35Sp

ecia

lizir

ana

revi

ja z

a em

bala

žo in

oko

lje /

Spec

ialis

t mag

azin

e for

pac

kagi

ng a

nd en

viro

nmen

tPoštnina plačana pri pošti 3102 Celje

Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič Premalo podjetij na poti k odličnosti Kupci so povsod zahtevni

Many Escaped and the Inspection Service Does Nothing Too Few Companies on the Road to Excellence

Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič Premalo podjetij na poti k odličnosti Kupci so povsod zahtevni

Many Escaped and the Inspection Service Does Nothing Too Few Companies on the Road to Excellence

EO-35-oktober-October-072 Novosti

Sejem IPACK-IMA bo šele marca 2009. Ali ni prezgodaj za napoved načrtov?

Corbella: Ne, ni prezgodaj. Sejem IPACK-IMA je eden največjih mednarodnih sejmov s področja predelovanja in pakiranja na svetu, saj pritegne 1500 razstavljavcev in 50.000 obiskovalcev. Vsak četrti razstavljavec in obiskovalec prihajata iz tujine. S pravočasnim informiranjem jim omogočimo, da se na sejem dobro pripravijo – tako z vidika financiranja kot organizacije.

Kaj je namen vaše mednarodne mreže predstavništev?

Corbella: Močno mednarodno mrežo predstavništev smo zgradili, ker se obiskovalci na sejmu želijo seznaniti zlasti z najnovejšo tehnologijo z vsega sveta. V Evropi imamo predstavništva v Franciji, Nemčiji, Italiji, Rusiji in Združenem kraljestvu, zunaj Evrope pa v Argentini, na Kitajskem, v Indiji in Združenih državah Amerike. Te strateško locirane pisarne želijo pritegniti razstavljavce, ki ponujajo najsodobnejšo tehnologijo. S pravočasnimi informacijami v različnih jezikih in v istih časovnih pasovih naša predstavništva svetujejo obiskovalcem, razstavljavcem pa nudijo pomoč pri načrtovanju njihove sejemske predstavitve.

Zakaj se razstavljavci odločajo za IPACK-IMA?

Corbella: Preprosto. IPACK-IMA je edini sejem te vrste, ki nagovori obiskovalce iz Srednje in Južne Evrope ter sredozemske kotline, od Španije do Turčije, od Slovenije do Egipta ... V Evropi je veliko proizvajalcev hrane, pijač ter farmacevtskih in potrošniških izdelkov, od katerih vsi potrebujejo opremo.

Zakaj je sejem ravno v Italiji?

Corbella: Italija je v središču 27 držav Evropske unije in sredozemske kotline ter je dobro dostopna. Italija predstavlja kar 13 odstotkov prehrambne industrije Evropske unije in je vodilna v svetu za izdelovanje strojev za pakiranje farmacevtskih izdelkov. Razstavljavci vedo, da italijanski kupci ne potujejo na druge večje sejme zunaj Italije. Sejem IPACK-IMA je tudi priložnost za dobavitelje opreme, da najdejo distributerje za Italijo in za druge sredozemske države. Italijanski sejmi so v primerjavi s sejmi v drugih evropskih mestih stroškovno učinkoviti. Res pa je tudi, da ljudje radi obiščejo Italijo.

Sočasno se bodo odvijali tudi drugi veliki sejmi, mar ne? Corbella: Da, poleg IPACK-IMA 2009 bodo organizirani tudi sejmi Plast 2009,Converflex 2009 in Grafitalia 2009. To je prvič, da se kjer koli istočasno in na istem mestu organizirajo tako veliki sejmi na področjih predelovanja, pakiranja, plastike, predelave, tiskanja in grafike. To je neverjetna prednost za kupce. Vse na enem mestu.

Obiskovalci torej lahko obiščejo vse štiri sejme?

Corbella: Tako je. Vsi štirje dogodki so ustrezno locirani v 20 halah, pričakujemo 4000 razstavljavcev. Vedno sem sanjal o organizaciji sorodnih dogodkov naenkrat. In to je mogoče, ker je Milano pred kratkim zgradil enega največjih evropskih sejemskih centrov. Poleg tega se je v Milanu zelo povečalo število hotelskih postelj in posodobili so podzemno železnico.Skupno pričakujemo več kot 150.000 obiskovalcev. Za profesionalne kupce, ki delajo na omenjenih področjih, so takšni sočasni sejmi kot nekakšno »kozmično dogajanje«. Štiri svetle zvezde, ki prvič žarijo skupaj.

Za več informacij se obrnite na:ga. Mario Grazia FacchinettiIpack-Ima Spa - Milano, Italija+ 39 02 3191091ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com

IPACK-IMA 2009Fiera Milano, Italija, 24.–28. marec 2009www.ipack-ima.com

ITALIJANSKI OBISKOVALCI; DRUGI SEJMI, KI SE JIH PO NAVADI UDELEŽUJEJO

IPACK-IMA 2009:»kozmično dogajanje«.

DRŽAVA, KI JE GOSTILA 13.000 TUJIH OBISKOVALCEV NA SEJMU IPACK-IMA 2006

Intervju z Guidom Corbellom, glavnim izvršilnim direktorjem, Ipack-Ima Spa, Milano, Italija, organizatorjem sejma IPACK-IMA 2009. Pogovor je potekal po sestanku mednarodne mreže predstavništev tega sejma.

sloveno-embalaza 190x253.indd 1 31-07-2007 14:50:02

prom

ocija

3NovostiEO-35-oktober-October-07

Uvodnik Editorial Okolje. Še vedno.

Okolje ostaja med prioritetnimi temami na do-mačih in svetovnih mizah politikov, a tudi prak-tikov. Sistemsko urejanje določenih področjih, ki tako ali drugače obremenjujejo okolje, ni mačji kašelj. Ne gre le za kompleksna strokovna področja, navadno je trši oreh konfliktnost inte-resov. Dvema shemama – za odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo – se bo v Sloveniji kmalu pridružila tretja. Za baterije. Reševanje odprtih vprašanj – teh je še veliko, kot razkriva naša okrogla miza – bo tre-ba prestaviti v višjo hitrost. Kje so glavni kratki stiki, kje (ne)razumevanja? V tej številki se kre-šejo različna mnenja. Na številne očitke odgo-varja okoljsko ministrstvo.A za trenutek poglejmo embalažo še takrat, ko ni odpadek. Ko je pomemben prodajni agent, kazalec konkurenčnosti in marketinške strate-gije podjetja. Ali takrat, ko na subtilen način nagovarja obdarovanca. Ker se približuje čas obdarovanja, smo bolj pozorni do darilne in luksuzne embalaže. Potem se spet vrnemo k okolju. Tak je pač ži-vljenjski krog.

Jože Volfand,glavni urednik

The Environment. Still.

The environment remains among the priority topics on domestic and world tables of politicians, but also on those of practitioners. Systemic ar-rangement of certain areas that burden the en-vironment in one way or another is not a walk in the park. It does not involve only the complex expert areas; it is rather the conflict of interest that is usually the hard nut to crack. The two schemes – for waste packaging and waste electric and electronic equipment – will soon be joined by a third. One dedicated to batteries. The resolu-tion of outstanding issues – there are still many of these as is revealed by our round table – will have to be put in higher gear. Where are the main glitches, and where the (mis-)understandings? Various opinions clash in this issue. The Ministry of the Environment is responding to the numer-ous reproaches.But let us for a moment look at packaging when it is not yet waste. When the sales agent, the indica-tor of competitiveness and the marketing strategy of a company are important factors. Or when it subtly addresses the person receiving a present. As the time of presents is nearing, we are more atten-tive to gift and luxury packaging. Then we return to the environment again. Such is the circle of life.

Jože Volfand,Editor-in-Chief

Partnerja pri izdajanju revije Embalaža - okolje sta Ministrstvo za okolje in prostor in Dinos d.d..

Impresum Embalaža - okolje, specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment - izdala in založila / published and issued by: fi t media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafi čna priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fi t media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fi tmedia.si)Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Celje, oktober / October 2007Revija je brezplačna.

35 Embalaža - okolje / Specializirana revija za embalažo in okolje, št. VII/35, oktober 2007Packaging - Environment / Specialist magazine for packaging and environment, Issue VII/35, October 2007

Vsebina / Contents

10 Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa ničMany Escaped and the Inspection Service Does Nothing

16 Visok delež predelave je še iluzijaA High Share of Processing Is Still an Illusion

20 Premalo podjetij na poti k odličnostiToo Few Companies on the Road to Excellence

22 Kmalu shema za baterijeA Batteries Scheme Is Soon to Arrive

23 Popolno izgorevanje nevarnih odpadkov

25 Prioritetni okoljski projekti do leta 2013

26 Karton je več kot modaCardboard is More than Fashion

27 Izdelku daje dodano vrednost

29 Kupci so povsod zahtevni

32 Mojster za transportno embalažoA Master in Transport Packaging

34 Specializacija – pot do poslovnega vzponaSpecialisation – The Way to a Business Upswing

EO-35-oktober-October-07

KRATKO,ZANIMIVO

5Novosti

Lani več komunalnih odpadkovV Sloveniji je lani nastalo 865.620 ton ko-munalnih odpadkov, kar je 2,4 odstotka več kot leto prej oz. povprečno 431 kilo-gramov komunalnih odpadkov na prebi-valca. To pomeni 1,18 kilograma odpad-kov na prebivalca na dan. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo od skupne količine 1461 ton nevarnih ko-munalnih odpadkov, 46,1 odstotka več kot leta 2005. Z javnim odvozom je bilo v letu 2006 zbranih za 4,2 odstotka več komunalnih in njim podobnih odpadkov kot leto prej. Z javnim odvozom je bilo zbranih največ t. i. drugih komunalnih odpadkov (86,6 odstotka), 6,7 odstotka je bilo ločeno zbranih frakcij, 2,7 odstotka odpadkov z vrtov in parkov ter štiri odstotke odpa-dne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo.

Odloženih 418 kilogramov vseh odpadkov na SlovencaLani je bilo v Sloveniji odloženih 361 ki-logramov komunalnih odpadkov na pre-bivalca oz. 418 kilogramov vseh odpad-kov na prebivalca. Glavni del odloženih odpadkov je bil odložen na odlagališčih za nenevarne odpadke, in sicer 73,9 od-stotka, 25,3 odstotka odpadkov je bilo odloženih na industrijskih odlagališčih in le 0,8 odstotka odpadkov na odlagališču za nevarne odpadke.

Količina nenevarnih odpadkov se je glede na leto 2005 povečala za 11,7 odstotkaKoličina vseh odloženih odpadkov na od-lagališčih za nenevarne odpadke se je gle-de na leto 2005 povečala za 11,7 odstotka. Skladno s tem povečanjem se je povečala tudi količina odloženih komunalnih od-padkov, in sicer za 10,1 odstotka.

RVT – predelava odpadkov v alternativno gorivoRVT, Tehnologija predelave ostankov d. o. o., iz Maribora, hčerinsko podjetje Surovine, je prvo podjetje v Sloveniji na področju predelave odpadkov v alterna-tivno gorivo. Vodi ga mag. Janez Ekart. Seznam odpadkov, ki jih je mogoče pre-delati v alternativno gorivo, je dolg. Med vhodne surovine za predelavo v alterna-tivno gorivo sodijo papir, karton, plasti-ka, odpadki iz obdelanih ali neobdelanih tekstilnih vlaken, les, mešani kosovni odpadki. Končni produkt postopka pre-delave je visoko kvalitetno gorivo (SRF- Solid Recovered Fuel), s točno predpisa-no mešanico surovin, v obliki pelet ali v razsutem stanju. Kurilna vrednost goriva

Novi Calvin Kleinovi legendi sta rojeniLe kdo ne pozna Calvin Kleinove dišave CK One? Ta legendarni parfum je v 90. letih prej-šnjega stoletja na svojem vrhuncu slave dosegel prodajo dvajset stekleničk na minuto, v blagajne pa je prinesel kar 90 milijonov dolarjev letno. Kot nadaljevanje te znamenite dišave sta na trg prišli vneto pričakovani novi dišavi CK in 2U za moške in ženske. Da bi pripomogli k uspe-šni predstavitvi in prodaji, so se proizvajalci odločili, da nova parfuma kupcem ponudijo v privlačni Rexamovi embalaži. SLPP (Super Low Profile Pump) razpršilo v vseh treh velikostih, od 70 do 120 mml, je transparentno in dinamič-no, a hkrati dovolj nevtralno ter čistih in sodob-nih oblik. Steklenički, katerih pokrovček je za moške moder, za ženske pa zlat, sta zelo opazni in lahko prepoznavni za ciljno skupino mladih, zahtevnih in »vsevednih« kupcev.

Novo, še naprednejše razpršiloNapredno razpršilo ProdigioTM je še ena od Rexamovih tehnoloških inovacij na področju brezzračnih razpršilcev za losjon. Novost, ki temelji na sistemu CleanPointTM, s svojim ori-ginalnim sistemom za zapiranje omogoča izje-mno čisto uporabo in s tem povečuje funkcio-nalno vrednost izdelka. Konica odprtine se po uporabi popolnoma zapre, zato se tam ne nabi-rajo več ostanki losjona, ki bi se lahko zasušili in s tem zamašili odprtino. Rezultat je popolna čistoča tako razpršila kot tudi vsebine, za boljšo fluidnost pa je mehanizem dopolnjen še s širši-mi notranjimi cevkami. ProdigioTM poskrbi, da losjon oziroma krema ne prideta v kontakt z zrakom, svetlobo ali s kožo. S tem zagotavlja popolnoma čisto vsebino, ki se zaradi vpliva zunanjih dejavnikov ne more več pokvariti.

Roboti prihajajo v pomočVodilni ponudnik inteligentnih vodenih robotov in storitev na področju robotike, Adept Technologies, je izdelal petstoti robot Adept ViperTM. Šest-osni robot dru-ge generacije je inovacija, narejena ekskluzivno za natančno pobiranje, rokovanje in embaliranje. Vodeno z Adeptovo nadzorno ploščo SmartControllerTM, je delo z Adept Viperjem hitrejše in zanesljivejše, izboljša se tudi ponovljivost procesa.

Partnerja pri izdajanju revije Embalaža - okolje sta Ministrstvo za okolje in prostor in Dinos d.d..

Impresum Embalaža - okolje, specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment - izdala in založila / published and issued by: fi t media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafi čna priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fi t media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fi tmedia.si)Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Celje, oktober / October 2007Revija je brezplačna.

35 Embalaža - okolje / Specializirana revija za embalažo in okolje, št. VII/35, oktober 2007Packaging - Environment / Specialist magazine for packaging and environment, Issue VII/35, October 2007

Vsebina / Contents

10 Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa ničMany Escaped and the Inspection Service Does Nothing

16 Visok delež predelave je še iluzijaA High Share of Processing Is Still an Illusion

20 Premalo podjetij na poti k odličnostiToo Few Companies on the Road to Excellence

22 Kmalu shema za baterijeA Batteries Scheme Is Soon to Arrive

23 Popolno izgorevanje nevarnih odpadkov

25 Prioritetni okoljski projekti do leta 2013

26 Karton je več kot modaCardboard is More than Fashion

27 Izdelku daje dodano vrednost

29 Kupci so povsod zahtevni

32 Mojster za transportno embalažoA Master in Transport Packaging

34 Specializacija – pot do poslovnega vzponaSpecialisation – The Way to a Business Upswing

EO-35-oktober-October-07

KRATKO,ZANIMIVO

5Novosti

Lani več komunalnih odpadkovV Sloveniji je lani nastalo 865.620 ton ko-munalnih odpadkov, kar je 2,4 odstotka več kot leto prej oz. povprečno 431 kilo-gramov komunalnih odpadkov na prebi-valca. To pomeni 1,18 kilograma odpad-kov na prebivalca na dan. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo od skupne količine 1461 ton nevarnih ko-munalnih odpadkov, 46,1 odstotka več kot leta 2005. Z javnim odvozom je bilo v letu 2006 zbranih za 4,2 odstotka več komunalnih in njim podobnih odpadkov kot leto prej. Z javnim odvozom je bilo zbranih največ t. i. drugih komunalnih odpadkov (86,6 odstotka), 6,7 odstotka je bilo ločeno zbranih frakcij, 2,7 odstotka odpadkov z vrtov in parkov ter štiri odstotke odpa-dne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo.

Odloženih 418 kilogramov vseh odpadkov na SlovencaLani je bilo v Sloveniji odloženih 361 ki-logramov komunalnih odpadkov na pre-bivalca oz. 418 kilogramov vseh odpad-kov na prebivalca. Glavni del odloženih odpadkov je bil odložen na odlagališčih za nenevarne odpadke, in sicer 73,9 od-stotka, 25,3 odstotka odpadkov je bilo odloženih na industrijskih odlagališčih in le 0,8 odstotka odpadkov na odlagališču za nevarne odpadke.

Količina nenevarnih odpadkov se je glede na leto 2005 povečala za 11,7 odstotkaKoličina vseh odloženih odpadkov na od-lagališčih za nenevarne odpadke se je gle-de na leto 2005 povečala za 11,7 odstotka. Skladno s tem povečanjem se je povečala tudi količina odloženih komunalnih od-padkov, in sicer za 10,1 odstotka.

RVT – predelava odpadkov v alternativno gorivoRVT, Tehnologija predelave ostankov d. o. o., iz Maribora, hčerinsko podjetje Surovine, je prvo podjetje v Sloveniji na področju predelave odpadkov v alterna-tivno gorivo. Vodi ga mag. Janez Ekart. Seznam odpadkov, ki jih je mogoče pre-delati v alternativno gorivo, je dolg. Med vhodne surovine za predelavo v alterna-tivno gorivo sodijo papir, karton, plasti-ka, odpadki iz obdelanih ali neobdelanih tekstilnih vlaken, les, mešani kosovni odpadki. Končni produkt postopka pre-delave je visoko kvalitetno gorivo (SRF- Solid Recovered Fuel), s točno predpisa-no mešanico surovin, v obliki pelet ali v razsutem stanju. Kurilna vrednost goriva

Novi Calvin Kleinovi legendi sta rojeniLe kdo ne pozna Calvin Kleinove dišave CK One? Ta legendarni parfum je v 90. letih prej-šnjega stoletja na svojem vrhuncu slave dosegel prodajo dvajset stekleničk na minuto, v blagajne pa je prinesel kar 90 milijonov dolarjev letno. Kot nadaljevanje te znamenite dišave sta na trg prišli vneto pričakovani novi dišavi CK in 2U za moške in ženske. Da bi pripomogli k uspe-šni predstavitvi in prodaji, so se proizvajalci odločili, da nova parfuma kupcem ponudijo v privlačni Rexamovi embalaži. SLPP (Super Low Profile Pump) razpršilo v vseh treh velikostih, od 70 do 120 mml, je transparentno in dinamič-no, a hkrati dovolj nevtralno ter čistih in sodob-nih oblik. Steklenički, katerih pokrovček je za moške moder, za ženske pa zlat, sta zelo opazni in lahko prepoznavni za ciljno skupino mladih, zahtevnih in »vsevednih« kupcev.

Novo, še naprednejše razpršiloNapredno razpršilo ProdigioTM je še ena od Rexamovih tehnoloških inovacij na področju brezzračnih razpršilcev za losjon. Novost, ki temelji na sistemu CleanPointTM, s svojim ori-ginalnim sistemom za zapiranje omogoča izje-mno čisto uporabo in s tem povečuje funkcio-nalno vrednost izdelka. Konica odprtine se po uporabi popolnoma zapre, zato se tam ne nabi-rajo več ostanki losjona, ki bi se lahko zasušili in s tem zamašili odprtino. Rezultat je popolna čistoča tako razpršila kot tudi vsebine, za boljšo fluidnost pa je mehanizem dopolnjen še s širši-mi notranjimi cevkami. ProdigioTM poskrbi, da losjon oziroma krema ne prideta v kontakt z zrakom, svetlobo ali s kožo. S tem zagotavlja popolnoma čisto vsebino, ki se zaradi vpliva zunanjih dejavnikov ne more več pokvariti.

Roboti prihajajo v pomočVodilni ponudnik inteligentnih vodenih robotov in storitev na področju robotike, Adept Technologies, je izdelal petstoti robot Adept ViperTM. Šest-osni robot dru-ge generacije je inovacija, narejena ekskluzivno za natančno pobiranje, rokovanje in embaliranje. Vodeno z Adeptovo nadzorno ploščo SmartControllerTM, je delo z Adept Viperjem hitrejše in zanesljivejše, izboljša se tudi ponovljivost procesa.

EO-35-oktober-October-07

Za sladke pregreheV značilno oblikovani Crownovi škatli je Lambertz, eden največjih proizvajalcev piškotov v Nemčiji, predstavil novo linijo premium piškotov. Elegantna embalaža, ki vsebuje 21 različnih čokoladnih dobrot, je bila oblikovana tako, da že na prvi pogled odseva vrhunsko kakovost vsebine. Nežno zaobljeni robovi in črno-zlata barvna kombinacija izžarevajo tradicijo proizvajalca ter sofisticiranost in kakovost novega produkta. Sonce na pokrovu, ki je simbol blagovne znamke Lambertz, do-polnjuje še podpis Henryja Lambertza, ki je podjetje ustanovil v daljnem 1688. letu. Kot je dejal Francois-Xavier Vannini, direktor marketinga v podjetju Crown Speciality Packaging: »imata Crown in Lambertz že dolgo skupno zgodovino. Zato smo bili veseli, da so nas povabili k sodelovanju pri oblikovanju nove produk-tne linije. Naša kreativnost in tehnične možnosti so nam pomagale izdelati stilsko dovršeno embalažo, ki se zelo dobro uje-ma z ugledom in tradicijo Lambertzovih izdelkov.«

Novosti6

KRATKO,ZANIMIVOje v povprečju 20MJ na kilogram. Najve-čji prevzemniki alternativnega goriva so cementarne, ki gorivo uporabijo pri sose-žigu, enako termoenergetski objekti, go-rivo pa je primerno tudi za sežig v lastni kurilni napravi.

INPAK bo v začetku marcaBienalni sejem INPAK, 16. mednarodni sejem embalaže, grafike, tehnike in teh-nologije pakiranja ter logistike, bo od 5. do 7. marca 2008 v Gornji Radgoni. S po-slovno in strokovno razstavo ter z aktu-alnimi strokovnimi posveti želi povezati strokovnjake in poslovneže ter končne porabnike povezanih področij embalaže, pakiranja, logistike, trgovine ter tržnega

Za izjemen sijajCiba je predstavila nov kovinsko srebrn potisk z izjemnim sijajem in učinkom ogledala, ki se pri tisku zelo dobro prime na plastiko. »Ready-to-use« barva izboljšuje učinkovitost potiska in minimizira izgube. Lahko se uporablja sa-mostojno ali skupaj z drugimi barvili za večji dekorativni efekt. Primeren je za različne vrste plastik, zagotavlja pa boljšo in bolj ekonomično alternativo folijam in metaliziranim filmom.

Pisana in okolju prijaznejša plastična embalaža

TricorBraun, eden vodilnih ponudnikov em-balaže na svetu, je z novo linijo brizganih ste-kleničk (CPP-ISBM) iz polipropilena združil tri najpomembnejše zahteve uporabnikov – nizka cena, atraktiven izgled in velika uporabnost. Ključna prednost teh plastičnih stekleničk je v stopnji prepustnosti vlage. Imajo namreč ja-snost in lesk PET steklenic, ampak 12-krat bolj-šo paropropustnost od PET in 2-krat boljšo od HDPE embalaže. Zaradi manjše teže so nove plastične stekleničke prijaznejše za okolje. Pri proizvodnji zahtevajo manj surovin, za izdelavo so potrebne nižje tem-perature in ne zahtevajo sušenja, zato je izdelava CPP embalaže tudi energetsko varčnejša. komuniciranja. Prireditev bodo zaokroži-

le poslovno – komercialna razstava, stro-kovno ocenjevanje in razstava Slovenski oskar za embalažo. V razstavnem delu bodo ponudniki teh-nologij, materialov, izdelkov in storitev prikazali celoten proces od načrtovanja, konstruiranja, proizvodnje in grafične obdelave embalaže, do njenega recikli-ranja oziroma ravnanja z odpadno em-balažo. Posebne pozornosti bodo deležni materiali in dodatki za embalažo, razne vrste embalaže ter tehnike in tehnologi-je pakiranja, etiketiranja in paletiranja. Razstavljavci s področja logistike bodo predstavili skladiščno in transportno teh-nologijo, naprave za manipuliranje in lo-gistične procese. Možnost za predstavitev bodo imeli tudi ponudniki opreme in sis-temov za trgovske lokale in E-trgovino. Strokovni obsejemski forumski program bo vabil pravo ciljno skupino strokovnja-

EO-35-oktober-October-07 7Novosti

KRATKO,ZANIMIVOkov in poslovnežev s predavanji o zaščiti, informacijski, skladiščni, transportni in marketinški funkciji embalaže. Poseben poudarek bo dan eko embalaži ter rav-nanju z embalažo in odpadno embalažo. Strokovnim temam se bodo v konfe-renčnih dvoranah pridružile poslovne in komercialne predstavitve, na katerih se bodo s svojimi poslovnimi in strokovni-mi partnerji srečevali zainteresirani raz-stavljavci. Poseben dogodek na INPAK-u bo pode-litev 32. slovenskega oskarja za embala-žo 2008. Natečaj je že odprt, nanj pa se lahko do 13. januarja 2008 prijavijo vsi slovenski ter tuji proizvajalci in uporab-niki, ki želijo promovirati svoje dosežke na področju vseh vrst embalaže, njenih sestavnih delov, prototipov in izboljšav s pomočjo objektivne ocene neodvisne strokovne komisije. Sejem INPAK or-ganizira Pomurski sejem, pri podelitvi oskarja za embalažo pa sodeluje Gospo-darska zbornica Slovenije.

Mobitel v novi akciji zbiranja odsluženih mobilnikovČeprav se Slovenija šele pripravlja na vzpostavitev nove sheme za baterije, družba Mobitel že vabi uporabnike k okolju prijazni odstranitvi odsluženih mobilnih aparatov in baterij. Odslužene mobilnike in baterije zbirajo v mobitelovi akciji že več kot sedem let. Zbrali so več deset tisoč izrabljenih izdelkov. Zbirna mesta za rabljene mobilnike in baterije so v vseh Mobitelovih centrih. V Mobitelu uporabnike spodbujajo k od-govornemu ravnanju z rabljenimi mobil-niki in baterijami. V prihodnjih mesecih bo potekala tudi posebna akcija zbiranja rabljenih izdelkov. Vsi obiskovalci Mo-bitelovih centrov, ki bodo do konca leta 2007 oddali svoj odsluženi mobilnik in tako prispevali k čistejšemu okolju, bodo prejeli majhno pozornost. Tomo Štuflek, direktor prodaje v Mobite-lu: »Slovenski uporabniki mobilne telefo-nije so se izkazali z okoljsko ozaveščeno-

Prijetna tudi na otipNa sejmu Luxe Pack 2007 v Monacu se bo z zadnjimi dosežki predstavil tudi Sleever Inter-national, vodilni ponudnik »sleeve« oziroma t. i. »oblečene« embalaže. S svojo umetniško obarvano in kakovostno izvedbo v podjetju apelirajo na vedno več potrošnikovih čutil. Za očem privlačen izgled embalaže poskrbijo tako z izrazitejšimi barvami, obliko, s 360° »obleko« kot tudi z zvestimi reprodukcijami podob, natisnjenih na ovoju. Kar vidimo, pa si navadno želimo tudi otipati. Da bi bila čutna doživetja kar najbolj pristna, Sleever In-ternational letos prvič na sejmu Luxe Pack predstavlja niz steklenic Luze Cognac X. O. , ki so oblečene v kože kače, kuščarja, noja … Poleg te novosti bodo na sejmu predstavili nove rešitve, razvite za trg luksuznih izdelkov na področju parfumerije, kozmetike, pijač idr.

