eFoto PS print - e-Fotografija · pritiska na proæilec do konËne fotografije. Zelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografije iz papirja ali filma æe pred 20 leti digitalizirali

w w w . e - f o t o g r a f i j a . s i

e -Fotogra f i j a®

AdobeAdobeAdobeAdobeAdobe Photoshop Photoshop Photoshop Photoshop Photoshop“osnove”“osnove”“osnove”“osnove”“osnove”

Digitalna temnica ali iluzija?

junij 2007 avtor: Matjaæ Intihar

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siPhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)

Iz analogne v digitalno temnico!Spoznajmo PhotoShopV πestih letih druæenja z revijo e-Fotografija(29. πtevilk), ste lahko najveË brali o digitalnihkamerah in njihovih lastnostih. Predvsem oponudbi kamer na trgu, njihovih uporabniπkihrazredih, na kaj biti pozoren pri nakupu, kajnam kamere po nakupu nudijo in kako jihuporabljati. ©li smo od prvih razlag samedigitalne tehnologije, preko spoznanja, da veËtoËk na tipalu πe ne zagotavlja viπjo kakovost,da je “kompakt samo kompakt” in da namDSLR kamera sama od sebe πe ne nudi viπje“kakovosti”, vπeËnosti fotografije. In sevedaæe znani predlog, “izdelajte si fotografijo”.Digitalne kamere so æe razπirjene meduporabniki. Predvsem pa so æe tako dolgomed nami, da sta nakup in uporaba kamereæe postala enostavno opravilo. Bistveno jesamo πe, da kamere spoznate in da seodloËite za pravo. Zato razni krajπi preizkusipridejo πe vedno prav za laæjo odloËitev.Vse veË pa je fotografov, ki vstopajo v DSLRsvet. Samo v letoπnjem letu bo med namiokoli 4000 novih uporabnikov zahtevnejπihDSLR kamer. Tehnika fotografiranja je zelopodobna kot s klasiËnimi analognimi SLRkamerami. Zato veËina fotografov, ki vedo zakaj DSLR kamera sluæi tudi ve kako z njorokovati. A ustavi se pri novem dejstvu. Sliko(po novem datoteko) iz kamere ne moremorazviti v klasiËni temnici. A mnogi naprednifotografi tako kot nekdaj, tudi sedaj ne bodouporabljali foto studia za celoten procesizdelave fotografije. ©e najraje bi kot v klasiËnitemnici, vse skupaj opravili doma.In namesto dosedanjega izobraæevanja gledefoto izbire in uporabe digitalnih kamer (tebodo predstavljene samo πe v preizkusih), bovse veËji poudarek na pripravi slike za konËniboljπi izpis. Torej gre e-Fotografija naprej vnova izobraæevanja. Temu pa je bila in πevedno tudi je namenjena.V sledeËih se Ëlankih vas bom popeljal skozidigitalno temnico. Kot v klasiËnih analognihkemijskih temnicah, imamo tudi v digitalnitemnici veË njihovih kakovostnih razredov,oziroma opremljenosti temnic. In to ne samov smislu veËjega ali bolje opremljenegaprostora (kot vËasih - kopalnica, garaæa,delovna soba, posebna soba s tekoËo vodo,profesionalna temnica), ampak tudi v smisluboljπe tehniËne opreme, poveËevalniki(Opemus, Kaiser, Durst), kemikalij (domapripravljenih, Agfa, Efke, Ilford, Kodak) inrazliËne dodatne tehniËne opreme(analizatorji/svetlomeri (Minolta, Wallner,Durst), procesorji za razvijanja (Jobo, Durst,Colenta, Mafina), profesionalni stroji zarazvijanje (Agfa, Konica, Fujifilm, Durst,Noritsu).V digitalni temnici je vsa tehniËna in kemijskatehnologija spravljena na raËunalniπkemdisku v obliki zaprtega programa in zaplastiËnim ohiπjem tehnologija, ki nam lahkoizpiπe fotografijo. Tako kot pri izpisu(tiskalniki, fotolaboratoriji) nam tudi medprogrami nudijo veË razliËnih tehniËnih inkakovostnih moænosti, s katerimi lahko

