Strokovna specializirana revija za embalažoŠtevilka V./22

Junij 2005

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

Foto

Aljo

ša V

idet

ič

Strokovna specializirana revija za embalažoŠtevilka V./22

Junij 2005

22

Vzpostavlja se sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo

Višji cilji pri ravnanju z embalažo

Skladnost materialov vedno večji izziv

Visokofrekvenčna embalaža

Ali Inpak ali Grafika in pakiranje?

Vzpostavlja se sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo

Višji cilji pri ravnanju z embalažo

Skladnost materialov vedno večji izziv

Visokofrekvenčna embalaža

Ali Inpak ali Grafika in pakiranje?

Promocija

3Uvodnik22

Uvodnik

Razvoj ni (zmeraj) napredekSpoznanje, da razvoj ni zmeraj napredek, ni novo. Dobiva pa nove, moč-nejše poudarke, saj okolje glasneje kot kdajkoli opozarja, da tako več ne gre. Okoljske zahteve, ki jih je doslej skoraj povsem utišala logika trga in kapitala, postajajo igralec. Kaj to praktično pomeni, dobro vedo zave-zanci v sistemu za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Sedaj je v Sloveniji na vrsti vzpostavitev sistema z električno in elektronsko opremo. Gre za zelo vroče vprašanje – za zavezance, ki jih bo nov sistem udaril po žepu, in za tiste, ki bodo v njem iskali (dober) zaslužek. Več razlogov torej, da ga v tej številki razčlenjujemo z več vidikov. Tudi v prihodnje ga bomo pozorno spremljali.Kaj hočemo s specializiranim sejmom embalaže, pakiranja? Kako po-memben je za razvoj panoge? V Sloveniji je na tem področju nastala konkurenca. Očitno je, da mali trg več ponudnikov ne potrebuje. Bo zmagala kvaliteta?

Jože Volfand,glavni urednik

Iz vsebineVzpostavlja se sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo 6

Kdo je kdo 8

Embalaža naslednje generacije 16

Rastoči trgi za naprednejšo embalažo 17

Novosti pri ravnanju z embalažo - višji cilji 22

Sejem Grafika in pakiranje 24

Za in proti - Ali Inpak ali Grafika in pakiranje? 26

4

22

NovostiNovosti

Kratko, zanimivo

Nagrajene etikete visoke modeOdličja in priznanja Gol-den Label Award za „vi-soko modo“ etiket so na Dunaju podelili 14. aprila. Mednarodna žirija je pre-sojala po štirih kriterijih: oglaševalna učinkovitost, kreativno oblikovanje, emocionalni vtis, zahtev-nost in izvedba tiskanja ter plemenitenja, inova-tivnost in druge posebno-sti pri uporabi materialov, kovinskih barv, rasterskih postopkov ipd.Podeljena so bila zlata, srebra in bronasta odličja in priznanja Golden Label Award, tri posebne na-grade za posebne tiskar-ske tehnike in dve nagradi

»Golden Mermaid« za poseben design. Nagra-do »Golden Mermaid« za oblikovanje papirnih etiket je podelila Pan European Brand Design Association (PDA). Podjetje Brigl&Bergmeister, ki je glavni sponzor tega evropskega združenja oblikovalcev embalaže, razume sodelovanje z oblikovalci kot možnost za doseganje večje do-dane vrednosti pri materialih za etikete.Pozornost so vzbudili vrhunski dosežki med avstrijskimi etiketami. Nagrajena je bila etike-ta Vöslauer Balance, ki jo je na natečaj poslala agencija Demner, Merilcek&Bergmann. Tiskar-na Marzek je prejela nagrado za vinsko etiketo. Opažena je bila vinska etiketa A+, ki so jo na natečaj poslali iz Vinske kleti Goriška Brda in ki si je z uvrstitvijo med nominirance prislužila posebno priznanje strokovne žirije.

Ekspandirani polipropilen iz LaškegaTIM Laško, d.d. se je odločil, da bo letos začel proizvajati izdelke iz ekspandiranega polipro-pilena (EPP). Razvoj proizvoda EPP (expanded polypropylen) sega v začetek 90-let. EPP zara-di posebnih tehnično – tehnoloških lastnosti, kot so odpornost proti udarcem, strukturna trdnost, toplotna izolativnost, kemična in temperaturna obstojnost, lahkost, prožnost in elastičnost, ekološka sprejemljivost – možno recikliranje, vse bolj zamenjuje mnoge do se-daj uporabljene materiale. Tudi cene izdelkov so glede na vsestransko uporabnost materiala sprejemljive. V svetu se je embalaža iz ekstru-diranega polipropilena zaradi svojih prednosti izkazala kot najboljša rešitev za embalažo v avtomobilski in elektro industriji, prehrambeni industriji (zabojniki za catering), saj omogoča enostavno in varno manipulacijo.Za katere prednosti gre? Za nizko specifično težo, ki omogoča lažjo manipulacijo s povratno embalažo, za visoko sposobnost absorbiranja udarne energije, za elastičnost in upogljivost. Ima »spomin«, kar pomeni, da se po obreme-nitvi povrne v prvotno stanje. Zaradi strukturne trdnosti prenese večje obremenitve pri določe-nih aplikacijah in omogoča izdelavo izdelka, kjer so posamezni deli iz različnih gostot. EPP

Voda v drugačni oblikiPodjetje Amcor Flexibles je trgu predstavilo novo ge-neracijo pakiranja negazirane vode. Pod blagovno znamko Amcor AquaFlexCan prodajajo vodo, ki se zlahka odpre, je priročna in se ne poliva. To embalažo so prvič predstavili na letošnjem spe-cializiranem sejmu Interpak kot prvo fleksibilno embalažo za vodo in drugo negazirano pijačo. Inovativna embalaža pomeni korak naprej pri diferenciaciji izdelka na trgu pitne vode. Celotna embalaža je primerna za potiskanje. Embalaža se zlahka odpira, saj je na vrhu lasersko perforirana, tako da se vrh ustja embalaže enostavno odtrga. Potrošnik pije neposredno iz embalaže. Ne potrebuje slamice ali dulcev. Embalaža je oblikovana tako, da po-trošnik enostavno nadzira pretok tekočine in tako ome-juje izliv, če se embalaža prevrne. Embalaža je narejena iz posebnega fleksibilnega materiala, prav za potrebe sveže pitne, negazirane vode. Rok trajanja vode v tej embalaži je primerljiv z roki trajanja drugih embalaž na trgu. Embalaža je kemično in orga-noleptično certificirana in ima barierne lastnosti, ki zagotavljajo, da voda ostane sveža in čista.

Zdravje mora biti tudi privlačnoEden vodilnih dobaviteljev embalaže iz kartona z visoko dodano vrednostjo v Evropi Chesepeake Corporation je pred kratkim odprl design studio in oblikoval poseben razvojni oddelek, namenjen embalaži za farmacevtsko industrijo ter izdelke, name-njene zdravju. Nov design center, lociran v Angliji, bo specializiran za konstrukcijski design em-balaže in razvoj novih izdel-kov. Razvijajo nove materia-le iz kartona in plastike ter preizkušajo nove postopke tiskanja za veliko paleto em-balažnih formatov. Pri pro-dukciji prototipov oziroma vzorčnih serij uporabljajo računalniško opremo za 3D simulacijo.Rast zdravil v prosti prodaji pomeni, da je vedno po-membnejša politika blagov-nih znamk, ko gre za zdravi-

la. Ni več vseeno, kako izdelek na prodajni polici izgleda. Diferenciacijo izdelkov želijo doseči z inovativno embalažo, ki pritegne oko. Pomemben del razvoja tovrstne embalaže so tudi zaščita proti ponaredkom, upoštevanje etične zako-nodaje farmacevtske industrije, Braillova pisava in elementi za otrokovo varno uporabo izdelkov. Po mnenju podjetja Chesepeake naj bi to bil prvi tovrstni design center v industriji.

5

Kratko, zanimivo

Pločevinke po meri posameznikaPodjetje Ball Corporation je razvilo nov oglaševalski medij. Na vrhu in dnu plo-čevinke je lahko posebej prilagojeno sporočilo, kar daje pločevinki novo dodano vrednost. Lasersko pritrjeno odpiralo je trdno. Ker je obarvano, omogoča pros-tor za majhno »oglasno desko«, namenjeno blagovni znamki, oglaševanju ali promocijskemu sporočilu. Z računalniškimi programi in lasersko tehnologijo je mogoče doseči veliko spo-ročilno fleksibilnost. Vgravirajo se lahko črke, številke, slike ali simboli.Podjetje Ball Corporation, največji proizvajalec posebnih pločevink za pijače v Severni Ameriki, nudi zelo različne velikosti pločevink in različne barve odpiral.

Plastika oživlja klasični designNajnovejša družina embalaže podjetja RPC Bramlage je dober primer, kako lah-ko sodobni plastični materiali oživijo klasične oblike. Embalaže so primerne za uporabo v industriji hrane, v kozmetiki, za darila in shrambo. Design embalaže povsem spominja na klasično stekleno, hermetično zapr-to posodo s kovinskim ročajem. Takšne embalaže so v preteklosti uporabljali predvsem za shrambo. Nova embalaža podjetja RPC Bramlage je narejena z vbrizgavanjem plastike PET, kar pomeni, da sta embalaža in pripadajoč pokrov veliko lažja od podobne steklene embalaže, hkrati sta tudi manj občutljiva na mehanske udarce. V odnosu do vsebine embalaže pa ima enake kemijske last-nosti kot steklo. Ročka embalaže je narejena iz galvanizirane kovine, embalaža ima tudi zaporni obroč iz TPE (termoplastični elastomer), posebej prilagojen za potrebe prehram-benih olj in maščob. Embalaža omogoča različne oblikovalske pristope – od etiketiranja, direktnega tiskanja do embosiranja.

dosega visoke dimenzijske točnosti oblikovanih delov, kar pripomore k enostavnemu spajanju in »zaklepanju« delov. Odporen je proti fizič-nim obrabam in skrajnim temperaturam – do 130°C. To je visoka temperaturna obstojnost. Dobra plovnost ostane nespremenjena tudi v slani vodi. Pomembna je zvočna izolativnost. Porozni EPP zelo dobro izolira zvok v specifič-nih frekvenčnih območjih, kar se posebno izra-zi v kombinaciji z drugimi materiali. Poleg tega je mogoče ustvarjati različne tehnične vzorce na površinah, kjer je potrebna dobra oprijemlji-vost. Izdelki iz EPP so lahko laminirani s tkani-no ali ostalimi materiali. Odporni so na olja, ke-mikalije in vodo. EPP je praktično brez vonja in ga je mogoče 100 % reciklirati. V laškem TIM-u so prepričani, da bo trg dobro sprejel izdelke iz ekspandiranega polipropilena.

Čisto okolje, veliko dobre volje

V Poslovnem sistemu Mercator so skupaj z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Slo-pak d.o.o., podjetjem Tetra Pak d.o.o. in Eko šolami pripravili nagradno tekmovanje zbiranja odpadne kartonske (»tetrapak«) embalaže za tekočine. Eko šole so povabili, da se udeleži-jo nagradnega tekmovanja Čisto okolje, veliko dobre volje in zberejo čim več odpadne karton-ske embalaže za tekočine. Učenci so se v času tekmovanja naučili, kako se pravilno izprazni, zloži in stisne odpadno tetrapak embalažo, da ta zavzame čim manj prostora. Zvedeli so tudi, iz česa je sestavljena in kje ter na kakšen način se jo reciklira.Nagradno tekmovanje je trajalo od 5. do 25. juni-ja, v njem pa je sodelovalo približno 3000 učencev Eko šol. Sodelujočim je uspelo zbrati 4531 kg od-padne kartonske embala-že za tekočine, kar je pre-seglo pričakovanja organi-zatorjev. Zbrano odpadno embalažo so odpeljali v papirnico v Tržiču, kjer jo bodo reciklirali.

6

22

Večina subjektov, ki so zavezanci po Pravilniku oziroma ki nastopajo v fa-zah proizvodnje, trženja, zbiranja in obdelave električne in elektronske (EE) opreme, je pričakovala, da bo država izbrala koncesionarja za izva-janje državne javne službe ravnanja z EE opremo. S tem bi bili postopki pri organiziranju sistema ravnanja z od-padno EE opremo v državi jasnejši. Ker se ta pričakovanja niso uresničila, se gospodarstvu poraja vrsto vpra-šanj, predvsem v smislu povezovanj, dogovorov in postopkov, ki jih bo po-trebno speljati pri oblikovanju posa-meznih shem ravnanja z EE opremo. Gre pa tudi za več nejasnosti, kaj bo prinesla zakonodaja, ki se šele pri-pravlja. Nekateri v tem vidijo dodatne obveznosti, drugi nove priložnosti za dobre posle.Po vzpostavitvi sistema ravnanja z od-padno embalažo v Sloveniji se vzpo-stavlja nov cikel formiranja sistema, ki je v marsičem še kompleksnejši in zato zahteva več usklajevanja.