Rešitev za zavarovanje luksuznih znamkPonarejeni izdelki danes zavzemajo že okoli deset odstotkov svetovnega trga dobrin. Zelo zgovoren je podatek, da se je delež ponaredkov samo med letoma 2004 in 2005 podvojil. Zaščitno embaliranje je znano kot eno najbolj učinkovitih sistemov za preprečevanje zlo-rab blagovnih znamk. Koncept Holosleeve® 3D, ki ga je razvilo podjetje Sleever Internatio-nal®, prinaša rešitev tudi za še posebej občutljiv trg vin in žganih pijač. Izdelali so posebno hologramsko označbo, ki zagotavlja pristnost izdelka. Vključitev zaščitnega označevanja v process embaliranja je enostaven in zelo ekonomičen. Pri avtomatični integraciji označbe steklenic s stroji Powersleeve® Evolution lahko na pri-mer dosežemo hitrost tudi do 20 tisoč označenih enot na uro. Prva aplikacija tega koncep-ta – verzija, ki vsebuje več kot pet stopenj zaščite, je bila uporabljena na trgu žganih pijač in sicer za Hennessy Cognac X. O.

EO-35-oktober-October-07

Za sladke pregreheV značilno oblikovani Crownovi škatli je Lambertz, eden največjih proizvajalcev piškotov v Nemčiji, predstavil novo linijo premium piškotov. Elegantna embalaža, ki vsebuje 21 različnih čokoladnih dobrot, je bila oblikovana tako, da že na prvi pogled odseva vrhunsko kakovost vsebine. Nežno zaobljeni robovi in črno-zlata barvna kombinacija izžarevajo tradicijo proizvajalca ter sofisticiranost in kakovost novega produkta. Sonce na pokrovu, ki je simbol blagovne znamke Lambertz, do-polnjuje še podpis Henryja Lambertza, ki je podjetje ustanovil v daljnem 1688. letu. Kot je dejal Francois-Xavier Vannini, direktor marketinga v podjetju Crown Speciality Packaging: »imata Crown in Lambertz že dolgo skupno zgodovino. Zato smo bili veseli, da so nas povabili k sodelovanju pri oblikovanju nove produk-tne linije. Naša kreativnost in tehnične možnosti so nam pomagale izdelati stilsko dovršeno embalažo, ki se zelo dobro uje-ma z ugledom in tradicijo Lambertzovih izdelkov.«

Novosti6

KRATKO,ZANIMIVOje v povprečju 20MJ na kilogram. Najve-čji prevzemniki alternativnega goriva so cementarne, ki gorivo uporabijo pri sose-žigu, enako termoenergetski objekti, go-rivo pa je primerno tudi za sežig v lastni kurilni napravi.

INPAK bo v začetku marcaBienalni sejem INPAK, 16. mednarodni sejem embalaže, grafike, tehnike in teh-nologije pakiranja ter logistike, bo od 5. do 7. marca 2008 v Gornji Radgoni. S po-slovno in strokovno razstavo ter z aktu-alnimi strokovnimi posveti želi povezati strokovnjake in poslovneže ter končne porabnike povezanih področij embalaže, pakiranja, logistike, trgovine ter tržnega

Za izjemen sijajCiba je predstavila nov kovinsko srebrn potisk z izjemnim sijajem in učinkom ogledala, ki se pri tisku zelo dobro prime na plastiko. »Ready-to-use« barva izboljšuje učinkovitost potiska in minimizira izgube. Lahko se uporablja sa-mostojno ali skupaj z drugimi barvili za večji dekorativni efekt. Primeren je za različne vrste plastik, zagotavlja pa boljšo in bolj ekonomično alternativo folijam in metaliziranim filmom.

Pisana in okolju prijaznejša plastična embalaža

TricorBraun, eden vodilnih ponudnikov em-balaže na svetu, je z novo linijo brizganih ste-kleničk (CPP-ISBM) iz polipropilena združil tri najpomembnejše zahteve uporabnikov – nizka cena, atraktiven izgled in velika uporabnost. Ključna prednost teh plastičnih stekleničk je v stopnji prepustnosti vlage. Imajo namreč ja-snost in lesk PET steklenic, ampak 12-krat bolj-šo paropropustnost od PET in 2-krat boljšo od HDPE embalaže. Zaradi manjše teže so nove plastične stekleničke prijaznejše za okolje. Pri proizvodnji zahtevajo manj surovin, za izdelavo so potrebne nižje tem-perature in ne zahtevajo sušenja, zato je izdelava CPP embalaže tudi energetsko varčnejša. komuniciranja. Prireditev bodo zaokroži-

le poslovno – komercialna razstava, stro-kovno ocenjevanje in razstava Slovenski oskar za embalažo. V razstavnem delu bodo ponudniki teh-nologij, materialov, izdelkov in storitev prikazali celoten proces od načrtovanja, konstruiranja, proizvodnje in grafične obdelave embalaže, do njenega recikli-ranja oziroma ravnanja z odpadno em-balažo. Posebne pozornosti bodo deležni materiali in dodatki za embalažo, razne vrste embalaže ter tehnike in tehnologi-je pakiranja, etiketiranja in paletiranja. Razstavljavci s področja logistike bodo predstavili skladiščno in transportno teh-nologijo, naprave za manipuliranje in lo-gistične procese. Možnost za predstavitev bodo imeli tudi ponudniki opreme in sis-temov za trgovske lokale in E-trgovino. Strokovni obsejemski forumski program bo vabil pravo ciljno skupino strokovnja-

EO-35-oktober-October-07 7Novosti

KRATKO,ZANIMIVOkov in poslovnežev s predavanji o zaščiti, informacijski, skladiščni, transportni in marketinški funkciji embalaže. Poseben poudarek bo dan eko embalaži ter rav-nanju z embalažo in odpadno embalažo. Strokovnim temam se bodo v konfe-renčnih dvoranah pridružile poslovne in komercialne predstavitve, na katerih se bodo s svojimi poslovnimi in strokovni-mi partnerji srečevali zainteresirani raz-stavljavci. Poseben dogodek na INPAK-u bo pode-litev 32. slovenskega oskarja za embala-žo 2008. Natečaj je že odprt, nanj pa se lahko do 13. januarja 2008 prijavijo vsi slovenski ter tuji proizvajalci in uporab-niki, ki želijo promovirati svoje dosežke na področju vseh vrst embalaže, njenih sestavnih delov, prototipov in izboljšav s pomočjo objektivne ocene neodvisne strokovne komisije. Sejem INPAK or-ganizira Pomurski sejem, pri podelitvi oskarja za embalažo pa sodeluje Gospo-darska zbornica Slovenije.

Mobitel v novi akciji zbiranja odsluženih mobilnikovČeprav se Slovenija šele pripravlja na vzpostavitev nove sheme za baterije, družba Mobitel že vabi uporabnike k okolju prijazni odstranitvi odsluženih mobilnih aparatov in baterij. Odslužene mobilnike in baterije zbirajo v mobitelovi akciji že več kot sedem let. Zbrali so več deset tisoč izrabljenih izdelkov. Zbirna mesta za rabljene mobilnike in baterije so v vseh Mobitelovih centrih. V Mobitelu uporabnike spodbujajo k od-govornemu ravnanju z rabljenimi mobil-niki in baterijami. V prihodnjih mesecih bo potekala tudi posebna akcija zbiranja rabljenih izdelkov. Vsi obiskovalci Mo-bitelovih centrov, ki bodo do konca leta 2007 oddali svoj odsluženi mobilnik in tako prispevali k čistejšemu okolju, bodo prejeli majhno pozornost. Tomo Štuflek, direktor prodaje v Mobite-lu: »Slovenski uporabniki mobilne telefo-nije so se izkazali z okoljsko ozaveščeno-

Prijetna tudi na otipNa sejmu Luxe Pack 2007 v Monacu se bo z zadnjimi dosežki predstavil tudi Sleever Inter-national, vodilni ponudnik »sleeve« oziroma t. i. »oblečene« embalaže. S svojo umetniško obarvano in kakovostno izvedbo v podjetju apelirajo na vedno več potrošnikovih čutil. Za očem privlačen izgled embalaže poskrbijo tako z izrazitejšimi barvami, obliko, s 360° »obleko« kot tudi z zvestimi reprodukcijami podob, natisnjenih na ovoju. Kar vidimo, pa si navadno želimo tudi otipati. Da bi bila čutna doživetja kar najbolj pristna, Sleever In-ternational letos prvič na sejmu Luxe Pack predstavlja niz steklenic Luze Cognac X. O. , ki so oblečene v kože kače, kuščarja, noja … Poleg te novosti bodo na sejmu predstavili nove rešitve, razvite za trg luksuznih izdelkov na področju parfumerije, kozmetike, pijač idr.

Rešitev za zavarovanje luksuznih znamkPonarejeni izdelki danes zavzemajo že okoli deset odstotkov svetovnega trga dobrin. Zelo zgovoren je podatek, da se je delež ponaredkov samo med letoma 2004 in 2005 podvojil. Zaščitno embaliranje je znano kot eno najbolj učinkovitih sistemov za preprečevanje zlo-rab blagovnih znamk. Koncept Holosleeve® 3D, ki ga je razvilo podjetje Sleever Internatio-nal®, prinaša rešitev tudi za še posebej občutljiv trg vin in žganih pijač. Izdelali so posebno hologramsko označbo, ki zagotavlja pristnost izdelka. Vključitev zaščitnega označevanja v process embaliranja je enostaven in zelo ekonomičen. Pri avtomatični integraciji označbe steklenic s stroji Powersleeve® Evolution lahko na pri-mer dosežemo hitrost tudi do 20 tisoč označenih enot na uro. Prva aplikacija tega koncep-ta – verzija, ki vsebuje več kot pet stopenj zaščite, je bila uporabljena na trgu žganih pijač in sicer za Hennessy Cognac X. O.

EO-35-oktober-October-07Novosti8

KRATKO,ZANIMIVOstjo. Zadovoljen sem z rezultati večletne Mobitelove akcije zbiranja odsluženih mobilnikov, seveda pa lahko storimo še več. Vsak lahko prispeva za skupno do-bro, nas in naših potomcev.«

Palomo prodajajoTo, kar je sladkogorska Paloma dolgo že-lela, se je končno zgodilo. Oba paradržav-na sklada, Kad in Sod, sta se odločila, da prodata 71 % lastniški delež Palome. Za odkup njunih deležev je prišlo sedem po-nudb, kdo so potencialni kupci, pa še niso razkrili. Nekateri se bojijo sovražnega prevzema. Paloma potrebuje za stabilen razvoj strateškega lastnika, ki bo zagoto-vil prepotrebna vlaganja in nove prodajne trge. Paloma je s svojo prepoznavno bla-govno znamko med želenimi proizvajalci papirne galanterije, saj so se za njen na-kup zanimala nekatera tuja podjetja že pred leti. Vendar je država zavlačevala s prodajo.

Dana z novimi polnilnimi linijamiV nekaj letih želi Dana prodati 100 milijonov litrov izdelkov. To je med drugim dejal Marko Hren, direktor Dane, ko so ob 55-letnici podjetja odprli nove proizvodne prostore in novi polnilni liniji. Vrednost naložbe je znašala 5 milijonov evrov. Francoski dobavitelj Sidel jim je prodal polnilno linijo za polnjenje vod, vod s sokom in osvežilnih pijač v PET embalažo. Zmogljivost je 10.800 enot na uro. Polnilna linija nizozemskega podjetja Stork food za polnjenje sokov in nektarjev v steklenice pa ima zmogljivost 5000 enot na uro. Nalož-ba ne pomeni samo večje zmogljivosti, marveč tudi večjo kakovost polnjenja. Dana letos pričakuje prodajo 42 milijonov litrov. Doslej so v primerjavi z lani prodali za 12 % več, prav tako narašča izvoz

na Hrvaško, v Nemčijo in ZDA. Že zdaj je Dana največji proizvajalec negazirane vode v Sloveniji. Kaj pomeni ta dosežek, pove podatek, da so začeli izvirsko vodo pod bla-govno znamko Dana polniti leta 2003. Dana je bila ob ustanovitvi proizvajalec alkoholnih pijač, zdaj pa je njihov paradni izdelek voda.

Inovativni polnilni sistemiKHS-jev sistem za polnjenje stekle-nic »Innofil DRS-ZMS« je znotraj svetovne industrije varjenja piva že dobro poznan. Nova generacija polnilnih sistemov pa sedaj zdru-žuje preverjeno z inovativnim. Varilnicam zagotavlja ne samo edinstven sistem za polnjenje, am-pak tudi maksimalne prednosti na področjih kakovosti piva, fleksibil-nosti in učinkovitosti linije, čistoči in porabi CO₂ in energije. Nova generacija računalniško vo-denih enokomornim sistemov polnjenja pod pritiskom je pri-merna za polnjenje steklenic vseh velikosti in oblik, brez potrebe po prilagajanju sistema.

Znan program 11. dneva papirništvaStrokovni odbor za promocijo pri zbor-ničnem združenju za papirno in papirno predelovalno industrijo je določil pro-gram 11. dneva papirništva in tradicio-nalnega strokovnega simpozija. Prvi dan, to je 21. novembra, bodo v uvodnem delu nastopili Marko Jagodič, predsednik Dru-štva inženirjev in tehnikov papirništva, dr. Andro Ocvirk, predsednik Združenja papirne in papirno predelovalne indu-strije, Zdenko Pavček, predsednik GZS, in Janez Podobnik, minister za okolje in prostor RS. Minister bo z vsebinskim prispevkom predvsem nakazal bistvene cilje okoljske politike Slovenije in delež papirniške industrije pri tem, o poslo-vanju papirniške panoge bo govoril dr. Andro Ocvirk, o perspektivah slovenskih podjetij v procesu globalne koncentracije panoge pa dr. Branko Kalpič (AT Kearney Ljubljana). Poleg tega bo Boris Tavčar ob jubileju Inštituta za celulozo in papir predstavil sodelovanje z industrijo, o pristopu k

EO-35-oktober-October-07 9Novosti

KRATKO,ZANIMIVOprihranku energije, tudi z vidika srednjih in manjših papirnic, bo govoril dr. Ulrich Weise, o stroških okolja kot bremenu ali spodbudi pa Tončka Božič Cerar. Na 11. dnevu slovenske-ga papirništva in 34. mednarodnem letnem simpoziju DITP bodo tudi podelili priznanja za najboljša diplomska in podiplomska dela.

Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetuNorveški energetski koncern Statkraft gradi prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo. Iz državnega podjetja so sporočili, da nameravajo do naslednjega leta postaviti prototip elektrarne na nekem rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjor-da. Kot najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli so v koncernu Statkraft na-vedli naravni pojav osmozo. Pri tem sladka voda skozi membrano prodira v slano vodo ter povzroči tlak, ki ga je mogoče izkoristiti za proizvodnjo elektrike. V koncernu Statkraft so pojasnili, da lahko po desetih letih raziskav in razvoja zdaj končno postavijo prototip solne elektrarne. Vrednost naložbe je ocenjena na 100 milijonov kron (13 milijonov evrov). Skupaj znaša potencial te oblike pridobiva-nja energije za z rekami bogato Norveško deset odstotkov celotne proizvodnje energi-je. Skandinavska država je skorajda povsem odvisna od hidroelektrarn.

Aero prvič na sejmu Labelexpo EuropeNa specializiranem sejmu za etiketno indu-strijo Labelexpo Europe v Bruslju je kot eden izmed ponudnikov etiketnih samolepilnih materialov letos prvič sodeloval tudi Aero s svojo blagovno znamko AEROTAC. Z ak-tualno ponudbo in z atraktivno podobo se-jemskega prostora je vzbudil Aero precejšnjo pozornost.AEROTAC je najmlajša produktna skupina podjetja AERO in je prisotna v grafični in-dustriji, saj gre za repromaterial, ki ga tiskarji predelajo v etikete. AEROTAC samolepilni materiali so plod investicije po opustitvi dol-goletne proizvodnje samokopirnih papirjev in so proizvod lastnega razvoja in znanja.Zaradi kakovosti se prisotnost izdelkov AE-ROTAC na trgih Centralne, Vzhodne in Ju-govzhodne Evrope skokovito povečuje in pri-dobiva pri kupcih vedno večje zaupanje. Na sejmu Labelexpo je Aero poleg standar-dnega programa etiketnih materialov pred-stavil tudi novost – ultra removable lepila v kombinaciji z različnimi vrhnjimi materiali. Gre za lepila, ki se jih lahko v vsakem tre-nutku odstrani in ponovno prilepi brez sledi lepila.

V Celju ločujejo tudi biološke odpadkeCeljske Javne naprave so začele poskusno lo-čevati biološko razgradljive odpadke v Mestni občini Celje. Razdelili so 2700 rjavih zabojni-kov, in sicer za mesta, kjer so že zabojniki za mešane odpadke. K enodružinskim hišam so dostavili 120-litrske zabojnike, k večstano-vanjskim pa 240-litrske. Javne naprave bodo biološke odpadke odvažale enkrat tedensko poleti in štirinajstdnevno v zimskem času. Ločeno zbrane odpadke bodo predelali v kompostarni regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Kompostarna je začela z delom v oktobru.

Schenkerjev tretji center v SlovenijiV industrijski coni v Spodnjih Hočah v Ma-riboru bo Schenker, eden vodilnih mednaro-dnih logistov, zgradil poslovno-logistični cen-ter. To bo njihov tretji center v Sloveniji. Kot je povedal direktor Schenkerja, Rok Svetek, nameravajo center zgraditi v pol leta, zavzel pa bo 8000 m2 površine. Projekt je vreden 6 milijonov evrov. Posel je v mednarodni kon-kurenci dobil GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič. V holdingu so Kraški Zidar, SGP Pomgrad in mariborski Konstruktor VGR. Investitor je logistični del koncerna Deutsche Bahn, ki se sicer v zadnjem času usmerja k nekaterim poslovnim povezavam v Sloveniji. Schenkerjev mariborski logistični center bo eden izmed 1100 centov in poslovalnic, ki jih ima ta družba po svetu. Zanimivo, da po nekaj letih načrtujejo še en logistični center v Mariboru.

Ustanovitev Nacionalnega konzorcija energetskih agencij

19. oktobra so v Martjancih slavnostno pod-pisali Pogodbo o ustanovitvi Nacionalnega konzorcija energetskih agencij. Pogodba do-loča način sodelovanja med posameznimi energetskimi agencijami, umestitev njiho-

vega delovanja v nacionalne in mednarodne okvire ter določanje in doseganje skupnih ciljev pri delovanju agencij na lokalni ravni. Minister za okolje Janez Podobnik je nato skupaj z župani občin Moravske Toplice, Ma-ribor, Velenje, Nova Gorica, Krško ter Ptuj, ki so nosilne občine za prijave projektov, ki omogočajo vzpostavitev lokalih energetskih agencij, podpisal pismo o nameri za vzpod-bujanje omenjenih agencij.

Celovito urejanje porečja DravinjeMinister za okolje in prostor Janez Podob-nik je 19. oktobra skupaj z župani trinajstih občin (Hoče-Slivnica, Majšperk, Makole, Podlehnik, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vi-dem pri Ptuju, Vitanje, Zreče in Žetale), ki so povezane v projekt »Oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Dravinje«, podpisal Sporazum o sofinanci-ranju izdelave projektne dokumentacije. Cilj projekta je, zagotovili vsem prebivalcem Dra-vinjske doline oskrbo s pitno vodo, urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zago-toviti poplavno varnost in urediti odlaganje odpadkov.

So razvili okolju prijaznejše gorivo?Izraelsko podjetje Clean Motors Corpora-tion trdi, da je uspelo razviti boljše, okolju prijaznejše in cenejše gorivo. Sestavljeno je iz vode, metanola in sestavine, ki je nočejo razkriti.Predstavnik omenjenega podjetja je dejal: »Najpomembneje je, da sistem izboljšuje kva-liteto okolja. Plini so za 80 do 90 odstotkov manj strupeni. Pride do popolnega izgore-vanja, proizvede namreč kar za 40 odstotkov več energije.«Resničnost svojih trditev dokazujejo z eno-stavnim preizkusom - na izpušno cev so pri-trdili papir, ki je tudi po daljšem času delova-nja motorja ostal popolnoma bel.

EO-35-oktober-October-07 9Novosti

KRATKO,ZANIMIVOprihranku energije, tudi z vidika srednjih in manjših papirnic, bo govoril dr. Ulrich Weise, o stroških okolja kot bremenu ali spodbudi pa Tončka Božič Cerar. Na 11. dnevu slovenske-ga papirništva in 34. mednarodnem letnem simpoziju DITP bodo tudi podelili priznanja za najboljša diplomska in podiplomska dela.

Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetuNorveški energetski koncern Statkraft gradi prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo. Iz državnega podjetja so sporočili, da nameravajo do naslednjega leta postaviti prototip elektrarne na nekem rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjor-da. Kot najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli so v koncernu Statkraft na-vedli naravni pojav osmozo. Pri tem sladka voda skozi membrano prodira v slano vodo ter povzroči tlak, ki ga je mogoče izkoristiti za proizvodnjo elektrike. V koncernu Statkraft so pojasnili, da lahko po desetih letih raziskav in razvoja zdaj končno postavijo prototip solne elektrarne. Vrednost naložbe je ocenjena na 100 milijonov kron (13 milijonov evrov). Skupaj znaša potencial te oblike pridobiva-nja energije za z rekami bogato Norveško deset odstotkov celotne proizvodnje energi-je. Skandinavska država je skorajda povsem odvisna od hidroelektrarn.

Aero prvič na sejmu Labelexpo EuropeNa specializiranem sejmu za etiketno indu-strijo Labelexpo Europe v Bruslju je kot eden izmed ponudnikov etiketnih samolepilnih materialov letos prvič sodeloval tudi Aero s svojo blagovno znamko AEROTAC. Z ak-tualno ponudbo in z atraktivno podobo se-jemskega prostora je vzbudil Aero precejšnjo pozornost.AEROTAC je najmlajša produktna skupina podjetja AERO in je prisotna v grafični in-dustriji, saj gre za repromaterial, ki ga tiskarji predelajo v etikete. AEROTAC samolepilni materiali so plod investicije po opustitvi dol-goletne proizvodnje samokopirnih papirjev in so proizvod lastnega razvoja in znanja.Zaradi kakovosti se prisotnost izdelkov AE-ROTAC na trgih Centralne, Vzhodne in Ju-govzhodne Evrope skokovito povečuje in pri-dobiva pri kupcih vedno večje zaupanje. Na sejmu Labelexpo je Aero poleg standar-dnega programa etiketnih materialov pred-stavil tudi novost – ultra removable lepila v kombinaciji z različnimi vrhnjimi materiali. Gre za lepila, ki se jih lahko v vsakem tre-nutku odstrani in ponovno prilepi brez sledi lepila.

V Celju ločujejo tudi biološke odpadkeCeljske Javne naprave so začele poskusno lo-čevati biološko razgradljive odpadke v Mestni občini Celje. Razdelili so 2700 rjavih zabojni-kov, in sicer za mesta, kjer so že zabojniki za mešane odpadke. K enodružinskim hišam so dostavili 120-litrske zabojnike, k večstano-vanjskim pa 240-litrske. Javne naprave bodo biološke odpadke odvažale enkrat tedensko poleti in štirinajstdnevno v zimskem času. Ločeno zbrane odpadke bodo predelali v kompostarni regionalnega centra za ravnanje z odpadki. Kompostarna je začela z delom v oktobru.

Schenkerjev tretji center v SlovenijiV industrijski coni v Spodnjih Hočah v Ma-riboru bo Schenker, eden vodilnih mednaro-dnih logistov, zgradil poslovno-logistični cen-ter. To bo njihov tretji center v Sloveniji. Kot je povedal direktor Schenkerja, Rok Svetek, nameravajo center zgraditi v pol leta, zavzel pa bo 8000 m2 površine. Projekt je vreden 6 milijonov evrov. Posel je v mednarodni kon-kurenci dobil GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič. V holdingu so Kraški Zidar, SGP Pomgrad in mariborski Konstruktor VGR. Investitor je logistični del koncerna Deutsche Bahn, ki se sicer v zadnjem času usmerja k nekaterim poslovnim povezavam v Sloveniji. Schenkerjev mariborski logistični center bo eden izmed 1100 centov in poslovalnic, ki jih ima ta družba po svetu. Zanimivo, da po nekaj letih načrtujejo še en logistični center v Mariboru.

Ustanovitev Nacionalnega konzorcija energetskih agencij

19. oktobra so v Martjancih slavnostno pod-pisali Pogodbo o ustanovitvi Nacionalnega konzorcija energetskih agencij. Pogodba do-loča način sodelovanja med posameznimi energetskimi agencijami, umestitev njiho-

vega delovanja v nacionalne in mednarodne okvire ter določanje in doseganje skupnih ciljev pri delovanju agencij na lokalni ravni. Minister za okolje Janez Podobnik je nato skupaj z župani občin Moravske Toplice, Ma-ribor, Velenje, Nova Gorica, Krško ter Ptuj, ki so nosilne občine za prijave projektov, ki omogočajo vzpostavitev lokalih energetskih agencij, podpisal pismo o nameri za vzpod-bujanje omenjenih agencij.

Celovito urejanje porečja DravinjeMinister za okolje in prostor Janez Podob-nik je 19. oktobra skupaj z župani trinajstih občin (Hoče-Slivnica, Majšperk, Makole, Podlehnik, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vi-dem pri Ptuju, Vitanje, Zreče in Žetale), ki so povezane v projekt »Oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Dravinje«, podpisal Sporazum o sofinanci-ranju izdelave projektne dokumentacije. Cilj projekta je, zagotovili vsem prebivalcem Dra-vinjske doline oskrbo s pitno vodo, urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zago-toviti poplavno varnost in urediti odlaganje odpadkov.

