolektivni shemi za ravnanje zelektri~nim in elektronskim odpadom?Naj pojasnim. Ustanovitelj dru`be ZEOS nisamo Gorenje, ampak tudi vsi ve~ji zavezanci spodro~ja elektri~nega in elektronskega odpada.Sistem upravljanja, ki smo ga v dru`bivzpostavili, je tak, da se vedno i{~ejo tistere{itve, ki so za zavezance optimalne, vendar nesamo na kratek rok, ampak tudi na dalj{i rok. Topreprosto pomeni, da bo ob za~etku delovanjasheme verjetno zbranega nekoliko manj EEodpada, kar pomeni, da bo stro{ek na prodaniaparat ni`ji, ko pa bo zbranega ve~ odpada, bostro{ek na prodani aparat vi{ji. Poslovni na~rtdru`be je naravnan tako, da zavezanci pla~ujejotoliko, kolikor je potrebno, da se odstrani zbraniodpad. Eventuelni pozitivni rezultat dru`be sene bo razdeli med ustanovitelje, ampak bo ostalv dru`bi za poravnano vi{jih obveznosti, ki bodonastale v prihodnosti, ko bo zbranega ve~odpada. Kolektivno shemo omogo~a, in jo tudizagovarja, evropska direktiva. Gre za ~im boljenoten sistem za vse zavezance in s tem tudi zaenake konkuren~ne pogoje.

ZEOS je specializirana dru`ba za ravnanje zodpadno EE. Kako pa ocenjujete odlo~itev,da se je v Sloveniji odprl celotni trg odpadneembalaè, in da bodo na njem delale najmanjtri dru`be?Gorenje je tudi zavezanec za odpadnoembalaò, vendar bistveno manj{i kot podjetja,ki se ukvarjajo s prodajo ìvil. Tako odpadnaembalaà za Gorenje kot zavezanca ni bistvena,je pa to pomemben segment za dru`bo Surovina,

ki je eden od predelovalcev odpadne embalaè.Trg odpadne embalaè je bil z vidikapredelovalcev in zbirateljev è vseskozi odprt.Bilo pa je samo eno podjetje, ki je vodilo sistemravnanja z odpadno embalaò. Kljub temu jevzpostavitev ve~ sistemov na trgu embalaènajbr` logi~na. Verjetno zakonodaja niomogo~ila vzpostavitve ve~ sistemov zato, kerbi sedanji sistem ne deloval, odprla se jeverjetno zaradi èlje nekaterih zavezancev, dase ta trg druga~e regulira. Ve~ sistemovvsekakor pomeni vi{je stro{ke kot en sistem terpove~uje dràvno administracijo, ker moraregulirati odnose med posameznimi sistemi. Kajje bolj{e, je na kratek rok te`ko govoriti,verjetno je to odvisno od tega, iz kateregazornega kota na to gledamo. Ko govorimo osistemih, kot interesnih zdruènjih za zavezance,sam ne vidim prav nobenega problema, ~e je zaposamezna podro~ja samo en tak sistem vdràvi. S tem se razbremeni dràva, zavezancikot ustanovitelji takega sistema pa prav gotovoupravljajo sistem na na~in, ki je iz njihovegavidika najbolj optimalen. Dràva mora odigratiklju~no vlogo s tem, da postavi tako okoljskozakonodajo, da omogo~a stalno izbolj{evanjeokolja, da omogo~a pravnim subjektom, ki seukvarjajo s to dejavnostjo, dolgoro~nona~rtovanje poslovnih aktivnosti in da vzpostavikvaliteten nadzorni sistem in tudi vse, kar knjemu spada. Vsekakor mora biti okoljskazakonodaja uravnoteèna z ostalimi podro~ji inupo{tevati vse aspekte trajnostnega razvoja.

To {e posebej velja za okoljsko politiko napodro~ju odpadkov. Ministrstvo za okolje inprostor napoveduje, da bo v tem letu zeloforsiralo lo~eno zbiranje odpadkov priizvoru. Kak{ne koli~ine odpadkov proizvedeGorenje in kako z njimi ravnate?Gorenje je na podro~ju okoljevarstvene politikemed vodilnimi podjetji ne samo v Sloveniji,ampak tudi v evropskem merilu. O absolutnih{tevilkah proizvedenega odpada nima smislagovoriti, aktivno pa zmanj{ujemo koli~inoodpadkov, porabo vode, zraka in energentovtako na enoto proizvoda na nekaterih segmentihpa tudi v absolutnem smislu. Na enoto proizvo-da smo emisije za vse klju~ne okoljske para-metre v zadnjih letih ve~kratno izbolj{ali, delletnega poro~ila Gorenja je tudi okoljskoporo~ilo, ki je dostopno tudi na internetu in so vnjem vsi ti uspehi predstavljeni.

Nalo`be v okolje so del ekonomskih vlaganj?To~no to. V Gorenju na zmanj{evanje emisijnismo gledali samo kot na stro{ek, ampak je privseh novih investicijah v tehnologijo bil eden odklju~nih elementov tudi zahteva po izbolj{anjuvplivov na okolje. Upam si trditi, daGorenje daness proizvodnjo aparatov ne obremenjuje okolja ni~bolj kot ga ljudje pri svojih normalnih opravilih.Tako reko~ so vsi tehnolo{ki procesi zaklju~enecelote brez izpustov v okolje, vse klju~ne tehnolo-gije, ki so bile pred desetletji onesnaèvalci (laki-ranje, emajliranje, galvaniziranje) pa so gledeokolja na nivoju trenutnih najbolj{ih ali takoimenovanih BAT tehnologij. Gorenje je dokaz, dase da z vlaganji v okolju najbolj prijazne teh-nologije tehnolo{ke procese bolj{e optimirati inzmanj{ati koli~ino porabljenega materiala, s tempa zniàti stro{ek na enoto proizvoda.Podro~je varstva okolja v Gorenju, ki ga polegvarnega in zdravega dela vodi mag. Vilma Fece,je pravzaprav vedno postavljalo standarde zadruga slovenska podjetja. Ne samo, da smoimeli proaktivno politiko na tem podro~ju. Na{ituji partnerji, predvsem pa tuje in{titucije, ki sopresojale Gorenje, so imele do nas vi{je zahtevekot do podjetij v svojih dràvah. Temu smo seprilagodili, znali pa smo to tudi izkoristiti.Danes Gorenja nih~e ve~ ne spra{uje, kako jeurejeno okoljevarstveno podro~je, saj je na tempodro~ju postavilo najvi{je mogo~e standardeza druge proizvajalce bele tehnike tako kot {e namarsikaterem drugem podro~ju, na primerdizajnu aparatov.