RAZREDI ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME:1. velike gospodinjske naprave 2. male gospodinjske naprave 3. oprema za IT in telekomunikacije 4. oprema za zabavno elektroniko 5. oprema za razsvetljavo 6. električna in elektronska orodja

(z izjemo velikih nepremičnih industrijskih orodij)

7. igrače, oprema za prosti čas in šport

8. medicinske naprave (z izjemo vseh vsajenih in infektivnih proiz-vodov)

9. instrumenti za spremljanje in nadzor

10. avtomati

Pravilnik o ravnanju z odpad-no električno in elektronsko opremo Naj spomnimo, da je jeseni 2004 pričel veljati Pravilnik o ravnanju z odpadno

V zadnjih spremembah Pravilnika o ravnanju z odpadno elek-trično in elektronsko opremo je bil objavljen nov rok za pri-javo ministrstvu za okolje tistim, ki proizvajajo električno in elektronsko opremo v Sloveniji, pridobivajo EE opreme v drugi državi članici Evropske unije ali uvažajo na področje Republike Slovenije v letu 2005. Rok je bil preložen z 31. maja na 30. junij letos.

Vzpostavlja se sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo

Kdo bo nosilec sistema?

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

7

Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo temelji na dveh strateških dokumentih: na 6. okoljskem akcijskem pro-gramu EU in Resoluciji o nacionalnem progra-mu varstva okolja.

6. okoljski akcijski program6. okoljski akcijski program, ki ga je julija 2002 sprejela Evropska unija, opredeljuje splošne cilje na področju okolja, hkrati pa se še posebej osredotoča na štiri prednostna po-dročja, ki jih je potrebno urediti do leta 2010: klimatske spremembe, naravna in biotska raz-novrstnost, kakovost življenja, raba naravnih virov in odpadki. Za vsako prednostno podro-čje program navaja probleme, cilje in ukrepe za doseganje ciljev. V roku treh let pa naj bi uvedli še sedem tematskih strategij za dose-ganje zastavljenih ciljev. Ena izmed teh stra-tegij je strategija o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov. Program še posebej poudarja pomen inovativnega vključevanja ci-vilne in poslovne javnosti ter v večji meri upoš-tevanje smernic Evropske unije v zakonodajah držav članic.Eden večjih problemov na področju okolja v Evropski uniji je neizprosna rast količine od-padkov. Zato bi naj bila pozornost namenje-na predvsem učinkoviti (trajnostni) rabi virov, preprečevanju nastajanja odpadkov in recikli-ranju nastalih odpadkov.

Resolucija o nacionalnem programu varstva okoljaJunija letos je Vlada Republike Slovenije spre-jela Resolucijo o nacionalnem programu var-stva okolja, z opredeljenimi načeli in strateški-mi usmeritvami ter cilji in programi ukrepov. Na področju ravnanja z odpadki, ki ga bo

urejalo 12 operativnih programov, je poudar-jen pomen ponovne uporabe in predelave od-padkov v povezavi s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo.Za program ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo so navedeni cilji:– vzpostavitev sistema zbiranja na celotnem

območju Slovenije, vključno z nadgradnjo sistema zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov,

– izločanje nevarnih snovi in ustrezno ravna-nje z njimi

– do konca leta 2007 zbrati najmanj 4 kg/prebivalca/leto,

– doseči določene deleže ponovne uporabe, predelave in reciklaže do konca leta 2007, in sicer 50 % za male gospodinjske pripomoč-ke in 75 % za velike gospodinjske naprave.

Financiranje okoljskih aktivnostiVsi stroški, ki nastajajo pri izvajanju ukrepov varstva okolja, bremenijo povzročitelja. Tre-nutno so uvedene okoljske dajatve: taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja od-padkov, taksa za obremenjevanje okolja zara-di uporabe mazalnih olj in taksa za izrabljena motorna vozila.

Država pa v NPVO napoveduje spremembe na področju financiranja. Skladno s 6. akcijskim programom Evropske skupnosti bi sicer naj ohranili namensko porabo obstoječih okolj-skih taks, dodatno pa bi naj uvedli: – takso za obremenjevanje okolja zaradi

nastajanja odpadne elektronske opre-me in izdelkov bele tehnike ter

– takso za obremenjevanje okolja zaradi na-stajanja odpadnih baterij, ki v programu ni podrobneje opredeljena.

električno in elektronsko opremo, ki je usklajen z direktivo EU 2002/96/EC. Pravilnik določa predvsem pravila v zvezi s ponovno uporabo, reciklira-njem in drugimi oblikami predelave odpadne EE opreme z namenom, da bi se odlaganje tovrstne opreme zmanjšalo. Pravilnik podrobneje do-loča zavezance, razrede, v katerih so opredeljene in razvrščene posamezne vrste odpadne EE opreme, načrtova-nje tovrstne opreme, informiranje po-trošnikov idr.

Okoljevarstveno dovoljenjeProizvajalec oz. pridobitelj mora za prevzemanje odpadne EE opreme in za nadaljnje ravnanje z njo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Vlogi, ki jo je potrebno okoljskemu ministrstvu predložiti do 13. avgusta 2005, je tre-ba po Pravilniku priložiti: – načrt ravnanja z odpadno EE opre-

mo, – pogodbe o prevzemu odpadne EE

opreme z izvajalci lokalne JS,– pogodbe s predelovalci odpadkov,– garancijo za izpolnitev obveznosti

(razen pri prenosu obveznosti na izvajalca javne službe).

V gospodarstvu veliko odprtih vprašanjKljub splošnemu mnenju, da je sistem zastavljen dobro in celovito, pa v zvezi z zbiranjem in prevzemanjem odpad-ne EE opreme, kot tudi z nadaljnjimi fazami ravnanja in financiranjem de-javnosti ostaja mnogo odprtih vpra-šanj, predvsem kar se tiče »oživitve« predvidenega sistema. O teh smo se pogovarjali s predstavniki gospodar-stva in raznih institucij.

Koncesionarja še ne boV Celju za izvajanje lokalne javne go-spodarske službe skrbi javno podjet-je Javne naprave d.o.o. Uporabniki lahko prinesejo odpadno EE opremo v zbirni center na odlagališče v Bu-kovžlaku. Oddajo jo lahko kot kosov-ne odpadke ali pri zbiranju nevarnih odpadkov. Podjetje odpadno opremo zbere in jo odda pooblaščenemu pre-vzemniku. Slavko Marš, odgovoren za to področje v podjetju, meni, da je pravilnik dobro zastavljen in za izva-jalca javne službe ugoden, saj so za-gotovljene poti in načini predelave in

Vir: Ministrstvozaokoljeinprostor,ResolucijaoNPVO,junij2005Op.: podatkiotaksahzaobdobje2005–2008inpodatkiotaksizaradiodlaganjaodpadkovzaleto2004soocenaopred-

videnihzbranihsredstvih

Strateški okoljski dokumenti

8

22

Celovita ponudba – od idejne rešitve do izdelka

»Ko hodim po evropskih sejmih in primerjam kakovost naših izdelkov za embalažo elektro-nike in drugih tehničnih aparatov s tistim, kar ponuja evropski trg, ugotavljam, da smo pri-merljivi v vseh pogledih,« meni Franc Smer-kolj, direktor Chemoplasta iz Škofljice. Delajo že skoraj 15 let, prvi pa so v Sloveniji zaznali, da ni ustrezne embalaže za izdelke s področja elektronike. »Izkušnje sem imel toplotnimi izolacijami, kjer so se uporabljali penasti materiali in sem začel iskati področja, kjer bi se ti materiali dali upora-biti. Obiskoval sem potencialne kupce, ker sem verjel, da se lahko iz teh materialov izdela ka-kovostna zaščitna embalaža, ki preprečuje po-škodbe med transportom. Takrat elektronika še ni bila na tako visoki tehnični ravni in zaščitna embalaža ni bila tako pomembna. Le redke so bile firme, kjer so se z mano sploh hoteli po-govarjati o taki embalaži. Izjema je bila IskraTel iz Kranja in oni so bili naš prvi kupec. Danes zagotavljamo najbolj kakovostno embalažo iz različnih polietilenskih in polipropilenskih pen in folij. Kupcu pripravimo vse, od idejne rešitve do končnega izdelka,« poudarja direktor. Chemoplast kupcu lahko ponudi tudi komplet-ni asortiman antistatičnih folij in vrečk, mehur-často folijo, navadno in antistatično, PE vrečke s faradeyevo kletko, elektroprevodne mehke in poltrde PU pene in vrsto samolepilnih ma-terialov. Velik delež v njihovi proizvodnji imajo kovčki oziroma vložki za kovčke, kjer izdeluje-jo kar unikatne primerke, naj gre za prenosne računalnike, elektronske merilne instrumente, prezentacijske kovčke za razno tehnično robo ali kozmetiko. Veliko delajo tudi za RTV foto-grafsko tehniko.V proizvodnem programu Chemoplasta so za-boji, oblazinjeni kartoni, vložki za kovčke, foli-je in vrečke, antistatični materiali, vakumirana embalaža, profilirana pena, tehnični izdelki iz penastih materialov gume, folij, polnila za telovadne in fitness blazine, zaščitne kuverte, termo vrečke in drugi izdelki. Letošnje povpra-ševanje po izdelkih je podobno lanskemu.

Chemoplast d.o.o.Glinek 24, 1291 ŠkofljicaTelefon: 01 366 77 00 / 366 32 80Faks: 01 366 77 00 / GSM: 041 676 239E-mail: chemoplast@siol.net

Kdo je kdo

zmanjšanje stroškov, vendar nekatere težave še vedno ostajajo: »Problem je nevarnost mešanja s kosovnimi od-padki. V praksi je težko urediti loče-vanje že v fazi odlaganja na terenu. Odpadke bomo iz celotnega masnega toka izločili šele v centru za ravnanje z odpadki.« Izvedeli smo še, da v sklo-pu bodočega regijskega centra CERO Celje ni predvidena predelava odpad-ne EE opreme, tudi zaradi tehnološke zahtevnosti, predvideno pa je zbiranje in začasno skladiščenje le-te zaradi ra-cionalizacije stroškov prevoza do pre-vzemnika: »Sicer pa za zainteresirana podjetja to področje lahko predstavlja dober posel,« meni Slavko Marš.

Mojca Jerina, direktorice družbe Blok d.o.o., ki se že 8 let ukvarja z reciklažo odpadne EE opreme, pravi: »Pravilnik ne bo bistveno vplival nanaše poslovanje. Zavezanci se bodo

morali obrniti na podjetje, ki se s tem ukvarja, ali pa organizirati lastno she-mo. Evropska unija ima enak sistem, z določenimi odstopanji. Avstrija je znižala število razredov na 5 segmen-tov za razliko od Slovenije, ki ima 10 razredov v pravilniku. V Avstriji so tudi bolj sistematično ločili v 1 skupini ne-varne odpadke in v 2 skupini nenevar-ne odpadke, pri nas pa so ti odpadki opredeljeni skupaj.«

Marija Marot, strokovna sodelavka za področje ekologije v družbi Mer-kur d.d., je povedala, da se njihovo podjetje pojavlja v treh vlogah – kot uvoznik, pridobitelj in distributer EE opreme. Glede na to, da je njihov sistem velik, bo potrebno pristopiti fazno: »V prvi fazi bomo identificirali vso opremo, ki zapade pod ta pravil-nik, za kar bo potrebno najprej pri-praviti informacijski sistem. Glede na

Slika: Kako bo po novem potekalo ravnanje z odpadno EE opremo v fazi prevzemanja?

