Strokovna specializirana revija za embalažoŠtevilka V./23

September 2005

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

Foto

Aljo

ša V

idet

ič

Strokovna specializirana revija za embalažoŠtevilka V./23

September 2005

23

Prvi vtis pri darilu daje embalaža

Intervju z Aleksandrom Troho

Okrogla miza: Manjka ambicioznosti

Nevarna odpadna embalaža

Za in proti: Dileme pri termični obdelavi odpadkov in odpadne embalaže

Anketa o poslovnem (ne)optimizmu

Prvi vtis pri darilu daje embalaža

Intervju z Aleksandrom Troho

Okrogla miza: Manjka ambicioznosti

Nevarna odpadna embalaža

Za in proti: Dileme pri termični obdelavi odpadkov in odpadne embalaže

Anketa o poslovnem (ne)optimizmu

Prom

ocija

Prom

ocija

323

Vihanje rokavovJesen zmeraj simbolizira vihanje rokavov. Ne sedajo le šolarji v klopi, tudi poslovneži bolj napnejo možgane. Če so tržne razmere neprijazne, še toliko bolj.Trg, ta nemirna voda, je včasih mačeha, včasih ljubica. Vse več poslovne-žev modro spoznava, da na obraz trga lahko tudi sami vplivajo. Odvisno je, s čim in kako tekmujejo. Tam, kjer se rinejo množice, te hitro in zlahka pomendrajo. Na promenadi izbranih sonce sije veliko lepše.O tem razmišljajo plastičarji na okrogli mizi, ki smo jo organizirali, saj so nas spodbudile vrtoglave cene nafte, posledično plastike.Jesensko vihanje rokavov bo tudi na področju elektronske in električne odpadne opreme, teme, ki smo jo obdelovali v prejšnji številki. V tej šte-vilki lahko preberete, da ravnanje s tovrstno opremo tržijo že tri podjetja. Premika se tudi na področju t.i. nevarne odpadne embalaže, a tu prava zgodba še sledi. Prav tako na področju t.i. sežigalnic.Daljnovidni bodo že sedaj pomislili na obdobje obdarovanja in poslov-nih daril. Za te bo zanimivo branje o poslovnem obdarovanju in o tem, kako o poslovnih darilih in embalaži razmišljajo v nekaterih slovenskih podjetjih.Pa zavihajmo rokave.

Jože Volfand,glavni urednik

UvodnikUvodnik

Iz vsebinePrvi vtis pri darilu daje embalaža 6

Podjetja o poslovnih darilih in embalaži 8

Intervju z Aleksandrom Troho 12

Okrogla miza: Manjka ambicioznosti 14

Nevarna odpadna embalaža 18

Za in proti: Dileme pri termični obdelavi odpadkov in odpadne embalaže 26

Anketa o poslovnem (ne)optimizmu 31

4

23

Večja učinkovitost za 30 %Superfos je z novo zasnovo, obliko in materiali optimiziral embalažo in predstavil na oko privlačno, zelo funk-cionalno vedro, ki je hkrati še zelo pri-ročno v logistiki in prijazno do uporab-nika. Po besedah Martina Malmrosa, direktorja prodaje in marketinga Su-perfosa, so s tem zagotovili kvaliteto vseh pomembnih lastnosti embalaže. Nova vedra so za razliko od doseda-njih, ki so bila ponavadi zaokrožena, oglate oblike, kar je že samo po sebi posebnost. Velika ploščata površina ponuja dobro vidnost in omogoča utrjevanje prepoznavnosti blagovne znamke. Zanemarljivi pa niso niti nižji stroški novih veder.Pri zlaganju na palete dosežemo 30 % višjo učinkovitost, kar se pozna pri hranjenju in pri transportu. Standard-na paleta, na katero lahko naložimo 90 cca 5 litrskih zaokroženih veder, lahko po drugi strani nosi 120 SuperCube veder. Če podjetje upravlja s količino 1 milijon 5 litrskih veder na leto, to pomeni 2.800 manj palet na leto ali veder za približno 40 polno naloženih prikolic to-vornjakov, ki jih ni potrebno prepeljati, hraniti oziroma z njimi rokovati.Da pa bi dodatno optimizirali logistiko in zagotovili kvaliteto izdelkov, ima em-balaža še zaščitni ovratnik, ki zagotavlja stabilnost in ščiti tekočino oz. drugo vsebino med transportom. Mislili so tudi na prijaznost do uporabnika, saj so ustvarili ročaj, ki se veže diagonalno na vedru in omogoča enostavno pretakanje tekočin in s tem manj škode zaradi razlitij in nesnage. Vedro ima tudi pokrov, ki se enostavno odpira in ima sistem za ponovno zapiranje z dvojno zaponko, ki omogoča enostavno hranjenje neporabljene vsebine, ščiti tekočino in zagotavlja snažnost. Embalaža je še posebej uporabna v mlečni industriji.

NovostiNovosti

Slovensko-italijanski tiskarski forum bo v PostojniSlovensko-italijanski tiskarski forum, največ-ji tiskarski dogodek v jadranski regiji, je del mednarodnega projekta, ki ga sofinancira EU. Organizatorja sta GZS, združenje za tisk in medije oziroma njegova sekcija sito, tampo in digitalnih tiskarjev ter sežanski zavod SDT. Fo-rum je namenjen vsem, ki jih zanimajo novo-sti pri praktični uporabi sodobnih tehnologij s področja tiska na trgu EU. V ospredju pro-grama bodo strokovne in izobraževalne teme, ki presegajo klasično področje tiska. Poseben poudarek slovensko-italijanskega foruma pa bo dan mednarodnim povezavam, saj bodo predavatelji strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Mednarodni tiskarski forum bo 30. septembra in 1. oktobra v postojnskem hotelu Jama.

Dan slovenskega papirništva in simpozijLetošnji 9. dan slovenskega papirništva, ki vsa-ko leto združi celotno panogo ob aktualnih strokovnih temah, bo na Bledu 9. novembra. Branko Rožič, predsednik Združenja za celuloz-no, papirno in papirno predelovalno industri-jo pri GZS, bo predstavil poslovanje panoge v letu 2004, dva zanimiva tuja predavatelja pa bosta spregovorila o perspektivah evropskega trga papirništva do leta 2020 in o energetski optimizaciji papirne industrije. Kot je že v nava-di se na dnevih slovenskega papirništva vedno predstavi eno izmed podjetij. Letos bo to novo podjetje, saj sta se poslovno povezali podjetji Lepenka iz Tržiča in Lepenka iz Prevalj. Isti dan se bo začel tudi že tradicionalni, 32. medna-rodni strokovni simpozij Društva inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije. Letošnja osred-nja tema je Sodobna tehnologija in razvoj na področju papirništva. Nekatere zanimive napovedane teme: Analize papirnega stroja in procesov za učinkovitejše načrtovanje inve-sticij, Mini nipcoflex stiskalnica – ekonomična in učinkovita stiskalnica, Boost sušilnik – sušilni proces z visoko stopnjo izparilnosti in izboljša-njem mehanskih lastnosti, Korak za korakom proti Kyotu, Ravnanje z odpadnimi goščami pa-pirne industrije, Obdelava odpadne vode tovar-ne celuloze in papirja glede na IPPC direktivo, Analitske tehnike za pisano kulturno dediščino, RCF linije za proizvodnjo zelo kakovostne pa-pirne snovi za industrijo, Nova enoletna rastlina (industrijska trava) kot surovina za celulozno in papirno industrijo in druge.

Nastal je ZEOSDružbe Avtotehna, BSH Hišni aparati, Go-renje, LTH, Mercator, Merkur in Mikropis so ustanovile družbo ZEOS in se tako kot prve v Sloveniji organizirale za izvajanje evropske direktive o odpadni električni in elektronski opremi (2002/96/EC). Tako so začeli vzpostav-ljati sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, kot ga določa nacionalni okoljski predpis za to področje. Družba ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, je tako nastala še pred 1. januarjem 2006, ko bo v Sloveniji nastopila finančna in operativna od-govornost zavezancev za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.

Kratko, zanimivo

Posebej prilagojeno otrokomPodjetje Alcan Inec. je dalo na trg novo embalažo Guardlid. Gre za medicinsko embalažo iz aluminija, ki ima značilnosti, zaradi katerih je otrokom še posebej prijazna. Embalaža Guardlid, napoveduje proizvajalec, bo med farmacevtskimi podjetji posebej dobrodošla, saj izpolnjuje vse zahteve, ki jih predpisuje zako-nodaja, ko gre za varstvo otrok. Embalažni material izpolnjuje vse značilnosti po evropskem standardu EN 14275, ki predpisuje zaščito otrok.

5

Etikete izjemnih oblikZlato nagrado Starpack za etikete sleeve je pre-jelo podjetje Sleever In-ternational za inovativ-ne rešitve na področju etiket sleeve, in sicer za paleto izdelkov pod blagovno znamko Hell-man. Ključni element inovativnosti je kom-pleksnost oblike etiket.

Kratko, zanimivoPravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo zavezuje zavezance, ki proizvajajo, pridobivajo ali uvažajo tovrstno opremo, da do 30. junija 2005 prijavijo Minis-trstvu za okolje in prostor proizvodnjo, namero uvoza ali pridobivanja električne in elektronske opreme na območje Slovenije. Trenutno se je v Sloveniji registriralo preko 200 zavezancev, glede na statistiko delujočih sistemov v ostalih državah EU ter razpoložljivih virov v Sloveniji pa je neprijavljenih zavezancev preko 1000. Zave-zanci lahko svoje obveznosti izpolnjujejo indivi-dualno ali s pristopom h kolektivnemu sistemu za ravnanje z odpadno električno in elektron-sko opremo. Ministrstvo za okolje in prostor se je odločilo, da v tem trenutku ne bo podelilo koncesije za izvajanje javne gospodarske služ-be, temveč je zavezancem dalo pobudo, da se povezujejo in ustanovijo kolektivni sistem. Na osnovi te pobude je bila ustanovljena družba ZEOS. Njeni ustanovitelji in pristopniki s količi-nami električne in elektronske opreme že sedaj predstavljajo mnogo več kot polovico prodaje te opreme v Sloveniji. Njihovi proizvodi pred-stavljajo vse skupine električne in elektronske opreme. ZEOS bo zagotavljal zbiranje in pre-vzemanje odpadne električne in elektronske opreme, obdelavo in predelavo ter odstranje-vanje ostankov predelave. Pri tem želi uresni-čevati več ciljev, kot so izpolnjevanje zakonskih obveznosti, transparentnost delovanja sistema, zastopanje interesov zavezancev, optimiziranje stroškov upravljanja, dialog z zavezanci in jav-nostmi ter uporabo evropske prakse ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo. Posebno pomembno je zagotoviti cilje ev-ropske direktive tako pri zbranih količinah kot pri stopnjah re-cikliranja in predela-ve. Tako je do konca leta 2007 potrebno zbrati 4 kg odpadne električne in elek-tronske opreme na prebivalca letno ter dosegati stopnje pre-delave za nekatere skupine odpadne EE opreme preko 80% od zbranih količin. Za izpolnjevanje teh zahtev bo v Sloveniji potrebno v prihodnje nadgraditi tehnolo-ške možnosti obdelave in predelave odpadne električne opreme, kot tudi aktivno delovati za ozaveščanje širše javnosti o pomenu ustrezne-ga vračanja neuporabne električne in elektron-ske opreme.Čeprav operativna odgovornost zavezancev na-stopi s 1. januarjem 2006, pa so le ti dolžni pri-dobiti okoljevarstveno dovoljenje za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Rok za oddajo vloge je 26. september 2005. Osrednji del vloge je načrt ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, ki ga poleg drugih storitev za vse družbenike in pristopnike zagotavlja družba ZEOS. Direktor družbe ZEOS je Emil Šehič (www.zeos.si).

Vse z eno rokoNova steklenica Nalgene OTJ (On the Go) je oblikovana tako, da jo lahko potrošnik uporablja z eno roko. Er-gonomska oblika in zapiralo flip-top odlikujeta embalažo, ki jo potroš-nik zlahka prenaša, odpira, zapira in shrani. Vse z eno roko. Po vrhu se ste-klenica prilega v vse standardizirane odprtine, kot so držalniki v avtu, od-prtine na orodjih za telovadbo idr.

Zlahka do mesnih izdelkovCrown Food Europe, hčerinska družba korporacije Crown Holding, je avgusta prejela nagrado DuPont Diamond, ki jo je mednarodna ocenjevalna komisija strokovnjakov s področja predelave hrane in embalaže podeljuje za najbolj ino-vativno embalažo. Družba je nagrado prejela za pločevinasto posodo s pokro-vom za lažje odpiranje, ki so jo razvili za podjetje William Saurin, vodilnega fran-coskega proizvajalca gotovih jedi. Patentirani sistem za odpiranje Peel Seam™ je sestavljen iz odstranljivega aluminijastega pokrovčka, ki ima s plastiko prevleče-ne robove, ta pa je nato privarjen na s plastiko oblečeno pločevinasto skledico. Pokrovček ima držalo, s katerim ga ob uporabi lažje odstranimo. Embalažo so v William Saurinu prvič uporabili za sedem novih mesnih solat »Salades Gour-mandes«, prednost nagrajene embalaže pa je predvsem, da ohranja okusnost jedi, ker ni nevarnosti puščanja vsebine, jo je mogoče hraniti v aktovki ali torbici, hkrati pa porabnikom omogoča, da jedi užijejo neposredno iz embalaže.

6

23

Od srca dano darilo ni nikakršna obveza, temveč znamenje olike in pozornosti. Pravijo, da majhna darila utrjujejo prijateljstva, velika pa jih razdirajo. Pri izbiri darila sta pomembni izvirnost in domišljija ter dober namen, nikakor ne vrednost.

Prvi vtis pri darilu daje embalaža

Darilna embalažaDarilna embalaža

Protokolarna darila so izraz stikov med državami in različnimi kulturami. Poda-rjajo se predvsem ob srečanju naših viso-kih predstavnikov v tujini in ob uradnih obiskih tujih visokih predstavnikov pri nas – lahko kot dobrodošlica ali kot del slovesa. Takšno darilo je znamenje kul-turne podobe darovalca. Izbira se glede na rang in zanimanje prejemnika. Slovenska protokolarna darila vedno iz-virajo iz slovenske kulture in promovira-jo našo državo. Največkrat se podarjajo izdelki umetne obrti, knjige o Sloveniji, kristalni izdelki, čipke, replike priznanih slovenskih umetnikov, faksimile red-kejših tiskov, priznana vina slovenskih vinorodnih okolišev, izdelki sodobne-ga slovenskega oblikovanja, slovenski modni dodatki …Kadar se darilo izroča preko predstav-nika oziroma se dostavi v rezidenco gosta, mora biti zavito in opremljeno z vizitko gostitelja, zapisano mora biti nekaj vljudnih besed s podpisom. V pri-meru osebne predaje je darilo odvito in odprto oziroma v embalaži – škatli, ki jo lahko takoj odpremo.

Ksenija Benedetti, šefinja Protokola Republike Slovenije

Pri obdarovanju je embalaža izredno po-membna, skoraj enako pomembna kot darilo samo. Zgodilo se mi je, da sem pred časom prejela darilo, ki je bilo za-vito v prozoren plastičen zaščitni papir z zračnimi mehurčki in rjavim lepilnim trakom za lepljenje kartonastih škatel, tako kot se navadno varnostno zavijajo

stekleni izdelki za transport... Na tak su-rov način izročeno darilo ne bo doseglo želenega učinka, ravno nasprotno, ob-darovanec si bo o vas ustvaril mnenje, ki gotovo ne bo pozitivno.Za različna darila so primerne različne embalaže. V Protokolu Republike Slo-venije smo se odločili za temno modre trde škatle z zlato odtisnjenim sloven-skim grbom. Notranjost škatle pa je ali v žametu ali v svili – odvisno od darila. Grafike podarjamo v trdih temno mo-drih mapah z zlato odtisnjenim grbom. Pri obdarovanju torej posvetite pozor-nost embalaži. Kot sicer v življenju je tudi pri obdarovanju izredno pomem-ben prvi vtis. In pri darilih je to gotovo njihova embalaža.