Gorenje torej na~rtno {iri poslovna podro~ja,izzive v okolju sprejema kot poslovno inrazvojno prilo`nost.V Gorenju smo se odlo~ili, da usmeritev Evropena podro~ju okolja pomeni, da je za proizvajalcestrategija na podro~ju ravnanja z odpadki ena odtemeljnih strategij, pa tudi velika poslovnaprilo`nost. Cikel je ponavadi tak, da so zaproizvajalce leta, ko se surovine in energentidraìjo, ponavadi zelo problemati~na, saj se trgne odzove tako hitro na povi{anje cen surovin inenergentov. V branì, kot je bela tehnika, lahko topomeni tudi velike pretrese. Za podjetja, ki seukvarjajo s surovinami, sekundarnimi surovinamiin energenti, pa so to uspe{na leta. To pomeni, daje za enakomeren razvoj proizvodnih podjetijklju~no, da imajo dejavnosti, ki omogo~ajo~imbolj stabilno poslovanje in diverzifikacija vtej smeri lahko za poslovni sistem, kjer stro{kinabave predstavljajo ve~ kot pol miljarde evrov,

Izpolnjevanje ciljev varstva okoljavidik enota 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006zmanj{anje koli~ine- nevarnih odpadkov kg/izdelek 0,30 0,25 0,25 0,18 0,21 0,21 0,15- sekundarnih surovin kg/izdelek 4,45 4,68 4,23 4,23 4,33 - -- deponiranih odpadkov kg/izdelek 1,01 0,75 0,49 0,44 0,36 0,33 0,30racionalna raba energentov- poraba vode m3/izdelek 0,30 0,21 0,18 0,19 0,20 0,20 0,18- poraba elektri~ne energije kWh/izdelek 20,82 21,95 21,62 22,24 22,39 23,09 23,00- poraba toplotne energije kWh/izdelek 15,81 15,05 12,47 13,28 13,72 13,42 11.43- poraba komprimiranega zraka m3/izdelek 21,66 19,49 15,09 13,45 17,47 15,29 16.06- poraba zemeljskega plina m3/izdelek 1,16 1,09 1,02 1,03 1,02 1,04 1,04- zniànje emisije organskih topil realizirano - - - - - -- zmanj{anje emisije prahu realizirano - - - - - -- zmanj{anje koncentracije Ni iz C^N realizirano - - - - -


klju~no vpliva na stabilnost in dolgoro~nost takoza osnovni posel, kakor tudi za lastnike oz.delni~arje podjetja.

Gre torej za dolgoro~no strategijo?Da, za zavestno in dolgoro~no, strate{koposlovno usmeritev, ki pa je utemeljena v na{iosnovni dejavnosti. V zadnjem desetletju ali dvehse je evropska strategija glede okolja spremenila.Prej je veljalo, da so podjetja odgovorna pred-vsem za tiste okoljske probleme, ki so jih pov-zro~ala pri procesih proizvodnje izdelkov. Temuje bila namenjena ve~ina evropskih direktiv.Naslednji korak je bil pritisk na same izdelke, kis svojim delovanjem povzro~ajo obremenjevanjeokolja (poraba energije, poraba vode, porabagoriv, vsebnost {kodljivih snovi pri izgorevanju),zadnji korak pa je bil prenos odgovornosti zaizdelke po zaklju~ku njihovega ìvljenjskegacikla na proizvajalce.Prav ta segment je za re{evanje najzahtevnej{i, sajdràve v ta namen niso rezervirale nobenih sred-stev in so vsa bremena prevalile na proizvajalce.Z drugimi besedami, finan~no breme predvsem sstarimi bremeni so evropski okoljski ministriprenesli na gospodarske ministre, ti pa naproizvajalce oz. uvoznike in bolj kot kdajkoli prejso se za~ela podjetja ukvarjati z odsluènimiproizvodi in razmi{ljati o tem, kako bi iz odpadanaredili prihodek in ne samo stro{ek.

Ali to pomeni, da vzpostavljate okoljski mened`-ment?Gorenje je znano kot dru`ba, ki je uspe{napri uresni~evanju okoljskih ciljev in okoljskepolitike. Kako ste se strokovno organizirali, kakoupravljate okolje v Skupini Gorenje?Da bi uresni~ili vse zastavljene cilje, se topodro~je organizacijsko transformira. Strokovnovodenje podro~ja prevzema dr. Marko Notar, zdolgoletnimi izku{njami na okoljevarstvenempodro~ju tako v Gorenju kot izven njega, po-slovno vodenje pa s 1. 4. 2007 prevzema JureFi{er, ki ima è ve~ kot deset let delovnihizku{enj v Gorenju tako doma kot v tujini in tona najodgovornej{ih delovnih mestih.

Ali se vam ne zdi, kot ste sami opozorili, jeSlovenija majhen trg, da se v Sloveniji nespla~a vlagati v ve~je recikla`ne obrate? Alije na tem podro~ju Slovenija sploh lahkokonkuren~na? Na osnovi kak{nih tr`nihanaliz sprejemate odlo~itve o poslovnihna~rtih na okoljskem podro~ju?Evropske izku{nje in prakso spremljamo. @e priKemisu in Surovini pa je bilo o~itno, da jeGorenje lahko dober strate{ki partner podjetjem,ki strokovno obvladujejo dolo~ene okoljskeprograme. Vse, kar se da, bi morali predelati vSloveniji. Odlo~itev dràve oz. MOP za lo~enozbiranje odpadkov pri izvoru razumem kotkorak k temu, da se ~imve~ odpadkov predeladoma in izvozi samo tisti del, ki ga doma nimogo~e odstraniti. To bo omogo~ilo ve~jopredelavo v sami Sloveniji, kar prav gotovopomeni nova delovna mesta ter v investicije vve~jo stopnjo predelave v Sloveniji.Povezovanja so nujna tudi v ekologiji. DràveJV Evrope pa bodo v nekaj letih pred enakimiokoljskimi zahtevami in standardi, kot je zdajSlovenija. Ali ni to poslovni izziv, komplemen-taren temu, kar je bistvo Gorenja?