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

9

Kdo je kdo

Kakovostna obnova tonerjev in kartuš

Kaj storite z izrabljenimi tonerskimi kasetami, s kartušami, trakovi za matrične in druge tiskal-nike? Odgovor daje podjetje Petra Marketing s sedežem v Ljubljani, ki že od leta 1997 uspeš-no izvaja obnovo, regeneracijo in odvoz oziro-ma reciklažo porabljenih pisalnih medijev. Na osnovi izkušenj podobnih večjih centrov v Ev-ropi Petra Marketing s svojo komercialno, teh-nično in marketinško podporo sodeluje z vsemi tistimi podjetji, ki jim ni vseeno, kakšni so stro-ški za tonerje v tiskalnikih, faksih, fotokopirnih strojih in v drugih pisalnih medijih. Zagotavlja-jo vsaj 50 % prihranek v primerjavi z nakupom originalnih kartuš. Podjetje Petra Marketing je za svojo dejavnost registrirano pri Ministrstvu za okolje in prostor kot zbiralec oziroma pobi-ralec porabljenih kartuš. Po prevzemu porablje-nih kartuš izdajo podjetju obrazec Evidenčni list o ravnanju z odpadki, ki ga potrebujejo pred-vsem imetniki standarda ISO 14001. Raziskave so pokazale, da potrebuje kartuša oz. kaseta približno 300 let do popolnega razkroja. Odvr-žena porabljena kartuša močno ogroža okolje in kakovost življenja.Slovenija zaostaja za Evropo pri obnovi in re-ciklaži porabljenih kartuš. V Evropi že več kot deset let zagotavljajo kvalitetno obnovo po-rabljenih kartuš, razmerje med obnovljenimi ali kompatibilnimi kartušami v odnosu do nakupa originalnih kartuš pa se sprejminja v korist ob-nove. Kaj zagotavlja podjetje Petra Marketing? Uporabo novih in svežih materialov, kakovost opravljenega dela, ekonomičnost obnovlje-nih pisalnih medijev, nižje stroške pri nabavi potrebnega potrošnega materiala in odličen servis. Zainteresirano podjetje brezplačno dobi posebne kartonske škatle oz. zbiralnike, poleg tega pa Petra Marketing zagotovi odvoz po-rabljenih kartuš in dostavo obnovljenih. Kaj po-meni popolna obnova izrabljenega pisalnega medija? Star pisalni trak zamenjajo z novim, pri laserski kaseti zamenjajo vse vitalne izrabljene dele, tudi optične valje, pri inkjet kartuši zago-tovijo novo črnilo. Za podrobnejše informacije lahko pokličete 01/200 71 87 ali obiščete spletno stran www.petramarketing.si.

Petra Marketing d.o.o.Koprska 88, 1000 LjubljanaTelefon: + 386 (0)1 200 71 80Faks: + 386 (0)1 256 73 47E-mail: refill@petramarketing.sihttp://www.refill.si

to, da so se spremembe zgodile šele tik pred rokom za prijavo, smo raču-nali na koncesionarja, ki pa ga, kot kaže, ne bo. Nekateri nosilci sistema se že pojavljajo, to so Slopak, Inter-seroh in Gorenje, vendar se še nismo odločili, koga bomo izbrali oz. s kom sodelovali. Tudi še ni znano, v kakš-ni obliki bomo prikazovali stroške, ali bo to vidna pristojbina ali dajatev v kakšni drugi obliki. V Merkurju ima-mo ogromno artiklov, in sicer kar iz 9-ih od skupaj 10-ih skupin iz priloge pravilnika in računamo, da bo v pri-javo prišlo okoli 3000 artiklov. Šele ko bomo imeli opredeljene količi-ne, bomo lahko rekli, koliko nas bo predvidoma stal sistem. Potrebno je upoštevati še stroške sistema, admi-nistracije ipd. Ocenjujemo, da bo za Merkur to večja obremenitev, kot je ravnanje z odpadno embalažo, kar je seveda odvisno tudi od branže.«

Marijan Penšek, pomočnik pred-sednika uprave Gorenja, d.d., enega večjih proizvajalcev EE opreme, je po-vedal, da že nekaj časa aktivno delajo na področju ravnanja z odpadno EE opremo. Razmišljali so o več možno-stih, glede na prakso v tujini pa so se odločili, da se je smiselno povezati z drugimi zavezanci in poskušati pri-

praviti kvaliteten sistem za področje Slovenije, kar pa je odvisno tudi od in-teresa drugih. Na vprašanje, ali bodo imeli reciklažni center, je odgovoril, da bi bil pritrdilni odgovor na to vpraša-nje preuranjen, saj bodo šele z vzpo-stavitvijo sistema jasni vsi pogoji za izvajalce zbiranja in reciklaže. Sicer pa pravi: »Tudi v drugih državah zadeve še niso čisto razjasnjene. Ponekod so postopki zelo poenostavljeni: v Grčiji npr. plačajo zavezanci določen znesek – 50 € po toni odpada instituciji, ki je pod nadzorom države, le-ta pa s temi sredstvi poskrbi za ustrezno ravnanje z odpadno električno in elektronsko

10

22

Prednost imajo zelene tehnologije

Limnos je specializi-rano podjetje za eko-logijo, varstvo okolja in ohranjanje narave,

ustanovljeno pa je bilo leta 1994. Pose-ben poudarek daje raziskovanju, razvija-nju, uporabi in trženju inovativnih, sona-ravnih in trajnostnih rešitev v prid vodnim ekosistemom. Kot raziskovalna ustanova je nosilec pooblastila za izdelavo celovitih strokovnih vplivov na okolje ter ekspertiz o sanaciji odpadnih voda, deponij in de-gradiranih ekosistemov. »Od leta 1989 vodimo bazične raziskave in aplikacijo ekoremediacij. Ekoremediacije za zaščito vodnih virov so naša glavna dejavnost. Imamo številne izkušnje z mednarodni-mi projekti, kot so Craft, Inco, Leonardo da Vinci, Science & Society, Interreg A, B, Phare in smo sodelovali pri izdelavi projek-tne dokumentacije za preko 80 rastlinskih čistilnih naprav. V Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji smo zgradili več kot 40 rastlin-skih čistilnih naprav. Pri tem naj omenim, da smo patentirali dva patenta, in sicer Biološko čistilno napravo ter Ureditev čiš-čenja izcednega vodnega tokokroga pri saniranju deponij, komunalnih odpadkov. Prejeli smo tudi več mednarodnih in do-mačih priznanj in nagrad,« poudarja Dani Vrhovšek, direktor Limnosa. Glavna dejavnost Limnosa so ekoremedia-cije za zaščito vodnih virov. Rezultati razvoja ekoremediacij v Sloveni-ji in številni izgrajeni objekti so dokazali smiselnost uporabe ekoremediacij tako za zaščito pitnih vodnih virov, talnice, je-zer, pri odvzemu vode iz vodotokov, za čiščenje izcednih voda iz komunalnih od-lagališč odpadkov kot tudi za čiščenje ko-munalnih in tehnoloških odpadnih voda. To dokazuje, da bo upoštevanje zelenih tehnologij usmeritev, ki bo nujno potreb-na pri vseh posegih in sanacijah v okolju z vidika trajnostnega pristopa.

LIMNOSPodjetje za aplikativno ekologijo d.o.o.Požarnica 411351 Brezovica pri LjubljaniTelefon in faks: 01 365 15 07E-pošta: info@limnos.si

P.E. Podlimbarskega ulica 311000 LjubljanaTelefon: 01 505 74 72Telefon in faks: 01 505 73 86

Kdo je kdo opremo. V Avstriji so po starem siste-mu za opremo, oddano na odpad, plačali, po novem pa pripravljajo ko-lektivno shemo, po kateri bodo obvla-dovali kompleten sistem in bo strošek od kupca prešel na zavezanca.«

Alojz Pristan iz podjetja BSH Hišni aparati, d.o.o. pravi, da je njihovo podjetje po obstoječi zakonodaji pro-izvajalec in distributer EE opreme: »Pogovarjamo se skupaj z drugimi proizvajalci, da bomo oblikovali celo-ten sistem, ki bo skrbel za zbiranje in reciklažo elektronske opreme. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pravilni-ka ga je treba spraviti v življenje.«

Marko Jenko, direktor financ, ra-čunovodstva in informatike v družbi Iskra MIS d.d., proizvajalka EE opre-me, je povedal, da v njihovi proizvod-nji nova zakonodaja ne bo bistveno vplivala na stroške, ker ni veliko elek-tronskih komponent – proizvajajo 2 vrsti proizvodov, inštrumente in sti-kalno tehniko. Pri inštrumentih je teh komponent nekoliko več, vendar no-bene niso posebej izpostavljene.

Darko Peterka iz družbe Electrolux d.d., proizvajalec EE opreme, meni: »Za lastno zbiralnico oz. lastno žiri-jo so to preveliki stroški. Povprečje stroškov ni nizko in lahko v Evropi za kakšen velik aparat znese tudi 20 €. Stroški bi naj bili transparentni in za vse enaki, vidni in čim nižji. Seveda je to za zainteresirana podjetja tudi do-ber posel.«

Barbara Avčin Tržan, direktorica družbe Slopak d.o.o., pravi, da bodo v skladu z novo zakonodajo o odpad-ni EE opremi dogradili sistem za od-padno embalažo še za področje od-padne električne in elektronske opre-me, saj »imamo vzpostavljen sistem zbiranja in prevzema odpadkov na celotnem območju Republike Sloveni-je, logistični in informacijski sistem ter sistem za reciklažo in predelavo vseh vrst sekundarnih surovin.«

Sistem se bo postavljal podobno kot pri odpadni embalažiZelo pomembna, če ne ključna igralca za vzpostavitev sistema – seveda po-leg gospodarstva, sta GZS in okoljsko ministrstvo.

Janja Leban, vodja službe za var-stvo okolja na GZS, pravi: »Zako-nodaja je definirala, da tisti, ki da

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

11

izdelek na trg, plača stroške. Pred-videna je sicer bila taksa, ampak samo za stara bremena. Taksa se bo uveljavljala tudi takrat, ko sistem ne bo deloval. V prvi fazi se bo sistem postavljal podobno, kot je bilo pri embalaži in odpadni embalaži. V Gospodarski zbornici se zavedamo, de je v gospodarstvu opazna pred-vsem določena nejasnost - podjetja ne vedo, kako bi se naj povezovala, kako pridobiti ustrezno dokumenta-cijo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ipd. ter da ostaja vpraša-nje, kako postaviti sistem v Sloveniji brez podelitve koncesije. Podjetjem nudimo informacije, ki jih sami iš-čejo, organiziramo pa tudi predsta-vitve, kjer ministrstvo predstavi za-konodajo in spremembe, ki so bile sprejete pred kratkim. Še bolj inten-zivno pa bomo sodelovali, ko se bo postavljal sistem.«

Ocena stroškov na podlagi izkušenj v tujini

Stroški se pojavljajo oz. jih zavezanci po-navadi obravnavajo v 3 večjih skupinah:- zbiranje in transport cca 30%- obdelava cca 55%- drugi stroški (PR aktivnosti, monito-

ring, administracija …) cca 15%

Stroški so izraženi v €/kg in se razlikujejo od kategorije do kategorije. Raziskavah na omejenih količinah posa-meznih kategorij se pokazale, da se pov-prečni skupni stroški v kategoriji gibljejo v intervalu od 0,31 €/kg pri velikih gospo-dinjskih aparatih do 0,86 €/kg pri hladilnih napravah, ki vsebujejo CFC. V povprečju lahko računamo s skupnim stroškom 0,50 € na kg ustvarjene odpadne EE opreme.

Faktorji, ki vplivajo na stroške zbira-nja in transporta, so:- velikost ali teža zbranih odpadnih iz-

delkov (potrebni zabojniki oz. druge posode …)

- gospodarnost - kritična teža (km ali število prevozov/tono)

- zbirni centri- kvaliteta storitve (zbiralni ali prinašalni

sistem)- infrastruktura in prometni položaj ter

območje zbiranja (gostota prebival. …)- splošni ekonomski pokazatelji (trans-

portni stroški/tono, plače delavcev …)Ti stroški se gibljejo v intervalu med 0,10 €/kg do 0,30 €/kg.

Faktorji, ki vplivajo na stroške obde-lave, so:- kategorije odpadne EE opreme in

njihova teža ter velikost (potrebna raz-gradnja in procesiranje)

- gospodarnost (manjši stroški pri večjih količinah)

- obdelovalni standardi (stopnje raz-gradnje, nadaljnje procesiranje …)

- končna dispozicija nevarnih odpadkov in ostankov

- splošni ekonomski pokazatelji (trans-portni stroški/tono, plače delavcev …)

Ti stroški se gibljejo v intervalu med 0,10 €/kg do 0,60 €/kg.V zadnji skupini se je izkazalo, da so zelo veliki stroški PR-a in posredovanja in-formacij (spletne strani, usmerjanje in-formacij na ciljne skupine ...).