So razvili okolju prijaznejše gorivo?Izraelsko podjetje Clean Motors Corpora-tion trdi, da je uspelo razviti boljše, okolju prijaznejše in cenejše gorivo. Sestavljeno je iz vode, metanola in sestavine, ki je nočejo razkriti.Predstavnik omenjenega podjetja je dejal: »Najpomembneje je, da sistem izboljšuje kva-liteto okolja. Plini so za 80 do 90 odstotkov manj strupeni. Pride do popolnega izgore-vanja, proizvede namreč kar za 40 odstotkov več energije.«Resničnost svojih trditev dokazujejo z eno-stavnim preizkusom - na izpušno cev so pri-trdili papir, ki je tudi po daljšem času delova-nja motorja ostal popolnoma bel.

EO-36-december-December-0710 Novosti OkrOgla miza O ODPaDNi EEO

Okrogla miza o odpadni EEO

mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič

kar precej se jih je izmuznilo in se obveznostim, ki jih zavezancem nalaga Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, spretno izmikajo. Na trgu so zato v boljšem položaju. Nadzora ni. Nekatere pravne nejasnosti dodatno otežujejo delo obeh shem, to je zEOS-a in interseroha. Slopak že kar nekaj časa čaka na dovoljenje, da začne z delom kot tretja shema, čeprav mu je bilo obljubljeno, da ga dobi. kljub marsikateri nejasnosti in nezadovoljstvu pa zbiranje in prevzemanje odpadne EEO poteka, vendar zaželenega cilja glede zbranih količin v letu 2007, kot kaže, ne bomo dosegli. Na okrogli mizi so sodelovali Emil Šehič, zEOS, Primož Bajželj, komunalno podjetje kranj, igor Bizjak, komunalno podjetje kranj, alojz Prislan, BSH, matej Hribar, interseroh in katja Dolšak, interseroh, okroglo mizo pa je vodil Jože Volfand.

so poleg komunalnih podjetij distributerji, ki zberejo kar 19 %, 15 % OEEO so direktno od-dali proizvajalci oziroma pravne osebe, občani zberejo 8 % odpadne EEO in jo oddajajo nepo-sredno na lokaciji naših zbiralnic. Ta skupina končnih uporabnikov EEO je zelo dobro pristo-

EO: Izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo poteka počasi, kar je značilno za vsako novost. Kaj se dogaja, kaj ugotavljate nosilci shem, kaj komunalci, kaj proizvajalci, MOP pa bomo posebej zaprosili za odgovore, ker njihovega predstavnika ni. Emil Šehič: Skupna shema ZEOS je bila usta-novljena pred dvema letoma. Kljub zadržanosti države smo se v začetku letošnjega leta odločili, da resno stopimo v izpolnjevanje ciljev, ki jih proizvajalcem nalaga Uredba. Razvidno je na-mreč bilo, da Slovenija ne bo mogla ponuditi rezultatov, če shema ne bo zaživela. V tistem trenutku ARSO še ni začel z vpisom zavezan-cev v evidenco proizvajalcev. Zakonodaja je veljavna od novembra 2006. Na vprašanja, kdaj bodo končno vpisani proizvajalci v evidenco in bodo zadostili zahtevam Uredbe, so bili odgo-vori, da so vloge in dokumenti nepopolni, da pa je zakonodaja že v veljavi in da lahko oni kve-čjemu kaznujejo proizvajalce, ki niso že začeli z izvajanjem te Uredbe. Vpis v evidenco naj bi bil dodatna stvar, ki jo morajo zavezanci doseči. Glede na to, da mora Slovenija v letošnjem letu izpolniti cilj, to je zbrati in ustrezno obdelati 4 kg odpadne EE opreme na prebivalca, je bila naša odločitev, da začnemo z izvajanjem zahtev

Uredbe oziroma EU direktive v skupini ZEOS, skoraj samovoljna.

EO: ZEOS je torej začel delati spomladi. Emil Šehič: Da. Z letošnjim februarjem smo po-stali operativni, sklenili smo pogodbe z izvajalci, tako doma kot v tujini. Ocenili smo, da obstaja kritična masa proizvajalcev, ki bi ob pokrivanju optimalnih stroškov ravnanja z odpadno opre-mo zagotovila financiranje sheme. Hkrati smo začeli navezovati stike s komunalnimi podjetji, ki so po naših ocenah med poglavitnejšimi zbi-ralci tovrstnih odpadkov. Po naši statistiki oce-njujemo, da so od februarja do danes, iz meseca v mesec, skupno zbrane količine vse večje, po-večujejo se tudi količine pri distributerjih zbra-ne odpadne opreme. Preko ozaveščanja javnosti in zelo dobrega sodelovanja z družbama Mer-kur in Mercator smo zbrali približno 17 % vseh odpadkov. Do avgusta je zbrano nekaj več kot 1000 ton, kar pomeni v povprečju 16 % letno re-alizacijo naših planov. S tem nismo zadovoljni. Če hočemo cilje letos izpolniti, se moramo v je-senskem delu zelo potruditi. Za to potrebujemo tudi pomoč in vključenost države, ki obljublja dopolnitev zakonodaje, pa tega še ni naredila. Želimo povezati vsa podjetja, ki so odgovorna za učinkovito izvajanje Uredbe. Veliko naših partnerjev na področju zbiranja

EO-35-oktober-October-07

EO-36-december-December-07 11NovostiOkrogla miza o odpadni EEO

pila k izvajanju predpisanega ravnanja z OEEO, kar je posledica našega aktivnega ozaveščanja prebivalstva. Nekoliko več smo pričakovali od komunalnega sektorja, ki pa vseeno trenutno predstavlja 58 % zbrane odpadne EE opreme. Pri komunalnih podjetjih smo namreč naleteli na zelo različne pristope zbiranja in razvrščanja tovrstnih odpadkov. Država bi morala pomaga-ti. Z naše strani so pripravljene ustrezne podla-ge, ki so izdelane na osnovi šestmesečnih izku-šenj vzpostavljanja sistema. Podlage se nanašajo tako na operativni del ravnanja z OEEO kot tudi na financiranje ustreznih oblik zbiranja, razvrščanja in oddajanja OEEO proizvajalcem. V strukturi odpadne EE opreme so slike zelo zanimive, kaj oddajajo na primer proizvajal-ci in kaj komunalna podjetja. Proizvajalci in druge pravne osebe oddajajo izredno veliko računalniške opreme, medtem ko so pri velikih gospodinjskih aparatih zbrane količine manjše. Občani pa oddajajo vso opremo. Ne zadržujejo določenih odpadkov.

Naš interes je, da občane z osveščanjem še bolj spodbudimo k sprotnemu oddajanju odpadne opreme. Boljše rezultate bomo dosegli, če čim-prej spremenimo doslej neustrezne poti OEEO

in ljudi usmerjamo na urejene zbiralnice. To je tudi primernejše od oddajanja OEEO zgolj med akcijami zbiranja kosovnih odpadkov. Shema je zelo zaživela, pričakovanja so bila bistveno manjša. Naše aktivnosti se iz meseca v mesec stopnjujejo. Med drugim imamo vzpostavljen sistem naročanja prevzemov OEEO in komple-tnega vodenja teh podatkov. Do avgusta smo izvedli 863 prevzemov OEEO. V tem, da bi bili povzročitelji odpadkov nezainteresirani k odda-ji teh odpadkov, ne vidim večjih težav. Potrebno pa je izredno veliko komuniciranja, predvsem s

komunalnimi podjetji oziroma z javnimi služ-bami. Z njimi sodelujemo preko okroglih miz, pripravljamo skupne rešitve in oblikujemo sku-pni pogled na to, na kakšen način bomo pri-pravili in prevzemali odpadke. Res pa je, da teh stvari ni mogoče rešiti čez noč. To dokazuje tudi praksa iz drugih evropskih držav.

EO: Ali Interseroh kot druga shema ugotavlja podobno? Ali lahko rečemo, da zavezanci dosledno izpolnjujejo uredbe in da so tisti, ki bi morali biti vpisani,

EO-36-december-December-0712 NovostiOkrogla miza o odpadni EEOpr

omoc

ija

Sijalke so varčne, niso pa večneSijalke vsi bolje poznamo kot varËne æarnice, Ëeprav jim ime æarnice ne ustreza najbolje. Svetlobe namreË ne oddajajo z žarenjem žarilne nitke kot obiËajne žarnice, ampak z razelektrenjem živosrebrovih par.

Æivljenjska doba sijalk je neprimerno daljπa od æarnic in njihova poraba energije je nizka. Ravno zaradi energetske varËnosti jih uvrπËamo med ekoloπke oz. okolju prijazne izdelke. Da bi to v celoti dræalo, pa je potrebno nekaj pazljivosti. Sijalke so namreË ob nepravilnem odlaganju zaradi vsebnosti živega srebra, ki pri pravilni uporabi ni škodljivo, lahko nevarne za zdravje ljudi. Zato je izjemno pomembno, kako ravnamo z njimi, ko se iztroπijo.

Kam z odpadnimi sijalkamiOdpadnih sijalk ne smemo odvreËi med obiËajne komunalne odpadke niti med steklo, ampak jih je potrebno oddati v njim namenjene zbiralnike.

Ob nakupu nove sijalke imejte staro s seboj. V pomoč vam bo pri iskanju ustrezne zamenjave, hkrati pa jo boste lahko oddali v zbiralnik odpadnih sijalk, postavljen na oddelkih z razsvetljavo v večjih trgovinah. S tem boste poskrbeli, da bo ekološko reciklirana.

Ti so postavljeni na oddelkih z razsvetljavo v veËini veËjih trgovin. Vanje lahko odloæimo enako πtevilo sijalk, kot kupimo novih, neomejene koliËine pa oddamo v zbiralnicah ZEOS-a (seznam na www.zeos.si) in komunalnih zbiralnicah.

Zakonski predpisUstrezno ravnanje z odpadnimi sijalkami ima tudi pravno podlago. To podroËje ureja Uredba o ravnanju z odpadno elektriËno in elektronsko opremo (Ur. list RS, št. 107/06), ki za krπitelje predvideva denarne kazni.

V Sloveniji skrbi za zbiranje in recikliranje odpadnih sijalk podjetje ZEOS, ki so ga ustanovili pomembnejši predstavniki proizvajalcev elektriËne in elektronske opreme v Sloveniji, sodeluje pa tudi z vodilnimi evropskimi proizvajalci sijalk.

resnično vpisani v evidenco? Ali imamo to oceno? Matej Hribar: Zelo na kratko – ne. Toda treba je ločiti dvoje: eno je izvajanje, drugo so pravne podlage. Mi smo začeli februarja s pobiranjem, glede same Uredbe pa potekajo stvari zelo po-časi. Določene stvari je bilo treba opraviti do konca lanskega leta, ministrstvo je zavlačevalo, da bo, da bo, da bo. Zadeva je še vedno tam, kjer je bila. Zavezanci niso vpisani, niso dobili od-ločbe o vpisu. Kljub temu je bilo treba začeti. Slopak ima prav: dela se brez pravne podlage. Tu je žoga na strani ministrstva. Naši zavezanci se vpisujejo, ampak zelo počasi. Na koncu leta bo rezultat, da nismo zbrali 4 kg na prebivalca.

EO: Kaj sheme pričakujete od Arsa in Mopa? Katere pravne podlage morajo še narediti? Matej Hribar: Pritisk na zavezance, ki niso v shemi, je gotovo ena od nalog, ki jih morajo narediti na Ministrstvu za okolje in prostor. Na carinski upravi je prijavljenih za plačilo dajatve približno 46, mogoče malo več zavezancev, pri MOP–u nihče , pri nas v shemi jih je 130. Dru-ga stvar je, da se nekateri izogibajo. In tu mora MOP nekaj narediti. Mi se lahko potrudimo do točke, ko se mora zavezanec sam odločiti. Tu je črta, od katere nimamo pooblastil. Tu mora na-stopiti inšpekcija. Emil Šehič: Uredba zelo jasno opredeljuje, da jo je potrebno izvajati od lanskega novembra. V primeru, da zavezanci ne izvajajo določil, ki se nanašajo na zbiranje in ravnanje z odpadno ele-ktrično in elektronsko opremo, so lahko kazno-

vani. Posebna zahteva je, da morajo pridobiti poleg tega še odločbe o vpisu v evidenco. Če ne, so v prekršku. Zadeve se ne more zadržati s tem, da je vseh 700 ali ne vem koliko zavezancev leta 2005 dalo nepopolno vlogo na Arso, potem pa bo Arso vsakega posebej klicala, da mu še nekaj v vlogi manjka, in zavlačevala. Naj se določi rok in po enem tednu naj ga obvestijo: »Vaša vloga je nepopolna, če je ne boste dopolnili, je zavr-njena in ste v prekršku«. Do tega trenutka je dr-žava postavila samo kriterije, kljub večkratnim pobudam in opozorilom z naše strani, pa koraka naprej ni. Večina zavezancev se je že opredelila, toda tu ne smemo gledati, koliko je kdo velik. En proizvajalec lahko da na trg tisoč izdelkov, drugi enega. Glede na to, da so obremenitve zaradi spoštovanja uredbe na izdelek tudi 10%, 20% ali 30 %, pomeni, da je njegov izdelek to-liko bolj konkurenčen na trgu, če obveznosti ne

izpolnjuje in ničesar ne plačuje. Tu velikost pro-izvajalca nima pomena. Tu se ne sme postavljati meja, da so nekateri proizvajalci, ki imajo niž-je kvote, oproščeni obveznosti. Ne smemo biti zadovoljni s tem, da imamo v skupnih shemah 90 % ali 95 % mase EEO, medtem ko je hkrati 40% ali 50 % zavezancev, ki se z izpolnjevanjem obveznosti ne ukvarjajo.

EO: Samo da zdaj nimamo še vključenih 90 % vseh zavezancev. Emil Šehič: Rekel bi, da jih je v masi verjetno toliko. To je težko reči, druga zgodba pa je ta, da morajo tisti, ki so vključeni, izpolnjevati ob-veznosti ustreznega ravnanja z OEEO. Država je tak sistem opredelila v svoji Uredbi. Pomeni, da mora vzpostaviti evidenčno telo, ki neodvi-sno nadzira materialni tok OEEO. Praksa v EU je, da država sicer lahko pooblasti družbo, ki

EO-36-december-December-07 13NovostiOkrogla miza o odpadni EEO

Primož Bajželj: Komunala Kranj je izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju šestih občin, in sicer Mestne občine Kranj ter občin Cerklje, Šenčur, Preddvor, Na-klo in Jezersko. Do danes smo uredili dva zbir-na centra za ločeno zbiranje odpadkov v Mestni občini Kranj, enega na Jezerskem in enega na območju občine Šenčur. V naslednjem letu načrtujemo izgradnjo zbirnega centra v občini Cerklje. Z izgradnjo zbirnih centrov smo tako občanom ponudili dodatno možnost pri loče-nem zbiranju odpadkov. Poleg vseh vrst odpad-kov zbiramo tudi odpadno EE opremo. Vklju-čeni smo v shemo ZEOS. Lahko se pohvalimo, da trenutno zberemo mesečno med 15 in 20 ton odpadne elektronske opreme. Na območju Me-stne občine Kranj smo z letošnjim letom uvedli zbiranje in odvoz odpadkov preko dopisnic in se tako še bolj približali potrebam občanov in omo-gočili, da se odpadki še dodatno ločeno zbirajo. Tovrsten način nam omogoča, da z manjšim vozilom predhodno izločimo in poberemo od-padno elektronsko opremo. Zbrano nato preko zbiralcev oddamo v shemo. Pojavljajo se manjše operativne težave. Ko bodo sheme res zaživele z vsemi oddajanji preko nas kot izvajalcev javnih služb, nas bo zanimal tudi finančni učinek, ki še vedno ni dorečen. Moram poudariti, da nas, izvajalce javnih služb, skozi vse te uredbe, najsi bo elektronska oprema, sveče in podobno, dolo-čene obveznosti tangirajo, vendar nas na koncu zanima tudi finančna kalkulacija. Skladno z 12. členom Uredbe je potrebno določiti odkupne cene za tovrstne odpadke.

EO: Kje sheme še niso zaživele in kako se kaže problem ekonomije? Primož Bajželj: Saj ne gre le za ekonomijo. V prvi fazi bi bilo treba nekaj dati za tovrstno opremo, posodobiti kakšen sistem z elektron-skimi evidenčnimi listi in podobno. Dobro bi bilo, da bi se oddaja tovrstne opreme selekcio-nirala, da bi se za oddajo teh odpadkov dobil določen odstotek ali da bi se pokrilo vsaj stroške vzdrževanja, manipulacije na zbirnih centrih.

EO: Kako pa imate urejene poslovne odnose s shemami? Primož Bajželj: Zaenkrat je vse na komunali. Občani pripeljejo odpadno opremo na zbirni center, mi to prevzamemo ali pa v sklopu ko-sovnega odpada in brez plačila oddajamo naprej zbirateljem, potem pa gre vsa reč v shemo. Igor Bizjak: Ministrstvo naj določi merila za zbiranje elektronske opreme. Pojavi naj se ce-lovito oddajanje, kar pomeni, naj, katerakoli družba prevzema celotno frakcijo elektronskih odpadkov, ne pa tako, da eden lahko prevzema samo računalnike, drugi hladilnike itd. Eden naj prevzema vse, lahko jih je tudi več, samo naj se določi koncesionarja in območje, ki ga pokri-va. Ogromno stroškov nastaja pri manipulaciji, ne veš pa, kdaj boš kakšnega lahko klical. Naj se določi teritorij in kdo bo kakšen teritorij pokri-val. Prevzemniki morajo biti ažurni, ne da bi se odpadna elektronika skladiščila na komunalah, zbirnih centrih ali deponijah. Zavedati se mora-mo, da so tokovi odpadne elektronike različni. Najbolj se da nadzorovati tisti del, ki pride na zbirne centre. Tam se točno vidi, kakšna je. Po-udariti moram, da že na zbirne centre pride po-škodovana oprema. Če bo hladilnik še delaloval, ga ne bodo oddali. Slovenci smo še precej varč-

Matej Hribar

bo imela status evidenčnega telesa in ki bo na trgu nastopala kot nadzornik, ki bo nadzoroval obveznosti proizvajalcev in njihovo izpolnjeva-nje. Toda v tem smislu država doslej ni storila dovolj. Alojz Prislan: Za nas, kot enega od teh 600 zavezancev, hkrati proizvajalca in prodajalca hišnih aparatov, je predvsem pomembno, da bi zavezanci čimprej prišli v eno ali drugo shemo.

Sicer gre za naš konkurenčni minus. Naši stro-ški z električnim odpadom obsegajo 2 do 3 % naše letne realizacije. Letos bomo porabili za to okoli 200.000 evrov. To so visoki stroški, za ka-tere smo morali poiskati nekaj notranjih rezerv, brez minimalne podražitve aparatov pa ni šlo. Vsi, ki še niso vključeni, imajo konkurenčno prednost, ki se pozna na trgu, in to izkoriščajo. Ne plačujejo pristojbine, čeprav bi jo morali.

EO-36-december-December-0714 Novosti

nadaljevanje na strani 38

ni. Če se komu pokvari pralni stroj, ga bo vzel za rezervne dele, in tisto, kar mu bo ostalo, to je navadno ohišje, mogoče še kakšna elektronika, črpalke in podobne zadeve, skladišči doma. Ne bomo dobili kar celih gospodinjskih aparatov. Eno je zbiranje na zbirnih centrih, drugo, kar je že malo težje, je zbiranja kosovnega odpada, tretje, najtežje, pa je to, da je vse pomešano med komunalnimi odpadki. Tam je nemogoče zago-toviti, da bo elektronska oprema cela. Dobro bi bilo, da bi se pospešilo elektronsko vodenje evidenčnih listov. Če sodelujem z In-terserohom ali Zeosom, bi bilo dobro, da mi Zeos pošlje po elektronski pošti evidenčne liste, izpolnjene, vpišem svoj del in pošljem tistemu, ki prevzema opremo. Trenutno je to Surovina. Zdaj je zelo veliko papirologije. To bi morali zelo hitro in čimbolj enostavno reševati. V Slo-veniji se preveč časa izgublja na administraciji. Kmalu bomo zaposlovali administratorje zato, da bodo prenašali papirje.

EO: Med seboj ste povezani in gre za ekonomske odnose. Ali se o posameznih vprašanjih partnerji pogovarjate? MOP bo rekel, zakaj se pa ne zmenite. Primož Bajželj: MOP, ki predpisuje Uredbo, mora poskrbeti tudi za izvajanje le– te v praksi. Mi smo samo izvajalci in moramo odpadno opremo zbirati in oddajati. Če bo na trgu pet ponudnikov in pet različnih cen, bom začel kalkulirati. Cena definirana za odkup odpadne embalaže je prenizka in ne pokriva niti osnov-nih stroškov, saj je vezana na težo. Upam, da bo odkupna cena za odpadno OEEO oblikovana drugače in bo za izvajalce javnih služb spreje-mljivejša. Igor Bizjak: Ministrstvo se je samo zavezalo z Uredbo. V 12. členu v zadnjem odstavku piše, da merilo za določanje višine stroškov določi minister za okolje, kar pomeni, da se morajo dogovoriti oni.

EO: Dvanajsti člen je v ministrovih rokah in se ne izvaja?

Primož Bajželj: Dvanajsti člen, kar se finančne problematike tiče. Matej Hribar: Radovan Tavzes je na sestanku jasno povedal, da bo ministrstvo to pripravilo, ampak tega ni naredilo. Igor Bizjak: Kar se tiče evidenčnih listov, ni to-liko problematično, da tega ne bi mogli spisati elektronsko. Ne vem, ali je to taka težava. Katja Dolšak: Trenutno stanje kaže, da čakamo predolgo in ne dobimo tega, kar bi že moralo biti določeno. Pa naj bodo to stroški centra ali sama manipulacija zbiranja, naj bodo to deleži med družbami. Čakamo na določitev tega dele-ža in stroškov, vendar ne bomo čakali predolgo. Skušali smo se sestati s shemo ZEOS, da sami pridemo do okvirnega deleža. Dokler ne bo uradnih deležev, verjamem, da ne bo ne denar-ja, ne točnih deležev, koliko je potrebno prevze-

mati. Skušajmo najprej ta neskladja med sabo rešiti, tako med shemami kot pri komunalcih. En izvajalec vsega ne more opraviti. Primož Bajželj: Vedeti morate, da smo mi le izvajalci javne službe. Dolžni smo prevzeti ka-terikoli odpadek, ki ni komunalni odpadek na zbirnem centru. Če gremo na elektronski od-padek, je to lahko deloma pokvarjen hladilnik, televizor itn. In tudi tega boste morali v bodoče od nas prevzemati. Mi smo dolžni prevzeti in vam oddati. To boste morali urediti. Kar se tiče tretje sheme, da bomo morali ape-lirati na tri različne naslove, koliko bomo kam dali, je za nas velika izguba časa. To mora do-ločiti MOP, mi potrebujemo enega. Recimo, ZEOS ali Interseroh imata vse in nam tudi vse vzameta. Ne reklamiramo ne enega ne drugega. Pri nas sta to samo dva kontejnerja več kajti ne moremo imeti treh različnih kontejnerjev za tri različne firme, ker ni prostora. To je stvar do-govora med vami. Mi po zakonu moramo od-dajati, kolikšni pa bodo vaši deleži, se morate pogovoriti vi. Matej Hribar: To je stvar evidence količin…

EO: Ki je pa nimamo. Matej Hribar: Ki jo imamo. Carinska uprava jo ima. So podatki, ki so točno znani pri ZEOS-u in pri nas, pri Slopaku pa je vprašanje, ker še nima dovoljenja. Lahko se torej dogovorimo. Igor Bizjak: Kar se pa tega tiče, mi je malo bolj všeč potek prevzemanje avtomobilskih gum. Nič se nismo dogovarjali, koliko kdo dobi. Kon-cesionarji se morajo pogovoriti z MOP-om.

EO: Kaj je torej z vidika shem ključna težava pri izvajanju Uredbe? Katja Dolšak: Prva je določitev deleža med she-mami s pomočjo meritev in sodelovanje z vsemi komunalami, da predajajo opremo vsem shemam. To ni določeno dokler niso določeni deleži. Matej Hribar: Nujno je treba kaznovati tistih 50 % zavezancev, ki se zdaj skrivajo in ne pla-čujejo pristojbin.

Emil Šehič

Primož Bajželj

Okrogla miza o odpadni EEO

EO-36-december-December-07 15Novosti

Predstavniki ministrstva za okolje in prostor (mOP) se okrogle mize o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) zaradi drugih obveznosti žal nismo udeležili. Na prošnjo urednika revije želimo v izogib nesporazumom in netočnostim odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so bila obravnavana na okrogli mizi in ponovno pojasniti nekaj dejstev. Očitno je namreč, da je kljub jasno določenemu načinu ravnanja z OEEO skladno s predpisi, še vedno veliko nejasnosti in celo nepoznavanja. ali pa nekatera stališča prisotnih na okrogli mizi izražajo zgolj želje, ki pa niso skladne z veljavnimi predpisi na tem področju.

Na okrogli mizi je bilo veliko očitkov izraženih glede zamude pri izvajanju Uredbe o ravnanju z OEEO (Ur. List RS št. 107/06; v nadaljnjem te-kstu: Uredba). MOP se tega zaveda, vendar želi poudariti, da je, zaradi kompleksnosti zahtev Direktive o ravnanju z OEEO, skorajda v vseh državah članicah prišlo do težav in zamud pri implementaciji direktive. Tudi Slovenija pri tem ni izjema. Razlogov za to je več. V primeru urejanja ravnanja s temi odpadki je bila prvič implementirana individualna odgovornost pro-izvajalca za cel življenjski krog izdelka, ki je ni moč prenesti na nekoga drugega. Velika težava, ki je prispevala k zamudi, je bil zagotovo tudi neobstoječ sistem ustrezne obdelave in prede-lave OEEO in pomanjkanje infrastrukture za to. Poleg načina urejanja ravnanja s temi odpadki je bilo treba ustrezno vključiti tudi dajanje elek-

Še vedno veliko nejasnosti ali celo nepoznavanja

MOP pojasnjuje

trične in elektronske opreme (EEO) na trg. Šte-vilčnost proizvajalcev in pridobiteljev EEO pa je nenazadnje zagotovo prispevala k večji zahtev-nosti in kompleksnosti upravnih postopkov, ki jih določa predpis o ravnanju z OEEO.