7

Ta sicer ne izhaja iz tradicije. Na pode-želju boste še danes doživeli, da vam bodo okusno salamo zavili v zamaščen papir ter jo dali v prvo plastično vrečko, ki jim bo prišla pod roke. Embalaža obi-čajno zato ne pritegne naše pozornosti. V hitrem tempu življenja pa želimo tudi svoje dolžnosti čim hitreje opravljati. Žal to velja tudi za obdarovanje. Embalaža tako nemalokrat prevzame nase poleg svoje osnovne transportno in manipu-lativno varovalne funkcije tudi estetsko, sporočilno in druge lastnosti darila.Naročniki ter potrošniki daril že nekaj časa ne iščejo več le cenovno ugod-nih rešitev, pač pa večji poudarek na-menjajo tudi skladnosti funkcij darila z njegovo embalažo. Pri tem ne gre samo za majhne ali velike končne potrošnike oziroma darovalce, saj le-ti napačno iz-brano darilno embalažo lahko zakrijejo z domiselnim aranžiranjem. Dejstva po-membnosti embalaže so se pričeli za-vedati tudi proizvajalci izdelkov, ki jih v vsakdanjem obnašanju pogosteje izbi-ramo za darila. Vsekakor je v ospredju izbora ustrezne embalaže za posame-zen izdelek še vedno najmočnejši tržno-

Darilni inženiring in celostna podoba

Dogodek obdarovanja v vsej svoji veličastnosti in poslanstvu, ki ga darilo opravlja, je prav gotovo nekaj, na kar moramo že iz spoštovanja do kulture in vsekakor do obdarovanca biti še posebej pozorni. Sestavlja ga mnogo drobnih trenutkov. Včasih je to stisk roke, priklon, beseda, včasih vsebina darila in morda cvetlična dekoracija s pentljo. Vedno pa je tu tudi embalaža.

oglaševalski dejavnik. Vendar pa lahko tudi všečno poslikana in k nakupu z naj-različnejšimi ugodnostmi vabeča emba-laža povprečnega uporabnika pogosto odvrne od nakupa, saj bi kot taka ob-darovancu prenesla sporočilo cenenosti in manjvrednosti ne le vsebine, pač pa dogodka v celoti.Poleg oblikovnega dejavnika pa sta po-membna še odgovorjajoča dimenzija in seveda izbira ustreznega materiala. Do daril imamo poseben odnos. Ne gle-de na vsebino nas vežejo na tistega, ki nam jih je podaril, pa naj bo to osebni prijatelj, naključni pozornež ali pa malo manj osebni poslovni partner, morda tudi delodajalec. Ta vez ni omejena le na izvrševalca, pač pa tudi na sporočilo, ki nam ga je z darilom hotel prenesti. Predmet – darilo tako nemalokrat še ne-kaj časa ne opravlja svoje funkcije, pač pa ga ljudje čustveno hranijo – običajno še vedno tudi v prvotni embalaži. Trdna in kvalitetno izdelana embalaža iz kako-vostnih materialov tako ni namenjena le poudarjanju vrednosti darila, temveč tudi njegovi varnosti za daljše časovno obdobje.

Dobro pa si lahko predstavljate zadrego v trenutku, ko se vam čudovita kristal-na vaza zaradi neustrezne embalaže ob trenutku nepozornosti razleti na drob-ne koščke, tik preden ste jo nameravali podariti.Na koncu se dotaknimo še darilnega inženiringa. Poslovno običajno je, da podjetje svojo celostno podobo gradi predvsem na tržni prepoznavnosti kot podpori boljšega poslovanja. Na ža-lost se v praksi v to shemo le poredko vključuje še darilna podoba podjetja. Najmočnejša vez med obema pa je lah-ko ravno embalaža. Prav z embalažo, predvsem če tega nismo uspeli z vse-bino darila, lahko obe podobi najuspeš-neje združimo. Kot pomemben razvijalec in uporabnik darilne embalaže se tako poleg proiz-vajalca in potrošnika pojavljajo še pod-jetja, ki s svojim svetovanjem skrbijo za najprestižnejši ugled svojih strank: kaj, kako, komu, kdaj in seveda v čem bodo poklanjale svoja darila.V Sloveniji jih še ni veliko. Njihove stran-ke pa so predvsem podjetja, ki v večji meri poslujejo s tujino. Od tam v naš prostor prinašajo sveže ideje, tudi na področju darilne embalaže.

Zoran Grom, direktor DARILA ROKUS

8

23

Darilna embalažaDarilna embalaža

Laura Štraus, vodja službe za od-nose z javnostmi, Založba Mla-dinska knjigaV Mladinski knjigi je za poslovna darila pristojna služba za odnose z javnost-mi, ki oblikuje politiko obdarovanja. Pri nas načrtujemo, kakšna darila, ob kateri priložnosti in komu bodo pred-stavniki podjetja, služb itd. poklanjali darila. V Založbi Mladinska knjiga je že tradicija, da so med poslovnimi da-rili največkrat knjige, ki jih je založila naša založba. Gre za knjižne novitete, s katerimi poslovne partnerje, sode-

Podjetja o poslovnih darilih in embalaži

Darila praviloma z domačega dvoriščaPodjetja že razmišljajo o poslovnih darilih ob koncu leta. In ker embalaža pozlati darilo, smo podjetja povprašali, katere stan-darde upoštevajo pri politiki poslovnih daril in pri izboru emba-laže. Postavili smo štiri vprašanja: Kakšna je v podjetjih politika pri poslovnih darilih in komu je zaupana naloga nabave daril? Kako pomembna je pri izbiri poslovnega darila embalaža in na katere njene funkcije so posebej pozorni? Kako (dobro) je po-znan izraz »zelena darila« in v kolikšni meri je pri izboru po-slovnih daril pomembna prijaznost materialov do okolja? Kako bodo v podjetjih obdarovali poslovne partnerje ob koncu tega leta in kakšna poslovna darila so všeč našim sogovornikom?

lavce itd. obdarujemo ob koncu leta, pa tudi ob drugih priložnostih. Kadar gre za obdarovanje tujega poslovne-ga partnerja, knjigi v tujem jeziku pri-ložimo še izdelke domače obrti. Em-balaža darila je pomembna, prav tako kot je pomembno, kako darilo izroči-mo, kaj vemo o njem povedati, kako ga samo cenimo! Vsekakor pa mora embalaža odsevati vsebino darila. Pri knjižnem darilu smo pozorni, da je knjiga čim bolj vidna, torej embalaža v tem smislu ne izstopa. Za izraz ze-lena darila sem že slišala; v naš izbor

jih vključujemo v manjši meri, saj, kot sem že rekla, so med našimi darili več-inoma knjige. Kot že leta doslej, bomo letos poslovne partnerje obdarovali s knjigami. Tudi osebno sem zelo vesela knjižnega darila, ki prav tako pomeni prijazen odnos do okolja – do sloven-skega kulturnega okolja.

Mojca Lavrič, odnosi z javnostmi, Steklarna Hrastnik – skupina d.d. Našim poslovnim partnerjem kot drobno pozornost običajno nameni-mo darila lastne proizvodnje, ob kakš-nih posebnih priložnostih (dolgoletno sodelovanje ipd.) pa dela slovenskih umetnikov. Novoletna darila so uni-katna, izdelana posebej za novo leto, seveda so to naši izdelki. Ob tem času so obdarovanja ter obiski poslovnih partnerjev najbolj pogosti. Za izbiro novoletnih daril se dogovorimo na nivoju celotnega poslovnega sistema, za izbiro priložnostnih daril pa so obi-čajno odgovorni zaposleni, ki so od-govorni za stik s poslovnim partner-jem, saj ga tudi najbolje poznajo. Se-veda igra embalaža pomembno vlogo

Mojca Lavrič mag. Simona Šarotar ŽižekLaura Štraus

9

– poleg osnovnega namena hrambe izdelka izžareva tudi njegovo identi-teto, če je le pravilno izbrana. Steklo je že samo po sebi naravi prijazno, pa naj bo to steklo embalaža ali poseben produkt (kozarec, skleda, krožnik…), saj ga je mogoče skoraj v celoti reci-klirati. Prijaznost materialov do okolja pa je danes vsekakor pomembna – ne samo pri embalaži. Zato smo na to vsekakor pozorni tudi pri izboru da-ril. Novoletna darila so še v pripravi (kot že omenjeno, bodo, kot vsako

leto, to naši izdelki), prav tako poseb-na embalaža zanje. Osebno pa imam najraje darila, ki dajejo občutek, da so namenjena samo prejemniku – s kan-čkom osebnosti torej. Cena pri tem ne igra prav nobene vloge.

Mag. Simona Šarotar Žižek, se-kretarka uprave, Mura d.d. Poslovna darila v Skupini Mura na-bavlja v skladu s poslovno politiko skupine sekretar uprave. Pri pripravi politike poslovnih daril upoštevamo

percepcije različnih ciljnih skupin, ki jih obdarujemo. Mura že 80 let pro-izvaja in trži vrhunska ženska in mo-ška oblačila za najzahtevnejše kupce. Tako v Muri na eni strani izvajamo storitve kompleksnega proizvodnega in modnega inženiringa za lastne in globalne modne blagovne znamke, na drugi pa upravljamo in tržimo last-ne blagovne znamke. Ker je Mura po-vezana z modo in torej z designom, posebno pozornost namenjamo tudi embalaži poslovnih daril. Embalaža

Urša Dorn mag. Natalija Postružnik Božena Steiner

Prom

ocija

10

23

mora biti estetska, funkcionalna in cenovno sprejemljiva. Posamezniki kakor tudi družbe postajamo vedno bolj okoljsko ozaveščeni in poseben poudarek namenjamo prijaznosti ma-terialov okolju. Ta vidik poskušamo vgraditi v embalaže naših izdelkov in tudi poslovnih daril. V Skupini Mura bomo naše poslovne partnerje obda-rili z darili, s pridihom mode in raz-ličnih umetnostnih zvrsti. Jaz osebno preferiram ustvarjalna darila, ki črpa-jo navdih v posameznih družbenih in naravnih okoljih, različnih zvrsteh umetnosti ...

Urša Dorn, vodja ekonomike in razvoja, Dvorec TrebnikVlogi poslovnih daril dajemo v našem podjetju seveda prioriteto - glede na to, da je proizvodnja in prodaja po-slovnih daril eden izmed naših osnov-nih prodajnih programov. Svoje po-slovne partnerje razveseljujemo ob koncu leta z manjšimi in unikatnimi idejami, izdelanimi posebej zanje in za določeno priložnost. Vse izdelamo sami. Embalaža je velikokrat prvi krite-rij na podlagi katerega se kupec odlo-či, ali mu je darilo všeč ali ne. Vsekakor se mora embalaža tako vizualno kot tudi po materialu ujemati z izdelkom, ki ga podarjamo. Izraz »zelena darila« vedno bolj prihaja v ospredju oz. po-časi postaja že kar trend. Vsekakor je dobro in zaželeno, da se uporabljajo okolju prijazni materiali. Hkrati z em-balažo te vrste podjetja dvigujejo svoj imidž med podjetji in pokažejo, da sledijo razvoju in trendom v okolju. Poslovna darila za poslovne partner-je? Ostajajo poslovna skrivnost. Dej-stvo je, da se je v »industrijo« poslov-nih daril vtihotapila predvsem umet-niško kulturna komponenta. Navaden kemični svinčnik z logotipom ne daje več učinka. Trendi so se pomaknili k višjim kvalitetam in darila postajajo vedno bolj personalizirana.

Mag. Natalija Postružnik, direkto-rica službe za odnose z javnost-mi, Zavarovalnica Maribor Zavarovalnica Maribor vse leto pri-pravlja projekte, v katere so vključe-na različna društva, humanitarne in druge organizacije (npr. varujmo olj-ke z Zavarovalnico Maribor, otvoritev kolesarskih poti, projekt Gazela, itd.).

Odnos, ki smo ga s temi organizaci-jami in društvi zgradili, nadaljujemo tudi pri izboru poslovnih daril. Po eni strani je namreč zelo pomembno, da so darila prilagojena osebi, ki so ji namenjena. Po drugi strani pa si v Zavarovalnici Maribor prizadevamo vključiti v izbor daril tako poslovno kot tudi humanitarno noto. V Zava-rovalnici Maribor ob vsakem projektu pripravimo za naše poslovne partnerje majhno pozornost. Tako se jim zahva-limo za dosedanje sodelovanje in jih,

seveda, povabimo tudi k nadaljnjemu sodelovanju. Nakup poslovnih daril je v Zavarovalnici Maribor zaupana oddelku promocije v sektorju marke-tinga in službi za odnose z javnostmi. Uporabnost darila je pri nas na prvem mestu. Vsekakor so nam pomembne tudi druge značilnosti in lastnosti da-rila (cena – predvsem z vidika davčne zakonodaje), vendar nam je najpo-membnejše, da lahko prejemnik da-rila našo pozornost s pridom upora-bi. Vsako leto ob različnih projektih

Darilna embalažaDarilna embalaža

Prom

ocija

11

pripravimo inovativne in uporabne pozornosti, ki so vsakič doživele po-zitiven učinek. Skrb za okolje in zdra-vo življenje je eden izmed posrednih ciljev Zavarovalnice Maribor. Zato ob nabavi daril preverimo sestavo darila. Eden izmed kriterijev izbora dobavi-teljev poslovnih daril je tako njihov odnos do okolja. Zavarovalnica Ma-ribor svoje poslovne partnerje obdari na novoletnem srečanju, ki ga prire-dimo meseca decembra v Mariboru. Vsako leto naročamo del svojih daril, namenjenim poslovnim partnerjem, pri naših zavarovancih, s čimer se jim želimo zahvaliti za njihov odnos do nas, del daril pa naročamo pri do-

brodelnih organizacijah (na primer pri Sončku, Ozari, ...). Vsako leto pa ob poslovnih darilih del sredstev na-menimo v humanitarne namene. Na srečanjih s poslovnimi partnerji (no-voletna srečanja, športna srečanja,...) v Zavarovalnici Maribor priložnostno darilo ponudimo 'v odkup' poslovnim partnerjem, sredstva, ki se zberejo pa nato podarimo humanitarnim usta-novam, društvom ali bolnišnicam.

Božena Steiner, vodja razvoja ka-drov, Premogovnik VelenjePoslovna darila izbira direktor družbe na predlog vodje odnosov z javnost-mi. Najprej opredelimo ciljne skupine, pri tem upoštevamo pomen poslov-nega partnerja za podjetje. Pazimo na to, da darilo ne presega neobdavčene vrednosti. Vsekakor je embalaža po-membna. Imamo tudi svoje darilne vrečke. Skrb za okolje je eden izmed strateških ciljev družbe, zato pazimo, da to sporočamo tudi z našimi po-slovnimi darili, kadar je to mogoče, seveda. Predloga poslovnih daril še nismo izdelali. Osebno pa se razvese-lim vsakega darila, ki je poklonjeno z dobrim namenom.

Mira Močnik, vodja trženja, Vital Mestinje V podjetju Vital Mestinje že nekaj let poklanjamo skromna, vendar skrbno izbrana darila, ki vsebujejo vsaj delček prepoznavnosti našega podjetja oz.

okolja. Tako, da je v vsakem darilu ved-no na nek način vtkano KOZJANSKO JABOLKO. Embalaža se mi zdi ključna, saj že sam izdelek, ki je podarjen v lepi embalaži iz naravnih materialov, pri-dobi vrednost. S ceno in znamko ni-sem obremenjena, si pa želim, da je darilo, ki ga poklanjamo, estetsko in uporabno. Izraz »zelena darila« mi je poznan, ker je le-to tudi vseskozi vodi-lo v našem podjetju pri izbiri poslov-nih daril. Tako bo tudi letos.

Droga Kolinska, kabinet predsed-nika uprave Poslovna darila so zagotovo zrcalo podjetja, zato jih izbiramo s poslu-hom za tistega, ki naj bi darilo do-bil. Ker pa smo proizvodno podjetje, velikokrat obdarovancu izberemo kombinacijo naših izdelkov, ki jih po-darimo v lični embalaži, narejeno po-sebej za naše podjetje (npr. čaje 1001 Cvet podarimo s skodelico v kartona-sti embalaži, ki je narejena posebej za naše podjetje). Embalaža je zagoto-vo pomemben dejavnik, saj še tako lepo darilo izgubi pravi »sijaj«, če ga podarimo v nelični embalaži. Seveda pa pri izbiri daril gledamo na ceno, nenazadnje zaradi zakonodaje. Ob-darovancu namreč ne želimo naloži-ti nepotrebnih stroškov ob prejemu darila. Letos razmišljamo o donaciji sredstev v humanitarne namene, saj se zavedamo družbene odgovornosti ter potreb ogroženih skupin.

Mira Močnik

Prom

ocija

12

23

IntervjuIntervju

EGP še vedno večino izdelkov proda v Sloveniji. Kupci so slovenska podjetja. Zelo različna, močni partnerji so nam tudi v farmacevtski industriji. Z našo embalažo, to so predvsem različne škatle in škatlice, nastopajo na tujih trgih in, kot kaže, so zadovoljni. Na-šega direktnega izvoza je od 12 do 13 %. Intenzivno iščemo kupce v tujini, Avstriji, Italiji, Švici, z določenimi izdel-ki v Nemčiji, na Nizozemskem, zlasti postajajo popularni ogledni kartoni in show displayi. Kaj bomo jamrali, ker smo člani EU? To se mi zdi nesmotrno.

Vsak naj nekaj prispeva k nižjim cenam

Saj se nam je odprl 450 milijonski trg in nam omogoča, da prodajamo naše izdelke in storitve na mnogo večjem trgu. To je vendar naša priložnost.

Ali to pomeni, da vaši kupci sploh ne iščejo konkurenčnih ponudb?Seveda jih iščejo. Vsaka pametna fir-ma išče konkurenčne ponudbe. Toda mi moramo biti boljši, konkurenčnej-ši. Noben od naših dosedanjih part-nerjev ni zamenjal dobavitelja, vsaj tega nismo občutili. EGP je znan po kakovostni embalaži. Prodajamo kup-

cem, ki imajo zelo visoke zahteve. Če pa naročniki želijo čim nižjo kva-liteto, slabše standarde in materiale, raje ne tekmujemo, ne pristajamo na vrtoglavo znižanje cen. Firma, ki da nekaj nase, ne more brez kakovost-ne embalaže. Dobra embalaža je del prodajnega spleta. Tudi kupci v super-

Aleksander Troha, direktor EGP Škofja Loka, je prišel v emba-lažno panogo iz zavarovalništva. Dobri dve leti je direktor druž-be EGP in zdaj se je že dodobra razgledal po embalažnem trgu doma in v tujini. Pravi, da je znanje diplomiranega pravnika združil s specializacijo znanj iz managementa v ekonomiji, kar je dalo dobro sinergijo. Sicer pa je njegova poslovna filozofija zelo preprosta – v menežeriranju ni velikih umetnosti, vedno je treba iskati nekaj novega in pač upoštevati zakonitosti trga. Kako direktor podjetja, ki je eno izmed redkih na slovenskem embalažnem trgu ohranilo samostojno pot, ocenjuje položaj na trgu in vplive s trga EU? Ali dosedanji partnerji in naročniki iš-čejo konkurenčne ponudbe tudi na trgih EU?