Opcije (ključi) zaračunavanja stro-škov ravnanja z odpadno EE opremo pri novi EE opremi so: odstotek od prodajne vrednosti (vidna ali nevidna dajatev pri nakupu določenih vrst EE opreme), teža opreme (utežni razredi), smetarina, plači-lo pri končni dis poziciji.

Glede na to, da je odprto še precej vprašanj, ki jih bo potrebno v kratkem rešiti, smo odgovore iskali tudi na Mi-nistrstvu za okolje in prostor, kjer smo govorili s Petrom Tomšetom, podsekretarjem na Direktoratu za okolje. Na vprašanje, kaj bo z zavezanci, ki se do določenega roka, 30. junija 2005, ne bodo prijavili ministrstvu in zakaj je bil rok za prijavo prestavljen, je odgovoril: »Zavezanec, ki ne izpol-njuje obveznosti, ki jih predpisujejo podrobna pravila ravnanja z odpadki, je v prekršku, za katerega so skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO -1) predvidene globe tako za pravno ose-bo kot tudi njeno odgovorno osebo. Rok za prijavo dajanja EE opreme na trg je bil prestavljen, ker so bile zadnje spremembe pravilnika, ki določajo za-četek uporabe posameznih členov, objavljene 10. junija 2005.«Na osnovi prijav zavezancev in v njih prijavljenih količin proizvodov bo mi-nistrstvo v okviru Operativnega pro-grama ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, ki bi naj bil pripravljen do avgusta letos, določilo cilje glede učinkovitega ravnanja s po-sameznimi razredi odpadne EE opre-me.Zaradi neobstoječe infrastrukture, za-htevnih tehnologij obdelave, majhnih količin odpadne opreme ni moč pri-čakovati, da bi v Sloveniji potekala predelava in reciklaža vseh kategorij odpadne EE opreme. Verjetno je bo veliko izvoženo v predelavo. Pravilnik je dokaj zahteven glede ločene ob-delave oziroma odstranitve nevarnih snovi, pripravkov in sestavnih delov iz

12

22

naprav: »Ravno zaradi tega je bila pod okriljem Odbora za tehnične prilago-ditve direktive o odpadni EE opremi ustanovljena delovna skupina, ki do-datno proučuje smiselnost in izvedlji-vost teh zahtev ter pripravlja dodatne uskladitve in pojasnila tako glede teh zahtev kot njihovega izvajanja.«Kako bo z navajanjem stroškov, še ni povsem jasno: »Skladno s pravilnikom se stroški zbiranja, predelave in odstra-njevanja lahko navajajo (vidna dajatev) do leta 2011 za opremo, ki se razvršča v kategorije 2-10, za velike gospodinj-ske aparate pa do leta 2013. V stikih s proizvajalci vidimo, da jih večina za-govarja vidno dajatev. V tujini se te poslužujejo npr. na Norveškem, Nizo-zemskem, v Belgiji, Avstriji, Švici, ne-vidne dajatve pa npr. na Švedskem.«V zvezi z realizacijo plana in uveljavit-vijo javne službe meni: »Trenutno tež-ko napovemo, kako težko bo pri nas načrtovana količina 4 kg/prebivalca/leto dosegljiva. Vsekakor pa si je dr-žava dopustila možnost, da v prime-ru, če ne bodo dosežene predvidene

zbrane količine odpadne EE opreme, ustanovi javno službo za tiste razrede opreme, za katere količine ne bodo dosežene. V primeru izvajanja javne službe bo le-ta financirana s plači-li zavezancev, ki bi svoje obveznosti prenesli na izvajalca javne službe, do-ločenih končnih uporabnikov (ki sami pridobivajo ali uvažajo EE opremo za svojo dejavnost in za EE opremo, ki ni oprema iz gospodinjstev in je ni moč oddati distributerju) ter seveda s sred-stvi proračuna RS, pridobljenih iz ob-računa okoljske dajatve zaradi starih bremen EE opreme iz gospodinjstev. Vendar, kot že rečeno, predvidoma do leta 2009 izvajanja javne službe ne bo. Do spremembe je prišlo skladno z usmeritvami EU, da naj se sistemi vzpostavijo ob upoštevanju zakonito-sti ‘prostega trga’.«Vprašanje je tudi, ali bodo zavezan-ci do 13. avgusta uspeli pripraviti in vložili zahteve, z vsemi obveznimi sestavinami, za pridobitev okoljevar-stvenih dovoljenj: »Do 13. avgusta bodo vložili vloge za dovoljenje, ki se

bodo kasneje dopolnjevale (s podatki o vzpostavljenih zbiralnih shemah, o določenih zavezah glede zbiranja in o finančnih garancijah za posamez-ne zavezance, ki bodo sledili iz ope-rativnega programa…). Dovoljenja bodo pridobili do konca leta in v pri-hodnjem letu naj bi bil celoten sistem vzpostavljen.«Tatjana Bernik, direktorica za okolje na Inšpektoratu za okolje, MOP, je povedala, da večina določil pravilnika stopi v veljavo v avgustu 2005, zato aktivnosti inšpekcije kot organa nadzora nastopijo šele po preteku teh rokov. Služba bo zaživela, ko se bo sistem pričel vzpostavljati, v drugi polovici leta. Običajno sistem doseže vzpostavitev aktivnosti skupaj z nadzorom v približno polovici do enega leta in takrat inšpektor lahko deluje v smislu represivnega organa. V uvajalnem obdobju je delovanje bolj preventivno, informativno, v pri-meru večjih kršitev, ki jih je potrebno sankcionirati, pa tudi ukrepajo v smis-lu kaznovanja.

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

13

Promocija

14

22

Promocija

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

15

Promocija

16

22

Embalaža naslednje generacije

Skladnost materialov vedno večji izzivNASSER GRAYELI, direktor Assembly Technology Developmenta, podpredsednik Technology Manufacturing Groupa, AdvancedPackaging, junij 2005

Raziskave in razvojRaziskave in razvoj

Moorov zakon nas je povedel od mikroelektronike do nanoe-lektronike. Potreba, da smo v koraku s časom, ko gre za mate-riale, ni bila še nikoli večja. K temu dodajmo še dejstvo, da se baza kupcev digitalne tehnologije širi po vsem svetu. Skrb za toplotno upravljanje in robustnost za fizično manjše sisteme je vedno večja. Skladnost materialov, ki se uporabljajo za izdelavo silikona, embalaže prve stopnje in elektronskih sistemov, pred-stavlja torej vedno večji izziv.

Izzivi, povezani z materiali, se pojav-ljajo pri razvijanju novih in uporabi obstoječih materialov na nov način. Prehajamo v obdobje heterogene integracije raznih vrst silikona v eno komponento, kjer uporaba sedanjih materialov v novih kombinacijah po-raja načrtovanje in obdelavo, ki spod-bujajo nadaljnji razvoj na področju kompatibilnosti materialov. To zahte-va bolj integriran razvoj načrtovanja, obdelave in vede o materialih. Pove-zovalne rešitve iz bližnje preteklosti so zgled za način dela, ki je pred nami. Povečanje učinkovitosti silikona in optimizacija moči sta zahtevala skup-na prizadevanja za zmanjšanje izgub upornosti in kapacitivnosti (RC). Alu-minijaste spoje na silikonski napravi so zamenjali bakreni, s čimer je prišlo do sprememb v kovinski sestavi em-balaže prve stopnje za medsebojne spoje. Linije za metaliziranje lukenj tiskanega vezja so bile ponovno opti-mizirane za izdelavo intermetalne zmesi med silikonskim metaliziranjem in materialom žičnega vezja. Embala-ža (s spoji po tehnologiji obrnjenega čipa – flipchip; spajkalna izboklina), ki omogoča nizko impedanco, pred-stavlja povečan delež celotnega obse-ga komponent in vodi do povečanega obsega dela na področju optimizacije metalurških tehnik na vzorcu vmesni-ka od Si-do-spajkalneizbokline in od

spajkalne izbokline-do-embalaže za moč in odpornost proti raztezanju. Za zmanjšanje C-ja je bila dielektrična konstanta notranjih dielektričnih (ILD) materialov zmanjšana predvsem za-radi dodajanja poroznosti. Poroznejši nizek-k ILD je krhkejši, saj se elastični modul in trdnost s poroznostjo hitro zmanjšata. Dovzetna sta na mehanski pritisk v Si-skladu, ki izhaja iz CTE-ne-ujemanja in mehansko povzročenega pritiska. Nedavno je bilo doseženo izboljšanje delovanja z natezanjem silikonskih rešetk v kanalu tranzistor-ja MOS za povečanje nosilne mobil-nosti. Embalaža naprav, ki vsebujejo napet silikon, mora vzdrževati namer-no povzročene napetosti v silikonu, upoštevaje preostale pritiske med se-stavo. Uporaba polnilnih materialov med si-likonom in podlago embalaže je eden od načinov za porazdelitev pritiska v t. i. flip chip embalaži. Z zmanjša-njem razmika med luknjami in višino rež pridobimo večjo vhodno/izhodno (I/O) gostoto, spremembe v polnilu in reologiji materiala pa so bile potrebne za zagotovitev zadostnega pokrivanja znotraj obstoječega časa proizvodnje. Uravnovešenost teh sprememb je nuj-no potrebna za natančnejši nadzor dolžine in višine polnila, ko vezni spoji flipchip prehajajo na področje paki-ranja čipov. Tehnični načrt površinske

napetosti in lastnosti močenja polnil-nih materialov je dobil pomembnejšo vlogo pri izdelavi tovrstnih materialov. Uvajajo se materiali za spajke brez svinca z različnimi površinskimi zna-čilnostmi in manj prožnimi spajkami, hkrati pa postajajo nižje-k dielektrike vedno bolj občutljive. Na silikonski ravni smo priča velikemu napredku na področju nadzora moči. Manjšanje embalaže zaradi mobilno-sti in skladiščenje spomina otežuje oddajanje toplote na ravni posamez-ne embalaže, enako se dogaja pri tesnem pakiranju več naprav v eno mobilno napravo. Podobne skrbi glede nizke viskozno-sti, izboljšanega oprijemanja, odpor-nosti na vlago, ustreznosti, odporno-sti in CTE se nanašajo na oblikovalne komponente in lepila za silicijeve ploščice ter filme, ki se uporabljajo za embalaže z nameščenimi silicije-vimi ploščicami. Poleg tega postajajo posredni materiali iz proizvodnje, na primer začasna lepila, topila, premazi in fotoodporna sredstva, uporabljeni med procesom sestave, vedno bolj kompleksni. Prilagajanje kemijskih lastnosti materialov ima tako glavno vlogo pri odpravljanju škodljivih inter-akcij prvotnih materialov ali ostankih po obdelavi.S postavljanjem vedno novih zahtev v lastnostih materialov, ki presegajo da-našnje zmogljivosti, postaja potreba po načrtovanju in integraciji rešitev posameznih materialov s specifičnimi električnimi, mehanskimi, toplotni-mi, proizvodnimi in okoljevarstvenimi lastnostmi vse bolj pomembna. Kako bodo področja tehničnega načrtova-nja naslovila potrebe po izboljšanih lastnostih, mora biti osrednja skrb naše industrije v prihodnjih letih.

Rastoči trgi za naprednejšo embalažoGail Flower

Poletje ponuja veliko možnosti za iskanje novih trgov, ponovno osredotočanje na stare in vnovično prestrukturiranje na sploš-no. Kar zadeva napredno embalažo, so v ospredju naslednja področja: avtomobilska industrija in medicina, komunikacije in razvedrilo.