Proizvajalci in pridobitelji EEO bi skladno z Uredbo morali biti vpisani v evidenco proizva-jalcev in pridobiteljev EEO do konca leta 2006. MOP je za zagotovitev tega v začetku poletja 2006 skupaj z nosilci skupnih načrtov ravnanja z odpadno EEO identificiral njihove predvidene podizvajalce in objekte, v katerih naj bi se ob-delava odpadne EEO izvajala. Nekaterim nosil-cem načrtov ravnanja z OEEO je bilo še pred začetkom postopka za vpis načrta v evidenco s strani MOP tudi jasno povedano, da osnutek načrta ne izpolnjuje vseh zahtev. MOP je pisno pozval nosilce načrtov, naj zagotovijo , da bodo njihovi podizvajalci v določenem roku oddali ustrezne in popolne vloge za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja. Podatki iz teh vlog pa bi morali biti skladni s podatki iz skupnih načr-tov ravnanja z OEEO. Po navedbah Agencije za okolje RS so bile vloge nepopolne, očitna so bila neskladja z načrti za ravnanje z OEEO. Ob tem naj ponovno poudarimo, da predpis o ravnanju z OEEO ne določa izdaje dovoljenja »shemi«. Skupni načrt, ki ga v primeru kolektivnega iz-polnjevanja obveznosti pripravi nosilec načrta, je priloga vlogi za vpis posameznega proizvajal-ca in pridobitelja v evidenco. Vpis načrta v evi-denco načrtov je torej pogoj za vpis proizvajalca ali pridobitelja EEO v evidenco. Načrt pa je se-veda lahko vpisan samo ob izpolnitvi predpisa-nih zahtev.

Na okrogli mizi je bilo med ključnimi vprašanji izpostavljeno tudi to, da MOP ni objavil pre-vzemnih deležev za izpolnjevanje obveznosti v okviru posameznih načrtov. Znane so količine EEO, ki jo dajo na trg proizvajalci ali pridobitelji EEO, ki izpolnjujejo obveznosti v okviru enega ali drugega od do sedaj vpisanih dveh skupnih načrtov, njihov dejanski delež pa bo lahko znan, ko bo zaključen vpis vseh proizvajalcev in pri-dobiteljev EEO v evidenco. Ministrstvo kljub temu proučuje možnost, da objavi začasne de-leže. Ni pa moč pričakovati, da bodo objavljeni deleži sami po sebi, brez doseženih dogovorov med nosilci skupnih načrtov in izvajalci lokal-nih javnih služb, zagotovili izpolnjevanje obvez

ter doseganje zastavljenih ciljev. Smatramo, da je tudi pomanjkljivo usklajevanje in dogovarja-nje med nosilci načrtov in njihovimi podizva-jalci veliko prispevalo k zamudi pri vpisu načr-tov in posledično temu vpisu proizvajalcev in pridobiteljev EEO v evidence.

Velikokrat je že bilo pojasnjeno, da izvajalci lo-kalnih javnih služb ne morejo biti vključeni v en ali drug načrt ravnanja z OEEO, ampak morajo OEEO, zbrano kot ločeno frakcijo komunalnih odpadkov, proizvajalcem in pridobiteljem EEO oddajati brezplačno. Vendar jim za to, skladno s predpisom o ravnanju z OEEO, pripada po-vrnitev stroškov za dodatno manipulacijo in skladiščenje te vrste odpadka. MOP glede tega pripravlja ustrezen predpis.

Ponovno odpiranje vprašanja o koncesionarjih in geografski delitvi izvajanja obveznosti glede ravnanja z OEEO je brezpredmetno. Na pred-stavitvah za proizvajalce in pridobitelje EEO, izvajalce lokalnih javnih služb je bilo velikokrat jasno predstavljeno, da imajo za zagotavljanje svojih obveznosti glede ravnanja z OEEO proi-zvajalci in pridobitelji EEO pravico in možnost, da to zagotovijo sami. Državi pa še vedno ostaja možnost, da takšno javno službo uvede, če izva-janje načela odgovornosti proizvajalca s strani samih proizvajalcev in pridobiteljev EEO ne bo uspešno.

Glede zahtev za inšpekcijski nadzor naj poja-snimo, da IRSOP že izvaja inšpekcijski nadzor v sklopu rednih integriranih inšpekcijskih pregle-dov, hkrati pa je MOP z IRSOP pričel usklajeva-ti izvedbo načrtovanih inšpekcijskih pregledov. Ob tem naj poudarimo, da iz tega vidika nika-kor ni dovolj vpis zavezanca v evidenco oziroma podpis pogodbe z nosilcem skupnega načrta. Bistveno je izpolnjevanje obveznosti in transpa-rentnost izpolnjevanja teh obveznosti v okviru načrta ravnanja z OEEO. Zato bodo inšpekcij-ske aktivnosti usmerjene tako k zavezancem, iz-vajalcem lokalne javne službe in predelovalcem odpadkov.

Ministrstvo za okolje in prostor

Okrogla miza o odpadni EEO

EO-36-december-December-0716 NovostiEkodin

Ekodin vstopa na slovenski trg kot tretja shema, po Slopaku in Interserohu, za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Ali bo Ekodin pokrival samo odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek?Podjetje Ekodin, d. o. o. ima okoljevarstveno dovoljenje kot družba za ravnanje z odpadno embalažo tako za komunalni odpadek kot tudi za ne-komunalni del odpadne embalaže. Dovoljenje je bilo izdano konec aprila 2007 s strani Ministrstva za okolje in prostor.

Na kakšen tržni delež računate, na katera območja se boste usmerili? Kot družba za ravnanje z odpadno embalažo smo dolžni prevzemati vso odpadno embalažo. Veliko je odvisno tudi od vrste embalaže zavezancev, ki so oz. bodo prepustili odgovornost družbi Ekodin, d. o. o.. Po dosedanji statistiki prepuščenih vrst materiala gre tako za komunalni in nekomunal-ni del odpadne embalaže, skratka vse.

Glede na to, da ravnanje z odpadno embalažo ureja v Sloveniji več družb, bodo morali izvajalci javne službe vsaki družbi zagotoviti prevzem odpadne embalaže po deležih, ki jih bo določilo ministrstvo. Ali je to znano?Odvzem odpadne komunalne embalaže od javnih služb morajo zagota-vljati registrirane družbe in kot določa Uredba, naj bi Ministrstvo določilo deleže odpadne embalaže za posamezne družbe. Ti deleži niso določeni in glede na obstoječo prakso bo verjetno še nekaj časa prepuščeno trgu se-kundarnih surovin. Ta način ima žal dve plati medalje, dobro in slabo. De-leži tržno zanimive odpadne embalaže se bodo zaradi večje konkurence po vsej verjetnosti večali za čiste ločene frakcije. Deleži odpadne embala-že, ki je še pomešana z ostalimi komunalnimi odpadki in zahteva dodatno obdelavo sortiranja, pa bodo še naprej sporni, v kolikor javna podjetja ne bodo upoštevala predvidene zahteve v napovedani spremembi Uredbe, da

EkODiNVisok delež predelave je še iluzija

Po Slopaku in interserohu je Ekodin na slovenskem trgu tretja shema za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Ustanovitelj družbe je Dinos, ki si bo s tem okrepil položaj na trgu sekundarnih surovin, za Ekodin pa bo izvajal enake naloge kot za ostale družbe. Vesna Fabjan, direktorica družbe Ekodin, meni, da je treba razumeti interese vseh strani, ki so vključene v sheme. Treba je dodati, da se vsi preveč usmerjajo tja, kjer je sistem zbiranja in predelave dorečen. Nedefiniran del odpadne embalaže, ki povzroča večje stroške, pa je sporen. kaj bo storil Ekodin?

delež komunalnega odpadka izsortiranega iz ločeno zbranih frakcij pre-vzemajo nazaj brezplačno, kar je po mojem mnenju dobra rešitev.

Kakšna bo finančna politika Ekodina do izvajalca javne službe, od katerega bo brezplačno prevzemala odpadno embalažo, pokrila pa naj bi tiste stroške, ki presegajo storitve javne službe?Medsebojna razmerja med izvajalcem javne službe in družbo za ravnanje z odpadno embalažo glede kritja stroškov za posamezno ravnanje z od-padno embalažo so po mojem mnenju dokaj dobro določena v Uredbi. Ekodin d. o. o. se bo zagotovo v prvi fazi držal pravil Uredbe in prevzel stroške ravnanja z odpadno embalažo, kot jih le-ta določa. V kolikor se bo izkazalo, da je potrebna dodatna finančna pomoč javnemu podjetju iz naslova dodatnih storitev in povečanja kakovosti posameznih frakciji, pa se bo nudila tudi ta.

Vesna Fabjan

EO-36-december-December-07 17NovostiEkodin

Izvajalci ne vidijo ekonomskega interesa za obdelovanje odpadkov. Določene storitve, obdelava, ločeno zbiranje, itd. pomenijo višje stroške, a jih nihče ne prizna. Kot izvajalci za ravnanje z odpadno embalažo moramo razumeti različne strani, ki se vklju-čujejo v vse tri sheme oz. družbe za ravnanje z odpadno embalažo. To pomeni, da so na eni strani javna podjetja, ki delujejo na lokalnem, občinskem oz. medobčinskem nivoju, za katera velja določena okoljska zakonodaja, ki jim na-rekuje dolžnosti in odgovornosti za ravnanje z odpadki splošno in specifično za ločeno zbra-ne frakcije, v katere se vključuje tudi odpadna embalaža iz naslova odpadkov iz gospodinjstev. Tudi gospodinjstva plačujemo te storitve. Za dodatne storitve oz. neke vrste nadstandardna ravnanja pa se prav tako krijejo stroški iz posa-meznih shem. V drugo skupino izvajalcev sodijo specializi-rana podjetja za zbiranja in predelavo za rav-nanje z odpadki, ki poslujejo na trgu sekun-darnih surovin. Med seboj se razlikujejo po svoji specializiranosti, kapacitetah in razpolo-žljivi infrastrukturi za sortiranje in predelavo odpadnih materialov. V interesu so jim količi-ne sekundarnih surovin, ki so tržno zanimive, predvsem reciklabilne. Stroške dodatnega rav-nanja od sortiranja do predelave krijemo prav tako družbe. Vendar tu nastaja težava, ker na slovenskem prostoru ni razpoložljivih načinov obdelave tistega dela odpadnih materialov, ki so obremenilni za okolje, se nahajajo v majhnih količinah in povzročajo velik delež odpadka, ki se ga v končni fazi odlaga na deponijo ali pošlje na uničenje. Tretja skupina izvajalcev so zavezanci sami, ki prav tako dobijo povrnjene stroške dodatnega ravnanja za odpadno embalažo, ne glede na to, da so dolžni brezplačno oddati material družbi, na katero so prenesli odgovornost za ravnanje. Ekonomski interes zagotovo obstaja, vendar je še vedno večina dejavnosti in energije usmerje-ne v sistem zbiranja in predelave, ki je že izde-lan, dorečen, predvsem pa urejen in na tem delu prav veliko rezerve več ni. Vse tri strani izvajal-cev pa želijo in zahtevajo dodatno financiranje prav za ta del. Družbe, ki smo financirane s strani zavezancev, imamo le omejena finančna sredstva in če se lahko sklicujem na družbi, ki sta pričeli delovati pred Ekodinom in se naslonili prav na urejeni sistem ravnanja, predvsem zaradi vodenja tokov odpadne embalaže preko družb in zagotavljanja kapacitet po zahtevah države v imenu zavezan-cev. Na drugi strani pa seveda ostaja nedefiniran in sporen del odpadne embalaže, ki povzroča velike stroške in veliko manj količinskega dela, ki je reciklabilen, zato pa veliko bolj sporen.

Nekateri ocenjujejo, da komunalna podjetja kakovostnejšo embalažo prodajajo, slabšo pa oddajo shemam. Ali je to točno? Kaj bo storil Ekodin?Večkrat poudarjam, da ima trg sekundarnih surovin svoje zakonitosti in je bil določen pred postavitvijo okoljske zakonodaje za področje ravnanja z odpadki ter sledil oz. sledi trgu. Samo po sebi to ni narobe, narobe je to, da so količi-ne tako izgubljene oz. neevidentirane v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in je delež zbra-ne in predelane odpadne embalaže manjši. Da

se vsaj del tega trga polovi v sheme, so družbe primorane kriti stroške za definirano embalažo, medtem ko se za nedefinirano oz. slabo vrsto odpadne embalažo težje poišče primernega iz-vajalca in strošek ravnanja je veliko večji, skrat-ka se ga vse strani izogibamo.

Več kot 80 % zbranih komunalnih odpadkov pristane na deponijah. Kako bomo v Sloveniji dosegli cilj, da se vsaj 65 % odpadkov predela?Sistemi ravnanja, v smislu zbiranja in nadaljnje-ga ravnanja, z odpadki so načelno določeni in dorečeni. Sisteme je potrebno le dosledno izva-jati in se držati določenih navodil. Vse strani, ki so vključene v te sisteme, morajo opravljati svoje naloge in dolžnosti ter se med sabo po-vezovati in dopolnjevati. Vse preveč je indivi-dualizma in prepuščenosti stihiji, vključno z neupoštevanjem že določenih pravil. Res, da so pravila pogosto le načelna in premalo opera-tivna, vendar vsi vemo, v katero smer naj bi se šlo, pa si vendarle zatiskamo oči, razmišljamo in

delujemo kratkoročno, le za svoje male interese. Potrebna bo večja kontrola in vztrajanje pri že določenih pravilih in vzporedno dopolnjevanje, kar se že delno izvaja. Komunalnim podjetjem bo potrebno določiti minimalne kvote, ki jih lahko odložijo na deponijo oz. dajo v uničenje, za vse ostalo morajo zagotoviti nadaljnje ravna-nje z obstoječimi vzpostavljenimi mehanizmi in razpoložljivimi možnostmi. Dokler ta merila ne bodo vsaj okvirno določena za posamezno javno podjetje, je doseganje zahtevane stopnje predelave le iluzija, ki temelji na neobvladljivem sistemu javnih podjetij.

Kakšna bodo razmerja med Ekodinom in Dinosom?Ustanovitelj podjetja Ekodin, d. o. o. je Dinos, d. d. . V nadaljevanju bo poslovno razmerje na nivoju operativnega izvajanja zbiranja in prede-lave, to, kar Dinos d. d. izvaja za vse ostale druž-be, ki so na slovenskem trgu, kot specializirano podjetje za zbiranje in predelavo odpadkov.

Ekodin

A High Share of Processing Is Still an Illusion

Contractors still see no economic interest for waste processing. Certain services, process-ing, separate waste collection and the like all result in higher costs, which, however, no one acknowledges.

As contractors for waste packaging management, we must understand the various sides being in-cluded in all three schemes, namely three com-panies for waste packaging management. This means that we have public companies on one side functioning at the local, municipal or inter-mu-nicipal levels for which a certain environmental legislation applies that is prescribing obligations and responsibilities in general and specifically for separate fractions, also including waste packag-ing from household waste. Households also pay for these services. For additional services or some kind of above-standard treatment, the costs are also covered from individual schemes. The second group of contractors comprises spe-cialised companies for the collection and process-ing of waste that are operating on the market of secondary raw materials. They differ from each other with regard to their specialisation, capaci-ties and available infrastructure for the sorting and processing of waste materials. They are inter-ested in the quantities of secondary raw materi-als that are interesting from a marketing point of view, especially the recyclable ones. The compa-nies at the same time cover the costs of additional handling from sorting to processing. However, a problem is appearing as in Slovenia there are no methods available for processing that part of waste material, which represent environmental strains. This waste can be found in smaller quan-tities and cause a large share of the waste finally deposited at the landfill or sent for destruction. The third group of contractors are the liable par-ties ourselves, as we are also reimbursed for the costs arising from additional management of waste packaging regardless of the fact that we are

obliged to hand over the materials free of charge to the company to which responsibility for the waste management had been assigned. An economic interest definitely does exist, but most of the activities and energy are still geared towards the system of collecting and processing which has already been elaborated, and above all settled with not a lot of reserves possible any more. All three sides of contractors, however, de-sire and demand additional financing for exactly that part. The companies financed by liable parties have only limited financial resources and if I can re-fer to two companies which started operating before Ekodin, they adopted the regulated system of managing, above all in respect to managing flows of waste packaging through the companies and ensuring the capacities demanded by the state on behalf of the liable parties. On the other hand, there is the undefined and disputable part of waste packaging causing substantial costs and much smaller quantities of packaging which is re-cyclable, but therefore much more disputable.

There are those who estimate that municipal utility companies sell packaging of better quality and hand over the poorer quality packaging to the schemes. Is that the case? What will Ekodin do? I often stress that the market of secondary raw materials has its regularities and that it was set up before the environmental legislation for the area of waste management and followed or is still following the market trends. In itself, there is nothing wrong with that; what is wrong is that the quantities get lost or are not recorded in the system of waste packaging management and that the share of collected and processed waste pack-aging is smaller. In order to catch at least a part of this market in the schemes, the companies are forced to cover the costs for defined packaging, while for the non-defined or bad type of packag-ing, it is more difficult to find an appropriate con-tractor and the management costs are higher, in short, all sides steer clear of it.

EO-36-december-December-0718 Novosti

Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana

Tel.: 01 5600250, Fax: 01 5600270

slopak@slopak.si, www.slopak.si

Po odločitvi evropskega sodišča

družba SLOPAK lahko podeljuje

dovoljenje za uporabo »Zelene pike« le

zavezancem, ne pa tudi drugim družbam za

ravnanje z odpadno embalažo in to ob

primernem denarnem nadomestilu. Z januarjem

naslednjega leta bo družba SLOPAK to

možnost tudi uporabila za zavezance, ki

plačujejo embalažnino drugim

družbam.

Ključnadejstvao družbiSlopak

Družba SLOPAK je

neprofitna družba,

ustanovljena s strani podjetij, ki

plačujejo stroške ravnanja z odpadno

embalažo. Že četrto leto redno

izpolnjuje cilje glede zbrane odpadne

embalaže, določene v evropski

slovenski zakonodaji.

V letu 2007 je pogodbo

z družbo SLOPAK za leto 2008

odpovedalo dvajset (20) zavezancev,

istočasno pa je k družbi SLOPAK pristopilo

preko 100 novih zavezancev, kar nedvomno

kaže, da slovenski in tuji proizvajalci,

embalerji in pridobitelji embalaže zaupajo

storitvam družbe SLOPAK (skupaj je v

družbo SLOPAK vključeno preko

1500 zavezancev).

Družba Slopak je edina družba

za ravnanje z odpadno embalažo v

Sloveniji, ki veliko pozornost posveča ozaveščanju

in informiranju različnih ciljnih javnosti. S tem želimo

opozarjati na pomembnost pravilnega ravnanje z odpadno

embalažo pri ohranjanju okolja. Pravkar se končuje akcija

Ločujmo, varujmo!, ki jo je družba Slopak izvedla s pomočjo

partnerjev, družb Mercator in Procter&Gamble. V tej akciji smo z

zabojniki za ločeno zbiranje opremili 60 osnovnih šol in tako lahko

več kot 15.000 šolarjev dnevno ločuje odpadno embalažo v

prostorih šol. Verjamemo, da se bodo vzorci obnašanja iz šole

prenesli tudi v družinska okolja. Takšne aktivnosti so nujno

potrebne za doseganje nacionalnih ciljev glede zbrane in

predelane odpadne embalaže. V vseh letih delovanja

družbe Slopak je v naših akcija sodelovalo že

več kot 70.000 otrok.

Družba SLOPAK je tudi

edina družba v Sloveniji, ki je

ustanovljena, oziroma je v večinskem

lastništvu zavezancev za plačilo

embalažnine, kar je pogoj za članstvo v

PRO EUROPE, krovni evropski

organizaciji za ravnanje z embalažo in

ima edina v Sloveniji dovoljenje za

uporabo zaščitnega znaka

»Zelena pika«.

V Sloveniji je družba

Slopak prva vzpostavila sistem

ločenega zbiranja za vse vrste

odpadne embalaže. V letu 2006 smo

zagotovili predelavo in reciklažo 90%

zbrane komunalne in nekomunalne

odpadne embalaže v Sloveniji, svoje

obveznosti pa v celoti izpolnjujemo

tudi v letu 2007.

Višino embalažnine kot vir

za pokrivanje stroškov zbiranja,

prevoza, skladiščenja, sortiranja in baliranja

prevzete odpadne embalaže stalno kontrolirajo

družbeniki družbe SLOPAK oziroma odbor

ustanoviteljev, med katerimi so vsi največji zavezanci

za plačilo embalažnine. Jasno je, da je njihov interes

čim nižja embalažnina. Velja tudi poudariti, da stroški

zbiranja odpadne embalaže naraščajo z obsegom

zbrane embalaže, ker je treba dodatno zbrati

manjše količine tudi na bolj oddaljenih

lokacijah.

ZN

A

KZ E L E N A

PI KA

18 EO-35-oktober-October-07pr

omoc

ija

EO-36-december-December-07 19Novosti

Slovenija

Ravnanje z mulji iz nekomunalnih èistilnih naprav

Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev

Ravnanje z nevarnimi odpadki iz industrije

Ravnanje z odpadnim lesom

Ravnanje z ostanki hrane

Ravnanje z ostanki komunalnih odpadkov

Ravnanje z živili s preteèenim rokom uporabe

Saniranje divjih odlagališè

Servis vozil

Skladišèenje nevarnih odpadkov

Sortiranje odpadkov

Tehtanje odpadkov

Trženje, posredništvo

19EO-35-oktober-October-07

prom

ocija

EO-36-december-December-0720 Novosti kakOVOSTV kOmUNali

EO-35-oktober-October-07kakovost v komunali

Podjetje Saubermacher & Komunala, ki ga vodite že 16 let, je prejelo več certifikatov kakovosti ter celo najvišje državno priznanje na področju kakovosti, to je republiško priznanje za poslovno odličnost v kategoriji malih podjetij. Zakaj menite, da je kakovost poslovanja na področju ravnanja z odpadki tako zelo pomembna?Kakovost je pomembna za vse organizacije, če želijo uspešno dolgoročno delovati. Enako velja za naše podjetje, katerega dejavnost je gospo-darno ravnanje z odpadki.

Pred kratkim ste uspešno zagovarjali disertacijo z naslovom Inovativnost kot pogoj za poslovno odličnost v komunalnem podjetju. Kateri je ključen znanstveni prispevek vašega raziskovanja? Ključni znanstveni prispevek je izdelava izvir-nega poslovnega modela za doseganje poslovne

Premalo podjetij na poti k odličnosti

med vodilnimi delavci v slovenskih komunalnih podjetjih ni prav veliko doktorjev oziroma direktorjev, ki so za temo doktorske disertacije izbrali inovativnost in poslovno odličnost v komunali. Dr. Branko Škafar, direktor podjetja Saubermacher & komunala v murski Soboti, dolgoletni delavec v komunali, si je zadal velik izziv. Tema njegove naloge je bila inovativnost kot pogoj za poslovno odličnost v komunalnem podjetju. To ni bilo naključje, saj je njihovo podjetje prejelo že več priznanj za kakovost in poslovno odličnost.

odličnosti v komunalnem podjetju v tranzicij-skem gospodarstvu, zlasti z vidika upoštevanja inoviranja kot pogoja za poslovno odličnost.

Izkušnje iz drugih razvitih držav, kjer so poskušali rešiti problem odpadkov z ločenim zbiranjem in ponovnim recikliranjem, kažejo, da zaradi tesne povezanosti med gospodarsko rastjo in količino odpadkov taki načini ne zadostujejo. Ali lahko Slovenija krene po kakšni drugi poti, v smeri inovativnosti, tako pri organizaciji načina proizvodnje kot pri oblikovanju izdelkov?Vsekakor so izkušnje iz tujine dragocene. Mi-slim, da jih moramo v Sloveniji upoštevati in po možnosti inovirati, tako v smislu organizacije kot proizvodnje ali storitve.

Ali lahko navedete nekaj najbolj inovativnih pristopov v komunalnem podjetju Saubermacher & Komunala?V podjetju Saubermacher & Komunala smo uvedli številne inovacije, ki se nanašajo pred-vsem na organizacijo, inoviranje kulture in po-slovodenje ter metode aktiviranja sodelavcev.

Kako se v praksi kaže poslovna odličnost komunalnega podjetja? Težnja, podati se na pot poslovne odličnosti v komunalnih podjetjih, ni neka stalnica, kar ka-

žejo prijave na razpis Priznanja republike Slo-venije za poslovno odličnost, pa tudi ankete, ki sem jih opravil v nekaterih komunalnih podje-tjih v Sloveniji. Komunalna podjetja, ki so v la-sti občin, se le nekatera podajo na to pot, pred-vsem pridobitve certifikata kakovosti ISO 9001, naprej pa več ne. Privatna podjetja s področja komunalnih dejavnosti pa gredo korak naprej.

Kakšno je stanje na področju certificiranja komunalnih podjetij v Sloveniji? Po nam znanih podatkih je tudi rezultat nekaj boljši. Precej komunalnih podjetij si je že pri-dobilo vsaj certifikat ISO 9001. Točne številke ne vem.

Katerih nalog bi se prednostno morala lotiti država na področju ravnanja z odpadki? Predvsem osveščanja občanov in poskrbeti za življenjsko udejanjanje predpisov s področja ravnanja z odpadki. Seveda, pa pri tem nuditi celovito pomoč.

Kljub prizadevanjem države, zlasti v zadnjih letih, da bi čim manj odpadkov pristalo na odlagališčih, za ponovno predelavo zberemo po ocenah le 10 do 15 odstotkov odpadkov. Kje je glavni razlog za tako slab »izplen«?Premajhna osveščenost občanov, da bi odpadke sortirali, nestimulativna cenovna politika (gle-de sortiranja odpadkov), še nedorečeni nekateri snovni tokovi, pomanjkanje zbirno-sortirnih centrov, nedorečenost glede sežigalnic …

Nova Zelandija je prva država, ki je strategijo Zero Waste (nič odpadkov) sprejela na državnem nivoju in omajala trditve, da je Zero Waste le brezupni idealizem. Ali bi po vašem mnenju mogoče tudi v Sloveniji ustvariti družbo brez odpadkov? Možnost obstaja, vprašanje pa je kdaj. Osvešče-nost še ni na tej stopnji. Mogoče bi lahko za-čeli z manjšimi kraji kot pilotnimi projekti. Na osnovi izkušenj, koristnosti in kritične mase bi to lahko postal standard.

Posameznik ni ne nagrajen in ne kaznovan, če ločeno zbira odpadke oz. jih ne zbira. Kako bi ga motivirali k bolj

dr. B

rank

o Šk

afar

dr. Branko Škafar

EO-36-december-December-07 21Novostikakovost v komunali

odgovornemu ravnanju z odpadki? Ali je zgolj osveščanje dovolj učinkovito? Osveščanje je pomembno, ni pa edino za ločeno zbiranje odpadkov. Motiv je lahko tudi višina cene odvoza odpadkov. Pri nas poteka ločeno zbiranje tako, da tisti, ki sortira odpadke, potre-buje manjši zabojnik za ostale odpadke in zato manj plača. Tisti, ki ne sortira odpadkov, pa rabi večji zabojnik ali celo več odvozov (pravne ose-be) in zato več plača. Vendar je cena odvoza še relativno nizka, da bi bila razlika prevelika.

