Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Avgust / August 2010

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Natečaj za najbolj zeleno občino v Sloveniji

52

Kupcem diši inovativna in priročna embalažaIntervju z okoljskim ministrom: Moje prioritete so zrak, vodna infrastruktura in odpadkiDanašnji transport je za staro šaro

Interview with the Environment Minister: My Priorities Are Air, Water Infrastructure and Waste

OKOLJSKI UČBENIK

Varstvo okoljaRecenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukič Soršak, Anica Zupan

Urednik: Jože Volfand

Iz vsebine• Uvod v znanost

o okolju• Atmosfera• Naravne katastrofe• Litosfera• Pedosfera• Hidrosfera• Biosfera• Varstvo narave• Vrednotenje in

urejanje prostora

• Kmetijstvo• Odpadki in okolje• Promet in okolje• Okolje in zdravje• Energija in okolje• Najbolj ogrožena

območja v Sloveniji• Kaj lahko stori

posameznik, kaj zeleni potrošnik

Napovedujemo tudi izdajo učbenikov:

Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan

okoljevarstvene tehnoloGije Avtor: dr. Darko Drev

Že v prodaji:

okoljevarstvena zakonodaja Avtorica: mag. Adrijana Viler - Kovačič

Več informacij: www.zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700

nje Seveso". V primerjavi z

drugima dvema okoljevarstvenima

dovoljenjema, navedenima v prejšnjih

poglavjih, ki se izdajata za naprave, se

dovoljenja Seveso izdajajo za obrate,

kjer so prisotne nevarne snovi ali bi

v primeru okoljske nesreče lahko na-

stale.

zahteve za pridobitev okolje-

varstvenega dovoljenja so različne

glede na to, ali gre za obrat večjega

ali manjšega tveganja. Povzročitelj

večjega tveganja mora izdelati varno-

stno poročilo. V tem poročilu mora

prikazati, da je storil vse potrebno

za preprečevanje večjih nesreč in za RAZLOŽI

Agencija RS za okolje je izdala podjetju

okoljevarstveno dovoljenje. Poišči tako

podjetje v bližnjem okolju, preberi

dovoljenje in razloži njegovo vsebino.

Ponovimo

• Koliko vrst okoljevarstv

enih dovoljenj pozna slovenska okoljevarstvena

zakonodaja?

• Katere so bistvene razlike med njimi?

• Ali so roki za izdajo vse

h treh vrst okoljevarstv

enih dovoljenj isti?

• Kaj pomeni kratica IPPC?

Ugotovi

• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo izdanih?

• Katera uredba določa vsebino okoljevarstv

enega dovoljenja za obratovanje

naprave glede hrupa?

• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni in negativni

učinki tega sodelovanja?

• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti o

koljevarstveno dovoljenje in

zakaj je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?

• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobilo

okoljevarstvenega dovoljenja?

zmanjšanje njihovih posledic. V var-

nostnem poročilu upravljavec obrata

tudi analizira mogoče večje nesreče

obrata in prikaže način preprečevanja

teh nesreč in zmanjševanja njihovih

posledic na zdravje in premoženje ljudi

in na okolje.

ArSO mora v postopku za izdajo

okoljevarstvenega dovoljenja za obrat

Seveso javnosti omogočiti vp

ogled

v vso dokumentacijo. za zagotovitev

sodelovanja javnosti se tu uporabljajo

enaka pravila kot za izdajo okoljevarst-

venega dovoljenja za naprave IPPC,

pri čemer pa je rok za izdajo dovo-

ljenja krajši, in sicer tri

mesece od

popolne vloge.

6 Zelena Slovenija

tno obveščanje javnosti, ne da bi

javnost te podatke sploh zahtevala. Pri

obveščanju gre za obliko ozavešča-

nja prebivalcev o stanju na področju

varstva okolja.

oBveŠČanje o okoljskih

podatkih

država mora javnost redno obve-

ščati o okoljskih podatkih, ki ji

h imajo

in zbirajo državni in občinski organi

o stanju okolja, emisijah, odpadkih in

nevarnih snoveh. Sem spadajo tudi

informacije o obremenjevanju okolja,

ki ga povzročajo posamezni onesna-

ževalci, podatki o okoljskih

nesrečah

ter o vseh dejavnostih in postopkih

državnih in občinskih organov.

Obveščanje javnosti o okoljskih

podatkih zagotavljajo država in občine

s posredovanjem podatkov na svetov-

ni splet in z objavo nekaterih doku-

mentov v Uradnem listu

rS.

posredovanje okoljskih

podatkov v svetovni splet

ministrstvo za okolje in prostor ter

Agencija rS za okolje morata na sve-

tovni splet posredovati več informacij.

med temi so obvezni:

• poročila o okolju,

• nacionalni in operativni programi

varstva okolja,

• predpisi občin, ki se nanašajo na

okolje, pa niso objavljeni v Uradnem

listu republike Slovenije,

• okoljska poročila in poročila o vpli-

vih na okolje,

• podatki ali povzetki p

odatkov moni-

toringa okolja,

• okoljevarstvena soglasja in okolje-

varstvena dovoljenja.

Večina okoljskih podatkov se zbira

v registru varstva

okolja in prek Infor-

macijskega siste

ma varstva okolja.

Le če imamo dovolj

informacij o okolju,

lahko učinkovito

prispevamo k prepre-

čevanju njegove-

ga onesnaževanja.V okoljevarstve

nem dovoljenju se

podrobneje določijo ukrepi za pre-

prečevanje nesreč in za zmanjševanje

njihovih posledic za ljudi in okolje za

zmanjšanje tveganja okolja, velja pa

pet let od dneva začetka obratova-

nja obrata.

Če se oceni, da bi posledice večje

nesreče v obratu lahko vplivale na

okolje v drugi državi ali če ta drža-

va tako zahteva, je treba o izdanem

okoljevarstvenem dovoljenju obvestiti

pristojni organ te druge države. Če

druga država na podlagi takega ob-

vestila zahteva, ji je treba posredovati

tudi varnostno poročilo konkretnega

obrata.

6.7 JAVNOST

OKOLJSKIH POdATKOV

IN PrAVICE JAVNOSTI

V OKOLJSKIH zAdEVAH

Ker je pravica do čistega okolja iz-

redno pomembna vrednota za sleher-

nega državljana, nam zakonodaja daje

več možnosti aktivn

ega sodelovanja in

vplivanja pri izvajanju okoljskih

politik.

Krovni akt, ki daje te možnosti, je

Aar-

huška konvencija oziroma Konvencija

o dostopu do informacij ter udeležbi

javnosti pri odločanju in dostopu do

pravnega varstva v okoljskih

zade-

vah. Na ravni EU sta pomembni dve

direktivi, in sicer direktiva

2003/4/

ES o javnem dostopu do informacij

o okolju ter direktiva 2003/35/EGS

o zagotavljanju udeležbe javnosti

pri sprejemanju nekaterih planov in

programov, ki se nanašajo na okolje,

in o dopolnitvah, ki se nanašajo na

udeležbo javnosti in dostop do pravice

direktiv 85/337/EGS in 96/61/ES.

Ti predpisi ne zahtevajo od

državnih in občinskih organov samo

ugoditve posameznim zahtevam po

posredovanju vseh okoljskih podatkov,

s katerimi razpolagajo, ampak tudi

njihovo proaktivno vlogo v sm

islu

zbiranja podatkov ter redno in spro-

Okoljevarstve

na zakonodaja

7

Zbirka Zelena Slovenija

PrEd IzIdOm

Avtorica: dr. Jana Sterže

Založnik in izdajatelj:

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik, odličen priročnik za srednje, višje in visoke

šole, za ekošole in vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah in v podjetjih.

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

avgu

st august

2010

EOL

352

Uvodnik Editorial

Jože volfand,glavni urednik editor

foto

PM

Somebody is Refusing a Non-Reimbursable 100 Million from the EU

In this issue, the Environment Minister lists his priorities for his time in office. Waste is in third

place. This is somewhat unexpected, although it is true that the Ministry of the Environment is already compiling several administrative and op-erative responses to the criticisms from the Court of Auditors and from Brussels, as well as to the ad-ditions in the new Directive on waste. More about that next time. But before Slovenia sets itself new environmental goals – and preventing the creation of waste will be at the top of the list – it cannot sim-ply turn over the page containing the programme for the most difficult environmental investments. Haven't the sad Istrabenz, Prevent and Vegrad stories taught us that it is better to put on a mask in time and tell the truth, if there is no other way?

And what is going on with the construction of regional centres for handling waste? If things

continue in the same vein – to be clear, the MoE is not the only one responsible for the delays – then waste will become the tragic hero in the theatre of Slovenian environmental policy. And millions of Brussels euros will be lost in the mist. The Minister also mentioned the thermal processing of waste in passing. We know about the projected incineration plants in Ljubljana and Maribor. We also know that Brussels has designated a non-reimbursable EUR 100 million for the Ljubljana thermal pro-cessing project. And Slovenia does not know what to do. Or does it know, but refuse to say? In one of its recent sessions, the government even pushed the thermal processing project off the list of pri-ority environmental investments. It seems that nobody cares about the non-reimbursable millions.

Well, on to more positive topics. According to statements from several mayors, the bid

to find the greenest municipality in Slovenia was well accepted in all the municipalities. We are also announcing the first environmental shows to be broadcast on national TV.

Nekdo noče 100 nepovratnih milijonov iz evropske blagajneOkoljski minister v reviji pojasnjuje pri-

oritete svojega mandata. Odpadki so na tretjem mestu. Nekoliko nepričakovano, čeprav je res, da MOP že pripravlja nekaj administrativnih in operativnih odgovorov na kritike Računskega sodišča, Bruslja in na novosti v novi Direktivi o odpadkih. O tem prihodnjič. Toda preden si Slovenija postavi nove okoljske cilje, preprečevanje nastajanja odpadkov bo daleč pred vsemi, ne more pro-stodušno obračati list papirja, na katerem je program najtežjih okoljskih naložb. Ali črne zgodbe od Istrabenza, Preventa in do Vegrada niso opozorila, da si je bolje pravočasno nade-ti masko na obraz in povedati resnico, če ne gre drugače?

Poglejmo, kaj se dogaja z izgradnjo regio-nalnih centrov za ravnanje z odpadki. Če

bo šlo tako naprej, a za zamude ni odgovoren le MOP, da se razume, bodo odpadki postali tragični junak v drami slovenske okoljske politike. Milijoni evrov iz Bruslja pa se bodo izgubili v megli. Minister mimogrede omeni tudi termično obdelavo odpadkov. Ve se za projekt sežigalnic v Ljubljani in Mariboru. Ve se tudi, da je za ljubljanski projekt termične obdelave v Bruslju odobrenih 100 milijonov nepovratnih evrov. Slovenija pa ne ve, kaj bi. Ali pa ve in tega ne pove? Vlada je na eni zadnjih sej projekt termične obdelave celo zrinila s seznama prednostnih okoljskih na-ložb. Kot da nikogar ne zanimajo nepovratni milijoni.

No, pa bolj prijazna tema. V občinah so dobro sprejeli razpis za najbolj zeleno

občino v Sloveniji, vsaj tako kažejo izjave ne-katerih županov. Napovedujemo pa tudi prve okoljske oddaje na nacionalni televiziji.

vseb

ina

avgu

st august

2010

EOL

452

8 kupcem diši inovativna in priročna embalaža

10 v ceni izdelka več kot tretjina za embalažoover a third of the Product Price Goes into Packaging

12 Cene papirja in kartona bodo višje, a panogi ne bo lažje

14 Embalaža in moč socialnih omrežij

16 Rekordna rast trgovskih blagovnih znamk

17 Le valkarton si je upal pred zeleno ogledalo

18 Moje prioritete so zrak, vodna infrastruktura in odpadkiMy Priorities are air, Water infrastructure and Waste

21 v Sloveniji prevladuje termična predelava v cementarnahin Slovenia, thermal Processing in Cement Factories Predominates

24 Zaznamoval jo je boj za trg

26 izvajalec je izbran, denarja pa ni

28 v Sloveniji cene komunalcev v neboPrices of Municipal Utility Services Skyrocket in Slovenia

30 Javni pozivi trije, denar zagotovljen za tri leta

32 Za okolje v Sloveniji vse več denarjaMore Money for the Environment in Slovenia

34 Zdaj so velik izziv manjše čistilne naprave

36 Stalni nadzor nad emisijami snovi v zrak

40 natečaj za najbolj zeleno občino v Sloveniji

41 okoljske ddaje za drugačen odnos do okolja

44 današnji transport je za staro šaro

46 optimizacija logistike paketov v poštni mreži

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL.Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logisti-ko specialist magazine for packaging, environment and logistics • izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje • glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand • odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji • oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media • tisk / Printed by: Mond grafika • oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si) •Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos) •Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta) •Celje, avgust avgust 2010 • Revija je brezplačna. • ISSN 1855-4849impre

sum

Vsebina Contents novosti

dodatne naložbe za izdelavo trajnostnih materialovPactiv Corporation, vodilno podjetje v embalažni industriji za pakiranje hrane, je za novo tehnologijo oblikovanja prenosljive embalaže in proizvodnjo visoko kakovostnih trajnostnih vlaken investiral 14,5 milijonov dolarjev. Proizvodnjo so začeli v začetku leta 2009, pričakuje pa se, da bo projekt v celoti končan do oktobra 2010.

Fleksibilna tehnologija odpiranja CrYovaC bdFPodjetje Sealed Air Cryovac je predstavilo preprosto, popolnoma avtomatizirano rešitev za enostavno odpiranje CRYovAC BdF izdelka. v svojem 20-letnem razvoju in izboljšavah je bil CRYovAC BdF® priznan kot najbolj fleksibilna tehnologija pakiranja, ki učinkovito preprečuje prepustnost kisika in arom, kar je še posebej primerno pri pakiranju pripravljenih obrokov hrane. nova embalaža izdelka CRYovAC BdF Soft je fleksibilna, lahka, je okolju prijazna (manjše emisije metana na odlagališčih odpadkov), praktična za uporabo in tudi cenovno ugodnejša (ekološki davek in strošek odstranjevanja odpadne embalaže sta do 25 % manjša). Celotna embalaža je zelo primerna za tisk, saj tehnologija omogoča, da se tanka folija med postopkom pakiranja ne popači ali poškoduje. CRYovAC BdF je odgovor na potrebe končnih potrošnikov po udobju in praktični uporabi. Embalaža izdelka učinkovito poudarja blagovno znamko ter izboljša potrošnikovo izkušnjo s tem, ko embalaža ohranja popolno neprepustnost živil. Pomembno je, da jo je na obstoječih napravah mogoče dodatno opremiti, ne da bi jo s tem spremenili ali poškodovali, dodatni postopki pa ne vplivajo na hitrost stroja. Ta visoko inovativna tehnologija tako ponuja videz »varno zaprtega« izdelka in s tem daljši rok trajanja pripravljenih obrokov. »nakupne odločitve potrošnikov temeljijo na motivaciji, ki je lahko bolj čustvena kot racionalna," je pojasnila direktorica prodaje v podjetju Sealed Air Cryovac Retail, Elena Casati. "Socialni in demografski trendi na trgu povečujejo potrebo oziroma povpraševanje po udobju in preprosto oblikovani, praktični embalaži.«

Fotografije: arhiv proizvajalcev

avgu

st august

2010

EOL

552

novosti Kratko, zanimivo ZEOs ZbErE mEsEčnO vEč kOt 450 tOn OdpAdnE OprEmE

Zeos, ki v Sloveniji zbira in zagotavlja nadalj-njo predelavo odpadne električne in elek-tronske opreme, je lani zbral 5.797 ton opre-me, kar je več, kot so načrtovali. Poleg tega je to povečanje za 33 % v primerjavi z letom 2008. Največ zberejo hladilno zamrzovalnih aparatov, nato TV in monitorjev ter sijalk. Njihovi partnerji pri zbiranju, skladiščenju in razvrščanju so mariborska Surovina, ki je daleč najmočnejša, nato pa sledijo Dinos, Saubermacher Slovenija in Kemis. Prvo sto-pnjo predelave ZEOS zagotovi v Sloveniji, gre za Proizvodnjo, prevoze in storitve Drago Petek, s.p., večinoma pa odpadno opremo predelajo v tujini. Podatki o zbranih količi-nah na prebivalca kažejo velike razlike med regijami v Sloveniji. Najboljši so v Podravski regiji s 4,6 kg na prebivalca, na Gorenjskem zberejo 3,9 kg, na Koroškem in Savinjskem pa 3,3 kg na prebivalca. Najslabši so v jugo-vzhodni Sloveniji z 0,8 kg zbrane opreme na prebivalca in v Spodnjesavski regiji z 1,6 kg. Glede na količino nove opreme, dane na trg, znaša delež prevzete odpadne opreme že 38 %, kar uvršča Slovenijo med uspešnejše dr-žave v EU, kakor navaja ZEOS.

ZEOS je lani dopolnil dejavnost še s po-dročjem ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji. Svojo dejavnost pri realizaciji Direktive OEEO pa so raz-širili še v Srbijo, Makedonijo in v Bosno in Hercegovino.

rtH in istrAbEnZ gOrEnjE pArtnErjA

V Trbovljah bodo prihodnje leto zgradili zbirno-predelovalni center za lesno bio-maso. Partnerja v novoustanovljeni družbi Vitales RTH sta Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je lastnik 400 hektarjev gozdov, in Istrabenz Gorenje. Pogodbo o ustanovi-tvi solastniške družbe sta podpisala Aleš Berger, direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik, in Robert Golob, predsednik uprave družbe Istrabenz Gorenje. RTH se je nedavno odlo-čil še za eno poslovno potezo, ki jih vodi k novim virom energije. Ustanovil je namreč mešano podjetje RTH Solar.

Kakor je znano, ima RTH dovoljenje za proi-zvodnjo premoga le še do leta 2012, zaključek zapiralnih del pa je predviden do leta 2015. Prav zato so se odločili za priložnosti na področju obnovljivih virov energije. Vitales RTH bo odprl več kot 30 novih delovnih mest že takoj na začetku. Istrabenz Gorenje kot partner v projektu obvladuje trg z lesno biomaso, doma in na tujem prodaja celoten asortiment od sekancev in pelet do briketov. V Bosni so postavili dve tovarni te vrste in

Tri dodatne proizvodne linije so odprle 25 novih delovnih mest in proizvajajo vlaknaste izdelke, ki se prodajajo pod blagovno znamko EarthChoice ™ Fiber Blend Hingeware. implementacija tega novega procesa izdelave vlaken in s tem povezanih potreb potrošnikov je bila tako uspešna, da Pactiv vlaga v dodatne kapacitete tudi v letu 2010. »naši potrošniki nenehno iščejo dodatne embalažne možnosti za varno prenašanje in dostavo hrane, ki bi bile trajnostne in primerne za kompostiranje. Pactiv ponuja najnovejše, učinkovite in inovativne trajnostne materiale«, je dejal Pete Lazaredes, generalni direktor segmenta za ponudbo hrane in njeno pakiranje. "Za razliko od mnogih konkurenčnih ponudnikov so naši izdelki proizvedeni v ZdA, kar zmanjša okoljske vplive čezmorskih prevozov in distribucije".njihova nova lastniška tehnologija omogoča tudi natančno oblikovanje embalaže, ki omogoča lahke, gladke, močne in visoko kakovostne vlaknaste posode za prenos hrane. Proces omogoča zelo pecizno oblikovanje krivulj, gub in pokrovov. izdelek EarthChoice ™ Fiber Blend Hingeware, narejen iz mešanice vlaken lesne celuloze iz trajnostnih in obnovljivih virov in brez klora, je pridobil certifikat ASTM d 6868.

popolna harmonija zelenjave, sadja in zelenega čajaCampbell Soup Company (nYSE: CPB) širi svojo inovativno linijo pijač v8 v-Fusion. osvežilni sokovi so kombinacija zelenjave in sadja, ki skupaj z antioksidanti in svežim okusom naravnega zelenega čaja vsebujejo 50 kalorij. izdelek je na voljo v treh okusih: zeleni čaj z malino, zeleni čaj z granatnim jabolkom in zeleni čaj z ananasom ter mangom. vsi izdelki izpolnjujejo merila Ameriškega združenja za srce (American Heart Association), saj ne vsebujejo umetnih barvil, okusov ali konzervansov. ključna prednost teh pijač je, da so za potrošnike kljub temu zelo okusne, lahke, a hkrati hranljive.

Campbell Soup Company je sicer svetovni proizvajalec in prodajalec visoko kakovostne hrane in preprostih obrokov, vključno z juho, omako, pečenim prigrizkom ter zdravo pijačo. družba je bila ustanovljena leta 1869 in ima portfelj vodilnih tržnih blagovnih znamk, vključno s "Campbell's," "Pepperidge Farm«, »Arnott" in "v8". S svojim družbeno odgovornim programom si podjetje prizadeva za pozitiven vpliv na delovnem mestu, na trgu in v družbah, kjer deluje.

kralj stilov za negovalne izdelkedružba M&H Plastics je v sodelovanju s kings of London razvila edinstveno kolekcijo moških negovalnih izdelkov, posebej izdelano za sodobno urejenega potrošnika. vsaka od treh kolekcij ima svojo edinstveno podobo, vsebuje pa različne izdelke za nego las in telesa (geli, balzami, mila, kreme, spreji ipd.). najbolj pogosto uporabljene embalaže za te izdelke so zlasti steklenice in tube s posebnim 4-barvnim flexo tiskom. Simon Watson, vodja oblikovanja v kings of Shaves, je dejal: »ko smo začeli razvijati to blagovno znamko, je bil naš cilj ustvariti izviren in eleganten proizvod, ki bi hkrati bil tudi cenovno dosegljiv za potrošnike, ki izdelke uporabljajo vsakodnevno.«

avgu

st august

2010

EOL

652 so največji dobavitelj lesnih sekancev za lju-

bljansko termoelektrarno – toplarno.

nOv študijski prOgrAm O trAjnOstnEm rAZvOju

Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem je zelo zgodaj zaznala stro-kovna vprašanja, ki se povezujejo s trajno-stnim razvojem. Zato je skupaj še z dvema fakultetama (so)oblikovala povsem novo študijsko področje, magistrski študijski pro-gram druge stopnje Upravljanje trajnostne-ga razvoja, ki ga bodo prvič izvajali v študij-skem letu 2010/2011. Program bo prispeval k boljšemu razumevanju širšega družbenega in naravnega okolja, globalizacijskih pro-cesov in potreb trajnostnega razvoja tako z vidika vrednot družbe kot sodobne t.i. ze-lene tehnologije. Praksa potrebuje ustrezno usposobljene ljudi, ki bodo znali upravljati trajnostni razvoj in pri tem upoštevati raz-lične vidike razvoja: ekonomskega, okoljske-ga s prostorskimi in socialnega z razvojnimi komponentami, kar vodi do novih pogledov in metod ravnanja. Program bodo preda-vali strokovnjaki treh različnih področij: managementa in ekonomije, humanistike ter zdravstva. S študijem bodo študentje pridobili znanja, ki bodo vodila k bolj odgo-vornemu razumevanju vloge človeka v svetu in posledic njegove dejavnosti za ekosistem in blaginjo družbe. Šolnina za redni študij je skladno z 72. členom ZviS financirana iz proračuna. Informacije o študiju najdete na www.fm-kp.si/vpis.

tAb mEžicA bO lAHkO širilA prOiZvOdnjO

V Tovarni akumulatorskih baterij TAB Mežica so končno dobili okoljevarstveno dovoljenje za povečanje proizvodnih zmo-gljivosti v Črnjanski tovarni startnih baterij Topla. Odslej bodo dnevne zmogljivosti litja svinca 142 ton, prej 124 ton, proizvodnja svinčevega dioksid pa bo 55 ton, prej 45 ton. Dovoljenje je pravnomočno. Pot do njega je trajala dolgo tudi zaradi nasprotovanja občin Črna in skupine prebivalcev, ki so ho-teli dobiti status stranke v postopku zaradi morebitnih škodljivih vplivov na bivalno okolje. Kakor je znano, je Mežiška kotlina med najbolj ogroženimi območji v Sloveniji. Vendar je ARSO menil, da niti občina niti občani niso uspeli dokazati negativnih vpli-vov, za dvom, češ da so strokovne ugotovitve o vplivih napačne, pa ni dokazov. ARSO je z meritvami namreč dokazal, da dopustne sto-pnje obremenitve okolja ne bodo presežene.

Družba MPI Reciklaža, ki je v lasti podjetja TAB Mežica, pa je pridobila okoljevarstveno dovoljenje za žerjavsko odlagališče nevarnih odpadkov. Na odlagališče z zmogljivostjo

Kratko, zanimivo novosti

dejavniki za pridobitev nagrade so bili trajnostno prizadevanje in udobje: količina embalažnega materiala je zmanjšana za 80 odstotkov (kar zmanjša tudi stroške v celotni dobavni verigi), medtem ko način odpiranja in shranjevanja izdelka zagotavlja enostavno, praktično uporabo. količino embalažnega materiala pri izdelku Clorox so zmanjšali s tem, ko so togo polipropilensko embalažo nadomestili s prožno vrečo. kljub precej tanši foliji je nova embalaža prav tako močna in neprepustna, saj je primerna za 19-kilogramsko težo proizvoda. »Potrošniki so z novo embalažo izdelka zelo zadovoljni, saj čvrst ročaj omogoča enostavno in udobno prenosljivost tudi tako težkega proizvoda«, poudarja kevin dorris, koordinator trženja v podjetju nordenia. Zaradi teh lastnosti je embalaža idealna trajnostna rešitev za druge trge, ki so specializirani za večje embalaže in težje proizvode, kot je npr. hrana za domače živali, kmetijski izdelki ali izdelki za vrt. »kombinacija trajnostne embalaže in inovativnosti omogoča proizvodu prepoznavnost in hkrati konkurenčno prednost na trgu« pravi Bill Burke, direktor nordenie. "Ti dve nagradi sta za nas velik dosežek in hkrati potrditev, da smo s trajnostnimi prizadevanji na pravi poti." Poleg nagrade za fleksibilno embalažo družba letno prejme tudi nagrado in priznanje za svojo tehnologijo globokega tiska, ki je vodilna v tovrstni industriji.

dUh odličnosti s pomočjo inovaCijPoslovna enota Crown Holdings, vodilnega dobavitelja embalažnih izdelkov s sedežem v Filadelfiji, je prejela svojo deveto nagrado "duh odličnosti« (Spirit of Excellence) podjetja Hormel Foods za svoja prispevanja k povečanju trajnosti in učinkovitosti poslovanja podjetja. družbi Crown in Hormel Foods sta več kot 30 let sodelovali pri snovanju embalaže za družino izdelkov SPAM. dolgotrajno sodelovanje je pripomoglo k temu, da je SPAM ® zelo priznana blagovna znamka po vsem svetu. Crown je izdelek SPAM v sprva večjih pločevinkah lansiralo na trg že leta 1970. "v našem podjetju sta bila za dosego

novi sistemi razprševanjaPodjetja L'oréal, victor & Rolf, Yves Saint Laurent in Biotherm so k sodelovanju privabile družbo MBF Plastiques, da bi za steklenice parfumov razvili sistem za razprševanje dišav, hkrati pa zadovoljili potrebe najbolj pomembnih blagovnih znamk. »Pri Eau Mega, novi dišavi podjetja victor & Rolf iz skupine L'oréal, je bila težava v spreju s horizontalnim razprševanjem in vertikalnim sprejem," pojasnjuje Alain Pagneux, direktor razvoja v MBF Plastiques. "Potisk črpalke je bil vertikalen, medtem ko je dišava bila razpršena vodoravno. da bi naši strokovnjaki presegli ta izziv, so mehanske funkcije ločili od estetskih funkcij. Po osmih mesecih razvoja in testiranj so celoten izdelek sestavili iz 12 delov, vključno s posebno potisno črpalko. »Prav tako je bilo potrebno razprševalec prilagoditi na valjasto steklenico, zaradi česar je mehanizem zahteval poenostavljen vrat steklenice. Ta projekt je zahteval tesno sodelovanje med družbama L'oréal in MBF Plastiques," nadaljuje Alain Pagneux, »kar gotovo prinaša nove predloge za industrijo parfumov."

zlati standard trajnostnega razvojaEmbalaža podjetja nordenia international AG, multinacionalnega proizvajalca fleksibilne embalaže, tehničnih filmov in proizvodnih komponent, je za izdelek Clorox Fresh Step Cat Litter prejel dve najbolj prestižni nagradi na področju embalažnih rešitev, in sicer zlato priznaje za embalažno inovacijo (duPont Gold Award) ter nagrado inštituta institute of Packaging Professionals’ Ameristar Award. ključni

avgu

st august

2010

EOL

752

nova paleta začimb za žarEmbalaža, ki ne le ščiti in razlikuje izdelek, pač pa porabniku prinaša tudi dodatne koristi pri uporabi, je zagotovo v trendu. Še zlasti, ko gre za izdelke, namenjene kulinaričnemu ustvarjanju, ki jih pod imenom Maestro združuje najbolj znana slovenska znamka začimb in začimbnih mešanic.Znamka Maestro, ki s preverjenimi recepturami in najkakovostnejšimi začimbami celo kuharja začetnika spremeni v mojstra, je letos na trgu ponudila šest izdelkov v praktični embalaži v obliki posipačev. Ti močno olajšajo doziranje in uporabo začimb, zaradi svoje priročnosti pa so še posebej primerni za kulinarična ustvarjanja v naravi - na pikniku ali taborjenju.Pa tudi vsebina je v skladu z obljubo Maestra. Preverjene in popolnoma naravne mešanice, ki vsebujejo le naravne začimbe in sol brez umetnih dodatkov, so zagotovilo, da bo jed ravno prav začinjena in okusna. na voljo so mešanice za meso na žaru, za ribe na žaru, za pikant žar, za pečeno zelenjavo in pečeni krompir, medtem ko bo bolj osveščene kuharje razveselila tudi morska sol v posipaču s poreklom iz slovenskega morja. dizajn družine posipačev je oblikoval Blaž Grm.

105.320 ton bodo lahko še naprej odlagali žlindro, opeko, sadro ter umetne mase. Upoštevati bodo morali vse okoljske standarde.

Odprli didAktični cEntEr ZA OkOljskO vZgOjO

Na Fakulteti za naravoslovje in mate-matiko Univerze v Mariboru so odprli Interdisciplinarni didaktični center za okoljsko vzgojo. Center so opremili v okviru projekta Naravoslovni izobraževalni cen-ter za trajnostni razvoj, za katerega je 85 % finančnih sredstev donirala Norveška v okviru Norveškega finančnega mehanizma. Center in merilno opremo, vredno skoraj 400.000 EUR, je v uporabo predala velepo-slanica Kraljevine Norveške, nje. eksc. Guro Katharina Helwig Vikor.