obdelujemo naπe digitalne datoteke.Poznamo programe za “domaËo, hobiuporabo” in profesionalne programe, katerinam nudijo vrhunske moænosti tako po πtevilukot kakovosti predelave datoteke. V digitalnitehniki pa nam je profesionalna opremamnogo bolj dostopna kot v kemijskifotografiji. Program PhotoShop CS2, ki v sebizdruæuje vsa orodja klasiËne foto in grafiËnetemnice ter retuπe in risanja, lahko kupimoæe za 1000EURO. Toliko je v klasiËni temnicistal povpreËen poveËevalnik z barvno glavoali malo boljπi analizator svetlobe. Sprimerjavo hitro spoznamo, da jeprofesionalna digitalna temnica lahko mnogocenejπa od povpreËne temnice za barvnofotografijo, ki smo si jo opremljali v domaËihprostorih. Primerjave z danaπnjimi digitalnimimoænostmi predvsem v uËenju obdelave in stem povezanim stroπkom materiala v kemijskitemnici pa sploh ni mogoËe narediti.Konec koncev pa je podobno kot v primerjavidigitalnega in analognega zapisa tudi priprimerjavi klasiËne in digitalne temnice.Industrija se je odloËila zamenjati tehnologiji,vse veË uporabnikov spoznava digitalnemoænosti in klasiËna kemijska temnica ostajasamo πe del nekaterih ljubiteljev klasiËnefotografije.Toda napredek in predvsem æelja fotografovpo spoznavanju novih moænostih v fotografiji,nas je danes æe pripeljala v potrebo pospoznavanju in uporabi “digitalne temnice”,programov za obdelavo digitalnih datotek.Zavedati se je treba, da ni malo predvsemprofesionalnih fotografov, πe dve leti nazaj napredavanja o digitalni tehniki priπla znamenom, da bodo dokazali nasprotno. Daima analogna tehnika πe mnoæico prednostipred digitalno in predvsem krepko viπjokakovost zapisa. Po prvih predstavljenihprimerjavah podprtimi z mnogimi praktiËnimiizkuπnjami so nekateri tiho brez vpraπanj terz “razmiπljanjem” odhajali iz predavanj. Pravtako ne æelim, da danes poznavalci kemijskeobdelave fotografij v domaËih temnicah,dvomijo o prednostih domaËe “digitalnetemnice”! Te so neizpodbitne in ob prvihsreËanjih z njo to hitro spoznamo. NajveËjanapaka “analognih” fotografov je vedno bilaprav v tem, da so hvalili svojo tehniko, odigitalni pa so govorili kot, da to sploh niprimerljiva fotografija. Sam vedno pravim:“Kar trdiπ, prej spoznaj”. In ko digitalnofotografijo vsaj delno spoznaπ, potem ostanekemijska tehnika samo πe tistim, ki si ne æelijonapredka. Seveda je za vse nas, ki smo vajeniklasiËne analogne temnice, v njej πe vednonek poseben Ëar. A kot tiste fotografijeizdelane po postopku na steklene ploπËe, sekmalu nihËe, razen redkih nostalgikov ne boveË preizkusil v klasiËni kemijski temnici.Enostavnost in obilo moænosti digitalnetemnice so æe prevladale nad “staro” tehniko.Da potrdim, zakaj gre klasiËna temnica izuporabe. Sam sem æe 32 let v kemijskifotografiji in 31 let v digitalizaciji slike. Od tegav obeh, æe 28 let poklicno. Z digitalno sem se

spoznal æe v prvem letniku grafiËne πole spomoËjo skenerja. Torej digitalna obdelavaslike ni produkt nekaj zadnjih let odkar jedigitalizacija slike priπla tudi med mnoæice.Ampak jo poznamo æe od konca 60-tih let. VgrafiËni industriji je bila digitalna obdelavaslik in diapozitivov vedno namenjena vrhunskiobdelavi. Æe leta 1982 je podjetje Scitexpredstavilo delovne postaje z programom zaobdelavo skeniranih datotek. Leta 1987 se jedoktorski kandidat Thomas Knoll trudilnapisati kodo (pod imenom Display) za prikaz»B bitnih slik na raËunalniπkem zaslonu. Inpriπlo je do zaËetka najbolje prodajanega insedaj tudi uporabnega programa za obdelavobitnega zapisa.V tistem Ëasu (1988) je namizno zaloæniπtvopriËelo svojo strmo pot vzpona. Veliki grafiËniskenerji in zaprti programi za obdelavo tekstain fotografij so zaËeli izgubljati svojo moËnaproti namiznim raËunalnikom in odprtimivsem dosegljivimi programi (PageMaker,Ventura, PhotoShop, PhotoStyler, Illustrator,FreeHand, CorelDraw, QuarkExpress.) In vzaËetku 90-tih se je grafiËna tehnika pripraveteksta in slik povsem digitalizirala. Svojoveliko vlogo pa je tu odigral programPhotoShop. Sam sem poklicno spremljal inuporabljal celoten razvoj in tehniko obehfotografskih tehnologij in uporabljal veËinoprogramov. Zadnjih 18 let v lastnem podjetjuza grafiËno pripravo za tisk.Æe 13 leto predstavljam in piπem o digitalnitehniki. Digitalna obdelava fotografij je bila vsredini 90-tih πe povsem neznana. Digitalnoobdelane fotografije in preko sublimacijskihtiskalnikov izpisane na papir nihËe ni razumelkot digitalne. Fotografi so se takrat spraπevalis kakπnimi filtri je bila slika posneta in pokakπnem postopku razvita, da ima taknenavaden efekt. ©ele po letu 2000, ko sodigitalne kamere priËele hoditi na trg in, kose je vse veË govorilo o digitalni tehniki sotudi fotografi zaËeli spoznavati digitalno