Okolje kot poslovna prilo`nost EO-32-februar-February-0740

The Environment as a Business Opportunity

Gorenje as a Global Service in Waste Management

Gorenje is expanding the business areas in a planned manner, accepting challenges as a businessand developmental opportunity.We have decided on the European orientation in the area of the environment, meaning that thestrategy in the area of waste management is one of the fundamental strategies as well as a businessopportunity for manufacturers. The cycle is usually such that the years, when raw materials and en-ergy products are becoming more expensive, are as a rule very problematic for manufacturers as themarket does not respond to the increase in the prices of raw materials and energy products. In abranch such as the household appliances industry, this can mean great shocks. For companies deal-ing with raw materials, secondary raw materials and energy products, these are years of success. Thismeans that it is key for the uniform development of production companies to have activities en-abling operations and diversification that are as stable as possible; and diversification in that di-rection can, in business systems where purchasing costs represent more than half a billion euros,have a key effect on stability and long-term operation of the basic business as well as the owners orshareholders of the company.

This a conscious and long-term, strategic business orientation that is well-grounded in our basic ac-tivity. In the last decade or two, the European strategy with regards to the environment has changed.It used to be that companies were responsible primarily for those environmental problems that werecaused by the processes of product manufacture. The majority of European directives were gearedtowards this. The next step was applying pressure on the products themselves; the products that,through their operation, cause the burdening of the environment (energy consumption, water con-sumption, consumption of fuels, the content of substances that are harmful when combusted); andthe final step was the transfer of responsibility for products after the expiry of their life cycles to themanufacturers.This segment is the most difficult to solve as countries have not reserved any assets for this purposeand all the burdens have been placed on the manufacturers. In other words, the financial burdens,primarily the old burdens, were transferred by the European ministers for the environment ontothe ministers for the economy, and the latter in turn transferred them to the manufacturers or im-porters; and the companies have, more than ever before, begun dealing with used products andhave started thinking about how to make a profit from waste, and not only an expenditure.

Foto:PeterMarin{ek


ONESNA@EVANJEOKOLJA

Po podatkih v Nacionalnemprogramu varstva okolja zaobdobje 2005 – 2012 v Slovenijiletno nastane pri izvajanjudejavnosti okoli 873 kg odpadkovna prebivalca in v gospodinjstvihokoli 450 kg odpadkov naprebivalca.

Usmeritve pri ravnanju z odpadki jasno kaèjona spodbujanje ~im ve~je ponovne uporabe inpredelave odpadkov ter integralno upravljanje ssnovnimi tokovi in viri. Za doseganje ciljev je vobdobju do leta 2008 sestavni del nacionalnegaprograma varstva okolja za podro~je odpadkov12 programov:• Operativni program odstranjevanja odpadkovs ciljem zmanj{evanja odloènih biorazgrad-ljivih odpadkov

• Operativni program ravnanja z nevarnimiodpadki

• Operativni program zbiranja komunalnihodpadkov

• Operativni program ravnanja z embalaò inodpadno embalaò

• Operativni program ravnanja z odpadnimi olji• Operativni program ravnanja z baterijami inakumulatorji

• Operativni program odstranjevanja PCB/PCT• Operativni program zmanj{evanja in prepre-~itve TiO2

• Operativni program ravnanja z gradbenimiodpadki

• Program ravnanja z izrabljenimi motornimivozili

• Program ravnanja z izrabljenimi avtomobil-skimi gumami

• Program ravnanja z odpadno elektri~no inelektronsko opremo

V povezavi z uvajanjem ekonomskih instrumen-tov pri uravnavanju podro~ja gre poudaritipredvsem prenos odgovornosti za odpadek ozi-roma izrabljen proizvod na proizvajalce. Sklad-no z dolo~ili Zakona o varstvu okolja krijestro{ke ukrepov za zmanj{evanje onesnaèvanjaokolja povzro~itelj obremenitve, torej gre zaprincip onesnaèvalec pla~a.Okoljske dajatve v precej{nji meri predstavljajonamenska sredstva za financiranje ukrepov

varstva okolja. Poleg tega so u~inkovito orodjeza doseganje zastavljenih ciljev takrat, ko gre zazmanj{evanje koli~in odpadkov na izvoru,odlaganje ~im manj{ih koli~in itd.Do sedaj so v Republiki Sloveniji uvedeneslede~e okoljske dajatve s podro~ja ravnanja zodpadki:

1. Uredba o okoljski dajatvi zaonesnaèvanje okolja zaradinastajanja odpadne embalaè

Ur. list RS, {t. 32/2006, 65/2006Kratek opis:Osnova za obra~unavanje dajatve sta letnonadomestilo zaradi vodenja evidenc zavezancevza pla~ilo dajatve in enota obremenitve okolja,pri ~emer je le-ta sorazmerna obremenitvi, ki jopovzro~a 1 kg embalaè iz naravnega neobde-lanega lesa po njeni uporabi. Vi{ino zneskadajatve dolo~i vlada s sklepom.Nadomestilo pla~ujejo zavezanci v {tirihobrokih. Nadzor nad izvajanjem uredbe opravljapristojni carinski organ.Vi{ina dajatve za leto 2007:Sklep o dolo~itvi zneska za nadomestilo in zaenoto obremenitve za okoljsko dajatev zaonesnaèvanje okolja zaradi nastajanja odpadneembalaè za leto 2007, Ur. l. RS 138/2006Znesek nadomestila za leto 2007 je 33,36 EUR.Znesek za enoto obremenitve za leto 2007 je0,0017 EUR.Priloge k uredbi:Priloga 1:1.del - Predmeti, ki so oblikovani innamenjeni za polnjenje na prodajnem mestu,ter odstranljivi predmeti, ki so prodani,napolnjeni ali oblikovani in namenjeni zapolnjenje na prodajnem mestu, in imajofunkcijo embalaè;2.del A. Enote obremenitve za posamezno

vrsto embalaè,B. Enote obremenitve za predmete iz1. dela te priloge

Priloga 2: Obra~un okoljske dajatve zaradinastajanja odpadne embalaèPriloga 3: Obrazec embalaà - prijava : Prijavadejavnosti embalerjev, proizvajalcev oziromapridobiteljev embalaè ter pridobiteljevembaliranega blagaPriloga 4: Obrazec embalaà - vra~ilo: Zahtevekza vra~ilo okoljske dajatve