Skoraj ni Slovenca, ki še ni slišal, da na Hrvaškem plačajo okoli 7 centov za vsako vrnjeno plastenko. Okolje naj bi bilo čistejše, več odpadkov se reciklira … Zakaj menite, da tega pristopa ne posnemajo še druge države? Ne vem. Pri nas je sistem tak, da občani brez-plačno oddajo plastenko podjetju, ki odstranjuje odpadke. Podjetje pa mora te plastenke, ki so last družbe, ki si pridobi od države dovoljenje (npr. SLOPAK), tej tudi predati. Mislim, da bi bilo boljše, če bi se za zbrane sekundarne surovine (npr. plastenke, steklenice) tudi kaj plačalo. Mo-goče bi še kdo od brezposelnih videl v tem izziv.

Rezultati sistema rumene vreče (yellow bag) so po podatkih okoljskega raziskovalnega zavoda ORZ odlični. Zakaj se dokazano dobri in učinkoviti primeri hitreje ne prenesejo v prakso po celi Sloveniji? Vzrokov je lahko več: uveden sistem ločenega zbiranja (plastenke), zbiranje na zbirnih otokih in v zbirnih centrih, ni takega predpisa, poveča se cena odvoza odpadkov, prepoceni deponijski prostori …

Kje se začne družbena odgovornost podjetja? Družbena odgovornost se začne pri slehernem zaposlenem v posamezni organizaciji. Seveda pa mora biti zanjo vodstvo, ki se zaveda, da si uspešen, če so zadovoljni vsi udeleženci procesa in tako tudi ravna. Zadovoljni kupci proizvodov ali storitev in preseganje njihovih pričakovanj je osnovna naloga organizacije. Organizacije brez zadovoljnih zaposlenih ni. Ti so zadovoljni, če se jim omogoči izobraževanje, ustrezno plačilo, ugodnosti ter dodatna motivacija za delo (dru-ženje …). Tudi lastniki morajo biti zadovoljni (dobiček, imidž). Seveda je pomembno tudi zadovoljstvo ožje in širše družbene skupnosti (občine, društev, države). Organizacija mora vzorno sodelovati z društvi (pomoč s sponzor-stvom, donatorstvom), občino (pomoč pri ra-zvoju), državo (plačevanje davkov). Ne smemo pozabiti na okolje kot dobrino, ki ga s svojim delom ne smemo poslabševati. Delovati mora-mo trajnostno. Družbena odgovornost je širok pojem. Upoštevanje le-tega pa pelje organizaci-jo k dolgoročni uspešnosti.

Na področju komunalne dejavnosti je še precej neusklajenih stvari, npr. zabojniki za ločeno zbiranje frakcij so različnih barv in različnih pokrov, odvisno od komunalnega podjetja; terminologija ni poenotena, npr. ali je prav reči zbiralnica ali ekološki otok ipd. Ali se morda motim in so stvari dobro dorečene, le njihovo izvrševanje ni nadzorovano?

Res je. Glede barv in/ali zabojnikov ni poenote-nja. Posebnega dogovora oziroma predpisa ni. Je pa za imenovanje ali je zbiralnica ali ekološki otok zapisano v Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne služ-be ravnanja s komunalnimi odpadki. Mislim pa, da je pomembneje, da imajo občani možnost sortirati odpadke in to tudi izvajajo, ter da so omogočene čim številnejše poti ravnanja z zbra-nimi odpadki.

In vaši načrti v Saubermacher & Komunali? Razvoj podjetja Saubermacher & Komunala določajo naši lastniki v dogovoru z direktorjem. Podjetje je glede odstranjevanja odpadkov od občanov prostorsko omejeno, se pa širi z dejav-nostjo zbiranja posebnih in nevarnih odpadkov. Naša želja je, da bi čim več občanov odpadke ločeno zbiralo ter da bi nam še dodatno uspelo odbrati čim več odpadkov (ročno ali po določe-nih tehnologijah), za kar pa potrebujemo dolo-čene pogoje.

Helena KojnikQuality in Municipal Utility Services

Too Few Companies on the Road to Excellence

Among the executives in Slovenian municipal utility companies, there are not many with a PhD degree or many directors who have chosen innovations and business excel-lence in municipal utility services for their PhD theses. Branko Škafar, PhD, Director of Saubermacher & Komunala in Murska Sobota, who has been working in the municipal utility services for several years, tasked himself with a big challenge. The topic of his PhD thesis was Innovations as the Condition for Business Excellence in a Municipal Utility Company. This was no coincidence as their company has received several awards for quality and business excellence.

The company Saubermacher & Komunala, which you have been managing for 16 years, has received several quality certificates and even the highest national award in the field of quality; that is the national business excellence prize in the category of small enterprises. Why do you think the quality of operation in the field of waste management is so important? Quality is important for all organisations if they wish to operate successfully on a long-term basis. The same applies to our company the activity of which is cost-effective waste management.

You have recently successfully defended your thesis entitles Innovations as the Condition for Business Excellence in a Municipal Utility Company. What is the key scientific contribution of your research? The key scientific contribution is the elaboration of an original business model for the achievement of business excellence in a municipal utility com-pany in a transitional economy, especially from the point of view of considering innovations as the condition for business excellence.

Experience from other developed countries, where they tried to solve the problem of waste by separate waste collection and recycling, show that due to the close interconnection between economic growth and the quantity of waste, such methods are insufficient. Could Slovenia take a different path towards innovations both in organising the production methods and in the design of products? Experience from abroad is by all means valuable. I believe that we must consider these in Slovenia

and if possible implement innovations to them both in terms of organisation and production or services.

Could you name some of the most innovative approaches in the Saubermacher & Komunala company?At Saubermacher & Komunala we have intro-duced several innovations relating above all to organisation, innovations of culture and business management and methods of activating employ-ees.

How is the business excellence of a municipal utility company reflected in practice? The aspiration to set off onto the path of business excellence in municipal utility companies is not constant. This is evident from the applications for the Republic of Slovenia Business Excellence Prize as well as from the surveys that I have con-ducted in some municipal utility companies in Slovenia. Only a few municipal utility companies owned by the municipality have taken this direc-tion, primarily only to acquire the ISO 9001 qual-ity certificate and nothing more. Privately owned municipal utility services companies on the other hand are going a step further.

What is the situation in the field of certifying municipal utility services companies in Slovenia? According to the information available to us, the result is somewhat better. Numerous municipal utility services companies have acquired at least the ISO 9001 certificate. I don’t know the exact number.

Which tasks should be the state’s priority in the field of waste management? This should above all be awareness programmes for the members of communities, and it should ensure actual implementation of the rules from the field of waste management. In this respect, of course, it should provide comprehensive assistance.

Despite the state’s endeavours, especially in recent years, to send as little waste as possible to the landfill, it is estimated that only 10 to 15 percent of waste is collected for recycling. What is the main reason for such a low “recovery”? A low awareness level of the members of com-munities to separate waste, a non-stimulating price policy regarding waste separation, the still vaguely defined flow of materials, the lack of col-lection and separation centres, unresolved issues regarding incineration plants…

EO-36-december-December-0722 Novostiravnanje z odpadki

Evropski parlament in Svet EU sta julija 2006 sprejela nov zakon o zbiranju baterij za recikliranje. To pomeni, da bodo morale članice EU prilagoditi nacionalne zakone ali sprejeti nove zakone, v katerih bodo upoštevali Direktivo o baterijah. Direktiva je zahtevna. Do leta 2016 je treba zbrati 45 % vseh izrabljenih prenosnih baterij. zato naj bi v trgovinah postavili zbirne točke, kjer bodo brezplačno sprejemali stare baterije. Vse zbrane baterije bo treba reciklirati. Od leta 2009 bo na vseh baterijah navedena njihova zmogljivost, tako da bodo potrošniki lahko izbirali baterije z daljšo življenjsko dobo in tako zmanjšali količino odpadkov. in kako se na uvajanje Direktive pripravlja Slovenija? Na to vprašanje je odgovorila dr. Lucija Jukić Soršak z Direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor.

Na ministrstvu še nismo pričeli z aktivno pri-pravo predpisa na področju ravnanja z odpa-dnimi baterijami. Za implementacijo Direktive 2006/66/ES bo potrebna nova shema, podobno kot za OEEO. Oba sistema bo potrebno na nek način povezati med seboj, ker se k ciljem po tej direktivi štejejo tudi baterije in akumulatorji, vgrajeni v naprave.

kmalu shema za baterije

Trenutno poteka v okviru Odbora za tehnično prilagajanje (TAC - Technical Adaptation Com-mittee) po Direktivi 2006/66/ES, v katerem sodeluje tudi Slovenija, priprava tistih Odločb Komisije, ki jih mora Komisija pripraviti v skla-du z določbami direktive. Gre za registracijo proizvajalcev (čl. 17), izračun letne prodaje (čl. 10/4b) in za možne posebne težave posameznih držav članic, zaradi katerih le-te ne bi mogle iz-polnjevati ciljev direktive (čl. 10/4a). Na kaj opozarja povzetek glavnih določb Direk-tive 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih?Ker cilji Direktive 91/157/EGS o baterijah in akumulatorjih, ki vsebujejo nekatere nevarne snovi, niso bili doseženi v celoti, je bila le-ta na-domeščena z Direktivo 2006/66/ES. Direktiva velja od 26.9.2006, prenos v pravni red RS mora biti izveden do 26.9.2008. Poglavitni cilj te direktive je zmanjšati negativ-ni vpliv baterij in akumulatorjev ter odpadnih

baterij in akumulatorjev na okolje. Direktiva podaja zahteve glede vsebnosti težkih kovin ter označevanja baterij in akumulatorjev, s čimer je zagotovljeno neovirano delovanje notranje-ga trga ter preprečeno izkrivljanje konkurence znotraj Skupnosti. Direktiva prepoveduje dajanje na trg določenih baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo živo sre-bro ali kadmij ter spodbuja zbiranje in reciklira-nje odpadnih baterij in akumulatorjev. Direktiva velja za vse baterije in akumulatorje, dane na trg znotraj Skupnosti, kar naj bi zago-tovilo ekonomijo obsega na področju zbiranja in recikliranja kakor tudi optimalno varčevanje z viri. Direktiva razlikuje med prenosnimi ter industrijskimi in avtomobilskimi baterijami in akumulatorji. Prepovedano je odlaganje in se-žiganje industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev. Odpadne baterije in akumula-torje je treba ločeno zbirati. Vzpostaviti je treba takšne sisteme zbiranja, da bodo imeli končni

raVNaNJE z ODPaDki

EO-36-december-December-07 23NovostiOkOlJE kOT POSlOVNa PrilOžNOST

Okolje kot poslovna priložnost

uporabniki možnost, da vse odpadne prenosne baterije in akumulatorje prepuščajo ali odda-jajo brezplačno na enostaven način. Določeni so minimalni cilji zbiranja in recikliranja, pri čemer se stopnja zbiranja izračuna na podlagi povprečne letne prodaje v preteklih letih. Za kadmijeve in svinčeve baterije in akumulatorje so določene posebne zahteve glede recikliranja. Baterije in akumulatorji se lahko zbirajo ločeno ali pa v okviru sistema vzpostavljenega za od-padno električno in elektronsko opremo. Ko so baterije in akumulatorji odstranjeni iz odpadne električne in elektronske opreme, veljajo za njih zahteve te direktive, zlasti glede cilja zbiranja in zahtev glede recikliranja. Proizvajalci baterij in akumulatorjev ter pro-izvajalci drugih proizvodov, katerih sestavni del sta baterija ali akumulator, so odgovorni za ravnanje z odpadnimi baterijami in akumula-torji. Financirati bodo morali stroške zbiranja, obdelave in recikliranja zbranih baterij in aku-mulatorjev.

A Batteries Scheme Is Soon to Arrive

At the ministry, we still have not begun with an active preparation of a regulation in the area of waste batteries management. A new scheme will be needed for the implementation of the Directive 2006/66/EC, similar as for WEEE. Both systems will have to be interconnected as batteries and ac-cumulators built into these devices are also part of the objectives of the Directive. Within the scope of the Technical Adaptation Committee (TAC) according to the Directive 2006/66/EC, in which Slovenia also participates, the decisions of the Commission are being pre-pared which the Commission has to prepare in accordance with the provisions of the Directive. This involves the registration of manufacturers (Article 17), calculation of annual sales (Article 10/4b) and the possible difficulties of individual Member States in meeting the requirements of the Directive (Article 10/4a). So what does the summary of the main provisions of the Directive 2006/66/EC on batteries and ac-cumulators and waste batteries and accumula-tors warn of?As the objectives of the Directive 91/157/EC on batteries and accumulators including certain dangerous substances have not been fully at-tained, the said Directive has been replaced by Directive 2006/66/EC. The Directive entered into force on 26 September 2006 and has to be transposed into the Slovenian legal order by 26 September 2008. The primary objective of this Directive is to mini-mise the negative impact of batteries and accu-mulators and waste batteries and accumulators on the environment. The Directive also lays down requirements concerning the heavy metal content and the labelling of batteries and accumulators, which is to ensure the smooth functioning of the internal market and prevent the distortion of competition within the Community. The Directive prohibits the placing on the market of certain batteries and accumulators containing mercury or cadmium and promotes the collection and recycling of waste batteries and accumula-tors.

Pinus se je med prvimi v Sloveniji odločil za termično odstranjevanje odpadkov, najprej zaradi lastnih težav z odpadno embalažo. med trdnimi odpadki za sežig ne zbirajo samo nevarnih odpadkov, jim pa ta dejavnost v strukturi prihodkov pomeni kar nekaj odstotkov. Toda največji okoljski projekt je skupna naložba s Petrolom v proizvodnjo biodizla. Pinus dobro kombinira osnovno

Popolno izgorevanje nevarnih odpadkov

Andr

ej A

ndol

jšek

proizvodnjo in prodajo fitofarmacevtskih sredstev s poslovnimi priložnostmi na okoljskem področju. andrej andoljšek, direktor Pinusa, pravi, da je korist dvojna.

Pinus je v Sloveniji najpomembnejši izvajalec termičnega odstranjevanja odpadkov in po klasifikaciji Agencije RS za okolje zagotavlja partnerjem odstranjevanje zelo raznovrstnih skupin odpadkov – od odpadne embalaže z ostanki nevarnih snovi, odpadnih zdravil in odpadnih kemikalij do kozmetičnih sredstev, pesticidov,

EO-36-december-December-0724 Novosti24

odpadnih olj in drugih. Kaj vas je vodilo k poslovni odločitvi na področje sežiganja nevarnih odpadkov in kaj vam pomeni ta dejavnost v strukturi prihodkov?Prvenstvena naloga objekta za odstranjevanje odpadkov, ki smo ga v Pinusu postavili pred dvema desetletjema, je bila reševanje lastnih težav z odpadno embalažo, predvsem emba-lažo surovin in surovin s pretečenim rokom uporabe ter odpadnimi vodami, ki nastajajo pri čiščenju. Zahteve za ravnanje z odpadno embalažo so se skozi leta nenehno nadgra-jevale in tako smo objekt stalno posodablja-li in prilagajali evropskim okoljevarstvenim zahtevam in standardom. V času neizkori-ščenih kapacitet v Pinusu ponujamo storitve kakovostnega in varnega termičnega odstra-njevanja odpadkov tudi trgu, kar predstavlja nekaj odstotkov v celotni strukturi prihodkov podjetja.

Čeprav je Slovenija med okoljske cilje zapisala, da je nujno zmanjševati nastajanje količin nevarnih odpadkov, in sicer od 5% do 10 % na letni ravni, MOP v letnem poročilu ugotavlja, da je trend ravno nasproten. Nevarnih odpadkov je že več kot 83.000 ton, število poročevalcev, ki so poročali o nevarnih odpadkih, se je zmanjšalo, število pripravljenih vrst odpadkov pa povečalo. Kaj opažate pri vas in pri katerih vrstah odpadkov gre za največje povečanje? Koliko ton nevarnih odpadkov letno zberete; predelate, sežgete in odložite na deponiji. Opazili smo nekaj sprememb v strukturi od-padkov namenjenih odstranitvi, ki pa niso bistvene. Povečanje količin nekaterih vrst odpadkov (odpadna zdravila, odpadni absor-benti) je posledica lastnih trženjskih ukrepov in pospeševanja ponudbe v tem segmentu ter rezultat evidentiranja novih vrst odpadkov. Letno zberemo okoli 1.500 ton odpadkov, ki pa, moram poudariti, niso vsi nevarni, temveč so to večkrat samo živila s pretečenim rokom uporabe, zaradi česar morajo proizvajalci bla-go poslati v uničenje. Pinus TKI, d. d. , ne odlaga nevarnih odpad-kov na deponiji. Trdni odpadki, ki nastanejo po sežigu, so pepel in odpadna izgorela ko-vinska embalaža, ki sta nenevarni vrsti od-padkov in jih oddamo zbiralcem komunalnih odpadkov. Snovi, ki ostanejo pri čiščenju fil-trov, v sistemu čiščenja dimnih plinov ponov-no obdelamo na objektu za odstranjevanje odpadkov.

Glede na sistem, ki ste ga razvili, je potemtakem Pinus posebno pozoren na ustrezno strokovno označevanje in pakiranje nevarnih odpadkov. Kako so reagirali na vaša priporočila poslovni partnerji in kako imate urejeno prevzemanje odpadkov. Ali je točna ocena, da se je izboljšalo ločeno zbiranje odpadkov?Natančna navodila o pravilnem označevanju

odpadkov objavljamo že nekaj let in so vedno dobrodošla in pomembna informacija za naše poslovne partnerje. Organiziramo izobraže-vanja ter redno obveščamo partnerje o no-vostih oziroma novih okoljevarstvenih zahte-vah. Nekateri jih samoiniciativno upoštevajo, druge pa moramo opozarjati in obveščati o pravilnem označevanju. Na splošno nimamo večjih težav, v preteklosti pa se je že pripetilo, da smo zaradi nepravilno pakiranih ali ozna-čenih odpadkov zavrnili sprejem odpadkov v odstranitev. Ocena, da se je ločeno zbiranje odpadkov izboljšalo, je točna, saj v Pinusu iz leta v leto spremljamo proces nadgradnje lo-čevanja odpadkov.

Pri odstranjevanju oziroma sežiganju odpadkov izvajalci iščejo tudi dodane vrednosti v predelavi ali v uporabi energije za ogrevanje ali elektriko? Ali ste imeli to v načrtu? Ali boste ostali samo pri odstranjevanju?V Pinusu že sedmo leto izkoriščamo toploto iz sežigalnice za gretje proizvodnih in poslov-nih prostorov podjetja. Pridobljena toplota se v času intenzivne proizvodnje v celoti upora-bi za potrebe posameznih delov proizvodnih procesov. Ugotavljamo, da je sinergija med objektom za odstranjevanje odpadkov in dru-gimi dejavnostmi podjetja popolna.

Ali določene količine nevarnih odpadkov izvozite?Ne, nobenih, naša dejavnost je nudenje stori-tev sežiga in se z izvozom odpadkov ne ukvar-jamo. Za naše poslovne partnerje nudimo popolno sledljivost in natančno vejo, kdaj in kako so njihovi odpadki uničeni. Menimo, da je to tudi eden od razlogov za dobre in dolgo-ročne odnose z našimi poslovnimi parnerji, saj nam lahko zaupajo ter tudi naše ravnanje kadarkoli preverijo.

Katera vrsta nevarnih odpadkov je za odstranjevanje najzahtevnejša in zakaj?Najzahtevnejši za odstranitev so tekoči, tr-dni vnetljivi in korozivni odpadki, kjer je pri odstranjevanju potrebno upoštevati posebne zaščitne ukrepe in pri rokovanju ter odstra-njevanju teh odpadkov uporabljati ustrezno opremo, ki preprečuje vžig ali korozijo.

Toda nevarni odpadki so zaradi nevarnih lastnosti, ki so zdravju ali okolju škodljivi (vnetljivost, strupenost, infektivnost, mutagenost itd.), velik tehnološki izziv odstranjevalcu oziroma tehnologiji sežiganja. Kako ste uspeli rešiti ta problem, saj poudarjate, da ste najzanesljivejši partner pri reševanju ekoloških težav? Kako sežigalnico sprejema okolje?Zanesljivost odstranitve nevarnih odpadkov je vgrajena v način odstranjevanja odpadkov, saj se vsi odpadki, trdni in tekoči, odstranju-jejo pri temperaturah do 1350° C. Za popol-no izgorevanje se med postopkom dovaja dodaten kisik, uplinjene komponente pa še enkrat izgorijo v sekundarni komori. Nasta-

Okolje kot poslovna priložnost

li plini se kontrolirano ohlajajo, filtrirajo in nazadnje operejo. Pri tem nastane odpadna voda, ki se očisti v biološki čistilni napravi. Proces je nenehno človeško in računalniško nadzorovan in upravljan. Ekološko ustrezno delovanje objekta za odstranjevanje odpad-kov dokazujemo z rednimi meritvami vplivov na okolje. Pinus s svojimi dejavnostmi okolja ne obremenjuje nad dovoljenimi mejami in je zaradi tega sprejemljiv za ožje in širše okolje podjetja. To je za nas pomembno, in tudi ena od vrednot Pinus-a TKI, d. d., je rast in razvoj podjetja v sozvočju z ohranjanjem neokrnje-nega okolja.

Kako poteka skupna naložba s Petrolom v proizvodnjo bio goriv? Ali načrtujete širitev poslovne dejavnosti na ekološkem področju?Skupna naložba je v fazi projektiranja in pri-dobivanja ustreznih soglasij in dovoljenj ter poteka skladno z načrti. Otvoritev nove pro-izvodnje je načrtovana za prvo četrtletje leta 2009 in ta cilj bomo uresničili. Seveda spre-mljamo tudi druga dognanja ter trende na področju biogoriv, vendar pa menimo, da je potrebno poslovanje širiti premišljeno in pre-udarno ter se ne »zaletavati« v tehnologije in poslovna področja, ki so nepreverjena in jih tehnološko ne obvladujemo.

Pinus se je razširil na trgih zunaj Slovenije s prodajo in proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Kaj pomeni ta dejavnost v strukturi prihodkov? Ali razmišljate o širitvi poslovnih priložnosti na okoljskem področju? Naš največji projekt na okoljskem področju je zagotovo izgradnja objekta za proizvodnjo biodizla. Proizvodnja se bo tako iz sedanjih 7.000 ton biodizla povečala na 50.000 ton le-tno, s čimer bomo lahko zadostili 80 odstot-kom slovenskih potreb po tem gorivu v letu 2009. Biodizel je okoljski projekt, h kateremu težimo zaradi uvajanja čistejših virov ener-gije, kar delno pripomore tudi k ohranjanju čistega okolja. Naj omenim, da je biodizel po-polnoma biorazgradljiv, ne vsebuje žvepla in vsebuje do 11% kisika, kar izboljšuje njegovo izgorevanje. Ima zelo dobre mazalne lastnosti in bistveno manjše emisije kot fosilna dizelska goriva. Širitev dejavnosti prodaje sredstev za varstvo rastlin na področja bivše Jugoslavije se je ravno v projektu biodizel pokazala za veliko prednost. Zaradi dejstva, da dobro poznamo kombinate in kmete, pridelovalce energetskih rastlin, imamo kot kupec pridelka veliko pred-nost. Ponekod celo organiziramo proizvodnjo in jih oskrbimo z gnojili, semeni in sredstvi za varstvo rastlin, na koncu pa zagotavljamo od-kup celotnega pridelka. Korist je dvojna, saj s sodelovanjem naših agronomskih svetovalcev pridelovalcem omogočamo nadpovprečne donose, kar je dobro, tako za pridelovalce kot za nas. To je tudi naša konkurenčna prednost pred drugimi kupci oljne ogrščice, saj nismo le kupec, ampak zanesljiv partner pri pridela-vi, in to pridelovalci znajo ceniti.

EO-36-december-December-07 25NovostiNalOžBEV OkOlJE

25Okolje kot poslovna priložnost

Podjetje za projektiranjein inženiring napravza pripravo pitnein čiščenje odpadne vode.

Področje komunala:� kanalizacijski sistemi� komunalne čistilne naprave� priprava pitne vode

Področje industrija:� tehnološke čistilne naprave� priprava tehnološke vode� tehnološka oprema

Področje odpadki:� pridobivanje bioplina iz odpadnih muljev� pridobivanje bioplina iz odpadkov� naprave za sežig odpadkov

HASL

AUER

d.o.o

., Zab

ukov

ica 87

, 330

2 Griž

etel

.: (03

) 714

60 23

, fax.:

(03)

713 3

3 50

e-mail

: has

lauer@

siol.n

et, sp

letna

stran

: www

.hasla

uer.s

i

prom

ocija

Na koliko sredstev lahko računa Slovenija iz skladov EU in za katere naložbe v okolje se odloča? Odgovor na ti dve vprašanji daje operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 kot izvajalski dokument republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Ta določa pravne obveznosti in pravice izvajanja kohezijske politike Evropske unije v Sloveniji. gre za skupni programski dokument Slovenije in EU, ki je bil sprejet na predlog države članice po uskladitvi z evropsko komisijo. V tej številki revije predstavljamo razvojno prioriteto na področju varstva okolja, to je področje vod, v naslednjih pa bomo objavili seznam vseh ključnih naložb.

Analiza stanja kaže, da so v okviru razvojne pri-oritete varstvo okolja – področje voda potrebne investicije v razvoj okoljske infrastrukture na na-slednjih področjih:

− oskrba s pitno vodo, − odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih

voda, − zmanjševanje škodljivega delovanja voda.

Slovenija mora realizirati zaostale naložbeProgram odvajanja in čiščenja voda je program koordiniranih ukrepov države in občin za posto-pno doseganje ciljev varstva okolja pred obreme-njevanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. Izgradnja infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda predstavlja odpravo razlik zaradi vstopa v EU, zato mora Slo-

venija v skladu s pridružitveno pogodbo izvesti vse zaostale investicije do leta 2015. Zaradi naravnih karakteristik so obseg, pogo-stost poplav in škoda na območju Slovenije veliki. Zmanjševanje škodljivega delovanja voda je pri-oriteten ukrep, ki bo dosežen na osnovi podrob-nejšega načrta upravljanja voda za zmanjševanje škodljivega delovanja voda na povodju Donave, kjer so predvideni naslednji protipoplavni ukre-pi: gradnja visokovodnih nasipov, rekonstrukcija visokovodnih nasipov in zidov, gradnja zadrževal-nikov, ureditev strug in zagotovitev hidrološkega monitoringa. Poleg tega investicije na področju varstva okolja – področje voda predstavljajo sistem integriranega upravljanja z vodami skladno z direktivo WFD, ki vključuje več prehodnih obdobij. Ker bodo in-vesticije izvajane v različnih časovnih obdobjih, bodo vse strokovne podlage, ki se pripravljajo na osnovi te direktive, že pri projektiranju in načr-tovanju investicije smiselno vključene v program priprave. Poleg tega se bo ob načrtovanju potreb-nih ukrepov in stroškov, ki so za to potrebni, pre-verjala tudi ekonomska cena za rabo vode.