13

marketih in drugod so na embalažo čedalje bolj pozorni.

Kaj pa povezovanja v živilski in-dustriji in podobni procesi v dru-gih panogah, kjer se odločajo za optimizacijo nabave embalaže? Vam tudi to ne gre do živega?Vse družbe optimirajo nabavne poti. A kljub temu računamo, da bomo ostali eden izmed dobaviteljev. Zaradi zanesljivosti naših dobav, strokovne-ga servisa in korektnega partnerske-ga sodelovanja. Cenovni pritiski so in bodo še večji. A s pametnimi do-govori se da doseči, da se bremena porazdelijo. Vsak naj da svoj prispe-vek k znižanju cen. Tudi mi moramo iskati notranje rezerve, povečujemo produktivnost, zahteven naročnik pa nas prav gotovo tudi šola. Bistvenih cenovnih premikov v zadnjih dveh le-tih ni bilo, nekaj censkih pritiskov pa smo amortizirali.

In kje iščete notranje rezerve, zni-žujete stroške?Obstoječi strojni park več izkoriščamo. Delamo v dveh izmenah in pol, zmanj-šujemo delež fiksnih stroškov, veliko investiramo in se tehnološko poso-dabljamo. Kupili smo petbarvni stroj z možnostjo lakiranja, ki ga potrebuje-mo v proizvodnji komercialne embala-že. V dveh letih smo povečali število zaposlenih za 20 %, tudi dobiček ra-ste, po dodani vrednosti pa smo nad-povprečni v panogi. Dosegamo nekaj manj kot 7 milijonov na zaposlenega.

Nekateri ocenjujejo, da je emba-lažna panoga zaprta in se ne po-vezujejo dovolj. Embalažna panoga je zelo široko po-dročje. Če mislite na kartonsko podro-čje, smo edina večja družba, ki smo zgolj embalažno podjetje in smo sa-mostojni. To je včasih prednost, včasih slabost. Ne strinjam se, da se podjetja ne povezujemo. Med seboj si zelo po-magamo. Četudi smo konkurenti, smo hkrati tudi partnerji. Konkurence je na trgu zelo veliko. Kupci, naročniki želi-jo nove izdelke, konkurenčne ponud-be, farmacevtska industrija hoče tudi škatlice z braillovo pisavo, standardi kvalitete so čedalje višji. Proizvajalec mora zagotoviti kreativno partnersko sodelovanje z naročnikom.

Boste ohranili samostojno pot?Samostojna pot firme je mogoča, kako pa bo, bodo odločali lastniki.

Večje zahteve naročnikov pri iz-delavi embalaže zahtevajo vaš kreativni odziv. Kako poslujete?V primeri z lani smo povečali obseg poslovanja. Je več naročil. Odpira se tujina. Naročniki želijo določene do-datke, od zlatotiska, plastifikacij, več barv, nujno moramo vlagati v tehno-logijo. Zelo stroge so ekološke zahte-ve. Materiale kupujemo nekaj od do-mačih dobaviteljev, nekaj iz tujine.

Katerim izdelkom dajete pred-nost?Visoko kakovostnim. Izpolnjevanju visokih standardov, ki jih pred nas postavljajo naročniki. Zanimivo je, da je v tujini čedalje več zanimanja za ogledne kartone. Po vzorcu naročnika zagotovimo v podjetju tehnološki su-port in kakovostno izdelavo.

Kaj je vaša konkurenčna prednost?Kaj je naša konkurenčna prednost, ne bom povedal.

Kako bi označili profil kakovost-nega proizvajalca embalaže, ki je tudi ekološko osveščen?Želimo osveščenega delavca in to v vsakem delu delovnega procesa. Iz-delek, ki gre iz hiše, mora biti v vseh

elementih najboljši. Pravilo je znano. Pričakovanje naročnika je treba izpol-niti v celoti. Dobavni roki čim krajši, prodajni servis najboljši. Brezhibnost storitve, to je to.

Kakšne rezultate pričakujete do konca leta?Pričakujemo, da bodo celo boljši, kot smo načrtovali. To pomeni najmanj 10% rast, realizacija bo okrog 2 mi-lijardi. Kako bo z naročili naprej, pa bomo videli.

Prom

ocija

Prom

ocija

14

23

Plastična embalažaPlastična embalaža

Okrogla miza: Rast cene nafte in konkurenčnost plastične embalaže

Manjka ambicioznostiKaj se dogaja na trgu plastične embalaže, saj cene plastike neza-držno silijo v nebo? Dobavitelji plastičnih materialov višje cene bolj ali manj prevalijo na predelovalce. Ti pa imajo hude težave na trgu, saj kupci višje cene res stežka priznajo. Marsikateri iz-delovalec plastične embalaže je pritisnjen v kot. Tudi dodatnega prostora za racionalizacijo ni. Je sploh izhod v racionalizaciji? Udeleženci okrogle mize o konkurenčnosti plastične embalaže v času divjanja cene nafte so zvečine prepričani, da je edini pravi odgovor v vedno višji dodani vrednosti izdelkov. Le tako lahko slovenska podjetja konkurirajo cenenim izdelkom z Vzhoda.

Na okrogli mizi, ki je bila 23. avgusta 2005 na GZS, so sodelovali: Anton Piskar, lastnik in direktor podjetja Piskar d .o. o. (podjetje z 20 zaposlenimi izdeluje plastične vrečke in uvaža nekatere izdelke za gospodinjstvo); Igor Winkler, vodja tehnologije v podjetju Plastik d.d. (Plastik, ki zaposluje približno 110 ljudi, je s tehnologijo pihanja in brizganja med vodilnimi slovenskimi predelovalci termoplastičnih mas. Njihove kapacitete omogočajo letno predelavo 5000 ton raznih materialov, njihova strojna oprema pa omogoča izdelavo pihanih artiklov do volumna 120 l in brizganih delov do teže 3500 g); Anton Omejec, vodja razvoja v podjetju Motvoz in platno d.d. (Motvoz izdeluje polipropilenske in polietilenske proizvode za industrijo in kmetijstvo; kapaciteta proizvodnje je skoraj 8000 ton letno, 80 % iz-vozijo); Tigran Alabanda, direktor podjetja Ultra Polymers (to je trgovsko podjetje, ki trži plastične granulate priznanih proizvajalcev: Basell, BASF, Aquafil); Janez Navodnik, direktor podjetja Navodnik d.o.o., glavni in odgovorni urednik revije Plast forma, vodja grozda Plasttehnika in tehnološke platforme napredni materiali; dr. Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta, dela v laboratoriju za polimerno ke-mijo in tehnologijo. Njegova raziskovalna tematika je usmerjena v okoljska vprašanja, ki so povezana s plastiko, vse od reciklaže naprej.

Gospod Navodnik, ravno prihajate s sestanka o tehnoloških platformah. Je bilo dogovorjeno kaj takega, kar je pomembno za embalažerje?Janez Navodnik: Tudi. Kot je znano, so bili v prejšnjem mandatu Evropske komi-sije in naše vlade moderni grozdi. Zadeva se je razširila, in sicer grozdi naj bi pove-zovali propulzivnejši del gospodarstva v okviru neke skupine izdelkov z znanostjo. Bistveni del nove strategije EU, ki so jo podpisali predsedniki vlad, so tehnološke

15

platforme. Te so orodje za to, da bi izbra-li prednosti v razvoju na tistih področjih, kjer je dovolj energije in kritične mase za razvojne preboje. Ta proces, ki bi se začel v gospodarstvu, pritegnili bi znanost in politiko, zdaj pri nas teče zelo intenzivno. Pet platform je že pripravljenih, zadeve še niso povsem izkristalizirane. Vodim tehnološko platformo naprednih materialov, kjer ne gre vedno za nove, ampak včasih za renesanso zelo starih materialov, ki postajajo ultramoderni. Iz-hajam sicer bolj iz polimerov, plastike po domače, vendar je grozd Plasttehnika, ki ga vodim, povzel pobudo povezovanja te platforme, ker se večina novih materi-alov dogaja na področju plastike. Hkrati smo pritegnili tudi skupine, ki čutijo, da se morajo odločiti za nekaj novega. Tako imamo tudi sekcijo tekstilnih materialov, materiale za lesno industrijo, razen lesa, dalje za elektroelektroniko, sodobne ko-vine itn. Ne bi bilo narobe, če bi imeli tudi nekaj članov z embalažerskega po-

Tigran Alabanda: Gledano v daljšem intervalu cene plastike precej nihajo. V preteklem letu bistvenega znižanja suro-vin nismo opazili. Trenutno se cene dvi-gujejo od 700 na 950 do 1000 evrov. Po naših ocenah je dvig cen nujen, tudi za-radi cen nafte, pa tudi novih zmogljivosti v Evropi, konkretno na polipropilenu in polietilenu, ni.

Ali višje cene trgovci neposredno prevalite na kupce ali jih vsaj nekoli-ko amortizirate? Tigran Alabanda: Kot podjetje za za-stopanje in trgovino si ne moremo pri-voščiti, da bi amortizirali cene. Žal jih prenašamo na kupce in predelovalce, ki imajo s cenami ogromno težav, saj jih ne morejo uveljaviti v svojih izdelkih.In kaj počnete predelovalci? Anton Omejec: Od dobave do dobave cene usklajujemo, malo gor, dol, ampak gledano v celoti se dvigajo. Če računam na količino 6.500 ton po 300 evrov na

dobno. Delamo iz leta v leto več, obseg proizvodnje je večji, ostankov pa zaradi vi-sokih cen materialov ni. Cene polietilenov, polipropilenov so se povišale do polovice. Iščemo notranje rezerve, skušamo zmanj-ševati stroške z organizacijo, avtomatiza-cijo in drugim, daljnoročno pa bo verjetno treba iskati izdelke z večjo dodano vred-nostjo. Embalaža, vsaj ta, ki jo mi proizva-jamo, spada med zahtevnejše izdelke.Anton Piskar: Lotili smo se racionalizaci-je, nekaj izdelkov smo ukinili, ker niso bili rentabilni. Ponekod smo zmanjšali težo izdelka. Na ta način se nekako lovimo. Za nekaj časa, ne bo pa šlo v nedogled.

Kakšen val prihaja k nam? Ali to po-meni zamenjavo materialov s slabši-mi, cenejšimi? Janez Navodnik: Gledam popolnoma drugače. Povedal bom kratek dogodek, ki se je nekajkrat ponovil na različne nači-ne. Dvakrat zaporedoma smo bili v Philip-su in Siemensu. Šlo je za plastične izdelke

Janez Navodnik

dročja. Če hočete, da sem provokativen, lahko rečem, da bomo embalažo zelo kmalu jedli.

Zanimiva teza. Poglejmo za izhodišče razprave nekaj podatkov o trgu pla-stike. Znano je, da proizvodnja in trg plastike kontinuirano rasteta, več kot 10 odstotkov letno. Znano je tudi, da si Evropa in Amerika z dobrimi 30 od-stotki globalne proizvodnje podajata roki. Vzhodna Azija trdno drži prvo mesto. Jasno je, da se odvija global-na tekma v prid Aziji in da cene zelo tresejo evropski trg. Kako to čutite, če začnemo pri materialih?

tono, je to 1,500.000, 1,600.000 evrov, kar je več kot naš mesečni promet.

Ste se preusmerili od obstoječih do-baviteljev na dobavitelje z Daljnega Vzhoda? Anton Omejec: Poskušali smo. Leta na-zaj smo se bolj trudili. Zdaj glede na raz-merje dolar-evro te dobave niti niso več tako zanimive. Menimo, da tu ni ključna rešitev. V prihodnje pričakujemo, da bo plastičnih materialov še bolj primanjko-valo, saj se bo večala poraba na Kitaj-skem in v Indiji, kar bo vplivalo na sveto-vno rast cen.Igor Winkler: Tudi pri nas je zelo po-

kot komponente, vendar je z embalažo enako. Ford je od njiju kot dobaviteljev za določene komponente zahteval, da 15 odstotkov blaga proizvajata v vzhod-nih državah. Z veseljem so sprejeli zahte-vo, da izločijo določene izdelke iz svoje-ga proizvodnega programa. Začeli so se pogovarjati z nami, ker smo jim najbližji. Izdelke, ki so nam jih ponujali v izdelavo, so nastavili na mizo. Na zadnjem nedav-nem sestanku nas je bilo osem različnih podjetij, ocenjujem, da sposobnejših. Vsi smo si izbrali najbolj enostavne izdelke. Pa so rekli: »Gospodje, morali boste biti malo bolj pogumni. Mi smo že obliko-vali štiri skupine konstruktorjev pri raz-

Anton Omejec Anton Piskar

16

23

voju komponente. Ena je Kitajska, ker je desetkrat cenejša, pri Siemensu dva-najstkrat. Druga skupina je Vzhod, tretja je Zahod, četrta Philips sam.« Slovenska podjetja smo ta hip usposobljena za ki-tajske izdelke. Lahko še tako hudičevo šparamo, iščemo notranje rezerve, za faktor jih ne moremo spremeniti. Torej moramo spremeniti asortiman izdelkov in se intenzivno prestrukturirati. Med našimi večjimi firmami je LIV Postojna skoraj za sto odstotkov spremenil proiz-vodni program, sesalci so že skoraj poza-bljeni. Trdim, da je embalaža lahko zelo enostavna. Tisto nam bodo požrli Kitajci, Indijci in še kdo, dolgoročno. Če se ne bo ta industrija preusmerila na zahtevnejše izdelke, se bo ponovila zgodba tekstilcev, ki so še pred letom dni govorili, da lah-ko izpeljejo prestrukturiranje, na primer Mura, če jim dajo denar. Pa ga niso izpe-ljali, ker ni mogoče, pa če pride sto novih

Anton Omejec: Z gospodom Navodni-kom se zelo strinjam. Tudi pri nas ima-mo izdelke, kjer je še vedno v strukturi cene kar 70 odstotkov surovina, imamo pa izdelke, kjer surovina predstavlja le do 20 ali celo pod 20 odstotkov. Ko se tako drastično viša cena surovine, ki v ceni končnega izdelka pomeni 70 odstotkov, je jasno, kaj to pomeni v končni ceni in tega ni mogoče pokriti. Kjer je delež su-rovine manjši, svoje delo že nekako po-kriješ. Je pa res, da so trend pri porabni-kih vse lažji, boljši proizvodi. To pomeni, da moramo narediti čim lažjo embalažo s praktično istimi kakovostnimi lastnost-mi. To vidimo tudi na porabi posameznih materialov. Struktura se spreminja iz na-vadnih na bolj zahtevne materiale, draž-je. Če prihraniš na debelini, na kakovosti, s tem privarčuješ. Posredno pa pomeni boljše ravnanje z odpadno embalažo. V verigi izdelovalec-porabnik cenovno vsak

tam se ne da varčevati z materialom, po-nekod pa se to da. Tudi zahteve z odpad-no embalažo so take, da se že pri izvoru ustvari čim manjša teža. Več je variant, katera bo prava, je težko napovedovati.

Koliko pa vlagate letno v razvoj, v raziskave? Igor Winkler: Premalo. Žal vam ne morem postreči z odstotkom, toda pre-malo. Morali bi več, vendar ne zara-di lastnikov in delitve dobička, ampak zaradi omejenih možnosti investiranja. Trenutno več investiramo v moderniza-cijo in racionalizacijo proizvodnje, zato nam premalo ostane za razvoj novih alternativnih in perspektivnih proizvo-dov in tehnologij. Taka embalaža, kot jo je omenil gospod Navodnik, zahteva vsestranska vlaganja v dizajn, opremo, tehnologijo, sodelovanje z zunanjimi raziskovalnimi ustanovami. To pa so ve-

Tigran AlabandaIgor Winkler dr. Andrej Kržan

direktorjev, ker delovne sile v Sloveniji ni mogoče desetkrat poceniti. Kitajci ima-jo iste dobavitelje opreme kot mi, samo da odkupijo večje količine. Česar pa ne znajo tako hitro, je medbranžno sode-lovanje, sodelovanje med inštitucijami znanja. Tudi pri embalaži je zelo banalen primer žilet za klasični brivnik. Skoraj vsi so zelo podobne kakovosti. Razlika v ceni pa je med blagovnimi znamkama velika. Zakaj? Razlika je samo v embalaži. Ta ima lahko trikomponentni brizg, lahko je po-zlačena. Lahko pa je običajna. Embalaža prodaja izdelek.

Kako v Motvozu razmišljate o pre-strukturiranju, dodani vrednosti, naložbah in sodelovanju z inštituci-jami znanja?

nekaj profitira, s tem da ne trpi kakovost oziroma se celo izboljša.Igor Wikler: Naša dodana vrednost je vedno manjša. Podobno razmišljamo tudi mi, že sedaj razvijamo in morali bomo še bolj razvijati izdelke z višjo dodano vred-nostjo. Mogoče z drugim dizajnom, da se razlikujemo od konkurence. Na ta na-čin poskušamo prodreti v nekatere tržne niše. S tistimi, ki v Evropi proizvajajo kon-kurenčno embalažo, se je težko boriti, z drugačnimi izdelki se še da.

Prej smo govorili o različnih tipih tr-gov. So vaši trgi zahtevni? Igor Winkler: Naši kupci zahtevajo nekaj več od embalaže, drugim je pomembna samo cena. Imamo tudi atestirane, piha-ne embalaže, ki morajo zdržati teste in

lika vlaganja, ki zahtevajo velike količine izdelkov, da se povrnejo.