Avtomobilski polprevodniški trg naj bi po zadnjih napovedih družbe Bu-siness Communication Company do konca leta 2009 ugodno narasel. Proizvajalci avtomobilov uporablja-jo elektronske sisteme za obveščanje voznikov in komunikacijo, elektroniko v avtomobilu, namenjeno razvedrilu, pogon in glavni nadzor elektronike ter za avtomobilsko varnost in udo-bje. Do konca letošnjega leta bodo eno četrtino celotne vrednosti pov-prečnega avtomobila predstavljali električni in elektronski sistemi. Med potovanjem po ZDA sem najel avto in pomislil, koliko elektronskih sistemov se nam zdi samo po sebi umevno. Avto je bil opremljen z GPS, ki omogoča logične modulirane gla-sovne ukaze, zemljevide z velikim ti-skom in natančno izračunano razdaljo med mesti. Zračne blazine, opremlje-ne z napravami MEMS, ščitijo voznika in sopotnike pred poškodbami glave

in drugimi poškodbami. Nadzor iz-pušnih plinov varuje okolje. Konvenci-onalni mehanični sistemi bolj kot kdaj koli prej prehajajo k mikroračunalni-škemu nadzoru. Sistemi za zabavo potnikov uporabljajo elektroniko za prikazovanje, shranjevanje in zvok. Na splošno trg predstavlja več kot 16 milijard ameriških dolarjev, do konca leta 2009 pa bo po predvidevanjih zrasel še za 9 %. Z vidika embalaže se je za ugodnega izkazal farmacevtski trg. Z uporabo stetoskopov kot najmanj nasilnega orodja za optiko so pri laserjih in ope-racijah zmanjšani stroški in tveganja infekcij. Aprila se je AMI Semicon-ductor (AMIS) strinjal, da bo priskrbel polprevodnike z mešanimi signali za vstavljive defibrilatorje in srčne spod-bujevalnike naslednje generacije – po-dročje rasti za napredno embalažo. AMIS priskrbi po meri narejene ASIC-e z nizko močjo in mešanimi signali,

ki se uporabljajo v načrtu Interven-tional Rhythm Management Inc. za kardiološke elektrofiziološke naprave, kot so vstavljivi defibrilatorji in spod-bujevalniki.Živahni področji za trg embalaže sta komunikacije in zabava. Med potova-njem po Evropi so dijaki in študentje imeli v eno uho zataknjen mikrofon velikosti slušnega pripomočka, s ka-terim so poslušali MP3-predvajalnik, medtem ko so brali knjigo ali se pogo-varjali s prijatelji. Opravljanje več de-javnosti hkrati je prihodnost. Ko smo prispeli na konferenco, so se poslov-neži pogovarjali po mobilnem telefo-nu, z njim preverjali cene na borzi in vreme ter z isto majhno napravo foto-grafirali. Meje med telefonom, oseb-nim računalnikom in napravo, ki nudi zabavo, so postale nejasne – skupni dejavnik je večja uporaba napredne miniaturne embalaže, prilagodljivih podlag in integriranih lastnosti. Številke, ki izhajajo iz borznih vredno-sti in zaslužka posameznih podjetij, so nezadosten pokazatelj rasti, saj se spreminjajo iz dneva v dan. Boljšo sliko nam lahko prikažejo različni viri podatkov.

18

Najbolj razširjena oblika pakiranja več čipov je nameščanje spomina na vrh ASIC-a ali katerega drugega procesorja. Večina namestitev danes sestoji iz dveh ali treh silicijevih ploš-čic. Osnovna silicijeva ploščica je pri-trjena s flipchipom ali žico, medtem ko so nameščene silicijeve ploščice skoraj vedno pritrjene z žico. Nameš-čeni čipi so pritrjeni neposredno na podlago ali na mesto namestitve. Pri

Embalaža kot nebotičniki z ManhattnaKEITH FELTON

Danes si oblikovalci prizadevajo, da bi shranili več funkcionalno-sti v manjše odtise komponent in dosegli več končne vrednosti za kupca z manj prizadevanji in tveganji, ki spremljajo načrtova-nje novih naprav in tehnologije. Pristop, ki postaja vedno bolj priljubljen, posebej ko gre za majhno obliko in nizko moč, je pakiranje več čipov.

samo dveh do treh sestavljenih sili-cijevih ploščicah je število izmenjav namestitve nizko. To zmanjša število konceptov, ki jih je treba raziskati, zaradi česar je naloga sorazmerno preprosta. Pri več kot dveh ali treh čipih, ki jih je treba sestaviti, postane faza raziskovanja bolj pomembna, saj je treba doseči pravilno konfigu-racijo namestitve ter zastavljene cilje in parametre.

Danes industrija vse hitreje sledi pa-radigmi dveh do treh čipov. Primer je nedavno obvestilo velike japon-ske družbe, da ji je uspelo dokončati najpomembnejši dizajn, ki sestoji iz osmih silicijevih ploščic. Seveda je bila končna zasnova in izvedba takšnih za-htevnih načrtov kompleksna in je za-htevala veliko časa. Z mehanskim na-meščanjem izzivov ni konec. Postajajo še zahtevnejši, ko gre za neposredno nameščanje čipa na čip (z uporabo običajne RDL-plasti za spojitev). Ta metoda postaja vse bolj priljubljena, posebno pri spominu, vgrajenem v ASIC in procesorje. Pri tej stopnji kompleksnosti sestava se mora snovalec načrta ali oblikova-lec projekta spopasti z raziskovanjem več oblikovalskih konceptov, da bi na-šel ustrezno rešitev za električno učin-kovitost, stroške, donos, toploto, moč in predvsem potrebe proizvodnje. Iz-ziv predstavlja raziskava in izbor kon-cepta v optimalnem časovnem okviru. Običajno ta ni nikoli dovolj kratek, da bi dosegel tržne in časovne cilje – da je dejansko izveden, embalaža pa tudi izdelana in sestavljena. Zelo očiten izziv predstavlja dejstvo, da so skoraj vsa EDA-orodja za fizični videz materiala (IC, IC-embalaža, ali PCB) dvodimenzionalna. Načrt je torej narejen v 2D načrtovanem procesu. Medtem ko je ta pristop najprimer-nejši za videz podlage, načrtovanje medsebojnih povezav, ustvarjanje ko-vinskih polnil in drugega, obenem ni ravno najprimernejši za oblikovanje, vodenje in preverjanje kompleksno nameščenih stolpov silicijevih ploščic. Medtem ko lahko rečemo, da 2D pri-stop zadostuje za začetno izgradnjo, je v nadaljevanju nujno potrebno, da imamo pogled na namestitev od zgoraj, za doseganje pravilne izbire/definicije prevleke silicijevih ploščic, njihovega prekrivanja in izreza. Da bi

Raziskave in razvojRaziskave in razvoj

19

raziskali potencial namestitve osmih silicijevih ploščic v sestavu, ki izpol-njuje integriteto, vezljivost, stabilnost signala in podobno, je potrebna me-toda, s katero je mogoče dobiti sliko namestitve že v procesu načrtovanja.Nekatera oblikovalska orodja uporab-ljajo naknadno obdelani trirazsežni pogled. Običajno so zasnovana v pro-gramu AutoCAD, mehanskem siste-mu, ki ne temelji na elektriki. Ta na-knadno obdelani pogled lahko služi za verifikacijo, vendar ne za ustvarja-nje konceptov in preučevanje izvedlji-vosti. Naknadno obdelani trirazsežni pogled je tudi prepočasen, da bi ga uporabljali za izbiro enega od mno-gih konceptov. Če poskušamo te funkcije opraviti na 2D modelu, je to težko in zamudno, pogosto nastopijo napake. Pri 2D mora uporabnik ustvariti silicijevo ploščico in z njo upravljati (samo si-licijeva ploščica, pakirana naprava ali mešano), in sicer kot z nizom skladnih ali neskladnih pravokotnikov. Pri takš-nem načinu je težko videti položaj določene ploščice v namestitvi. Če je med ploščicama potreben razmik pre-vleka, je težko razločevati med prevle-ko in ploščico. Poleg tega je tukaj še 2D problem zaradi spojev žic. Pri 2D načinu spoji žic spominjajo na krožnik zavozlanih špagetov, kjer načrtovalec ali EDA načrtovalno orodje ne moreta videti ali razumeti težko opredeljivega Z-osnega elementa. Ko je načrt namestitve končan, lahko uporabnik vidi in uporablja 3D po-nazoritev prave namestitve silicijevih ploščic ter preizkuša profil ožičenja - njegove lastnosti in naloge, prav tako lahko izvede preizkus vezljivosti, kar je posebno pomembno pri več vrstah žic. Ko je koncept namestitve potrjen za ustreznega, je nameščen na načrt podlage, ki je podoben komponenti embalaže. S tem ko IC-embalaža po-staja kompleksnejša in vsebuje več silikona IP za večjo vrednost naprave ter hkrati ohranja majhno površino za PCB, se izziv za načrtovalca razširi v območje vertikalnega načrta name-stitve silicijevih ploščic. EDA orodja morajo začeti prepoznavati Z-os v 3D, da bi načrtovalci in arhitektekti lahko zagotovili konkurenčnost na današnjem hitro razvijajočem se trgu visoke tehnologije.

Embalaža »Area Array« brez svincaMALCOLM WARWICK, generalni direktor podjetja PCB Assembly RD&E, in STEVE DOWDS, vodja načrtovanja proizvodnje

Polnila se veliko uporabljajo pri sestavljanju embalaže »Area Array« kot BGA (ball grid arrays) in CSP (chip-scale packages) v PCB - na osno-vi več tankih slojev. Učinkovita so za izboljšanje zanesljivosti spojnega mesta. S tem preprečujejo učinek neujemanja koeficienta toplotnega raztezanja (CTE) med vmesno embalažo, spojnim mestom in PCB. Ven-dar pa nanos polnila poveča stroške materiala in povzroči dodatne ko-rake v procesu sestavljanja standardnih SMT-proizvodnih postopkov.

Na zanesljivost vezja sestavljene em-balaže Area Array močno vpliva model embalaže, razmik spojev, premer spo-jev in končna višina spojnega mesta. Proizvajalci prenosnih sistemov, kot so digitalne kamere s funkcijo fotoa-parata (camcorder), mobilni telefoni, digitalne kamere, uporabljajo emba-lažo fine-pitcharray.S tem nadaljujejo trend čim manjše velikosti in čim nižje teže. Trend embalaže z višjo gostoto v vedno bolj neugodnih okoliščinah (toplotni pritiski, padci, upogibanje in zvijanje) je gonilna sila industrije, saj uporablja polnilne materiale embala-že »Area Array«, ki zagotavlja daljšo življenjsko dobo. T. i. chip-scale em-balaža je bila prvotno ustvarjena kot

tehnologija, ki naj ne bi uporabljala polnila, in sicer z namenom zniže-vanja stroškov. Vendar pa v praksi mnogi sestavljavci še vedno raje upo-rabljajo neke vrste protiukrep za ne-ujemanje CTE. Podatek poskusne em-balaže chip-scale brez svinca kaže, da gre za pametno potezo – zanesljivost spojnih mest brez svinca je nižja kot pri spojih s svincem pri embalaži, ki je izpostavljena velikim splošnim pri-tiskom. Dejavniki, ki povečajo splošne pritiske, vključujejo nizko stransko vi-šino v primerjavi s celotnimi dimenzi-jami embalaže, neposredno pritrditev na podlago s spajkanimi spoji in veli-ke temperaturne razlike pri uporabi. Hitro manjšanje medpovezovalnih

20

22

razmikov, povečana gostota vezja na plošči in povečan prodor elektronike v zelo negostoljubno avtomobilsko, telekomunikacijsko, letalsko in dru-go okolje pomenijo, da morajo pro-izvajalci čim hitreje poiskati ustrezne CSP-polnilne materiale in procese za sestavljanje brez svinca.Namen polnila je povečanje zaneslji-vosti rebrasto razvrščenih medseboj-nih povezav s porazdelitvijo pritiskov po površini podnožja, ne dopušča njihovega dobro znanega kopiče-nja na spojne kroglice. Najpogosteje uporabljana so kapilarno nanesena polnila. Ta se navadno nanesejo po zataljevanju z reflowom in so nare-jena tako, da se razmeroma hitro posušijo pri zmernih temperaturah (30 minut pri 130 °C), s čimer se iz-ognemo morebitnim poškodbam na-prav, ki so občutljive na temperaturo. Druge formule so namenjene hitremu sušenju pri visokih temperaturah (pet minut pri 150 °C). Nastop formul za hitro sušenje omogoča uporabo pol-nil s kapilarnim nanosom pri napra-vah, kjer je hitrost procesa največjega pomena; na primer pri proizvodnji mobilnih telefonov, prenosnih naprav in potrošniških izdelkov. Po sušenju so polnila s kapilarnim nanosom od-porna proti zataljevanju brez svinca do splošno sprejetega maksimuma 260 °C, ne da bi izgubila svoje last-nosti. Zato so uporabna pri procesih brez svinca.