Skoraj 600 milijonov za kanalizacijo in čistilne napravePrednostna usmeritev Odvajanje in čiščenje ko-munalnih odpadnih vod izhaja iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpa-dne vode, ki ga je sprejela Vlada RS v letu 2004. Direktiva 91/271/EEC (UWWD) in predpristo-pna pogodba zahtevata, da so vse aglomeracije, ki imajo obremenitve večje od 2000 PE, do konca leta 2015 opremljene s kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo. V Sloveniji imamo 159 takih aglomeracij, na katerih bomo gradili javno in-frastrukturo s pomočjo sredstev iz Kohezijskega sklada (vrednostna razmejitev se lahko na osnovi odločitve organa upravljanja v času izvajanja ope-rativnega programa prilagaja). Celotna investicij-ska vrednost teh objektov znaša za izgradnjo kana-lizacije 337 mio EUR in izgradnjo čistilnih naprav 252 mio EUR, kar znaša skupaj z oceno stroškov ravnanja z blatom (za blato ok. 40 mio EUR) 589 mio EUR. Pri tem morajo biti aglomeracije, večje od 15.000 PE, opremljene do leta 2010 (zbiranje in sekundarna obdelava), aglomeracije, večje od 10.000 PE z odvajanjem na občutljivih območjih, pa dokonca leta 2008 (zbiranje in zahtevnejša obdela-va). Aglomeracije, ki so večje od 100 000 PE, pa je potrebno komunalno opremiti do konca leta 2008. Vsi ostali objekti, ki so manjši od 2000 PE in ležijo na območjih Nature 2000, zavarovanih območjih

ali območjih kopalnih rek, jezer ali drugih turi-stičnih območjih in katerih gostota poselitve je večja od 10 prebivalcev/ha in manjša od 20 pre-bivalcev/ha, se bodo sofinancirali iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potenci-alov (gre za indikativno razmejitev). Ključni cilj so: − izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje

in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki so v državnem programu opredeljena kot obmo-čja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in s pred-pristopno pogodbo,

− zmanjšanje vpliva na okolje (voda, tla).

Glavne aktivnosti, ki se bodo sofinancirale, so ve-zane na izgradnjo novih kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav skladno z direktivami EU in predpristopno pogodbo. Za področje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod bodo iz sred-stev Kohezijskega sklada namenjeni približno 103 mio EUR. Za vse prednostne usmeritve velja, da se bo v okvi-ru izvedbenih določil opredelila natančna razme-jitev z aktivnostmi, ki bodo financirane v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov.

Prioritetni okoljski projekti do leta 2013

EO-36-december-December-0726 NovostiDarilna embalaža

OVITIH IDEJ VALILNICA

prom

ocija

izbira darila zahteva od nas iznajdljivost in domiselnost, če želimo izstopati od povprečja. Trgovine so polne različnih izdelkov, tako da človek sam ne ve, kaj naj ob vsej tej ponudbi izbere. Način, kako boste podarili darilo, pove, kdo ste in tudi kam ste usmerjeni. Niso mišljena le darila, ki jih podarjate bližnjim, temveč tudi tista, ki so namenjena poslovnim partnerjem.

Še tako dobra vsebina pa je lahko, kot vedno bolj opažam, popolnoma prezrta zaradi ovitka, v katerem se darilo nahaja. Plastične vrečke, folije in podobni nereciklažni materiali sporo-čajo neosveščenost in zazrtost v preteklost. Še posebej pri nas, kjer se trend, ki mu sledi vsa Evropa, še ni zasidral. Na zahodu so ti premiki vidni vsepovsod, ne le v prehrambeni industriji, ki je največkrat omenjena v smislu ekološko pri-delane, zdrave prehrane, temveč v vseh vejah, od pohištvene, embalažne in celo do gradbene industrije. Evropejci razmišljajo in delujejo na-ravno. Ob vsem tem, kar se danes dogaja okoli nas, ko okolje že kaže znake izčrpanosti in nam ne prizanaša s poplavami, potresi in požari, se morda prvikrat tudi Slovenci zavedamo, da se naravne nesreče ne dogajajo nekje daleč stran, temveč neizprosno trkajo tudi na naša vrata. Imamo možnost, da se spremenimo in dokaže-mo sebi in ljudem, da se spremembe udejanjajo takrat, ko se spremenijo posamezniki. Evropski prostor se je obrnil stran od kričeče plastike in svetlikajočih se folij, teži k prijaznosti do oko-

lja, sledi toplini, ki jo lahko pričara le narava. Sporočanje te preverjeno edine formule za kva-litetno prihodnost je mogoče prav skozi darilno embalažo, ki jo uporabite. Rešitev, ki se ponuja in je v polni rabi pri naših zahodnih sosedih, je darilna embalaža iz kartona. Kartonska embalaža, ki ni ne pusta in ne ne-privlačna, je narejena iz reciklažnih papirjev, ki so okolju prijazni in jih je mogoče vedno znova uporabiti. Večinoma se uporablja le kot transportna embalaža, zato premalo vemo, za kaj vse je primerna. V valoviti karton lahko vre-žemo svoj logotip, misel ali slogan našega pod-jetja in s tem povečamo izvirnost in vrednost darila, ki zlahka ne bo pozabljeno, ob tem pa poskrbimo še za lastno promocijo. Ponudniki kartonske embalaže pri nas izdelujejo darilne vrečke, škatle in škatlice, inovativne preobleke

DarilNa EmBalažakarton je več kot modaUrška Košenina

za steklenice, knjige, kozarce in še marsikaj. Se spomnite, ko ste kot otrok prejeli za darilo tisto ogromno škatlo, v kateri je bila še ena manjša in v tisti še manjša, in tako naprej, dokler ni-ste prišli do najmanjše, v kateri je bilo… Darila se pravzaprav ne spomnimo več, saj mu je bil odvzet ves čar zaradi samega procesa odpiranja. Obudimo spomin in podarimo danes znova na ta izviren način. Mej v ponudbi ekološko osveščenih preoblek za naše darilo ni, so le meje, ki jih postavlja domišljija. In tako bomo z darili govorili novo zgodbo kreativnosti, domiselnosti in osvešče-nosti. Pridružili se bomo trendu minimalizma in usmerjenosti v prihodnost ter svojemu druž-benemu in ekonomskemu okolju sporočali, da smo drugačni, posebni in predvsem okolju pri-jazni. Obrnimo se nazaj k naravi, tudi pri zavi-janju daril.

Gift Packaging

Cardboard is More than Fashion

The European area has turned away from gaudy plastic and glittering foil. It is aiming at being en-vironment friendly and is following the warmth that only nature can provide. Communicating this formula, which has proven itself to be the only one for a quality future, is possible by means of gift packaging that you use. The solution being offered and which is in full use with our western neighbours is cardboard gift packaging. Cardboard packaging, which is neither dull nor unattractive, is made of recycling environmental-ly friendly and always ready to be re-used paper. It is usually used only as transport packaging so not enough is known about its areas of use. We can emboss our company’s logo, thought or slogan into corrugated cardboard, thus increasing the gift’s originality and value, making it unforget-table while at the same time ensuring our own promotion.

EO-36-december-December-07 27NovostilUkSUzNa EmBalaža

anketa

izdelku daje dodano vrednost

ali na policah sploh opazimo izdelke v luksuzni embalaži ali pa je povsem prevladal povprečni, nezahteven potrošniški okus, ki se podreja agresivni ponudbi komercialne embalaže z vse bolj kričečim kičem? Proizvajalci luksuzne, prestižne embalaže, v Sloveniji jih ni veliko, z razmerami na trgu niso najbolj zadovoljni. Vendar pa povpraševanje po zahtevni, kvalitetni luksuzni embalaži iz posebnih materialov narašča. Posebej seveda v prednovoletnem času. zato smo nekatere proizvajalce povabili, naj med drugim povedo, zakaj luksuzna embalaža na trgu še ni dovolj cenjena, pa čeprav ji mnogi priznavajo, da daje dodano vrednost izdelku oziroma blagovni znamki.

Katere izdelke luksuzne embalaže izdelujete in s katerimi ste dosegli pri kupcih najboljše reference?Maja Nemec, G-plast: V podjetju G-plast iz-delujemo embalaže večinoma iz polipropilena, in sicer za naročnike z najrazličnejših področij. Prevladujejo podjetja iz kozmetične industrije, saj se le-ta očitno najbolj zavedajo pomena iz-gleda in kakovosti embalaže. Embalažo lahko potiskamo v sito ali offset tehniki in dodatno popestrimo s posebnimi učinki. Kot zelo uspe-šen in opazen projekt bi navedli darilne vrečke za blagovno znamko Vichy. Na vrečke smo na-nesli bleščice v obliki vodnih kapljic in kot ročaj uporabili trak iz svetlo modre svile. Embalažo je mogoče kombinirati tudi z drugimi izdelki in na tak način narediti zaključeno celoto. V pri-

meru Vichy-ja smo tako izdelali tudi vabila, ki so se skladala s podobo darilne vrečke. Nenad Bonifer, Grafika Bonifer: Izdelujemo mape različnih velikosti, škatle, šatulje, tulce. Z vsemi temi izdelki smo pri kupcih dosegli naj-boljše reference. Jože Kunej, Jože Kunej s. p. : V naši proizvodnji izdelujemo: šatulje, mape, embalažo za plakete, okroglo embalažo (tulci), večkotno embalažo in embalažo za različne priložnosti. Najboljše refe-rence pri kupcih smo dosegli s šatuljami.

Za katere materiale se odločate (zunanje, notranje), da poudarite prestižnost

embalaže, njeno kakovost in poudarjen estetski videz? Kje kupujete materiale za izvedbo?Maja Nemec, G-plast: Pri izdelavi embalaže se najpogosteje odločamo za polipropilen, in sicer zaradi njegovega estetskega videza ter prožno-sti oz. neuničljivosti, ki ga na željo naročnika kombiniramo s poljubnimi materiali. Še bolj prestižen in kakovosten izgled embalaže do-sežemo z izbiro osnovne barve materiala, med katerimi posebej izstopata srebrno siva in črna, ter posebnimi učinki, kot so bleščice, toplotni, gumijast, svetleč ali UV lak, odišavljenje mate-riala z različnimi vonji itd. Kot novost uvajamo

EO-36-december-December-0728 Novosti

prom

ocija

tudi fosforescenco (detajl na embalaži sveti, ko se napoji s svetlobo) in luminescenco (nanos zasveti pod ultravijolično lučjo) ter še nekatere druge zanimive učinke. Vse materiale uvažamo iz držav članic EU. Nenad Bonifer, Grafika Bonifer: Odločamo se za materiale najvišje kakovosti, kot so: Buckram (Bamberge – Kaliko), Reebridge, Gvapro. Mate-riale kupujemo pri Marsha d. o. o. , Grafik d. o. o. ter Europapier d. d. Jože Kunej, Jože Kunej s. p. : Prestižnost emba-laže, njeno kakovost ter poudarjen estetski videz dosegamo z zunanjimi in notranjimi materiali. Zunanji materiali so: lepenka, prevlečni materi-al (pvc na papirju), papir ipd. Notranji materiali pa so naslednji: karton, svila, pena, papir, pvc na papirju ipd. Zaradi vse večjega povpraševa-nja po embalaži tako doma kot v tujini se pri izbiri vse bolj odločamo za naravne materiale. Nekatere materiale kupujemo pri domačih pro-izvajalcih, nekatere drugod po Evropi.

Kdo kreira design embalaže in kakšne so zahteve naročnikov? Ali je na slovenskem trgu v zadnjih letih več povpraševanja po luksuzni embalaži?Jože Kunej, Jože Kunej s. p. : Design emba-laže kreiramo po navadi sami. V primeru, da ima kupec posebne želje, se posvetujemo in jo oblikujemo skupaj. Zahteve naročnikov se z leti spreminjajo glede na trend. Pri tem moram po-udariti, da kupci vse bolj težijo k inovativnosti embalaže. Opažam, da je na slovenskem trgu v zadnjih letih vse več povpraševanja po tovrstni embalaži. Maja Nemec, G-plast: Naše delo temelji na osebnem odnosu s končnimi naročniki, saj že-limo spoznati in razumeti njihove potrebe in želje. Pomagamo jim z nasveti in idejami, pre-dlagamo ustrezno tehnološko izvedbo ter izde-lamo prototip. Izziv za nas so posebni projekti, pri katerih moramo za naročnika oblikovati kaj popolnoma novega in drugačnega. Pomemben naročnik našega podjetja so tudi oglaševalske agencije. Pri sodelovanju z njimi design nava-dno pripravijo že njihovi oblikovalci, na podlagi zahtev in želja konkretnega naročnika. Nenad Bonifer, Grafika Bonifer: Design emba-laže kreiramo sami, poleg tega pa upoštevamo želje naročnikov in jim svetujemo. V zadnjih le-tih nismo zasledili povečanja povpraševanja po luksuzni embalaži.

Zakaj luksuzna embalaža v Sloveniji ni dovolj cenjena? Ali na povpraševanje vpliva cena, unikatnost izdelave, nerazvit odnos do vrhunske kakovosti izdelka, prevladujoč povprečni potrošniški okus? Ali se tudi v prednovoletnem obdobju ne poveča povpraševanje po luksuzni embalaži?Nenad Bonifer, Grafika Bonifer: Luksuzna embalaža v Sloveniji ni dovolj cenjena pred-vsem zaradi nerazvitega odnosa do vrhunske kakovosti izdelka ter delno prevladujočega pov-prečnega potrošniškega okusa. Maja Nemec, G-plast: Embalažo nekatera pod-jetja še vedno dojemajo kot dodaten strošek in ne kot dodano vrednost izdelku. Dokler je pri-sotno takšno prepričanje, odločitev za drago, luksuzno embalažo seveda ni smiselna. Gotovo pa imajo določen vpliv tudi cenovno občutljivi potrošniki.

anketa

Tovrstna embalaža v Sloveniji sicer še ni zelo razširjena, vendar pa opažamo trend vedno ve-čjega povpraševanja po njej. V prednovoletnem času se poveča povpraševanje tako po embalaži kot tudi luksuznih oz. nenavadnih poslovnih darilih in voščilnicah. Jože Kunej, Jože Kunej s. p. : Luksuzna emba-laža v Slovenji ni dovolj cenjena, ker jo ljudje ne poznajo dovolj. Namreč luksuzna embalaža na slovenskem trgu zavzema zelo majhen delež glede na ponudbo ostale embalaže. Torej, na povpraševanje vpliva predvsem nerazvit odnos kupca do vrhunske kakovosti izdelka. V pred-novoletnem obdobju se poveča povpraševanje po luksuzni embalaži.

Kako strokovno opredelite posebnosti luksuzne embalaže?

Maja Nemec, G-plast: Luksuzna embalaža ne služi zgolj osnovni funkciji, t. j. zaščiti izdelka, ampak poskrbi tudi za njegovo večjo privlač-nost in prepoznavnost blagovne znamke. To je embalaža, pri kateri se že na prvi pogled vidi, da je narejena iz bolj kakovostnih materialov, s po-močjo zahtevnih postopkov izdelave in z bogato grafično izvedbo. Nenad Bonifer, Grafika Bonifer: Posebnosti luksuzne embalaže so natančnost, izražen smi-sel za kreacijo ter izdelava na osnovi dobrega poznavanja grafične tehnologije. Jože Kunej, Jože Kunej s. p. : Po našem stro-kovnem mnenju so posebnosti luksuzne em-balaže njena trdnost, kakovost, ročna izdelava. Pri tem pa je najbolj pomembno, da luksuzne embalaže ne zamenjujemo s komercialno dode-lano embalažo.

EO-36-december-December-07 29NovostiPrODaJNa EmBalaža

anketa

kupci so povsod zahtevni

Odkar je Slovenija v EU, vsaj kar zadeva prodajno embalažo proizvajalci oziroma izvozniki proizvodov ne delajo razlike med domačim in tujim trgom. Do določenih razlik pri zahtevah tujih kupcev lahko pride, a le, če gre za posebej občutljivo proizvodnjo. Sicer pa je iz ankete razvidno, da so slovenski proizvajalci embalaže ne le konkurenčni, temveč tudi po kakovosti ne zaostajajo za tujo konkurenco.

Nekaterim podjetjem, ki so na globalnem trgu, smo postavili tri vprašanja:1. Ali oblikovanje prodajne embalaže prilagajate zah-

tevam tujih trgov? Če jo prilagajate, v čem je bistve-na razlika med prodajno embalažo za domač in tuji trg za isti izdelek?

2. Ali se zahteve domačih in tujih kupcev kaj razlikuje-jo? Če da, v čem?

3. Kje izdelujete svojo prodajno embalažo? Ali je po vašem mnenju ponudba za izdelavo prodajne emba-laže v Sloveniji konkurenčna?

Peter Vogel, lek:Med ovojnino za domači ali tuj trg ne delamo razlik v kakovosti in obliki ovojnine. Kolikor se moramo prila-gajati, je odvisno od tega, v kakšni obliki pakiranja je v določeni državi prisoten originator izdelka. Kot vemo, je Lek generična farmacevtska družba in za generične izdelke velja, da se ob razvoju izdelka v veliki meri tudi po ovojnini prilagodi originalnemu izdelku. Specifičen je tekst, ki se navaja na izdelek za posamezno državo, ker je usklajen z regulatornimi zahtevami posamezne države, medtem ko je grafični design po različnih dr-žavah enak. Zahteve domačih in tujih kupcev se v bistvu ne razli-kujejo bistveno. Glede na to, da je Slovenija v EU, ni razlik za celo UE območje. Če pa gledamo globalno, je manjša razlika v dokumentaciji, ki jo je potrebno pridobiti za podporo določene ovojnine, ki je bila uporabljena za izdelek (npr. ZDA pozna DMF – t. i. Drug Master File, ki identificira takšno ovojnino pri FDA – Food and Drug Administration, medtem, ko v EU tega ni). Na splošno velja, da je za trdne oblike izdelkov (table-te, kapsule…) v ZDA bolj priljubljen plastičen vseb-nik, medtem ko je za EU bolj uporabljan pretisni omot. Ostali svet pa nekih takšnih trendov nima. In zaradi tega je tudi prodajna ovojnina prilagojena osnovnemu vsebniku, kjer se nahaja farmacevtski izdelek. Prodajno ovojnino (v večini primerov papirno ovojni-no) nabavljamo predvsem pri slovenskih proizvajalcih. Zaenkrat menim, da je ponudba na slovenskem trgu kar konkurenčna. Dejstvo pa je, da je Lek zelo zahte-ven kupec, tako da morajo Lekovi dobavitelji v celoti upoštevati naše zahteve. Zato tudi naše strokovne služ-be veliko sodelujejo in pomagajo dobaviteljem, tako da

Nataša Hajdinjak

Jernej Jedlovčnik

Boštjan Kozole Irma Koren Sonja Kremavc Vinko Križanec

EO-36-december-December-0730 Novostipr

omoc

ija

Marjana Simčič Peter VogelPolona Vajaga Tomaž Zorko

anketa

se Lekovi dobavitelji razvijajo s potrebami Leka oz. farmacevtske industrije.

Tomaž zorko, Paloma: Naša prodajna embalaža je enotna za vse trge. Posebej ne izpostavljamo tujih trgov, trudimo pa se, da embalaža ustreza zahtevnim potrošnikom na vseh trgih. V zadnjem obdobju veliko vlaga-mo v razvoj embalaž. Zavedamo se namreč, da se 80 % nakupnih odločitev sprejme pred prodajno polico, tam pa prav embalaža odigra pomembno vlogo. Paloma ob lastni blagovni znamki proizvaja iz-delke tudi pod tujimi blagovnimi znamkami. Pri proizvodnji le-teh se povsem prilagaja zahtevam kupcev. Embalaže razvijamo skupaj z njimi ali pa dobimo že narejene predloge. Glede zahtev med proizvodi tujih blagovnih znamk in lastnimi pro-izvodi ni bistvenih razlik. Embalažo izdelujemo pri različnih partnerjih tako doma kot v tujini. Domači so v prednosti za-radi hitrega servisa, tuji pa so hitrejši v razvoju.

Polona Vagaja, Droga kolinska: V Drogi Kolinski pri oblikovanju embalaže sle-dimo trendom stroke tako v designu kot v mate-rialih. Embalaže za posamezne blagovne znamke ne prilagajamo posameznim trgom, različni pa so seveda deklaracijski teksti. Lahko rečemo, da znotraj EU ni nekih bistvenih razlikovanj. Delamo s podjetji v vsej regiji, imen poslovnih partnerjev ne razkrivamo.

Nataša Hajdinjak, Helios: Prodajne embalaže načeloma ne prilagajamo tu-jim trgom. So tudi izjeme, ki pa so omejene in se nanašajo na volumen, prilagojena je kreativna rešitev, sicer pa prilagajanj ni. Zahteve kupcev se ne razlikujejo. So pa tuji trgi predvsem tisti, kjer lahko zasledimo nove tipe embalaže, ki jo potem uporabljamo pri naših izdelkih. Predvsem pri našem dekorativnem programu postaja embalaža pomemben element tržno-komunikacijskih aktivnosti in postaja po-memben del razširjenega dela izdelka. Seveda pa je pri embalaži za izdelke, ki so namenjeni industrijskim kupcem, slika, predvsem kar za-deva vizualni in estetski del embalaže, nekoliko drugačna. V ospredju so predvsem funkcionalne komponente. Embalažo nabavljamo v Sloveniji in v sosednjih državah (Italija, Avstrija, Hrvaška). Proizvajalci embalaže v Sloveniji so konkurenčni, vendar za-

Darilna in dekorativnaembalaža:

program darila �

program steklenice �

program flora �

program srce �

program biro �

program vrečke �

Več nawww.msk.si

K A R T O N A Ž A

MSK d.o.o. Slovenska Bistrica

MSK d.o.o., proizvodnjaembalaže iz valovitega kartona

Kolodvorska 252310 Slovenska Bistrica

tel.: 02 844 35 70fax: 02 818 20 89

e-pošta: info@msk.si

EO-36-december-December-07 31Novosti

prom

ocija

radi naših specifičnih zahtev vseh vrst embalaže, ki jo potrebujemo, ne izdelujejo. V teh primerih smo prisiljeni v nabavo z ostalih trgov.

Jernej Jedlovčnik, krka:Zdravila so specifična skupina izdelkov, za ka-tero velja stroga regulativa, ki se nanaša tudi na embalažo. Embalaža Krkinih zdravil na recept je na vseh trgih enotna in upošteva elemente, ki jo predpisuje zakonodaja. Pri oblikovanju prodajne embalaže za izdelke za samozdravljenje in koz-metične izdelke je manj omejitev, kar je razvidno tudi iz pestrejšega oblikovanja. Pri tem upošteva-mo tako zahteve domačega kot tujih trgov s stra-ni regulatornih oblasti kot tudi pričakovanja po-trošnikov. Embalaža za isti izdelek je oblikovno enaka za domači in tuje trge, pri čemer upošteva-mo pri oblikovanju potrebe in želje potrošnikov na ključnih trgih. Z vidika kakovosti uporabljenih materialov za embalažo naše podjetje ne dela razlik med izdel-ki za domači in tuji trg. Uporabljena embalaža mora ohraniti kakovost, varnost in učinkovitost naših izdelkov ne glede na trg. Zato se za vsak izdelek skrbno izbere embalažo, ki to zagotavlja. Glede kakovosti embalaže se zahteve domačih in tujih uporabnikov ne razlikujejo, oboji priča-kujejo ustrezno shranjen izdelek, ki mu je v času roka uporabnosti zagotovljena kakovost, varnost in učinkovitost. Prodajno embalažo kupujemo predvsem na oze-mlju EU, pretežno v Sloveniji. Ponudba za izdela-vo prodajne embalaže je konkurenčna.

marjana Simčič, Vinska klet goriška brda:Da, razlike so v podatkih, ki jih na tujih trgih zahtevajo na etiketah. Tuji kupci posegajo po izdelkih višjega cenovne-ga razreda. Embalažo kupujemo v Sloveniji, deloma v Italiji. Ponudba je cenovno konkurenčna, kakovostno manj.

Boštjan kozole, Eurosad:Prodajno embalažo prilagajamo samo za trgo-vsko verigo Tesco v Angliji, ki ima svojo značilno embalažo in jo zahteva od vseh dobaviteljev. Po-leg njihovega značilnega zelenega kartona mora-jo biti še vsa jabolka z nalepkicami posamezne sorte. Pri ostalih kupcih ni razlik v zahtevah. Našo prodajno embalažo kupujemo v Sloveniji, samo določene artikle, ki jih doma v Sloveniji ni, pa kupujemo v Italiji.

Sonja kremavc, Tovarna olja gEa: Prodajna embalaža proizvodov Gea je enaka na domačem in tujih trgih. Zahteve se ne razlikujejo, razen seveda v jeziku in označevanju proizvodov. Večina embalaže je iz Slovenije, del pa iz tujine. Po našem mnenju je del ponudb prodajne emba-laže v Sloveniji konkurenčnih.

irma koren, Fructal:Prodajno embalažo izdelamo samo v eni varianti za vse trge. Upoštevamo zahteve najzahtevnejše-ga trga. Zahteve so odvisne od predpisov, ki veljajo v posameznih državah. Na primer zahteve po nu-tricijski tabeli so za Ameriko drugačne kot za Evropo, Hrvati želijo na frontni strani proizvoda izpostavljeno kategorijo proizvoda…).

Embalažo izdelujemo večinoma v Sloveniji, sle-dita Hrvaška in Nemčija. Za izdelavo embalaže v tujini se ponavadi odločamo ali zaradi posebne tehnike tiska ali zaradi specifičnega materiala.

Vinko križanec, Unior zreče: Ročno orodje embaliramo v enako embalažo za prodajo na domačem in tujem trgu. Pri oblikova-nju te upoštevamo vse potrebno za oba trga. Ni razlik glede zahtev domačih in tujih kupcev. Embalažo kupujemo v Slovenji, malenkost pa uvažamo. Cene so konkurenčne.

anketa

Prodajno embalažo izdelujemo tako v Sloveniji kakor tudi v drugih državah – odvisno od tipa oziroma vrste prodajne embalaže. Konkurenč-nost stalno preverjamo – upoštevamo razmerje med kakovostjo embalaže in ceno. Nekatere vrste embalaže, izdelane v Sloveniji, so konkurenčne, druge manj. Se pa konkurenčnost stalno spremi-nja.

Nina Turuk, žito: Embalaža je v osnovi oblikovana tako, da vsebuje vse elemente, ki so potrebni za lansiranje na tuje trge in ni posebej oblikovana za določen trg. Zahteve tujih kupcev se načeloma ne razlikujejo od naših.