tehnologijo. A z velikim odporom. ©e daneslahko sliπite, da digitalna fotografija ni pravafotografija. Da to pa niso posnetki ki jih jenaredil fotograf, ampak raËunalnik.Toda æe vseskozi poudarjam. NiË ni drugaËekot v klasiËni tehniki. Le naËin, cena inenostavnost obdelave so se spremenili.Digitalno zamenjuje analogno na vsehpodroËjih. Vendar fotografija πe vedno ostajafotografija. Menja se samo orodje s katerimpridemo do konËnega rezultata, to jefotografije. Kar smo poËeli v klasiËni temnici,je zdaj zaprto v kovinski πkatli, za upravljanjepa uporabljamo miπko. Iz teme se je fotografpostavil na svetlo. Namesto prijemalke za fotopapir in ËopiËa za retuπiranje uporabljamomiπko in z njo krmilimo orodja. Torej niËnovega kar fotografu æe ni znano. NamestorazliËnih razvijalcev in gradacijskih papirjevuporablja tonsko korekturo. NamestosenËenja z roko lahko uporabi stopenjskiprehod ali orodje za pod ali doosvetlitev.Tehnika maskiranja in retuπiranja je enaka, leda sedaj uporablja navidezne πkarje, senËilain ËopiËe. Kar pomeni, da vse kar je fotografdelal v klasiËni temnici, danes samo na malodrugaËen naËin deluje v digitalni. Zavedati pase je treba, da so poznavalci obdelavefotografije podajali znanje raËunalniπkimprogramerjem, kako naj doloËena funkcijadeluje. Torej, vse je tako kot je bilo. Le temov temnici, smo zamenjali za svetlobo.

Leta 1888 se je z box kamero priËela dobafotoamaterstva in domaËe foto temnice.

Fox Talbot (izumitelj slike na papirju) pred svojim laboratorijem v mestu Reading v Angliji (1845). Pred 160leti tako! Danes? Seveda s pomoËjo programa PhotoShop v profesionalno digitalno “temnico”!.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.si PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matjaæ Intihar (povzeti Ëlanki iz revij e-fotografija)