2. Uredba o okoljski dajatvi zaonesnaèvanje okolja zaradi na-stajanja izrabljenih motornih vozil

Ur. list RS, {t. 87/2005, 118/2005Kratek opis:Osnova za obra~un okoljske dajatve je masamotornega vozila, ki se ji od{teje masa voznika,to je 75 kilogramov. Znesek dajatve dolo~i vladaza vsako koledarsko leto s sklepom. Dajatev jepotrebno pla~ati na podlagi mese~negaobra~una. Nadzor nad izvajanjem te uredbeopravlja pristojni carinski organ, oziroma prifizi~nih osebah pristojni dav~ni organ.Vi{ina dajatve za leto 2007:Sklep o dolo~itvi zneska okoljske dajatve zaradinastajanja izrabljenih motornih vozil za leto2007, Ur. l. RS 138/2006Znesek dajatve za leto 2007 je 0,0584 EUR za 1kilogram vozila.Priloge k uredbi:Priloga 1: Seznam motornih vozil s tarifnimioznakami kombinirane nomenklature carinsketarifePriloga 2: Obra~un okoljske dajatvePriloga 3: Prijava pridobitve motornega vozilaiz druge dràve ~lanice EU, ki jo opravi fizi~naoseba, ki ni samostojni podjetnik posameznik(Obrazec - pridobitev IMV)Priloga 3a: Prijava dejavnosti proizvajalcevoziroma pridobiteljev motornih vozil (Obrazec -prijava IMV)Priloga 4: Zahtevek za vra~ilo okoljske dajatve

3. Uredba o okoljski dajatvi zaonesnaèvanje okolja zaradinastajanja odpadne elektri~ne inelektronske opreme

Ur. list RS, {t. 32/2006, 65/2006Kratek opis:Osnova za obra~unavanje dajatve sta letnonadomestilo zaradi vodenja evidenc zavezancevza pla~ilo in enota obremenitve okolja.Nadomestilo se pla~uje v {tirih obrokih letno.Vi{ino dajatve dolo~i vlada s sklepom. Nadzornad izvajanjem te uredbe opravlja pristojnicarinski organ.Vi{ina dajatve za leto 2007:Sklep o dolo~itvi zneska za nadomestilo in zaenoto obremenitve za okoljsko dajatev zaonesnaèvanje okolja zaradi nastajanja odpadneelektri~ne in elektronske opreme za leto 2007,Ur. l. RS 138/2006

Onesnaèvalecpla~a

Okoljske dajatvein odpadki

Onesnaèvanje okoljaEO-32-februar-February-07 41


Onesnaèvanje okolja EO-32-februar-February-0742

Znesek nadomestila za leto 2007 je 33,38 EUR.Znesek za enoto obremenitve za leto 2007 je0,0083 EUR.Priloge k uredbi:Priloga 1: 1. del: seznam EE opreme; 2. del:{tevilo enot obremenitve za razrede EE opremePriloga 2: Obrazec obra~un EE-opreme:Obra~un okoljske dajatve zaradi odpadne EEopremePriloga 3: Obrazec - vra~ilo EE opreme:Zahtevek za vra~ilo okoljske dajatvePriloga 4: Obrazec prijava EE opreme: Prijavadejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljevelektri~ne in elektronske opremePriloga 5: [ifrant dràv, ki spadajo v EU-25

4. Uredba o okoljski dajatvi zaradionesnaèvanja okolja zaradinastajanja izrabljenih gum

Ur. list RS, {t. 32/2006Kratek opis:Osnova za obra~unavanje dajatve sta letnonadomestilo zaradi vodenja evidenc in enotaobremenitve okolja zaradi nastajanja izrabljenihgum. Enota obremenitve je enaka obremenitviokolja, ki jo povzro~i masa 1 kg gum, ki seuporabljajo za osebna motorna vozila. Nadome-stilo pla~ujejo zavezanci v {tirih obrokih letno.Vi{ino zneska dajatve dolo~i vlada s sklepom.Nadzor nad izvajanjem uredbe opravlja pristojnicarinski organ.Vi{ina dajatve za leto 2007:Sklep o dolo~itvi zneska za nadomestilo in za

enoto obremenitve za okoljsko dajatev zaonesnaèvanje okolja zaradi nastajanja izrablje-nih gum za leto 2007, 138/2006Znesek nadomestila za leto 2007 je 33,38 EUR.Znesek za enoto obremenitve za okoljsko za leto2007 je 0,1460 EUR.Priloge k uredbi:Priloga 1: Seznam gumPriloga 2: Obrazec - Obra~un IG: Obra~unokoljske dajatve zaradi nastajanja izrabljenih gumPriloga 3: Obrazec - Vra~ilo IG: Zahtevek zavra~ilo okoljske dajatvePriloga 4: Obrazec - Prijava IG: Prijava dejav-nosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum

5. Uredba o okoljski dajatvi zaonesnaèvanje okolja zaradiuporabe mazalnih olj in teko~in

Ur. list RS, {t. 53/2005Kratek opis:Osnova za obra~unavanje okoljske dajatve jemasa mazalnega olja, izraèna v kilogramih.Znesek dajatve dolo~i vlada s sklepom. Zave-zanci pripravljajo mese~ni obra~un dajatve.Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljapristojni carinski organ.Vi{ina dajatve za leto 2007:Sklep o dolo~itvi zneska okoljske dajatve zaradiuporabe mazalnih olj in teko~in za leto 2007,138/2006Znesek dajatve za leto 2007 je 0,1586 EUR zakilogram mazalnega olja.