Fakulteta se je prijavila na razpis Norveškega finančnega mehanizma, in sicer s projek-tom, katerega glavni cilj je vzpostavitev visoko kvalitetnih pogojev za izobraževalno in raziskovalno delo na področju naravo-slovja. Ključni del projekta je prav nakup in implementacija izobraževalno-raziskovalne laboratorijske opreme za izvajanje okoljskih meritev.

Nadgradnja izobraževalno-raziskovalnega sistema je Interdisciplinarni didaktični center za okoljsko vzgojo (IDCOV), kjer se naravoslovje, matematika in tehnika povezujejo v opisu okoljskih pojavov. Center sestoji iz osrednjega laboratorija, ki vsebuje številne merilnike za izvajanje fizikalnih in bioloških meritev v okolju, laboratorija za didaktiko kemije, elektrotehniške učilnice in virtualne učilnice. Omogoča izvedbo meritev v okolju, iz okolja in o okolju. Center prenaša znanje na nivo univerzitetne didak-tike in usposabljanje predmetnih učiteljev biologije, fizike, kemije, matematike, raču-nalništva, tehnike in naravoslovja v osnov-nih in srednjih šolah. Na tak način se znanje prenaša na nivo osnovnih in srednjih šol. Zanimanje med šolami je za razpisane semi-narje nad pričakovanji, kakor pravi Nataša Vaupotič, dekanja Fakultete za naravoslovje in matematiko na Univerzi Maribor.

Pomembno poslanstvo Interdisciplinarnega didaktičnega centra za okoljsko vzgojo je prenos znanja zunanjim zainteresiranim javnostim. To dosegajo z izvajanjem semi-narjev, delavnic, naravoslovnih dni, progra-mov vseživljenjskega učenja, poletnih šol, tednov odprtih vrat.

Kratko, zanimivo

želenega uspeha kakovost in inovativnost vedno v središču", pravi Melanie A. Faust, direktorica nabave v podjetju Hormel Foods. "Zvesti partnerji, kot je Crown, nam zagotavljajo stalen razvoj inovacij, njihovo sodelovanje pa je pomagalo podpreti naše podjetje, da smo pridobili sloves in priznanje odličnosti. Crownova fleksibilnost, odprta komunikacija in redni obiski na kraju samem, vse to podjetju Hormel Foods omogoča, da proizvodi prihajajo na trg hitro in učinkovito, ter pomaga optimizirati porabo energije v proizvodnih procesih. Cilje učinkovitosti in trajnosti podjetje dosega tudi s trajnostnim materialom – kovino, ki jo je mogoče 100 % reciklirati.

Učinkovito oglaševanje v kinematograFihPrigrizki so postali običajni del obiskov v kinodvoranah, ki so zelo privlačne lokacije za oglaševanje blagovnih znamk. Embalažna rešitev PortaSnack ™, ki jo je razvil vodilni britanski inovator in dobavitelj trajnostne papirne embalaže PortaBrands Ltd, poleg kakovostne in enostavne uporabe ponuja odlično priložnost za trženje blagovnih znamk, kot sta Empire Cinemas in blagovna znamka pijač Robinsons Fruit Shoot. »dizajn embalaže in privlačen tisk povečujeta doživetje ob ogledu filma" pravi Gordon Macdonald, direktor prodaje v podjetju Cinemas Empire. ian Bates, izvršni direktor in inovator v podjetju PortaBrands, pa je pojasnil: »nismo svetovalci za oblikovanje embalaže, ampak inovatorji, ki raziskujemo potrebe na trgu in si s patentiranimi proizvodi prizadevamo za izpolnjevanje le-teh. nenehno razvijamo nove embalaže izdelkov, ki ljudem omogočajo, da lahko hrano in pijačo použijejo v gibanju – izdelki so tako povsem prilagojeni današnjemu načinu življenja. Za ta izdelek smo poskušali uporabiti tako reciklirane vlaknine kot tudi zložljivo kartonsko embalažo, vendar nobena od rešitev ni dala želene učinkovitosti. Pogosto so bile težave pri izdelavi perforacij, ki so bile nejasne (netočne) in pri potrošniku niso vedno delovale. Material korsnäs, ki smo ga uporabili, omogoča

zmanjšanje gramature za 50 g, lažji material pa se tudi bolje zgiba. Poleg tega je perforacija na zadnji strani (ki omogoča, da se embalaža enostavno spremeni v majhen pladenj) zaradi uporabe tega materiala zelo učinkovita tako za samo izdelavo kot tudi za uporabo. Pomembna prednost je tudi rjava hrbtna stran, ki poudarja našo skrb za naravo in okolje.

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža8

52

eko

embala

ža

v ko

zmet

iki

aFr

odit

a

Eko EMBALAžA v koZMETiki AFRodiTA

barbara černe

so bila to ključna izhodišča pri oblikovanju dizajna embalaže za novo linijo natural lift?

Ko izdelki vsebinsko oziroma po kakovosti v primerjavi s konkurenčnimi skoraj ne odsto-pajo eden od drugega, sta embalaža in njena sporočilnost odločilnega pomena. Kupci od nas poleg samo po sebi umevne kakovosti pričakujejo tudi inovativen in estetski iz-delek. Zato so barve in vse, kar lahko vpliva na čutila kupcev, odločilnega pomena pri oblikovanju embalaže. Kot dobri gospodarji bi se sicer morali obnašati tako, da bi upo-rabljali obstoječe in cenejše vrste embalaže, vendar je kozmetični izdelek v prvi vrsti eye catcher. Šele nato pride v ospredje tudi njego-va uporabna vrednost. Pri Natural Lift, ki je namenjen negi kože po tridesetem letu, smo se odločili za luksuzno varianto zlato-srebrne svetleče folije. Ta zreli ženski obeta nekaj pre-stižnejšega, kar si zrela koža zasluži. V to smo vkomponirali rdečo barvo, ki je z vidika per-cepcije potrošnika najbolj opažena. Nastala je odlična kreativa, ki je bila s strani uporabni-kov pohvaljena.

pa vendar odločitve o izbiri embalaže in oblikovanju dizajna ne prepuščate naključju? kateri kriteriji so v ospredju, ko oblikujete nov dizajn? na katere funkcije prodajne em-balaže ste najbolj pozorni?

Lahko imaš odličen izdelek, ki bo brez promo-cijskega spleta ob dnevni poplavi kozmetičnih izdelkov ostal neopažen, zato nekontrolirano

potrošništvo v kozmetiki ni dopuščeno. V izhodišču dajemo poudarek rešitvi proble-ma. Če želimo odpraviti gube po tridesetem letu, razvijemo in iščemo izdelek z močnimi naravnimi učinkovinami, ki bodo ta problem reševale. V drugi vrsti razmišljamo o tem, kako bo izdelek izgledal in komu bo name-njen, na katere barve prisega ciljna skupina, ki jo želimo doseči, in podobno. Pri funkcijah embalaže dajemo velik poudarek atraktivno-sti, uporabnosti, teži in varnosti izdelka, na primer kvalitetnim patentom zapiranja, v zadnjih letih tudi potrošniku "prijaznejšim" embalažam (družinska – litrska pakiranja, ne uporabljamo potisnih plinov in podobno), pri izdelkih, ki so namenjeni profesionalni upo-rabi v kozmetičnih salonih in wellness cen-trih, pa uporabljamo večja pakiranja in refile.

Ob poplavi izdelkov na tržišču je najbrž prava umetnost najti kreativno rešitev. Ali ideje prihajajo iz hiše ali zamisli prepuščate agencijam?

Glede na zahteve in pričakovanja trga smo že pred leti vzpostavili močan in zelo kreativen oddelek oblikovalcev, ki snuje in kreira vse naše izdelke. Velikokrat pripravijo rešitev tudi za proizvajalca embalaže, saj zelo dobro poznajo karakteristiko naših izdelkov. Razvojna doba izdelkov namreč traja dve do tri leta. Potem, ko izdelek oživi, ko ga dojemamo z vsemi čutili, tudi na podlagi vonja, rodi ta še idejo za zuna-nji izgled. Embalažo namreč včasih oblikujemo

kupcem diši inovativna in priročna embalaža

Grške boginje in bogovi so bili sicer vsemogočni in nadnaravni,

a so imeli tudi človeške lastnosti. najbrž se tudi v

vsakem od nas skriva nekaj božanskega. Zagotovo tako

razmišljajo v kozmetiki Afrodita, ki kar naprej kreativno širijo

linijo lastne blagovne znamke in pripovedujejo zgodbe. "Za vsako aktivno sestavino, ki jo

damo na trg, za vsakim dobrim izdelkom mora stati tudi dobra zgodba. Zavita v prepoznavno, atraktivno embalažo, takšno, ki

navdihne. ki je drugačna. kupci poslušajo zgodbe in kupujejo z

očmi," poudarja danica Zorin Mijošek, direktorica kozmetike

Afrodita, doma in v svetu priznane kozmetične hiše.

kot še dodaja, je bilo prvih štirideset let razvoja in rasti

družbe namenjenih predvsem ozaveščanju potrošnikov o

novih linijah. Sedaj, ko so postali priznana blagovna znamka,

pa so se posvetili utrjevanju ugleda v očeh potrošnika, tudi s

pomočjo embalaže.

foto

: arh

iv p

odje

tja

dan

ica

Zorin

Mijo

šek

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža9

52

glede na vsebnost izdelka. Ker smo odvisni od velikih trgovskih sistemov, moramo rešitve po-drediti zahtevam trgovca in trgovinski opremi. Tri do šest mesecev pred lansiranjem proizvo-da na prodajne police moramo trgovca namreč obvestiti o izgledu novega izdelka, da uredi vso potrebno logistiko, če želimo, da nas umesti v svoj sistem.

kupcem je všeč naravna kozmetika. kateri vaši izdelki so najbolj iskani?

Kot ste rekli, predvsem naravni. Kozmetika Afrodita je namreč poznana po naravnih izdel-kih, zato so naše osnovne linije poimenovane po cvetlicah, na primer po kamilici, mandlju. Na slovenskem in hrvaškem trgu ter trgu BIH so naši najbolj prodajani proizvodi anticelulitni izdelki. Ko govorimo o pakiranju, pa je vedno več zanimanja za inovativna, manjša pakira-nja, ki so primerna za vsakodnevno nošenje v osebni prtljagi (pri ženskah npr. vlažilni serum v 30-mililitrski embalaži ali krema za okoli oči v 15-mililitrski embalaži). V porastu je tudi povpraševanje po profesionalnih izdelkih v manjšem pakiranju, ki jih lahko stranka po obisku salona kupi in nadaljuje z nego doma. Pečat zaradi izgleda so potrošnikom pustili iz-delki linije Natural lift in linije Grozdje (mleko za telo, gel za tuširanje in krema za roke), ki je prav tako v živi barvi. Drugi atribut te linije pa je njen vonj, ki odišavi cel dom. Zagotovo je trend v povečani uporabi izdelkov obrazne nege, s katerimi na slovenskem trgu v prodaji dosegamo drugo oziroma tretje mesto, odvisno od sezone. Tu smo resni konkurenti L’oréalu, Nivei oziroma vsem kozmetičnim gigantom.

po znanju, kakovosti in razvoju se lahko torej slovenska kozmetična industrija kosa s sve-tovno? tudi na področju embalažnih rešitev? katere embalaže uporabljate največ?

Mislim, da se slovenska embalaža še ne more kosati s svetovnimi inovacijami, vsekakor pa so pri proizvajalcih prisotne težnje slediti najuspešnejšim. Največ uporabljamo embalažo iz PP in PET ter PE. Pri obrazni negi skoraj vse izdelke pakiramo v lončke iz polipropilena brez PVC, saj je tudi to eden od načinov zapisova-nja identitete in utrjevanja zavesti o blagovni

znamki. V tujini uporabljajo kombinacije ste-kla in kristala, s čimer lahko embalaža postane dekorativni predmet v kopalnici. Tudi mi smo razmišljali o oblikovanju embalaže skupaj z domačim proizvajalcem Steklarna Rogaška, pa smo zaradi težav z mikrobiološkimi sesta-vinami ugotovili, da je polipropilenski lonček veliko bolj mikrobiološko odporen. Steklo uporabljamo pri izdelkih, ki to zahtevajo (sto-odstotna naravna olja), s tem mislim na upo-rabo temnega stekla zaradi zunanjih vplivov. V zadnjem času zaradi komercialnih trendov pri izdelkih za specialno nego okoli oči oziroma antistresno nego razvijamo in uporabljamo 15- oziroma 30-mililitrske dozatorje. Izdelke za učinkovito in hitro nego polnimo v specia-lizirane steklene ampule, ki so prav tako v ve-likem porastu. Anticelulitni izdelki in izdelki za sončenje so zaradi funkcionalnosti oziroma lažjega nanosa kreme v glavnem pakirani v PP tube, geli za tuširanje pa v plastenke.

priročno je, če je dobavitelj embalaže v sloveniji.

Tako je. Naši dobavitelji so v devetdesetih od-stotkih z domačega trga, ker verjamemo v ka-kovost slovenske produkcije. Zaradi vsebine posla imamo z njimi redne stike. Mi diktira-mo idejo za embalažo, ker poznamo vsebnost izdelkov in vemo, kaj želimo z njimi doseči. Vsakega proizvajalca skrbno presodimo s stališča proizvodnih procesov in ustreznosti materialov, ki morajo seveda imeti zakonsko ustrezne certifikate. Pri izbiri odločata tudi fleksibilnost proizvajalca in reakcijski čas. Kozmetična industrija je namreč nepredvi-dljiva in težko planira kvote. Te so povezane z uspešnostjo promocijske akcije. Zato je lažje in bolj priročno imeti dobavitelja doma, saj včasih naročamo manjše količine, kar vpliva na ceno. Kartonske embalaže so slovenske, prav tako dobavitelj tiskovin. V prid okolju in zmanjšanju stroškov namreč opuščamo vložne liste v embalaži in uporabljamo potisk.

svetovni trend je izdelava trajnostne in eko-loške embalaže. tudi pri vas?

Trenutno konkurenčno prednost, to je zagota-vljanje visoke kakovosti po dostopnih cenah,

ki v času recesije odigrava ključno vlogo, že-limo dopolniti s proizvodnjo še bolj naravne kozmetike oziroma z zagotavljanjem trajne in konstantne kakovosti. Potem, ko smo letos lansirali dva presežka – na eni strani Natural lift v naravni eko embalaži, kar sicer ni njen najpomembnejši atribut (njen atribut je zla-to-srebrna folija z dodatkom rdeče, ki obeta blagostanje) in linijo Oliva, pri kateri je emba-laža prilagojena naravnim atributom, čeprav ni eko reciklirana, si želimo postati ponudnik čiste eko certificirane kozmetike. Pri 400 do 500 izdelkih za profesionalno nego in široko potrošnjo že uporabljamo več kot 80 odstot-kov eko certificiranih vsebin. Velik poudarek bomo namenili tudi zmanjševanju teže emba-laže, uporabi lahkih in zanesljivih materialov in še večji funkcionalnosti.

pri optimiranju embalaže v vaši dejavnosti zagotovo ne smete zanemariti mikrobiološke varnosti.

Smo kozmetična hiša z lastnim mikrobiolo-škim, razvojnim in testnim laboratorijem. V njem zagotavljamo optimalno kakovost izdelka, ocenimo primernost embalaže in preverjamo tudi čistost na površini embalaže. Embalaža namreč ne sme prispevati k mikro-biološkemu onesnaženju oziroma kvarljivosti izdelkov. Vse sarže hranimo, če bi se zgodila reakcija na kako sestavino, in so pod rednim inšpekcijskim nadzorom.

V proizvodnji do okužb ne more priti, ker dela-mo računalniško in strojno vodeno. Možnost napake je prav tako nična pri transportu in skladiščenju.

kje sicer vidite največ možnosti za izboljšavo embalaže?

Ko smo uporabnikom ponudili 1000-milili-trska družinska pakiranja izdelkov za nego telesa, kopeli in tuširanje, smo ugotovili, da se potrošniki rajši odločajo za manjša pakiranja. Kartonske škatle v obliki trapeza bodo zame-njale klasične oblike škatel, ki na prodajnih policah zavzamejo manj prostora. Potem so tu še izboljšave pri detajlih, na primer pri do-zatorjih, ki so pomembni zaradi viskoznosti produkta, pa v zaporkah pri gelih za tuširanje, ki včasih popokajo. Kar zadeva ekonomičnost embalaže, bomo kot proizvajalec srednjega cenovnega razreda izdelkov še naprej iskali cenejše vrste embalaže. Ne zaradi razlike v ceni izdelka, ampak zato, ker smo z izdelki prisotni tudi na južnih trgih. Tam je prvi pogoj za dobro prodajo, poleg zdrave, prijetne in ekološko ustrezne embalaže, ugodna cena.

prvih štirideset let ste gradili prepoznavnost blagovne znamke. kakšni so načrti za priho-dnost glede na vašo omembo, da je čas za nov, svež veter?

Do konca leta si želimo pripraviti strategijo za naprej. Trenutno se dogovarjamo glede emba-laže, ki se bo še bolj približala kupcu.

foto: arhiv podjetja

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/40

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža10

52

ves čas je bilo vaše osnovno vodilo predvsem doseganje in ohranjanje kakovosti izdelka. nagrad za kakovost in izgled voda ste prejeli na domačem in tujih trgih veliko.

Po prejetju številnih priznanj in kolajn na živilskih in kulinaričnih razstavah doma in v tujini sta bili zagotovo najbolj laskavi priznanji dodelitev naslova cesarskega, nato pa še pa-peškega dvornega dobavitelja. Leta 2007 smo za 0,25- in 0,5-litrsko stekleničko Radenska Classic in Radensko Naturelle prejeli oskarja za embalažo, zelo ponosni pa smo tudi na veliko zlato medaljo (mednarodno priznanje Grand Gold Award), ki smo jo leta 2008 prejeli za ce-lostno podobo Radenska Naturelle, prav tako na zlato medaljo (Gold Award) za Radensko Plus BodyShape, ki smo si jo prislužili lani v Benetkah v kategoriji funkcionalnih vod. Potem so še priznanja s kmetijsko-živilskih sejmov v Gornji Radgoni in zlate medalje za vode z okusi: Oaza jabolko z zelenim čajem, Oaza marelica, Oaza malina beli čaj, Oaza rdeče grozdje rooibos, Oaza breskev mara-kuja, Radenska Plus Active, Radenska Plus Balance, Radenska Plus Protect, Radenska Plus BoddyShape. Res jih ni malo.

vodo naturelle so poimenovali kar pravodasnovanje blagovnih skupin in znamk je zahte-valo uvajanje novih embalaž.

Potem ko smo prve steklenice mineralne vode pred sto štiridesetimi leti napolnili v tako imenovane glinene mineralke, smo leta 1990

začeli z uporabo PET plastenk. V začetku leta 2007 smo prišli na trg z novo podobo polli-trske in 1,5-litrske PET plastenke. Pollitrska plastenka je zamenjala plastenko s spiralnim prijemnim delom, po kateri je bila Radenska prepoznavna. S pomladitvijo oblike plastenke in steklenice smo leta 2008 trgu predstavili še pollitrsko in četrtlitrsko stekleničko za Radensko Classic in Radensko Naturelle. Vodo Radenska Naturelle smo poimenovali tudi pravoda, saj je po mnenju strokovnjakov nastala že pred dvanajst tisoč leti. Je tudi prva slovenska voda, ki jo označuje značil-na roza barva embalaže, v tujini sinonim za kakovostne negazirane embalirane vode. Vse oblike plastenk in manjših stekleničk iz omenjene družine vod so sedaj poenotene, s čimer dosegamo večjo prepoznavnost med potrošniki. Posebna lastnost nove stekleničke so utori in zavite linije, ki odražajo eleganco in dajejo steklenici poseben videz. Ob uvedbi nove linije plastenk smo leta 2007 zamenjali dosedanje papirnate etikete s prosojnimi, polipropilenskimi etiketami. Leta 2008 smo pri stekleni embalaži uvedli obojestranske etikete in tako lice etikete naredili bolj čisto.

kaj pa dizajn? kateri kriteriji so v ospredju, ko izbirate in oblikujete dizajn embalaže pri novih izdelkih?

Trg je zasičen, kupci kupujejo predvsem z očmi. Zagotovo smo pozorni na funkcional-nost, všečnost izdelka oziroma na komuni-kacijo naših kakovostnih izdelkov s kupcem. Dizajn izdelkov oblikujemo v marketinški službi, v sodelovanju s tehničnim oddelkom in z zunanjimi kreativnimi agencijami.

katere embalaže uporabljate največ?

Največ uporabljamo 1,5 PET embalaže, sicer pa je v skupni strukturi embalaže razmerje

foto: Jože Pojbič

embala

ža v

ra

den

ski

EMBALAžA v RAdEnSki

barbara černe

v ceni izdelka več kot tretjina za embalažo

Tri srca. Povezana med

seboj. že več kot 140 let.

"Radenska, s katero s potrošniki

komuniciramo na čustveni

ravni, je postala to, kar je danes,

tudi po zaslugi jasno definiranih

odločitev o pozicioniranju

blagovnih znamk, asortimana,

ciljnih tržišč in z ustrezno

politiko komuniciranja v

marketingu," pojasnjuje direktor

sektorja proizvodnje, tehnologije

in investicij v Radenski d. d.,

Martin Lah.

Mar

tin L

ah

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža11

5220 proti 80 odstotkov v prid PET embalaže,

v kar nas sili potrošnik. Kupci so postali razvajeni in neradi nosijo nosilke v trgovino zato, da bi zamenjali steklenice. Pred dobrim desetletjem smo poskušali narediti korak naprej pri dvolitrski povratni PET embalaži pri proizvodih Pepsi in ledenih čajih, pa se ni obneslo. Edina skrb, zapreti plastenko in jo vrniti v trgovino, je potrošnikom očitno odveč. Nepovratno PET embalažo smo vzeli iz programa.

v Radenski uporabljajo tudi PET reciklatkatera država ima po vaše najbolje urejeno vračanje embalaže?

Tudi v tujini večinoma uporabljajo PET em-balažo. V Nemčiji na primer, ki je bila po povratni PET embalaži najbolj znana, ta počasi izginja. Sicer so trendi v svetu pred-vsem v zmanjševanju tež embalaže, kar je pri povratni embalaži moteč faktor. Manjša teža namreč slabša trpežnost embalaže, sicer pa vpliva na zmanjševanje stroškov. Pri gazira-nih proizvodih je pri lahki embalaži težava v tem, da izhaja CO2 in potem pijača ni več takšna, kot jo želimo prodati; tudi življenjska doba produkta je krajša. Poleg zmanjševanja teže embalaže z vidika stroškov in okolje-varstvenega vidika pa je glavni trend v svetu tudi dizajn, ki prav tako vpliva na zmanjševa-nje teže – tako je lahko tudi lažja plastenka stabilna. Z okoljevarstvenega vidika pri lažji plastenki uporabiš manj materiala, ga manj predelaš, manj transportiraš, skratka, vplivaš na zmanjšanje stroškov na vseh nivojih.

Kar zadeva vračanje embalaže, so Hrvati naredili velik korak na tem področju. Potem ko so sprejeli regulativo, ki zakonsko določa 25-odstotni delež povratne embalaže (največ je v tem primeru steklene embalaže), proi-zvajalci pijač med letom plačujejo kvartalno akontacijo, ki se, če se cilj doseže, refundira, v nasprotnem primeru ne. Za nemški trg je zna-čilno vračanje plastenk, vendar jih ne upora-bijo ponovno. V Avstriji plastenke zbirajo, jih reciklirajo in še enkrat uporabijo. Medtem ko je uporaba reciklata prepovedana na primer v Italiji, ga drugje lahko ali celo v določenem deležu morajo uporabljati. V Radenski tako na primer v nekaterih proizvodih že nekaj let uporabimo tudi do 15 odstotkov PET reciklata.

kdo so dobavitelji vaših embalažnih materialov?

Dobavitelj steklenic je hrvaški proizvajalec Vetropack Straža, ki je sicer sestavni del švicarske korporacije Vetropack. Iz tujine do-bivamo v glavnem steklo in nekatere lepilne

trakove, okoli 70 odstotkov dobaviteljev pa je domačih. Po združitvi s Pivovarno Laško smo nekaj dobaviteljev poenotili in v zadnjih treh letih uspeli znižati cene vhodnih surovin, kar vpliva na končno ceno izdelka. Nosilke za ste-klenice proizvajamo sami. Dobavitelji etiket, na stekleni embalaži so v glavnem papirji, na plastični embalaži pa so polipropilenske etikete, so v glavnem slovenski (Cetis Celje). Zamaški so v 20 odstotkih iz tujine, in sicer iz Madžarske, Avstrije, Nemčije in Španije.

kolikšen del stroškov predstavlja embalaža v ceni izdelka?

Pri proizvodih z nizkimi cenami vhodnih su-rovin predstavlja embalaža večji del stroška v strukturi, in sicer tudi do 40 odstotkov cene. Pri vodah z dodanim sirupom, sladkorjem, ki sta že sami po sebi dragi sestavini, pa je embalaža, h kateri štejemo folije, etikete in zamašek, 25 do 35 odstotkov stroška v lastni ceni. Strošek embalažnine v Radenski na letni ravni znaša okoli 150.000 evrov. To je vsa em-balaža, ki jo damo na trg. Povratno embalažo tako plačujemo mi, ne končni potrošnik.

velik faktor v ceni so lahko tudi zamaški.

Tako imenovani športni zamašek, ki je bil velik boom konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, je tri- do štirikrat dražji od običajne-ga, kar doprinese v strukturi cene oziroma se pozna pri maloprodajni ceni. Na trg smo lani dali 0,75-litrsko plastenko "športni" Naturelle s športnim zamaškom, namenjeno kolesar-jem, fitneserjem oziroma vsem aktivnim. Tak zamašek imata še dva naša proizvoda, ledeni čaji in ACE, in tudi nekateri izotonični napitki, na primer Sprint, v glavnem pa jih opuščamo. Razvojni svetovni trendi gredo v smeri zmanjševanja grla na plastenki oziroma steklenici. Z manjšim grlom je zamašek temu primerno lažji. Sprememba je enostavna, a je temu primerno treba prilagoditi opremo, kar bo velik zalogaj.

Pozna se izguba nekdanjega skupnega trgaste poskrbeli za opremljenost vaših polnil-nih linij?

Ko narašča povpraševanje po najrazličnej-ših vrstah plastenk in steklenic, pomeni, da moramo imeti linije, ki jih lahko enostavno prilagodimo in predelamo na drugo vrsto in obliko embalaže. In da imamo opremo, ki je bolj ekonomična z vidika porabe energentov in s tem bolj konkurenčna. Trenutno imamo štiri polnilne linije za PET, od tega eno asep-tično in eno ultraclean, dve za steklo, eno za pločevinke in eno za 18,9-litrske balone. V tem trenutku nimamo niti toliko zaposlenih, da bi lahko normalno delali z vsemi linijami

naenkrat, žal tudi ni potreb po tem. Čeprav smo še vedno 'dimenzionirani' na nekdanji dvajsetmilijonski trg, ko smo svoj čas prodali tudi do 240 milijonov litrov, je sedaj prodaja padla na okoli 110 do 120 milijonov litrov. Naslednje petletno obdobje bo, upajmo, inve-sticijsko močneje naravnano, takrat načrtuje-mo tudi prilagoditev linij novim embalažam, zahtevam trga in novim produktom.

PAckAging At RAdenskA

Over a Third of the Product Price Goes into PackagingThree hearts, connected to each other for over 140 years now. “That Radenska, which we use to communicate with consumers on an emotional level, has become what it is today is partly thanks to clearly defined decisions on positioning brand names, as well as the range of products, target markets and relevant policy of communication in marketing,” explains Martin Lah, Director of the production, technology and investment sector at Radenska d.d.

Which are your best-selling drinks and which packaging is the buyers’ favourite?

Radenska sells 60 million litres of natural min-eral water, of which 43 million litres is sold in the domestic and 17 million litres in the foreign market. We sell around 10 million litres of other types of water and around 25 million litres of non-alcoholic drinks and flavoured or enhanced water. In Slovenia, where 78% of our products are sold, we have a 55% market share in water. 13.5% of our drinks are sold in other EU markets: 6.5% in markets of the former Yugoslavia and 2% (mainly Radenska Classic, Naturelle and ice teas) in Australia and the USA. The majority drinks are sold in plastic bottles. At home, the consumer has not yet decided what to buy, so he does not bring his own bottles. From the point of view of quan-tity, we sell the most of Radenska Classic. Our functional waters are Radenska plus and Oaza (tea and water), a lighter form of tea. In the last 4 or 5 years, Oaza has gained a lot of popularity. The results of a market research study by Aragon, which comprised of a survey of 1000 people, have shown that the Radenska Classic and Naturelle bottles are the consumers' favourites. Radenska Classic and Naturelle were also the official water drinks of the EU during the Slovenian presidency. Some special features of the redesigned bottles are the grooves and winding lines, which reflect elegance and freshness. Using the elegant ap-pearance of these bottles, we wanted to stress the pleasure of drinking along with the accessibility and high quality of the water. 

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/41

Ak tuA lno

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža12

52

AkTUALno

Cene papirja in kartona bodo višje, a panogi ne bo lažje

Branko Rožič1

Ko sem pred petnajstimi leti začenjal na Količevem, so mi takratni italijanski la-

stniki pri izdelavi srednjeročnega razvojnega plana podjetja dali napotilo, da naj uporabi-mo ceno 1 DM za kg premaznega kartona. Da je to cena, ki je veljala v bližnji preteklosti in bo z visoko stopnjo gotovosti ostala v veljavi tudi v srednjeročnem obdobju. Takrat smo pri izdelavi podobnih izdelkov v podjetjih upora-bljali primerna povečanja tako na stroškovni kot na cenovni ravni, tokrat pa nič. Finančni rezultat srednjeročnega plana se je seveda izšel; zarezati smo morali v določene stro-škovne strukture, si pomagati z višjo količino in aktivnostmi na trgu in strukturi produkta.

Ne le v omenjenem srednjeročnem ob-dobju, tudi v vseh petnajstih letih je

veljalo, da se cena ni premaknila od te vre-dnosti navzgor, v večini obdobja je bila celo pod to vrednostjo. Tako smo tudi trenutno pri ceni 0,5 € za kg premaznih kartonov, ki so izdelani na osnovi vračljivega papirja, z nekaj odstopanja navzgor ali navzdol, odvi-sno od trga in produktov. Podobno cenovno usodo je delila oziroma še vedno deli celotna papirna, kartonska in celulozna dejavnost. Temeljni razlog za to leži predvsem v tem, da sta celuloza in vračljivi papir, ki v strukturi papirnic predstavljata delež od 30 do 60 % vseh stroškov, podvržena visokim cenovnim nihanjem. Posledično se je to odražalo na končnih cenah papirjev in kartonov, ki so bile na dolgi rok praktično nespremenjene, čeprav je trg zahteval in tudi dobil vse višjo dodano vrednost izdelkov in so se ostali stroški pridno dvigovali. Naj omenim samo dva največja, stroške dela in energije, ki sta v stroškovniku papirničarjev udeležena z oba-krat po 10 do 20 %. Bruto plače so se iz 567 € na zaposlenega v letu 1995 povečale na 1.475 € v letu 2009, torej gre za 160-odstotni dvig (v Sloveniji v tem obdobju za 108 %, v prede-lovalnih dejavnostih za 106 %) oziroma 7,1 % povprečno na leto. Cena zemeljskega plina, ki je večinski energent pri proizvodnji toplotne energije, pa je od leta 1998 do danes narasla za 220 % ali po povprečni letni stopnji 10,2 %.