Æe od nekdaj velja, da se fotografija ne konËaÆe od nekdaj velja, da se fotografija ne konËaÆe od nekdaj velja, da se fotografija ne konËaÆe od nekdaj velja, da se fotografija ne konËaÆe od nekdaj velja, da se fotografija ne konËapo pritisku na proæilec ampak se takrat πelepo pritisku na proæilec ampak se takrat πelepo pritisku na proæilec ampak se takrat πelepo pritisku na proæilec ampak se takrat πelepo pritisku na proæilec ampak se takrat πelezaËenja. V analognem svetu πe danes mnoæicazaËenja. V analognem svetu πe danes mnoæicazaËenja. V analognem svetu πe danes mnoæicazaËenja. V analognem svetu πe danes mnoæicazaËenja. V analognem svetu πe danes mnoæicafotografov misli, da kar so posneli na film bofotografov misli, da kar so posneli na film bofotografov misli, da kar so posneli na film bofotografov misli, da kar so posneli na film bofotografov misli, da kar so posneli na film botudi kot konËna fotografija ali tiskovina. Totudi kot konËna fotografija ali tiskovina. Totudi kot konËna fotografija ali tiskovina. Totudi kot konËna fotografija ali tiskovina. Totudi kot konËna fotografija ali tiskovina. Tomiπljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratmiπljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratmiπljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratmiπljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratmiπljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratnastala samo “latentna” nevidna slika. Pot donastala samo “latentna” nevidna slika. Pot donastala samo “latentna” nevidna slika. Pot donastala samo “latentna” nevidna slika. Pot donastala samo “latentna” nevidna slika. Pot donam vidne in predvsem kakovostnenam vidne in predvsem kakovostnenam vidne in predvsem kakovostnenam vidne in predvsem kakovostnenam vidne in predvsem kakovostnefotografije pa je bila πe dolga. Le da jim tegafotografije pa je bila πe dolga. Le da jim tegafotografije pa je bila πe dolga. Le da jim tegafotografije pa je bila πe dolga. Le da jim tegafotografije pa je bila πe dolga. Le da jim tegapoklicni “pripravljalci” fotografij za konËenpoklicni “pripravljalci” fotografij za konËenpoklicni “pripravljalci” fotografij za konËenpoklicni “pripravljalci” fotografij za konËenpoklicni “pripravljalci” fotografij za konËenpogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismopogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismopogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismopogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismopogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismoniti razlagali. »e se je za fotolaboratorijniti razlagali. »e se je za fotolaboratorijniti razlagali. »e se je za fotolaboratorijniti razlagali. »e se je za fotolaboratorijniti razlagali. »e se je za fotolaboratorijvedelo, da se tam “nekaj” obdela v smisluvedelo, da se tam “nekaj” obdela v smisluvedelo, da se tam “nekaj” obdela v smisluvedelo, da se tam “nekaj” obdela v smisluvedelo, da se tam “nekaj” obdela v smislubarvne korekture, pa se za grafiËno tehniko,barvne korekture, pa se za grafiËno tehniko,barvne korekture, pa se za grafiËno tehniko,barvne korekture, pa se za grafiËno tehniko,barvne korekture, pa se za grafiËno tehniko,predvsem za obdelavo diapozitivov prekopredvsem za obdelavo diapozitivov prekopredvsem za obdelavo diapozitivov prekopredvsem za obdelavo diapozitivov prekopredvsem za obdelavo diapozitivov prekoizdelave barvnih izvleËkov, nato skeniranjaizdelave barvnih izvleËkov, nato skeniranjaizdelave barvnih izvleËkov, nato skeniranjaizdelave barvnih izvleËkov, nato skeniranjaizdelave barvnih izvleËkov, nato skeniranjanikoli ni razmiπljalo, da so tu tiste glavnenikoli ni razmiπljalo, da so tu tiste glavnenikoli ni razmiπljalo, da so tu tiste glavnenikoli ni razmiπljalo, da so tu tiste glavnenikoli ni razmiπljalo, da so tu tiste glavneosebe, ki dokonËajo in doloËajo kakπen boosebe, ki dokonËajo in doloËajo kakπen boosebe, ki dokonËajo in doloËajo kakπen boosebe, ki dokonËajo in doloËajo kakπen boosebe, ki dokonËajo in doloËajo kakπen bofotografov konËni izdelek. In v tej fazifotografov konËni izdelek. In v tej fazifotografov konËni izdelek. In v tej fazifotografov konËni izdelek. In v tej fazifotografov konËni izdelek. In v tej faziobdelave fotografije se je lahko v zelo velikiobdelave fotografije se je lahko v zelo velikiobdelave fotografije se je lahko v zelo velikiobdelave fotografije se je lahko v zelo velikiobdelave fotografije se je lahko v zelo velikimeri vplivalo na konËen izdelek, to jemeri vplivalo na konËen izdelek, to jemeri vplivalo na konËen izdelek, to jemeri vplivalo na konËen izdelek, to jemeri vplivalo na konËen izdelek, to je

Digitalna temnica ali iluzija?Adobe PhotoShop / uvod

fotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dafotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dafotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dafotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dafotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dasmo se æe spraπevali, kdo je sploh avtorsmo se æe spraπevali, kdo je sploh avtorsmo se æe spraπevali, kdo je sploh avtorsmo se æe spraπevali, kdo je sploh avtorsmo se æe spraπevali, kdo je sploh avtorkonËne obdelane fotografije.konËne obdelane fotografije.konËne obdelane fotografije.konËne obdelane fotografije.konËne obdelane fotografije.Tudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografiTudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografiTudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografiTudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografiTudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografisami izdelovali »B kot barvne fotografije. Lesami izdelovali »B kot barvne fotografije. Lesami izdelovali »B kot barvne fotografije. Lesami izdelovali »B kot barvne fotografije. Lesami izdelovali »B kot barvne fotografije. Letako si lahko svojo osebno zaËetno misel kakotako si lahko svojo osebno zaËetno misel kakotako si lahko svojo osebno zaËetno misel kakotako si lahko svojo osebno zaËetno misel kakotako si lahko svojo osebno zaËetno misel kakopo pritisku na proæilec dokonËati fotografijopo pritisku na proæilec dokonËati fotografijopo pritisku na proæilec dokonËati fotografijopo pritisku na proæilec dokonËati fotografijopo pritisku na proæilec dokonËati fotografijotudi izpeljal. Razne tehnike obdelavetudi izpeljal. Razne tehnike obdelavetudi izpeljal. Razne tehnike obdelavetudi izpeljal. Razne tehnike obdelavetudi izpeljal. Razne tehnike obdelavefotografij v klasiËni temnici so danes æefotografij v klasiËni temnici so danes æefotografij v klasiËni temnici so danes æefotografij v klasiËni temnici so danes æefotografij v klasiËni temnici so danes æepovsem pozabljene. Le redki si πe sami prekopovsem pozabljene. Le redki si πe sami prekopovsem pozabljene. Le redki si πe sami prekopovsem pozabljene. Le redki si πe sami prekopovsem pozabljene. Le redki si πe sami prekopoveËevalnika osvetlijo na svetlobo obËutljivpoveËevalnika osvetlijo na svetlobo obËutljivpoveËevalnika osvetlijo na svetlobo obËutljivpoveËevalnika osvetlijo na svetlobo obËutljivpoveËevalnika osvetlijo na svetlobo obËutljivpapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na Ëaspapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na Ëaspapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na Ëaspapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na Ëaspapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na Ëasosvetlitve, senËijo doloËene dele na sliki,osvetlitve, senËijo doloËene dele na sliki,osvetlitve, senËijo doloËene dele na sliki,osvetlitve, senËijo doloËene dele na sliki,osvetlitve, senËijo doloËene dele na sliki,pripravijo kemikalije, razmiπljajo opripravijo kemikalije, razmiπljajo opripravijo kemikalije, razmiπljajo opripravijo kemikalije, razmiπljajo opripravijo kemikalije, razmiπljajo otemperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,æe s to tehniko smo predelovali original doæe s to tehniko smo predelovali original doæe s to tehniko smo predelovali original doæe s to tehniko smo predelovali original doæe s to tehniko smo predelovali original doveËje vπeËnosti! Ne misliti, da se v analogniveËje vπeËnosti! Ne misliti, da se v analogniveËje vπeËnosti! Ne misliti, da se v analogniveËje vπeËnosti! Ne misliti, da se v analogniveËje vπeËnosti! Ne misliti, da se v analognitehniki ni niËesar dalo spreminjati od motiva,tehniki ni niËesar dalo spreminjati od motiva,tehniki ni niËesar dalo spreminjati od motiva,tehniki ni niËesar dalo spreminjati od motiva,tehniki ni niËesar dalo spreminjati od motiva,pritiska na proæilec do konËne fotografije.pritiska na proæilec do konËne fotografije.pritiska na proæilec do konËne fotografije.pritiska na proæilec do konËne fotografije.pritiska na proæilec do konËne fotografije.Zelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeZelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeZelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeZelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeZelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeiz papirja ali filma æe pred 20 leti digitaliziraliiz papirja ali filma æe pred 20 leti digitaliziraliiz papirja ali filma æe pred 20 leti digitaliziraliiz papirja ali filma æe pred 20 leti digitaliziraliiz papirja ali filma æe pred 20 leti digitalizirali