Kaj se bo zgodilo, če bi se ti trendi na-daljevali, gospod Piskar? Bodo proiz-vajalci plastične embalaže ogroženi? Anton Piskar: Po mojem ne, gotovo ne. Še vedno so lokalni interesi, ki jih ne mo-remo zapolniti s kitajskimi proizvodi, če-prav so zelo poceni. Butična proizvodnja bo pri nas gotovo še uspevala, ker kratke razdalje nekaj štejejo. Mi smo se povezali s tujim podjetjem. S tem smo dobili širši krog artiklov, da lahko malo zapolnimo izgubo na enem segmentu, ker smo tudi Jugoslavijo izgubili. Nismo pa šli toliko v razvoj, ker je Slovenija premajhna, da ga plača, za tujino pa niti nismo zelo zain-teresirani.

Plastična embalažaPlastična embalaža

17

Rekli ste, da so podjetja sama pre-majhna za razvoj, inštituti bi ga lah-ko integrirali, kajne dr. Kržan? Kako se tega lotevate? Dr. Andrej Kržan: Hm, začel bi drugje. Začeli smo pri ceni materiala in ugotovili smo, da je plastika za vse dražja, za tiste tukaj ali v Nemčiji ali na Kitajskem. Zelo bi se strinjal, da je embalaža, ki je danes tudi globalizirana, prav v tem zelo nasičenem trgu zelo pomembna. Zelo pomembno je, kako predstavimo izdelek, kako funk-cionalna je embalaža. Embalaža ni samo vrečka ali steklenica. Izvedenk in variant, ki začenjajo žlahtniti embalažo, je ogrom-no. V to smer gre vsa zadeva. Gillette si privošči blazno potratno embalažo, ki pa je še vedno funkcionalna in se sklada z njihovim izdelkom visoke kakovosti. Pri nas pa je ena od omejitev tudi to, kaj kupci želijo. Ali imamo kakšnega »gillet-ta«, ki išče tako embalažo, jo kdo želi? Že nekaj let se občasno pogovarjam z raz-ličnimi potencialnimi uporabniki o vplivu razgradljive plastike. Prvo vprašanje je, kakšna je cena. Ko ugotovimo, da je cena višja, rečejo ne. Vsi. Pa ni cena nič nena-vadno visoka, ampak tam se ustavi. Pri nas je zelo malo porabnikov, ki želijo imeti embalažo, po kateri se bodo razlikovali in bodo že s svojo embalažo pokazali, da so boljši. To vpliva na vse dobavitelje. Je pa tako, da embalažna proizvodnja nikakor ne bo propadla. Še vedno vse, kar danes uporabljamo, pride v embalaži. Časov, ko si brez embalaže nekaj prinesel domov, ni več, vse je embalirano.

Embalaža že. Bodo drugi materiali pridobivali delež na račun plastike? Igor Winkler: Trend uporabe stekla pada, prav tako kovine, lesa. Dr. Andrej Kržan: Plastika je tako dober material, da ga težko smiselno, racional-no in tudi cenovno upravičeno nadome-stimo z drugim materialom.

Kako pa zaznavate povpraševanje po materialih? Je res ključen dejav-nik samo cena ali se kupci ozirajo tudi na kakovost? Tigran Alabanda: Slovenski trg je cenov-no dosti občutljiv. Vedno se radi primer-jamo z Nemčijo, Italijo, vendar mislim, da je občutljivost na ceno pri nas večja. So tudi izjeme, ki žele kakovost. Če ponuja-te proizvajalcu, ki piha embalažo, da bo mogoče z malo dražjim materialom do-segel tanjšo steno izdelka in bo pri tem v končni uporabi prihranil nekaj denarja, je zanimiva stvar za pogovor. Marsikdaj pa že v prvem hipu naletimo na poenostav-ljanje. Vsi pogovori se začno in končajo pri tem. Proizvajalci so stisnjeni v kot.

Pred časom smo slišali, da se je za-čel dialog o skupnih nabavah. Ste v okviru grozda že kaj naredili? Janez Navodnik: V to več ne verjamem. Imamo veliko stikov z drugimi grozdi, nikjer se ni to obneslo, da bi znatno pri-tisnili na ceno. Osnovne surovine, ki jih uporablja embalaža, so tako zelo zmo-nopolizirane, da je gibanje cen kar pre-cej neodvisno od nafte, ampak bolj od monopolističnih dogovorov, za kar sicer ne vemo. Arabci so kupili že polovico ev-ropske proizvodnje, mogoče čez pet let ne bo v Evropi nobene velike firme več, ki bi proizvajala osnovne materiale. Zato ne verjamem, da lahko pri cenah kaj bi-stvenega naredimo v Sloveniji, ker smo tako majhni kupci. Vedno me razžalosti in vedno ljudi razjezim, ko jim rečem, da gre plastičarjem predobro. Kdo je pa že šel v stečaj v Sloveniji? Gre jim relativno tako dobro, da se še ne bojijo, jezi pa me, ko odgovarjajo, da jih zunanji trg ne zanima. Slovenija je za katerikoli plastični proizvod nikakršno tržišče. Anton Piskar: Prej sem želel reči, da se vlagati v to proizvodnjo za Slovenijo ne splača. Stroji so tako dragi, ceneje je, če se gremo trgovce. Grem na Kitajsko, kupim vrečko ceneje, kot tu dobim ma-terial. Lahko prodajam, trikrat obrnem denar, ki bi ga dal za proizvodnjo. Kaj bo pa dolgoročno v Sloveniji, mi povejte, ko ste sami rekli, kako je majhna? Ne vemo. Trgovci pritiskajo na nas za vedno nižjo ceno. Ne rečejo samo, naj naredimo ce-neje, naredi slabše, zanič, samo da bo nižja cena. Naredimo za nižjo ceno in se

pokoljemo med sabo, kupcem porinemo malo manj kot odpadek namesto vrečke za skrinjo. Jaz sicer ne, kakšni pa tudi. Do kje bo to šlo? Stroj za vrečke je od 500.000 evrov naprej. Če ga kupiš za Slo-venijo, moraš imeti 3000 kvadratnih me-trov veliko halo, da začneš proizvodnjo. Celotno prodajo za Slovenijo lahko nare-diš v dveh, treh dneh, proizvodnjo drugih dni pa moraš prodati po svetu, ki je za-basan s kitajsko in vso drugo kramo. Za sebe lahko govorim: vrečk je dosti, vrečka je najbolj enostaven proizvod v plastiki in tu res ne moreš kaj dosti drugega delati. Ali dvigaš kakovost, dizajn, način prodaje ali vlagaš v oskrbo tržišča. S tem je dosti dela. Slovenski trg je mogoče zahtevnejši kot kakšen drug. Ne vem, če tudi zunaj tako strežejo trgovce kot jih pri nas. Na-ročijo nam, takrat boš pripeljal v Ljub-ljano in v Celje nekaj tisoč kosov. Naroči kartonček in zahteva »do devetih zjutraj sprejemamo v Kopru in v Murski Soboti«, mi pa imamo dva avtomobila.Janez Navodnik: Me niste prepričali. Gre za to, da je v našem grozdu v plasti-ki 80 podjetij. Vsi, ki delajo polovico za izvoz, polovico za domači trg, dosegajo zunaj laže in boljšo ceno kot doma. Slo-venije kot trga ne priznavam. Perspekti-va je taka, da bodo tisti, ki bodo gledali samo domač trg, štacune zapirali.Dr. Andrej Kržan: Mislim, da to ni po-polnoma res. Se strinjam na nek način z vami, ampak to je čista podjetniška od-ločitev in strategija, kaj boš počel.

nadaljevanje na strani 35

Prom

ocija

23

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

Pred dvema letoma, ko je Agencija za okolje pri takratnem Ministrstvu za okolje, prostor in energijo podjetju Slopak izdala dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažo, je bilo glede t.i. nevarne embalaže precej nedoreče-nega. Sedaj, ko je sistem že utečen in uveljavljen, je jasnega precej več tudi glede te vrste odpadne embalaže.Podjetja pa načeloma skrbi za odpad-no embalažo, ki vsebuje nevarne sno-vi oziroma embalažo, v kateri so bile takšne snovi hranjene, ne ločujejo od ravnanja z ostalo odpadno embala-žo. Odpadna embalaža namreč lahko predstavlja nevarnost za okolje, tudi če je izdelana iz neoporečnega ma-teriala, kadar je v njej nevarna snov. Tako je potrebno med nevarne od-padke šteti vso embalažo, v kateri so bila olja, maščobe, barve, laki, sred-stva za zaščito rastlin, čistila, lepila, razredčila, zdravila in vse eksplozivne, lahko vnetljive ter strupene snovi.Posebne evidence glede nevarne od-padne embalaže na Ministrstvu za

Nevarna odpadna embalaža

Odgovornost zavezancev in obeh družb

okolje in prostor ne vodimo, je pove-dal mag. Dušan Marc, ki je na minis-trstvu pristojen za področje odpadne embalaže. Dodal je, da se je v zadnjih dveh letih »stvar sicer spremenila«. Iz sistema za ravnanje z odpadno em-balažo so dobivali tudi informativna obvestila o embalaži te vrste, vendar tega ne vidijo kot problem niti kot pri-oriteto. »Lansko leto smo prvič informativno oddali poročilo o količini embalaže, ki je bila dana na trg, v letošnjem poro-čilu, ki je za Slovenijo prvo obvezno, pa ga želimo dopolniti s konkretnimi podatki o deležu reciklirane odpadne embalaže. »Kljub temu, da je v od-ločbi Evropske komisije o določitvi preglednic za sistem zbirke podatkov na podlagi direktive o embalaži in od-padni embalaži zapisano, da lahko države članice poleg izpolnjenih pre-glednic navajajo tudi druge podatke o embalaži in odpadni embalaži, med drugim stopnje koncentracije težkih kovin, prisotnih v embalaži ter od-

Prom

ocija

Kdo je kdo

18

19

Več kot le skrb za nevarne odpadke

Kranjska družba Ekol je na trgu že petnajst let, njena osnovna dejavnost pa je zbiranje in predelava sekundar-nih surovin. Njihovi naročniki, part-nerji so imetniki nevarnih odpadkov v industriji, v avtomehaničnih delav-nicah, tiskarnah, naftnih družbah in v gospodinjstvih. V Sloveniji so prevzeli odgovornost za kakovostno storitev na 1100 prevzemnih mestih. Izvajajo več dejavnosti. Zbiranje, sor-tiranje in odstranjevanje onesnažene embalaže in drugih trdnih ter teko-čih nevarnih odpadkov je glavna, ne edina. Čistijo, nadzirajo in sanirajo naprave za ločevanje olja in vode, či-stijo rezervoarje v industriji in gospo-dinjstvih, svetujejo pri gospodarjenju z odpadki in za naročnike strokovno izdelajo načrte gospodarjenja z od-padki. Avtomehanične delavnice oskr-bujejo z motornimi olji s sistemom 2 EKO, dostavijo novo motorno olje in odpeljejo odpadnega. Transport ne-varnih snovi zagotovijo s cisternami in sanirajo razlitja nevarnih snovi. Direktor Samo Krč omenja tudi sto-ritev, ki je za marsikatero podjetje zelo pomembna: Poslovnim partner-jem zagotavljamo vse vrste evidenc o oddanih odpadkih in sodelujemo pri izdelavi poročil o gospodarjenju z odpadki. Ponujamo torej celovito strokovno ekološko sodelovanje part-nerjem.

Ekol, zbiranje in predelava sekundarnih surovin, d.o.o.Laze 18 A, 4000 KranjTelefon: +386 (0)4 251 99 22Faks: + 386 (0)4 251 99 25E-pošta: komerciala@ekol.siInternet: www.ekol.siBrezplačni telefon:naročilo kurilnega olja 080 21 50

Kdo je kdopadni embalaži, ki se šteje kot nevar-na zaradi kontaminacije z vsebnostjo proizvodov, ministrstvo tega zaenkrat ne bo počelo. Glede na direktivo in omenjeno odločbo je v prihodnosti takšne korake sicer moč pričakovati, vendar pa bo doseganje predpisanih deležev reciklirane embalaže za Slove-nijo že tako ambiciozen cilj, da zaen-krat računanje razmerij med vrstami embalaže ni prioritetno.Ministrstvo za okolje in prostor je si-cer imelo v preteklih dveh letih nekaj delovnih sestankov o ravnanju z ne-varno odpadno embalažo, na katerih so sodelovali predstavniki Gospodar-ske zbornice Slovenije, gospodarsko interesno združenje proizvajalcev fitofarmacevtskih izdelkov ter pod-jetja Slopak. Po Marčevih besedah so se strinjali, da z nevarno embalažo ravnajo na dva načina. V eno skupi-no sodi odpadna embalaža, ki jo je moč z izpiranjem očistiti, v drugo pa embalaža, s katero tega ni moč storiti in jo je treba obravnavati kot siceršnji nevaren odpadek. »Pravilnika, ki sta v veljavi, jasno določata ravnanje tako z odpadno embalažo kot tudi z ne-varnimi odpadki, tako da na tem me-stu ne vidim razloga za zaskrbljenost. Predvsem sistemi so tisti, ki morajo skrbeti za ravnanje z odpadno emba-lažo, prav tako pa ni smiselno, da bi se država kakorkoli vmešavala v dolo-čanje cen za ravnanje s temi odpadki, saj je to stvar dogovora med zavezan-cem in sistemom, ki mora svojo ceno pogodbenim partnerjem ekonomsko upravičiti.«V sistemu ravnanja z odpadno em-balažo podjetja Slopak lahko končni uporabniki oddajo odpadno embala-žo zavezancev, ki so prenesli obvezno-sti ravnanja z embalažo in odpadno embalažo in je zbrana na odjemnem mestu končnega uporabnika oziroma jo končni uporabnik lahko sam do-stavi na prevzemno mesto. Ob tem znaša strošek zavezanca za ravnanje z nevarno odpadno embalažo 400 evrov na tono, kar je sicer precej več, kot znaša povprečna odkupna cena za ostale vrste embalaže, ki znaša po besedah Marjana Roglja iz Slopaka 35 evrov na tono. Odpadna embala-ža, ki jo končni uporabnik oddaja ali vrača, ob tem ne sme biti onesnaže-na z nevarnimi ali drugimi snovmi, ki

niso snovi embaliranega blaga, pa bi te snovi povzročile, da bi bila njena ponovna uporaba ali predelava one-mogočena ali izvedljiva le ob nesoraz-merno visokih stroških. Hkrati mora biti sortirana po posameznih emba-lažnih materialih.Kot je povedala vodja sektorja za va-rovaje okolja pri GZS Janja Leban, so bile glede ravnanja z odpadno embalažo, ki je vsebovala nevarne snovi, v okviru GZS podane usmeritve na podlagi opravljenih študij. Večina podjetij je po njenih besedah celotno upravljanje z odpadno embalažo pre-dala pooblaščeni družbi – podjetjema Slopak ali Interseroh, sama pa ne vidi pravega razloga za ločene analize glede upravljanja z nevarno odpad-no embalažo. Embalaža je po njenih besedah namreč nevarna večinoma le zaradi snovi, ki jih je vsebovala, in ob pravilnem ravnanju po uporabi to-vrstnih izdelkov postane popolnoma običajna odpadna embalaža. Zato na GZS nimajo nikakršne ocene, kakšen je delež nevarne embalaže glede na vso odpadno embalažo, niti za koliko so višji stroški ravnanja z njo. Podo-bno je tudi v treh slovenskih podjet-jih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo barv in lakov, katerih embalaža predstavlja pomemben delež nevarne embalaže. V podjetjih Helios, Jub in Belinka so tako ravnanje z odpadno embalažo v celoti zaupali podjetju Slopak, sami pa se s tem posebej ne ukvarjajo.

Prom

ocija

23

Potrošniki najpogosteje ne vedo, kako ravnati z nevarnimi odpadki, čeprav jih je v gospodinjstvih čeda-lje več. Še večja težava pa je, ker so, tako kaže naša anketa, premalo sez-nanjeni, kam jih lahko odlagajo, kje so posebni zabojniki. V velenjskem Intersparu smo potrošnike povpra-šali, kateri odpadki v gospodinj-stvih so nevarni, kaj storijo z njimi in kako bi morali v Sloveniji urediti ravnanje z nevarnimi odpadki.

Marjan Muršič, študent, Dobrna:Meni se zdijo najpogostejši nevarni od-padek baterije. Vem, da bi se naj ba-terije in podobni predmeti zbirali v po-sebnih kontejnerjih, a iskreno ne vem, kje bi kakšnega našel. Tako žal te reči romajo kar med običajne smeti. Mislim pa, da bi morali zbiralnike za takšne od-padke urediti v vsakem večjem nakupo-valnem centru, nekako tako, kot imajo to urejeno v Avstriji.

Jasna Kuzman, študentka, Šentjungert:Med nevarnimi odpadki se mi zdijo naj-pogostejša čistila, laki in podobno, naj-nevarnejši pa akumulatorji. Pri ravnanju s to embalažo, tako se mi zdi, je pri-poročljivo nositi rokavice, včasih pa celo zaščitno masko za usta. Spravljati jih je seveda potrebno v posebne kontejner-je, če so na voljo. Sama menim, da bi

Potrošniki o nevarnih odpadkih

Ne vedo, kje so zabojniki

v Sloveniji naredili velik napredek, če bi ljudi preko medijev obveščali in oza-veščali v zvezi s takšnim zbiranjem. No, menim tudi, da bi moralo biti takšnih zbirališč mnogo več po vsej državi.