Alternativne tehnologije polnilNetekoča polnila se nanašajo po tiska-nju spajkalnega maziva, vendar pred nameščanjem komponent. Sušenje nastopi v isti fazi kot zataljevanje ve-ziva. Ko izbiramo polnilo za uporabo pri sestavu brez svinca, je pomembno, da ne upoštevamo le najvišje možne temperature, ki jo je komponenta sposobna prenesti, ampak tudi njeno obnašanje med sušenjem.Da bi se komponenta pri spajkanju sama poravnala, so netekoča polnila zasnovana tako, da ostanejo teko-ča do vrhunca zataljevanja z reflow profilom. Polnilo, ki je osnovano za SnPb-zataljevanje, se bo posušilo pre-hitro, če je izpostavljeno profilu brez svinca. Posledično samoporavnave ne bo, donos pa bo padel. Za združljivost s sestavom brez svinca morajo biti

netekoča polnila preoblikovana tako, da se začnejo sušiti na poznejši točki profila zataljevanja, na primer pri viš-ji temperaturi. Nove formule morajo biti preoblikovane za uporabo v novih embalažah brez svinca. Tak korak je najbolje izvedljiv v sodelovanju z do-baviteljem materiala. Še boljša rešitev je, da je polnilo dobavljeno kot del popolnoma kvalificiranega seta ma-terialov, kar prihrani čas in dodatno prilagajanje ter jamči združljivost z vsemi sestavnimi materiali.

Polnilo za spajanje robovRazličica na temo predhodnega na-nosa snovi za zmanjšanje pritiska za poenostavitev nanosa in pospeševa-nje procesiranja je tudi nanos pik lepi-la na robove CSP-plošče, kjer je pritisk navadno največji. To pospeši sestavlja-nje z odpravo korakov poznejšega na-našanja polnila in sušenja ter zmanjša stroške.z zmanjšanjem nanosa polnila in sušenja S to tehniko se nanese dovolj lepila, da se izniči vpliv pritiskov iz okolja. Navadno se kot material uporablja enokomponentno epoksi lepilo v te-kočem stanju s tiksotropskimi značil-nostmi, ki so primerne za uporabo pri SMT. Tako kot za netekoče pol-nilo brez svinca je tudi za to lepilo značilna visoka temperatura sušenja med procesom zataljevanja s samou-ravnavanjem površinskih komponent pred pritrditvijo lepila. V primerjavi s kapilarnim nanosom in netekočim polnilom to lepilo učinka pritiska ne

izniči povsem, vendar je hitro. Zanj je značilna manjša stopnja obrabe iz-delka. Lepila za spajanje robov, ki so trenutno na trgu, so takšna, da se vez lepila pretrga pri temperaturah, večjih od temperature standardnega zata-ljevanja spajkalnega mesta (220 °C), kar omogoča preprosto odstranitev in zamenjavo komponent, pritrjenih na površino. Lepilo se lahko ponov-no uporabi, zato lahko enostavno zamenjamo čipe z okvaro. S tem se zmanjšajo primeri, ko je treba zaradi ene napake zavreči celo ploščo.Tehnologija kotnih lepil je dobra reši-tev za CSP-embalažo s polnilom brez svinca. Vendar pa morajo biti podo-bno kot pri netekočih polnilih lastno-sti materiala primerne za višje tempe-rature zataljevanja polnil brez svinca.

Predhodno nanesena polnila Kot alternativa opisanim tehnolo-gijam polnil predhodno naneseno polnilo optimizira proces izdelave. Proizvajalec komponent nanese pred-hodno plast polnila pred vstavitvijo komponent, sušenje nastopi med po-novnim zataljevanjem veziva. Sestava plošč bo postala lažja, ker nanos pol-nila ne bo več potreben, kar omogoča visoko proizvodnjo in nižje proizvod-ne stroške.

Povzetek Prehod t. i. fine-pitch CSP-komponent k strukturi brez svinca je v praksi težji kot v teoriji. Še posebno, ker imajo pritiski, ki izhajajo iz CTE-neujemanj, mnogo več-ji vpliv na zanesljivost vezivne snovi brez svinca zaradi večje fizične moči in tempe-ratur procesiranja, ki so povezana z zmes-mi spajkanih mest brez svinca. Sestavljalci si želijo njihovo opustitev, vendar so dan-danes ukrepi - kot je polnjenje - sedaj bolj potrebni kot kdaj koli. Proizvajalci lahko nadaljujejo z uporabo različic konvencio-nalnega kapilarnega nanosa polnil v novih embalažah brez svinca.Predhodno nanesena polnila ali kotna le-pila, ki se sušijo med zataljevanjem, po-nujajo poenostavljeno rešitev. Nanos je hitrejši, opravi se lahko z navadno SMT-o-premo, posuši pa se med zataljevanjem brez potrebe po posebni sušilni peči. Ven-dar je treba nove formule še izpopolniti, oceniti in preoblikovati kot del popolne rešitve materialov brez svinca. To bo po-magalo CSP-jem, da nadaljujejo svojo vztrajno razvojno pot in tako vzdržujejo hitro rast na svetovnih trgih potrošniških elektronskih izdelkov.

Raziskave in razvojRaziskave in razvoj

21

pokvarjenih pa se mi nabira prah. A jih bom zdaj enkrat vrgel stran, kaj pa naj drugega naredim?

Anton Krofljič, zastopnik za diagno-stiko:

Najboljše je, da je kar stiroporna ter odporna na udarce. Zdi se mi, da toplotna izolacija ni tako pomembna. Ker delam v firmi, ki se s tem ukvarja, vem, kako to gre. Ponavadi artikel

najprej obložimo s stiroporom, nato pa ali zavijemo v papir oziroma karton, ali pa ga damo v lesen zaboj. Embalaža mi ne pomeni prav dosti, pomemben mi je izdelek. Z odpadno tehnično embalažo, kot so kartuše, se srečujem večinoma v firmi. Ker smo ekološko osveščeni, za večino tega poskrbimo sami, nekatere bolj specifične ostanke pa odvaža za-stopnik sam. Zaenkrat starih aparatov še ne premorem, sem pa videl, da so pogoste akcije 'staro za naovo', ki se mi zdijo kar dobra ideja. Važno je, da se re-ciklira, kar je le mogoče.

Mina Gregorčič, dipl. ekonomistka:Zame je definitivno najpomembnejša dobro oblazinjena embalaža, no, takšna, da se artikel ne poškoduje. Embalaža se mi zdi kar pomembna, sploh pri teh apa-ratih, da se med transportom ne poško-dujejo. No, tehnično embalažo ponavadi vržem kar stran, saj se čutim prostorsko omejena, če je toliko reči okrog mene. Ko pa elektronski aparati ne služijo več svo-jemu namenu, jih čaka odpad.

Boštjan Godnik, ekonomski tehnik:Meni se zdi naj-primernejša em-balaža za aparate kar karton. Tudi sicer embalaži ne posvečam prav veliko pozornosti. Za to vrsto emba-laže žal pri nas ni razvite posebne reciklaže. Starih

aparatov pa ne mečem stran in se mi doma kar množijo.

Potrošniki pri embalaži za tehnične predmete niso občutljivi na njen iz-gled. Odločilna je njena varnostna funkcija. Pri materialih naj bi bila najustreznejša stiropor in karton. Na vprašanje, kaj storijo potrošni-ki z odpadno embalažo za tehnične aparate in kaj z odsluženimi aparati, pa je v modi načelo, znajdi se, kakor veš in znaš. Čeprav se potrošniki, ki smo jih anketirali v celjskem centru Merkur na Hudinji, zadevajo pomena reciklaže.

Andrej Goluf, študent:Embalaža mora biti takšna, da se predmet v njej ne poškoduje. Če je to škatla, napol-njena s kartonom, stiroporom ali čim drugim, pa ni važ-no. Drugače mi embalaža ni po-membna, ampak

le vsebina. Od odpadne embalaže po-sebej sortiram le kartonske škatle, bolj specifično embalažo pa zavržem med normalne odpadke, saj jih enostavno ne morem dati kam drugam. Ko pa aparat preneha delovati, kolikor je le mogoče uporabim nekatere dele. Sam se veliko ukvarjam z elektroniko, tako da mi mar-sikaj prav pride, ostalo pa dam bodisi ser-viserjem, bodisi v smeti.

Robert Gačnikar, študent:Pomembno se mi zdi, da je artikel v em-balaži dobro zaščiten pred udarci, da se med transportom ne poškoduje. Važno je, da je embalaža vodotesna, saj lahko vlaga artiklu močno škoduje. Prav tako je nujno, da je lahka za uporabo, torej da niso vsi vijaki, matice in podobni deli skriti nekje globoko v stiroporu, kjer jih ne najdeš ali pa jih izgubiš. Ampak po-navadi sta stiropor in škatla čisto v redu. Med nakupom niti nisem pozoren na embalažo, razen v toliko, da je varna. Z odpadno embalažo ravnam različno. Če se le da, jo uporabim ponovno, kot, denimo, kartuše za printer. Prizadevam si za reciklažo, kjer je le mogoče. Če ne gre ne eno, ne drugo, pa ostanek vržem stran. Pravzaprav podobno ravnam tudi z odsluženimi aparati – ponavadi jih dam kakšnemu znancu, ki jih potrebuje. Na

Potrošniki o embalaži za tehnične aparate

Bistveno je, da varuje izdelekVisoko-frekvenčna embalažaCasey Krawiec

Vse več embalaže je narejene za vi-sokofrekvenčne čipe z velikimi hitrost-mi, še posebno po nedavni odobritvi spektra nad 50 GHz. Takšna emba-laža zahteva popolnoma nove para-metre. S pomikom nad frekvenco 2 GHz se embalaža preneha obnašati na »tradicionalen« električni način in začne vstopati v območje mikrovalov. Osnovne zahteve embalaže ostajajo enake. Embalaža mora varovati čip pred okoljem, biti mora združljiva z naslednjo stopnjo sestave, oddajati toploto in omogočati preprosto upo-rabo. Za embalažo nad frekvenco 2 GHz obstaja cel niz novih električnih zahtev. Za embalažo z nižjimi frekvencami so na voljo standardi JEDEC. Za embala-žo, ki deluje pri 5 GHz ali več, tovrst-ni standardi ne obstajajo, ker ni bilo tako velikih potreb; takšna embala-ža se ne izdeluje v velikem obsegu. Bolj zapleteno električno delovanje pri visokih frekvencah otežuje razvoj standardov in standardne embalaže. Kakšne so torej možnosti? Kako iz-brati embalažo, če standardov ni na voljo? Ali mora biti vsaka embalaža narejena po meri? Ali ne bi bila zato embalaža še dražja in kaj bi to pome-nilo za čas dobave? Čeprav mnogo podjetij izdeluje em-balažo s specifično uporabo, ki deluje z ozkim razponom frekvenc, je bolje izbrati podjetje, ki izdeluje embalažo široke uporabe, ki deluje v širokem razponu frekvenc. Najbolje je, če de-lujejo od enosmernega toka do čim višje mogoče frekvence. Načrtovalci embalaže bi se morali osredotočiti na določeno tehnologijo embalaže in razširiti njeno delovanje do meja, ki jih fizika še dovoljuje. Prav tako je boljše sodelovanje s podjetjem, ki ima več kot eno osnovno tehnologijo pa-kiranja.

22

22

Slovenija je ob upoštevanju že doseže-nega prehodnega obdobja za dosega-nje zahtev iz izvirne direktive do konca leta 2007 tudi za nove zahteve dosegla prehodno obdobje, in sicer do konca leta 2012. Formalno je to urejeno z drugo dopolnitvijo izvirne direktive, direktivo 2005/20/ES z dne 9. marca 2005. Slovenija bo do konca tega ob-dobja morala zagotavljati:– do 31.12.2012 doseči masni de-

lež predelave ali sežiganja odpadne embalaže v sežigalnicah odpadkov z energetsko izrabo v višini najmanj 60%,

– do 31.12.2012 doseči masni delež recikliranja odpadne embalaže v vi-šini od 55 do 80%,

– do 31.12.2012 doseči najmanjše masne deleže recikliranja za posa-mezne materiale, in sicer:

– 60% za steklo,– 60% za papir in karton,– 50% za kovine,– 22,5% za plastiko, upoštevajoč iz-

ključno material, ki se reciklira nazaj v plastiko, in

– 15% za les.Tudi glede ureditve poenotenja v po-ročanju je bil v letu 2005 korak naprej. Evropska komisija je po temeljiti ana-lizi, predvsem slabosti v dosedanjem poročanju 15 držav članic, kmalu prišla do zaključka, da razširitev EU z novimi 10 članicami zahteva poenostavitev in poenotenje tudi na tem področju. Po odločbi komisije 2005/570/ES, ki do-loča preglednice za sistem zbirke po-datkov, bodo »stare« članice morale posredovati podatke za leto 2003 že do 30. junija 2005, »nove« članice pa leto kasneje.