Vse te dvige stroškov so morali papirničarji pokriti z ekonomijo obsega, povečanjem pro-duktivnosti, modernizacijo in uveljavitvijo izdelkov višje dodane vrednosti. Ta razkorak med ceno prodajnih produktov in posame-znimi pomembnimi stroški je tudi eden od temeljnih vzrokov, da slovenski papirničarji posebno v zadnjih letih ne beležimo rasti bruto dodane vrednosti na zaposlenega, ki s povprečjem dejavnosti 40.000 € na zaposle-nega nikakor ne zadošča za kapitalsko inten-zivno proizvodnjo, kar proizvodnja papirja in kartona vsekakor je.

kitajska je zgradila preveč zmogljivosti

Zakaj naj bi se v prihodnje cena papirjev in kartonov povišala? Ali se bodo s tem spre-

menila tudi ustaljena razmerja med stroški in cenami? Bi višja cena prinesla tudi boljši finančni rezultat? Pomeni to, da se bodo vremena papirničarjem, tako slovenskim kot tudi evropskim, razjasnila? Bojim se, da ne. To svojo skrb bom skušal utemeljiti z dvema globalnima dejavnikoma, ki bosta močno, v posameznih primerih pa tudi usodno vpliva-la na posamezne proizvajalce. To sta selitev kapacitet iz razvitega v manj razviti del sveta ob še vedno izkazovani 0,5 do 1 % dolgoročni letni rasti svetovne porabe papirjev in izved-ba zaščitnih ukrepov na področju klimatolo-gije, ki naj bi temperaturo segrevanja ozračja do leta 2050 zadržali do 2 °C povečanja glede na predindustrijsko dobo, do leta 2020 pa jih je EU označila s sedaj že znamenitimi petimi dvajseticami (dve predstavljata letnici, tri pa realne cilje).

Svetovna proizvodnja papirja in kartona je v letu 2008, ko je dosegla rekorde, zna-

šala 390 mio ton, pri čemer je bil med glavne tri svetovne proizvajalce delež razporejen

takole: Evropa 27 %, ZDA 22 % in Kitajska 20 %. Proizvodnja celuloze je obsegala 192 mio ton, pri čemer so najmočnejše ZDA s 26 %, sledi Evropa z 22 % in Kitajska z 11 %. Posebno Kitajska je v zadnjih desetih, pet-najstih letih dosegla izjemno rast, ki jo bo že v letošnjem letu postavila na drugo mesto svetovne lestvice proizvajalcev papirja in kartona. Zaprla je stotine majhnih obratov in jih nadomestila z velikimi, novimi enotami, od katerih en sam stroj proizvaja toliko kot vse slovenske papirnice, vgrajena tehnologija pa je najsodobnejša, kar je premorejo vodilni nemški in skandinavski proizvajalci, ki so skoraj brez izjeme dobitniki poslov. Tu torej ne gre za klasično selitev kapacitet, kjer bi se tovarna preselila iz npr. Evrope na Daljni Vzhod, saj ne poznam takega transfera z iz-jemo zaprtih tovarn z zastarelo tehnologijo. Kitajska je ne glede na rast porabe papirja, ki se pri njej že nekaj let meri z dvomestno vrednostjo in prehiteva rast BDP, zgradila presežek kapacitet, ki je ne samo prekinil uvoz iz Evrope in ZDA, temveč tudi predvsem v letih 2007 in 2008 pritisnil s svojo ponudbo na evropski trg z zelo konkurenčnimi cenami. Posledice so bile ob sicer znanih presežkih kapacitet evropskih proizvajalcev kljub do-bremu povpraševanju na trgu za marsikoga usodne. V dejavnosti, kjer deluje naše podje-tje Količevo Karton, to je v proizvodnji pre-maznih kartonov, ki so namenjeni za izdelavo kartonskih zloženk z visoko sporočilnostjo na prodajnih policah, in v kateri se v Evropi proizvede letno 8,4 mio ton proizvodov, je v zadnjih štirih letih trajno prenehalo obra-tovati devet kartonskih strojev od skupno dvainsedemdesetih. S tem je bilo s trga uma-knjenih 4 do 5 % kapacitet, ki so bile najmanj konkurenčne, novih, tako imenovanih green field naložb, pa ni bilo v Evropi že dvajset let. V obdobjih, ko je povpraševanje visoko in se spremeni ustaljeno razmerje med ponudbo in povpraševanjem, to vodi v dvig cen. Ravno temu smo priča v letošnjemu letu, saj proizvo-dnja na vseh svetovnih trgih raste med 8 in 11 % glede na sicer netipično leto 2009. Cene papirjev in kartonov rastejo, potem ko so v 1 Branko Rožič, direktor Količevo Karton

foto

: Bob

o

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža13

52prvem kvartalu dobesedno eksplodirale cene

celuloze in vračljivega papirja in se šele zdaj umirjajo. V Evropi in svetu že večkrat viden scenarij, ki pa je vedno privedel do znižanja cen v celotni proizvodni verigi. Tokrat bi znalo biti drugače, tudi ali predvsem zaradi ciljev, ki izhajajo iz petih dvajsetic.

V tej znani formuli, s katero je na klimat-skem področju EU pred dvema letoma

opredelila cilje do leta 2020, bodo ob njihovi uresničitvi za 20 % znižali izpuste toplogre-dnih plinov glede na izhodiščno leto 1990 in povečali učinkovitost izrabe energije za 20 %, kar v bistvu pomeni, da bo za vsak evro bruto domačega produkta porabljena petina manj energije in da bodo obnovljivi viri prispevali 20 % celotne porabe električne energije v EU. Izvedba tega zadnjega dela je vitalnega pomena za evropske papir-ničarje, saj po-memben del ob-novljivih virov poleg sonca, vode in vetra predstavlja tudi biomasa oziroma les, ki je osnovna surovina pri proizvodnji celuloze in papirja.

Papirniška panoga bo dvakrat prizadeta

Čeprav je proizvodnja celuloze in papirja velik porabnik energije, je v EU v pri-

merjavi z ostalimi energetsko potratnimi in-dustrijami, kot sta npr. proizvodnja elektrike in cementna industrija, pravi pritlikavec z 1,56-odstotnim deležem izpustov CO2 v ce-lotni trgovalni shemi ETS, v katero je vklju-čenih 932 evropskih tovarn z 2.000 mio ton letnih izpustov. Pomembna je ugotovitev, da je njena prizadetost pri udejanjanju zaščitne klimatske politike dvojna. Na eni strani se bo v tretji trgovalni periodi od leta 2013 do leta 2020 soočala z neposrednimi in posrednimi stroški izpustov CO2, kar bo po oceni CEPI, krovne organizacije evropskih papirničarjev, povečalo njihove stroške za 2 do 4 %, odvisno

od njihove energetske učinkovitosti, na drugi strani pa se bo soočala z visokimi cenami lesa, saj bo povpraševanje po tej surovini zaradi doseganja okoljevarstvenih ciljev v EU-27 skokovito naraščalo, čemur smo priča že v tem obdobju.

Pri tem imajo posamezne države znotraj EU-27 povsem različna izhodišča glede

trenutnega stanja in tudi poti do 20-odsto-tnega deleža obnovljivih virov v skupni po-rabi električne energije. Namen tega članka ni zahajati v tovrstne podrobnosti, vendar naj navedem primera dveh držav. Velika

Britanija, ki ima s 6,6-odsto-

tnim de-le-

žem obno-

vljivih virov v proizvodnji električne

energije enega najmanjših deležev v EU-27, stavi na energijo vetra, ki naj bi zapolnila dve tretjini primanjkljaja, les, v glavnem v obliki sekancev in peletov, pa preostalo tretjino. To pomeni, da bodo za dosego tega cilja pov-praševali letno po dodatnih 45 mio m3 lesa v obliki sekancev, iz katerega se sicer lahko naredi 10 mio ton celuloze, kar predstavlja 5 % svetovne proizvodnje oziroma celotno trenutno letno proizvodnjo te surovine v Braziliji, ki je eden največjih svetovnih pro-izvajalcev. Trenutno ima Velika Britanija 28 projektov z električno močjo več kot 50 MW v različnih izvedbenih fazah, vse pa računajo na oskrbo z lesom iz vzhodne Kanade, juga ZDA, Brazilije in baltskih držav. Pa sem na-vedel samo primer ene države. Naši sosedi Avstrijci npr. že sedaj za potrebe energetike proizvedejo 2 mio m3 lesa v obliki sekancev,

kar je 70 % celotnega letnega poseka vseh lesnih struktur v Sloveniji.

Da se na tem področju že izvajajo premi-ki, naj navedem najavo pomembnega

proizvajalca celuloze, papirja in kartona iz Brazilije o pričetku investicije treh proizvo-dnih linij v količini 1 mio ton letno peletov pri vsaki, s skupno vrednostjo 800 mio $; 90 % količin je že pogodbeno zakupljenih od evropskih proizvajalcev električne energije.

Vse to bo vodilo neizogibno v višje cene celuloze in posledično papirjev in kar-

tonov, saj so površine in tehnologija za rast in pripravo podobne v obeh primerih, četudi kakovost lesa ni zamenljiva za obe uporabi. Višje cene še toliko bolj, če se bo udejanjila dolgoročna napoved rasti količin papirja in celuloze, ki na izhodiščno leto 2000 predvi-deva do leta 2050 pri papirjih rast 49 %, pri

celulozi pa 26 %, kar predstavlja 0,8- oziro-ma 0,5-odstotno letno rast.

Slovenske papirnice so usposobljene za težke čase

Kaj to pomeni za evropske pa-pirničarje, je jasno. Dolgoročno

relativno višje stroške za surovine in energijo bodo skušali prenesti na trg z

višjimi cenami izdelkov. Dejansko bo to uspelo le z večjimi, dobro organiziranimi

ter učinkovitimi enotami, majhni, razen tistih, ki proizvajajo nišne produkte z visoko dodano vrednostjo, pa bodo morali zapreti svoja vrata. Ta proces, ki se je tudi do sedaj seveda že izvajal, bo poslej samo še intenziv-nejši. Višje cene, žal, ne bodo prinesle same po sebi tudi boljši poslovni rezultat, pač pa še večjo konkurenco in selekcijo na trgu. Tisti, ki bo obstal in utrdil svoj položaj na trgu, pa bo brez dvoma finančno uspešnejši.

Kje se tu umeščamo slovenski proizvajalci? S 700.000 ton letne proizvodnje v šestih

papirnicah nismo tako majhni, da bi nas zaradi tega lahko skrbelo. V kolikor bomo proizvodno in energetsko zadosti učinkoviti, za kar po mojem imamo znanje in usposoblje-nost, ter bomo uspeli v razvoju in trženju pro-duktov, smo lahko uspešni v teh zahtevnih časih. Seveda veljajo tudi tu različna pravila za podjetja, ki so organizirana koncernsko in so v tuji lasti, od tistih, ki so na trgu povsem samostojna in pretežno v domači lasti. Na Količevem smo letos zaenkrat uspešni tako glede količine kot tudi poslovnega rezultata, naslednje leto pa je predaleč za kakršnokoli oceno. 

foto

: Shu

tter

stoc

k

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža14

52

RAZiSkAvE

embalaža in moč socialnih omrežijra

zisk

ave

patrick henry

"Web 2.0" je splošen izraz za

orodja, preko katerih ljudje

gradijo družbene in poslovne

vezi, si izmenjujejo informacije

in sodelujejo pri projektih na

spletu. vključuje tudi nenehno

razvijajoča se pravila, ki jih

pozna vsakdo, če je povezan

z embalažo neke blagovne

znamke. Raziskave in študije,

ki sledijo uporabi orodij

Web 2.0, so zelo razširjene,

vendar pa vse navajajo iste

zaključke: dandanes izdelku

manjka ključen del promocije,

če le-ta ne izkoristi potenciala

množičnega trženja na spletnih

mestih, kot so Facebook,

Twitter in druge priljubljene

socialne mreže. Revija Package

design Magazine daje pregled

strokovnih prispevkov s

področja upravljanja in trženja

blagovnih znamk, s poudarkom

na tovrstnih trženjskih

strategijah oziroma uporabi

orodij Web 2.0 v prid izdelkom,

ki so predstavljeni ali zastopani.

amy Graver, predsednica in kreativna di-rektorica podjetja Elements, je k svojim

strategijam trženja in oblikovanja blagovnih znamk dodala Twitter in Facebook. Po njenem mnenju se spletno mesto MySpace v primer-javi z drugimi ne šteje za profesionalno, saj je namenjeno predvsem mlajši, poslovno manj osredotočeni ciljni skupini. Podjetje Pangea Organics, ki proizvaja mila, kreme, losjone in druge organske izdelke za nego telesa, pa za trženje izdelkov uporablja kanale Facebook, Twitter in YouTube. "Skoraj vsaka blagovna znamka, s katero se trenutno ukvarjamo, je na nek način predstavljena na spletnem mestu Twitter in Facebook," pravi Bill Goodwin, ustanovitelj in direktor Goodwin Design Group – podjetja za oblikovanje in pripravo strategij trženja blagovnih znamk. Specializirano je za otroške in mladinske trge. Goodwin prav tako vidi potencialno možnost v uporabi spletnega upravljavca kontaktov Plaxo in spletne storitve Foursquare, ki omo-goča »lovljenje lokacijskih točk« prijateljev in uporabnikov mobilnih telefonov.

kaj kažejo rezultati raziskav?

Mnoga podjetja se za odgovore obračajo na »platforme«, kot je Radian6 – storitev, ki

za svoje stranke združi in analizira promet na več kot 100 milijonov spletnih socialnih mre-žah. Toda »najpametnejše« blagovne znamke so tiste, ki si, preden začnejo »polniti ušesa« uporabnikov preko orodij Web 2.0, pojasnijo ključna vprašanja: "Kaj hočem doseči s pred-stavitvijo blagovne znamke na tovrstnih

socialnih spletnih mrežah? Kakšen bo uspeh – več privržencev, večje število nakupov, več video vpogledov?"

»Čeprav so lahko rezultati merjenja različ-ni,« pravi Amy Graver, »dobro načrtovani

socialni mediji ozaveščanja povečujejo doseg uporabnikov in blagovno znamko naredijo relevantno oziroma ji dajo poseben pomen." Graverjeva prav tako meni, da je skladnost sporočil znotraj socialnega mreženja zelo koristna za dolgoročno izpostavljenost bla-govne znamke. Joshua Onysko, ustanovitelj in direktor podjetja Pangea Organics, pa ugotavlja, da četudi izpostavljenost blagovne znamke na spletu ne povzroči takojšnje rasti prodaje, to še vedno lahko spodbudi lojalnost blagovni znamki in poveča njeno prepoznav-nost. Zato se tudi Goodwin strinja, da »je pomembna prav vsaka priložnost, ki lahko poveča izpostavljenost blagovne znamke po-tencialni javnosti, tudi če ne zagotovi takoj-šnjih rezultatov«.

Neizogibno dejstvo je, da bodo morali oblikovalci embalaž upoštevati povratne

informacije oziroma odzive, ki jih glede svojih embalaž lastniki blagovnih znamk pridobi-vajo iz različnih socialnih omrežij. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali je za povečanje prepoznavnosti blagovne znamke potrebna izpostavljenost embalaže v orodjih Web 2.0?

Pogosto so lahko v veliko pomoč prav po-vratne informacije potrošnikov oziroma

uporabnikov teh spletnih mest. Graverjeva pravi, da je podjetje Element iz spletnih virov pridobilo informacijo, da so potrošniki pripomočkov za hišne živali želeli »bolj prija-zno kombinacijo« izdelka in embalaže. To je privedlo do oblikovanja nove linije izdelkov, popolnoma recikliranih lončenih skled za

foto

: Shu

tter

stoc

k

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža15

52

125x277_SLO_EOL_sw.indd 1 20.05.2010 9:31:38 Uhr

Pro

moci

ja

hranjenje, stojal in škatel, potiskanih s so-jinim črnilom brez organskih spojin.

Strokovnjak Bernier trdi, da je na porta-lu Best Buy Idea X (www.bestbuyideax.

com) eden najpogostejših predlogov, da se odpravi plastične embalaže, ki se težko od-prejo (zlasti embalaže za majhne elektron-ske naprave). Odzivi uporabnikov spletnih omrežij dajejo jasen znak, da bo nadome-stna embalažna rešitev potrebovala dolgo pot, da bo dosegla povečanje zadovoljstva potrošnikov.

Po mnenju Goodwina "množica virov", ki se ukvarjajo z dizajnom embalaže

in izkoriščajo socialne mreže za namige o razvoju izdelka in njegovi vizualni pred-stavitvi, postaja vroča tema med lastniki blagovnih znamk in oblikovalci embalaž. Dober primer tega, kako se množice virov lahko uporabljajo, je kampanja "Create Dunkin's Next Donut" ob 60-letnici Dunkin' Donuts-a.

oglaševanje socialnih mrež na embalažah ima svoje meje

Zaradi vsesplošne razširjenosti embalaž jih nekatere blagovne znamke vidijo kot

»predstavnike« njihove prisotnosti znotraj socialnih omrežij. "S svojo embalažo lahko dosežeš tisoče ali celo milijone ljudi, z ogla-ševalskimi kampanjami v socialnih medijih pa lahko ta vpliv še razširiš," trdi Flynn. »Pangea Organics pravzaprav dela samo to,« pravi Onysko, »saj na embalaže svojih izdel-kov tiska logotipe Facebooka in Twitterja ter s tem spodbuja sodelovanje potrošnikov v spletnih socialnih omrežjih.«

Goodwin na drugi strani poziva k zmer-nosti. Po eni strani je mnenja, da je

vključevanje socialnih omrežij v posebne projekte in enkratne promocije dobrodošlo, po drugi strani pa svari pred pretirano upo-rabo orodij Web 2,0 zlasti pri samem obli-kovanju embalaž. Zavrača predvsem »vsilje-vanje« socialnih mrež na vsaki embalaži in etiketi samo zato, ker se takšne oznake tam lahko pojavljajo. Po njegovem mnenju lahko tovrstno oglaševanje na embalaži prinese zlasti kratkoročni občutek in je primerno le za enkratno promocijo. "Potrebno je poznati namen oglaševanja spletnih socialnih mrež na embalažah ter kakšno korist bo le-to imelo za samo blagovno znamko," pravi Bill Goodwin in dodaja, da bodo potrošniki na spletu kljub temu našli in prepoznali blagovno znamko, četudi embalaža ne bo izpostavljena na Facebooku ali Twitterju.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/42

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža16

52

amer

iški

trg

em

bala

žev letu 2009 so v vseh

večjih ameriških prodajalnah

potrošniki »preklopili« iz

nacionalnih blagovnih znamk

na trgovske znamke. Te so,

glede na zadnje statistične

podatke s področja industrije

(objavljene v letnem poročilu

PLMA's 2010 – Private Label

Manufacturers Association),

dosegle rekordno rast tako v

količini nakupov kot v skupnem

prihodku in tudi tržnem deležu.

Močnemu valu rasti trgovskih

znamk v letu 2008 je v

preteklem letu sledilo vnovično

povečanje prodaje izdelkov za

1,8 milijarde enot, medtem ko je

prodaja nacionalnih blagovnih

znamk padla za 2,1 milijarde.

Trgovske blagovne znamke so

svojo vrednost povečale za

2,7 milijarde dolarjev in tako

dosegle skupno 86,4 milijarde

dolarjev skupne prodaje.

Prodaja nacionalnih blagovnih

znamk se je sicer povečala za

1,6 milijarde dolarjev, vendar pa

so bili ti dobički v veliki meri, če

ne v celoti, posledica višjih cen.

najvišji vzpon trgovskih znamk doslej

Medtem ko je skupna prodaja trgovskih verig na splošno odslikavala počasno

rast gospodarstva (v vseh treh osrednjih ka-nalih – supermarketi, drogerije in diskonti z mešanim blagom – je bila skromna rast do-larja, prodaja pa nižja za 0,2 %), so trgovske blagovne znamke daleč najbolj prevladale. V veleblagovnicah so trgovske blagovne znamke v deležu enot dosegle najvišjo vrednost v zgodovi-ni (23,7 %). Rast enot trgovskih blagovnih znamk (1,7 milijarde) je več kot nadomestila drastičen upad nacionalnih znamk, kar prinaša neto dobi-ček za celoten prodajni kanal in spreminja večletni trend skupnih izgub v ameriških supermarketih. Na strani prihodkov so trgovske blagovne znamke dosegle kar 90 % vseh dobičkov v su-permarketih ter 2,9 % dobička od nove prodaje (1,5 milijarde), medtem ko so bili dobički naci-onalnih blagovnih znamk skoraj nespremen-ljivi (0,1%). Upad prodaje nacionalnih znamk nakazuje, da je bil njihov skromni dobiček od prodaje v višini 200 milijonov dolarjev posledi-ca inflacije cen. Na splošno je prodaja trgovskih blagovnih znamk v supermarketih dosegla 55,5 milijarde dolarjev, tržni delež pa se je povečal na 18,7 %; obe številki sta predstavljali nov vzpon, kakršnega trg do sedaj še ni doživel. V prodajnih verigah zdravil je tržni delež enot dosegel 16,3 %, medtem ko se je obseg prodaje povečal za 4,0 %, nacionalne blagovne znamke pa so beležile skoraj 4-odstotno izgubo. Podobno kot v supermarketih je absolutna rast enot trgo-vskih znamk za 461 milijonov v vseh oddelkih več kot nadomestila izgubo prodajnih kanalov nacionalnih blagovnih znamk za 378 milijonov.

Trgovske blagovne znamke uspešne tudi pri zdravilih

Trgovske blagovne znamke so prispevale 52-odstotno rast celotne prodaje v pro-

dajnih verigah zdravil in skoraj pol milijarde dolarjev v novi prodaji. Prihodki trgovskih blagovnih znamk so zrasli na 8,8 %, medtem ko se je prodaja nacionalnih blagovnih znamk povečala le za 1,2 %. Skupna vrednost prodaje trgovskih znamk v prodajnih verigah zdravil je bila 6,1 milijarde dolarjev, kar je rekordna vrednost.

Trgovske blagovne znamke niso le recesijski pojav

"Od leta 1992, ko je bilo prvič objavljeno letno poročilo PLMA, je njegova po-

kritost zrasla z manj kot 200 na več kot 700 kategorij izdelkov, kar odraža širitev in prodor zasebnih blagovnih znamk na trg," pravi di-rektor PLMA Brian Sharoff. "Preteklo leto je še posebej pomembno, saj je bilo prvo polno leto z vplivom recesije. Ni presenetljivo, da statistike beležijo neverjetno povečanje priljubljenosti trgovskih blagovnih znamk, vendar, kot po-udarja večina tržnih raziskovalcev, rast trgo-vskih znamk nikakor ni recesijski pojav. Njihov uspeh se je začel že leta pred trenutno recesijo in je zakoreninjen v naraščajoči ponudbi, ka-kovostnih sestavinah, inovativnih konceptih izdelkov in zavezanosti trgovcev. 

rekordna rast trgovskih blagovnih znamk

AMERiŠki TRG EMBALAžE

package design, julij 2010

foto

: Shu

tter

stoc

k

avgu

st august

2010

EMbaLa

ža17

52

le valkarton si je upal pred zeleno ogledalo

nATEčAJ ZA nAJBoLJ ZELEno EMBALAžo

Na seznam potencialnih prijaviteljev na na-tečaj za najbolj zeleno embalažo v Sloveniji

smo uvrstili 107 podjetij. Od velikih, na primer Lajovic tuba embalaža, Valkarton, Duropack-Tespack, do manjših, kot so Ecopack, Aero polyplast, Bioplast in drugih, najprej predvsem proizvajalce embalaže. Vendar je razpis široko odprl vrata vsem, ki morajo misliti na življenj-ski ciklus izdelka, torej na zeleno embalažo. Možnost so dobila podjetja, ki zaradi proizvo-dnega programa uvažajo embalažo, embalerji, oblikovalci, izumitelji, vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju in umeščanju zelene embalaže na slovenskem trgu.

Merila za ocenjevanje so se zgledovala po podobni svetovni nagradi. Upoštevani so

bili: zasnova in proizvodnja embalaže (od op-timizacije porabe materialov in energije, upo-rabe obnovljivih virov energije, recikliranih materialov, naravnih in biorazgradljivih, do

porabe vode in ravnanja z odpadno vodo in po-dobno), transport in logistika (od optimizacije logističnih procesov, uporabe okolju prijaznih goriv, energetske učinkovitosti logističnih procesov do zaščite produktov pri transportu), uporabniška izkušnja (funkcionalnost dizajna, primernost za ločeno zbiranje odpadne em-balaže, netoksičnost materialov, lepil, barv in podobno), skrb za okolje po končani življenjski dobi embalaže (primernost odpadne embalaže za ločeno zbiranje in recikliranje, za ponovno uporabo in drugo) ter sodelovanje z javnostjo in družbena odgovornost (med drugim komu-nikacijske aktivnosti s poudarkom na okolju, spodbujanje ločevanja, recikliranja in ponovne uporabe embalaže in podobno).

Prezahtevno? Morda. Nekaterim podjetjem se je zdelo zahtevno, drugi so navajali raz-

lične vzroke za nesodelovanje. Od tega, da jih

ne zanima, da so premajhni, da ne delajo več takšne embalaže, da naj še enkrat pošljemo informacijo, da še razmišljajo, a tudi to, da bi imeli preveč dela z izpolnitvijo prijave ali pa, da je prijavnina previsoka. Marsikaj od nave-denega je blizu resnici. Je pa že prej ena izmed anket, ki smo jo pripravili v podjetjih o tem, koliko mislijo na življenjski ciklus izdelka in na zeleno embalažo, pokazala, da je trajnostna embalaža bolj v mislih, če sploh je, kot v izdel-kih. Morda ima nekaj prstov vmes kriza, še več pa prepočasno prebujanje zelene misli v razvoj-nih ali nabavnih oddelkih v podjetjih.

Vse priznanje pripada Valkartonu, ki si je upal, zato smo mu danes odstopili pol stra-

ni, da predstavi svojo zeleno embalažo.

V neposrednih pogovorih s podjetji pa bomo pripravili razpis za najbolj zeleno embala-

žo v letu 2011. 

Pro

moci

ja

dr. R

oko

žarn

ić

avgu

st august

2010

52

18O

KO

LjE

foto

: arh

iv M

OP

v osebni predstavitvi v informativnem bilte-nu ministrstva za okolje in prostor ste med drugim menili, da je ozaveščanje o pomemb-nosti varstva okolja lahko zelo enostavno. dejali ste, da je treba sporočila naslavljati na mlade, ker so najbolj dojemljivi. O potrebah po okoljski ozaveščenosti in informiranosti govorijo na vseh ravneh. kaj bo na tem po-dročju storilo letos ministrstvo in koliko sred-stev bo za to namenilo, posebej za mlade in za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju?

Za oblikovanje izobraževalnih programov je pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport. Sam lahko o tem spregovorim zgolj z vidika okoljskih vsebin, ki jih MOP bodisi sooblikuje ali sofinancira. Vključitev trajnostnega razvo-ja v šolsko shemo bi prav gotovo omogočilo smiselno povezovanje šolskih predmetov za doseganje kompetenc mladostnikov, da bi razumeli ali celo predvideli dogajanje v družbi in znali reagirati. Ni nepomembno, da je v Sloveniji preko 200 ekošol in tudi drugih šol, ki so jim okoljske vsebine eden od bistvenih vzgojnih elementov.

Prav tako kot izobraževanje so pomembni zgledi, mislim na starše, vrstnike, prijatelje, in drugo neformalno izobraževanje (splet, televizija, revije), ki danes ponujajo izredno veliko ozaveščevalnih tem.

Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2010, skupaj z Uradom za komuniciranje, odobrilo za informativno-komunikacijske in

izobraževalne dejavnosti nevladnih organiza-cij 70.000 evrov. Projekti so vezani na biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe. Do junija so bili zaključeni projekti s poudarkom na vodah: Reka Rižana od izvira do izliva, Mali deževnik ob Savinji, Dragonja – bogastvo narave ter Raziskovanje posledic podnebnih sprememb in antropogenih posegov v porečju Mure. V teku je še vedno projekt Ekologične novice o vodah na portalu www.ecoguerilla.si. V dejavnosti so bili vključeni učenci zadnje triade osnovnih šol in srednjih šol ter strokov-ni delavci iz vzgoje in izobraževanja. Projekte in njihove rezultate lahko spremljate preko spletne strani http://www.skrbimozavode.si/, v rubriki Izobraževanje in ozaveščanje. Poleg navedenih je ministrstvo tradicionalno podpr-lo vsakoletne dejavnosti v okviru akcij Postani donavski umetnik, Vodni detektiv, Dan Save in Dan Donave. Skupaj z gospodarskimi druž-bami je promoviralo skupno skrb za vodo in vodne živali. Tako je s Petrolom nadaljevalo dejavnosti Ohranimo želvo in delfine v sloven-skem morju, s Heliosom Oživljanje krajevnih vodnjakov in s Coca Colo letošnjo akcijo Oglas za mojo reko.

Ne glede na finančno situacijo delamo na tem, da bo v prihodnje še več promocijskih in izobraževalnih dejavnosti v sodelovanju z različnimi akterji in deležniki varstva okolja in narave. To lahko dosežemo tudi z boljšo notranjo organizacijo.in

terv

jU z

o

kolj

skim

min

istr

om

inTERvJU Z okoLJSkiM MiniSTRoM

moje prioritete so zrak, vodna infrastruktura in odpadki

okoljskemu ministru dr. Roku žarniću in njegovemu ne

ravno majhnemu moštvu ni lahko, saj je Ministrstvo za okolje in prostor tarča za

naostrene strelice iz Bruslja, z Računskega sodišča RS in iz občin, pravilneje s strani

tistih, ki so odgovorni za zeleno ravnanje z okoljem. največ kritik

je na račun kabinetnih priprav okoljskih normativnih rešitev,

pa tudi zaradi počasnega odzivanja ministrstva na

konkretne probleme, ki jih je v okolju vsak dan več. Zanimivo je, da naslednik karla Erjavca

ne omenja nujne reorganizacije ministrstva, ki bi moralo postati

učinkovitejše ne glede na to, da končno mukoma vzpostavlja prepotrebno sodelovanje med ministrstvi. nedvoumen pa je dr. Roko žarnić pri temeljnem vidiku njegovega mandata – da razvoj v Sloveniji postane

trajnostni razvoj.