Foto:Æiga Intihar

Osnovno okno programa PhotoShop.

Pod oknom Image se nahajajo tako tonske korekture kot moænost spremembe velikosti slike.


obdelave. KlasiËna temnica, kjer se slikaobdeluje v popolni temi ali pri zeleni, rdeËi alirumeni luËi povsem izgublja veljavo. Danesfotografi iz “teme” prihajajo na “svetlo”. MoËdigitalne temnice je izredna in ko enkratvidimo njene moænosti spoznamo, dafotografija lahko povsem na novo zaæivi.Naπ sprehod skozi program za obdelavofotografij PhotoShop CS2, ki bo v veËnadaljevanjih je namenjen predvsem vsemtistim, ki obvladajo “klasiËno temnico” ali paprograme za obdelavo fotografij πelespoznavajo.Prvi morajo predvsem izgubiti strah prednovostjo in miselnostjo, da je πe vednoprimerneje uporabljati kemikalije. Oziromaspoznati morajo, da ni niË drugaËe kot je bilo.Fotografija πe vedno ostaja fotografija. Le potdo konËnega izdelka je modernejπa, lahkohitrejπa, v veËih izvedbah, cenejπa in seveda,kakovostnejπa. Drugi, da spoznajo kaj vsenam program za obdelavo fotografij nudi. Nata naËin pa tudi spoznamo, ali nas bo“digitalna temnica” zasvojila, ali pa bomosvoje fotografije raje prepuπËali v obdelavodrugim. Tudi v tem primeru pa bodo vsajspoznali vse prednosti in zmoænosti programain na ta naËin znali razloæiti drugim kaj si priobdelavi fotografije æelijo. ©e pomembneje pa

in jih lahko dodatno obdelovali. Takrat se odigitalni obdelavi slike πe ni govorilo. ©e 10let nazaj so le redki opazili, da je veËinanaslovnic na revijah, plakatih, prospektih

povsem drugaËnih od tistega kar kaæe realnisvet in je fotograf posnel in oddal uredniku.Danes se za vsako “Ëudno” fotografijorazmiπlja, “ta je pa digitalno obdelana”! Novi

digitalni fotografi niti ne vedo, da sesolarizacijo, mehko risbo, kontrast slike,razne efekte in tudi efekt zoomiranja, dadoseËi tudi drugaËe kot samo preko digitalne

je, da spoznamo, kaj nam “digitalna temnica”sploh omogoËa. In nudi nam zelo, zelo veliko.Celo tako veliko, da je pogled na fotografijoiz “klasiËnega” pogleda æe povsem napaËen.

Spoznali se bomo z razliËnimi naËini izrezovanja dela slike. To kar je v klasiËni temnici dolgotrajno in zelo natanËno delo, je s programom PhotoShop zelo olajπano. Digitalno nam nudi neverjetno enostavne moænosti.