Priloge k uredbi:Priloga 1: Obrazec MO-OBR Obra~un okoljskedajatve za uporabo mazalnih oljPriloga 2: Obrazec MO-POR Pregled prometamazalnih olj za namene opro{~ene uporabePriloga 3: Obrazec MO-P Prijava dejavnostiproizvajalcev oziroma pridobiteljev mazalniholj

6. Uredba o okoljski dajatvi zaonesnaèvanje okolja zaradiodlaganja odpadkov

Ur. list RS, {t. 129/2004, 68/2005, 28/2006,132/2006Kratek opis:Osnova za izra~un dajatve se dolo~i na podlagienot obremenitve tal in enot obremenitve zrakav koledarskem letu. Ceno za enoto obremenitvetal dolo~i vlada s sklepom enkrat letno. Cena zaenoto obremenitve zraka je enaka kot pri emisijiogljikovega dioksida, ki jo tudi dolo~i vlada vskladu s podro~nim predpisom. Zavezanec vloìnapoved za odmero dajatve enkrat letno, pla~ujepa jo v obliki mese~nih akontacij. Nadzor nadizvajanjem te uredbe opravljajo okoljskiin{pektorji.Vi{ina dajatve za leto 2007:Sklep o dolo~itvi cene za enoto obremenitve talza leto 2007, 138/2006Cena za enoto obremenitve za leto 2007 je0,0022 EUR.Priloge: -

Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 MARIBOR

tel.: 02 2507-010, fax: 02 2372-304

e-mail: [email protected]

prom

ocij

a


ANALIZA TRGA Analiza trgaEO-32-februar-February-07 43

Velikost (km2) 93.030Glavno mesto Budimpe{taJezik madàrskiPismenost 99,4%Nacionalna denarna valuta forintInternetna domena .huBDP na prebivalca v EUR v letu 2005 12.600

Madàrska, dràva z 10 milijoniprebivalcev, je relativno majhna,a ima hitro razvijajo~ se trg. BDPraste pribli`no za 4% na leto, karje eden vi{jih med tranzicijskimidràvami. V devetdesetih letih seje madàrski trg odprl in po priva-tizaciji so velika podjetjapropadla in so nastale manj{edru`be, ki uspe{no nastopajo nadoma~em in mednarodnem trgu.

Primanjkljaj Slovenije v blagovnimenjaviTrgovinska menjava med Slovenijo in Madàr-sko se v zadnjih letih dinami~no razvija. Gospo-darski stiki zaenkrat potekajo v znamenjublagovnega prometa in ~eprav se vse bolj ~utijovplivi spremenjenih pogojev, ki jih je prineslo~lanstvo Madàrske in Slovenije v EU, je pri{lodo trajnega sodelovanja le v relativno majhnem{tevilu. Meje med dràvama so izginile oziromaso simboli~ne, glede na ekonomsko sodelovanjepa smo del skupnega evropskega trga. Mo`nosti,ki nam jih te okoli{~ine ponujajo, do sedaj

nismo znali primerno izkoristiti.Vrednost madàrskih investicij v Sloveniji zna-{a okoli 20 milijonov evrov, vrednost slovenskihinvesticij na Madàrskem pa okoli 10 milijonovevrov.Gospodarsko sodelovanje spremlja stalni pri-manjkljaj trgovinskega dela pla~ilne bilance naslovenski strani. Primanjkljaj v blagovni menja-vi je predvsem posledica ve~jega uvoza madàr-skih kmetijskih in prehrambenih proizvodov.Dràvi se zavedata, da je pospe{itev gospodar-skega sodelovanja v tesni povezavi z izbolj{a-njem prometnih povezav. Tako je obojestranskiinteres izgradnja èlezni{ke in avtocestnepovezave v okviru V. panevropskega prometne-ga koridorja. Neposredna èlezni{ka povezavaje bila odprta maja 2002, pospe{iti pa je trebaizgradnjo neposredne avtocestne povezave.Oboje je tudi pogoj za uveljavitev interesovLuke Koper na madàrskem trgu in v {ir{i regiji.

Dràvi zelo dobro sodelujeta na podro~jihkulture, izobraèvanja in znanosti, kjer sovzpostavljeni redni stiki med partnerskimiinstitucijami, zalo`bami in dru{tvi. Sodelovanjena podro~ju notranjih zadev poteka teko~e v lu~iusposabljanja in priprav dràv na vklju~itev vschengenski sistem.

Embala`ni trg na MadàrskemMadàrski embala`ni trg je è 10 let v neneh-nem nara{~anju, od leta 1999 pa se je njegovaproizvodnja podvojila. Trenutno se na leto obrne1,5 milijarde evrov.Kot v vseh tranzicijskih dràvah je tudi madàr-ski trg povezan z nara{~anjem BDP na prebival-ca in z odprtjem trga za tuje vlagatelje. V

zadnjih 15 letih se je hitro razvijal predvsemprehrambeni trg, prav tako je stalno nara{~alaprodaja higienskih in ~istilnih produktov.

Doma~a embala`na industrija je v za~etkudevetdesetih propadla in se privatizirala, tako daje sedaj ve~ji del embala`ne industrije v rokahtujih mednarodnih podjetij. Tujim vlagateljemse je Madàrska zdela zanimiva destinacija zavlaganje zaradi relativno stabilne in dobrorazvite industrije. Nizki stro{ki delovne sile indobra strate{ka pozicija dràve je naredilaMadàrsko za pomembno partnerico izdelaveembala`nih materialov, namenjenih za izvoz.

Madàrska je ~lanica EU od leta 2004. S tem seje pojavilo veliko novih prilo`nosti za izvoznikein uvoznike. Kakorkoli, izvajanje evropske za-konodaje o odpadni embalaì je predstavljalo in{e predstavlja dodatne teàve za gospodarstvo.

Papir in kartonNajve~ji dele` v embala`ni industriji zaseda trgs papirjem in kartonom, ki je bil v letu 2004vreden 549 milijonov evrov. Glavni akterji soavstrijski Dunapak, M-Real, Rondo (proizvaja-lec valovitega kartona), Mondi in Tetra Pak.Kljub stalnemu nara{~anju izvoza pa Madàrska{e vedno uvaà ve~ papirne embalaè, kot joproizvede, kajti v zadnjih letih nara{~a trenduporabe kartonske embalaè predvsem pri pa-kiranju hrane.