Za lažje zbiranje, ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, je za sistem prepoznavanja in razvrščanja materialov odpadne embalaže Evrop-ska komisija že v letu 1997 določila sistem prepoznavanja embalažnih ma-terialov. Za sistem prepoznavanja je z odločbo komisije 97/129/ES določeno oštevilčenje in okrajšave. Uporaba si-stema oštevilčenja in okrajšav je po od-ločbi komisije prostovoljna.V letu 2005 je bil glede izvajanja za-htev direktive o embalaži in odpadni embalaži pomemben napredek dose-žen tudi na področju uporabe standar-dov. Evropska komisija je s sporočilom (2005/C 44/13) v februarju 2005 obja-vila naslove in reference šestih harmo-niziranih standardov, ki so v podporo direktivi, in sicer o zahtevah glede upo-rabe standardov na področju embala-že in odpadne embalaže (EN 13427), o zahtevah za proizvodnjo in sestavo, vključno s preventivo z zmanjševanjem pri izvoru (EN 13428), o večkratni upo-rabi (EN 13429), o zahtevah za emba-lažo primerno za predelavo s snovnim recikliranjem (EN 13430), o zahtevah za embalažo primerno za energetsko predelavo, vključno z določitvijo naj-nižje kurilne vrednosti (EN 13431) in o zahtevah za embalažo primerno za kompostiranje in biorazgradnjo (EN 13432).Izpostavljena problematika pomeni ključna izhodišča za pripravo spre-memb in dopolnitev obstoječih pred-pisov s področja ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Jesenski čas bo torej na vsak način prinesel precej no-vosti na tem področju.

Novosti pri ravnanju z embalažo

Višji ciljimag. Dušan Marc, MOP

Izvirna direktiva o embalaži in odpadni embalaži 94/62/EC je bila prvič dopolnjena v letu 2004 z direktivo 2004/12/EC, ki je začela veljati 18. februarja 2004. Ta članicam EU postavlja predvsem nove, višje zahteve za doseganje deležev recikliranja in prede-lave odpadne embalaže. Rok za prenos v nacionalni pravni red je najkasneje do 18. avgusta 2005.

Promocija

Embalaža in okoljeEmbalaža in okolje

23

Promocija

Promocija

24

22

Marjan Rogelj, komercialni za-stopnik podjetja Slopak, d.o.o.:»Slopak je družba, ki upravlja nacio-nalni sistem ravnanja z odpadno em-balažo. Zagotavlja prevzem odpadne embalaže zavezancev na celotnem ozemlju naše države in izvaja tudi brezplačno svetovanje ter izobraže-vanje. In to smo želeli predstaviti na letošnjem sejmu v Celju. Kako pa po-teka prevzem? Na podlagi pogodbe, v kateri so opredeljene obveznosti pod-jetja in dolžnosti družbe Slopak do tega podjetja. Zelo veliko ljudi se je za-nimalo za ta način, seveda pa smo jim odgovorili, da so naši nasveti odvisni od vrste embalaže, prenos obveznosti pa je mogoč do leta 2007. Sicer pa

tizacijo proizvodnje, robotiko, paleti-zacijo, različne načine in možnosti pa-kiranja. Podjetje Pakman d.o.o. iz Celja ponuja te storitve, imamo tudi lastno proizvodnjo. Na sejmu smo pokazali stroj, s katerim je mogoče avtomat-sko pakiranje oziroma transportiranje, nalaganje palet itd. Vse je namreč avtomatsko. Na sejmu smo predvsem utrdili vezi z znanimi kupci, s svojimi stalnimi strankami. Smo uveljavljeno podjetje, že trideset let delamo na tem področju. Zelo sem zadovoljen z orga-nizacijo sejma, prav presenečen sem nad tolikšnim obiskom, še posebno, ker ljudje vedo, kaj želijo.«

Jože Bogataj, pomočnik direktor-ja, Viro Pakirni stroji:»Na tem sejmu predstavljamo med drugim avtomatski stroj za pakiranje v vrečke. Njegova glavna posebnost je v tem, da sproti sešteva izdelke. Sešte-va jih avtomatsko, tako da natančno vemo, koliko jih imamo oz. želimo za-pakirati. S tekočega traku gredo na-ravnost v pakirni stroj. To pa je v tem procesu zelo pomembno. Stroj je zelo aktualen, sploh če moramo zapakira-

Na sejmu Grafike in pakiranja v Celju, ki je letos segel tudi na področje embalaže, se je predstavilo več kot 120 razstavljavcev iz petnajstih držav. Med razstavljavci je bilo veliko novih podjetij. Področje emba-laže ima vsak dan večjo težo, kar so pokazale sejemske predstavitve. Spreminja se tudi miselnost o tem, kakšen vpliv na trženje izdelkov ima kakovostna, naravi prijazna in za varnost izdelkov primerna em-balaža. Kaj se dogaja na trgu embalaže in kaj so razstavljavci pokazali na sejmu, smo povprašali nekatere predstavnike podjetij, obiskovalce pa o tem, zakaj so se odločili za obisk sejma.

Sejem Grafika in pakiranje

Razstavljavci zadovoljni z obiskom

moram poudariti, da smo mlado pod-jetje, ki ima sedež v Ljubljani, to pa je naš drugi sejem. Kljub temu se lahko pohvalimo, da imamo v tem trenutku že več kot tisoč pogodb s partnerji v slovenskem gospodarstvu. Ne smem pozabiti naše akcije, ki smo jo orga-nizirali skupaj z Eko šolo, in sicer nosi naslov Embalaža vse okrog nas. Na-men te akcije je predvsem ozaveščanje in obveščanje otrok o ločenem zbira-nju odpadkov, gre za papir, steklo in embalažo. Akcija je zelo odmevna.«

Jure Lilija, komercialni direktor, Pakman d.o.o.: »Na sejmih nismo pogosto, tokrat zato bolj natančno predstavljamo avtoma-

MarjanRogelj JureLilija JožeBogataj

AktualnoAktualno

25

ti veliko število različnih kosov, za kar potrebujemo večje število delavcev. To pa je drago. Zaradi naštetega smo se odločili predstaviti na sejmu ravno ta stroj. Sicer pa sem z organizacijo sejma zelo zadovoljen, sem prijetno presenečen, sploh, ker Grafika in pa-kiranje prvič nastopata skupaj. Podjet-je Viro Pakirni stroji iz Vrhnike deluje že štirideset let, vse stroje delamo po naročilu. Nismo uvozniki. Delamo po zahtevah kupcev, eni namreč pakirajo v vrečke, drugi v škatle… Včeraj je bilo sploh veliko zanimanja med ljudmi, še dihati se ni dalo. Prepričan sem, da bo čez dve leti ena hala na sejmu na-menjena samo strojem za pakiranje.«

Marija Menard, komercialistka, Valkarton: »Valkarton iz Logatca je največji slo-venski proizvajalec in izvoznik valovi-tega kartona, embalaže iz valovitega kartona ter prodajne potiskane emba-laže iz kartona. Na sejmu smo razstav-ljali marsikaj, od embalaže unikatnih izdelkov podjetij, s katerimi sodeluje-mo, do transportne embalaže, v kate-rih je večja količina nekega izdelka. S sejmom smo zelo zadovoljni, ljudje so nad našo predstavitvijo prijetno pre-senečeni. Tukaj je lep ambient, naše stole in mize iz kartona so vsi opazili. Z njimi tudi dokazujemo, kaj vse je moč narediti iz tega materiala. Sicer pa se udeležujemo vseh sejmov doma in v tujini in sledimo trendom.«

Janko Jelenc, predstavnik podjet-ja KMS, d.o.o. iz Šenčurja:»Predstavljamo podjetje Krauss Maf-

fei Kunststofftechnik GmbH, proiz-vajalca strojev za brizganje plastike iz Münchna. Poleg tega predstavljamo razno opremo, ki je povezana s tem strojem, to so transportni, dozirni in sušilni sistemi za granulat podjet-ja Colortronic in temperirne naprave podjetja Single iz Nemčije, proizvajal-ca robotov Sepro Robotique iz Franci-je, stroje za razrez materiala nemške firme Berhringer ter obdelovalne in vrtalne stroje firme Heller, prav tako iz Nemčije. Glavna novost in pred-nost novih strojev za brizganje plasti-ke CX serije do 160 ton zapiralne sile je krmilnik MC5, ki predstavlja sedaj že peto generacijo krmilnikov. Novi krmilnik MC5 prinaša večjo fleksibil-nost, nove aplikacijske rešitve pri sle-denju in kontroli proizvodnega proce-sa ter enostavnejši in prijaznejši način upravljanja in ravnanja. Strankam, ki so nas v teh dneh obiskali, smo prika-zali njegovo praktično uporabnost in rešitve, ki jih prinaša. V času sejma je imelo naše podjetje predavanje, kjer so predstavniki firme Krauss Maffei predstavili nove trende v avtomobilski industriji. Prav tako mi je na letošnjem sejmu všeč, da so panoge (orodjar-stvo, plastika, embalaža itd.) na sej-mu ločene po halah, tako da ljudje na enem mestu najdejo tisto, kar jih za-

nima. Pred dvema letoma so bile pa-noge razvrščene neurejeno v različnih halah, tako da je letos ureditev sejma zares pohvalna.«

Robert Kovačič, vodja nabave, LIV Plastika:»V našem podjetju se lahko pohva-limo z več kot pol-stoletno tradicijo proizvodnje sanitarnih izdelkov. Na-grajeni izdelek sodi v relativno ši-rok program za opremo kopalnic in sanitarij. Podometni splakovalnik je namreč produkt, ki beleži na evrop-skih trgih hitre trende rasti. Razvojno gledano pa produkt vsebuje lastno-sti najboljših na tem področju. Velik poudarek smo namenili varčevanju z vodo in uporabi zdravju neškodljivih in okolju prijaznih materialov. Izdelek ima poleg enostavne in hitre vgradnje še več prednosti: trajnost in zaneslji-vost delovanja, HDV polnilni ventil, ki je neobčutljiv na trdo in umazano vodo, patentiran varčevalni iztočni ventil, nagrajen kot primer izjemne inovativnosti, montaža je enostavna in hitra, design nevsiljiv, primeren za nepogrešljiv del sodobno opremljenih sanitarnih prostorov. S tem produk-tom dopolnjujemo obstoječ proiz-vodni program in se uvrščamo med najboljše na tem področju.«

MarijaMenard JankoJelenc RobertKavčič

26

22

Za in proti

To so bila vprašanja, na katere smo želeli odgovore nekaterih ključnih protagonistov v slovenski sejemski dejavnosti in embalažni panogi.

Janez Erjavec, Pomurski sejem:Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni se prav tako po svojih močeh trudimo, da bi ohranili že uveljavljene sejemske blagovne znamke, tudi tiste, ki nam ne prinašajo dobičkov. Nikomur ne jemljemo programov in vsebin, ampak želimo korektno sejemsko dejavnost na relativno majhnem slovenskem tr-

Ali Inpak ali Grafika in pakiranje…

Za in proti

Ob pripravi in izvedbi letošnjega sejma Grafika in pakiranje so organizatorji, Celjski sejem, napovedali, da bodo poleg grafike in pakiranja, sledljivosti in označevanja, na sejem povabili tudi proizvajalce embalaže, kar so storili in tako začeli razvijati še en specializirani sejem v embalažni panogi. Ob Inpaku v Gornji Radgoni namreč, ki je prav tako specializirani sejem za embala-žo, že z dolgoletno tradicijo in na katerem podeljujejo oskarje za embalažne dosežke v Sloveniji. Ali v Sloveniji potrebujemo dva specializirana sejma iste vrste? Zakaj se je ob Inpaku, ki je lani resda doživel med razstavljavci precej kritik, pojavil še Celjski sejem? Komu bodo dali prednost razstavljavci in zakaj? Kakšne ambicije bi morala imeti organizator sejma in panoga pri razvo-ju specializiranega sejma grafike, pakiranja in embalaže?