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

19

Slovenija je izpolnila zavezo glede okoljevarstvenih dovoljenjpospešeno izdajanje okoljevarstvenih dovo-ljenj v skladu z direktivo ippc ste uvrstili med prednostne naloge. javno ste okrcali nekaj podjetij, ki še niso dobila okoljevarstvenega dovoljenja. sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije vam je odgovoril. Ali ste si že morda ustvarili mnenje, zakaj takšne za-mude pri izdaji dovoljenj? kdo je odgovoren za to počasnost, kaj boste naredili na mOp oziroma na ArsO in kdaj bo slovenija izpol-nila svoje obveznosti na tem področju?

Agencija RS za okolje je julija zaključila izdajo odločb za obstoječe IPPC industrijske na-prave, razen odločbe za Cinkarno Celje d.d. S tem na agenciji izpolnjujejo zavezo, ki je izhaja-la tudi iz zaveze Republike Slovenije Evropski komisiji, da bo izdala odločbe vsem obstoječim IPPC zavezancem. Do zamude prihaja le pri omenjeni družbi zaradi nedokončanih po-stopkov o priznanju statusa stranskim udele-žencem. Ta zadnji postopek za obstoječo IPPC industrijsko napravo bo s strani Agencije RS za okolje predvidoma zaključen v septembru. Od začetka projekta je Agencija RS za okolje vodila postopke za 196 zavezancev, kamor so vštete tudi nove naprave, vse zavrnitve in zavržbe. Upravljavcev obstoječih industrijskih naprav, ki so dobili IPPC dovoljenja, pa je 141.

kaj sploh pomeni tožba Evropske komisije? Ali samo določitev novega roka za pojasnje-vanje, zakaj zamude, ali finančno obveznost slovenije in kolikšno?

Tožba Evropske komisije proti Republiki Sloveniji je redno pravno sredstvo, ki ga ima na voljo Evropska komisija, ko je mnenja, da je država članica kršila zakonodajo Evropske unije. Tožbo je Evropska komisija vložila pri Sodišču EU v Luxembourgu, od sodbe pristoj-nega sodišča pa bodo odvisne posledice, ki jih ta trenutek ni mogoče natančno oceniti.

revizijsko poročilo računskega sodišča o ravnanju z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki je zahtevalo od ministrstva za oko-lje in prostor več popravljalnih ukrepov. kaj je doslej mOp že storil in kaj še namerava? po mnenju računskega sodišča bi moralo ministrstvo za okolje in prostor v operativnem programu ravnanja z odpadno embalažo ali v katerem drugem dokumentu določiti količine odpadne komunalne embalaže, ki jo morajo izvajalci javne službe zbrati po posameznih občinah. Ali ste to storili? Ali bodo občine, ki bodo več ločevale, dobile več okoljske takse? koliko?

Ministrstvo je skladno s priporočili Ra-čunskega sodišča že pričelo z aktivnostmi priprave Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki in Operativnega programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov. Tako bo med drugim natančneje preučilo ustreznost določitve izločitvenega potenciala ločenih frakcij na ravni države in določilo smernice možnih deležev izločanja za posamezna območja z različnimi tipi po-selitve oziroma glede na način izvajanja javne službe. Pri tem bodo podrobneje razčlenjeni cilji glede na raznolikost območij, za izvajalce javne službe bodo pripravljene ustrezne pod-lage za učinkovito načrtovanje ločenega zbi-ranja komunalnih odpadkov, pa tudi določno opredeljene ciljne količine nekaterih ločeno zbranih frakcij, ki bodo po uredbi zavezujoče. Posebno pozornost bo ministrstvo pri tem namenilo nedvoumnim opredelitvam, na katere vrste ločeno zbranih frakcij se zahteve nanašajo.

Pripravljen je tudi že predlog nove Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. V predlaganem osnutku, ki bo v kratkem poslan v medresorsko uskla-jevanje, je razdelitev zbrane okoljske dajatve na posamezno občino odvisna tudi od njihove uspešnosti glede ločenega zbiranja odpadkov.

komunala mora biti učinkovito organiziranaAli so podzemne zbiralnice komunalnih od-padkov, ki naj bi spodbujale k ločevanju od-padkov, dobra rešitev? je še kje v sloveniji, poleg ljubljane in domžal, predvidena gra-dnja tovrstnih zbiralnic?

Podzemne zbiralnice komunalnih odpadkov so ena izmed možnosti. Občina je skupaj s svojim izbranim izvajalcem javne službe odgovorna, da za svoje področje najde naju-streznejši način za čim bolj učinkovito ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov glede na specifičnosti svojega področja in možnosti nadaljnje obdelave posameznih frakcij ko-munalnih odpadkov ter ob znanih omejitvah glede odlaganja odpadkov. Ob vsem tem mora biti način ločenega zbiranja za prebivalce tudi ekonomsko sprejemljiv. Ministrstvo predvsem v strogih mestnih jedrih podpira tudi postavitev podzemnih zbiralnic, pod pogojem, da s tem zagotovimo boljše ločeno zbiranje odpadkov.

v javnosti je vse več mnenj, tudi država je že sprejela nekaj potez, da se mora komunalno gospodarstvo drugače organizirati. Zakaj in kako? Za kaj se zavzema mOp?

Čaka nas racionalizacija organizacije javnih služb. Največji problem predstavlja veliko

število izvajalcev javnih služb (IJS) ter razdro-bljenost izvajanja teh dejavnosti. Načrtujemo sprejem ukrepov, ki bi privedli s sedanjih sto in nekaj izvajalcev do zmanjšanja njihovega števila. Vzpostaviti moramo sistem, ki bo učinkovit, racionalen, pregleden, predvidljiv ter ciljno usmerjen k doseganju najpomemb-nejših posamičnih okoljskih ciljev. Gre za sistem od normativnih aktov, ki urejajo to po-dročje, do nadzora izvajanja in do finančnih mehanizmov (garancij, okoljskih dajatev in spodbud v obliki kohezijskega sofinanciranja investicijskih projektov).

na katere načine mOp spodbuja predelavo in obdelavo ločeno zbranih odpadkov?

Naloga MOP je prvenstveno postaviti zakono-dajni okvir glede ravnanja z odpadki, seveda pa tudi vzpostavitev instrumentov, ki dopri-nesejo k doseganju okoljskih ciljev in stimuli-rajo povzročitelje v smeri pravilnega ravnanja z odpadki. Pri prenosu zahtev iz zakonodaje EU v slovenski pravni red so že bile delno, dokončno pa bodo v letošnjem letu prenesene tudi določbe nove okvirne direktive o odpad-kih glede hierarhije ravnanja z odpadki. Kot prednostni vrstni red zakonodaje in politike preprečevanja nastajanja odpadkov in rav-nanja z njimi se uporablja petstopenjska hie-rarhija ravnanja z odpadki. To je znano. Gre za preprečevanje nastajanja odpadkov, kar zajema kakršnekoli ukrepe, sprejete, preden snov, material ali proizvod postane odpadek, za pripravo ponovne uporabe odpadkov, za re-cikliranje, za drugo predelavo (npr. predelavo v energetske namene) in za odstranjevanje, pri čemer je odlaganje odpadkov na odlagali-ščih najslabša možnost. Ta se uporablja samo v primerih, ko odpadkov ni možno predelati ali odstraniti na drug način.

toda v sloveniji je preveč odlaganja odpadkov.

To je točno. V skladu z direktivami EU je poleg upoštevanja hierarhije zavezujoča tudi ob-delava odpadkov pred njihovim odlaganjem. Ministrstvo si predvsem prizadeva, da bi z več ukrepi doseglo preusmeritev odpadkov od odlaganja prednostno v postopke predelave. Tako so bila za upravljavce odlagališč na pod-lagi Direktive 1999/31/ES o odlaganju kot v drugih državah EU v preteklem letu uvedena finančna jamstva. Tako postaja odlaganje precej dražje. Pripravljamo stimulativno razdelitev okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov. Večji delež bodo dobile tiste obči-ne, ki dosegajo boljše rezultate pri ločenem zbiranju. Predvsem pa pri določenih tokovih odpadkov poudarjamo razširjeno odgovor-nost proizvajalcev, npr. odpadni embalaži, odpadni električni in elektronski opremi, od-padnih baterijah in akumulatorjih, odpadnih svečah, odpadnih zdravilih in podobnem.

dr. R

oko

žarn

ić

foto

: arh

iv M

OP

avgu

st august

2010

52

20O

KO

LjE

nekatera odlagališča bodo težko dobila iPPC dovoljenjeAli ministrstvo za okolje in prostor spremlja, kaj se dogaja z odlagališči odpadkov, ki bi jih morali lani zapreti?

Poleg obstoječih industrijskih naprav imamo v Sloveniji še dvanajst obstoječih IPPC komu-nalnih odlagališč. Agencija RS za okolje sicer trenutno nadaljuje ugotovitvene postopke za izdajo odločb, vendar opaža, da ima veli-ko obstoječih zavezancev zelo resne težave pri izpolnjevanju pogojev iz zakonodaje. Problem predstavljajo odsotnost sortirnic in drugih naprav za obdelavo odpadkov, delež odloženih biorazgradljivih odpadkov, število prebivalcev v povezavi s posameznim odla-gališčem, deloma tudi programi ukrepov v primeru preseganja parametrov kakovosti podtalnice in izdaja finančnih garancij.

gospodarstvo želi cenejšo organiziranost pri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki in nižje stroške predelave, zato se na trgu pojavlja vse več shem za posamezne vrste odpadkov. Zakaj se je mOp odločil za liberaliziran pri-stop pri ustanavljanju specializiranih shem in bo imela slovenija za eno vrsto odpadkov več shem? že dosedanja praksa kaže, da mOp več let ni zmogel urediti odnosov med shemami, da je na trgu veliko prostih strelcev in da bo večje število shem lahko povzročilo nepreglednost na trgu. kako bo ravnalo mini-strstvo in zakaj liberalizacija?

Prvi predpis, s katerim je bilo vzpostavljeno načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev, je bil Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo iz leta 2000. Omogočal je vzpostavitev več družb za zagotavljanje ustreznega ravnanja z odpadno embalažo, ki

ni komunalni odpadek, ter vzpostavitev ene same družbe za zagotavljanje ustreznega rav-nanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. Pravilnik je leta 2006 nadomestila Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo zaradi prilagoditve določbam Zakona o varstvu okolja, da prepovedi, ome-jitve in druga pravila ravnanja ter priporočila pri opravljanju dejavnosti ali v potrošnji do-loči vlada. Uredba v celoti prevzema določbe Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži ter vseh Odločb Komisije, izdanih v zvezi z izvajanjem te direktive.

V času javne obravnave predloga uredbe je bil izpostavljen predlog, da se omogoči delo-vanje več družb tudi na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. Tako se daje gospodarstvu možnost vzposta-vitve finančno čim bolj učinkovitega sistema, seveda ob upoštevanju okoljskih ciljev. Samo ena shema običajno ni pot do vzpostavitve ekonomsko, stroškovno učinkovitega siste-ma. Sistemi ravnanja z odpadki, ki delujejo na načelu razširjene odgovornosti proizvajalcev, so v večini držav članic organizirani podob-no, torej tako, da ni vzpostavljen monopolni sistem oziroma samo en sistem za določen tok odpadka. Problem nastane takrat, kadar udeleženci v teh sistemih ne zmanjšujejo stro-škov na podlagi ekonomije obsega, temveč na račun nižanja okoljskih standardov in izogi-banja zakonskim obveznostim, kar posledič-no vodi k izkrivljanju konkurence.

vsa odpadna embalaža mora z odlagališč. kako bo slovenija to dosegla?

Z doslednim izvajanjem in strogim nadzorom sprejete zakonodaje. Ob upoštevanju vseh določb predpisov, ki urejajo ravnanje z odpa-dno embalažo in odlaganje odpadkov na od-lagališčih, bi morala biti že sedaj vsa odpadna embalaža usmerjena v postopke predelave/recikliranja. Poleg tega pomembno vlogo igra tudi osveščenost prebivalstva, zlasti glede dejstva, da je ravnanje z odpadno embalažo, kot ga določajo predpisi, za prebivalce, razen zbiranja, brezplačno. Nasprotno pa odlaganje odpadne embalaže nikakor ni poceni.

kakor je zdaj znano, naj bi slovenija zmanj-šala število načrtovanih regionalnih centrov za ravnanje z odpadki na deset. Zakaj? kateri centri bodo torej zgrajeni in koliko sredstev bo potrebnih? Ali so se dogovorili že v vseh regijah?

Načrt izgradnje centrov za ravnanje z odpad-ki je dogovorjen in sprejet. Koroški center za ravnanje z odpadki (KOCEROD) obsega odlagališče, sortirnico, ravnanje s kosovnimi odpadki in MBO. Gradbena dela že poteka-jo. Vrednost investicije po pogodbi je 19,5 milijonov evrov. CERO Ljubljana obsega odlagalna polja, čistilno napravo za odcedne vode in MBO. Odlagalna polja in čistilna na-prava sta zgrajeni. MBO je v postopku javnega

naročanja. Vrednost projekta znaša cca. 144 milijonov evrov. Center za ravnanje z odpadki Zasavje (CEROZ) – izdana je odločba o dodeli-tvi sredstev in na projektu se izvaja postopek javnega naročanja za gradnje, nadzor in obve-ščanje javnosti. Vrednost projekta znaša 15 milijonov evrov.

INTErVIEw wITh ThE ENVIrONMENT MINISTEr

My Priorities are air, water Infrastructure

and wasteWhich priority environment issues in Slovenia has the environment minister underlined in red in the action plan for his mandate?

These are my priorities: the implementation of measures for the rehabilitation of the quality of ambient air, construction of public water infra-structure by the year 2020, handling municipal and non-municipal waste, intensified preparation of priority national spatial plans, intensive im-plementation of cohesion projects in the environ-mental field with proactive participation of local communities and anti-flood measures. It is also extremely important to maintain international activities and participate in many fields, such as: until March 2011, we hold the Alpine Convention presidency and the International Commission for the Protection of the Danube River presidency, we are responsible for the implementation of the Convention for the Protection of the Marine Environment and the Coastal Region of the Mediterranean, etc. All of these obligations help us to sustain our natural heritage and biotic di-versity. Strong international connections help us with finding solutions and making decisions re-lated to the protection of the environment. A very important task for our Ministry is to take care of spatial management and use inspection services to monitor the observance of the legislation. All of these tasks can be managed successfully by cooperating with the civil society. I am proud of our protected areas, which comprise of 48 suc-cessfully operating parks: Triglav National Park, three regional parks and as many as 44 landscape parks. I am very aware of the important role these areas have for the quality of living of individuals, as well as all of society.

Additionally, one of my main policies is to ensure that “development” becomes sustainable devel-opment. We must achieve a balance of three de-velopmental components – social, economic and environmental – which is a big challenge in the current economic situation. The world is facing a multifaceted crisis – economic, social, climate and energy. In the strictest sense, climate change is an environmental problem and the issue of finding a solution is a developmental problem. 

inTERvJU Z okoLJSkiM MiniSTRoM

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/43

foto

: Shu

tter

stoc

k

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

21

Sorazmerno z naraščanjem števila motor-nih vozil na naših cestah narašča tudi

število nastalih izrabljenih avtomobilskih gum (leta 2009 je bilo v Sloveniji registrira-nih 1.366.561 cestnih vozil). V povprečju vsak Slovenec odvrže eno izrabljeno gumo na leto, glede na podatke, zbrane v okviru ob-računa okoljske dajatve, pa v Sloveniji vsako leto damo v promet okrog 18.000 ton novih avtomobilskih gum. Izrabljene avtomobilske gume so tako eden največjih in najbolj pro-blematičnih odpadkov, saj se jih proizvaja v izredno velikih količinah, hkrati pa so nareje-ne iz izjemno trdoživega in obstojnega (slabo razgradljivega) materiala. A iste značilnosti, ki povzročajo problematičnost odpadnih gum, so razlog, da so odpadne gume tudi eden najbolj ponovno uporabljanih odpadnih mate-rialov. Guma se lahko uporabi v vrsti drugih produktov in aplikacij, od košarkaških igrišč in novih čevljev do asfalta, kjer se jih upora-blja kot dodatek. Seveda se da večino gum reciklirati nazaj v avtomobilske gume.

od koncesionarjev k shemi

V preteklosti, ko še ni bilo tako razvite eko-loške zavesti, se nihče ni pretirano ukvar-

jal z negativnimi posledicami nespametnega ravnanja z IAG, še posebej sežiganja, ki ima večplastne posledice na okolje, podtalnico, živali in zrak. Gume odlično gorijo predvsem

zaradi velike količine zraka v njih (75 %), zara-di česar jih je izjemno težko pogasiti. Posledice požara IAG smo imeli priložnost videti tudi v Sloveniji, ko je leta 2008 na Dravskem polju zgorelo skoraj 2.000 ton odpadnih gum. Nakopičene gume lahko gorijo več mesecev, medtem pa v zrak uhajajo strupeni plini (oglji-kov monoksid, ogljikovodiki), ki se kažejo v gostem, črnem dimu. Po zgorevanju ostanejo v zemlji organske snovi, predvsem pirolitska olja, ki imajo velik in trajen vpliv na rastline in živali. Odpadki, ki nastanejo na pogorišču, lahko prav tako povzročijo različna onesnaže-nja prsti. Mednje štejemo takojšnje onesna-ženje zaradi tekočih odpadkov, ki prodrejo v prst, in procesno onesnaženje zaradi pepela in negorljivih odpadkov, ki sčasoma razpadejo in z dežjem pronicajo v prst in podtalnico. Ugotovili so, da je onesnaženje zraka in prsti še večje, če poskusimo takšen požar pogasiti z vodo ali peno.

Od leta 2003 je odlaganje izrabljenih avtomobilskih gum v Evropski uniji

prepovedano, zato so morale države članice najti druge načine za ravnanje z IAG. Pred sistemom razširjene proizvajalčeve odgovor-nosti je sistem zbiranja odpadnih gum pote-kal pod okriljem javne koncesijske službe, ki so jo izvajali štirje koncesionarji, plačevali pa uporabniki storitev (fizične in pravne osebe, večinoma pa vulkanizerji in avtoservisi). V tem času (od 2002 do 2006) so koncesionarji zbrali le 2,5 kg IAG na prebivalca letno, med-tem ko znaša povprečje v Evropski uniji okrog 7 kg IAG na prebivalca. Največja težava tega iz

rablj

ene

avt

omo

bils

ke

gUme

po e

U

iZRABLJEnE AvToMoBiLSkE GUME Po EU

bojan stojanović

v sloveniji prevladuje termična predelava v cementarnah

Po zaslugi načela "proizvajalec

plača" in razširjene odgovornosti

proizvajalca, ki ju je v

gospodarstvo vpeljala Evropska

unija, se danes določene vrste

proizvodov že spremljajo "od

zibelke do groba". Sistem

razširjene proizvajalčeve

odgovornosti namreč uzakonja

ureditev, da morajo tisti subjekti,

ki proizvode dajejo na trg,

zanje poskrbeti tudi potem, ko

jih uporabniki ne potrebujemo

več oziroma jih odvržemo.

Proizvajalci ali prodajalci

določenih produktov se zato

povezujejo v sheme, s katerimi

rešujejo problem izrabljenih

produktov. v Sloveniji smo

tak sistem najprej uvedli za

prodajno embalažo, sledila je

shema za odpadno električno in

elektronsko opremo, odpadna

zdravila in baterije, lani pa je

nastala še shema za izrabljene

avtomobilske gume (iAG).

ilija

kiti

č

Tom

až L

aniš

ekfoto

: F.

A. B

OB

O

foto

: os

ebni

arh

iv

avgu

st august

2010

52

22O

KO

LjE

sistema je bila, da niso bile vodene evidence začasne hrambe in prevzemnih mest, zato se ni dalo natančno ugotoviti, koliko gum se je dejansko zbralo in poslalo na predela-vo. Veliko gum se je izvozilo v države bivše Jugoslavije, kjer so jih ponovno uporabili ali obnovili. Poleg tega so na prevzemnih mestih vulkanizerji spodbujali ljudi, naj gume vza-mejo s sabo, saj jim bodo v nasprotnem prime-ru zaračunali takso za ekološko odstranitev. Zaradi tega je količina zbranih gum ostajala pod pričakovanji. Dogajala se je tudi banalna situacija, ko je cementarna Anhovo morala kupovati izrabljene gume v Italiji, mi pa smo naše izvažali v Avstrijo, Bosno in Srbijo, kjer so bili stroški odstranitve nižji.

MoP po mnenju Računskega sodišča ni ravnal dobro

Za doseganje večje učinkovitosti sistema ravnanja z IAG, je bila v drugi polovici

leta 2006 z uvedbo okoljske dajatve uvedena proizvajalčeva odgovornost, koncesionarji pa so bili plačani s strani Ministrstva za okolje in prostor in ne več s strani uporabnikov. Z vidika zbranih količin IAG se je ukrep izkazal za uspe-šnega, saj se je količina zbranih in v predelavo oddanih IAG bistveno povečala. Količine zbra-nih IAG so s 5.300 ton v letu 2005 narastle na 8.250 ton v letu 2006, leta 2007 jih je bilo zbra-nih že več kot 16.000 ton, leta 2008 pa skoraj 17.000 ton (8,4 kg na prebivalca). Toda revizija

pravilnosti poslovanja pri koncesionarjih s strani Računskega sodišča je pokazala več ne-pravilnosti v zvezi z dokazovanjem obsega in načina opravljenih storitev večinoma kar pri vseh koncesionarjih. To pomeni, da je znova prihajalo do anomalij v sistemu, ki niso prispe-vale k učinkovitemu in preglednemu ravnanju z IAG. Računsko sodišče je dodalo, da mini-strstvo ni ravnalo učinkovito tudi zato, ker ni določilo natančne količine zbranih izrabljenih avtomobilskih gum, in ker je, brez konkretne analize, kot ugodnejšo določilo snovno prede-lavo, čeprav takšnih obratov v Sloveniji nima-mo. Ministrstvo je bilo neučinkovito tudi pri nadzoru izvajanja gospodarske javne službe, saj ni preprečilo kopičenja izrabljenih avtomo-bilskih gum pri predelovalcih, kjer gume v ve-čjih količinah ostajajo nepredelane. Zaradi tega obstaja tveganje, da bodo nakopičene gume, za katere so bili stroški odstranjevanja že plačani, ob morebitnem stečaju predelovalcev postale breme Republike Slovenije.

vsak trenutek se ve, koliko gum je zbranih

računsko sodišče je o teh anomalijah obvesti-lo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v od-

govor sprejelo Uredbo o ravnanju z izrabljenimi gumami s pričetkom veljave leta 2009. Uredba je uveljavila razširjeno proizvajalčevo od-govornost. To pomeni, da so podjetja, ki prva dajejo gume v promet, zadolžena za organizacijo in financiranje ravnanja z izrabljenimi gumami, ko jih uporabniki odvržejo. Podjetja/proizvajalci so se zato organizirala v podobno shemo, kot jo poznamo na področju embalaže, in sicer pod okriljem podjetja Slopak. Tomaž Lanišek iz Sava Tires d.o.o., ki je največja proizvajalka gum v Sloveniji in tudi nosilka sheme ravnanja z IAG v Sloveniji, pravi, da smo s tem sistemom končno vzpostavili sodoben način ravnanja z IAG. "Za končne uporabnike (fizične osebe) ni bistvenih sprememb. Upravičeno pa je pričakovanje, da bo skupinska shema stroškovno učinkovitejša od obstoječega sistema, saj večja količina po-branih izrabljenih gum ob ustreznem nadzoru omogoča ekonomijo obsega za vsakega posame-znega zavezanca znotraj sheme," še pravi Tomaž Lanišek.

rezultati tega leta še niso znani, a polletni podatki govorijo v prid odločitvi za skupno

shemo, saj je Slopak v petih mesecih zbral že 6.000 ton gum. Ilija Kitič iz Slopaka je povedal: »V prvih šestih mesecih smo preko novega tran-sparentnega sistema v sodelovanju z delavnica-mi in vulkanizerji zagotovili predelavo za skoraj 6.000 ton gum. Pri tem je treba poudariti, da smo z zbiranjem pričeli v drugi polovici febru-arja 2010 – takoj, ko je bil naš načrt potrjen s strani Ministrstva za okolje in prostor. Sistem je zasnovan tako, da je v vsakem trenutku mogoče preveriti, koliko je zbranih izrabljenih gum in kaj se z njimi dogaja v sistemu."

Merilo za merjenje uspešnosti sistema ravnanja z IAG je stopnja predelave, ki v

državah Evropske unije znaša v povprečju 85 %. V Sloveniji so bili uvedeni ukrepi za dosego tega razmerja. Odpadne gume uporabljamo za ener-getsko ali snovno predelavo. V Sloveniji glede na trenutno zasnovo skupnega načrta prevladujeta termična predelava (sežig v cementarnah, ki imajo vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja) in reciklaža oziroma snovna predelava. "Pri metodah predelave prednjačita energetska predelava v cementarnah (izrabljene gume so ob primerni tehnologiji odličen energent) in recikliranje. Slednjega Slopak zagotavlja skupaj z družbo Gumiimpeks iz Varaždina, ki ima vr-hunsko opremo za predelavo izrabljenih gum – letno predela več kot 25.000 ton izrabljenih gum. Gumiimpeks iz izrabljenih gum izdeluje tako osnovni material (granulat) kot tudi več kot sto končnih izdelkov," je razložil Ilija Kitič. Po besedah Tomaža Laniška skupna potreba po IAG presega količino IAG, zbranih v Sloveniji, ob predpostavki, da cementarne obratujejo polno zasedeno. "V trenutnih razmerah seveda ni tako, saj je kriza v gradbeništvu občutno zmanjšala povpraševanje po gradbenem mate-rialu in tako seveda tudi po cementu," dodaja sogovornik.

izrabljena guma za Slovenijo nadloga, za EU dragocena surovina

Odpadne avtomobilske gume so eden največjih in najbolj problematičnih od-

padkov zaradi njihove prostornine in dolge razgradljivosti. Ravno zaradi teh karakte-ristik so bile odpadne gume tudi eden prvih materialov, ki se jih je začelo reciklirati. A v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začeli avtomobilske gume ojačevati z jeklenim je-drom, kar je otežilo njihovo reciklažo in pove-čalo stroške. Zaradi tega so se v osemdesetih in devetdesetih letih po vsem svetu izrabljene gume večinoma kopičile na odlagališčih, kjer

podatki za občane/lastnike izrabljenih gumizrabljene avtomobilske gume ne bi smele ostajati v naravi. Za občane je oddaja izrabljenih gum v zbirnih centrih brezplačna, prav tako ob menjavi gum, saj lahko iAG brezplačno prepustijo vulkanizerju. Slopak prevzema izrabljene gume od izvajalcev javne službe in od več kot 800 vulkanizerjev. oddaja je za občane brezplačna, saj stroške krijejo proizvajalci oziroma uvozniki na slovenski trg.

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

23

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

Zbra

ne in

v p

rede

lavo

odd

ane

IAG

(1.0

00 t)

2001 2002 2003 20052004 2006 2007 2008

so jih nato sežigali in zakopavali v tla. Tako so v Evropski uniji leta 1992 65 % IAG odlagali na deponije, le 35 % pa se jih je obdelalo na drug način. Deset let kasneje, leta 2002, se je situacija popolnoma spremenila. Takratnih EU-15 je 65 % IAG recikliralo, obnovilo ali iz-koristilo za pridobivanje energije, manj kot 35 % pa jih je končalo na odlagališčih. Danes, leta 2010, v Evropski uniji zberemo in predelamo več kot 96 % gum, danih na trg, dosežek, ki postavlja Evropo na vodilni položaj na po-dročju recikliranja in zbiranja IAG na svetu. Ključen za dosego tega rezultata je način organizacije zbiranja IAG in postavljenih za-vezujočih ciljev na področju recikliranja, ki so rezultat evropske zakonodaje, veljavne za vse države članice (cilj EU je 85 % predelave in 15 % odlaganja).

v EU štirinajst nacionalnih shem za gume

V EU-27 vsako leto nastane 3.500 milijonov ton IAG, za katere poskrbi 14 skupnih

nacionalnih shem za zbiranje in obdelavo IAG. Vzpostavili so jih proizvajalci gum in jim podelili mandat za zbiranje in obdelavo enake količine gum, kot jih proizvajalci dajo na trg. (glede na princip: ena nova guma prodana, ena izrabljena guma zbrana in predelana).

scheme was a good decision: in five months, Slopak has collected as many as 6,000 tonnes of tyres. “By using the new transparent system of coop-eration with repair shops and tyre workshops, we ensured the processing of almost 6,000 tonnes of tyres in the first six months. It should be stressed that we began collecting tyres in the second half of February 2010 – as soon as the Ministry of the Environment and Spatial Planning approved our

Slika: Količine zbranih in v predelavo oddanih IAG

Predelava 2008: 47 % IAG snovna,

50 % IAG energetska

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/44

plan. The system is designed so that we can check at any moment how many used tyres we have collected and which stage of the process they are currently in,” explained Ilija Kitič of Slopak.

The benchmark for the system of IAG handling is the level of processing, which is, on average, 85% in EU member countries. In Slovenia, measures have been taken to reach this level. Old tyres are used for energy or material recovery. 

used cAR tyRes in the eu

In Slovenia, Thermal Processing in Cement Factories PredominatesThe results for this year are still unknown, but the data for the first six months shows that the joint

GOODYEAR 20% krajša zavorna pot na

mokrem po 30.000 km*20% manj skrbi za ježke

Testirano s strani

* Primerjalni test je aprila 2008 izvedel TÜV SÜD Automotive z dvema glavnima tekmecema. Dimenzija pnevmatike: 225/45R17; Vozilo: VW Golf; Poročilo #76230122-1.

Varno. Skupaj.

www.goodyear.si

Sav

a Ti

res

d.o.

o., Š

kofje

lošk

a 6,

400

0 K

ranj

Pro

moci

ja

zaznamoval jo je boj za trg

foto

: Rok

Trž

an

avgu

st august

2010

52

24O

KO

LjE

oBRAZ

kaj je glavna težava dosedanjega sistema zbiranja in ravnanja z odpadno embalažo v sloveniji?

Ministrstvo za okolje in prostor pušča druž-bam, ki organizirajo zbiranje in predelavo od-padne embalaže, bistveno preveč svobode pri doseganju nacionalnih ciljev. Ministrstvu je vseeno, ali družbe embalažo zberejo v gospo-darstvu, industriji in trgovini ali v gospodinj-stvih. Ker pa je zbiranje embalaže v gospodar-stvu bistveno cenejše, jo družbe za ravnanje z odpadno embalažo iz gospodinjstev zberejo le toliko, kolikor je nujno. V Sloveniji pospe-šujejo zbiranje embalaže iz gospodinjstev bolj ali manj samo komunalna podjetja, ki pa so pri tem preveč prepuščena sama sebi. Poleg tega komunalna podjetja, ki upravljajo lastno deponijo, odpadno embalažo raje odlagajo skupaj z drugimi odpadki na deponijo, saj je to za zdaj ceneje kot ločeno zbiranje.

in kaj je jedro vašega predloga za izboljšanje dosedanjega sistema?