Madàrska


Analiza trga EO-32-februar-February-0744

PlastikaNa trg plasti~ne embalaè so investiralepomembne multinacionalke. Najve~je madàr-sko podjetje, ki proizvaja plasti~no embalaò, jekupilo italijansko podjetje Radici Film. Pravtako je v tuji lasti najve~ji proizvajalec plastenk.Coca-Cola in Pepsi Cola imata lastno proizvod-njo brizgane plasti~ne embalaè v tovarnah naMadàrskem.Z rastjo kupne mo~i in BDP na prebivalca setudi na trgu plasti~ne embalaè pri~akuje porastiz sedanjih 28% na precej vi{ji odstotek.

KovineNa kovinskem embala`nem trgu se je v letu2004 obrnilo ve~ kot 230 milijonov evrov. Alu-minijaste plo~evinke za pivo postajajo izrednopopularne in so izpodrinile klasi~ne stekleniceza pivo.Ve~ina kovinske embala`ne panoge je usmerje-na v izvoz. Eno najve~jih madàrskih podjetijkovinske embalaè Szenna Pack, ki proizvajaaerosole in tube, na primer izvozi pribli`no 80%vseh svojih izdelkov.

StekloEmbalaà narejena iz stekla je v upadanju è odza~etka prostega trga na Madàrskem. Stekleni-ce so {e vedno najbolj popularne za alkoholnepija~e, medtem ko so aluminijaste plo~evinkeizpodrinile steklenice za pivo v kar 50%. V letih2003 in 2004 se je poraba steklene embalaèmalenkost dvignila, kar kaè na mogo~o stabili-zacijo trga steklene embalaè.

Klju~ni trgHrana in pija~a sta bila v zadnjem desetletjuvodilna v embala`ni industriji, saj so velikisupermarketi in hipermarketi zrasli skorajda ~ezno~ in vsi kazalci za prihodnost kaèjo v smerinadaljnjega porasta. Pripravljena in polpriprav-ljena hrana je {e vedno dale~ pod povpre~jem nazahodu, zato je tukaj velika prilo`nost zaproizvajalce te vrste embalaè.

Ravnanje z odpadno embalaòS pridruìtvijo Madàrske k EU je bil eden odpogojev uskladitev zakonodaje na podro~juvarovanja okolja, prav tako pa tudi na podro~juravnanja z odpadno embalaò.EU se je leta 2001 odlo~ila posodobiti Direktivoo odpadni embalaì iz leta 1994. Njen namen jebil prepre~evati odpadno embalaò in spodbujatiiskanje metod za ponovno pridobivanje surovin,ki se v njej nahajajo. Uvedli so se novi ambi-ciozni deleì recikliranja. Evropski parlament jeèlel, da bi novi deleì stopili v veljavo prej,uspelo pa mu je zagotoviti, da spremenjenazakonodaja mo~neje poudarja preventivnodejavnost.Nova direktiva, ki je stopila v veljavo februarja2004, nudi dràvam ~lanicam mo`nost, da sesame odlo~ijo, kako dose~i svoje deleè in kakoporazdeliti odgovornost za to med industrijo indràvnimi organi.

Do 31. decembra 2008 mora vsaka dràva~lanica dose~i 55% dele` reciklirane skupneodpadne embalaè. Do istega datuma je potreb-no tudi dose~i minimalne deleè za recikliranjedolo~enih snovi, ki se nahajajo v odpadkih, insicer glede na teò: 60% za steklo, 60% za papirin karton, 50% za kovine, 22,5% za plastiko in15% za les. Poleg vsega pa bo morala vsakadràva predelati glede na teò, vsaj 60% svojeodpadne embalaè.Nova zakonodaja dovoljuje nekaj fleksibilnostiv zvezi z datumi za dosego deleà predelave inrecikliranja, saj imajo nekatere dràve teàvedosegati deleè v kratkem roku. Madàrskamora dele` predelave in recikliranja dose~i doleta 2012 – je pa è sedaj na dobri poti, da vsezahtevane kriterije doseè prej.

Madàrska je v letu 2005 proizvedla 835.000ton odpadne embalaè. Vodilni na podro~juzbiranja in recikliranja odpadne embalaè jeOKO-Pannon.OKO-Pannon je javno podjetje, ki so ga konecleta 1996 ustanovili ~lani Nacionalnegazdruènja za pakiranje in ravnanje z materiali.Zdruùje podjetja, ki pakirajo izdelke in tuditista, ki embalaò proizvajajo, kajti prav vsi~leni embala`ne verige so zajeti v zakonodaji oembalaì. Glavna naloga je koordiniranje inlo~eno zbiranje ter recikliranje odpadkov, kinastanejo v gospodinjstvih, industriji in trgovini.Od leta 2002 {tevilo pogodbenih partnerjev zOKO Pannonom hitro nara{~a in podoben trendje predviden tudi v prihodnjih letih.

[tevilo pogodbenih partnerjev z OKOPannonom od leta 2002-2005Leto [tevilo pogodbenih partnerjev2002 1652003 9062004 12542005 1823

V letu 2005 so lo~eno zbrali in predelali 533.000ton odpadne embalaè, kar predstavlja 64%celotne odpadne embalaè Madàrske. Zdruù-jejo preko 1832 partnerjev, ki so kakorkoli po-vezani v embala`no verigo. Prav tako uspe{nodelujejo na podro~ju lo~enega zbiranja gospo-dinjskih odpadkov, v katerega je vklju~enih è3,7 milijona prebivalcev Madàrske, ki imajo narazpolago 3130 ekolo{kih otokov za lo~eneodpadke. Tako so v letu 2005 zbrali 7,4 kg lo~e-nih odpadkov na osebo.

V letu 2005 so reciklirali è 54% celotne zbraneodpadne embalaè in se krepko pribliàli zakon-sko dolo~enim 60%.