žišču. Sejem INPAK skupaj z nateča-jem za slovenski Oskar za embalažo je v Gornji Radgoni od leta 1986 kot bienalni sejem. Sicer pa je sejem INPAK star že častitljivih 50 let. Leta 1955 je bil namreč v Ljubljani organiziran prvi sejem embalaže v takratni Jugoslaviji. Na Pomurskem sejmu smo po 20 let-nem premoru ponovno obudili sejem in kongres o embalaži, transportu in tehniki pakiranja v letu 1986 in ga ne-prekinjeno organizirali vsako drugo leto. Pokrovitelj sejma, kongresa in Oskarja pa je ostala GZS. Če me spra-

šujete, zakaj se naenkrat pojavljata dva sejma, potem vam lahko odgovorim le to, da na to vprašanje nimam odgo-vora. Pomurski sejem bo sejem INPAK 2006 in OSKAR 2006 zagotovo razpi-sal, ker čutimo do te prireditve in do Gospodarske zbornice Slovenije moral-no zavezo in pričakujemo, da nam raz-stavljavci in poslovni partnerji ne bodo obrnili hrbta samo zato, ker smo daleč od centra v nerazviti regiji ali ker Celj-ski sejem želi organizirati vse sejemske programe v Sloveniji. Tudi mi končno lahko razpišemo obrtni sejem, vendar ne vem, komu bi to koristilo. Sejem-ska dejavnost je bolj zapletena, kot si morda predstavljamo. Zelo enostavno je namreč porušiti kakšno prireditev, mnogo težje pa jo je ponovno postaviti na noge. Pomurje je res v tej tranziciji in globalizaciji gospodarstva veliko iz-gubilo, ostaja pa še vedno stičišče štirih držav in prijazno srečališče poslovnega sveta tega dela Evrope. Zato verjamem, da je Gornja Radgona poleg Ljubljane in Celja primerna osvežitev za promo-cijo in poslovna srečanja.

Nataša Vodušek, Celjski sejem: Družba Celjski sejem d.d. je aprila le-

JanezErjavec NatašaVodušek DarjaKocjan

27

Promocija

tos pripravila 2. mednarodni sejem GRAFIKA IN PAKIRANJE. Sejem je na celjskem sejmišču skupaj s še tremi specializiranimi sejmi FORMA TOOL, PLAGKEM in LIVARSTVO potekal od 12. do 15. aprila 2005. Prvič smo sejem grafike pripravili v letu 2003, za pripravo sejma pa smo se odločili na pobudo stroke, tiskar-jev in grafičarjev. Med razstavljavci, še posebej pa med obiskovalci, je naletel na zelo ugoden odziv, saj so priredit-ve te vrste v Sloveniji pogrešali. Prav obiskovalci so bili tisti, ki so nas prvi opozorili, da bi si ob področju grafi-ke želeli na enem mestu ogledati še ponudbo s področja pakiranja. Kas-neje pa je prišla še pobuda s strani nekaterih podjetij, ki se ukvarjajo s pakiranjem, da bi se želeli predstaviti na tem sejmu. Zato smo na drugem sejmu ponudbo razširili na področje embalaže in celotnega pakiranja.Rezultati letošnjega sejemskega čet-verčka kažejo, da je poleg orodjarstva največ obiskovalcev zanimala prav de-javnost grafike in pakiranja. Obiskoval-ci – v štirih dneh si je sejme ogledalo

14.000 obiskovalcev – so izrazili zado-voljstvo nad povečanim obsegom sej-ma, ki bo, po napovedih razstavljavcev, v prihodnje še rasel. Ne le zaradi po-gojev razstavljanja oz. najmodernejše sejemske infrastrukture, temveč tudi zaradi odziva domačih in tujih obisko-valcev. Odločitev, da področje grafike dopolnimo s področjem pakiranja, se je tako izkazala za zelo pozitivno, saj je večina razstavljavcev že napovedala sodelovanje na sejmu čez dve leti še v večjem obsegu. Odziv tistih, ki se le-tos na sejmu še niso predstavili, so ga pa obiskali, pa prav tako kaže, da se sejmu obeta hitra rast. Sejem Grafika in pakiranje bomo ponovno pripravili čez dve leti, v aprilu 2007.Vprašanje, ali Slovenija potrebu-je enega, dva ali več specializiranih sejmov na področju pakiranja, pa se nam zdi povsem nepotrebno in nas spominja na čase dirigiranega plan-skega gospodarstva. O tem v svobod-nem tržnem gospodarstvu odločajo izključno razstavljavci in obiskovalci. Razstavljavci znajo precej dobro oce-niti, katerega sejma se bodo udeležili.

Precejšnja sredstva, ki jih udeležba na sejmu zahteva, bodo vložili le, če bo sejem za njih poslovno uspešen. Obis-kovalci pa ga bodo obiskali, če bodo ocenili, da imajo na sejmu kaj videti. Konkurenca je na področju sejemske dejavnosti lahko samo pozitivna, od nje imajo največ koristi razstavljavci, saj smo organizatorji sejmov le tako prisiljeni izboljševati svoje storitve.Dogodki, kot so podeljevanje nagrad za dosežke v panogi, so po našem mnenju lahko le ena od oblik pope-stritve obsejemskega dogajanja, ki pa nima direktnega vpliva na poslovni uči-nek predstavitve na sejmu. Ta je v naj-večji meri odvisen od strukture in števi-la obiskovalcev sejemske prireditve.

Darja Kocjan, TIM Laško:Osebno menim, da v Sloveniji na po-dročju embalaže prav gotovo zadošča samo en specializiran sejem, kjer se vsaki dve leti predstavijo novosti stro-kovni in širši javnosti. Sejemsko doga-janje mora biti ustrezno obogateno s strokovnimi obsejemskimi dejavnost-mi. Energija naj bo vložena v pridobi-

28

22

Promocija

tev večjega števila tujih razstavljavcev, še bolj pa ciljno usmerjenih obiskoval-cev iz vsaj sosednjih držav. Kateri sejem lahko razstavljavcem in obiskovalcem ponudi več, tako da postane osrednji in edini strokovni bienalni dogodek, pa je vprašanje za oba sejma.

Vlado Dodič, GOPACK:Slovenski proizvajalci strojev in em-balaže potrebujemo dogodek, kjer se bomo predstavili kupcem. Kje? Tam, kjer je boljša organizacija in kjer so boljše možnosti. Za Celje so znane prednosti: odlična lokacija, razpolož-ljiva sredstva za finančne stroške mar-ketinga sejma, ki se naj bi v prihodnje preimenoval v »peterčka«. Embalaža in pakiranje morata biti kot sejem jas-no opredeljena. Razmisliti pa bi bilo treba o terminu zaradi svetovnih sej-mov, kot so: INTERPACK 2008, TOTAL BIRMINGHAM (UK), IPACK IMA (Mi-lano, Italija). Kar zadeva Gornjo Rad-gono, je res, da je tradicija na strani Pomurcev. Je pa tudi res, da lokacija in omejene finančne možnosti kritja stroškov marketinga sejma niso v prid Pomurskemu sejmu.Razmišljam takole: organizacija speci-aliziranega sejma, kot je bil INPACK, je organizacijsko in finančno vprašljiva, je pa zelo odprta možnost, da se navedeni sejem izvede v okviru večjega dogodka. Pri tem ugotavljamo, da sta obe obliki – »peterček« v Celju in kmetijski sejem v Gornji Radgoni ustrezni alternativi In-packu. Za Celjski sejem je najpomemb-nejše, da »četverček« oziroma, upamo, »peterček«, privabi ustrezen strokoven kader tudi iz širše regije. Izkušnja na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je

pozitivna, je pa vprašljiva z našega vidi-ka glede termina.

Vojko Arzenšek, Adheziv:Ali potrebujemo dva ali en sejem, sploh ni merodajno vprašanje, saj organiza-tor iz lastnih sredstev organizira sejem, razstavljavci in obiskovalci pa se ga udeležijo ali ne. Vsa leta smo opazovali propadanje Inpaka, ki je bil lansko leto v sramotno majhni obliki. Organiza-torji zdaj skušajo sanirati škodo, ki so jo naredili v prejšnjih letih, ko tega sej-ma niso priključili h kateremu druge-mu sejmu in bi se še nekako splačalo obiskovalcu iz Primorske ali Dolenjske sploh priti, po cesti polni zastojev in šleperjev, v skrajni vzhodni del Sloveni-je. Mi in večina poznanih se tega sejma v nobeni obliki ne bomo več udeležili. Celjski sejem se je pojavil zaradi naših iniciativ po sejmu pakiranja.Vsi bodo seveda dali prednost celj-skemu pakirnemu sejmu - tako zaradi obilice možnosti hkratnega ogleda drugih sejmov, kakor tudi enostavnej-šega dostopa iz vseh delov Slovenije. Obiskovalci po službeni dolžnosti si na celjskem sejmu zaslužijo vsaj dnev-nico, saj je zaradi četverčka veliko možnosti za ogled, na zadnjem Inpa-ku v Radgoni pa so si tisto malo halo ogledali v 15 minutah. Torej, če direk-tno sprašujete za mnenje: naj živi in se razvija celjski pakirni sejem.

Bojana Leskovar,Gospodarska zbornica Slovenije:Kjer je trg, je konkurenca in kjer je konkurenca, ima potrošnik možnost izbire. Izbere tistega, ki mu ponuja več in bolje.

Za in protiZa in proti

VojkoArzenšekVladoDodič

29

Ministrstvo za okolje in prostor finančno podpira revijo Embalaža & Co.Impresum

Embalaža & Co., strokovno specializirana revija za embalažo - izdala in založila: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik: Jože Volfand – odgovorna urednica: Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava: Andrej Mohorič – tisk: Eurograf, Velenje – naklada: 5.000 izvodov –Izvod revije je 1000 SIT - oglasno trženje: fit media d.o.o. (Bežigrajska 9, 3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor: Franc Jerina (Valkarton d.d.), Barbara Avčin Tržan (Slopak d.o.o.), mag. Dušan Marc (Ministrstvo za okolje in prostor, dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), mag. Aleš Habič (Špica d.o.o.), mag. Anton Lakner (Motvoz d.d.), Marko Cedilnik (Mercator d.d.), mag. Jakob Kokalj (Etiketa d.d.), Martin Lilija (Pakman d.o.o.), Jurij Šeme (Gospodarska zbornica Slovenije), Stojan Jakin (Komunalno podjetje Vrhnika), Franc Žle (Gospodarska zbornica Slovenije)Celje, junij 2005

Promocija

Prihodnjič:• Slovenske dileme pri termični obdelavi odpadkov in odpadne embalaže • Embalaža za kemično industrijo

in nevarne odpadke • Darilna embalaža • Poslovni optimizem embalažne panoge usiha? •

Izide septembra 2005

22Promocija

Zlatorog oprema, d.o.o., podjetje za proizvodnjo pakirne tehnike, trgovino, zastopstva in storitve

Industrijska 13, 2000 Maribor, Tel.: +386 (0)2 228 36 60, Fax: +386 (0)2 252 32 91, E-mail: zlatorog-oprema@siol.net

ZLATOROG OPREMA d.o.o. se `e ve~ kot 30 let ukvarja s

proizvodnjo in razvojem pakirnih sistemov. Z izku{njami v

proizvodnji in projektiranju, smo se razvili v vodilno srednje-

evropsko podjetje na podro~ju proizvodnje in razvoja ovijalcev

palet, paletizacijskih sistemov in transportne tehnike.

V letu 2004 smo uspe{no zaklju~ili ve~ projektov v Evropi in

svetu, kot so na primer sistem polnjenja vre~ in paletizacije v

KEMA Puconci, sistem robotske paletizacije paketov v INA

Maziva Zagreb ter sistem paletizacije vre~ v Solani Tuzla... V

realizaciji imamo ve~ projektov, kot so robotski paletizacijski si-

stem FRESH Subotica, paletizacija vre~ v MC Bauchemie St.

Petersburg...

prom

ocijs

ko s

poro

~ilo

www.zlatorogoprema.si

PALOMA SOFT TOUCHNOVA GENERACIJA PALOMINIH PAPIRJEV

Sem majhen le 10 cm.Sem dolg 280 lističev.Sem zelo, zelo nežen.In najlepši!Sem eden, vreden za dva.

KONTAKT: Dobimo se v vaših prodajalnah!

ŠIFRA: Vaš Paloma soft touch

Sem dolg, nežen, majhen in lep! Je lahko še kaj več?Sem dolg, nežen, majhen in lep! Je lahko še kaj več?

Paloma d.d.Sladki Vrh 1

SI-2214 Sladki Vrht: +386 02 6457 100f: +386 02 6457 107e: info@paloma.si

www.paloma.si

PALOMA SOFT TOUCHNOVA GENERACIJA PALOMINIH PAPIRJEV

Sem majhen le 10 cm.Sem dolg 280 lističev.Sem zelo, zelo nežen.In najlepši!Sem eden, vreden za dva.

KONTAKT: Dobimo se v vaših prodajalnah!

ŠIFRA: Vaš Paloma soft touch

oglas_A4_pokoncen_OGLAS-tisk.indd 1 16.5.2005 11:18:37

Promocija