CB

EF

H

D

G

A

Vse je tako kot v klasiËni temnici! A: maskiranje za preizkus pravilne osvetljenosti v stopnjah, B: tonska korektura, C: solarizacija, D: poudarjena ostrina, E: »B, F:poudarjene osnovne barve, G: toniranje, H: kontrast, I: osvetlitev temnih delov ...Vse kar nam nudi klasiËna temnica je zdruæeno v programu PhotoShop. In πe veË! Predvsem pa, fotografi hitreje in brez stroπka materiala upravljamo z naπimi idejami.

I

PhotoShop CS2 ima loËen iskalnik. Imenuje se Bridge (most) in ponuja nove dodatne moænosti.V programu Bridge lahko vidimo vse parametre pod katerimi smo fotografirali in po æelji lahko spremenimoimena datotek v nam æelene. Kasneje je iskanje doloËenih datotek mnogo laæje.


Vam je svetlomer napaËno izmeril svetlobo, ali pa ste se odloËili zanepravilno korekturo?

V veËini primerov ne bo teæav. Spoznali bomo okno “Adjustments” vkaterem je mnoæica moænosti kako popraviti naπo fotografijo.

So vas fotografirali v zavidanja vredni situaciji. A fotografija vas nikakor nezadovolji. Le kje ste na sliki? Oziroma, kakπen PRO je ta nerodni fotograf?

»e je premoËan kontrast ponagajal fotografu in vas ni doosvetlit z bliskavico,imate preko programa πe vedno moænost pokazati se! “Voila!”

Vemo, da πirokokotni objektivi zelo hitro vinjetirajo. Na robovih temnijosliko. To se dogaja predvsem objektivom iz niæjega cenovnega razreda. Notudi kakπen draæji ni izjema. Le ne priznamo!

A le zakaj bi kupovali nekajkrat draæji objektiv, da bo imel manj napak.Nekaj sekund dela s programom in njegovim orodjem in posnetek z draæjimobjektivom brez napak je narejen. (A tisto zakaj bi kupovali, vzemite za hec!)

Fotografije so vedno polne moteËih elemntov. V analogni temnici je bilo zmaskiranja veliko dela. Predvsem pa, le redki smo to tudi poizkusili in zarazne popravke porabili mnogo preveË Ëasa.

Naπi stari diapozitivi s pomoËjo skenerja in pretvorbe v digitalni zapisponovno zaæivijo. Zmotno je miπljenje, da je diapozitiv edini original. Æenekdaj smo ga lahko popravljali, danes je sliko iz njega πe toliko laæje.

©irokokotni objektivi nam hitro pokvarijo sliko. Linije zaËno padati, se krivitiali kako drugaËe spreminjati obliko. Vendar fotografirajte naprej. Z zadostnozalogo toËk, bo vaπa poveËava lahko dobila novo dimenzijo.

Ni potrebe po posebnih “shift-tilt” objektivih ali kamerah z mehom, daspreminjamo naklon zajema. Sedaj s pomoËjo programa v nekaj sekundahizravnamo linije. PriporoËljivo pa je zajeti malo πirπi kot in veËje πtevilo toËk.

Vse je v vaπi domiπljiji! Pustite ji prosto pot. Program nam omogoËaustvariti vse. Le delno se morate spoznati z njim. V celoti se ga ne da.Kljub temu, da program PhotoShop uporabljam æe 18 leto, ga zaresdobro poznam samo v cca. 30 odstotkih. Fotograf jih potrebuje spoznatisamo 10 odstotkov. A veËina funkcij si je tako moËno podobnih, da se davse postoriti tudi s poznanimi.

Tudi naslovnice knjig, revij lahko izdelamo v tem programu.


RGB ali CMYK

Nasvet! RazliËne barvne prostore in njihove karakteristike je treba dobro spoznati. Osnovne barve so na veËini zaslonov lepo zapisane. RGB svetloba zapiπe Ëiste tonske vrednosti, zapis s tiskalniki pa ni veË tako prepriËljiv. NajveË teæavje v pravem zapisu modre in zelene barve. Meπanje 100% cian in 100% magente teoretiËno daje modro barvo iz RGB barvnega meπanja. Prav tako 100% cian in 100% rumene daje zeleno barvo. Toda barve, ki jih uporabljamo zatisk, so delno pokrivne in njihove tonske vrednosti v prej izraæenih vrednostih ne ustrezajo povsem. Za modro barvo je v tisku treba magento spustiti s 100% na samo 50% do 70%. Prav tako je za zeleno barvo priporoËljivo zniæati cianna 50% do 70%. Seveda pa je vse v vaπem videnju in dojemanju barv. Zato se dobro spoznajte s korekturo barv in s tiskanjem. Le tako boste fotografijo, ki jo vidite na zaslonu, lahko pripravili za odliËen izpis.