Recept je zelo preprost. Embalažo, ki jo proizvajalci ali uvozniki dajejo na trg, bi morali deliti po vrsti materiala in glede na to, ali je prodajna ali transportna em-balaža. Poleg tega bi morali embalažo iz plastičnih in kovinskih materialov razdeliti glede na velikost ali prostornino, saj se na primer 0,5-litrska pločevinka piva pojavlja

v komunalnem sektorju, 200-litrski sod pa v nekomunalnem sektorju. Na tak način bi dobili delitev na "drobno" embalažo, za katero bi bil pristojen komunalni sektor, in "veliko" embalažo, za katero bi bili pristojni zbiralci odpadkov. "Drobna" embalaža, ki nastaja v gospodinjstvih, obrti in storitvah, povzroči tudi bistveno višje stroške zbiranja in predelave kot "velika" embalaža, ki na-staja v industriji in trgovini, zato bi morali določiti različno embalažnino. Ministrstvo bi moralo družbam za ravnanje z odpadno embalažo postaviti ločene cilje za zbiranja "drobne" embalaže in za "veliko" embalažo. Na tak način bi preprečili, da se večji del embalaže zbere v industriji in trgovini. Pri ločenih ciljih bi se morale družbe za ravnanje z embalažo potruditi in komunalna podjetja stimulirati k zbiranju večjih količin "drobne" embalaže iz gospodinjstev.

kakšni so odzivi na vaš predlog?

Tako pri konkurenci kot tudi v ostali stro-kovni javnosti že dalj časa vlada nezado-voljstvo v zvezi z načinom organiziranosti slovenskega sistema ravnanja z odpadno em-balažo. Kljub temu pa na predlog, da v okviru gospodarske zbornice ustanovimo delovno skupino strokovnjakov iz vseh družb za ravnanje z odpadno embalažo, nismo dobili odzivov. Ministrstvo se poskuša distancirati od problemov in se ne spušča v vsebinska o

bra

zsebastijan kopušar

Mateja Mikec ima prodoren

pogled, s katerim se zavrta

v sogovornika, ga zaiskri ob

posebej duhovitih domislicah,

ob napadu smeha pa se v

njem razleze koroška toplina.

Prodorne so tudi njene zamisli.

direktorica interseroha,

družbe za zbiranje in ravnanje

z odpadnimi surovinami, je

po kritiki računskega sodišča,

ki je sedanji način zbiranja

odpadne embalaže označilo za

slabo zastavljen, vrgla rokavico

Ministrstvu za okolje in prostor

ter konkurenčnim družbam.

Pripravila je svoj predlog, kako

urediti to področje. Predlog

je bil že deležen različnih

odmevov, a direktorica je

vztrajna.

Mat

eja

Mik

ec

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

25

vprašanja, zakaj sistem ravnanja z odpadno embalažo slabo funkcionira. Poleg tega je, naj mi na ministrstvu oprostijo izraz, naivno pričakovati, da bo gospodarstvo oziroma da bodo zavezanci sami rešili nastale probleme. Potrebno je razumeti, da je interes gospodar-stva en sam: zaradi zaostrenih gospodarskih razmer želijo čim nižje stroške ravnanja z embalažo ter boljši ali najmanj enakopraven konkurenčen položaj v odnosu do drugih podjetij. To pa je v nasprotju z nujo večanja količin ločeno zbrane embalaže iz gospodinj-stev, saj je to zelo drago.

kaj vas žene, da nastopate tako odločno, saj embalažnim družbam sedanje razmere menda celo ustrezajo?

Morda je moj položaj res malce shizofren. Sem direktorica podjetja, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadno embalažo. Lahko bi si rekla, zakaj se pritožujem, saj imamo dovolj prostora, da lahko poslujemo po domače. Vendar smo nemško podjetje z njihovimi poslovnimi merili, kot odgovorna oseba pa ne morem pristati na poslovanje v nejasnih razmerah, ki omogočajo malverzacije in prelivanje denarja. Ne moremo pristajati na polovične rešitve, četudi nekomu prinašajo večje zaslužke.

kdo je tisti, ki ima največje zaslužke? Ali ob-staja podjetje, ki je morda blizu ministrstvu za okolje in prostor ter na nek način lobira za status quo?

Najbolj profitirajo veliki slovenski trgovci. Z njihove strani je naše podjetje doživelo že precejšnje pritiske, mene bi najraje izbrisali z zemlje, ker ves čas sitnarim. A mi je to po-stalo že všeč. V velikih slovenskih trgovskih centrih nastajajo velike količine odpadne em-balaže, v največjem trgovskem podjetju kar okoli petina vseh količin odpadne embalaže, ki jo zberemo v Sloveniji. Ta količina ima v sis-temu za doseganje okoljskih ciljev precejšnjo težo. Če jo ponudiš neki družbi za ravnanje z odpadno embalažo, je ta uspešna in dosega okoljske cilje, to pa ima določeno vrednost. Po eni strani kot material, po drugi strani pa kot način za doseganje uspešnosti. In tukaj je v ozadju denar.

in ta denar ne prihaja na interseroh?

Tekst sem pripravila kot svoje osebno sta-lišče. Obstaja sicer splošno prepričanje, da kot direktor zagovarjaš samo kratkoročne interese podjetja, kar pa je zelo kratkovidno. Dejstvo je, da imam kot direktorica izjemno dober pregled nad razmerami in dogajanjem. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo smo

tiste, ki vodimo in nadzorujemo te procese, jih najbolj razumemo in bi jih morale tudi ustrezno opravljati. Imamo zelo močan polo-žaj v slovenskem prostoru, tega pa ne bi smeli zlorabiti. Ker je trg konkurenčen, bi morala država postaviti pravila igre.

je to vaše vztrajanje pri načelih že malce trma in značajska lastnost?

Zagovarjam načelo, da ljudje nismo na svetu samo za to, da živimo, ampak da prinesemo neko spremembo. Odgovornost vseh, ki imamo izobrazbo, znanje in določen položaj, je prinašanje pozitivnih sprememb. Dejstvo je, da s svojim delovanjem trčiš v interesne sfere nekoga drugega. Nujne so interference, potem je samo še vprašanje, kakšna je ampli-tuda teh interferenc.

kaj pa zaslužek in uspeh, nista to poslovna afrodiziaka?

Finančni učinki, ki jih prinaša delo, so pri-jetni, ključna pa je kreativnost, prinašanje sprememb, spreminjanje sveta na bolje, ka-korkoli se to zdi idealistično. Hvala bogu, da je na svetu nekaj ljudi, ki to vidijo kot svojo dolžnost. Ne gre samo za podjetje, gre tudi za družbo, v kateri živimo, zato moramo delova-ti na način, da stvari spreminjamo.

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

OEodpadna embalaža

OEEOodpadna električna in elektronska oprema

OBAodpadne baterije in

akumulatorji

ONSodpadne nagrobne

sveče

OZodpadna zdravila

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/45

Pro

moci

ja

avgu

st august

2010

52

26O

KO

LjE

Tako so občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenske

Konjice, Vitanje in Zreče leta 2006 projekt CERO nadaljevale. A ker je imela občina Slovenska Bistrica investicije v prostorskih aktih že zajete, so se občine odločile, da bo vodenje projekta zaradi objektivnih razlogov prevzela Slovenska Bistrica. Tudi zaradi tega je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) septembra 2008 izdala odločbo o dodelitvi kohezijskih sred-stev za izgradnjo CERO Slovenska Bistrica. S tem je država, kot to v odločbi tudi piše, pro-jekt potrdila. Višina skupnih stroškov je bila ocenjena na nekaj več kot 14 milijonov evrov.

Pogodbo za izgradnjo so podpisali

Občina Slovenska Bistrica je februarja letos s podjetjem Riko, industrijski,

gradbeni inženiring in leasing d.o.o. podpisa-la slabih 11 milijonov evrov vredno pogodbo za izvedbo storitev projektiranja, dobave opreme in izgradnje CERO. Nadzor nad pro-jektom opravlja Inštitut za ekološki inženi-ring (127.488 evrov), za obveščanje pa skrbi Studio Mi Int (70.433 evrov).

CERO Slovenska Bistrica naj bi dolgoroč-no, za petnajst do dvajset let, rešil vpra-

šanje odpadkov za okoli 64.000 prebivalcev,

ki letno ustvarijo 23.000 ton odpadkov. To nameravajo storiti z razširitvijo obstoječega odlagališča Pragersko-Gaj. Tam je trenutno na voljo za odlaganje odpadkov 0,9 ha povr-šine nekdanjega glinokopa, v prihodnje pa naj bi se ta površina povečala na 1,6 ha. Če malce obrnemo: ocenjena kapaciteta odlagališča je 200.000 m3.

"Na sortiranje in baliranje v CERO bodo pripeljali že ločeno zbrane frakcije,

kosovne odpadke pa bomo najprej odpeljali na demontažo, kjer bodo izločili uporabne suro-vine," pojasnjuje Andrej Ivanc iz Rika. Ločeno zbrani odpadki gredo v mehansko sortirnico "s kapaciteto 20.000 ton. V njej se lahko pre-delujejo tako mešani komunalni odpadki kot ločeno zbrana frakcija, pa tudi gradbeni in kosovni odpadki. Pri tem se izloči organska frakcija in gre v kompostarno, ostalo se loči po namenu in gre na sortirna mesta. Te frak-cije se balirajo, shranijo in počakajo, da se odpeljejo h kupcu".

V kompostarni z letno kapaciteto 6.000 ton bosta dve enoti. Ena bo namenjena

organski frakciji, ki pride iz sortirnice. Drugi del bo namenjen zelenemu rezu in biološkim odpadkom. Izcedne vode se bodo zbirale v posebnem bazenčku in se deloma vračale v kompostarno za vlaženje. Ostala pa bo spe-ljana na čistilno napravo v neposredni bližini, skozi katero bodo tekle tudi odpadne vode iz odlagališča.

"riko je podpisal pogodbo kot glav-ni izvajalec, skupaj z Granitom in C

ero

slo

vensk

a

bist

riCa

CERo SLovEnSkA BiSTRiCA

janez krušič sterguljc

izvajalec je izbran, denarja pa ni

že pet let je minilo, odkar je 16

občin na ozemlju od Pohorja do

Maribora podpisalo pogodbo,

da se bodo projekta ravnanja

z odpadki lotile skupaj. nosilka

projekta naj bi bila občina Zreče.

že kmalu pa se je pokazalo,

da nekatere občine pogojev za

kohezijo ne bodo izpolnjevale,

zato so iz projekta izstopile.

Tako je zainteresiranih ostalo

le še osem občin, ki so projekt

nadaljevale. danes ga poznamo

pod imenom Regijski center za

ravnanje z odpadki Štajerske

regije – center za ravnanje z

odpadki ii. reda Slovenska

Bistrica (CERo Slovenska

Bistrica).

foto

: Shu

tter

stoc

k

foto

: os

ebni

arh

iv

foto

: ww

w.s

love

nska

-bis

tric

a.si

And

rej i

vanc

iren

a M

ajce

n

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

27

Vodnogospodarskim podjetjem Drava iz Ptuja. V teh dneh se končujejo projekti za pri-dobitev gradbenega dovoljenja, predhodno pa smo opravili tudi geomehanske raziskave, študijo poplavne ogroženosti. Po termin-skem planu smo objekt dolžni zgraditi do avgusta 2011 in takrat naj bi se pričelo tudi enoletno poskusno obratovanje," še dodaja Andrej Ivanc.

Ali projekt ovira Ministrstvo za okolje in prostor?

Današnje stanje na objektu je dejansko malce bolj zapleteno, opozarja županja

Slovenske Bistrice, Irena Majcen. "V začetku letošnjega leta je namreč generalni direktor Direktorata za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, Bojan Dejak, svojemu podrejenemu prepovedal ko-municiranje z nami; ali ustno ali pisno, ne vem. To nas zelo ovira."

Kaj se je torej dogajalo na relaciji občina–ministrstvo za okolje in prostor (MOP)?

Konec novembra lani je v Slovensko Bistrico prišlo opozorilo MOP o ugotovljeni nepravil-nosti tehničnega značaja.

In na kaj opozarja? Nanaša se na zaključ-ke Okoljskega poročila Operativnega

programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009–2013 iz septembra 2009. Še konkretneje pa na točko 14.1.2, za vrednotenje tveganja za naravno nesrečo zara-di pojava visokih voda na poplavnih območjih. Tam piše, da so najvišji dodani stroški varstva pred visokimi vodami ocenjeni za lokacijo CERO Slovenska Bistrica in vodotok Polskava. "Zagotavljanje varstva odlagališča pred visoki-mi vodami je tehnično sicer možno izvesti, je pa tak ukrep ekonomsko povsem neupravičen, ker mora biti varstvo pred visokimi vodami zagotovljeno v času obratovanja in najmanj dvakrat dlje, kot traja čas nadzora nad odlaga-liščem po njegovem zaprtju (skupaj okoli 70 do 80 let)." Stroški za protipoplavno varnost naj bi za polovico presegli investicijsko vrednost objektov.

Nato je 12. januarja letos z okoljskega mini-strstva romalo pismo tudi v Službo Vlade

RS za lokalno samoupravo in regionalno politi-ko (SVLR), s katerim je želelo ministrstvo opo-zoriti na nepravilnosti, da ne bi prišlo do težav na relaciji do Evropske komisije. V pismu so po-novno opozorili, da CERO Slovenska Bistrica leži na poplavnem območju in da je umeščanje odlagališč na območju z veliko ali srednjo ogro-ženostjo prepovedano. Tako naj bi menil tudi Inštitut RS za vode, ki je ugotovil, da CERO Slovenska Bistrica leži na vodovarstvenem ob-močju in da mora biti za gradnjo izdano vodno

soglasje. Nadalje so se na MOP sklicevali tudi na ugotovitev Agencije RS za okolje (ARSO), ki je ugotovila, da za CERO Slovenska Bistrica ni bila izdelana presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno dovoljenje za širitev in nadgradnjo obstoječega odlagališča. Ker so na MOP menili, da so se zaradi tega bistveno spremenile okoliščine, ki so bile znane ob izdaji odločbe v letu 2008, so predlagali, "da se ome-njena odločba razveljavi".

Projekt izpolnjuje pogoje, a se zapleta

"Prepoved komuniciranja, ki jo je ustno ali pisno, tega ne vem, napovedal Bojan

Dejak, pomeni, da letos vseh soglasij, ki so po-trebni tako s strani MOP kot SVLR, ne bomo dobili. Konec letošnjega marca smo bili pri ministru Roku Žarniću. Dogovorili smo se, da priskrbimo hidrološko-hidravlično presojo za umestitev CERO Slovenska Bistrica ter karte poplavne varnosti. Če bo analiza izpolnjevala zahteve, se bo projekt nadaljeval," pravi župa-nja Irena Majcen. Študija je bila opravljena. V začetku meseca julija naj bi jo predložili tudi Bojanu Dejaku, a odgovorov še ni. "Meni se zdi bistveno to, da naš projekt izpolnjuje vse pogo-je. In v kolikor ministrstvo po dopustih ne bo pristopilo k nadaljevanju postopka, bomo vlo-žili ustrezno pritožbo na Evropsko komisijo," je odločena županja.

Na stran občine se je postavila tudi Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in re-

gionalno politiko. V dopisu ministrstvu za okolje 27. januarja letos so zavrnili opozorilo MOP o nepravilnostih tehničnega značaja. Nepravilnost je namreč opredeljena kot "kakr-šna koli kršitev določbe zakonodaje Skupnosti, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo splošnemu proračunu Evropske unije". Tudi na občini Slovenska Bistrica pravijo, da je priročnik, na katerega se pri nepravilnostih sklicuje MOP, namenjen izvajanju kohezijskega sklada in ne postopkom. Nepravilnosti tehničnega značaja naj bi se dogajale predvsem zaradi postopkov ali

napak izvajalca. Čeprav je izvajalec izbran, dela še ne potekajo, poročil o napredovanju del ni, pa tudi finančno se projekt še ne izvaja, pravijo na občini. Zato so tudi v SVLR ministrstvu zapisali: "Ker iz vašega dopisa izhaja, da v obravnavanem primeru ne gre za nepravilnost, pri kateri bi bila neupravičeno izplačana sredstva Skupnosti, menimo, da o tem ni potrebno posebej obvestiti Evropsko komisijo."

Tako SVLR kot občina ministrstvo opozar-jata, da okoljsko poročilo, kjer je zapisana

poplavna ogroženost CERO Slovenska Bistrica, še ni zaključeno in "še ni bilo predmet javne obravnave v okviru celovite presoje vplivov na okolje, na katerem bi lahko upravičenec predsta-vil svoje argumente oziroma svoj predlog rešitev v smislu zmanjšanja ogroženosti odlagališča".

Kar se poplavne varnosti tiče, na občini pravijo, da CERO Slovenska Bistrica leži

na območju, kjer so možne redke poplave, a naj bi bila postavitev centra mogoča. Odgovarjajo tudi na zapise MOP, da je lokacija na vodovar-stvenem območju: "To dejstvo je bilo znano že pred izdajo odločbe in bi ga MOP moral upo-števati pri izdaji soglasij." Po mnenju županje so službe ministrstva to dejstvo upoštevale in ravnale skladno s predpisi. Tu se sklicujejo tudi na izsledke hidrološko-hidravlične analize, ki jo je junija letos opravil Inštitut za vodarstvo. Tam so namreč ugotovili, da je predvidena lo-kacija glede na kriterije umeščanja infrastruk-ture CERO Slovenska Bistrica ustrezna.

Ker je Agencija RS za okolje šele 5. januarja letos za CERO Slovenska Bistrica ugo-

tovila, da ni bila izdelana presoja vplivov na okolje in izdano okoljevarstveno dovoljenje, to po mnenju županje pomeni nova dejstva, ki pa na pravnomočnost ne morejo vplivati. Na Pragerskem se bo namreč nadgradilo odlagali-šče I. faze, kjer so že odloženi odpadki in imajo za to tudi okoljevarstveno dovoljenje.

"Odločba iz leta 2008 je pravnomočna in je zato odprava takšne odločbe s strani

organa, ki jo je izdal, vredna tehtnega in dobre-ga premisleka," še pravijo v Slovenski Bistrici. Odločbo je, kot že znano, izdala SVLR. A vsaj v odgovoru SVLR ministrstvu 27. januarja letos lahko preberemo, da se z občino strinja tudi slednja: "Odločba je bila izdana v skladu z

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/46

foto

: Shu

tter

stoc

k

avgu

st august

2010

52

28O

KO

LjE

Prvi je zaradi vse dražjih komunalnih sto-ritev glas dvignil Svet Banke Slovenije.

Sledil je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je namignil, da gre za rast državno nadzorovanih cen. Premier Borut Pahor se je odzval z napovedjo, da bo vlada ukrepala in se bodo "cene komunalnih sto-ritev omejevale", a natančnejših ukrepov do sedaj še ni razkril.

Po podatkih Umarja smo imeli lani v Sloveniji najvišjo rast cen komunalnih

storitev v celotnem območju evra. V prvih petih mesecih letošnjega leta so neslavno prvenstvo sicer prevzeli na Cipru, Slovenija pa je še vedno druga s povprečno rastjo 7,2 odstotka. Precejšnjo rast cen so zabeležili še v Luksemburgu, medtem ko so ostale evro države v povprečju zabeležile več kot za polo-vico manjše podražitve. Resnično zadovoljni so le Irci, saj so se njihovi komunalni računi po podatkih Eurostata do maja zmanjšali za slabe tri odstotke.

kdo je koga potegnil za nos?

Skokovita rast se je začela po lanskem juliju, ko je vlada spremembe cen komu-

nalnih storitev prenesla v pristojnost lokalnih skupnosti, pri čemer so lani svoje storitve najbolj podražili pri oskrbi z vodo (za 27,1 od-stotka), letos pa so na prvem mestu smetarji. Odvoz smeti je dražji kar za 17,8 odstotka.

Zaradi tega bo Pahorjeva napoved o zadrže-vanju rasti cen zahtevala poseg v zakonodajo.

Do avgusta 2009 so morale občine namreč za dvig komunalnih cen dobiti soglasje

okoljskega in gospodarskega ministrstva ter Umarja. Šele nato je predlog obravnavala tudi vlada, ki ga je nato sprejela ali pa tudi ne. Posamezne občine so zato čakale na spre-membe cen tudi več let, trdijo na združenju. Dušan Butina, direktor Zbornice komu-nalnega gospodarstva pri GZS, dodaja, da je takšno administrativno odločanje temeljilo na zelo restriktivni politiki, katere cilj je bil ohranjanje nizke stopnje inflacije, ne pa uspe-šno poslovanje komunalnih podjetij.

jože Leskovar iz krškega Kostaka, pred-sednik Komisije za ravnanje z odpadki pri

Zbornici komunalnega gospodarstva GZS, pravi, da so pred skoraj tremi leti zaprosili za dvig cen, potem pa so kar dve leti čakali na dovoljenje države. V letu 2007 so odpad-ke začeli odlagati na regijskem odlagališču (CeROD), zaradi česar je bilo odlaganje pribli-žno dvakrat dražje. K temu so morali prišteti še stroške prevoza v Novo mesto. "Država, ki nam je predpisala, da moramo odpadke voziti v Novo mesto, nam hkrati ni dovolila, da bi povišali cene ravnanja z odpadki. Zaradi tega smo pridelali 300.000 evrov izgube," poudarja Leskovar.

Predlog za spremembo je prišel iz Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin

Slovenije, uradno ga je predlagalo okoljsko ministrstvo, na ministrstvu za gospodarstvo C

ene

komUnaln

ih

sto

rite

v na

evrs

kem o

bmočjU

CEnE koMUnALniH SToRiTEv nA EvRSkEM oBMočJU

sebastijan kopušar

v sloveniji cene komunalcev v nebo

vse višje cene komunalnih

storitev so postale gonilo inflacije

v naši državi. Tako so sredi

poletne vročine začeli opozarjati

finančni analitiki. dvig cen se

obeta tudi v drugi polovici leta.

Predsednik vlade je že napovedal

posredovanje države. komunalna

podjetja odgovarjajo, da je za

sedanjo draginjo pravzaprav

posredno kriva država sama, saj

je dolga leta umetno zadrževala

cene, sedaj pa dobesedno

predpisala njihovo rast.

duš

an B

utin

a

Jože

Les

kova

r foto

: ar

hiv

EOL

foto

: ar

hiv

GZ

S

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

29

pa so se z njim strinjali. Okoljsko ministrstvo (MOP) tako le še preverja, ali posamezno podjetje javno službo izvaja v skladu s pred-pisanimi standardi, normativi in ukrepi. "Ministrstvo ne preverja upravičenosti stro-škov niti višine cene, saj za to nima pristojno-sti, za navedeno so odgovorni izvajalci javnih služb ter občine," poudarjajo na MOP.

Predstavniki občin so lani ob napovedani spremembi zagotavljali, da je strah glede

nerazumnega povečanja cen komunalnih storitev neutemeljen. Leto dni in kasneje, ko zaradi dražjih komunalnih storitev narašča inflacija, se zdi, da so nas potegnili za nos. Vendar v združenju občin opozarjajo, da stva-ri niso tako preproste.

komunalci brez denarja za naložbe

Komunalna podjetja so obrobna žrtev slo-venskega boja za vstop na evro območje,

saj zaradi krotenja inflacije država ni dovolila dviga cen komunalnih storitev, trdijo v zdru-ženju občin. To pomeni, da občine v vseh teh letih niso pokrivale niti lastne cene, kaj šele da bi lahko vlagale v posodobitev obstoječe infrastrukture.

Zbornica komunalnega gospodarstva se je leta 2007 lotila analize stanja na komu-

nalnem področju v Sloveniji in ugotovila, da so prodajne cene dosegale samo 70 odstotkov dejansko potrebnih cen. Dušan Butina pou-darja, da so komunalna podjetja razliko med lastno in prodajno ceno pokrivala z odpisom amortizacije infrastrukture, kar z drugimi besedami pomeni, da so zelo malo obnavljala, predvsem pa to, da so sedaj skoraj brez denar-ja za obnovo ter za nove naprave in napeljave.

"Občine so v vseh teh letih krile razliko sredstev do komunalnih podjetij. Ker

ni bilo nikakršnega vlaganja v infrastrukturo, bi bilo mogoče v naslednjih letih pričakovati popolno sesutje nekaterih komunalnih sis-temov, zato je bila sprememba pričakovana," zagotavljajo v Združenju občin Slovenije.

razlog za naraščanje cen je uvedba omre-žnine. Po besedah Jožeta Leskovarja se z

njo zbirajo sredstva za vzdrževanje objektov, s katerimi se opravljajo dejavnosti – se pravi za odlagališča, vodovode, črpališča, čistilne naprave ... Ker imajo vse komunalne dejavno-sti objekte, potrebne za njihovo delovanje, so se cene dvigovale na različnih področjih, od oskrbe z vodo do ravnanja z odpadki. Dušan Butina dodaja, da mora znesek omrežnine vsebovati celotno amortizacijo, kar je povzro-čilo velik enkratni dvig prodajne cene.

Prav tako ni več razlikovanja cen za go-spodinjstva in gospodarske odjemalce.

Po besedah Dušana Butine so imeli gospo-dinjski odjemalci v povprečju 29 odstotkov nižje stroške, izenačenje pa je povzročilo še dodatni dvig cen za gospodinjske uporabnike in padec za gospodarske. "Ponavlja se zgodba iz let 2002 in 2004, ko je bilo zaradi uvajanja okoljskih taks (sedaj okoljskih dajatev) v ceno komunalnih storitev za povzročitelja inflaci-je obtoženo komunalno gospodarstvo," trdi sogovornik.

"Dosedanja cena je sicer vključevala sred-stva za investicije, vendar ni pokrivala

stroškov in ni zadoščala niti za vzdrževanje sedanjega omrežja," je precejšnje povišanje cen oskrbe s pitno vodo (v povprečju za dobrih 30 odstotkov) v občinah Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje pojasnil direktor javnega podjetja Prlekija Davorin Kurbos. Po njego-vih besedah so zanj krivi vsi prej našteti razlo-gi, najprej mirovanje cen od leta 2004, potem uvedba vodarine. Podobna usoda čaka tudi položnice za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda.

Še dražje bo, saj bodo okoljski predpisi strožji

Vsi sogovorniki se strinjajo, da lahko rast cen pričakujemo tudi v prihodnjih mese-

cih in celo letih. Dušan Butina pravi, da smo v primerjavi s tujino še vedno v krepkem za-ostanku za pokrivanjem dejanskih stroškov v teh dejavnostih, saj je osnovno izhodišče Evropske skupnosti, da mora vse stroške po-kriti povzročitelj oziroma uporabnik.

"Predvsem nepokrita amortizacija in-frastrukture bo še nekaj let krepko

dvigovala cene komunalnih storitev, če se bodo občine odločile za postopno pokritje amortizacije (omrežnine) v cenah komunal-nih storitev," trdi. Podobno meni tudi Jože Leskovar: "Napoved države, da bo omejevala dvigovanje cen komunalne dejavnosti, je ne-razumno, saj so najprej zahtevali vključevanje vseh amortizacijskih stroškov, zato morajo sami pri sebi razčistiti, kaj bodo omejevali."

V združenju občin poudarjajo, da smo se z vstopom v Evropsko unijo zavezali strož-

jim okoljskim standardom. "Dogovori, ki jih je podpisala država, so breme lokalnih skupnosti, zato lahko pričakujemo, da bodo v naslednjih letih cene komunalnih storitev še naraščale," pravijo. Hkrati dodajajo, da bi z državnim pri-spevkom za izpolnjevanje standardov lahko upočasnili rast cen komunalnih storitev.

jože Leskovar zaključuje, da lahko v pri-hodnosti pričakujemo še strožje predpise,

recimo pri ravnanju z odpadki, to pa pomeni tudi vse višje cene, s čimer se bo morala spri-jazniti tudi država: "Najmanj smo krivi komu-nalci, saj moramo opravljati dejavnost in pri tem upoštevati predpise."   

PRices of MuniciPAl utility seRvices in the euRozone

Prices of Municipal Utility Services Skyrocket in Slovenia

The constantly increasing prices of municipal utility services have become the driving force

behind inflation in Slovenia. Financial analysts began to warn us of this at the height of the sum-mer heat. A further increase of prices is expected in the second half of the year. The Prime Minister has already predicted that the government will have to intervene. The municipal companies responded by saying that the government is indi-rectly to blame for the current high level of prices, since it practically imposed the growth of prices after keeping them at the same level for a number of years.

The association of municipalities has pointed out that by joining the European Union,

Slovenia undertook to maintain stricter envi-ronmental standards. “The agreements that the government concluded are a burden on local com-munities; it can therefore be expected that the prices of municipal utility services will continue to increase in the coming years,” stated the asso-ciation. They also pointed out that a government contribution for the fulfilment of standards could help to slow down the growth of municipal utility service prices. 

avgu

st august

2010

52

30O

KO

LjE

letos bo Eko sklad lahko podelil za 18 mili-jonov evrov nepovratnih finančnih spodbud za učinkovitejšo rabo energije. denar je omo-gočila uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, in sicer na osnovi energetskega zakona. koliko sredstev naj bi se zbralo v treh letih, od leta 2010 do leta 2012, saj od 1. februarja vsi uporabni-ki plačujemo prispevek za učinkovito rabo energije?

Ob sprejemu uredbe je bila izdelana ocena zbranih sredstev v skupni višini preko

98 milijonov EUR za obdobje 2010 do 2012 na osnovi energetske bilance za leto 2008, objavljene pri Statističnemu uradu RS. V tem letu je bila visoka gospodarska rast in temu sorazmerna energetska poraba. Gospodarska kriza, ki še ne pojenja, je vplivala na zmanj-ševanje rabe energije. Tako smo za leto 2010 ocenili, da bodo prilivi nižji za več kot 10 odstotkov. Za leti 2011 in 2012 bo na višino prilivov močno vplivala cenovna politika predvsem pogonskih goriv, saj je zaradi ugo-dnih cen zelo veliko porabo dizelskega goriva v letu 2008 ustvarjal tovorni tranzit preko Slovenije. Poleg tega bo na obseg sredstev, s katerimi bo naslednji dve leti razpolagal Eko sklad, vplivala tudi odločitev velikih zave-zancev, v kakšnem obsegu bodo pripravili programe za doseganje prihrankov pri svojih končnih porabnikih. Zato bo možno oceno iz-delati šele v zadnji četrtini tega leta, ko bodo veliki zavezanci poslali programe v potrditev.