Tamara Gregorn, ekonomski tehnik, VelenjePoznam v glavnem barve, lake in ba-terije. Pomembni nevarni odpadki se mi zdijo razne pločevinke, ki ostanejo

za parfumi, ali pa avtolaki. Razni spre-ji pač. No, sama bi jih spravljala v po-sebne kontejnerje, vendar jih je težko najti, če so. Mislim, da smo Slovenci kar osveščeni, težava je le v tem, da bi

Kdo je kdo

20 Embalaža in okoljeEmbalaža in okoljePr

omoc

ija

moralo biti nekaj takšnih kontejnerjev v vsakem mestu, a ni tako.

Avgust Gorjup, upokojenec, Zreče:Vem za baterije, barve, zdravila… Em-balažo za zdravila, ali pa če imamo kakšne stare viške, vračamo v lekarno. Sicer pa močno podpiram ločeno zbi-ranje odpadkov, tako nevarnih, kot tudi navadnih. Pri nas v Zrečah je za to do-bro poskrbljeno z zabojniki, a problem je v ljudeh. Mislim, da bi morala država veliko vložiti v to, da ljudi ozavešča.

Franc Pukšič, inženir strojništva, Stra-nice:No, takšnih odpadkov se v gospodinj-stvih najde cel kup. Torej baterije, bar-ve, laki, čistila in te reči. Kolikor vem, naj bi se ta embalaža zbirala v kontej-nerjih, ki pa pridejo na točno določena mesta le včasih. Mislim, da bi morali uvesti stalne lokacije za te zbiralnike, pa tudi uvesti kavcijo za takšno emba-lažo – ljudje bi jo potem gotovo kar pridno vračali.

21

Prom

ocija

22

Prom

ocija

23

Zeos

, d.o

.o.,

Brnč

ičev

a 39

, Lju

blja

na

ravnanja z odpadno Vzpostavljamo sistem

elektronsko opremo v Sloveniji.

električno in

U s t a n o v i t e l j i d r u ž b e z a r a v n a n j e z o d p a d n o e l e k t r i č n o i n e l e k t r o n s k o o p r e m o Z E O S , d . o . o . , s o :

Avtotehna | BSH Hišni aparati | Gorenje | LTH | Mercator | Merkur | Mikropis

V a b i m o v s e , k i j i h p r a v i l n i k z a v e z u j e , d a s e n a m p r i d r u ž i t e . S k u p a j b o m o v z p o s t a v i l i s t r o k o v e n i n s t r o š k o v n o u č i n k o v i t s i s t e m .

K s o d e l o v a n j u v a b i m o t u d i v s e , k i s e ž e d a n e s u k v a r -j a t e s s t o r i t v a m i n a t e m p o d r o č j u .

V s e p o t r e b n e i n f o r m a c i j e n a w w w . z e o s . s i .

P r o i z v a j a l c i i n u v o z n i k i e l e k t r i č n e i n e l e k t r o n s k e o p r e m e !

> P o z n a t e s v o j e o d g o v o r n o s t i p o P r a v i l n i k u o r a v n a n j u z o d p a d n o e l e k t r i č n o i n e l e k t r o n s k o o p r e m o ( U L R S š t . 1 1 8 / 2 0 0 4 , 5 6 / 2 0 0 5 ) ?

> S t e p r i j a v i l i s v o j e o b v e z n o s t i M i n i s t r s t v u z a o k o l j e i n p r o s t o r ? B l i ž a s e 2 6 . 9 . 2 0 0 5 .

> I m a t e p r i p r a v l j e n n a č r t z a r a v n a n j e z o d p a d n o e l e k t r i č n o i n e l e k t r o n s k o o p r e m o ?

MAR

INŠ

EK

& M

ARIN

ŠE

K

V povprečju vsak človek porabi preko 290 plastičnih nakupovalnih vrečk letno, kar predstavlja precejšnjo obremenitev za okolje, ugotavljajo evropski okoljevarstve-ni organi. Hkrati pa uporaba vrečk, ki jih je možno reciklirati, ne predstavlja prave rešitve, saj se s tem zmanjšuje zavest po-rabnikov o potrebi po varčevanju z njihovo uporabo. Irska in Danska sta uvedli davek na plastične vrečke, kar je sicer njihovo porabo zmanjšalo za 80 odstotkov, ven-dar pa so hkrati zabeležili podoben porast prodaje vrečk za smeti, tako da se strate-gija ni ravno obnesla. Belgijska trgovska veriga Delhaize je zato svoje kupce začela z dodatnimi ugodnostmi spodbujati, naj ob nakupu prinesejo lastno nakupovalno vrečko za večkratno uporabo ali pa upo-rabljajo kartonske škatle. Podobno kot je to že navada v Veliki Britaniji, kjer je v več-ini trgovin možno kupiti močnejšo vrečko, ki jo potrošnik večkrat uporabi, izrabljeno pa mu zamenjajo brezplačno, je namen te akcije predvsem zmanjšanje uporabe tanjših brezplačnih plastičnih vrečk za en-kratno uporabo.

V trgovino nič več brez nakupovalne vrečke

Prom

ocija

24

23

Embalaža in okoljeEmbalaža in okoljePr

omoc

ija

25

Prom

ocija

26

23

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

Za in proti

Dileme pri termični obdelavi odpadkov in odpadne embalažeV prejšnji številki revije Embalaža smo v prispevku mag. Dušana Marca, Mi-nistrstvo za okolje in prostor, lahko prebrali, katere so pomembnejše no-vosti pri ravnanju z odpadno embala-žo. Slovenija mora med drugim do 31. 12. 2012 doseči masni delež predela-ve ali sežiganja odpadne embalaže v sežigalnicah odpadkov z energetsko izrabo v višini najmanj 60 %. Zanima-lo nas je mnenje strokovne javnosti in Ministrstva za okolje in prostor o tej konkretni dilemi, zato smo želeli od-govore na nekaj vprašanj: Ali so za predelavo ali sežig odpadne embala-že ali so proti in kakšni so njihovi ar-gumenti? Kakšna je primernost količin v Sloveniji za eno ali drugo varianto? Bi naj država v primeru postavitve se-žigalnic načrtovala manj večjih ali več manjših sežigalnic (okoljski minister je na simpoziju v Celju javno izrazil, da podpira več manjših sežigalnic)? Ka-teri so morebitni zgledi oz. izkušnje v tujini, po katerih bi se v Sloveniji lahko zgledovali? …Nekateri o tej temi niso želeli govo-riti. Ob tem skrbi dejstvo, da smo se obrnili na nekaj znanih nevladnih in sorodnih okoljskih organizacij, ki so nam odgovorile, da teme ne poznajo dovolj, da nimajo dovolj strokovne-ga kadra in je zato ne želijo oz. ne morejo komentirati. Sicer pa kaže, da Slovenija brez sežigalnic ne bo mogla doseči nekaterih ciljev okoljske poli-tike.

Mag. Damjan Končnik, ERICOS predelavo embalaže je bilo letos na »Posvetu o sodobnem gospodarjenju z odpadki – skupaj oblikujmo za oko-lje varno prihodnost« predstavljeno

mnenje Wernerja Kruschiztama, ki se mu pridružujem. Obrat za predelavo plastične embalaže mora imeti ka-paciteto cca. 10.000 ton/leto za po-samezne vrste polimerov PET, HD-PE, PE. Reciklaža je zelo razvita v naših sosednjih državah, Italiji in Avstriji. V Avstriji so imeli leta 1993 9 reciklaž-nih obratov, sedaj samo 4. Enak trend ima tudi Nemčija, a so tam zaprli že tudi nekaj velikih reciklažnih obratov. Zavedati se moramo, da predelava ne služi razkazovanju, kaj je tehnološko mogoče, ampak je potrebno videti tudi ekonomske učinke. Ali se iz tega sploh da kovati dobiček – kar je v res-nici na ljubo na meji fantazije, zakaj bi potem obrate za predelavo odpadkov zapirali? Slovenija je premajhna za en reciklažni center, razen če bi uvažala embalažo za recikliranje is sosednjih držav EU ali iz bivših republik Jugos-lavije.

Majhnost je zagotovo argument pro-ti, za so lahko naslednji argumenti: s predelavo odpadkov doma je poveza-nih tudi nekaj delovnih mest in odprta je možnost pridobiti znanja za visoko kakovostno recikliranje. Samo za primer poglejmo reciklažne centre za avtomobile. Koncesijo ima kar nekaj zbirnih centrov, gospodar-nost pa je zelo majhna. Slovenija si ne sme privoščiti, tako kot v tem pri-meru, veliko obratov z nizko učinko-vitostjo oz. neučinkovitostjo, ampak raje imejmo nekaj manj obratov – se-žigalnic, ki so učinkovitejše. Cilji sežiga odpadkov so: zmanjšanje količine odpadkov, nadomeščanje fosilnih goriv, zvišanje gospodarnosti ravnanja z odpadki, zmanjšanje CO2 emisij – kyotski protokol.Po moje za Slovenijo sploh ni dilema sežigalnice da ali ne. Mi bi se že da-nes morali pogovarjati, kakšno seži-

mag. Damjan Končnik mag. Janez Ekart

27

galnico bi sploh imeli, kajti tudi teh-nologij termične obdelave je danes že več vrst. Glede primernosti količin pa se v Sloveniji ni bati, da bi zmanjkalo odpadkov. Poglejmo samo čez mejo v sosednjo Avstrijo, kjer imajo seži-galnico v Podkloštru. Tam termično obdelajo 80.000 ton komunalnih od-padkov. Pa še izračun: 80.000 ton odpadkov/leto ob kurilni vrednosti odpadkov cca. 15 MJ/kg pomeni cca. 330.000 MWh na leto, ob učinkovitosti 65% pomeni 216.000 MWh. Ob podmeni, da prebivalec porabi 10 MWh na leto električne in toplotne energije, pome-ni, da je možno teoretično oskrbeti 21.000 ljudi z energijo. Po moje bi bili sežigalnici v bližini Ljubljane in Maribora najbolj optimal-na rešitev, kajti tam je naseljenost naj-višja in posledično tam nastaja največ odpadkov. Za zgled niti ne bi omenjal posamez-ne države, ker jih je preveč. Sežig od-padkov je danes stvarnost kljub temu, da ni idealna rešitev. Je pa seveda še vedno veliko bolje, da ta potencial – tako snovni kot energetski ostane doma in da ne roma v jugovzhodno Azijo ali kam drugam, kjer opravijo predelavo, nato pa nam ta del sveta zopet konkurira z nizko cenovnimi izdelki. Dajmo raje priložnost doma-čemu znanju in ustvarimo še doma kakšno delovno mesto.

Vesna Fabjan, Dinos holding d.d.Podjetje Dinos nastopa na trgu se-

kundarnih surovin, ki po okoljski za-konodaji posega na področje ravna-nja z odpadki. V celotni verigi odpad-kov podjetje izvaja dejavnost zbiranja, prevoza in priprave odpadnih mate-rialov za nadaljnjo obdelavo - bodisi kot snovno predelavo ali uničenje oz. sežig. V procese ravnanja je vključena tudi odpadna embalaža. Ravnanje z odpadki zahteva celo-stno upoštevanje življenjskega ciklusa predmeta, izdelka oz. snovi. Status odpadka je en del tega zaključenega kroga. Odpadek pogosto dobi ne-gativen predznak, čeprav to ni nujno potrebno, saj, kar je za nekoga od-padno, je na drugi strani lahko upo-rabno. Dober primer je odpadna em-balaža. Življenjska doba embalaže se lahko zelo podaljša: vračljiva odpadna embalaža, ki se predhodno obdela s postopki čiščenja, pranja, se popravi oz. obnovi (steklenice, sodi, plastični zabojniki …), odpadna embalaža, ki se pri primarni uporabi spremeni ali uniči, da je primerna za snovno pre-delavo - recikliranje (karton …). Ko se izčrpata možnosti vračanja in prede-lave, se upravičeno lahko smatra kot odpadek za odpadno embalažo, pri-merno za odlaganje, odpadno emba-lažo, primerno za uničenje oz. sežig (v primeru, ko predelava ni ekonom-sko ali okoljsko opravičljiva, ni primer-na za odlaganje). V celotnem proce-su ravnanja z odpadno embalažo je pomembno ločeno zbiranje na izvoru nastanka. Kasneje sortirane posamez-ne čiste frakcije, ki so primerne za snovno predelavo, so težje dosegljive in cenovno manj ugodne, predvsem zaradi daljšanja verige ravnanja z od-padki. Primarni viri nastanka odpadne em-balaže so gospodinjstva in industrija. Velik del odpadne embalaže, ki na-stane v gospodinjstvih, se še vedno odlaga na deponije predvsem zaradi nediscipline pri uporabi razpoložljive kapacitete in infrastrukture zabojni-kov za ločeno zbiranje odpadkov gle-de na vrsto ali material odpadkov. Ta sistem v državi ni poenoten v smislu prepoznavnosti zbirnih zabojnikov, številu in vrsti zbranih frakciji. Ločeno zbrane frakcije tudi še vedno niso do-volj čiste, da bi omogočale direkten transport do predelovalca. Odpad-ke je potrebno predhodno obdelati Vesna Fabjan Pr

omoc

ija

28

23

s postopki ročnega in mehanskega sortiranja na zbirnih in predelovalnih centrih, kot ga izvaja podjetje Dinos. Skoraj neizkoriščen je potencial vrač-ljive embalaže. Medtem ko se pri na-ših sosedih praksa pranja, čiščenja in popravila embalaže za ponovno upo-rabo vse bolj uveljavlja, takšnega na-čina ravnanja, ki bi znatno podaljšalo življenjsko dobo embalaže, v Sloveniji ni ali pa je zelo redko.Pri sežiganju odpadkov se pogosto izpostavlja vpliv emisij potencialnih škodljivih snovi v ozračje, kar je glavni vzrok za nasprotovanje izgradnje in postavitve sežigalnice oz. sežigalnic v Sloveniji. Vpliv emisij in nastalih od-padkov je pomemben in zahteva vso pozornost strokovne in laične javno-sti, vendar pa na drugi strani poza-bljamo na vplive na okolje pri ravna-nju z odpadki v primeru predelave in odlaganja. Pri vseh teh procesih prav tako nastajajo odpadki in emisije v okolje, kot so izpusti v zrak in vode, hrup, smrad. Groba ocena vplivov: vračljiva emba-laža – pranje - odpadna voda – od-padki; predelava – odpadki iz procesa predelave, emisije v zrak, hrup, smrad; odlaganja – izcedne vode, smrad, pli-ni; sežiganje – emisije v zrak, odpadki, smrad. Vplivi so odvisni od načina, vr-ste in tehnologije ravnanja z odpadki, lahko so zelo škodljivi ali pa kontroli-rani in obvladljivi brez večjih škodljivih vplivov na okolje.Upravičenost postavitve sežigalnice ali več sežigalnic je odvisna predvsem od razvoja in doslednosti zajemanja odpadkov na izvoru in težnje po pre-delavi (recikliranje). Določen delež odpadkov se bo še vedno odlagal na deponije ali ga bo potrebno podvreči sežigu, za kar pa se lahko uporabijo kapacitete sežigalnic v sosednjih dr-žavah. Z zagotavljanjem doslednega loče-nega zbiranja na izvoru, ločevanje po večjem številu frakcij, poenotenje sistema ločenega zbiranja v državi, financiranje in osveščanje ljudi o po-membnosti izvajanje sistema ločene-ga zbiranja, težnja proizvajalcev ma-terialov za embalažo in embalerjev za oblike embalaže, ki so vračljive oz. reciklabilne (kar naj bi veljalo tudi za vse ostale materiale), bi se delež od-padkov bistveno zmanjšal. Popolno-

ma pa se procesu sežiga prav gotovo ne moremo izogniti predvsem zaradi starih bremen odpadkov, ki so nedefi-nirane sestave, cenovno nesprejemlji-ve za predelavo in okoljsko sporne.