EO-36-december-December-0732 Novosti

Štefan Pavlinjek mojster za transportno embalažo

OBrazObraz

Nekdaj znan soboški podjetnik Jože Pavlinjek je kmalu po drugi svetovni vojni, leta 1949, v murski Soboti, začel delati kot obrtnik ključavničar in serviser, zato ne preseneča, da sta njegova sinova, Jože in Štefan, šla po njegovih stopinjah. Jože se je z leti usmeril v predelavo kovin, Štefan pa v predelavo plastičnih mas. Oba sta zelo uspešna. Štefan je svoj poslovni vzpon začel leta 1974, seveda v garaži. začel je izdelovati plastične izdelke, predvsem reklamne table in napise.

Že takrat se je izkazal kot iznajdljiv in posloven. Hitro je širil in povečeval proizvodnjo. Šest let pozneje je prišlo do razvojne prelomnice, ko je začel serijsko izdelovati plastično embalažo in plastične izdelke s tehnologijo rotomouldinga. Obe dejavnosti so kasneje v nastajajočem pod-jetju Roto razvijali naprej in dolgo časa je bila nosilna dejavnost proizvodnja plastične emba-laže. »Takrat na jugoslovanskem trgu naših izdelkov ni bilo težko prodajati, težko pa je bilo priti do materiala zanje. Sedaj je obratno – na trgu je najrazličnejšega materiala več kot dovolj, vse težje pa je izdelke prodajati,« pravi Štefan Pa-vlinjek, sedaj, po 33 letih nenehnega razvoja in rasti. Ker je konkurenca, še posebno po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, vedno hujša, so v skupini Roto del proizvodnje plastične embala-že kar ugasnili, deloma pa so jo preselili v svojo tovarno v Makedoniji. Da bi vsaj delno nado-mestili izpad, pa so se lotili razvoja embalaže za notranji transport, predvsem za transport in shranjevanje tekočin. Po besedah Štefana Pavlinjeka je ob globalizaciji industrije prav to

Štef

an P

avlin

jek

postala zanimiva tržna niša, ki se jo trudijo za-polniti. Veliko proizvajalcev prehrambnih izdel-kov – čokolad, namazov, senfov in podobnega

– namreč svoje izdelke proizvaja centralizirano, nato pa jih v transportni embalaži v večjih ko-ličinah razpošilja na različne konce sveta, kjer

EO-36-december-December-07 33NovostiObraz

izdelek samo napolnijo v prodajno embalažo in distribuirajo. Na tem področju so v Rotu že zelo napredni, sedaj pa skupaj s podjetjem iz ZDA razvijajo štirislojne 24.000-litrske plastične ci-sterne s kovinskim ogrodjem za prevoz tekočin. »Prednost takšnih, plastičnih cistern je v tem, da se jih lahko očisti v pol ure, medtem ko je treba kovinske cisterne čistiti nekaj ur, preden lahko vanje nalijemo drugo tekočino,« pravi . Ozka specializacija in iskanje tržnih niš je po njegovem prepričanju priložnost za slovenske obrtnike in male podjetnike nasploh.

razvojni oddelek je prednostLasten razvoj izdelkov je za Štefana Pavlinjeka eno njihovih največjih prednosti pred konku-renco. Osemnajst ljudi v razvojnem oddelku si izmišlja, snuje in načrtuje vedno nove izdelke, tudi po željah in navodilih naročnikov, tako da imajo sedaj razvitih že okrog 4.000 različnih iz-delkov. »Če razvojno zaspiš, te kmalu ni več,« pravi. Tako se je zgodilo z njihovim konkurenč-nim podjetjem v Avstriji, ki ga je Roto prevzel in ugasnil ter tako prišel do njihovega tržnega deleža v Avstriji, pa tudi z milansko družbo Rotoplast, ki jo je Roto prav tako kupil in vso proizvodnjo preselil v svojo tovarno na Hrva-škem. »A ne samo razvoj, tudi prodaja mora biti agresivna,« je prepričan. S svojimi tržniki je zadovoljen, saj letno vsa skupina ustvari za okrog 20 milijonov evrov prihodkov. »Prisotni moramo biti vedno in povsod, kjer se dogaja kaj v zvezi z našo dejavnostjo, tako da se Roto letno predstavi na kakšnih tridesetih sejmih doma in v tujini. Samo za predstavitve na sejmih imamo v podjetju tri ekipe.«V tehniki rotomouldinga je sedaj skupina Roto največja v jugovzhodni Evropi, po količini pre-delanega materiala so v EU na petem mestu, pa tudi po inovativnosti je skupina v samem evrop-skem vrhu. Zastavlja si še višje cilje, na primer do leta 2015 priti na drugo ali tretje mesto v EU po količini predelanega materiala, če se na sve-tovnem trgu ne bo spremenilo kaj bistvenega.

Proizvodnje ni treba seliti na kitajskoOb vsem delu v skupini Roto, kjer mu poma-ga vsa družina in ki sedaj v devetih družbah v Sloveniji, Makedoniji, na Hrvaškem in v Srbiji zaposluje že 220 ljudi, pa najde Štefan Pavlinjek čas tudi za delo v Obrtni zbornici Slovenije in za svoje konjičke, na primer letenje z lastnim helikopterjem. V Obrtni zbornici Slovenije je predsednik njenega upravnega odbora in je zelo dejaven predvsem na področju povezovanja slo-venskih obrtnikov in malih podjetnikov s kole-gi v državah bivše Jugoslavije. Zaradi uspešnega povezovanja podjetij, oživljanja proizvodenj v teh državah in pomoči pri zaposlovanju delav-cev v njih je letos v Sarajevu dobil tudi nagrado kot naj manager malih in srednjih podjetij za južno in vzhodno Evropo. Z njegovo pomočjo je veliko slovenskih podjetij in obrtnikov v dr-žave bivše Jugoslavije preselilo svojo starejšo opremo in že opuščene proizvodne programe, ki v EU niso več zanimivi, na tamkajšnjih trgih pa še vedno prinašajo denar in nove zaposlitve. »Nam proizvodnje ni treba seliti na Kitajsko. Naši južni trgi so še vedno zanimivi in tamkaj-šnji delavci so pridni. Prednost je tudi, da se po-znamo in razumemo med sabo,« pravi.

Jože Pojbič

Face

A Master in Transport Packaging

The once famous entrepreneur from Murska So-bota, Jože Pavlinjek, started working in Murska Sobota as a craftsman locksmith and repairman soon after the Second World War, in 1949, so it is not surprising that his sons Jože and Štefan followed in his footsteps. As years passed, Jože directed his activity towards the processing of metals and Štefan towards the processing of plastic materials. They are both very success-ful. Štefan began his business ascent in 1974, in a garage of course. He started producing plastic products, primarily advertising boards and signs.

As the competition, especially after Slovenia’s acces-sion to the EU, is increasingly fiercer, the Roto Group closed a part of its production of plastic packaging, while a part of it was relocated to their production plant in Macedonia. To at least partial-ly compensate for the shortfall, they started develo-ping packaging for internal transport, above all for the transport and storage of liquids. According to Štefan Pavlinjek, with the globalisation of the indu-stry, this became an interesting market niche which they are trying to fill. Numerous producers of food-

stuffs – chocolates, spreads, mustards and similar – produce their products on a centralised basis and then send them in large quantities and packed in transport packaging to various parts of the world, where the product is filled into sales packaging and then distributed. This is a field in which Roto is very progressive and now, in cooperation with a US com-pany, they are developing 4-layer plastic tanks with a capacity of 24,000 litres with a metal framework used for the transport of liquids. “The advantage of such plastic tanks is that they can be cleaned in half an hour, while metal tanks need to be cleaned for several hours before they are ready to be used for a different liquid,” Pavlinjek says. He believes the narrow specialisation and the searching for market niches to be an opportunity for Slovenian craftsmen and small sole proprietors in general.

The Development Department Is an AdvantageŠtefan Pavlinjek believes that their own product development is one of their biggest advantages over the competitors. Eighteen people employed in the product development department constantly devi-se, design and plan new products, also following the wishes and instructions of the clients. In this way, they already have over 4,000 different products de-veloped. “If you fall asleep in research, you are soon gone,” Pavlinjek says.

EO-36-december-December-0734 Novosti lOgiSTikapr

omoc

ija

logistika

Specializacija – pot do poslovnega vzponaLogistični centri

Specializirali so se za skladiščenje in distribuci-jo blaga po Sloveniji. Tako specializiranega logi-stičnega centra v Sloveniji ni, prav specializaciji pa direktor Janko Pirkovič pripisuje zasluge za njihov skokovit poslovni vzpon. Logistični center BTC Ljubljana je kot poslov-na enota nastal na »ruševinah« nekdanjih Jav-nih skladišč, ki so se ob razpadu Jugoslavije, v začetku devetdesetih let, z 240 tisoč kvadratni-mi metri skladišč, znašla na hudi preizkušnji in pred novimi izzivi. Pretežni del dotedanjih skladiščnih dejavnosti so nadomestili z novimi trgovinskimi, zabavnimi in drugimi programi v okviru BTC, eno tretjino nove realizacije pa so si zagotovili tudi z ohranitvijo in nadaljnjim razvojem logistične ponudbe. Povsem novi logistični center s 55 tisoč kvadratnimi metri skladišč je nastal na Letališki cesti na obrobju

»Smo na samem vrhu, med najboljšimi«, odgovarja na vprašanje, s kom se primerjajo in kdo jim je vzor, direktor ljubljanskega logističnega centra BTC, Janko Pirkovič. Pravi, da drugi prihajajo k njim na oglede in po izkušnje, ko izpopolnjujejo in modernizirajo svoje zmogljivosti. Tako so pravzaprav oni zgled dobre organiziranosti in uspešnega poslovanja. iz logističnega centra BTC odhaja vsak dan, ob natančno določenem času, z več kot 70 različnimi tovornimi vozili, na številna prodajna mesta po Sloveniji, okoli 3 tisoč komisioniranih palet.

sedanjega trgovsko-zabavnega centra BTC. Ve-čino novih skladišč je zgradil logistični center BTC, nekaj skladišč je Sparovih, za katerega Logistični center BTC opravlja vso skladiščno in logistično dejavnost v Sloveniji. Na območju Letališke ceste naj bi zgradili še 7 tisoč kvadra-tnih metrov skladiščnih prostorov, vendar bo to, kot zatrjuje direktor Janko Pirkovič, strogo namenska gradnja za znane interesente. Sicer pa gradnja novih skladiščnih prostorov ni kakšna posebna prioriteta Logističnega centra BTC, ki vidi svoj večji izziv predvsem v večji participa-ciji pri boljši organizaciji in racionalizaciji delo-vanja številnih že obstoječih skladišč. Tam, kjer so bila pred letom 1990 številna skladišča, ki so služila tako rekoč potrebam celotne nekdanje Jugoslavije, so zdaj številne trgovine in druge aktivnosti. V hali A, kjer je okoli 200 trgovin,

je bilo eno izmed skladišč, ki je imelo 27 tisoč kvadratnih metrov z industrijskim tirom, žele-zniškimi vagoni in drugo infrastrukturo. V na novo nastalih razmerah ni bilo več prostora in perspektive za dotedanja Javna skladišča, hkrati pa se BTC vendarle ni povsem odrekel tej de-javnosti, pravi Janko Pirkovič. Logistični center BTC ima 30-odstotni delež pri celotni realizaciji BTC, zaposluje pa 200 ljudi. Poleg logističnega centra v Ljubljani deluje tudi logistični center v

Janko Pirkovič

EO-35-oktober-October-07

EO-36-december-December-07 35Novostilogistika

prom

ocija

Novem mestu, ki postaja vse bolj sestavni del sistema preskrbovalnih verig za avtomobilsko in ostalo predelovalno industrijo.

letošnja rast bo zelo visokaBTC tudi v svojih razvojnih načrtih resno raču-na na logistiko, ki je v Evropi ena izmed najbolj propulzivnih dejavnosti. V zadnjih letih ima logistika v vseh državah Evropske unije eno iz-med najvišjih stopenj rasti, in sicer med 12 in 15 odstotki, v Logističnem centru BTC so lani dosegli 15- do 16-odstotno rast, letos pa naj bi dosegli skoraj 20-odstotno povečanje. »Pred leti smo veliko govorili, da je naša pred-nost tradicija,« pravi direktor. »Zdaj tega ne poudarjamo več, saj tradicija pravzaprav ni no-bena prednost, ampak kvečjemu cokla, če po-skušaš živeti na starih lovorikah in se samoza-dostno prepričevati, da si najboljši«. Za takšno sklepanje ima kar nekaj razlogov. Nesporen ra-zvojni vzpon svojega centra pripisuje predvsem radikalnemu vzpostavljanju nove organizira-nosti, predvsem specializaciji storitev in uva-janju informatike. »Ves delovni proces pri nas je podprt z informacijsko tehnologijo, brez tega bi bili izgubljeni in obsojeni na propad,« pravi. Opozarja na nujnost dobre organizacije opera-tivnega dela, kar pomeni v povezavi z informa-tiko tudi standardizacijo. Zato ni naključje, da posebej poudarja, da so njihove tri prednosti informatizacija, standardizacija in dobra ope-rativna organizacija. S sodobno organizacijo poslovanja vplivajo tudi na modernizacijo in večjo učinkovitost vseh drugih v preskrbovalni verigi. Vsekakor pa so ponosni, da ne zaostajajo

za razvojem. Ločitev od »tradicije« zanje pome-ni popolnoma nov profil skladiščnega delavca, ki je bil nekoč predvsem nizko kvalificiran dela-vec težak, ki je vsak dan fizično pretovarjal tone blaga in opravljal nezahtevna administrativna dela s svinčnikom in papirjem, marsikdaj im-provizirano, danes pa je delavec z najmanj sre-dnješolsko izobrazbo, ki večino del opravi preko računalnika, tako da zgolj fizično delo še zdaleč ni več prevladujoče. Celoten delovni proces je preračunan na minute, nič ni prepuščeno na-ključju.

Celovita butična storitev»V poslovni enoti Logistični center v BTC je glavna dejavnost opravljanje celovitih butičnih logističnih storitev od skladiščenja, prepakira-nja, etiketiranja, komisioniranja, vseh vrst ma-nipulacij, vodenja zalog do distribucije blaga do končnega kupca,« pojasnjuje direktor Pirkovič. Eno tretjino celotnega poslovanja BTC logistič-nega centra predstavljata skladiščenje in distri-bucija blaga za Sparove trgovine po Sloveniji. Vsak dan pripravijo 3 tisoč komisioniranih pa-let z različnimi proizvodi, ki jih s 70 različnimi tovornjaki razvozijo v različne dele Slovenije. Ponoči za Spar tovorijo sadje in zelenjavo, zgo-daj zjutraj sveže in zamrznjeno prehrambeno blago in čisto ob koncu jutra preostalo blago. Vsak dan, po natančno določenem in uteče-nem redu, z natančno informacijsko povezavo in koordinacijo med skladišči ter organizacijo transporta, ki je posebna enota z delom v treh izmenah, določajo relacije, vrste tovornih vozil in način nalaganja, da bi bilo vse čim bolj op-

timalno. Včasih so morali trgovci in drugi skr-beti za svoje zaloge, danes zanje skrbi logistični center. Vse poteka bolj skladno in racionalno. Trgovci lahko sproti obnavljajo svoje zaloge; ne more se zgoditi, da bi česa zmanjkalo ali da bi se posamezni proizvodi preveč kopičili. Že de-set let poteka utečeno poslovanje s Petrolom in njegovimi 300 črpalkami. So edini distributer za Petrol na področju prehrane in opravljajo ce-lovito logistiko od vodenja zalog, skladiščenja, komisioniranja in distribucije blaga do posame-znih črpalk. Logistični center je odgovoren za normalno popolnjevanje njihovih zalog od kar 80 stalnih dobaviteljev. Vodje črpalk preko ra-čunalnika naročajo manjkajoče oziroma željene predmete, v logističnem centru pa jih strojno sortirajo v tako imenovane palete - vozičke in trikrat ali štirikrat tedensko dostavljajo posa-meznim črpalkam. Marsikdaj je v takšnih pa-letah tudi na stotine različnih proizvodov, kljub temu pa je število napak le 0,02 odstotka. Vsak mesec je le pet ali šest reklamacij. Včasih je po-dobno delo potekalo ročno, napak in različnih reklamacij pa je bilo veliko več. Poleg Spara in Petrola so pomembnejši poslovni partnerji logističnega centra tudi Rauch, Stock, Atlantic Trade, Interexport, Dr. Oetker, Wrigley in Univerzal Commerce, kar pa ne pomeni, kot zatrjuje Janko Pirkovič, da Logistični center ne bi smel širiti sodelovanja na nove partnerje. Na-črtujejo, da bi še za najmanj tri trgovske družbe opravljali skladiščne posle v njihovih obstoječih skladiščih, ki bi jih ustrezno modernizirali in prilagodili svojim kvalitetnim standardom. Po-govori s potencialnimi partnerji so že stekli, na-

EO-36-december-December-0736 Novosti

- prodaja rezervnih delov- prodaja, montaža industrijskih gum- prodaja trakcijskih baterij- servis - popravila- prodaja in najem novih in rabljenih viličarjev: Linde, Toyota, Mitsubishi, Indos, Litostroj in drugih...

servis, trgovina in storitve d.o.o.PARKELJPARKELJ

Pnevmatike polnimo z polnilom ARNCO. Nikoli prazna pnevmatika!

Tel.: +386 1 520 50 20 • Fax.: +386 1 520 50 22 e-mail: parkelj@parkelj.si • www.parkelj.si

prom

ocija

tančne analize pa govorijo o možnih prihrankih skladiščnih stroškov za najmanj 5 odstotkov. »Sposobni smo sprejeti celotno skrb za skladi-šča,« pravi Janko Pirkovič, »kar pomeni, da pro-dajamo predvsem znanje.«

Dostava na 550 različnih lokacijBTC Logistični center dostavlja blago na preko 550 različnih lokacij po Sloveniji, od tega na povprečno 300 dostavnih mest dnevno. Janko Pirkovič poudarja, da »vse to zahteva najboljšo tehnologijo, odlično poznavanje geografije in specifičnih zahtev. Pogoj uspešnega poslova-nja je dober informacijski sistem, ki omogoča 100-odstotno izmenjavo podatkov v elektronski obliki. Uporabljamo sledno kodo SSCC, EAN kodo, podatke zajemamo s skenerji, ki so pre-ko anten brezžično povezani v baze podatkov. Zelo pomembno je, da poslovnim partnerjem nudimo tudi storitev extraneta. To je zasebno omrežje, ki uporablja internetne protokole in javni telekomunikacijski sistem za zagotovitev varne izmenjave poslovnih podatkov in infor-macij. Extranet je interna storitev, ki omogoča pregled vsebin, namenjenih našim poslovnim partnerjem. Logistični center ponuja pregled skladiščnega poslovanja: vnos naročil, potrditev naročil, vnos prevzemov, potrditev prevzemov ter pregled zalog v skladišču. Storitev je mogoče opraviti vse dni v tednu, 24 ur na dan.«V Logističnem centru BTC je bilo leta 1990 zaposlenih 360 ljudi, zdaj jih je 200. Govorijo o »fleksibilnem« zaposlovanju, kar pomeni, da delovni čas prilagajajo vsakemu poslovnemu partnerju posebej. Direktor Janko Pirkovič pra-vi, da je pri njih vsak delavec dobesedno zapo-

slen in plačan po dejanskem učinku. Ob koncu slehernega delovnega dne vsak ve, koliko je tisti dan zaslužil, z večjo prizadevnostjo pa lahko plačo poviša tudi za 30 odstotkov. Po drugi stra-ni pa trinajsta plača, ki je v BTC že nekakšna trajnica, ni vnaprej zagotovljena vsem, ampak samo tistim, ki so bili pri delu skozi vse leto za-res vzorni. V Logističnem centru BTC so velike rezerve odkrili v dosledni specializaciji. Odpovedali so se predvsem špediterskim poslom, prenehali pa so opravljati še sedem drugih logitičnih storitev. »Odločili smo se za relativno ozko specializacijo in se usmerili na storitve, ki jih drugi logistični ponudniki ne nudijo,« pravi Janko Pirkovič in poudarja, da je zdaj njihova dejavnost »čista« in povsem prepoznavna.

Jak Koprivc

Logistics Centres

Specialisation – The Way to a Business Upswing

“We’re at the top, among the bests,” says the Director of the Ljubljana based BTC Logistics Centre Janko Pirkovič when asked who they compare themselves to and who their model is. He says that others come to them for tours and experiences when they are improving and modernising their capacities. In this way, they themselves are actually the model for good organisation and a successful operation. Around 3 thousand consigned pal-lets are distributed to numerous sales outlets from the BTC Logistics Centre each day, at an

exactly scheduled time and by means of over 70 different freight vehicles.

They have specialised in warehousing and distri-bution of goods across Slovenia. There is no such specialised logistics centre in Slovenia, and it is this specialisation that the Director Janko Pir-kovič sees as the reason for their sharp business upswing. In its developmental plans, BTC is seriously coun-ting on logistics which is one of the most propul-sive activities in Europe. In recent years, logistics has been recording some of the highest growth ra-tes in all EU countries ranging from 12 to 15 per-cent. The BTC Logistics Centre achieved a 15 to 16 percent growth last year, while this year they are to reach an almost 20-percent increase. “A few years ago, there was a lot of talk about our advantage being tradition,” the company’s Direc-tor says. “Today, we don’t stress that anymore sin-ce tradition is no longer an advantage but more a clog if you are trying to live on old laurels and self-sufficiently convince yourself that you are the best.” He has quite a few reasons for holding such an opinion. He sees the reason for the undisputa-ble developmental rise of his centre above all in the radical setup of a new structure, above all the specialisation of services and the introduction of information technology. “The entire work process here is supported by information technology. Wi-thout it we’d be lost and doomed to failure,” he says. He warns of the necessity of good organisati-on of the operative part, both in connection with information technology and standardisation. It is therefore no coincidence that he especially stres-ses their three advantages to be computerisation,

logistika

EO-36-december-December-07 37Novosti

OZNAČEVANJEV INDUSTRIJI

IN KONTROLINGSISTEMI

ADHEZIV d.o.o.Primož 24 c3230 ŠentjurT: (03) 749 07 40F: (03) 749 07 41E: vojko.arzensek@siol.net www.a

dhez

iv.si

prom

ocija

prom

ocija

standardisation and good operative organisation. With a modern organisation of their business operations, they also influence the modernisa-tion and higher efficiency of all others involved in the supply chain. They are by all means pro-ud not to be falling behind the developments. To them, the separation from “tradition” represents a completely new profile of the warehouse wor-ker who used to be a low-skilled physical worker, who each day moved tons of goods physically and performed undemanding administrative work with a pencil and a piece of paper, often having to improvise. Today, he is a worker with at least a secondary school education performing most of the work with the help of a computer, so that merely physical labour no longer prevails. The en-tire work process is calculated to a minute, and nothing is left to chance. The BTC Logistics Centre delivers goods to over 550 different locations throughout Slovenia, on average 300 of which represent daily deliveries to locations. Janko Pirkovič stresses that “all this asks for the best possible technology, excellent geography knowledge and knowledge of speci-fic requirements. The condition for a successful operation is a good information system enabling 100-percent data exchange in electronic form. We use the SSCC tracking code, the EAN code, infor-mation is collected with scanners which are wire-lessly connected with databases by means of an-tennae. It is very important to offer our business partners the service of extranet. This is a private network employing Internet protocols and the pu-blic telecommunications system for ensuring the safe exchange of business data and information. Extranet is an internal service enabling a review of contents intended for our business partners. The logistics centre offers a review of warehou-sing operations: input of orders, confirmation of orders, input of goods receptions, confirmation of goods receptions and a review of inventory. The service can be performed any day of the week, 24 hours a day.”

So logistični centri moda?Po reorganizaciji fakultete za gradbeništvo na mariborski univerzi razvijajo tri usmeri-tve – gradbeništvo, promet in arhitekturo. Njihov center za transportno ekonomijo se ukvarja s področjem ekonomike tran-sporta z logističnimi študijami, razvojem logistike in organizacijskimi rešitvami na področju prometa. Kot pravi mag. Stan-ko Božičnik, vodja centra za transportno ekonomijo mariborske gradbene fakultete, kjotski sporazum in ekologija zahtevata omejevanje prometnih tokov, tovornega in osebnega prometa, v Sloveniji pa se dogaja prav nasprotno. V študijski nalogi Tranzitni promet skozi Slovenijo ugotavljajo, da pred-vsem tranzitni tovorni tokovi po vstopu Slovenije v EU izredno naraščajo, v zadnjih dveh letih za 31 %. Ključno vprašanje, kako bo Slovenija lahko prenesla preobremenje-no infrastrukturo, je velik izziv za prometno politiko. Še posebej, ker železniški tovorni promet s kakovostjo storitev ne ustreza so-dobnim zahtevam gospodarstva ne v Slove-niji in ne v Evropi. Po mnenju Stanka Božič-nika nič ne pomaga, če napišemo strategijo »tovor s ceste na železnico«, ponujamo pa transportno paradigmo, ki je bila zgrajena v 19. stoletju. Tudi glede gradnje logističnih centrov v Sloveniji mariborski strokovnjak ni priza-nesljiv. Pravi, da so bolj moda kot potreba in da so upravičeni le tisti, ki so enota velikega evropskega logističnega operaterja ali pa da se ustanavljajo regionalni logistični razvojni centri s sodobnim profilom. Slovenija bi morala čimprej pripraviti stra-teške usmeritve na področju logistike, pro-meta, gospodarstva in turizma. Nekateri predvideni logistični tokovi v Evropi bodo delno obšli Slovenijo.