Zakaj se je Eko sklad odločil za tri javne pozive?

Dva razloga sta. Višina sredstev za po-samezni javni poziv in čas veljavnosti

poziva. Javni poziv 3SUB-OB10 je namenjen občanom, že vključenim v izvajanje katerega od štirih ukrepov, ki so bili predmet spodbu-janja v letu 2009. Gre za čas od zaključka lan-skoletnega javnega razpisa 9. oktobra 2009 do objave letošnjih javnih pozivov, torej do 21. 5. 2010. Po tem pozivu se nepovratna sredstva dodeljujejo za nakup in vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, kotlov na lesno biomaso ter toplotno izolacijo fasad in zamenjavo zu-nanjega stavbnega pohištva pri obnovi obsto-ječih stanovanjskih stavb. Pogoji in kriteriji za pridobitev nepovratne finančne spodbude ter višina nepovratnih finančnih spodbud za posamezne ukrepe ostajajo enaki, kot so bili lani. Za te ukrepe je razpisanih 2,5 milijona EUR sredstev, trajanje tega javnega poziva pa je omejeno do 31. julija 2010.

in osrednji javni poziv?

Osrednji javni poziv za nepovratne finanč-ne spodbude 4SUB-OB10 je namenjen

občanom, ki bodo v ali na stanovanjskih stavbah izvajali enega ali več od desetih ukre-pov, ki jih bom navedel. Občani morajo pred izvedbo vložiti ustrezno vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude. Spodbude so namenjene naslednjim ukrepom: vgradnji solarnega ogrevalnega sistema za pripravo sa-nitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje, vgradnji toplotne črpalke za pripravo sanitar-ne tople vode in/ali centralno ogrevanje, vgra-dnji kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnji sistema centralne-ga ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, zamenjavi zunanjega stavbnega pohištva, toplotni izolaciji fasade

nEPovRATnE FinAnčnE SPodBUdE Eko SkLAdA

jože volfand

javni pozivi trije, denar zagotovljen za tri letanep

ovr

atn

e Fi

nančne

spo

dbUde

eko

skl

ada

Eko skladu je bilo v teh

mesecih še posebej vroče.

Zaradi sonca? Tudi, toda

delovno vročico je dvignil

interes za nepovratne

finančne spodbude. Prosilci

so seveda neučakani, saj

višina spodbude doseže 25

odstotkov upravičenih stroškov

za naložbe, ki so okolju

prijazne. ne gre le za ukrepe

za zmanjševanje rabe energije

in za obnovljive vire energije.

Letos je v javnih pozivih za

nepovratne finančne spodbude

več novosti in tudi znesek, 18

milijonov evrov, ni majhen. o

tem, kaj pomenijo spodbude

za okolje in za vlagatelje, je

odgovarjal na vprašanja Franc

Beravs, direktor Eko sklada RS.

foto

: Shu

tter

stoc

k

foto

: os

ebni

arh

iv

Fran

c B

erav

s

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

31

pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe, toplotni izolaciji strehe oziroma podstrešja pri obnovi eno- ali dvostanovanjske stavbe, vgradnji sistema prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnji ali nakupu nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe, nakupu stanovanjske enote v večsta-novanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.

Za te ukrepe je razpisanih 13,72 milijonov EUR sredstev, javni poziv pa bo odprt do

objave zaključka javnega poziva oziroma do konca leta 2010.

tretji poziv pa je namenjen večstanovanjskim objektom?

Poseben javni poziv 5SUB-OB10 je pripra-vljen za občane, ki bodo izvajali naložbe v

rabo obnovljivih virov energije in večjo ener-gijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb. Sredstva so razpisana za izvedbo enega ali več ukrepov, in sicer za: toplotno izolacijo fasade, toplotno izolacijo strehe oziroma podstrešja, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo termostatskih ventilov in hidra-vlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in vgradnjo sistema delitve stroškov za toploto. Za te ukrepe je razpisanih 1,78 milijonov EUR sredstev, javni poziv pa bo odprt do objave zaključka javnega poziva oziroma do konca leta 2010.

to ni malo denarja. kakšno je zanimanje za nepovratne subvencije v primerjavi s pre-teklimi leti? katere najzahtevnejše pogoje mora izpolniti interesent in kakšne težave ima komisija, ko se odloča o subvencijah?

V manj kot dveh mesecih smo na sklad pre-jeli že okoli 8400 vlog, kar je skoraj toliko,

kot smo jih prejeli na javni razpis v preteklih dveh letih. To kaže na zelo velik interes ob-čanov za izvedbo ukrepov glede zmanjševa-nja rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Vlagatelji morajo pred oddajo vloge skrbno preveriti pogoje, ki so določeni v razpi-sih. S tem mislim na tehnične parametre, kot npr. toplotno prehodnost oken, debelino in kvaliteto izolacije, kakovost toplotnih črpalk, izkoristke kotlov in podobno, zahtevati ustre-zne ponudbe in podati tiste nujne podatke,

ki dokazujejo legalnost in lastništvo objekta, na ali v katerem se bo ukrep izvedel. Edina težava pri obdelavi vlog je v tem, da kljub povečanemu številu zaposlenih sproti vsega ne moremo obdelovati. Tako bo kar veliko prosilcev odločitve o njihovi vlogi prejelo šele čez nekaj mesecev.

katere so najpogostejše napake v prijavah prosilcev oziroma interesentov?

Na skladu vloge obdelujemo po splošnem upravnem postopku. To pomeni, da mo-

ramo ugotavljati popolnost vloge in prosilce pozivati na dopolnitev vloge. Največ pomanj-kljivosti opažamo pri ponudbah za storitve ali opremo, ki so predmet ukrepa, za katerega želi pridobiti nepovratno finančno spodbudo. Ponudbe niso priložene v originalu, oprema in storitve so nenatančno specificirane, ni ustre-zne veljavnosti ponudbe. Poleg tega so vloge pomanjkljive glede podatkov o legalnosti in lastništvu objektov.

Eko sklad zelo poudarja učinkovito rabo energije. katerim ukrepom dajete prednost oziroma katere naložbe največkrat podpre-te? kdo zagotavlja nadzor nad uspešnostjo naložb?

Pri vseh ukrepih je višina spodbude dolo-čena v višini največ 25 odstotkov upra-

vičenih stroškov naložbe, pri tem pa je vre-dnostno omejena po višini sredstev na enoto ukrepa in obsega ukrepa. Npr. za toplotno izolacijo fasade je spodbuda določena v višini 25 odstotkov priznanih stroškov, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter fasade za največ 200 kvadratnih metrov fasade. Iz teh vrednostnih omejitev je iz javnih pozivov lahko razbrati, da je večji poudarek dan npr. vgradnji lesenih oken pred plastičnimi ali alu-minijastimi ter gradnji pasivnih hiš iz narav-nih materialov. Brez nadzora ne gre. Osnovni nadzor opravljamo s preverjanji originalnih listin, ki morajo biti priložene pri zahtevku za izplačilo spodbude, opravljamo pa tudi vzorč-ne preglede na terenu.

letošnji javni pozivi so prinesli nekaj novosti. katere? Zakaj so bile dileme, ali podeliti ne-povratne subvencije tudi za toplotne črpal-ke? Ali ste s tem želeli spodbuditi predvsem investitorje?

bistvena novost letošnjega osrednjega javnega poziva je vključitev toplotnih

črpalk, sistemov prezračevanja z vračanjem odpadne toplote in nakup stanovanjskih enot v večstanovanjskih pasivnih objektih. Glede toplotnih črpalk je bilo pred objavo javnega poziva usklajevanje in posvetovanje na to temo najbolj intenzivno. Pri toplotnih črpalkah se je pojavljalo mnogo dilem o smi-selnosti spodbujanja, predvsem glede črpalk zrak/voda. Vgradnja takšnih črpalk je s stro-škovnega vidika za uporabnika sicer ekonom-sko učinkovit ukrep, toda glede rabe energije zaradi specifične proizvodnje električne energije v Slovenije ne prinašajo velikega

učinka zmanjšanja primarne rabe energije in s tem posledično emisij toplogrednih plinov. Odločitev je padla v prid tudi teh, so pa po-stavljeni precej strogi tehnični parametri in njihovo dokazovanje.

kakšno je razmerje med prosilci: ali pred-njačijo prosilci iz večstanovanjskih stavb ali lastniki individualnih stanovanjskih enot?

Zaenkrat prevladujejo prosilci za ukrepe v individualnih stanovanjskih stavbah, saj

je njihova odločitev o izvedbi ukrepa avtono-mna, v večstanovanjskih stavbah pa je, razen pri zamenjavi oken, odločitev za izvedbo ukrepa odvisna od soglasja večine etažnih lastnikov, kar zahteva določen čas, zato večje število vlog na tem področju še pričakujemo.

Zakaj se je Eko sklad odločil, da je možno pri-dobiti subvencijo tudi za nakup stanovanjske enote v večstanovanjski pasivni stavbi?

Do sedaj so bili tisti, ki nimajo interesa graditi ali kupiti nizkoenergijske ali pa-

sivne individualne hiše, ampak si želijo kupiti stanovanjske enote v pasivni večstanovanjski stavbi, diskriminirani. Ker niso bili spodbu-jeni, niso povpraševali po takšni gradnji. Ker pri nas interes za gradnjo takšnih objektov obstaja, razpis tudi spodbuja investitorje, da začno razmišljati o gradnji v pasivnem stan-dardu, ki bo v bližnji prihodnosti postal obve-zujoč, kar je zapisano tudi v letos prenovljeni in sprejeti direktivi evropskega parlamenta in sveta o energijski učinkovitosti stavb.

sklad ne podeljuje samo nepovratnih subven-cij, pač pa tudi kredite. kreditirate več vrst okoljskih naložb: vgradnjo sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, rabo obno-vljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, sodobne naprave za pridobivanje električne energije, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obsto-ječih stanovanjskih stavb in druge. paleta je široka. s kakšnimi sredstvi sklad razpolaga in katera področja imajo prednost? Za katero področje je največ povpraševanja?

Za ugodna posojila pravnim osebam in občanom je letos na voljo 32 milijonov

EUR, 20 za posojila pravnim osebam in 12 za občane. Spekter ukrepov, za katere je možno pridobiti kredit, je zelo širok. Poleg ukrepov, namenjenih ravnanju z energijo, obsega tudi vrsto ukrepov na drugih področjih varstva okolja. Pri občanih so tako zelo pogosti kre-diti za zamenjavo azbestnih strešnih kritin, za uporabo deževnice, vgradnjo individualnih čistilnih naprav za odpadne vode, nakup ele-ktričnih in hibridnih vozil ipd. Za precejšnje število ukrepov, ki so predmet kreditiranja, so na voljo tudi nepovratne finančne spodbude, zato se veliko občanov odloča raje zanje. Tisti, ki pa preostale višine naložbe kljub pridobitvi subvencije ne morejo pokriti sami, se lahko odločijo za najem ugodnih kreditov.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/47

avgu

st august

2010

52

32O

KO

LjE

izdatk

i za

o

kolj

e

iZdATki ZA okoLJE

metka pograjc1

za okolje v sloveniji vse več denarja

v zadnjem času v Sloveniji

javnost pripisuje varovanju

okolja vse večji pomen.

Za boljše razumevanje in

prikaz okoljskih problemov

potrebujemo nekaj posebnih

ekonomskih pokazateljev,

med katerimi so gotovo

zelo pomembni podatki o

izdatkih za varovanje okolja.

okoljski izdatki so pokazatelji

pripravljenosti in zmožnosti

ohranjanja kakovosti okolja z

izogibanjem, preprečevanjem,

odstranjevanjem in

zmanjševanjem škodljivih

vplivov na okolje. Uporabnike

statističnih podatkov o okoljskih

izdatkih zanima ne samo

količina sredstev, porabljenih

za zaščito okolja, ampak

tudi njihovi viri in kako so ta

sredstva razporejena glede na

namen.

S statističnima raziskovanjema, OKI (po-datki vseh panog dejavnosti) in OKI-S

(zbiramo podatke od enot, ki se ukvarjajo z varstvom okolja), zbiramo podatke o investi-cijah za varstvo okolja na koncu proizvodnega procesa, investicijah za varstvo okolja med proizvodnim procesom in tekočih izdatkih za varstvo okolja, ki nastanejo v poročevalski enoti oziroma so plačani drugim, ter podatke o prihodkih od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja.

Podatke o okoljskih izdatkih na Statističnem uradu RS zbiramo že od

leta 1991. Do leta 2000 smo podatke zbi-rali s posebno tabelo, ki je bila del rednega Letnega poročila o investicijah v osnovna sredstva (obrazec INV – 01). Tako zbrani podatki so le delno ustrezali prikazu skrbi za okolje. Za pridobitev kvalitetnejših in ce-lovitejših podatkov o okoljskih izdatkih smo morali oblikovati samostojno raziskovanje o okoljskih izdatkih. Z novim vprašalnikom, harmoniziranim z zahtevami Evropskega statističnega urada (Eurostata) za zbiranje podatkov iz industrije, pridobimo več podrob-nejših podatkov o okoljskih izdatkih. Zaradi serije podatkov smo se odločili za zbiranje podatkov tudi iz drugih panog dejavnosti. Nov vprašalnik smo imenovali Vprašalnik o izdatkih za varstvo okolja – OKI (http://www.stat.si/doc/vprasalniki/OKI_2008.pdf) in je sestavljen iz treh tabel.

S prvo tabelo zbiramo podatke o investicijah za varstvo okolja, in sicer investicije na koncu proizvodnega procesa in investicije za varstvo okolja med proizvodnim procesom. Zaradi primerjave virov financiranja s splošnimi in-vesticijami zbiramo oba podatka tudi glede na vir financiranja.

V drugi tabeli zbiramo podatke o tekočih iz-datkih za varstvo okolja po dveh kriterijih, in sicer tekoče izdatke, ki nastanejo v poroče-valski enoti v zvezi z aktivnostmi za varstvo okolja, in tekoče izdatke, ki jih poročevalska enota plačuje drugim v zvezi z varstvom okolja.

Tekoči izdatki, ki nastanejo v poročevalski enoti, se delijo še na tekoče izdatke, name-

njene za delovanje in vzdrževanje naprav za zmanjševanje obremenjevanja okolja, izdatke za zaposlene, ki so udeleženi pri aktivnostih v zvezi z varstvom okolja, in na izdatke, na-menjene za upravljanje, informiranje, izobra-ževanje, in druge izdatke v zvezi z varstvom okolja.

Tekoči izdatki, plačani drugim v zvezi z varstvom okolja, so razdeljeni na plačilo

storitev v zvezi z varstvom okolja (vštete so storitve za čiščenje odpadnih voda, odstra-njevanje odpadkov), monitoringe in na druge tekoče izdatke.

Tretja tabela je namenjena prihodkom od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja, torej prihodkom od zagotavljanja storitev varstva

foto

: Shu

tter

stoc

k

1 Metka Pograjc, Statistični urad RS

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

33

okolja, prihodkom od prodaje stranskih proi-zvodov, ki so rezultat aktivnosti v zvezi z var-stvom okolja, in prihrankom, nastalim zaradi lastne uporabe stranskih proizvodov, ki so rezultat aktivnosti v zvezi z varstvom okolja.

Podatke v vseh treh tabelah zbiramo tudi po okoljskih namenih glede na Klasifikacijo

aktivnosti in izdatkov za varstvo okolja. Okoljske namene delimo na odstranjevanje odpadkov (ravnanje z odpadki), varstvo po-vršinskih voda (upravljanje odpadnih voda), varstvo pred hrupom in vibracijami, varstvo zraka (varstvo zraka in klime), varstvo tal in podzemnih voda (zaščita in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda), varstvo živalske raznolikosti, narave in pokrajine, raziskave in razvoj in druge okoljske namene, kamor vštevamo tudi aktivnosti in ukrepe za zmanjšanje ali odstranjevanje negativnih posledic radiacije.

največ denarja za varstvo zraka in odstranjevanje odpadkov

Pridobljene podatke o okoljskih izdatkih prikazujemo po organizacijskem načelu,

to je po pretežni dejavnosti investitorja in teritorialno po sedežu investitorja. V primer-javi z zbranimi investicijami v varstvo okolja za leto 2007, ko je njihov delež obsegal skoraj 4,4 % vseh ustvarjenih investicij (investicij v nova osnovna sredstva v podjetjih, družbah in organizacijah), je za leto 2008 delež z raz-iskovanjem zbranih investicijskih sredstev v varstvo okolja obsegal 5,1 % vseh ustvarjenih investicij.

Investicije za varstvo okolja, zbrane s sta-tističnima raziskovanjema OKI in OKI-S

(Raziskovanje o izdatkih za varstvo okolja pri izvajalcih služb varstva okolja, panoge 36–39 po SKD 2008) so znašale v letu 2008 346.635.000 evrov, kar je glede na leto 2007

za 28 % več, tekoči izdatki za varstvo okolja pa so bili v letu 2008 389.555.000 evrov, kar je 12 % več kot v letu 2007.

Pridobljeni podatki kažejo, da je bil v letu 2008 največji delež (28 %) investicij v

varstvo okolja namenjen varstvu zraka in podnebja (slika 1).

Pri podatkih o investicijah za varstvo okolja v industrijskih dejavnostih opazimo, da

se poročevalske enote zavedajo pomembnosti varovanja okolja že med samim proizvodnim procesom, saj je delež teh investicij skoraj 47,6 % od skupnega zneska investicij za varstvo okolja v industrijskih dejavnostih.

Pri tekočih izdatkih je bil največji delež (66 %) namenjen odstranjevanju odpadkov

(slika 2).

Pri podatkih o tekočih izdatkih za varstvo okolja v industrijskih dejavnostih opa-

zimo, da je 44,2 % tekočih izdatkov nastalo v sami poročevalski enoti, 55,8 % tekočih izdatkov pa je bilo plačanih drugim, od česar so največji delež obsegali tekoči izdatki za od-stranjevanje odpadkov.

Podatki o okoljskih izdatkih, zbrani na Statističnem uradu RS, so le del nacional-

nega agregata izdatkov za varstvo okolja. Zelo pomembno pri raziskovanju je, da ločimo in-vesticije, namenjene varstvu okolja na koncu

proizvodnega procesa, in investicije, name-njene varstvu okolja med proizvodnim proce-som. V kontaktih s poročevalskimi enotami smo ugotovili, da imajo nekatere panoge de-javnosti že vzpostavljeno evidenco okoljskih izdatkov. Za marsikatero poročevalsko enoto pa je statistično zbiranje podatkov o okoljskih izdatkih motiv, da si bodo v prihodnje posku-šali urediti okoljsko računovodstvo.

Končna analiza rezultatov je pokazala, da je bilo v prvih treh letih zbiranja podat-

kov po harmonizirani metodologiji Eurostata več sredstev namenjenih investicijam za var-stvo okolja, od leta 2004 pa se povečuje delež tekočih izdatkov za varstvo okolja (slika 3). 

enviRonMent sPending

More Money for the Environment in Slovenia

The acquired information on environmental expenditure is displayed in accordance with

the principle of organisation, i.e. by the investor’s main activity and territorially by the investor’s registered office. Compared to the collected in-vestments in the protection of the environment for 2007, when their share was almost 4.4% of all investments (investments in new fixed assets in companies, corporations and organisations), the share of collected investments in the protec-tion of the environment in 2008 was 5.1% of all investments.

According to the OKI and OKI-S statistical research (Research of expenditure for the

protection of the environment by operators of environmental protection services – categories 36-39 under the 2008 Standard Classification of Activities), the total amount of investments in the protection of the environment in 2008 was EUR 346,635,000, which is 28% more than in 2007. Recurring costs for the protection of the environ-ment in 2008 amounted to EUR 389,555,000, which is 12% more than in 2007. 

Slika 3: Investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja v letih 2001– 2008

Slika 1: Deleži investicij za varstvo okolja po okoljskih namenih

Slika 2: Deleži tekočih izdatkov za varstvo okolja po okoljskih namenih

346.635.000 EUR

6 %

21 %

8 %

11 %

28 %

26 %

Odstranjevanje odpadkovVarstvo površinskih vodaVarstvo pred hrupom

Varstvo zrakaUpravljanje odpadnih vodaVarstvo narave in pokrajine in drugo

389.555.000 EUR

2 %2 %

66 %

18 %

8 %

4 %

Odstranjevanje odpadkovUpravljanje odpadnih vodaVarstvo zraka

Varstvo površinskih voda, varstvo narave in pokrajine, varstvo pred hurpomRaziskave in razvojDrugo

400.000

mio

€

350.000

300.000

250.000

200.000

150.000

100.000

50.000

02001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Investicije za varstvo okolja Tekoči izdatki za varstvo okolja

foto

: Mih

a K

oron

Miran

Loz

ej

avgu

st august

2010

52

34O

KO

LjE

oko

ljsk

i in

ženir

ing

okoLJSki inžEniRinG

ana Cukiati

zdaj so velik izziv manjše čistilne naprave

kakšne poslovne priložnosti se

v Sloveniji kažejo podjetjem,

ki ponujajo okoljski inženiring

in so ob tem še specializirani,

povezujejo pa se s tujimi

partnerji?

Podjetje Spit d.o.o. nova Gorica

s sedežem v novi Gorici in s

podružnicama v Ljubljani ter

Piranu lahko govori o dobri

izkušnji navkljub krizi. Poleg

visokih gradenj, med drugim

so sodelovali pri gradnji

stadiona v Stožicah, in cestnega

programa so v ospredju

njihovih dejavnosti komunalna

infrastruktura in inženiring

pri izgradnji čistilnih naprav.

Ustanovitelj in direktor podjetja,

magister gradbenih znanosti

Miran Lozej, meni, da položaj

čistilnih naprav v Sloveniji

sicer ni rožnat, z dokončanjem

določenih okoljskih projektov ter

z obnovo že obstoječih pa se bo

Slovenija počasi približala stanju

v zahodnem delu Evrope.

kot podjetja za projektiranje in inženiring v gradbeništvu je vaša tržna niša tudi okolje, zlasti komunalna infrastruktura. Zakaj?

Naša področja dela se delijo na štiri večje sklope. Prvi so visoke gradnje, pri čemer so naše specialno področje jeklene konstrukcije. Sprojektirali smo streho stadiona v Stožicah in trenutno najvišji jekleni objekt v državi – iz-menjevalnik toplote v tovarni Salonit Anhovo, ki v višino meri kar 120 metrov. Aktivni smo tudi na cestnem programu kot projektanti objektov. Tretji segment je komunalna infra-struktura, pri čemer so naš primarni interes čistilne naprave in vse, kar je s tem povezano, torej kanalizacijska in vodovodna omrežja. Četrto področje pa je inženiring kot ena izmed naših primarnih dejavnosti, a se z njo intenzivneje ukvarjamo šele v zadnjih letih. To je inženiring pri izgradnji čistilnih naprav, kar pomeni, da čistilne naprave sprojektira-mo, dobavimo opremo, opravimo zagon, izve-demo poskusno obratovanje in predamo na-pravo investitorju. Pri tovrstnem inženiringu se omejujemo predvsem na tehnološki del, pri čemer posel izvajamo navadno v partnerstvu z izbranim gradbenim podjetjem, ki izvede gradbena dela, mi pa nato vgradimo opremo in opravimo poskusno obratovanje naprave. V ta namen smo sprejeli pogodbe o zastopstvu za nekaj svetovno znanih dobaviteljev s tega področja, kot so GLV oziroma Eimco, MAIND, Grundfos idr. Tu je najpomembnejša skupina GLV iz Kanade, katere evropska podružnica je

podjetje Eimco iz Anglije. Gre za dobavitelja tehnologij in izdelovalca opreme za čistilne naprave, ki s svojo proizvodnjo pokriva širok spekter vseh v svetu poznanih tehnologij či-ščenja odpadnih vod. GLV je multinacionalna družba, ki ima podružnice po celem svetu in je med vodilnimi na področju tehnologij čišče-nja komunalnih ter industrijskih odpadnih vod. Skupaj z njimi iščemo delo na domačem in tujem trgu. Trenutno smo angažirani pred-vsem v Črni gori, Srbiji in Romuniji, sodeluje-mo pa tudi pri projektih na Bližnjem Vzhodu.

narašča zanimanje za čistilne naprave?

Seveda. V Sloveniji in vseh drugih mlajših članicah Evropske unije se kot največji trend v gradbeništvu, ki je sicer povsod v Evropi tre-nutno v veliki krizi, kaže izgradnja komunal-nih in industrijskih čistilnih naprav. Na tem področju je zaradi zahtev Evropske unije po urejenem kontroliranem odvajanju odpadnih vod potrebno še veliko narediti.

Pri tem je Slovenija v primerjavi z ostalimi mlajšimi članicami celo v nekakšni predno-sti, saj je večina večjih mestnih komunalnih čistilnih naprav že narejenih. Razpoložljiva sredstva se sedaj usmerjajo predvsem v veliko število manjših naprav. Poleg tega pa se, po-dobno kot drugod po Zahodni Evropi, kažejo potrebe po rekonstrukciji starejših naprav, izvedenih pred deset in več leti po takrat po-znanih tehnologijah.

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

35Zavod za gradbeništvo SlovenijeDimičeva 12, 1000 Ljubljana, SlovenijaT: (01) 280 42 50, F: (01) 280 44 84

Za tehnično kulturo v gradbeništvu / info@zag.si / www.zag.si

Pridružujemo se natečaju za ener-getsko najbolj učinkovito sloven-sko občino En.občina 010, ki ga organizira Energetika.NET.

Na zaključnem dogodku, ki bo 15. septembra v hotelu Habakuk v Ma-riboru, bomo najboljši med prijavlje-nimi občinami podelili ekskluzivno nagrado – paket storitev ZAG – v vrednosti več kot 10.000 EUR.

Več o projektu En.občina 010 najdete na www.energetika.net/enobcina010.

Zavod za gradbeništvo Slovenije kot vodilna slovenska inšti-tucija za gradbeništvo in neodvisna tretja stranka opravlja naslednje dejavnosti na področjih materialov, gradbene fizike, konstrukcij, geotehnike in prometnic ter metrologije:• raziskovanje in predkonkurenčni razvoj na področju

gradbeništva,• preskušanje, potrjevanje skladnosti in certificiranje

gradbenih materialov, proizvodov in izvedenih del,• podeljevanje tehničnih soglasij, • kalibriranje in overjanje meril, etalonov in referenčnih

materialov, • razvoj novih metod preskušanja,• študije, preiskave, meritve, preglede, opazovanja, analize

stanja gradbenih objektov, transportnih naprav, prometnic,

naravnega in bivalnega okolja ter analize stanja na podro-čju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije,

• neodvisno ekspertno svetovanje in revizije programov in projektov na področju svoje dejavnosti,

• izobraževanje raziskovalnih in strokovnih kadrov na področjih svoje dejavnosti,

• sodelovanje pri pripravi tehnične regulative, standardov, tehničnih specifikacij in predpisov na področju svoje dejavnosti.

Pri raziskovalnem delu razvijamo načela trajnostnega gradbeništva ter povezujemo stroko in razvojno-raziskovalno sfero z gospodarstvom.

toda v sloveniji so velike čistilne naprave v mestih že zgrajene.

Ne povsod. Od večjih komunalnih čistilnih naprav so še tri večja mesta ostala nepokrita, in sicer Novo mesto, Nova Gorica in Kranj, po naših informacijah naj bi se vse omenjene či-stilne naprave izvajale kot membranske. Je pa v Sloveniji ostalo še veliko manjših čistilnih naprav, ki jih je potrebno dokončati ali sploh izvesti. Skladno z uredbo Sveta Evrope mora-mo namreč do leta 2017 v Sloveniji priključiti vse komunalne porabnike na čistilne naprave. Tega dela je še ogromno. Pomeni namreč, da bi morali vsak večji sklop hiš ali vsakega posa-meznika, ki ni priključen na javno kanaliza-cijsko omrežje, opremiti s čistilno napravo. To prinaša veliko stroškov in vprašanje je, ali dr-žava lahko zagotovi zadostna sredstva, da bo vse to financirala. Obstajajo evropski skladi, ki imajo razpoložljiva sredstva za posodobitev komunalne infrastrukture in jih je mogoče pridobiti za financiranje tovrstnih projektov.

Kar se tiče držav bivše skupne države, Bolgarije in Romunije, pa je položaj še veliko slabši kot pri nas, saj je tam potrebno še veliko postoriti, zlasti glede izgradnje ali posodobitve obstoje-čih naprav v večjih mestih. V Zahodni Evropi je ta proces večinoma zaključen in tam preha-jajo že v naslednjo fazo, to je rekonstrukcijo in posodobitev starejših obstoječih naprav ter povečanje kapacitet. Upravljanje teh čistilnih naprav, ki delujejo po starih tehnologijah iz-pred desetih, dvajsetih let, postaja težje obvla-dljivo, njihovo delovanje pa je neučinkovito. V Italiji se večina obstoječih naprav zamenjuje oziroma posodablja z novimi tehnologijami. Objekti z minimalnimi modifikacijami ostaja-jo isti, vgrajuje se nova tehnologija. Najbrž bo podobno pri napravah, ki v Sloveniji delajo že dalj časa. Predvidevamo, da bo obseg dela še relativno velik.

Zakaj je Zahodna Evropa na tem področju pred slovenijo?

Zakonodaja se je pri nas na tem področju začela dosledno uveljavljati šele z vstopom Slovenije v Evropsko unijo.Takrat smo se zavezali, da bomo spoštovali tudi njihove omejitve in zah-teve glede varovanja okolja. Eden od pogojev, ki je za vse članice enak, je zmanjšanje onesna-ženosti površinskih vod. To onesnaženje se v veliki meri pojavi zaradi odplak, ki se spuščajo v površinske vode. Ta problem v Evropi ni tako marginalen, povezan je z viri pitne vode. Vemo, da problem pitne vode postaja eden največjih problemov na svetu, onesnaževanje podtalja in površinskih vod pa vpliva na kvaliteto pitne vode. V zadnjih tridesetih letih se je v Evropi

veliko virov pitne vode tako tudi uničilo. Primarni cilj Evropske unije ostaja zato zaščita virov pitne vode, eden od pomembnih dejav-nikov onesnaževanja vodnih virov pa so prav onesnažene površinske vode.

kje vidite tehnološke rešitve?

Predvsem v okoljskih projektih samih. To je segment, ki ima bodočnost. Problematika zaščite vodnih virov, čiščenje komunalnih odplak, vzdrževanje čim višje kvalitete po-vršinskih vod ter predelava gospodinjskih in industrijskih odpadkov bodo projekti, ki bodo vedno aktualni. Težko je pričakovati, da bo to vprašanje enkrat dokončno rešeno. Te tehno-logije se izpopolnjujejo iz leta v leto in tudi te, ki jih sedaj poznamo, verjetno niso končne. 