Podobno kot v predhodnih letih, so v letu 2005zbrali najve~ papirne in plasti~ne embalaè,sledita steklena in lesena embalaà. Kovinska,tekstilna in kartonska embalaà za pija~o jeprisotna v zelo majhnem deleù. Podatki za leto2006 so {e bolj vzpodbudni, saj je dele` zbraneodpadne embalaè iz leta v leto ve~ji.

Dele` zbrane odpadne embalaèpo materialu v letu 2005Vrsta odpadne embalaè Dele`Papir in karton 28,60%Plastika 26,30%Steklo 18,20%Les 16,10%Kovina 7,39%Me{ani materiali 3,41%

OKO Pannon nadzoruje celoten proces recikli-ranja odpadne embalaè – od zbiranja do kon~-nega recikliranja. Ve~ino odpadne embalaèlahko reciklirajo na Madàrskem, izjemi sta leobarvano steklo, ki ga reciklirajo na ê{kem inv Avstriji, ter kartonska embalaà za pija~o, kijo reciklirajo v Nem~iji. Odpadna embalaà, kise lahko reciklira in ki jo nadzoruje OKO-Pannon, je reciklirana v skoraj 100% deleù.

V prihodnjih letih èlijo intenzivno osve{~atijavnost in gospodarstvo o prednostih lo~enegazbiranja odpadne embalaè, kar je nedvomnoeden pomembnej{ih dejavnikov za ohranitevnaravnega okolja in implementacijo trajnost-nega razvoja.

Zbrana odpadna embalaà in dele` reciklirane odpadne embalaèLeto Celotna zbrana Reciklirana odpadna Dele` reciklirane

odpadna embalaà embalaà odpadne embalaè2003 314 000 t 144 000 t 40,00%2004 417 000 t 198 000 t 45,00%2005 533 000 t 317 000 t 54,00%

2003 2005

200

600

1000

1400

1800

Papir in kartonPlastikaStekloLesKovinaMe{. materiali

leto

{tev

ilopo

godb

enih

part

nerje

v


AktualnoEO-32-februar-February-07 45

NAPOVED SEJMOV IN DRUGIH STROKOVNIH DOGODKOV 2007

MAREC

CFIA tehnologija predelave in pakiranja hrane Rennes, Francija 06. - 08. marec http://www.cfiaexpo.com

Detrop hrana in pija~e, tehnologija pakiranja Thessaloniki, Gr~ija 09. - 12. marec http://www.eventseye.com

Packaging Innovationssejem novih re{itev v industriji embalaže inpakiranja

Coventry, VB 07. - 08. marec http://www.easyfairs.com

Pro2Pack hrana in pija~e, predelava in pakiranje London, VB 18. - 21. marec http://www.pro2pac.co.uk

Empack Nord, PPT FoodNord

sejma embalaže in živilske industrije Arras, Francija 21. - 22. marec http://www.easyfairs.com

Cosmopack pakiranje Bologna, Italija 29. 3. - 1. 4. http://fiere.traveleurope.it

Cosmoprof parfumi in kozmetika Bologna, Italija 30. 3. - 2. 4. http://fiere.traveleurope.it

APRIL

Empack NL, PPTFood/Imefa

sejma embalaže in živilske industrijes-Hertogenbosch,Nizozemska

04. - 05. april http://www.easyfairs.com

Graf&Pack mednarodni sejem grafike in pakiranja Celje, Slovenija 17. - 20. april http://www.ce-sejem.si

Foodprocessing&Foodpack sejem predelave in pakiranja hrane Malmö, Švedska 18. - 19. april http://www.easyfairs.com

Pharmaproduction sejem farmacevtske embalaže in sledljivosti Malmö, Švedska 18. - 19. april http://www.easyfairs.com

Korea Pack pakirni stroji, materiali in dodatki Seul, Južna Koreja 21. - 24. april http://www.koreapack.org

MAJ

PACex Internationalpakiranje, predelava hrane, ravnanje z materialiin logistika

Toronto, Kanada 08. - 10. maj http://www.pacexinternational.com

Verpackung Ost pakiranje Dresden, Nem~ija 09. - 10. maj http://www.easyfairs.com

A.Pack pakiranje, ozna~evanje, logistika Salzburg, Avstrija 09. - 11. maj http://www.apack.at

Total Processing andPackaging

pakiranje in predelavaBirmingham, VelikaBritanija

15. - 18. maj http://www.totalexhibition.com

Embaxprintmateriali, stroji in orodja za produkcijo,pakiranje, tiskanje, recikliranje…

Brno, e{ka 22. - 25. maj http://www.bvv.cz/embaxprint-gb

Verpackung West pakiranje Dortmund, Nem~ija 23. -24. maj http://www.easyfairs.com

JUNIJ

Fispal Technologia pakiranje in predelava hrane San Paolo, Brazilija 12. - 15. junij http://www.eventseye.com

ProPak AsiaPharmaTech, DrinkTech, CanTech,SeafoodTech, PlasTech, Lab&Test

Bangok, Tajska 13. - 16. junij http://www.propakasia.com

Rosupak izdelava embalaže za vse vrste industrij Moskva, Rusija 26. - 29. junij http://www.rosupak.ru

JULIJ

ProPak China tehnologija predelave in pakiranje Šanghaj, Kitajska 10. - 12. julij http://www.propakchina.net

SEPTEMBER

Modernpak mednarodni sejem pakiranja Zagreb, Hrva{ka 11.- 16. september www.zv.hr

Envasesurovine, stroji, oprema, stroji za predelavo hranein pija~e, IT, oblikovanje in nove tehnologije

Buenos Aires,Argentina

17. - 21. september http://www.envase.org

FachPack, PrintPack,LogIntern

sejemski troj~ek - embalaža, tisk, logistika Nürnberg, Nem~ija 25. - 27. september http://www.fachpack.de

Labelexpo ozna~evanje Bruselj, Belgija 26. - 29. september http://www.labelexpo-europe.com

OKTOBER

Empack pakiranje Bruselj, Belgija 10. - 11. oktober http://www.easyfairs.com

Anuga mednarodni sejem prehrane in pija~ Köln, Nem~ija 13. -17. oktober http://www.anuga.de