Nov operacijski terminal na BrnikuNastajati je začelo letališko mesto Airport City, ki ga bodo zgradili okrog letališča. Na ljubljanskem letališču je namreč družba DHL Express Slovenija odprla nov opera-cijski terminal v poslovno-logistični coni. Lastnika novega terminala sta Aerodrom Ljubljana in GH Holding, za naložbo pa sta namenila 3 milijone evrov. Zmago Skobir, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana, je ob otvoritvi dejal, da želijo osrednje slo-vensko letališče razviti v prometni terminal, ki bo logistična, poslovna in gospodarska cona. Stičišču cestnih in zračnih poti naj bi se pridružila tudi železnica. Aerodrom Ljubljana želi s to naložbo povečati tovorni promet, kar je eden od njihovih strateških poslovnih ciljev.

logistika

EO-36-december-December-0738 Novosti

EO: Gre za enakopraven položaj in enakopravno konkurenčnost? Emil Šehič: Seveda. Sprašujete, kaj se dogaja v operativi. Šest mesecev prevzemamo in podob-na vprašanja, kot so v komunali Kranj, so tudi drugje. Doslej nismo zavrnili niti enega prevze-ma odpadne električne opreme, ne glede na to, ali je šlo za manjkajoči kompresor na hladilniku ali pa je bil razbit televizor. Ne vem, kaj in kje je zbiral Interseroh. Od 863 prevzemov ZEOS ni zavrnil niti enega. Tudi glede prevzemanja z enim izvajalcem nismo imeli težav. V naših shemah so dovoljenja podeljena na podlagi raz-delitve občin in občinam so dodeljeni izvajalci. Tudi ministrstvo ni šlo mimo tega in je kranjski komunali dodelilo Surovino. Ne more se poja-vljati nihče drug. To je zakonsko urejeno. Tu gre samo za nadzor, kakšna bi morala biti pot naprej. Vsi evidenčni listi bi morali končati na ARSO, ki bi jih morala pregledati in ugotoviti, ali so bili prevzemi skladni z dovoljenji. Kar pa se tiče plačila stroškov - nekatere komu-nale na primer doslej z dodatnim razvrščanjem niso imele nobenih stroškov, ker so tovrstni odpad obravnavale kot eno skupino in preko kosovnega zbiranja niso imele dodatnega raz-vrščanja. Tako je precej te opreme končalo na odlagališčih. Druge komunale pa npr. dosledno zbirajo OEEO in imajo s tem dodatne stroške. Glede tega se je potrebno dogovoriti. Glede delitve obveznosti dvomim, da bo drža-va izdelala pravilnik, ki bi določal in nadziral, da so obveznosti ene sheme takšne, druge dru-gačne. Zato ne vidim več razloga, da bi morali čakati na državo. Tako je ZEOS pripravil osnu-tek dogovora, ki ga hoče uskladiti in skleniti z vsemi komunalnimi podjetji v Sloveniji. Dogo-vor se usklajuje v okviru komisije za odpadke, ki je eno od teles komunalnih podjetij in je bila

nadaljevanje s strani 14

Igor Bizjak

Katja Dolšak

postavljena v okviru gospodarske zbornice in je usklajevalno telo med komunalnimi podjetji. Ta segment bomo torej uredili. Gre za to, da pogo-jev za izvajanje zahtev 12. člena Uredbe ministr-stvo v tako kratkem času ni zmožno urediti. Iz-kušnje s tem imajo v EU, npr. v Nemčiji, Avstriji, kjer imajo pooblaščeno družbo, ki zaposluje od 10 do 30 ljudi, informacijsko je povezana z vse-mi komunalnimi podjetji, usklajuje vsak posa-mezen prevzem odpadkov in ga razvršča med obvezujoče zavezance. Tega država ni sposobna vzpostaviti v tako kratkem času, prej kot v letu 2009 verjetno ne. Torej tudi ta segment mora-mo rešiti sami. Popolnoma se strinjam s kolegi iz komunale, da ne morejo vse prevzeti nase. To pomeni, da bodo morali imeti v svojih evi-dencah mogoče zdaj samo dva izvajalca skupne sheme, toda če bo šlo v tem smislu naprej, bo

dobil dovoljenje še kdo, tudi če bo imel enega zavezanca in tako bo čez nekaj časa teoretično možnih deset shem. To pomeni, da ne morejo nase preložiti odgovornosti delitve odpadkov, ampak mora biti to drugače urejeno. Glede na to, da je določeno, da je en izvajalec prevzema-nja v enem komunalnem podjetju, bo ta izva-jalec v svoji operativi, s svojo infrastrukturo, s svojimi vozili, zabojniki odločil, kako bo mate-rialni tok delil naprej. Zaradi tega to nikakor ne smemo prelagati na komunalna podjetja. Zaen-krat se naši prevzemi izvajajo po komunalnih podjetjih, ki OEEO zbirajo z doslej obstoječo opremo in jih ne bomo silili, da zato postavljajo posebne zabojnike. Dodatna infrastruktura je tako zagotovljena s strani naših izvajalcev.

EO: Rekli ste, da ste zbrali približno tisoč ton. Kaj pa je s predelavo? Emil Šehič: Želimo, da bi odpadki, kot so hla-dilniki, televizorji, monitorji in plinske sijalke, ki so okolju kot odpadek najbolj neprijazni, prišli do ustreznih centrov za obdelavo in ne do deponiranja ter neustreznega drobljenja. Zaloge teh odpadkov so se kopičile na določenih mestih in dolgo smo čakali, da smo dobili dovoljenja za čezmejno premeščanje odpadkov. Zdaj izvozna dovoljenja imamo, ta del OEEO se direktivi in Uredbi ustrezno obdeluje v tujini. Del obdela-ve imamo zagotovljene doma. S tem smo uspeli na novo odpreti kar precej delovnih mest. Prva stopnja razgradnje televizorjev in monitorjev se izvaja v Sloveniji, druga v tujini. Enako velja za hladilno zamrzovalne aparate.

EO: Ali lahko razumemo, da gre večina odpadkov v tujino? Emil Šehič: Ne večina, približno 20 %.

EO: Kako je s plemenitimi kovinami, kako se to regulira? Emil Šehič: V odpadni EE opremi niso samo plemenite kovine, ampak tudi nekoristni ma-teriali, med njimi tudi nevarne komponente. Z izvajalci imamo pogodbe, na podlagi katerih

mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič

Okrogla miza o odpadni EEO

EO-36-december-December-07 39Novosti

prom

ocija

so v svojih centrih za obdelavo dolžni odstra-niti nevarne komponente. Torej, v prvi stopnji obdelave izločijo nevarne komponente, prevze-mnik le teh je podjetje za ravnanje z nevarnimi odpadki Kemis, drugi del nevarnih odpadkov so ohišja hladilnikov in ekrani, ki se prav tako obdelujejo z ustreznimi tehnologijami v izvozu. Drugi materiali se s postopki drobljenja delijo na plemenite in železne kovine. Celoten proces je z naše strani nadzorovan.

EO: Kako je uspešen Interseroh? Matej Hribar: Pri nas smo zbrali 600 ton, kar je glede na kvoto, ki jo moramo predelati, precej. Za aparate, ki morajo biti izvoženi, smo v fazi pridobivanja dovoljenj.

EO: Inšpekcijske službe še ne spremljajo izvajanja Uredbe. Kaj je treba narediti? Matej Hribar: Treba je narediti obhod, zave-zanci so znani in morajo dokazati, da so podpi-sali pogodbo z eno od shem.

EO: Ali je že bil opravljen kakšen inšpekcijski pregled? Matej Hribar: Ne, slišal sem, da se bodo opra-vljali v septembru, zaenkrat se še ne. Alojz Prislan: Ne vemo nič o tem, da bi se opra-vljal, gotovo pa kot proizvajalci oziroma proda-jalci pričakujemo, da bo ministrstvo opravilo svoj del naloge in te čimprej polovilo, ker gre za naš konkurenčni boj na trgu. Emil Šehič: Inšpekcijske službe za zavezance še niso stopile v konkretne akcije. Nekatere zave-zance so le pozivali k izpolnjevanju obveznosti. Inšpekcijske službe za odpadno električno in elektronsko opremo tudi na področju komu-nalnega sektorja niso izvajale nadzorov. Še ve-dno se precej te opreme, predvsem tiste, ki je za okolje najbolj občutljiva npr. : hladilniki, drobi in odlaga na deponijah. Potrebno bi bilo malo več nadzora, da tovrstna oprema ne bi končala na deponijah. Nekaj tega se bo uredilo glede na to, da se deponije zapirajo in da bodo bistveno večji stroški za komunalna podjetja, če bodo

hotela to opremo voziti drugam. Inšpekcija je na tem področju zaenkrat premalo učinkovita.

EO: Pri stroških oziroma plačilih za izvajanje Uredbe sta se shemi odločili za različna pristopa. Matej Hribar: Mi bomo za naše zavezance do-ločili tarifo glede na količine, dane na trg, dru-go so plačila izvajalcev. S tem so naši izvajalci zadovoljni. Emil Šehič: Od februarja dalje vzdržujemo uradno objavljen cenik, v katerem je izhodišče kos opreme, dan na trg. Odločili smo se, da za kalkulacijo masa ne more biti verodostojna, glede na to, da tudi poročanja carini nihče ne nadzoruje. Tudi tam so možne špekulacije. Ima-mo podatke, da nekateri poročajo, da tehta hla-dilnik pet kilogramov, televizor pol kilograma. Pomeni, da masa ni verodostojna in po Evropi poročajo o kosih. Zato tudi mi bremenimo naše pristopnike po kosih. Vse stroške brez profita prenesemo nanje in pričakujemo, da bodo ti stroški v prihodnje naraščali. S količino odpad-kov se bodo stroški zviševali, ker pa se trend prodaje na trgu ne bo toliko povečeval, bo tudi vrednostno po artiklu ta strošek večji. Kar se tiče izvajalcev, se bomo glede stroškov z njimi uskladili. Zaenkrat finančno zadeva pote-ka, ampak je pričakovati, da bodo tudi z njihove strani, kot s strani komunale in z dopolnitvijo zakonodaje, te stvari še potrebno uskladiti. Matej Hribar: Mi imamo po toni, toliko evrov za tono.

EO: Evropska praksa pa je drugačna. Emil Šehič: Praksa je taka, da se obremenjujejo proizvajalci po kosih. Tam niso možne špekula-cije. Dostikrat je bilo vprašanje, ko so se zave-zanci vključevali, kako težak je videorekorder, dvd itn. Te ocene so delali po občutku. Če ima kdo možnost plačevanja po masi in je od tega obremenjen, je v njegovem interesu, da bo stro-šek čim nižji in da bo poročal o nižji masi. Ko-sovni pregled je v papirjih bistveno enostavnej-ši. Če hočemo pogledati v določeno firmo, ali so

njeni podatki realni in pogledati njegovo maso, moramo v proizvodno dokumentacijo. Po kosih je poslovanje čista ekonomika. Zato je odločitev na ravni evropskih shem, da zaračunavajo pri-stojbine po kosih, danih na trg. Alojz Prislan: Pri zbiranju reciklaže so bile pio-nirji države Beneluxa, konkretno Belgija, ki ima javne cenike na internetu. Vse je vezano na kos. Tu se vidi preglednost, te tone se hitro nekje iz-gubijo, v resnici pa se ve, koliko Slovenija prene-se, koliko se hladilnikov proda na leto. Matej Hribar: Carinska uprava ima podatke o številu kosov za vsakega proizvajalca. To ni po-vezano s tarifo. Država ima vpogled v to, koliko proda Gorenje, Elektrolux itd. Emil Šehič: Mi imamo podatek v kosih in masi. Ko naredimo tabelo, vidimo razpon, da so te-levizorji težki od pol kilograma do sto kilogra-mov. Nam je vseeno, če poroča zavezanec, da je njegov televizor težak pol kilograma. Sicer ga opozorimo, da je možna napaka in da je možno, da bo carinska uprava izvedla nadzor in ugoto-vila, da je prišlo do napak, ampak to je njihova stvar, ki ne vpliva na naše poslovanje. V zvezi s televizorji je še nekaj drugega. Včasih so bili televizorji težki 80, 90 kilogramov, moni-torji pa 40, 50 kilogramov. Tovrstna oprema se danes nahaja na zbiralnicah, ljudje pa kupujejo zgoščenke in plazme. Teža je 7, 8 kilogramov. Če ocenimo, da je v Sloveniji 200.000 tv aparatov v prodaji, da je povprečna teža 9 ali 10 kilogramov, je to 2000 ton, kar gre na trg. Recimo, da bo pri-šlo s trga, ne 200.000, ampak 100.000 aparatov, da bomo vsakega drugega dali nazaj na zbirni center, 100.000 po 40 kilogramov povprečne teže, je pa 4000 ton. Kalkulacija je taka, da bomo dobili dvakrat večjo maso nazaj iz zbrane količi-ne, kot smo jo dali na trg. To pomeni, da danes stane odstranjevanje televizorjev 350 evrov po toni in da bi morala biti cena s katero bi obreme-njevali proizvajalce, 700 evrov na tono. Kakšne so številke od pristojbin? Ne zdržijo tega. Ne moremo stroškov temeljiti na tem, da je nekdo obremenjen na maso, ki jo da na trg, ker to ni primerljivo s tistim, kar je s trga prišlo. Alojz Prislan

Okrogla miza o odpadni EEO

EO-36-december-December-0740 Novosti

Izhajam iz količin, ki smo jih prevzeli in kaj prevzemamo. Prevzeli smo televizorje, ki so težki 40 do 50 kilogramov, in izhajam iz poročil carinske uprave, kjer proizvajalci poročajo, kaj so dali na trg. Povprečna teža televizijskega mo-nitorja je devet kilogramov, povprečna teža, ki jo dobimo nazaj pa je 35 kilogramov. Štirikrat večja teža pride nazaj. To so konkretni podatki.

EO: Napovedujete več odpadkov in višje stroške. Ali se bo to zgodilo? Alojz Prislan: Evro direktiva pravi, da bi lahko proizvajalci, če to trg dopušča, prikazovali vi-dno pristojbino. To bi lahko prikazovali do leta 2011 oziroma 2013, odvisno od grup. V končni fazi bomo morali proizvajalci v prihodnosti po tej direktivi te stroške pokrivati in s tem smo se sprijaznili. Hkrati poskušamo že pri konstrukci-ji izdelka upoštevati, da ga je možno razgraditi. Tudi s tem smo se sprijaznili. Pustimo ob strani, če je ta EU direktiva sploh na mestu, to so deba-te v Bruslju. Za nas proizvajalce je pomembno, da smo vsi zavezanci v enakopravnem položaju. Kot smo pa danes slišali, je naloga predvsem MOP-a, da zadeve uredi.

that the jointly collected quantities from Febru-ary until today are increasingly larger as are the quantities of distributors of collected waste equip-ment. By raising awareness of the general public and through very good cooperation with the com-panies Merkur and Mercator, we were able to col-lect approximately 17% of all waste through these companies. By August, something more than one thousand tons were collected, which on average represents a 16% annual realisation of our plans. We are not satisfied with that. If we wish to meet our objectives this year, we must work very hard in autumn. In order to do that, we need the help and involvement of the state which is promising to amend the legislation but still has not done that. We wish to connect all the companies responsible for the efficient implementation of the Decree.

E&O: What do the schemes expect from the Environmental Agency of the Republic of Slovenia and the Ministry of the Environment and Spatial Planning? What other legal bases need to be produced? Matej Hribar: Pressure on the liable parties who are not part of the scheme is certainly one of the missions of the Ministry of the Environment and Spatial Planning. At the Customs Administra-tion, there are about 46, maybe a few more li-able parties registered for the payment of duties, while at the Ministry there are none, and at our scheme there are 130. Another thing is that some are dodging the provisions of the decree. And it is this that the competent Ministry must do some-thing about. We can stretch to the point where the liable party must decide on its own. This is the line where our authorisations end. Here, the inspection services must move in. Emil Šehič: The Decree very clearly defines that it has had to be implemented since last November. In cases when the liable persons do not imple-ment the provisions relating to the collection and management of waste electrical and electronic equipment, they can be penalized. A special re-quirement also stipulates that in addition to the above mentioned, they need to acquire decisions on entry in the records. If they fail to do so, they are deemed to have committed a violation. The

matter cannot be held back by all 700 or so liable parties filing incomplete applications with the En-vironmental Agency in 2005 and then the Agency calling each and every one individually, warning them about the missing points in the application and stalling. A deadline should be set and after a week, the notice sent: “Your application is incom-plete. If you fail to complete it, it will be rejected and you will have committed a violation. ” Up until now, the state has set nothing more than the criteria and despite numerous incentives and warnings coming from us, there has still not been a step forward. Most of the liable parties have al-ready made up their mind, but here we must not look at how big someone is. One producer may place a thousand products on the market, and another only one. Considering that charges levied per product in respect of following the obligations of the Decree are also 10, 20 or 30%, this means that their products are more competitive on the market if they do not meet the obligations and do not pay anything. Here, the size of the producer does not matter. There should be no limits defined saying that certain producers with lower quotas are exempt from obligations. We must not be con-tent with having 90% or 95% of the WEEE mass in the joint schemes, while at the same time there are 40% or 50% of liable parties that do not deal with meeting the obligations.

E&O: The only problem is that we haven’t got 90% of liable parties included yet. Emil Šehič: I would say that in the mass of com-panies there probably are that many. This is hard to say, but it’s an entirely different story that those, who are included, have to meet the obligations of appropriate management of WEEE. The state defined such a system in its Decree. This means that it must create a supervisory body to inde-pendently supervise the material flow of WEEE. The practice in the EU is that the state has the possibility to authorise a company with the status of a supervisory body and will be present on the market as a supervisor overseeing the obligations of the producers and their fulfilment. However, in this sense, the state has not yet done enough. Alojz Prislan: For us, as one of those 600 liable

Round Table on Waste Electric and Electronic Equipment (WEEE)

Many Escaped and the Inspection Service Does Nothing

Many have escaped and are skilfully evad-ing the obligations imposed upon the liable parties by the Decree on the management of waste electrical and electronic equip-ment. They therefore hold an advantageous position on the market. There is no control. Certain legal uncertainties additionally make the work of both schemes – that is ZEOS and Interseroh – more difficult. Slopak has been waiting for its licence to start working as the third scheme for quite some time now, even though they were promised to receive it. De-spite several uncertainties and dissatisfac-tion, the collecting and receiving of WEEE is taking place. It seems, however, that in 2007 we will not achieve the desired objective for the amount of collected quantities. Other participants of the round table were Emil Šehič, ZEOS, Primož Bajželj, Komunalno pod-jetje Kranj (Kranj Utility Services Company), Igor Bizjak, Komunalno podjetje Kranj (Kranj Utility Services Company), Alojz Prislan, BSH, Matej Hribar, Interseroh and Katja Dolšak, Interseroh with the round table being chaired by Jože Volfand.

E&O: So, ZEOS Started Working this SpringEmil Šehič: Yes. We started operating this Feb-ruary and concluded contracts with contractors both at home and abroad. We estimated that there is a critical mass of producers which, by covering optimal costs of management of waste equipment, would ensure the financing of the scheme. At the same time, we started making contacts with utility services companies which we estimate to be among the main collectors of such waste. According to our statistics, we estimate

Okrogla miza o odpadni EEO

EO-36-december-December-07 41Novosti

prom

ocija

Odvrzite brEme vElikih strOπkov!INTERSEROH - skupna shema ravnanja z odpadno elektriËno in elektronsko opremo

INTERSEROH d.o.o., tel.: 01 562 06 97, GSM 031 333 155matej.hribar@interseroh.com; www.interseroh-slovenija.si

parties, in our role as a producer as well as a seller of household appliances, it is primarily important for the liable parties to become part of one or the other scheme as soon as possible. Otherwise, this will mean our competitive disadvantage. What is more, our costs arising from electric waste encom-pass from 2 to 3% of our annual realisation. This year, about 200,000 euros will certainly be spent for this. These are high costs for which we had to find some internal reserves and we could also not do without a minimal price increase of the appli-ances. All those who are still not included have a competitive advantage which is reflected on the market and which they are exploiting. They are not paying the taxes even though they are sup-posed to. Primož Bajželj: The company Komunala Kranj is a provider of public services for the management of municipal waste in the area of six municipali-ties, the Municipality of Kranj and the Munici-palities of Cerklje, Šenčur, Preddvor, Naklo and Jezersko. Up until today, we have set up two col-lection centres for separate waste collection in the Municipality of Kranj, one in Jezersko and one in the area of the Municipality of Šenčur. For next year, we are planning the erection of a collection centre in the Municipality of Cerklje. By build-ing collection centres, we offered the members of these municipalities an additional possibility for separate waste collection. In addition to all other types of waste, we also collect waste electronic and electric equipment. We are included in the ZEOS scheme and currently boast monthly collection of between 15 to 20 tons of waste electronic equip-ment. This year, in the area of the Municipality of Kranj, we started collecting and transporting waste by means of correspondence cards, thus approximating the needs of the members of the municipality and even enabling additional sepa-rate waste collection. Such a method enables us to separate and hand over waste electronic equip-ment previously by means of a smaller vehicle. The collected waste is then handed over to the scheme through collectors. Minor operational dif-ficulties appear. When the schemes become fully operational with all the handing over through us as a provider of public services, we are also go-ing to be interested in the financial effect which has still not been settled. I have to stress that we, the providers of public services, are concerned by some obligations arising from all these decrees in-volving waste ranging from electronic equipment to candles and the like. However, in the end, we are interested also in the financial calculation.

Pursuant to Article 12 of the Decree, the purchase price for such waste has to be defined. Igor Bizjak: The Ministry should set the stand-ards for the collection of electronic waste. A com-prehensive waste handover procedure should be introduced. This means that any company can collect the entire fraction of electronic waste. Not that one can only take computers, the other refrig-erators… One should collect it all. There can be several such companies. A concessionaire should be defined including the area which it covers. There are several costs arising from manipula-tion and you don’t know when you will be able to call one of them. The territory needs to be defined as well as who will be covering it. The collectors need to be up-to-date so that waste electronics are not stored in communal disposal facilities or col-lection centres or landfills. We have to be aware that flows of waste electronics are different. That part which comes to collection centres is the part that can be best controlled. There, you see exactly what it is like. I need to stress, however, that al-ready at collection centres the equipment arrives in a damaged state. If a refrigerator is working, it won’t be disposed of. Slovenians are a rather economical nation. If a washing machine breaks down, it is used for spare parts. What is left of it, this is usually the housing, maybe some elec-tronics, pumps and similar, is stored at home. We won’t get complete household appliances. It is one thing to collect waste at collection centres, anoth-er, which is already a bit more difficult, to collect bulky waste and the third and most difficult to have it all mixed up in municipal waste. There it is impossible to ensure that electronic equipment will be intact. It would be good to expedite electronic manage-ment of record documents. If we are working to-gether with Interseroh or Zeos, it would be good if Zeos could e-mail us filled out record docu-ments which we would complete with our part of the information and then send to the company collecting the equipment. At the moment this is Surovina. Now, there is tons of paperwork to be done. This should be dealt with as fast and as eas-ily as possible. In Slovenia, too much work is lost on administrative tasks. Soon, we will be employ-ing administrators to carry around papers.

E&O: You are connected among each other and these are economic relations. Do the partners discuss individual questions? The Ministry of the Environment and Spatial Planning might

say why you don’t work it out among yourselves. Primož Bajželj: The Ministry of the Environ-ment and Spatial Planning is the one that adopt-ed the Decree and it has to be the one to ensure its implementation in practice. We are only the contractors and need to collect and hand over the waste equipment. If there are five providers on the market having five different prices, I will start calculating. The price defined for the pur-chase of waste packaging is too low and doesn’t even cover the basic costs as it is linked to weight. I hope that the purchase price for waste electrical and electronic equipment will be formed differ-ently and be more acceptable to the providers of public services.

E&O: The inspection services are still not following the implementation of the decree. What needs to be done? Matej Hribar: Rounds need to be made. It is clear who the liable parties are, and they need to be able to prove that they have signed a contract with one of the schemes.

E&O: Have there been any inspections already? Matej Hribar: No, but I’ve heard that they are planned for September. So far, nothing yet. Alojz Prislan: We’ve heard nothing about them planning any inspections, but as producers and sellers, we certainly expect the Ministry to do its part of the job and catch them, as this is our com-petitive struggle on the market. Emil Šehič: The inspection services for liable par-ties still haven’t done anything concrete yet. Some liable parties have merely been asked to meet their obligations. As far as the sector of munici-pal utility services is concerned, there have also not been any inspection controls conducted by inspection services for waste electrical and elec-tronic equipment. A lot of this equipment, espe-cially the equipment which is the most sensitive for the environment, such as refrigerators, is still being crushed and deposited at landfills. There is simply more control needed in order to stop such equipment from ending at landfills. A part of this problem will be regulated as the landfills are clos-ing down and that municipal utility companies would have significantly higher costs if they were to transport such equipment elsewhere. At the moment, however, inspection in this field is still not efficient enough.

Okrogla miza o odpadni EEO

EO-36-december-December-0742 Novostipr

omoc

ija

EO-36-december-December-07 43Novosti

Informacije za izvoznike

Poslovne priložnosti na tujih trgih

� Angleško podjetje, specializirano na področju proizvodnje okolju prijaznihdodatkov za polietilensko embalažo, išče distributerje in proizvajalce polietilenske embalaže.

� Belgijski proizvajalec in trgovecz medicinsko opremo išče dobaviteljelepenke za embalažo. Zanimajo se zadolgoročno poslovno sodelovanje.

� Predmet javnega razpisa na Švedskemje dobava: strojev za pakiranje, filmoviz plastičnih mas, izdelkov za pakiranje iz plastičnih mas, strojev za pakiranje in zavijanje, delov strojevza pakiranje, strojev za specialne namene in njihovih delov.Ponudba mora biti veljavna do 8.5.2008. Kriterij za izbiro bo najnižjacena. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na naslovu naročnika. Večinformacij o razpisu pod številko dokumenta (Doc number)218866-2007 in na naslovu naročnika.

Več informacij: www.izvoznookno.si,rubrika Poslovne priložnosti.

Sejmi v tujini

� Bukarešta, Romunija - International Exhibition of Packaging and Production Equipment - ALL PACK, 07.11.2007 - 11.11.2007� Zwolle, Nizozemska - Packaging Trade Fair - easyFairs EMPACK Zwolle, 11.11.2007 - 15.11.2007� Lyon, Francija - Packaging - Handling - Logistics - EUROPACK – EUROMANUT, 13.11.2007 - 16.11.2007� Sarajevo, Bosna in Hercegovina - International Fair for Agriculture, Food and Drinks, Consumer Goods, Packaging – Agrofood,

15.11.2007 - 19.11.2007� Sofija, Bolgarija - International Specialized Exhibition for Packaging, Printing, Machinery and Recycling - Balkan Packaging,

21.11.2007 - 24.11.2007� Stuttgart, Nemčija - Packaging Exhibition -easyFairs VERPACKUNG SÜD, 28.11.2007 - 29.11.2007

Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.

Opozorilo podjetjem - zavajajoče oglaševanje EuroBusiness GuidePrejeli smo ponudbo podjetja EU Business Services Ltd. za vpis podjetjav register evropskih podjetij Euro Business Guide. Želeli bi opozoritipodjetja, ki to ponudbo prejmejo, naj bodo pozorna na droben tisk nadnu obrazca, saj objava podatkov v registru NI brezplačna. Brezplačnoje le naknadno ažuriranje podatkov. Podrobno si preberite tudi pogojeza vpis v register: Terms and Conditions for Insertions . Po podpisuobrazca se podjetje zaveže za plačilo 990 EUR na leto za objavo njegovihpodatkov v tem poslovnem imeniku za naslednja 3 leta.

Na Izvoznem oknu smo že opozarjali na zavajajoče ponudbe s straniposlovnih imenikov European City Guide in Central European TradeRegister, tokrat gre za podoben koncept, le da je ime poslovnega imenikaspremenjeno.

Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Aktualno.pr

omoc

ija

EO-36-december-December-0744 Novosti

Informacije

Fit media d.o.o.Kidričeva ulica 253000 Celjetelefon: 03/42 66 700faks: 03/42 66 702e-mail: info@fitmedia.si

Mo

no

gra

fija

Slo

ven

ski š

po

rt n

a o

limp

u

ww

w.fi

tmed

ia.s

i.

prom

ocija