V prejπnjih kasnejπih poglavjih vam bo FranciMüller (www.rgb.si) razloæil osnove barvnegaupravljanja “ColorManagement” in njegovouporabniπko vrednost ter nastavitve, vendarsamo dokler æelimo naπe barve upravljati vAdobeRGB ali sRGB barvnem prostoru. Torejdo tedaj, ko naπe fotografije gledamo naraËunalniπkih zaslonih ali osvetljujemo nafotolaboratorisjkih osvetljevalnih enotah. Kajpa naprej. Kako upravljati z barvami, ko siæelite svoje fotografije izpisati prekokapljiËnega ali sublimacijskega tiskalnika.Marsikdo se je æe ujel v past “slika na zaslonuin izpis iz tiskalnika”! Sliki na dveh razliËnihprikazanih medijih si nikakor nista enaki. Nepomaga kalibracija zaslona, razni originalni

SvetlobaBrez svetlobe ni fotografije. Prek objektivazariπe sliko na film ali tipalo. Zato jepoznavanje njenih osnov dobrodoπlovsakemu fotografu, πe posebej Ëe se vdigitalni temnici sam ukvarja z barvnokorekturo in izpisom fotografij.Svetloba je elektromagnetno valovanje.»loveπko oko prepozna barvne vrednostiglede na valovno dolæino valovanja. Kjer sovse barvne vrednosti zastopane enako, okozazna sivo ali belo svetlobo, odvisno odintenzitete (jakosti svetlobe). »e svetlobe ni,ali ni odbita od neke povrπine pravimo, da jebarva Ërna.

Bela svetloba je sestavljena iz vseh barvspektra. »e spekter razdelimo na tri enakedele, bo prvi del dal rdeËo, drugi zeleno intretji modro barvo. Te tri barve ponovnozdruæene skupaj dajo belo svetlobo, zato jihimenujemo osnovne barve. V digitalni tehnikijih boste vsezkozi sreËevali kot kratico RGBRGBRGBRGBRGB(RRRRRed GGGGGreen BBBBBlue). Njihovo meπanjeimenujemo aditivno barvno meπanje.

Z odvzemanjem ene od osnovnih barv belisvetlobi dobimo cian, magento in rumenobarvo, odvisno od tega, katero osnovno barvoodvzamemo. Te tri barve v celotnem barvnemspektru dopolnjujejo osnovne barve dopopolne bele svetlobe in jih zato imenujemokomplementarne barve. Spoznavali jih bomopredvsem pri izpisovanju s tiskalniki in priizdelavi grafiËnih tiskovin pod kratico CMYCMYCMYCMYCMY(CCCCCyan MMMMMagenta YYYYYellow) in KKKKK (K, Ërna je dodanaker z barvami CMY pri tisku ne doseæemozadovoljive moËne Ërne). Njihovo meπanjeimenujemo subtraktivno barvno meπanje.

V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena izcelotnega barvnega spektra, ob trku z gostosnovjo del spektra odvzame, s tem sespremeni dolæina valovanja in vidimo barvo.Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter,zato vidimo belo svetlobo. »e ga obarvamo zrdeËo barvo, bo odbijal samo rdeËi delspektra, plavi in zeleni del spektra pa bovsrkal (ta del spektra ne bo odbit).Barvno meπanje RGB/CMYKOd predmeta odbita svetloba se sfotografiranjem prenese na film ali tipalo.Toda oba medija morata imeti moænostbarvnega zapisa, ki ga omogoËajo barvni filtriin pigmenti. Najpogostejπa barvna modela, kiju uporabljamo v fotografiji, sta RGB in CMYK.RGB naËin meπanja svetlobe uporabljamo priosvetljevanju fotografij na fotografski papirin pri prikazu fotografije na zaslonih. Torejpovsod tam, kjer fotografijo zapisujemo ssvetlobo.CMYK meπanje uporabljamo pri tiskanihfotografijah, iztiskanih s tiskalniki ali zgrafiËno tehniko. Bela svetloba se odbija odfotografije. Oba naËina meπanja svetlobeuporabljamo tudi pri barvni korekturi zraËunalniπkim programom pred osvet-ljevanjem ali tiskanjem. NaËin in izvedbabarvne korekture sta velikega pomena zakonËno kakovost fotografije. Zato jepoznavanje osnov barvnega meπanja za vse,ki boste fotografije sami popravljali, tiskali,velikega pomena.Z osnovnimi in komplementarnimi barvami inz aditivnim in subtraktivnim barvnimmeπanjem se bomo sreËali tudi v nadaljevanjuteme o barvnem upravljanju (se nadaljuje).

Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (Commission Internationale d’ Eclairage) CIE.Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna naπe oko, so nasiËene barve, premik k sredini daje nenasiËene barve, vsredini pa je seπtevek vse svetlobe, bela (E). Vmes pa so oznaËeni barvni prostori in njihova πirina tonskega zapisa.