Pack Expo Las Vegas materiali, stroji in oprema za pakiranjeLas Vegas, Nevada,ZDA

15. - 17. oktober http://www.packexpo.com

Japan Pack mednarodni sejem pakirnih strojev Tokyo, Japonska 16. - 20. oktober http://www.japanpack.jp

Cibus Tec mednarodni sejem predelave in pakirnaja hrane Parma, Italija 17. - 20. oktober www.fiereparma.it

NOVEMBER

Europack pakiranje in logistika Lyon, Francija 13. - 16. november http://www.europackonline.com

Simei polnjenje in pakiranje pija~ Milan, Italija 13. - 17. november http://www.simei.it

Brau Bevialeindustrija pija~: surovine, tehnologije, logistika,trženje

Nürnberg, Nem~ija 14. - 16. november http://www.brau-beviale.de

DECEMBER

ProPak Indonesia (Food-propak, Pharmapropak)

pakiranje in predelava Jakarta, Indonezija 5. - 8. december http://www.pamerindo.com

Printing Indonesia tiskarska tehnika in oprema Jakarta, Indonezija 5. - 8. december http://www.pamerindo.com


Informacije za izvoznike

Tudi v letu 2007 nudi Izvoznookno www.izvoznookno.sislovenskim izvoznikombrezplačne in ažurne podatkeza številne izvozne trge ogospodarstvu, zunanji trgovini,statističnih indikatorjih,bilateralnih ekonomskihodnosih, poslovni zakonodaji,prodaji, dajatvah, koristnihnaslovih ter še mnoge druge.Na voljo so tudi poslovnepriložnosti na tujih trgih inpodatki o sejmih za leto 2007.V pasici Kako trgovati po vstopuv EU redno objavljamonajnovejša obvestila in obrazces področja ukrepov evropsketrgovinske politike. Če medvsemi informacijami ne najdetetiste, ki jo iščete, nam vaševprašanje lahko tudi pošljete.

E - info - bodite obveščenio tujih trgih

Oktobra 2006 smo na Izvoznem oknuv rubriki E-info vzpostavili sistem zabrezplačno prejemanje poslovnihpriložnosti, novic s tujih trgov, obvestils področja mednarodnega trgovanjaitd., glede na države in panoge, ki vaszanimajo. Na prejemanje novic se lahkoprijavite in na vaš elektronski naslovtako prejemate le vsebine, ki vaszanimajo in prihranite čas, ki bi ga sicerporabili za spremljanje informacij naIzvoznem oknu.

Vabimo vas, da Izvozno okno raziščetetudi sami, v nadaljevanju pa objavljamonekaj aktualnih vsebin.

Poslovne priložnostina tujih trgih

� Italijansko podjetje, ki se ukvarja sproizvodnjo strešne kritine, iščeslovenske proizvajalce gradbenegalesa in palet. Zainteresirana podjetjavabijo k oddaji ponudb.

� Predmet javnega razpisa v Italiji jedobava kontejnerjev za odpadnimaterial.Ponudba mora biti veljavna 180 dni poroku oddaje ponudb. Kriterij za izbirobo najugodnejša ponudba. Razpisnadokumentacija je proti plačilu 4,50 EURdosegljiva na naslovu naročnika do30.3.2007. Več informacij o razpisupod številko dokumenta (Doc number)31259-2007 in na naslovu naročnika.

� Predmet javnega razpisa v Ukrajinije dobava vreč za pakiranje blaga.Ponudba mora biti veljavna 60 dni poroku oddaje ponudb. Kriterij za izbirobo najugodnejša ponudba. Razpisnadokumentacija je dosegljiva na naslovunaročnika. Več informacij o razpisunajdete pod številko dokumenta (Docnumber) 30008-2007 in na naslovunaročnika.

Več informacij: www.izvoznookno.si,rubrika Poslovne priložnosti.

Sejmi v tujini

� Odense, Danska - Danish Packaging Fair - Dansk Emballage Messe,06.03.2007 - 08.03.2007.

� Arras, Francija - Packaging Exhibition - easyFairs EMPACK Nord,21.03.2007 - 22.03.2007.

� Praga, Češka - International Fair for Advertising Services, Marketingand Media / International Trade Fair of Polygraphy, Paper and Packing Technology - REKLAMA POLYGRAF, 28.03.2007 - 30.03.2007.

Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.prom

ocij

a


4. OKOLJSKI SIMPOZIJO

rgan

izat

or:M

estn

aob

čina

Cel

jev

sode

lova

nju

zM

inis

trst

vom

zaok

olje

inpr

osto

rin

Agen

cijo

RS

zaok

olje

Okolju prijaznauporaba energije kot izziv

in nove energetske usmeritve EU

Celje, četrtek in petek,17. in 18. maj 2007

Nosilne teme:

1. Izvajanje Nacionalnega energetskega

programa in ranljivost Slovenije

2. Ključni izzivi – zakaj se znižuje delež

obnovljivih virov energije in kje so

priložnosti Slovenije? Zmanjševanje

vplivov na okolje. Primeri dobre prakse.

Učinkovita raba energije.

3. Strateške usmeritve Republike Slovenije

in akcijski načrt energetske učinkovitosti

Vsi pokazatelji rabe in oskrbe z energijo

kažejo na gibanja, ki so slabša od pričakovanj

energetske politike (iz letnega energetskega

pregleda za leto 2005).

The 4th Environmental Symposium

The Environmentally Friendly Use of Energy

as a Challenge and the New Energy

Orientations of the EU

Celje, Thursday and Friday,

17 and 18 May 2007

Main topics:

1. The implementation of the National

Energy Programme and the

vulnerability of Slovenia

2. Key challenges – why is the share of

renewable energy sources diminishing

and where are the opportunities for

Slovenia? Reduction of the effects on

the environment. Examples of good

practices. The efficient use of energy.

3. Strategic orientations of the Republic

of Slovenia and an energy efficiency

action plan

Izvajalec / Implementer: Fit media d.o.o.

Več informacij / More information: Natalija Črepinšek

Fit media d.o.o., tel.: ++386 (0)3 42 66 712

e-mail: [email protected]

prom

ocij

a


prom

ocij

a


Documents

Embalaža okolje logistika št. 32