Pro

moci

ja

foto

: Shu

tter

stoc

k

avgu

st august

2010

52

36O

KO

LjE

Za Salonit anhovo je zelo pomembno iz-vajanje Uredbe o emisiji snovi v zrak iz

nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. rS, št. 31/07), ki je bila posodobljena v zadnjih letih (Ur. l. rS, št. 70/08, 61/09). Ta uredba definira mejne vrednosti emisij snovi v zrak in definira obseg obratovalnega monitoringa teh emisij. V letu 2008 je bila preko te Uredbe uvedena novost, da je potrebno v primeru emisij v zrak, ki presegajo tako imenovane mejne masne pretoke, ocenjevati tudi celo-kupno in dodatno obremenitev zunanjega zraka, kar dejansko pomeni ocenjevanje ka-kovosti zunanjega zraka, ki je sicer regulirano s posebno zakonodajo. Cementarna Salonit anhovo je v skladu z novimi zahtevami za-padla pod ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka za naslednje parametre: prašni delci PM

10 (delci manjši od 10 μ m), dušikovi oksidi

(NOx) in benzen.

Za naprave, ki so zavezane Uredbi, je po-trebno pridobiti okoljevarstveno dovolje-

nje do konca leta 2011. Za tiste naprave, ki so zavezanke IPPC, predstavlja to del dovo-ljenja IPPC. Pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za emisije snovi v zrak poteka v več fazah, Saloni anhovo IPPC dovoljenje ima.

Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem

zraku (Ur. l. rS, št. 52/02) predpisuje za delce PM

10 naslednje mejne vrednosti:

Obratovalni monitoring in spremljanje kakovosti zunanjega zraka

V okviru rednega obratovalnega monito-ringa zraka se je v cementarni Salonita

anhovo že tudi v okviru predhodne zakono-daje na področju emisij izvajalo naslednje meritve, ki jih je izvajal zunanji pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa:

• trajne meritve emisij na dimniku peči: CO, NOx, SO

2, TOC, prah, O

2, T, pretok,

• občasne meritve okrog 30 parametrov na dimniku peči,

• občasne meritve prahu na izpustih (čez 40 izpustov) iz vrečastih filtrov (vsake 3 leta),st

aln

i nadzo

r

nad e

mis

ijami

snovi

v z

rak

PodJETJA in okoLJE

mag. tanja ljubič mlakar, univ. dipl. kem.

stalni nadzor nad emisijami snovi v zrak

v Sloveniji emisije snovi v

zrak v primeru cementarn

določajo trije zakonski akti:

Uredba o emisiji snovi v

zrak iz nepremičnih virov

onesnaževanja (Ur. l. RS, št.

31/07, 70/08, 61/09) – podaja

splošne zahteve za vse emisijske

vire, Uredba o emisiji snovi v

zrak iz naprav za proizvodnjo

cementa (Ur. l. RS, št. 34/07)

– uporablja se jo v primeru

uporabe konvencionalnih goriv

ter Uredba o emisiji snovi v

zrak iz sežigalnic odpadkov in

pri sosežigu odpadkov (Ur. l.

RS, št. 50/01, 56/02, 84/02)

– uporablja se jo v primeru

uporabe alternativnih goriv.

kako smo upoštevali zakonodajo

v Salonitu Anhovo pri enem

izmed najbolj občutljivih

področij – pri emisijah snovi v

zrak?

Tabela: Mejne koncentracije za suspendirane delce

Karta merilnih mest prahu v okolici Salonita Anhovo d.d. v letu 2009

Časovni interval merjenja Mejna koncentracija µg/m3

24 ur 50

1 leto 40

Opomba: Dnevna mejna vrednost je lahko v koledarskem letu presežena 35-krat.

Merilno mesto Vrsta meritve

Anhovo prašne usedline

Rodež prašne usedline, PM10 (občasno)

Morsko prah PM10, prašne usedline

Krstenica prašne usedline

Merilno mesto Vrsta meritve

Cementarna Skale prah PM10

Gorenje Polje prah PM10, prašne usedline

Močila 2 prašne usedline

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

37

• občasne meritve na izpustu iz mlina premoga (vsake 3 leta).

V skladu z zahtevami nove Uredbe je Salonit anhovo na arSO najprej

oddal predlog območja vrednotenja z določitvijo merilnih mest, nato pa tudi predlog programa ocenjevanja obre-menitve zunanjega zraka, ki sta bila oba potrjena. Obenem se je zastavilo vse potrebno za izvajanje meritev v okolju ter izvedbo modeliranja razpršitve emi-sij v okolje.

V Salonitu anhovo je bilo novosti glede ocenjevanja obremenitve zu-

nanjega zraka lažje ugoditi, ker je imel na prostovoljni bazi ob zavedanju, da je to področje zelo pomembno tudi za okoliško prebivalstvo, že predhodno postavljeno imisijsko merilno mrežo. Imisijske meritve so se izvajale že dve desetletji z namenom spremljanja one-snaženosti okolice Salonita anhovo. Vsa leta se je v sodelovanju s Kemijskim inštitutom spremljalo prašne lebdeče delce (24-urne koncentracije prahu v zraku) ter prašne usedline, v usedlinah tudi nekatere značilne kovine: Zn, Pb, Ni, Cr, V, Cd, Tl. To je omogočalo ocenje-vanje celokupne obremenjenosti zraka v okolici podjetja zaradi vplivov proizvo-dnih dejavnosti in drugih lokalnih vplivov (npr. iz transporta in drugih virov prahu). V letu 2006 je bila izvedena posodobi-tev merilne mreže imisij za spremljanje onesnaženosti zraka v okolici podjetja. Nabavljene so bile tri sodobne meril-ne naprave Tecora Skypost PM/hV za spremljanje frakcije delcev PM

10, ki so

nadomestile obstoječe. V letu 2006 je bila izvedena primerjalna kampanja z različnimi merilniki, ki jo je organizirala agencija rS za okolje, v začetku leta 2008 pa se je Salonit anhovo z najbolj reprezentančnima merilnima mestoma

Morsko in Gorenje Polje vključil v me-sečno in letno poročanje nacionalne merilne mreže agencije rS za okolje kot dopolnilna merilna mreža (mesečni bilten in Letno poročilo o kakovosti zu-nanjega zraka). Posodobitev je zajemala tudi prehod na meritve kovin v delcih PM

10. V letu 2009 je bila nabavljena še

ena merilna postaja, tako da sedaj sku-pno razpolagajo s štirimi instrumenti.

Skozi vsa pretekla leta je bil opazen trend zniževanja koncentracije inha-

labilnega prahu, čeprav so v nekaterih obdobjih vidni tudi vplivi občasnih in-tenzivnejših dogajanj na lokaciji Salonita anhovo (npr. investicije, rušenja, gradnja, transporti). Nov sistem meritev z merilni-ki Tecora omogoča direktne primerjave z drugimi kraji po Sloveniji ter uradnimi meritvami agencije rS za okolje, kjer opažamo, da so izmerjene koncentracije prašnih delcev PM

10 zmerne in pravilo-

ma nekoliko nižje od vrednosti v urba-nih naseljih (npr. Nova Gorica, Koper, Ljubljana). V letu 2009 je bila povprečna letna vrednost koncentracij respirabil-nega prahu PM

10 na merilnih mestih

Morsko in Gorenje Polje pod dovoljeni-mi mejnimi vrednostmi (nižja od mejne vrednosti 40 mg/m3, ravno tako ni bilo preseženo dovoljeno število preseganj (35) na leto). Trend zniževanja imisij se lahko pripiše učinku tehnološkega poso-dabljanja in zmanjševanja emisij prahu, med njimi tudi razpršenih emisij.

Mesečna poročila o meritvah za lokalno skupnost

V okviru sodelovanja podjetja z lokal-no skupnostjo je Salonit anhovo za lokalno skupnost v preteklih letih pri-pravljal mesečna poročila o rezultatih trajnih meritev emisij v zrak na glav-nem izpustu iz peči. V skladu z razvo-jem zakonodaje pa je pripravil novo obliko mesečnega poročila, v katero so vključeni tudi podatki o kakovosti zunanjega zraka za mesti Morsko in Gorenje Polje ter primerjava z raz-ličnimi kraji po Sloveniji. Nova oblika poročila je začela izhajati maja 2009.

Poleg izvajanja meritev delcev PM

10 v zunanjem zraku se je v

sodelovanju z zunanjimi izvajalci vzpostavila tudi metodologija za zahtevane meritve NOx in benzena ter meteoroloških pogojev (vetrov), ki bodo služili za modeliranje. V letu 2009 je Salonit anhovo pridobili pooblastilo arSO za meritve prahu PM

10 ter NOx. Meritve so se začele v

začetku leta 2010.

Postopki se bodo nadaljevali v skladu z zahtevami za-konodaje, za katero je pomembno, da se jo ustrezno

spremlja in se ji ustrezno prilagaja. Z namenom pravo-časnega spremljanja zakonodaje ter sodelovanja pri nje-nem oblikovanju Salonit anhovo sodeluje z institucijami v Sloveniji in na tujem ter se udeležuje razprav in izobraže-vanj na to temo tako v slovenskem kot evropskem merilu. 

Tabela: Primer rezultatov meritev delcev PM

10 v zraku v mesecu septembru 2009

Slika: Imisijske meritve delcev PM10

v mesecu septembru 2009 Opomba: Z rdečo črto je prikazana dnevna mejna vrednost.

Slika: Letni trendi koncentracije delcev PM10,

spremljane z merilniki Tecora Skypost PM/HV Opomba: Z rdečo črto je označena letna mejna vrednost.

Slika: Trendi spremljanja koncentracije prašnih delcev v zraku (prvotni sistem po standardu VDI 2463) v

okolju Salonita Anhovo d.d.

Slika: Sodobna merilna postaja Tecora Skypost PM/HV za spremljanje koncentracije delcev PM

10 v zraku po standardu EN 12341

Parameter MORSKO GORENJE POLJE

št. meritev 22 29

% 73 97

Cp 16,1 19,7

Cmax 37 42

> MV 0 0

Legenda:Cp – povprečna mesečna koncentracija

Cmax – maksimalna 24-urna koncentracija> MV – št. preseganj 24-urne mejne vrednosti 50 μg/m3 v tekočem mesecu

1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

MORSKO ANHOVO KRSTENICE G. POLJE

80

70

60

50

40

30

20

10

0

Kon

cent

raci

ja (µ

g/m

3 )

2006 2007 2008 2009

G. Polje

Morsko

Kon

cent

raci

ja P

M10

(µg/

m3 )

50

40

30

20

10

0

padavine MORSKO GORENJE POLJE N.Gorica mejna vrednost

Kon

cent

raci

ja (µ

g/m

3 ) in

pada

vine

(mm

)

1.

70

60

50

40

30

20

10

03. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 27.25. 29.

Najboljša zaščita proti rji

Začetki vročega pocinkanja kot postopka protikorozijske zaščite izdelkov iz železa in jekla segajo v 16. in 17. stoletje, ko prvič zasledimo trgovanje s cinkom na Kitaj-skem in v severni Indiji. Takrat se je začel uporabljati tudi izraz korozija. Leta 1742 je Francoz Malouin iznašel postopek, pri katerem se železo namoči v raztaljeni cink in se tako zaščiti s cinkovo prevle-ko. Postopek vročega pocinkanja je bil patentiran leta 1837, industrialec Adolf Westen pa je v Celju začel s tem postop-kom cinkati posodo leta 1894. Tradicijo vročega pocinkanja v Celju da-nes uspešno nadaljuje podjetje Pocin-kovalnica, d. o. o., ki je leta 2006 zgradilo popolnoma novo proizvodno halo s kapaciteto 60.000 ton pocinkanih proi-zvodov letno. Objekt se ponaša z najmo-dernejšo tehnološko opremo za vroče pocinkanje, ki izpolnjuje tudi vse zahteve okoljevarstvenih standardov.

Vroče pocinkanje ima prednost pred barvanjem Svetovne raziskave dokazujejo, da ima protikorozijska zaščita z vročim pocin-kanjem v primerjavi z barvanjem veliko prednosti tako glede ekonomičnosti in trajanja zaščite kot tudi glede odpornosti proti mehanskim poškodbam. Dokaz so objekti, ki nas obkrožajo. Celotni jekleni program avtocest (odbojne ograje, ver-tikalna signalizacija, mostne ograje, stebri za znake ...) je protikorozijsko zaščiten z vročim pocinkanjem. Prav tako se s po-stopkom vročega pocinkanja zaščiti ve-čino zahtevnih jeklenih konstrukcij hal, strešne konstrukcije, cevi, hlevsko opre-mo, cevne, kovane in balkonske ograje

Pri odločanju za gradnjo objek-ta ali opremljanje okolice izbi-ramo različne gradbene elemen-te, med njimi tudi jeklo. Da bi bila naša izbira tudi ekonomsko upravičena, moramo poskrbeti za njegovo dolgotrajno protikoro-zijsko zaščito. Zaradi kakovosti in trajnosti zaščite ter stro-škovne upravičenosti se namesto barvanja vedno bolj uveljavlja vroče pocinkanje.

za javno in individualno rabo, pohodne rešetke, podvozja, avtomobilske prikolice, kmetijsko opremo, novejšo signalizacij-sko opremo za železnice in še bi lahko naštevali.

Dodatna prednost vročega pocinkanja je v tem, da ne skriva nobenih dvomov o kakovosti, saj tvorba cinkove prevleke ni mogoča na neustrezno pripravljeni povr-šini. Barvanje jekla je sicer izvedljivo tudi brez pravilno pripravljene in očiščene površine, je pa to zelo kratkovidno po-četje, saj se potreba po obnovi premaza pokaže prej kot v treh letih.

Vsesplošno zavedanje o prednostih pro-tikorozijske zaščite z vročim pocinkanjem je v Sloveniji še precej nizko, kar potrjuje podatek, da se v Evropi letno pocinka bli-zu 7 milijonov ton jekla, od tega v Nemčiji 1,4 milijona ton, v Italiji 1,3 milijona ton, v Avstriji 140 tisoč ton, v Sloveniji pa samo 20 tisoč ton.

Finančne in okoljske prednosti vročega pocinkanja Pri primerjavi stroškov velja naslednje pravilo – tanjša, kot je pločevina, cenejše je vroče pocinkanje v primerjavi z bar-vanjem. Pri težkih konstrukcijah iz jekla debeline 20 milimetrov je začetni vložek v barvanje in pocinkanje enak in znaša približno 15 evrov/m² površine jekla. Pri tem preračunu je za barvanje upoštevan strošek pravilne priprave s peskanjem, te-meljnega premaza ter dveh pokrivnih premazov. Za velike jeklene konstrukcije je pri pri-merjavi vročega pocinkanja z barvanjem odločilen vidik stroškov vzdrževanja. Naj-bolj znana primera izredno visokih stro-škov vzdrževanja sta Eifflov stolp v Parizu in most Golden Gate v San Franciscu. Za-radi njunih dimenzij ju je potrebno ne-nehno barvati, saj jekleni elementi niso bili zaščiteni s cinkovo prevleko.Za veliko večino konstrukcij in izdelkov, ki jih srečujemo ob gradnji in urejanju stanovanjskih hiš, kot so kovane in jekle-ne ograje, nadstrešnice ter druge jeklene konstrukcije (pločevina debeline 9-mili-metrov in manj), znaša strošek vročega pocinkanja komaj 9 evrov/m² ali manj, strošek barvanja pa naraste že na 19,5 evra/m2 ali več.

Vroče pocinkanje

Avtor: Matjaž Pečar

Če obstaja želja ali zahteva po dodatnem dekorativnem premazu vroče pocinkane površine z barvo, je to prepro-sto izvedljivo. V tem primeru uporabljamo barve, ki se oprimejo cinka (zaščita duplex).

NUDIMO LASTEN PREVOZ Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078

ISO 9001

ISO 14001

OHSAS 18001

bureauveritas

pocinkovalnica, d.o.o.Bežigrajska cesta 3000 Celje | tel: 03 42 63 233 | e-mail: pocinkovalnica@maksim.si | www.pocinkovalnica.si

Delovni časpon: 7:00 - 19:00tor - pet: 7:00 - 15:00

Komerciala

tel: 03 42 63 228, 03 42 63 241faks: 03 42 63 232gsm: 041 563 110

š č i t i m o kov i n o i n n a r avo

Pro

moci

ja

Z okoljevarstvenega vidika je zelo po-membno, da vroče pocinkana prevle-ka med svojim obstojem ne potrebuje nobenega vzdrževanja več, medtem ko kakovostni premazi z barvo potrebujejo popravilo po desetih letih, kasneje pa ve-dno bolj pogosto. Prav tako predstavlja odpadla barva dodatno ekološko obre-menitev okolja.

Boljša odpornost, dolga življenjska dobaVroče pocinkano prevleko odlikuje tudi veliko boljša odpornost proti mehanskim obremenitvam, ki je osemkrat boljša od epoksidnih premazov ter dvajsetkrat od PVC-premazov in epoksidnih prašnih nanosov. Največja prednost vroče pocinkane prevleke je dolgotrajna odpornost proti koroziji. Trajanje take prevleke je odvisno od tega, v katerem klimatskem tipu se

uporablja. Pri začetni debelini prevleke 100 µm bo na podeželski atmosferi zdr-žala več kot sto let, v urbanem območju in blagi obmorski klimi pa več kot pet-deset let.

Kako poteka pocinkanje Pocinkovalnica v Celju izvaja vroče ko-sovno pocinkanje v skladu s standardom ISO 1461. Mogoče je pocinkati vse jekle-ne elemente, ki dimenzijsko ustrezajo nji-hovim kadem in so tehnološko pravilno pripravljeni za vroče pocinkanje.Elementi se najprej obesijo na posebne gredi z žico ali verigami. Sledi kemijska predpriprava površine elementov (raz-maščevanje, čiščenje rje in ostalih kovin-skih oksidov) ter sušenje. Tako pripravlje-ne elemente potopijo v raztaljeni cink, kjer pride do metalurške vezave cinka in železa. Ohlajanju sledita čiščenje kapljic cinka in cinkovega pepela ter embalira-nje.Pri pripravi konstrukcij je zaradi tehnologi-je potrebno upoštevati tri ključna pravila:

• narejene morajo biti izvrtine za od-zračevanje votlih zaprtih delov in žepov,

• na površini konstrukcij ne sme biti barve oziroma ostankov drugih po-vršinskih zaščit,

• zvari naj bodo zaključeni, očiščeni ter neporozni.

Moderna tehnologija skrbi za okolje

Vse emisije cinkovega kotla in komore ke-mijske predpriprave se filtrirajo v suhem filtru belih dimov in pralniku kislinskih hlapov.

Ves pretok izrabljenih kemikalij je zaprt, zato pocinkovalnica obratuje brez iz-pustov vode v vodotoke ali kanalizacijo. Delavci izvajajo delo izven prostorov, kjer so viri emisij.Celotni proces vročega pocinkanja v Pocinkovalnici Celje se izvaja v skladu s standardi ISO 9000, ISO 14001 in OHSAS 18001, med prvimi v Sloveniji je industrij-ski objekt pridobil tudi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje.

NUDIMO LASTEN PREVOZ Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078

ISO 9001

ISO 14001

OHSAS 18001

bureauveritas

pocinkovalnica, d.o.o.Bežigrajska cesta 3000 Celje | tel: 03 42 63 233 | e-mail: pocinkovalnica@maksim.si | www.pocinkovalnica.si

Delovni časpon: 7:00 - 19:00tor - pet: 7:00 - 15:00

Komerciala

tel: 03 42 63 228, 03 42 63 241faks: 03 42 63 232gsm: 041 563 110

š č i t i m o kov i n o i n n a r avo

avgu

st august

2010

52

40

OKO

LjE natečaj za najbolj zeleno

občino v slovenijidr. dušan plut, Filozofska fa-kulteta: "Akcija za najbolj zeleno občino v Sloveniji je zelo v redu in sila potrebna."

mag. bernarda podlipnik, ministrstvo za okolje in prostor: "Občina predstavlja temelj de-mokratičnega odločanja v vsaki državi. Iz dneva v dan se izkazu-

je, da je najpomembnejši del našega bivanja zdravo in prijetno okolje. Kaj lahko naredi uspešno občinsko vodstvo za naše okolje? Mnogo ali največ, če ima dovolj znanja, če ima pošten odnos do okolja in svojih obča-nov, če dela transparentno in zakonito. Za lokalno skupnost je pomembno tudi to, da svoje občane ustrezno informira in obvešča o vseh pravicah in dolžnostih, ki zadevajo okolje. Danes žal opažamo, da je temeljno okoljsko vedenje zelo slabo, zato je vsako ozaveščanje in izobraževanje korak k izbolj-šanju stanja."

Anton štihec, župan mestne občine murska sobota: "Tudi v Mestni občini Murska Sobota smo pristopili k prijavi na nate-čaj za Najbolj zeleno občino.

V Mestni občini Murska Sobota si namreč že več let prizadevamo za izboljšanje sta-nja okolja in dvig kakovosti bivanja našim občanom, in sicer s celostnim pristopom k okoljskemu načrtovanju, varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. S sprejetjem strate-ških in programskih dokumentov na podro-čju varovanja okolja, trajnostne mobilnosti in energetike smo si zadali visoke cilje, ki jih z realizacijo posameznih projektov tudi uresničujemo. V zadnjih letih smo največ naporov in sredstev vložili v urejanje celotne komunalne infrastrukture (na področju vo-dooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda), v urejeno ravnanje z od-padki, spodbujanje učinkovite rabe energije (izvajamo projekt varčnega sistema javne razsvetljave), uporabo obnovljivih virov energije (geotermija) in uvedbo trajnostnih oblik prevoza, kot je uvedba brezplačnega mestnega avtobusa za občane Mestne ob-čine Murska Sobota. Spodbujamo pa tudi kolesarjenje z izgradnjo kolesarskih poti po mestu in do vseh primestnih naselij, ureja-mo sprehajalne poti ter skrbimo za okoljsko osveščanje občanov.

Pravkar izvajamo tudi projekt SI HU: 3 parki, s katerim želimo ohraniti in revitalizirati

enega najlepših parkov v evropskem prosto-ru ter z revitalizacijo in širjenjem zelenih površin po celotni občini še bolj dvigniti kakovost življenja v občini."

Alojz muhič, župan mestne ob-čine novo mesto: "V Mestni ob-čini Novo mesto si prizadevamo slediti najsodobnejšim trendom glede celostnega trajnostnega

razvoja v prostoru.

Posebno pozornost smo pri pripravi OPN v letih od 2007 do 2009 namenili načrtovanju usklajenih namenskih rab prostora (pred-vsem z načrtovanjem gospodarskih površin v zadostni oddaljenosti od stanovanj) in ohranjanju zelenih klinov, ki tradicionalno potekajo po dolini Krke in prečno nanjo iz mestnega kmetijskega in gozdnega zaledja vse do mestnega jedra.

S tem je zagotovljeno, da ima skladno s pa-radigmo trajnostnega razvoja v prostoru in težnjami po povečanju kakovosti bivanja večina mestnega prebivalstva peš dostop do mestnih zelenih površin – od obvodnega prostora ob reki Krki in pritokih do mestnih gozdičev in do rekreacijskih površin. V zvezi z izboljšano dostopnostjo za pešce in kole-sarje bo med nadaljnjimi ukrepi dograditev omrežja kolesarskih in peš povezav."

toni dragar, župan Občine domžale: "Skrb za zeleno občino je trajen in pomemben del priza-devanj vodstva občine Domžale in vseh občanov ter občank. Z

njo začenjamo že v vrtcih in šolah, ki so vsi ekološko naravnani, nadaljujemo v društvih ter številnih okoljevarstvenih projektih. Posebej vidna je ta skrb pri ločenem zbira-nju odpadkov, pri odpravi črnih odlagališč, 90-odstotni pokritosti občine s kanalizaci-jo, pri načrtovanju novih zelenih površin: parkov, športnih parkov, skrbi za čiste vode, posebej Kamniške Bistrice, ki postaja zelena rekreativna os regije. Vesel sem, da lahko za-pišem, da je skrb za okolje v občini Domžale način življenja, ki ga bomo spodbujali tudi v prihodnje."

To je nekaj mnenj o natečajuKaj lahko stori lokalna skupnost kot eden izmed najpomembnejših akterjev pri varo-vanju in ohranjanju okolja, da bo Slovenija ostala zelena in bo njen razvoj upošteval, da trajnostne prihodnosti ni brez sedanjega

odgovornejšega odnosa do okolja? Tudi ka-kovost življenja bo bledela, narava pa že tako vrača udarce. Slovenija vse bolj sliši zelene pozive okolja in se vprašuje o svoji okoljski civiliziranosti in kulturi. O družbeni odgo-vornosti do dobrine, ki ni dana enkrat za vedno. Profit pred odgovornostjo do okolja? Profit pred človekom?

Zelenih odločitev in spodbudnih primerov dobre prakse v lokalnih skupnostih je vse več. Kako, koliko je sploh zelena Slovenija na lokalni ravni? Natečaj Najbolj zelena ob-čina v Sloveniji, ki ga je konec julija v okviru projekta Zelena Slovenija in pod to blagov-no znamko razpisala Fit media, kajpak ne bo v celoti odgovoril na to vprašanje. Toda zagotovo bo omogočil zanimiv informativni pregled, kako se izvajajo nekateri normativ-ni dokumenti, kaj mora lokalna skupnost postoriti pri prostorskem načrtovanju, pri odpadkih, pri obnovljivih virih energije, glede energetskih konceptov in podobno. Vsaka lokalna skupnost bo z odgovori na razmeroma preprost vprašalnik lahko pred-stavila okoljska prizadevanja. Afirmativno poslanstvo natečaja bo pomagalo odkrivati primere zgledne zelene prakse na področjih, ki jih zahteva zakonodaja, pa tudi na tistih, kjer lokalne skupnosti vidijo priložnost za dodane okoljske vrednosti in so do bivalnega okolja nadpovprečno prijazne.

Podatki o "zeleni" dejavnosti občin se bodo zbirali na podlagi anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke bo ocenila strokovna ži-rija, v kateri so dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta, mag. Bernarda Podlipnik, MOP, predstavnika Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter Jože Volfand, glavni urednik revije EOL – Embalaža&Okolje&Logistika. Podelitev laskavega naziva Najbolj zelena občina bo na slavnostnem dogodku septembra 2010, zmagovalne občine pa bodo dobile posebno priznanje. Odgovore občin bo žirija presoja-la ločeno za mestne in nemestne občine, pri čemer so nemestne razvrščene na občine, ki imajo nad 5.000 prebivalcev, in občine, ki imajo 5.000 ali manj prebivalcev. Več o pro-jektu, vključno z anketnim vprašalnikom, lahko preberete na www.zelenaslovenija.si.

Prvi odmevi v občinah, ki so že izpolnile anketne vprašalnike, kažejo, da bo natečaj Najbolj zelena občina res lahko nov korak k bolj zeleni Sloveniji. In to je to. 

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

41

okoljske oddaje za drugačen odnos do okolja

Spremembe zahtevajo dolgotrajno infor-miranje, izobraževanje, celo vzgojo jav-

nosti, kje so ključni primeri dobrih vzorcev oziroma praks. Prav to bodo počele okoljske oddaje, ki jih koprodukcijsko pripravljata TV Slovenija in Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenija, in sicer od septembra do decembra letos.

Krajše, štiriminutne oddaje, bodo sledile konceptu Eutrinkov, ki določen problem

odstira s praktičnimi vidiki vsakdanjega ži-vljenja. Na sporedu bodo ob petkih, takoj po osrednjem televizijskem dnevniku. Daljše, desetminutne oddaje, bodo teme obravnavale nekoliko bolj poglobljeno in bodo zelo dobro-došel pripomoček pri obravnavanju okoljskih tem v izobraževalnem procesu.

Oddaje bosta vodili Mojca Mavec in Barbara Zrimšek. In kaj bosta počeli

v oddajah: „Odkrivali bova, kaj pomeni odgovorno potrošništvo, koliko em-balaže ostane v košu za smeti po pripravljenem obroku, kaj početi z odpadnimi zdravili, kaj z od-padnimi baterijami. Pregledali bova, kako nastaja odpadna ele-ktrična in elektronska oprema in kako moramo z njo ravnati. In kaj se dogaja z odpadnimi gumami, pa z izrabljenimi motornimi vozili ...," naštevata Mojca in Barbara.

Tem je veliko, prav tako veliko zanimivih gostov. Zelene oddaje za zeleno Slovenijo.

"Fit media se je odločila za koprodukcijo s TV Slovenija, saj želi spodbujati okoljsko

informiranje in ozaveščanje. Kot je znano, pod blagovno znamko Zelena Slovenija izdajamo okoljske učbenike, ki jih slovenski izobraže-valni sistem še kako potrebuje, knjižno zbirko publikacij z aktualnimi okoljskimi temami, pripravljamo nacionalne okoljske simpozije, organiziramo ozaveščevalne akcije za otroke, upravljamo s spletnim portalom www.zelena-slovenija.si, upravljamo s komunikacijami za več okoljskih kohezijskih projektov,“ našteva direktorica mag. Vanesa Čanji, ki dodaja, da je Fit media, ki letos praznuje 20-letnico, postala specializirana zelena agencija. 

zele

na

slove

nij

akako lahko vsakega izmed

nas spodbudimo k okoljsko

odgovornemu razmišljanju in

ravnanju, je vprašanje

"za milijon evrov". ni skrivnost,

da se okoljsko pereča vprašanja

kopičijo na vsakem koraku, pravih

odgovorov pa je premalo.

So odgovor okoljske oddaje,

ki bodo od septembra na

nacionalni televiziji?

Pro

moci

ja

Mojca Mavec in Barbara Zrimšek

Bitlab, informacijska tehnologija d.o.o.Kidriceva ulica 24, 3000 Celjeˇ

Direktor: Saša Friedrich

Telefon: 03/491 17 77

GSM: 040/530 990

Elektronski naslov: info@bitlab.si

Spletna stran: www.bitlab.si

Računalništvo se nahaja na prelomnici, ki ji velikokrat pravimo tudi Web 2.0. Nov vidik računalništva postavlja nove grožnje, kot so kraja zaupnih podatkov, izkoriščanje računalniških resursov gostitelja za nelegalno dejavnost, kraja identitete ipd. De-javnost podjetja BITLAB, informacijska tehnologija, d. o. o., je naravnana na preven-tivo. Predpogoj za nudenje storitev računalniške varnosti je, da je v prvi vrsti varno podjetje, ki te storitve nudi. Ker sta računalniška varnost in virtualizacija zagotovo na-jhitreje razvijajoči se segment v računalništvu, bomo v podjetju vzpostavili obliko sis-temskih inženirjev, ki bodo specializirani za računalniško varnost. Oblikovali smo tudi nov sistem varnostnih programov, ki temeljijo na novih tehnologijah – gre za najbolj vročo tehnologijo na področju računalniških strežnikov, ki je po svoji daljnosežnosti primerljiva z odkritjem operacijskega sistema. V letošnjem letu vstopamo tudi na področje malih in srednje velikih podjetij.