Mag. Janez Ekart, Surovina Mari-bor d.d.Slovenija je povzela strategijo ravna-nja z odpadki EU in sprejela priorite-te ravnanja z odpadki, ki določa: 1. prioriteta zmanjševanje odpadkov na izvoru, 2. prioriteta snovna izraba od-padkov, 3. prioriteta energijska izra-ba odpadkov, 4. prioriteta odlaganje odpadkov. Uresničevanje 1. prioritete je odvisno predvsem od osveščeno-sti prebivalstva, 2. prioriteta pa ima svoj okoljski, tehnološki in ekonomski prag. Uresničevanje 2. prioritete, to je snovne izrabe odpadkov, je odvisno predvsem od čistosti odpadkov. Dej-stvo je, da se cene drastično znižajo pri plasmaju nečistih sekundarnih surovin oziroma prevzemniki določa-jo pogoje glede čistosti, ki jih je pri plasmaju potrebno izpolniti. Uvajanje tehnologij za čiščenje sekundarnih surovin je odvisno predvsem od eko-nomičnosti odločitev, po drugi strani pa čiščenje sekundarnih surovin (iz-ločenih odpadkov) lahko povzroča nove okoljske probleme. Zato je ne-mogoče zagovarjati tezo, kot jo pla-sirajo nekatere nevladne organizacije, da je možno vse odpadke reciklirati in jih ponovno uporabiti. To je možno samo teoretično, vendar je v praksi nesmiselno. Iz izkušenj bi lahko po-trdili, da struktura komunalnih od-padkov omogoča maksimalno 40% delež njihove ponovne snovne izrabe, ostali del pa sodi bodisi v sežig in/ali na odlagališče. Osebno menim, da brez energijske izrabe odpadkov v obliki sežiga ali sosežiga ni celovitega ravnanja z odpadki. Podatki kažejo, da je zagotovo računati s cca 40% deležem odpadkov, ki so primerni za sežig oziroma sosežig. Masne bilance odpadkov kažejo, da bi lahko v Slove-niji računali s sledečimi deleži: snovna izraba 40-45%, energijska izraba 40-45%, odlaganje ostankov odpadkov 10-20%. Ko govorimo o prednostih in slabo-stih velikih in malih sežigalnic, je po-trebno povedati, da ne obstaja reši-

Prom

ocija

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

29

tev, ki bi upravičevala samo male ali samo velike sežigalnice. Ali se odlo-čati v Sloveniji samo za velike (dve) ali več manjših sežigalnic, je predvsem odvisno od logističnih stroškov, koli-čine odpadkov, možnosti izkoriščanja proizvedene toplotne in/ali električne energije na mestu sežiganja. Osebno menim, da so fleksibilnejše male se-žigalnice in da dosegamo zadovoljivi ekonomski prag ob možnem izko-riščanju proizvedene energije na licu mesta pri sežigalnicah od 40.000 ton/leto odpadkov navzgor. Glede na vedno večji problem izkoriš-čanja primarnih energetskih virov za potrebe proizvodnje toplotne energi-je in v cementni industriji je v zadnjem času vedno bolj zanimiva uporaba al-ternativnih goriv iz ostankov odpad-kov. Alternativna goriva iz ostankov odpadkov so v zadnjem obdobju v Evropi dosegla izjemen napredek in danes že večina držav, starih članic EU, proizvaja alternativno gorivo iz odpadkov ali ga poskuša proizvaja-ti. Alternativno gorivo iz odpadkov omogoča bistveno bolj fleksibilno

energijsko izrabo v primerjavi s klasič-nimi sežigalnicami odpadkov, saj ga je lažje: skladiščiti, uporabiti glede na potrebe uporabnikov (cementarne, termoelektrarne), pripraviti s karak-teristikami, ki ustrezajo: a) okoljskim standardom s kontrolirano vrednost-jo polutantov v gorivu (težke kovine, ostale organske in anorganske snovi), pri čemer se izognemo napravam za čiščenje odpadnih dimnih plinov, ki so pri klasičnih sežigalnicah brezpogojno potrebne; b) energijskim vrednostim; c) ostalim zahtevam uporabnikov.

Mnenje Ministrstva za okolje in pros-tor je znano. Zanj je bistveno, da je celovit sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji pri-čel delovati v začetku leta 2004. Iz-hodišča za doseganje zahtev izvirne direktive EU 94/62/EC pomeni sloven-ski predpis o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Ta določa zahte-vane deleže recikliranja in predelave odpadne embalaže, časovni rok, t.j. 31.12.2007, ter operativni program vlade, ki določa dinamiko dosega-

nja zahtevanih deležev po posamez-nih letih. Večino predelave odpadne embalaže naj bi Slovenija dosegala s snovnim recikliranjem.Pregled stanja ravnanja z odpadno embalažo do konca leta 2004 kaže, da se vsa, predelana odpadna emba-laža v Sloveniji predela izključno snov-no – reciklira. Izjemo predstavljajo le zelo majhne količine odpadne emba-laže, ki se sežigajo skupaj s preostanki proizvodov (npr. preostankov fitofar-macevtskih proizvodov) kot nevaren odpadek v industrijski sežigalnicah (Pinus Rače).

Vlada RS bo v letu 2006 za izvajanje zahtev predelave odpadne embalaže do konca leta 2012 spremenila ozi-roma dopolnila obstoječi operativni program. Upoštevala bo dosežene rezultate sistema Slopak in Interseroh ter prilagojeno dinamiko doseganja deležev recikliranja oziroma predela-ve odpadne embalaže. Ponovna pro-učitev vloge in možnosti izrabe ener-getske predelave bo pri tem posebej analizirana.

Prom

ocija

30

23

Zvonko Strašek, STRAMEX PET:Združevanje živilske industrije in in-dustrije proizvodnje pijač v Sloveni-ji je normalen proces v razvoju teh panog. Na dobavitelje embalaže pa ima zaradi prevelike rigoroznosti ne-

Anketa o poslovnem (ne)optimizmu

Pritiski na cene, tenderji za naročila, specializacija Kaj je s poslovnim (ne)optimizmom v embalažni panogi in kaj se dogaja na trgu? Ocene so različne. Plastičarji so v primežu podivja-nih naftnih cen. Nekatera podjetja čutijo konkurenco iz EU, drugi pa pravijo, da jih to ne moti, ker iščejo nove prodajne poti. Naj-hujši so pritiski na znižanje cen, tudi zaradi združevanj v nekaterih panogah. Direktorji so odgovarjali na tale vprašanja: Kako vpliva na proizvodnjo oziroma prodajo združevanje nekaterih slovenskih podjetij in njihove težnje po optimizaciji nabave embalaže (živilci, proizvodnja pijač itd.)? Kako se na slovenskem trgu embalaže po-zna konkurenca embalažnih proizvajalcev iz EU in kako reagirajo slovenski naročniki embalaže? Ali so konkurenčni ponudbi iz EU in kje vidijo tržne in razvojne priložnosti. Posebej pa nas je zanimalo, kakšne poslovne rezultate oziroma indekse v primeri z lani priča-kujejo do konca leta. Čeprav ni lahko in končne bilance ne bodo blesteče, pa realnega optimizma ne manjka.

gativni učinek. Ukinjajo nekatere pro-izvodnje, združujejo nabavo embala-že, izločajo nekatere dobavitelje in se preusmerjajo na zunanje dobavitelje. Pri proizvodnji PET embalaže se še po-spešuje prestavljanje pihanja plastenk

v polnilnice. Zaradi izrednega pritiska trgovcev na znižanje cen pijač so, ra-zumljivo, pritiski na znižanje cen na-ših izdelkov.Slovenski proizvajalci PET embalaže, to je plastenk in predform, smo pri-merljivi s proizvajalci iz EU tako po opremi kot po kvaliteti in ceni. Pri pla-stenkah opažamo celo nekoliko višje cene v EU, vendar je problem strošek prevoza. Pri proizvodnji PET predform so konkurenčni veliki proizvajalci iz EU z velikoserijsko proizvodnjo. Pro-blem slovenskih proizvajalcev PET em-balaže je, da industrija pijač uporablja sorazmerno veliko maloserijskih pro-izvodov, zahteva pa nesprejemljivo nizke cene za velikoserijsko proizvod-njo. Zaradi velike krize v prodaji pijač v zadnjih dveh letih zaradi vremenskih razmer oz. zmanjšanja povpraševanja po PET embalaži v Evropi je pritisk tu-jih dobaviteljev embalaže velik. To iz-koriščajo večji kupci v Sloveniji, ki nas

AktualnoAktualno

Franc Jerina Srečko Kapun Milan Gruden

31

občasno izločajo pri dobavah in vsa-kodnevno znižujejo cene. Poznamo že primere, ko se jim je to slabo ob-restovalo. Pričakujemo, da se bodo v naslednjem obdobju razmere uredile. Tudi v bodoče bomo vztrajali v pro-izvodnji PET plastenk, saj smo opre-mljeni za letno proizvodnjo 40,0 mio plastenk. Želimo zadovoljiti čim več kupcev v Sloveniji, se pa že usmerja-mo na Hrvaško in v Avstrijo. Usposab-ljamo se za proizvodnjo PET embala-že za kozmetiko in čistila. Pri proiz-vodnji PET predform bomo iskali našo priložnost na trgih bivše Jugoslavije z dodatnimi kapacitetami in pri manjših kupcih. Naš zanimiv artikel za to po-dročje je PET predforma za plastenke za pivo.Količinska prodaja PET plastenk bo v letu 2005 podobna lanski. Zmanjša-nje prodaje nekaterim našim rednim kupcem zaradi slabše prodaje pijač smo nadomestili z novimi kupci. Pro-daja PET predform pa bo za cca 20 % večja zaradi pričetka prodaje zunaj Slovenije. Finančni rezultat bo slabši zaradi porušenega razmerja med ce-nami granulata, energije in dela in prodajnimi cenami embalaže.

Marjan Lasič, Ultrapac:Združevanje živilcev in drugih pro-cesov v industriji, kjer se odločajo za optimizacijo nabave embalaže, zelo občutimo. Predvsem se to kaže v pri-tiskih na zniževanje cen, pa tudi koli-čine (serije) bodo zaradi ukinitve ne-katerih programov večje. Najbrž se s tem odpirajo vrata za cenejše blago iz

vzhoda. V izdelkih z veliko vloženega dela jim ne moremo konkurirati zaradi nizke cene delovne sile. Poleg tega se čedalje več podjetij odloča za tenderje in se spreminja dosedanji sistem po-slovanja na partnerskih odnosih. Sicer pa veste, na tem svetu je že vsega preveč. Trg EU nam je prinesel novo konkurenco in nove možnosti. Italija, kot nam najbližja, nam ni konkurent, ker so tam cene embalaže podobne, kot so naše. Drugo vprašanje je Nem-čija, nemški proizvajalci embalaže, ki se že pojavljajo na našem trgu in so konkurenca za določene artikle. Mi smo se morali bolj usmeriti na hrvaški trg. Naš glavni proizvod so nakupo-valne vrečke, naši osnovni partnerji pa trgovina, živilska industrija, elektro,

tekstilna, čevljarska, teh pa, kakor ve-ste, v Sloveniji skoraj ni več, zato smo morali iskati nove trge. V kolikor slo-venski delavec ne bo proizvajal, ne bo dobil plače in sčasoma ne bo imel s čim nakupovati v naših trgovinah! Vsi pa ne moramo delati v Hitu, Krki ali v državnih službah.Ultrapac je zelo občutil evropsko go-spodarsko recesijo. Letos se je naš iz-voz v EU zmanjšal za 20 %, ker je pač manj povpraševanja. Na trgu EU smo dosegli za 40 % višjo ceno kot na do-mačem trgu. Evropa, govorim zlasti za Belgijo in Francijo, reagira čedalje bolj ekološko. Velika evropska trgovska veriga ukinja nakupovalne papirnate in plastične vrečke oziroma zmanjšu-je uporabo nakupovalnih vrečk za 30

Matija Filipič Andrej Kolar Franc Krajc

Prom

ocija

32

23

%. Kupci se bodo morali torej druga-če znajti. Najbrž se to ne bo zgodilo čez noč, toda Evropa razmišlja druga-če. Tudi Ultrapac išče nove možnosti, selitev dela proizvodnje iz EU, preob-likovanje programov. Naša usmeritev je v specializaciji, pri čemer je še ved-no v ospredju živilska industrija. Kon-kurenčni smo, kakovostni tudi. Naša poslovna pričakovanja do konca leta so zelo realna, realizacija bo na lanski ravni, rezultat pa pozitivna ničla. Rea-lizacija bo okrog 1,4 mrd.

Srečko Kapun, MSK:Naša proizvodnja je naročniška in maloserijska, zato nismo toliko odvis-ni od združevanja živilcev ali drugih panožnih povezovanj. Tudi evropska konkurenca se nas zato manj dotika. Zagotovo pa bodo sistemi, ki sedaj nastajajo z združevanjem, naročevali večje količine in iskali cenejše dobavi-telje. To je trend, ki je bil pričakovan. Naša firma je specializirana za trans-portno embalažo, zadnje mesece v letu pa je vedno v ospredju darilna embalaža. Predstavlja 7 % v letni re-alizaciji. Za letošnji embalažni trg so značilni hudi pritiski na cene, manj je tudi povpraševanja, več pa je prav tako nihanj pri nekaterih podjetjih v kovinsko-predelovalni industriji, ki so naši partnerji. To so izvozniki, ki pač doživljajo usodo evropskega trga. Vemo, da so naše možnosti v izvozu, ki ga želimo povečati. Zdaj imamo iz-

voza samo 9 %, predvsem je naš part-ner Avstrija. Možnosti se kažejo tudi na Hrvaškem. Fizična realizacija bo v tem letu okrog 5 % večja, finančno pa bo rezultat na enaki ravni kot lani. Naše razvojne možnosti so v še več-ji specializaciji, zato se bomo še bolj specializirali za posamezne branže. Kovinsko-predelovalna industrija je že takšna panoga. Z novimi produkti se bomo prilagajali naročnikom, še bolj unikatni proizvodnji kot doslej. Zelo smo prepoznavni v darilni embalaži in jo bomo še razvijali. Ali sem optimist? Sem. Mora biti boljše in naročila za jesenske mesece že prihajajo.

Sašo Makoter, Makoter:Čutimo velike pritiske na cene. Kon-kurente iz Evropske unije srečujemo pri večjih odjemalcih, vendar nam slednji zaenkrat zaradi konkurenčnih ponudb in ustrezne kvalitete osta-jajo zvesti. Tržna priložnost so nove tehnologije bariernih filmov. Največ zanimanja je za vrečke in izdelke za papirno industrijo. Pričakujemo za 10 % višjo prodajo kot lani, glede na ne-stabilne cene in napovedano dvigova-nje cen materiala bo enak dobiček kot lani, čeprav smo načrtovali višjega.

Matija Filipič, Matic Embalaža:Mi smo majhno podjetje s samo tremi zaposlenimi. Smo v drugačnem polo-žaju kot velika podjetja, vendar to ne pomeni, da nam evropski trg ne more

zaradi recesije zadati hudega udarca. Mi smo nekaj let odlično sodelovali z nizozemskim partnerjem. Razvili smo tudi 36 različnih blister embalaž za tehnične izdelke široke potrošnje, a smo posel izgubili, ker ni bilo več pov-praševanja oziroma so na trg vstopili kitajski proizvajalci. Znajti smo se mo-rali na hitro in ni nam preostalo dru-gega, kot da smo začeli razvijati nov izdelek. Naše glavne tri usmeritve so: proizvodnja blister embalaže, pakira-nje v termoskrčljive folije, lahko tudi pri strankah, in izdelava embalaže na preklop za prehrano. Zdaj se odloča-mo za nov proizvod in razvijamo stroj za medicinsko embalažo za trans-port plazme. Naš problem je, ker smo majhni. Vložek v razvoj izdelka pa je velik. Odločili smo se za zahtevnejšo embalažo, ki potrebuje tudi zahtevno tehnologijo. Možnosti na trgu vidi-mo. Ko smo sodelovali z nizozemskim partnerjem, smo bili v 80 % odvisni od njega. Zato je bila preusmeritev nujna in hitra. To, kar se dogaja na embalažnem trgu, pomeni, da bodo nastali monopoli in da se z majhni-mi nihče več ne bo pogajal, pogoje bo postavljal sam. Naša konkurenčna prednost so natančnost, zanesljivost, kvaliteta in možnost lastnega razvoja izdelkov.

Franc Krajc, Eurobox:Iz tujine je veliko več povpraševanja kot prej, čeprav v trženje nismo veliko vlagali. Očitno seže dober glas v de-veto vas. Sicer pa je skupna značilnost vseh kupcev, da predvsem stiskajo pri cenah. Pri pogajanjih obljubljajo višje naklade, zahtevajo boljše pogoje, naj-boljšo kakovost, ko gre za izpolnitev naročila, pa se stvari spremenijo. Zato se nam je že zgodilo, da nam je osta-lo nekaj zalog zaradi spremembe na-ročil. Kupec ima pač vselej prav, tudi takrat, ko je brez obveznosti do proiz-vajalca. Vendar je za nas pomembno, da naši kupci uspešno delajo, saj se zelo dobro zavedamo, da le skupen trud prinese pričakovane rezultate Naši glavni partnerji so lesna, živilska, kemična in avtomobilska industrija. Tisti, ki potrebujejo transportno kar-tonsko embalažo. Ponudba tujih proizvajalcev embalaže na našem trgu se nam ne zdi proble-matična. Pri nas ni velikih serij. Naša

AktualnoAktualno

33

podjetja želijo manjše serije, včasih celo butične dobave, zanesljivost pri dobavi, kvaliteten servis, to pa mi lah-ko nudimo. Večjo težavo predstavljajo hitre menjave kadrov v nabavnih služ-bah. Dogaja se, da moramo ponovno razpravljati o že dogovorjenih pogod-bah, ker so se pač zamenjala vodstva podjetji. Največja konkurenčna pred-nost našega družinskega podjetja je predvsem odlična fleksibilnost, dober servis in izjemna volja do dela. Ta lah-ko zelo vpliva na rezultate. Zelo skrbi-mo za našo tehnološko opremljenost, prav zdaj kupujemo nov štiribarvni ti-skarski stroj. Z letošnjim poslovanjem smo kar zadovoljni. Fizično realizacijo povečujemo za okrog 7 %. Večni pro-blem je finančna nedisciplina. Sem pa optimist glede tega, kakšna bodo gospodarska gibanja na embalažnem trgu v prihodnjih mesecih.

Andrej Kolar, Estet:Združevanje podjetij zagotovo spre-minja tržni delež, ki ga ima posamez-ni proizvajalec embalaže v Sloveniji. Na ta način se zmanjšuje fizični obseg

poslovanja manjših proizvajalcev em-balaže. To pripelje do večjih težav pri poslovanju. Trg je barometer povpra-ševanja in ponudbe. Z združevanjem podjetij se zmanjšuje število kupcev embalaže in povečujejo naročila. Ku-pec pa lažje znižuje cene. Slovenski trg je majhen, zato ne pričakujemo preti-ranega kupovanja embalaže v tujini. Marsikdo se je že opekel glede kva-litete, predvsem pa dobavnih rokov. Menim, da smo lahko konkurenčni tujim dobaviteljem embalaže ob ena-kih pogojih naročanja. Naša prednost je maloserijska proizvodnja, fleksibil-nost, prilagajanje kupcu in kratek čas izdelave ob zmernih cenah.Tržno in razvojno možnost vidimo v večjem sodelovanju – združevanju s proizvajalci embalaže. Predvsem pri zelo zahtevnem tisku. V kolikor nasta-ne embalaža od ideje do izdelka na enem mestu, je to velika priložnost za dobavitelja in tudi kupca.Osemmesečno poslovanje je zado-voljivo v primerjavi z letom 2004 in pričakujemo do konca leta 5 % rast v primerjavi z lani.

Franc Jerina, Valkarton:Vstop na skupni trg Evropske unije je mnoga slovenska podjetja prisilil k združevanju, selitvi programov ali celo k opustitvi nekaterih poslovnih aktivnosti. Še zlasti je v krizi tekstilna industrija, pa tudi druge predeloval-ne dejavnosti, ki si obstoj zagotavljajo bodisi z drastičnim zmanjševanjem stroškov ali pa s selitvijo v vzhod. Po-sledica tega je, da se delež industrije v strukturi BDP (bruto domači proiz-vod) stalno zmanjšuje, svoj delež pa povečujejo storitve. To za embalažerje seveda ne pomeni nič dobrega, saj se trg potencialnih porabnikov embala-že manjša.Poslovanje na slovenskem trgu se na splošno hitro prilagaja evropskim trendom. Tako smo zaznali veliko po-večanje števila razpisanih nabavnih tenderjev pri obstoječih in novih kup-cih. Precej večjih slovenskih podjetij se je že polotilo takšnih tenderjev, ki so namenjeni predvsem zniževanju njihovih stroškov. To nam, ponudni-kom embalaže, vsekakor prinaša do-datne izgube, če ne v fizičnem obse-

Prom

ocija

34

23

Nov program elektrostatične valovite lepenke

V mariborskem podjetju Grafem d.o.o., ki je na trgu od leta 1989, sta po očetu Jožefu Cvetku prevzela vodenje podjetja hči Bar-bara Cvetko kot direktorica in sin Mihael Cvetko kot prokurist, ki je odgovoren za

proizvodnjo. Grafem se je uspešno odzval novim tržnim razmeram po vstopu Slovenije v EU in širi poslovanje na sosednje trge na tujem. Proizvodnja in naročila rastejo, 12 za-poslenih pa letno predela okrog 1.400.000 m2 valovite lepenke. V njihovem proizvod-nem programu je transportna embalaža, vse vrste izsekane embalaže, zloženke za pe-karsko in slaščičarsko industrijo, obrt in go-stinstvo, embalaža za vinarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo, izdelujejo pa tudi reklamne panoje. Zaradi svoje tehnološke opremljenosti, zna-nja in izkušenj, ki se prenašajo že na drugo generacijo, razvijajo lastne proizvode in pro-grame ter se tako uvrščajo med tista emba-lažna podjetja v Sloveniji, ki se s svojim raz-vojem kosajo z najboljšimi doma in na tujem. Med najnovejše razvojne dosežke sodi pro-gram elektrostatične (antistatične) valovite lepenke ter embalaže, izdelane iz nje. Gre za proizvod, ki je namenjen pakiranju in zaščiti elektronskih komponent in ki so ga sposobni proizvesti le redki v Evropi. Pomembnost in zahtevnost izdelka kaže tudi to, da so med skrbniki enega izmed standardov, ki ureja to področje, vsi trije rodovi ameriške vojske.Njihov razvoj, cenovna konkurenčnost in pri-lagodljivost jim omogočajo, da se domače in tuje konkurence ne bojijo. Zavedajo se, da se je potrebam in razmeram na trgu potrebno hitro prilagajati. Zanašajo se le na lastno ino-vativnost in državne pomoči za razvoj ne pri-čakujejo. Od države pričakujejo le ustvarjanje normalnih pogojev za poslovanje, od Gospo-darske zbornice pa sodelovanje pri tem.

Grafem d.o.o. Tržaška cesta 23, 2000 MariborTelefon: 02/332 72 96Faks: 02/ 332 72 97E-mail: grafem@s5.net

Kdo je kdo gu, pa vsaj v vrednostnem, saj je rizik izgube naročil velik in je mnogokrat kupcu kljub slabi prodajni ceni po-trebno ceno še znižati, če želiš ohra-niti obstoječi obseg prodaje. Na ta način se lahko zgodi tudi to, da čez noč izpadeš kot dobavitelj določene-mu kupcu. Skupni rezultat je, da se povprečne prodajne cene embalaže v Sloveniji stalno znižujejo. Ob takš-nem znižanju prodajnih cen je nujno prilagoditi stroške poslovanja, sicer je rezultat poslovanja negativen.Vstop tuje konkurence je bil pričako-van, saj so se vstopne ovire na trg vse-kakor zmanjšale, transportni stroški so se nekoliko znižali, predvsem pa je prevoz postal racionalnejši in časovno manj potraten. Odprtost trga je torej povzročila lažji vstop tuje konkurence. V Valkartonu še posebej čutimo priso-tnost italijanskih konkurentov na za-hodnem delu Slovenije. Vendar v večji meri kot negativno čutimo spremem-bo strukture slovenske predelovalne industrije in že omenjeno nabavno kulturo tenderjev, ki so jo prevzela slovenska podjetja po vzoru iz tujine. Tehnološko in cenovno smo povsem na nivoju tuje konkurence, zato ne čutimo grožnje, da ne bi sledili ali celo vodili na nekaterih segmentih ponudbe.V zadnjih letih je Valkarton pospešeno investiral in je zato danes moderno, povsem evropsko primerljivo podjet-je. Naši konkurenti so večinoma manj in slabše tehnološko opremljeni. Po-leg tega smo organizirani kot koncern in imamo poleg velikoserijskih na raz-polago tudi kapacitete za manjše seri-je, bolj specifična naročila in prodajno ofset potiskano embalažo, kar je vse-kakor naša prednost v ponudbi. Z rezultati poslovanja v prvem tro-mesečju nikakor ne moremo biti za-dovoljni. Do polletja se je stanje sicer nekoliko izboljšalo, a premalo, da bi ob podobni dinamiki lahko dosegli postavljene plane, ki so bili očitno preoptimistični. Leto bomo zaključili z rezultati na nivoju tistih iz leta 2004.

Mag. Milan Gruden, Lajovic Tuba:Združevanje podjetij po mojih izkuš-njah še ni prineslo dodatnih povpra-ševanj, kot jih nekateri managerji na-povedujejo in sanjajo o »sinergijah«, da je ena in ena tri. Posebno to velja

za združevanje slovenskih podjetij, ki ponavadi tržijo na istih trgih kot pred združitvijo. To pa ne pomeni večanja tržnega deleža, ampak daje naspro-ten učinek. Sicer pa ne poznam dobro strategij teh združevanj, ki imajo lah-ko različne cilje, na primer zniževanje stroškov, kar je tudi pozitivno. Največ-krat pa je to znak pomanjkanja idej, razvojnih razmišljanj ter premajhne-ga poznavanja tržišč. Nasprotno pa prakse kažejo uspešna združevanja in rasti, ko se povezujejo slovenske in tuje firme, ko se dejansko odpirajo nova tržišča in pridobivajo nekatera nova spoznanja. Slovenski trg je bil vedno odprt pri uvozu embalaže, tudi pred našim vstopom v EU. Po našem vstopu se je ta trg še bolj liberaliziral. Zato menim, da so slovenski proizvajalci embalaže pripravljeni na tujo konkurenco tudi iz Poljske, Slovaške in ostalih novih članicah EU. Kako reagirajo slovenski naročniki embalaže, morate vprašati njih, menim pa, da racionalno glede na veliko ponudbo. V glavnem jih vodi pri odločanju cena in kakovost, manj pa so pomembni fleksibilnost, servis in ostali suport. Lajovic tuba emba-laža preko tri četrtine svojih izdelkov plasira na zapadnoevropsko tržišče, kjer so pritiski na cene veliki. Po drugi strani so naše surovine borzno bla-go, katerega vrednost v zadnjem letu stalno narašča in bo tudi v prihodno-sti. To pomeni večjo negotovost za prihodnja obdobja. Rast na Kitajskem in še nekaterih drugih trgih kreira do-gajanja na vseh segmentih in pomeni določeno prerazdeljevanje vrednosti od predelovalcev k surovinarjem in energetikom. Naše tržne priložnosti so v novih pro-izvodih z večjo dodano vrednostjo, hitrim odzivanjem, kratkimi dobavni-mi roki, fleksibilnostjo ter konkurenč-nimi cenami in kakovostjo na vseh trgih, ki smo jih izbrali, da jih lahko obvladujemo. V tem letu pričakujemo približno ena-ke poslovne rezultate kot v preteklem letu, ki je bilo za nas rekordno. Na določenih tržnih segmentih in proiz-vodih imamo indekse rasti pozitivne, saj smo tja usmerili več aktivnosti (pri programih z večjo dodano vednost-jo), na nekaterih pa so indeksi enaki ali negativni v primerjavi z lani.

AktualnoAktualnoPr

omoc

ija

35

Manjka ambicioznostiDr. Andrej Kržan: To je tako, kot da ima nekdo za vogalom slaščičarno in ga ne briga evropski trg. Dela kremne rezine za ljudi okoli njega. S tako odločitvijo se omeji in se nečemu odpove. Posledice sledijo; lahko bo nekoč zaradi te odločit-ve propadel, bo nekonkurenčen, premaj-hen. Smo v Evropi, v Evropski uniji.

Pa tudi na vas kupci pritiskajo, da znižujete kakovost?Anton Omejec: Kakovosti nikakor ne, ceno pa absolutno. Tudi amortizirati pra-viloma ne smemo.Anton Piskar: No, ne gre za očitno slabšanje kakovosti. Včeraj sem imel, na primer, slabši material in sem delal malo debelejše izdelke, danes dodam doda-tek, da je folija bolj raztegljiva. Tako na-redim tanjšo vrečko, ki je še vedno enako dobra, ampak ker je lahko pol tanjša, si nekaj prihranil.Anton Omejec: Nekateri kupci se stri-njajo, da varčujemo z materialom - z de-belino pri folijah, hočejo pa pristaviti tudi svoj piskrček. Kar profitiraš, ne moreš imeti vsega sam. Če greš pa sam v te rizi-ke, je lahko že na vhodni kontroli težava. Kupci se lahko tudi premislijo: ne bi več kupovali na metre, ampak na kilograme.Igor Winkler: Nenehno se je treba pri-lagajati. Imamo kupce, ki so bili do včeraj zadovoljni z nečim, danes pa niso več. Vzrok so tudi njihove nove tehnološke zahteve, avtomatizacija zahteva bolj pre-cizno embalažo, bolj konstantno kako-vost, manj odstopanj. Včeraj to ni bilo potrebno, danes je. Imajo avtomatske linije in moramo servisirati kupce. Dvo-mim, da bo iz Kitajske servisiran izdelek enakovreden, in dvomim, da se bodo Ki-tajci ukvarjali s tako količino kot se mi. Verjetno nam bodo te prednosti ostale. Vsak si mora poiskati svoje variante.Dr. Andrej Kržan: Lahko imaš dva pri-stopa: da nekdo reče, ali mi lahko na-rediš tako in tako embalažo, kot jo že imam. Lahko pa pristop obrnemo: imaš embalažo, ki je drugačna, upajmo boljša in lahko vprašaš, ali vas taka embalaža zanima? Mislim, da tega ne počnemo.Igor Winkler: To zahteva toliko več vla-ganj v raziskave in razvoj brez zagotovila, da boš to notri prinesel.Dr. Andrej Kržan: Sledimo tehnologiji, ki se nekje drugje razvija in jo mislimo sem pripeljati. To stalno delamo. Tu pride rezultat za našo sfero, da je zelo malo interesa, da bi kdo sploh kaj novega raz-vil. V glavnem prihajajo ljudje, ki rečejo,

tole imamo, ponavadi še ni niti cel kos, ampak samo košček, in zahtevajo, da povemo, kakšen material je, kaj so notri namešali. Taka vprašanja so najbolj po-gosta. Želi se, da kopiramo. Saj je odlič-no kopirati, toda s kopiranjem izvirnika nikoli ne bomo prehiteli. Še posebej, če si omejen z majhnim trgom. Če uspeš dobro skopirati najboljšega na svetu, juhuhu! Potem imaš ogromen trg in si korak za najboljšim, trg imaš pa največji. Kaj hočeš lepšega?

Imamo tehnološko platformo, kaj pa zdaj lahko naredimo? Janez Navodnik: Predvsem lahko ali bomo morali v vseh teh panogah, ki lahko postanejo ogrožene, če bodo zaspale in če ne bomo prehitevali vsak dan Aziatov, naprej. O tem sem strahovito prepričan. S količinami in nizko ceno jih ne moremo dotolči. In najnovejše tehnologije. Nekaj novega si moramo izmisliti. Rekli boste, da je pri embalaži to zelo težko. V Črno-mlju dela podjetje vakuumsko embalažo za hladilne skrinje, ki ima ogromno rea-lizacijo. Iz vrečk posesa zrak, ker škoduje hrani, ko jo damo v skrinjo. To dela za cel svet. Prišel je na dobro zamisel in jo je znal prodati.

Kaj si lahko podjetja v embalažni branži s področja plastike obetajo od vključitve v tehnološko platfor-mo oziroma, kakšna je povezava z grozdom, platformo, raziskovalno sfero? Janez Navodnik: Pot je v tem, da se poveže - in to kar uspešno povezujemo, vse evropsko znanje. Obveščamo se, vemo, kaj Italijani razvijajo, oni vedo, kaj mi približno potrebujemo. Včasih se po telefonu skregamo.Tudi Kemijski inštitut je vključen v evropske projekte, mi tudi. Prej sem rekel, da bomo jedli embalažo. Smo v projektu z inštitutom, ki dela na tem. Meso lahko zaviješ v folijo, skuhaš in poješ. Za te raziskave dajejo skupaj šti-ri ameriške firme 12 milijard dolarjev, to so vzorci iz biopolimera, polisaharidi, ki so jedljivi in razgradljivi in najcenejši bio. Najbrž bodo nekoč les in poljščine posta-le nadomestilo nafte. Zakaj ne bi proiz-vajali polimerov iz tistih, ki so že v naravi, zakaj iz nafte? Platforma pomeni tesno sodelovanje znanosti z gospodarstvom. Tu vidi svojo priložnost vsa Evropa. Mo-dre glave v Evropski komisiji ugotavljajo, da je to edina pot Evrope. Nič drugega ne moremo narediti kot samo biti pa-metnejši.

Koliko embalažnih podjetij pa je zdaj vključenih v vašo platformo?

Janez Navodnik: Zadeva se šele obli-kuje. Ustanovili smo iniciativno skupino. Posredno sodeluje nekaj podjetij, ki so bili prej v grozdu.

Je s tem grozd ugasnil ali je del plat-forme? Janez Navodnik: Je del platforme, ki je širša. Tu se tudi drugi materiali navežejo in napredni materiali pridružujejo.

Gospod Winkler, vidite v teh platfor-mah priložnost? Igor Winkler: Vsekakor. Ne vem sicer, koliko smo v Sloveniji sposobni razvija-ti nove stvari. V določeni meri smo. Mi smo razvijali prevodno embalažo. Kupci zahtevajo, da ne sme biti statične elek-trike na določenih izdelkih. Na trgu se namreč dobi material za pihanje, ki je zelo drag. Imeli smo slovenskega razis-kovalca, ki je poskušal, a ni uspel. Toda če bi bila podpora tudi s strani države, bi. Razvoja ne moremo sami plačati, tudi inštitut verjetno ne. Koliko je državnih, evropskih sredstev za take stvari, ne vem. Razvoj ogromno stane brez zagotovlje-nih rezultatov.

Ne gre samo za lastno znanje, am-pak tudi za povezovanje. Je možno lansirati naše raziskovalne zamisli? Anton Omejec: Če imaš pravo zamisel in si vztrajen, tudi denar izvrtaš ali ga vsaj vidiš.