Mrežni podjetniški inkubator predstavlja ekonomsko orodje, ki se uporablja v povezavi z drugimi podpornimi ukre-pi za pospeševanje podjetništva in razvoja novih inovativnih podjetij. Pomen inkubatorjev pri razvoju malega gospodarstva potrjuje tudi porast inkubatorjev v svetu, v zadnjih letih pa tudi v Sloveniji. Zavod Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije – Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru je institucija, ki pomaga ustanavljati nova podjetja, tako da jim na začetku njihove poti nudi pomoč v obliki subvencionirane najemnine prostora in svetovalnih, pravnih ter davčnih storitev. Mrežni podjetniški inkubator nudi svoje storitve 57 rednim inkubiranim podjetjem (pro-gram Podjetniški inkubator), 23 podjetniškim skupinam (program Univerzitetni inkubator) in 9 pridruženim članom. Inkubirana podjetja se ukvarjajo z inovativno ali visokotehnološko dejavnostjo oziroma jih glede na dejavnosti in znanje, ki ga vlagajo v razvoj izdelkov, uvrščamo med visokotehnološka ali inovativna. Večina članov v Mrežnem podjetniškem inkubatorju se uvršča med visokotehnološka podjetja, kar 65 % vseh članov, 35 % pa je uvrščenih med inovativna podjetja. V zavodu MPI svoja podjetja spodbujamo, da se poslužujejo in prijavljajo na razpise za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev tako na državni ravni kot tudi ravni EU, največjo uspešnost pa beležimo pri kandidaturi podjetij na razpisu Slovenskega podjetniškega sklada za produkt P2.

Med večje uspehe zavoda MPI lahko prištevamo tudi odprtje Evropske projektne pisarne (1. 12. 2009), preko katere inkubirancem in ostalim naročnikom pomagamo urejati razpisne dokumentacije za mednarodne projekte, predvsem s področja okoljevarstva in z njim povezane problematike, narave in biotske raznovrstnosti, spodbujanja in razvoja podjetništva v državah bivše Jugoslavije in drugod po Evropi, prenosa dobrih praks subjektov inovativnega okolja, sodelovanja s tujimi nevladnimi organizacijami s področja okoljske problematike in zagotavljanja socialnih storitev, krepitve čezmejnega sodelovanja z evropskimi državami in ostale projekte.

Tudi dobro sodelovanje z Občino Kamnik je obrodilo svoje sadove. Javni natečaj Borza idej Občine Kamnik 2009 je v kamniško PE zavoda MPI pripeljal prve inkubirance. Poslovno enoto zavoda Mrežni podjetniški inkubator Sa-vinjske regije (PE MPI Kamnik) so 1. 4. 2010 slavnostno otvorili: rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan Rozman, direktor RRA Celje, Boris Klančnik, župan Občine Kamnik, Anton Tone Smolnikar, in direktor zavoda MPI, doc. dr. Zdravko Praunseis.

Letos se bo MPI predstavil na 43. Mednarodnem obrtnem sejmu v dvorani L1 na razstavnem prostoru 37. V petek, 10. 9. 2010, in v torek, 14. 9. 2010, bomo gostili tudi strokovnjake TehnoCentra Univerze v Mariboru, Pisarne za prenos tehnologij, ki bodo podjetnikom lahko podrobneje predstavili zaščito intelektualne lastnine in ostale patentne zaščite. Kakšna podjetja sprejemamo med naše inkubirance, lahko preberete v nadaljevanju, saj vam jih bomo nekaj predstavili.

Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije –Mrežni spin-off inkubator Univerze v MariboruKidričeva ulica 25, 3000 CELJETel: 03/42-44-204, 03/42-44-134Faks: 03/42-44-194E-naslov: info@inkubator-celje.siSpletna stran: http://www.inkubatorcelje.si

Pro

moci

jaPro

moci

ja

avgu

st august

2010

52

42

OKO

LjE

BALMAR

Kidričeva ulica 24B, 3000 Celje, Slovenija | Tel.: +386 3 620 97 89 | Fax.: +386 3 620 97 90 | info@balmar.si

Merilno testne naprave za razvoj sodobnih medicinskih implantatov se uporabljajo za izvajanje »in-vitro« testov, kot so:

• Biomehanski statični in dinamični testi,• Biofunkcionalni testi,• Testi za preverjanje možnosti za osteosintezo,• Bioadhezijski testi.

Merilno-testna naprava za statično testiranje kolenskega sklepa

BALMARproizvodnja merilnih naprav Matej Balažic s.p.

Merilno-testne naprave mora-jo zagotavljati veliko stopnjo fleksibilnosti dizajna, s katero omogočajo izvajanje meritev na različnih oblikah testiranih medicinskih implantatov (endo-proteze, fiksacijske ploščice, in-tramedularni žeblji in podobno). Takšni implantati so vstavljenih

v testiran sklep ali tkivo (različni kadavrski deli), na katerih simu-liramo poškodbo, za katero smo razvili določen prototip medicin-skega implantata. Med testiran-jem zajemamo rezultate meritev z ustreznimi merilnimi sistemi in jih ovrednotimo v ustreznem programskem okolju. Na podlagi

končne ocene dobljenih rezulta-tov, preverimo ali takšen testiran prototip izdelka ustreza vsem zahtevam in lahko nadaljuje na-daljnje testiranje definirano z us-treznim konstrukcijsko-razvojnim postopkom oz. ali je takšen pro-totip potrebno dodatno dograditi in izboljšati.

Bil je lep poletni dan na dalmatinskem otoku. Obdajala me je tišina, ko sem naenkrat zaslišal ro-potanje vodnega skuterja, udarjanje ob valove ter nepopisen hrup, ki nikakor ni sodil v idilo, kakršno ustvarjajo takšni kraji. Po eni strani sem razumel potrebo mladih po adrenalinskih užitkih, po drugi strani pa nisem mogel doumeti egoizma adrena-linskih odvisnikov. Kot letalski strokovnjak sem se začel ukvarjati z mislijo, da bi mogoče lahko ti dve nasprotujoči se stvari združil ter tako ustvaril plo-vilo, ki bi združevalo za okolje neobremenjujočo plovbo in adrenalinske užitke. Ob vrnitvi v svojo pisarno sem predse postavil nepopisan list papir-ja in se lotil navtičnega projekta na povsem svoje-vrsten način. S svojim znanjem sem začel inova-tivno ustvarjati letalno napravo, ki bi delovala na vodni površini, bila varna, ponujala mnogo adre-nalinskih užitkov ter v čim manjši meri vplivala na čudovito okolje.

Ideja je zorela nekaj let in ugledala luč sveta kot hidro foil plovilo, ki presega sposobnosti do se-daj znanih plovil te kategorije. Izkazalo se je, da popolnoma nov pristop ter nevezanost na nav-tično tradicijo nista bila ovira, temveč prednost, ki je zagotovila še neodkrite možnosti razvoja. Nastal je visokotehnološki projekt W-FOIL, ki je razvil svojstven koncept postavitve hidro foilov ali podvodnih krilc. Ta koncept omogoča v pri-merjavi z že znanimi hidro foil projekti manjšo hi-trost ob ločitvi trupa ali trupov plovila od vode in doseganje večjih maksimalnih hitrosti. Postavitev hidro foilov omogoča oblika hidro foilov, pri ka-teri se kavitacija pojavi šele pri hitrosti 60 vozlov ali več. Hkrati pa s pomočjo hidro foilov ponuja tudi izredno okretnost ter stabilnost pri plovbi. Koncept W-FOIL je tudi ustrezno patentiran. Zara-di majhnih uporov in velikih hitrosti bodo plovila, narejena po tem konceptu, primerna za vgradnjo

alternativnih pogonov zadnje generacije (elektro, hibrid, vodik) ter osnovnega pogona brez ško-dljivih emisij, ki se že dolgo uporablja na plovilih – jadra. Poskusi in obsežne raziskave, narejene s pomočjo radijsko vodenih modelov velikosti do 150 cm, so nas pripeljale do zaključkov, ki kažejo tudi na izvedbo W-foil letala. S tako konstrukcijo bi dobili hidro letalo, ki bi bilo sposobno vzletati ter pristajati na valovitem morju.

Slovenskemu podjetniškemu skladu se zahvalju-jem za zaupanje, ki so ga izrazili z odobritvijo sub-vencije P2, obenem pa vabim vse, ki jih kakor koli zanima ta projekt, bodisi kot soinvestitorje bodisi kot soustvarjalce tehničnih rešitev, da z mano vzpostavijo stik.

Tomaž Zore, dipl. inž. str.,vodja projekta W-foil

Loke v Tuhinju 19/k, 1219 Laze v Tuhinju

Direktor: Tomaž Zore, dipl. inž. str.

Telefon: 041/745 485 | Elektronski naslov: v.navtik@gmail.com

Plovilo W-foil med testiranjiCeloten projekt je izdelan s pomočjo cad/cam/cae sistemov

SPLETNI PORTAL, PRIMOŽ LAVRE S.P. Tomaška vas 2, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Direktor: Primož Lavre • Telefon: 02/883 18 66 • E-pošta: primozlavre@gmail.com

Fotografska agencija ONEPHO-TO je bila ustanovljena z idejo, kako ponuditi fotografije nareje-ne in posnete v državi Sloveniji tujim agencijam. Prav tako je priložnost ponuditi drugačen koncept fotografije domačim medijem in individualnim upo-rabnikom. Za ta korak smo raz-vili svojo spletno agencijo oz. spletni portal www.onephoto.si,

na katerem lahko potencialni kupci pregledujejo fotografije in jih tudi naknadno tudi odkupijo. Portal je zasnovan pregledno, napredno in inovativno. Združu-je ponudbo in povpraševanje na trgu fotografije v Sloveniji. S svojim delom bomo pridobili veliko število fotografov, s tem tudi fotografij, ki jih bomo ponu-dili na trgu. Ne omejujemo se

samo na dnevno dogajanje in pokrivanje dogodkov, ampak nas zanima tudi sodelovanje z gospodarstvom. Z našim pro-fesionalnim odnosom in delom vabimo vse, da obiščejo našo spletno stran www.onephoto.si in nam podajo svoje predloge, povpraševanja ter ponudbe o skupnem sodelovanju pri različ-nih projektih.

Pro

moci

jaPro

moci

jaPro

moci

ja

avgu

st august

2010

52

OKO

LjE

43

trajn

ost

ni

razv

oj

Ces

tneg

a

promet

a

avgu

st august

2010

52

LOG

ISTI

Ka

44 TRAJnoSTni RAZvoJ

CESTnEGA PRoMETA

Učinkoviti transportni sistemi

so danes nujni za uspevanje

človeške družbe. vplivajo

na ekonomsko rast, splošni

družbeni razvoj in v veliki meri

na okolje. namen trajnostne

prometne politike je ravno

uskladitev teh elementov,

da bi transportni sistem po

eni strani zadovoljil čim več

ekonomskih, socialnih in drugih

potreb družbe ter na drugi

strani čim manj obremenil naše

okolje (2). najbolj razširjena

vrsta transporta še vedno

ostaja cestni transport, ki je

hkrati odgovoren za največje

onesnaževanje okolja, zato

bomo v tem prispevku govorili

samo o prihodnosti cestnega

transporta.

Naraščajoča obremenjenost prometnih sis-temov (cestni tovorni promet naj bi se po

pričakovanjih do leta 2020 povečal za 55 %, cestni potniški promet pa za 36 %) in s tem povezana poraba energije ter negativni vplivi na okolje (emisije CO2 iz prometa se bodo pred-vidoma do leta 2020 povečale za nadaljnjih 15 %) zahtevajo vedno bolj inovativne pristope pri reševanju težav prometa in mobilnosti (1). Evropska unija in tudi ostale razvite države sveta se tega vedno bolj zavedajo in so v ta namen pripravljene vložiti velika sredstva. Potrebno pa je seveda vedeti, v razvoj katerih področij in implementacijo katerih rešitev naj se sredstva preusmerijo. V ta namen po svetu že nekaj let potekajo razna srečanja, na katerih različni strokovnjaki s področja transporta razpravljajo o usmeritvah prometa do leta 2020. Do zdaj je v razpravah prišlo v ospredje 5 osnovnih področij, preko katerih naj bi se oblikovale sodobne prometne politi-ke in načrtoval razvoj cestnega transporta v prihodnosti:

1. mobilnost,

2. varnost,

3. vplivi na okolje (okoljevarstvo),

4. multimodalnost,

5. inteligentni transportni sistemi (ITS).

Če se omejimo na Evropsko unijo, se nekatere izmed aktivnosti, ki izhajajo

iz teh petih področij, že vključujejo v novo

nastajajočo evropsko zakonodajo za tran-sport ter preko nje v nacionalne zakonodaje držav članic EU, ki jih bodo nato prenesle v vsakodnevno prakso. Izvajalci teh novih tran-sportnih politik in aktivnosti bodo predvido-ma tako ministrstva, cestne administracije in druge državne službe, ki delujejo v transpor-tnem sektorju, kot tudi zasebna podjetja (pri tem mislimo zlasti na aktivnosti, ki se tičejo avtomobilskih proizvajalcev).

Poglejmo si zdaj posamezna prednostna področja za razvoj transporta v prihodno-

sti in nekatere izmed konkretnih tehnologij ali aplikacij, ki jih raziskujejo v tem okviru ali pa so morda že predvidene za implementacijo.

1. Mobilnost

Področje mobilnosti se v osnovi osredotoča na upravljanje in odpravljanje cestnih

prometnih zastojev. Ne glede na to, da do zastojev lahko prihaja tudi na odprtih cestah (hitrih cestah in avtocestah), se to področje v glavnem ukvarja s prometom v mestnih (ur-banih) območjih. Prometni zastoji v mestih in neposredni okolici mest se danes po celem svetu povečujejo kot posledica povečane mo-torizacije, urbanizacije, rasti prebivalstva, demografskih sprememb (staranje prebival-stva), sprememb v poseljenosti, načinu ži-vljenja (izreden porast dnevnih migracij) ipd.

današnji transport je za staro šaro

bine pengal1

foto

: Shu

tter

stoc

k

1 Bine Pengal, Zavod za gradbeništvo Slovenije

avgu

st august

2010

52

45

LOG

ISTI

Ka

Kot posledica tega se zmanjšuje učinkovitost transportne infrastrukture, povečujejo se potovalni čas, onesnaženost zraka in poraba goriva. V okviru tega področja strokovnjaki iščejo rešitve: kako bolje upravljati promet, da bi se preprečil nastanek zastojev, kako ljudi pravočasno obvestiti o izbiri alternativne poti, ukvarjajo se s prometnimi sistemi za vodenje v vozilih, kako povečati učinkovitost javnega potniškega prometa (tramvaj, avto-bus, železnica) in kako ljudi pripraviti do večje uporabe le-tega, kako zagotoviti razpoložlji-vost omejenih parkirnih mest, pa tudi kako načrtovati gradnjo v mestih, da bi promet potekal čim bolj nemoteno itd.

2. varnost

Področje varnosti je izrazito večdimenzio-nalen izziv v cestnem transportu. Na eni

strani sem spadajo teme o vedenju voznika v prometu, njegovem psihološkem stanju, zaznavanju prometa, reagiranja itd., na drugi strani sem prištevamo raziskave in aktivnosti v zvezi z implementacijo varnostnih siste-mov v vozilu (pasivnih in aktivnih). Nadalje v področje varnosti spadajo aktivnosti, ki se tičejo obravnavanja cestne in obcestne infrastrukture z vidika prometne varnosti, pa tudi z vidika zavarovanja in zaščite infra-strukture pred naravnimi nesrečami ter na-mernim poškodovanjem. Konkretni vidiki in tehnologije, na katerih trenutno največ delajo strokovnjaki s področja varnosti v prometu, so: oblikovanje varnih vmesnikov človek-stroj (HMI) v vozilu za npr. spremljanje budnosti voznika, za spremljanje vožnje znotraj voznih pasov (aktivni varnostni sistemi), pasivni sistemi na vozilu ter drugi aktivni ukrepi za zaščito bolj ranljivih udeležencev v prometu (motoristi, kolesarji, pešci, zlasti starejši in otroci), sistemi za pomoč vozniku pri vožnji ponoči in v slabem vremenu ... Glede cestne infrastrukture pa npr. projektiranje t. i. "self--forgiving" (odpuščajočih) cest, kar se nanaša na takšno gradnjo cest, kjer sam potek ceste olajšuje vožnjo, deluje preventivno glede pro-metnih nesreč in hkrati omiljuje posledice prometnih nesreč, kadar do njih pride; nada-lje so v ospredju raziskave o zaščiti in zavaro-vanju pomembnejših cestnih objektov, ki bi ob morebitnem izpadu iz prometa povzročili velike težave v poteku transporta, itd.

3. vplivi na okolje (okoljevarstvo)

Transport ima zelo velik vpliv na naše oko-lje. Po ocenah zajema več kot 12 odstotkov

celotnih izpustov CO2 v Evropski uniji, ki pretežno (okrog 80 odstotkov) prihajajo od porabe goriva v osebnih vozilih. Dozdajšnje izboljšave v boljšem izkoristku goriva so bile praktično izničene s povečanjem količine

prometa. Raziskave in dejavnosti na področju okoljevarstva v transportu potekajo trenutno v glavnem (vendar ne samo) na dveh temah, in sicer boljšem izkoristku energije in novih (okolju prijaznih) pogonskih sistemih za vozila. Poleg izboljšav obstoječih motorjev proizvajalci vozil raziskujejo motorje z novi-mi, t. i. alternativnimi viri za gorivo (vodik, elektrika, bioplin, sončna energija ipd.), nada-lje nove, okolju prijazne materiale za izdelavo vozil, optimalnejše postopke izdelave in na koncu predelave vozil ob zaključku življenjske dobe, kjer je prav tako možen prihranek ener-gije. V smislu celostnega zmanjšanja vplivov cestnega prometa na okolje se raziskujejo tudi možni drugačni načini transporta (npr. koncept "car-sharing") ali bolj futuristično – popolne spremembe potovalnih in življenj-skih navad ljudi v povezavi z drugačnim na-črtovanjem bivanjskega prostora in življenja v družbi (prehod na javni transport, zmanjša-nje razdalje med domom, delovnim mestom in drugo pomembno infrastrukturo) itd.

4. Multimodalnost

Z izrazom multimodalnost lahko poimenu-jemo področje transporta, ki je vezano na

prepletanje in dopolnjevanje različnih zvrsti transporta in prevoza. Na eni strani gre za povezavo med različnimi načini prevo-za znotraj posamezne vrste prometa (npr. za cestni promet: avtobus-osebno vozilo-kolo), na drugi strani pa med različnimi vrstami prometa nasploh (npr. letalo-vlak-avtobus). Iz tega koncepta izhaja cela vrsta raziskav in ak-tivnosti, s katerimi želimo potnikom in tovo-ru na njihovi poti čim bolj olajšati prehajanje med različnimi prevoznimi sredstvi, z name-nom poenostaviti potovanje. Koncept multi-modalnosti je za prihodnost transporta zelo pomemben, ker ob dejanskem funkcioniranju nudi nadomestilo uporabi osebnih vozil ter na strani tovora ponuja optimiziranje dostavnih verig. To področje je v veliki meri povezano z inteligentnimi transportnimi sistemi in upravljanjem prometa, kar bo v prihodnosti omogočilo lažji pretok prometa.

5. inteligentni transportni sistemi (iTS)

Pomembno vlogo pri oblikovanju trajno-stnega transporta bodo prav gotovo igrale

inovacije, zlasti inteligentni transportni sistemi (ITS). To so sistemi, v katerih se upo-rabljajo informacijske in komunikacijske teh-nologije za podporo cestnega prometa in za vmesnike do drugih vrst prevoza. Inteligentni transportni sistemi so že po svoji naravi v bi-stvu prisotni v vsakem od zgoraj omenjenih področij (mobilnost, varnost, okoljevarstvo

in multimodalnost), na podlagi katerih se bo transport razvijal v prihodnosti. Lahko se uporabljajo v vozilih, na in ob cesti, za upra-vljanje prometa, nadzor, raziskave, zbiranje in obdelavo podatkov itd. Glede na izredno široko aplikativnost teh sistemov bo tema predstavljena v posebnem članku v tej reviji.

nekaj načrtov je

V Sloveniji je na področju mobilnosti trenu-tno najbolj opazen problem zgoščevanja

prometa v mestnih središčih in okoli njih (zaradi povečane količine dnevnih migracij) ter večja količina tovornega tranzicijskega prometa (kar se kaže zlasti v prenapolnjeno-sti parkirišč za tovorna vozila). Na področju prometne varnosti smo v zadnjih dveh letih, kot kažejo statistični podatki, uspeli nare-diti kar velik korak naprej, okoljevarstvena problematika pa ostaja spričo nadaljnjega povečevanja količine osebnih vozil in s tem prometa še nadalje velik problem. Za koncept multimodalnosti lahko rečemo, da je pri nas šele v povojih in v kratkem času tudi ni videti večjih aktivnosti v tej smeri.

Država nadaljuje aktivnosti na področju prometne varnosti, kjer stalno potekajo

akcije za ozaveščanje voznikov ter za spre-membo kulture vožnje, poseben poudarek pa je dan aktivnosti za zaščito ranljivejših udeležencev v prometu – v ospredju so ta trenutek vozniki koles z motorjem (moto-risti). Okoljevarstvena problematika se pri nas rešuje zaenkrat le preko davčnih olajšav za osebna vozila na alternativni pogon in z nekaterimi manjšimi subvencijami za nakup okolju prijaznega osebnega vozila. Glede mo-bilnosti težave mestnega prometa rešujejo mesta v glavnem po svoje, pretok prometa na odprtih cestah in avtocestah pa ima namen država reševati s postopnim prehodom na elektronsko cestninjenje in na drugi strani z informacijsko podprtim upravljanjem cestne-ga prometa. Skladno s temi načrti se bodo postopoma začele tudi določene aktivnosti na področju uvajanja informacijskih transpor-tnih sistemov.

Zaključek

Vidimo, da se je Evropska unija oblikovanja trajnostne prometne politike teoretično

lotila široko, celostno in dolgoročno, čas pa bo pokazal, ali bo praksa tem usmeritvam sledi-la. Vsekakor je že danes jasno vsaj to, da tran-sport, kakršen se odvija danes, v prihodnosti ne bo možen. Brez ustreznega upravljanja in vodenja prometa se tako v mestih v soraz-merno kratkem času ne bomo mogli nikamor več premakniti, varnostna statistika žrtev v prometu se kljub velikim naporom še vedno ni dovolj spremenila.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/48

avgu

st august

2010

52

LOG

ISTI

Ka

46

LoGiSTikA

optimizacija logistike paketov v poštni mreži

doc. dr. andrej lisec1

1 Uvod

Č lanek obravnava optimizacijo logi-stike paketov v prostorski zasnovi

poštne mreže. V njej je podano obstoječe stanje poštne mreže in podan predlog re-gijskih paketnih centrov in pripadajočih paketnih pošt.

2 Logistika paketov

Eden temeljnih kazalcev uspešnega delo-vanja pošte je hitra in zanesljiva vročitev

oziroma dostava pošiljk, zato so se v zadnjih letih razvile paketne storitve, tudi po zgle-du podjetij iz tujine, ki omogočajo uporabni-kom prenos paketnih pošiljk kar se da hitro, tudi v istem dnevu. Poštni sistem je zelo obsežen, zato je njegovo dobro zasnovo, ki sledi omenjenim ciljem, težko izvesti brez matematičnega modeliranja. Delo podaja zasnovo modela za optimalno izbiro poti med poštnimi logističnimi centri, regijski-mi paketnimi centri, paketnimi poštami, poštami in znotraj le-teh ter podaja konkre-tno rešitev za primer, ko lahko kapaciteta (dostavnega) vozila predstavlja ozko grlo in ko je zagotovljeno časovno okno, ki se prila-gaja vnaprej podanemu delovnemu času na poštah.

Temeljna hipoteza je: uvajanje regijskih paketnih centrov in paketnih pošt ob

zahtevanem nivoju storitve prenosa D + 1 (dan sprejema in dan vročitve, ''danes spre-jeta pošiljka je jutri vročena'', ob zanesljivo-sti, večji od 0,99), ki dosedanji model logi-stične oskrbe na površini približno 20.000 km2 s srednjo gostoto prebivalstva okrog 100 prebivalcev na km2 (v podobni razpr-šenosti, kot je Slovenija) spreminja prenos poštnih pošiljk na štiristopenjsko storitev in s tem znižuje stroške prevoza (prevoza pošiljk pri navzgor omejenih razlikah med fiksnimi stroški klasičnih pošt in pošte v funkciji regijskega paketnega centra) za več kot 5 odstotkov.

3 Paketna distribucija

Pošta Slovenije ob zajemanju podatkov ni imela ustreznega sistema zajemanja (zbi-

ranja) podatkov o tokovih paketnih pošiljk. Izhajali smo iz obstoječih načinov zbiranja podatkov o količini sprejetih in usmerjenih paketov ter oktobrske statistike vročenih paketov. Oceno pošiljk in s tem relacije med izvorom in ponorom v mreži smo izvedli na podlagi opazovanj. Stanje leta 2003 je bilo začetno stanje dinamičnega modela.

V doktorski disertaciji (Lisec, 2006, str. 79–85) je nadgrajen model (Eberya et al.,

2000, str. 616), ki obravnava tokove pošiljk od začetnega vozla preko središča ali med središčema do končnega potrošnika. Model že vključuje omejitev kapacitet. Za potrebe optimalne logistike paketov je nadgrajen model s prenosom pošiljk na več stopnjah in z vključitvijo izločanja pošiljk na posameznih stopnjah za lastna območja.

Z metodami kombinatorne optimizacije smo na podlagi določene spodnje meje

dovoljenih dodatnih fiksnih stroškov (glede na obstoječo postavitev klasičnih pošt), ki omeji množico možnih rešitev na obvladljivo število potencialnih regijskih paketnih cen-trov, preverili optimalno postavitev regijskih paketnih centrov na različnih lokacijah v Sloveniji. Preučili smo ekonomičnost uvedbe posameznih regijskih paketnih centrov za obravnavano območje, ki ga po sedanji or-ganiziranosti Pošte Slovenije pokriva Poštni logistični center (PLC) Ljubljana, glede na po-stavljen kriterij zanesljivosti oskrbe (Slika 1).

Pri iskanju optimalne zasnove logistične mreže Pošte Slovenije so nam v pomoč

teoretični modeli kombinatorne optimi-zacije in konkretne rešitve poštne mreže v Švici, Avstriji, Avstraliji in drugod. Rešitve, ki so bile uspešno izvedene v drugih okoljih z drugačno teritorialno organiziranostjo, lahko v Sloveniji zaradi svoje majhnosti hitro osvojimo in jih modificiramo glede na poseb-ne zahteve slovenske teritorialne organizi-ranosti, vendar le, če je vodstvo pošte temu naklonjeno.

Konkretni izračuni so pokazali, da se stro-ški prevoza v Sloveniji, ki ustreza tej go-

stoti in površini, znižajo celo za 10 odstotkov.

4 Zaključek

Ugotovili smo, da je smiselno izboljšati obstoječi sistem prenosa paketov tako,

da izločamo pakete za območje lastnih pošt, paketnih pošt ter za tiste poslovne enote, kjer je to upravičeno. To nam dokazuje aplikacija, ki smo jo izvedli na primeru območja pokriva-nja Poštnega logističnega centra Ljubljana, ki pokriva dve tretjini Slovenije. Stroški prevoza (prevoza pošiljk pri navzgor omejenih razlikah med fiksnimi stroški klasičnih pošt in pošte v funkciji regijskega paketnega centra) se z novim načinom prenosa paketov glede na se-danji način prevoza zmanjšajo za 10 odstotkov.

Kot so pokazale že predhodne raziskave, pa velja tudi za področje, ki ga pokriva Poštni

logistični center Ljubljana, predvsem za podro-čje Regijskega paketnega centra Novo mesto, da ni smiselno brezpogojno slediti prostorski strukturi, ki uvršča dolenjsko regijo pod okri-lje Poštnega logističnega centra Ljubljana. Ugotovili smo, da je smiselno izboljšati obsto-ječi sistem tako, da pošte na omenjenem obmo-čju ločujejo pakete za območje Poštnega logi-stičnega centra Ljubljana in območje Poštnega logističnega centra Maribor. 

Literatura:1.Ebery Jamie et al. (2000). The capacitated multiple allocation hub location problem: Formulations and al-gorithms. European Journal of Operational Research, Amsterdam, 120, 3, str. 614–631.2.Lisec, Andrej (2006). Optimizacija logistike paketov v hierarhični prostorski zasnovi poštne mreže. Ljubljana.

Slika 1: Predlagani regijski paketni centri in paketne pošte

1 doc. dr. Andrej Lisec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

Okoljske oddajeKoprodukcija z RTV Slovenija

Okoljski portal

z dnevnimi novicami in aktualno knjižnico

www.zelenaslovenija.si

Strokovna specializirana revija EOLEmbalaža • Okolje • Logistika

že 10 let in 52 številk!

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Maj / May 2010

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Na trgu naj bo več povratne embalažeRan v okolju vse več, inšpektorjev premaloŠtudentje prihajajo z vseh koncev sveta

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough InspectorsStudents from All Over the World

50

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI!

foto

: Shu

tter

stoc

k

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

julij / July 2010

embalaža okolje logistika

packaging environment logistics

Politika v resnici

malo misli na okolje

+ Hamletovsko vprašanje –

povratna ali nepovratna embalaža

+ Ministrstvo grize v

smetarske težave

+ Obratovalni monitoringi,

odstopanja od standardov

in slovenske klavnice

51

+ The Ministry Taking a Bite

Out of Waste Issues

+ Operational Monitoring,

Deviations from Standards and

Slovenian Slaughterhouses

Okoljski učbenikiŽe v prodaji: OkOljevarstvena zakOnOdaja, avtorica: mag. Adrijana Viler Kovačič

Napovedujemo:varstvO OkOlja, avtorica: dr. Jana Sterže

GOspOdarjenje z Odpadnimi vOdami, avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan

OkOljevarstvene tehnOlOGije avtor: dr. Darko Drev

Okoljevarstvena

zakonodaja

specializirani za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje!

www.fitmedia.si

Pro

moci

ja

Energetsko srce Ljubljane zm

anjšujemo CO2

iz obnovljivih virov

energijaOdločno gradimo nizkoogljično prihodnost prestolnice. S toplotno in električno energijo, proizvedeno iz lesne biomase, smo v letu 2009 zmanjšali izpuste CO2 za 67.000 ton. Z uvedbo zemeljskega plina leta 2014 bo naš ogljični odtis še manjši.

www.te-tol.sim.te-tol.si

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Oglas_A4_06_štirje-formati01 copy.pdf 4 19.4.2010 12:48:40

Pro

moci

ja