Gospod Piskar, vidite vaše podjetje v takih združbah? Anton Piskar: Združba je že dobrodoš-la, vsaj pri razvijanju odnosov, pri naba-vi materiala in mogoče tehnologiji. Ne grem pa v raziskave, ker nas je premalo. Prvi stroj sem si naredil sam in zaključil zgodbo, ker nima smisla. Za to sem po-trošil toliko denarja, kot če bi stroj kupil v Nemčiji in bi delal boljše kot moj. Moj stroj je imel še nekaj dodatkov, ki jih drug-je nisem mogel kupiti. Raziskovanja se ne grem in ne dam nič kaj na to. Če je treba kje pomagati, sem pripravljen sodelovati. Embalažno podjetje mora živeti od tega dela. V Sloveniji ni nihče tako velik, da bi lahko sam plačal razvoj novega materia-la ali česa drugega. Vsi skupaj smo malo preveč zadaj in premajhni. Gotovo pa si lahko domislimo kak nov izdelek. Take so bile tudi naše vrečke za led, leta 1985 smo bili edini proizvajalci v Jugoslaviji.Janez Navodnik: Zakaj si niste izmislili naslednjega izdelka?Anton Piskar: Takrat sem začel. Naročil je bilo ogromno, da nisem upal dvigati telefona. Toda star sem bil dvajset let, nisem imel denarja. Delal sem od jutra

nadaljevanje s strani 17

36

23

do večera in še malo ponoči. V banki so me na vratih odslovili, dokler nisem prišel v Avstrijo in dobil denar, da sem se lahko malo razširil. Slovenske in jugoslovanske banke niso imele posluha. Okolje mora delovati, da se lahko razvijaš. Če nimaš podpore, prideš do tega, da se podrediš tržišču, delaš tisto, kar tržišče hoče, da boš zaslužil. Vseeno mi je, ali bom pro-dajal vrečko, žogo, hokejsko palico ali avtomobile. Prodajal bom zato, da bom zaslužil. Mene zanima samo zaslužek, kaj bom prodal, me skoraj ne zanima. Tudi vam gre za to, da boste dobili svoj dobi-ček, ne glede na to, kaj prodajate. V sferi, v kateri ste, morate poiskati svoj dobiček. Raziskovalci ste plačani neposredno od države, ne gre vam za dobiček, vsi drugi pa smo tu zato, da ustvarjamo dobiček s tistim, kar imamo v roki.Janez Navodnik: Z delom vašega mne-nja se, žal, ne strinjam. Sami ste omenili primer, ko ste bili tudi vi raziskovalec, ko ste bili stari dvajset let. Kasneje ste imeli mogoče že preveč denarja in vam ni bilo treba. To govorim za slovenske plastičarje: ni vam treba, ker se še vedno lahko pro-daja roba, ki je sorazmerno enostavna. Kupiš stroj, delaš, ustvarjaš dobiček, do-kler se da. Če pa razmišljamo, ali bo to šlo še dvajset ali deset let, pa trdim, da ne, če ne boste imeli vedno novih izdelkov. Tako trdi naš komisar v Evropi dr. Janez Potoč-nik, tako misli vsa Evropska komisija. Ne gre za bazne raziskave, ampak za praktič-ne. To je tudi razvoj. Če se izkaže, da ima-te prav, gospod Piskar, vas bom častil štiri-najst dni, če boste brez razvoja naslednjih deset let še vedno dobro delali.Anton Piskar: V tem se popolnoma stri-njam z vami, toda poglejte, kam država pelje. Po eni strani bi radi imeli zelo veli-ko dodano vrednost, nimamo pa denar-ja, da do nje pridemo. Danes nimam več časa, da bom še razvijal, takrat sem ga še imel. Razvijam nekaj drugega, kjer se mi zdi, da lahko več zaslužim, jutri bom pa spet našel nekaj drugega...Janez Navodnik: Imate razvoj.Anton Piskar: Imam, samo ne tehno-logije. Začeli smo z vrečkami za led, če temu rečeš razvoj. V Sloveniji pa se ne splača razvijati proizvodnje.Dr. Andrej Kržan: Strinjam se z vami in sem prepričan, da boste čez ne vem ko-liko let lahko šli za štirinajst dni na lepše, za kar sta dogovorjena. Strinjam se torej z vami, ko ste rekli, ali boste delali vreč-ke, žoge ali pajace, delali boste tisto, kar nosi denar. To vsi delate. Tudi mi moramo skrbeti, da imamo denar, da stvari tečejo. Ne strinjam se z vami, gospod Navodnik, da se imamo predobro, da se gospodu Piskarju ne ljubi razvijati, ker se ima tako

dobro. Pred štirinajstimi dnevi sem prišel iz Amerike in sem videl na vsakem koraku inventivnost, zanimanje za rast. Še take-mu milijonarju, ki že vse ima, ni nič tež-ko. Ta je rast, da nimaš nobene omejitve, kako velik lahko postaneš. Tega pristopa nimamo, v Ameriki jim je vgrajen in vsak lahko raste brez meja, samo da še več za-služi. Ob tem pa še preobremenjeni niso. Več denarja imajo, več časa, več konjič-kov. Gre za miselni preskok, ki ga potre-bujemo. Takih firm, ki jim gre dobro, je ogromno in se z njimi dostikrat srečujem v Sloveniji. Nokia, za katero so naši politi-ki razlagali, da je Slovenija ne more imeti, v to ne verjamem, je naredila preskok od gume, škornjev na telefone in telekomu-nikacijske postaje. V naših podjetjih, ki jim gre zelo dobro, pa pogrešam prav to, da se nihče ne spomni, da bi takrat, ko ima denar, čas in možnost, zaposlil ljudi, ki ga lahko potegnejo naprej. Ne mislim, da bi jih redil, ampak jih zaposlil in naro-čil, kaj naj naredijo za njegovo podjetje, da bodo delali nekaj bolj pametnega. To ne bo prišlo iz vesolja, tudi nam ne bo na glavo padlo, če bomo čakali. Tega ne bo prinesel grozd, če bo druščina ljudi, ki bo čakala, da bo od nekod nekaj prišlo. Tudi tehnološke mreže ne. Tudi besede dr. Potočnika ne bodo nič pomagale. Najprej potrebujemo podjetniško, organizacijsko ali kakšno drugo odločitev, da želimo na-prej. Ko bo ta odločitev prišla, upam, da bo sposobnost tukaj, da bomo lahko to naredili. Ko si do vratu v vodi, odločitev malo pomaga. Ne moreš čakati do takrat, ko se že skoraj utopiš, in misliti na nekaj drugega. Odločitev je potrebna v naših glavah. Tu računam predvsem na mened-žerje in lastnike, ki imajo možnost odlo-čitve. Gre za to, da se odločijo, da bodo sprejeli izobražene ljudi in jih iskali. Danes podjetja v glavnem ne iščejo izobraženih ljudi. Druga stvar pa je, na kar smo na-leteli v tem pogovoru, da mora tudi naša država imeti aktivne mehanizme ter pod-pirati progresiven in ekspanziven pristop k podjetništvu. Zgolj besede o tem, kako želimo biti družba, ki temelji na znanju, pa nas znanje ne zanima, ne bodo poma-gale. Če bomo lizbonsko strategijo pono-vili še tisočkrat, ne bomo nič spremenili. Potrebni so ukrepi. Mnogo ljudi pa te stvari govori, pa ne vedo, kaj govorijo. To moramo preseči na drugi ravni.Anton Piskar: Vi ste prej rekli, da je Amerika za vsakim vogalom. Dvajset let in nekaj več nazaj ljudje niso upali kupiti mercedesa, čeprav so imeli denar za pet avtomobilov. Pravite, da nam gre dobro, mene take besede malo zabolijo. Prav bi bilo, da nam gre vsem dobro. Tudi plasti-čarjem ne gre tako dobro. S čim boš pa

rasel, če nenehno nižamo, nižamo cene. Za rast, moraš zaslužiti več.Janez Navodnik: Sem proti temu, da nižate, nižate, nižate, sem pa za to, da pridete z novim predlogom do kupca. Kaj prodaja tale sok na mizi? Steklenička. Actimel ima najdražje mleko v Evropi, pa najboljšo prodajo.Anton Piskar: Vrečke delam v Ljubljani, pa nekdo na Kitajskem, spet drug v Ame-riki. Če dobim izdelke ceneje iz Kitajske, kot če bi jih delal v Sloveniji, jih bom pač uvozil. Zagotovo ne bom ceneje kupil na Kitajskem, če kupujem le deset kosov. Ti-stih deset kosov bom naredil pri nas. Če pa lahko prodam milijon kosov cenejše-ga izdelka, ga bom pripeljal iz Kitajske. Bi vi ravnali kaj drugače?Dr. Andrej Kržan: Proti trgu delovati je najbolj nesmiselno.Janez Navodnik: Truditi se je treba, da delamo nekaj drugačnega. Iz Kitajske zna pripeljati tudi kdo drug.Igor Winkler: Se strinjam, inovacija je potrebna. Ste predvideli vključitev inova-cije v te platforme?Janez Navodnik: Tudi, tudi. V analizi, ki jo je delal Svetovni ekonomski forum, kaj je rešitev najbolj razvitih držav, so izračunali, da se do bruto družbenega proizvoda 6000 dolarjev še splača po-večevati produktivnost fizičnih delavcev. To je bitka med Kitajsko, Indijo in Južno Ameriko. Naslednji prag je 17.000 do-larjev. To zdaj počnejo že Kitajci. Nad ta prag, in Slovenci smo zdaj na tem pragu, je možno samo z novejšimi izdelki. Zato vam pravim, v Sloveniji čez dvajset ali pa že čez deset let brez razvoja, inovativno-sti, novih izdelkov ne bo nič.

Ali mislite, da je naša tržna niša, da začnemo z novimi, sodobnimi mate-riali? Janez Navodnik: Ne samo z materiali, potrebni sta tudi tehnologija in inova-

Plastična embalažaPlastična embalaža

Uredniški popravek

V številki 21 smo pomoto-ma zapisali, da je Boža Lo-verčič Špacapan direktorica podjetja Plastik. Direktor podjetja je Darko Tomšič, Boža Loverčič Špacapan pa je vodja komerciale. Za na-pako se opravičujemo.

37

Prom

ocija

tivnost. Kombinacije materialov so lahko celo patentable. Takoj čez mejo Krušič steklenico reciklira in naredi novo za Coca Colo. V Evropi sta mogoče taki dve ali tri firme. To je zame popolnoma nov material.Dr. Andrej Kržan: Novi materiali bodo predvsem tehnološko obnovljeni stari materiali. Današnji novi polietileni, novi polipropileni, sicer zelo klasični materia-li, so nekaj povsem drugega, kot so bili pred petimi, bognedaj desetimi leti. To so novi materiali. Plastika se danes toliko uporablja, to je taka proizvodnja, da si težko zamisliš hitre spremembe. Tovarna, ki daje na trg tale izdelek, mora imeti tudi jutri zanesljiv material, ne nekaj novega, nepredvidljivega.Opažate med vašimi dobavitelji kakšne nove materiale? Tigran Alabanda: So materiali, v glav-nem polietileni, poliprotileni, ki se razli-kujejo od tistih, ki so bili na trgu nekaj let nazaj. Ne gre toliko za nove sestavine, ampak za dodelavo obstoječih.Dr. Andrej Kržan: Če lahko drag poli-amid nadomestiš s cenejšim polipropile-nom, si zadel terno.

Kje mislite, da bo slovenska plastič-na industrija na področju embalaže čez deset let? Dr. Andrej Kržan: Proizvodnja plastične embalaže v Sloveniji bo verjetno še bolj specializirana, tehnološko bo dobra, na-šla si bo niše. Verjetno bodo nekatere fir-me propadle, druge pa bodo zelo dobro uspele, ker se bodo zavedle svojega pol-ožaja in potreb. Upam, da kmalu in da jih bo veliko.Anton Omejec: Tudi jaz nisem preveč črnogled in upam, da bomo poslovno živeli. Vsekakor pa je pomembno sledi-ti trendom, kolikor bo možno z lastnim razvojem. Žal smo še vedno v fazi, da ko-piramo. Če pa že kopiramo, je pomemb-no, da capljamo vsaj za najboljšimi. Isto velja za materiale. Izboljševanje je vsako-dnevno: tanjšanje materialov, uporaba boljših materialov. Pri pakiranju izdelkov so zahteve vse večje, od sadja, da ne go-vorim o sirih, mesu, pakiranju brez glo-bokega zamrzovanja; tudi pri globokem zamrzovanju gre za vse tanjše materiale, mehke in fleksibilne pri nizkih tempera-turah pa do novih materialov. Pri bioraz-gradljivih pa sem malo skeptik. Mogoče tudi zato, ker smo že pred desetimi leti imeli lep projekt, ki bi se ga dalo izpeljati za hmeljarske vrvice za Savinjsko dolino, ki jih je sto ton na leto. Pri ceni pa se je vse nehalo.Janez Navodnik: S 25 odstotki tega, kar ste povedali, se strinjam, le da bi be-

sedo »upam« spremenil v trdno sem pre-pričan, da v Sloveniji skoraj noben plasti-čar ne bo propadel. Tudi taki, kot gospod Piskar, ki tako govori proti razvoju, zadaj intenzivno razvija. Mislim, da bomo ime-li fantastično lepe vrečke, ker imamo ogromno sposobnih grafikov, dizajnerjev in plastičarjev. Če se na tako majhnem prostoru združijo, se da marsikaj naredi-ti, na primer pri mehki embalaži, pri trdi imamo že zdaj vse mogoče, večkompo-nentno brizganje, obvladujemo orodja. Sploh nismo tako slabi, kot nekateri mis-lijo, manjka pa nam ambicioznosti.

Igor Winkler: Mislim, da bodo uspevali specializirani proizvajalci.Tigran Alabanda: Seveda bo obstala plastična industrija, sploh pa taki, ki se bodo razvijali, želeli rasti. Res je, da do-ločen izdelek lahko vsak naredi. Še vedno pa je prostor za diferenciacijo. Nekate-rim je na primer všeč, da imajo vrečke za smeti vrvico. Industrija bo v Sloveniji še obstajala, tudi zaradi tega, ker bo pri nas vedno tako mali obseg, ki se ne bo izpla-čal uvažati iz Kitajske.Anton Piskar: Vsak bo moral nekaj de-lati in gotovo bo vmes tudi plastika.

38

23

Prom

ocija

Ministrstvo za okolje in prostor finančno podpira revijo Embalaža & Co.Impresum

Embalaža & Co., strokovno specializirana revija za embalažo - izdala in založila: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik: Jože Volfand – odgovorna urednica: Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava: Andrej Mohorič – tisk: Eurograf, Velenje – naklada: 4.000 izvodov –Izvod revije je 1000 SIT - oglasno trženje: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor: Franc Jerina (Valkarton d.d.), Barbara Avčin Tržan (Slopak d.o.o.), mag. Dušan Marc (Ministrstvo za okolje in prostor), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), mag. Aleš Habič (Špica d.o.o.), mag. Anton Lakner (Motvoz d.d.), Marko Cedilnik (Mercator d.d.), mag. Jakob Kokalj (Etiketa d.d.), Martin Lilija (Pakman d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), Stojan Jakin (Komunalno podjetje Vrhnika), Franc Žle (Gospodarska zbornica Slovenije)Celje, september 2005

Prihodnjič:• Inteligentno pakiranje • Logistika in embalaža •

• Predelava odpadne embalaže in EE opreme• Izide oktobra 2005

39

LAJOVIC TUBA EMBALA�A d.d.Verovškova ulica 661000 LjubljanaTel.: + 386 (0) 1 563 67 10Fax: + 386 (0) 1 568 51 50E-mail: tuba@siol.net

Proizvodni program:• aluminijaste tube• plastiène tube eno ali veè slojne (coex)• laminatne tube• aluminijaste aerosolske ploèevinke • plastenke za farmacijo • tiskanje folij in filmov

Lajovic Tuba je v skupini Impact International skupaj s šestimi tovarnami, ki so na razliènih koncih sveta, njihov lastnik pa je Slovenec Dušan S. Lajovic. Dru�ina Lajovic je pionir v proizvodnji tub v svetu, saj so zaèeli s proizvodnjo �e v letu 1925.

Lajovic Tuba embala�a izva�a v veè kot 20 dr�av zahodne Evrope, v severno Afriko, na Bli�nji vzhod in v ZDA. Letno izdela veè kot 150 milijonov proizvodov, trgu pa nudi okrog 4000 razliènih proizvodov.

Prom

ocija

Prom

ocija

Iščete tehnologijo? Našli jo boste na sejmu IPACK-IMA.

Tehnologije predelave, stekleničenja in pakiranja v industriji pijač

Tehnologije za teste-nine, kruh, pico in sladice

Tehnologije za etiketiranje in inteligentno pakiranje

Materiali, izdelki in rešitve za pakiranje

Tehnologija in izdelki za logistiko, kodiranje in ravnanje z materiali znotraj organizacije

IPACK-IMA ne potrebuje predstavitve; je eden od glavnih industrijskih sejmov na svetu in v letu 2006 najpomembnejši v Evropi. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razvojne smernice tehnologij predelave in pakiranja. Prisotni bodo vsi akterji na živilskem in neživilskem trgu – tako izdelovalci kot uporabniki –, da bi tako osnovali trge prihodnosti. Izbira za obisk sejma IPACK-IMA je torej preprosta; če pa vam našteti razlogi ne zadoščajo, naj dodamo še enega: sejem bo potekal pod »veličastnim jadrom« v novem, nedavno odprtem razstavnem kompleksu Rho-ju, v bližini Milana. Če iščete tehnologijo, materiale in embalažo, sprejmite pravo odločitev in obiščite sejem IPACK-IMA.

PROCESSING, PACKAGING AND MATERIAL HANDLINGFIERA MILANO, NOVA ČETRT RHO (MI), 14.–18. FEBRUAR 2006URNIK: 10.00–18.00VSTOP: VZHODNA, ZAHODNA VRATA

Organizacija: – corso Sempione 4 – 20154 Milan – Italija; tel. +39 023191091; e-pošta: ipackima@ipackima.it; spletna stran: www.ipack-ima.com Promocija: ANIMA-ASSOFOODTEC, UCIMA

Predelava, pakiranje, ravnanje z materiali

V Milanu od 14. do 18. 2. 2006.Na velikem sejmu IPACK-IMA je mogoče najti vse tehnologije predelave in pakiranja ter pet glavnih tematskih področij.

www.ipack-ima.comPrihranite čas in se prijavite prej, in sicer na spletni strani

CA

LEID

OS

-NE

XX

US

.IT

INTERNATIONAL PLASTICS AND RUBBER INDUSTRIES’

EXHIBITION

Skupaj s:

bevertech master ita 19-05-2005 10:30 Pagina 1

IpackIma grano ita 19-05-2005 10:25 Pagina 1

IpackIma bottiglie 19-05-2005 10:20 Pagina 1

bevertech master ita 19-05-2005 10:37 Pagina 1

IpackIma logistica 19-05-2005 10:23 Pagina 1