G

B

RE

ICC opisi za toËno doloËen tiskalnik inmaterijal s katerim izpisujemo in ki sprejemabarve. In prva vpraπanja pridejo kmalu samaod sebe. Moja fotografija je v RGB barvnemprostoru. Zakaj tiskalnik deluje z drugimibarvami?Najprej se je treba vpraπati zakaj RGB, zakajCMYK ali njegove izvedbe (a o tem se bomosreËevali v kasnejπih Ëlankih pri kapljiËnihtiskalnikih). Oziroma treba bo predvsemrazloæiti zakaj je CMYK barvni prostorpomemben.Vendar bom vseeno zaËel z osnovo. Revija jele namenjena digitalnemu fotografskemuizobraæevanju za πirπe mnoæice, zato je pravda z osnovami tudi zaËnem.

Zapis piksla

Zapis dot

Aditivno barvno meπanje s svetlobo RGB

Subtraktivno barvno meπanje CMY z barvami.K, Ërno se dodaja zaradi nezmoænosti barvnih barvilCMY da ustvarijo zadovoljivo moËno Ërno.

100 C100 C100 C100 C100 C 100M 100M 100M 100M 100M 100Y 100Y 100Y 100Y 100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 100C50M 100C50M 100C50M 100C50M 100C50M 100C100M 100C100M 100C100M 100C100M 100C100M 1 100M100Y 1 100M100Y 1 100M100Y 1 100M100Y 1 100M100Y

Sivi stopnjasti klin, tiskan samo s Ërno barvo. V sivinah lahko s prostim oËesom vidite drobne toËke (line, sestavljene iz dot). Njihova loËljivost je 150lpi (linij na mm). GrafiËni tisk nam ne omogoËa tiskati s 300lpi, da toËk s prostim oËesom ne bi videli.

Sivi stopnjasti klin, tiskan z vsemi πtirimi CMYK barvami. Kadar tiskamo »B sliko v tem naËinu, se bomo prevladi doloËenega prevladujoËega tona zelo teæko izognili.

Skica: Franci Müller/rgb.si


V prvem delu smo preko primerjalnihfotografij, spoznali nekaj osnovnihuporabniπkih moænosti, v svetu najboljuporabljanega programa za “retuπiranje“fotografij. Æe v uvodu naj πe enkratpoudarim, da je program podjetjaPhotoShop namenjen zahtevnejπimuporabnikom. Predvsem tistim, ki æelijosvojo fotografijo kakovostno obdelati,uporabiti orodja, ki lahko tudi po veËjikorekturi πe vedno pomagajo obdræatinajviπjo moæno kakovost datoteke in zauporabnike, ki so osnov digitalnegaobdelovanja fotografij æe vajeni. Kar nekajdrugih programov je cenejπih in v orodjihpodobno zmogljivih kot PhotoShop. VeËinafunkcij je enakih ali podobnih, nekateriprogrami jih nudijo πe celo veË. Tudi gledeuporabe in spoznavanje s samim programomso lahko bolj prijazni. A le PhotoShop si je vsvoji 18 letni zgodovini priboril moænost, daje, ostane in obstane kot orodjeprofesionalnih “retuπerjev“ slike. Sprvapredvsem v grafiËni stroki, zdaj tudi vfotografiji. Iz uËenja programa PhotoShop palahko spoznamo tudi moænosti obdelave infunkcije drugih programov, ki namomogoËajo predelavo digitalno zapisanihfotografij. Saj ga mnoæica le teh tudiposnema. In Ëe si zaradi visoke ceneprograma PhotoShop ne boste privoπËili, alise vam zdi drugi program uporabnejπi, vambo ta “uËilnica“ v pomoË tudi pri odkrivanjufunkcij in orodij v drugih programih. Kot ninajboljπe kamere, tudi najboljπega programaza vse uporabnike preprosto ni. Ko se eneganavadiπ, ga spoznaπ in uporabljaπ, jebrezpredmetno zaradi par uporabniπko boljprimernih funkcij spoznavati πe dodatni pro-gram. Seveda, dokler te do sedaj uporabljenizadovoljuje. A Ëe govorimo o “digitalnitemnici“ in s tem povezanim kakovostnimtonskim obdelovanjem ter retuπiranjem

fotografij do viπje izrazne in kakovostnevrednosti, “veËina“ uporablja ta program.Vsak uporabnik programa za obdelavofotografij, kot je obseæni PhotoShop CS2, pamora æe v osnovi imeti toliko raËunalniπkegaznanja, da si zna sam inπtalirati program, kotga zagnati. Zato teh osnov, ki pa sopredstavljene pri brezplaËnem programuPicasa 2, v tej “uËilnici“ ne bomo spoznavali.Vsekakor pa je priporoËljivo, da program spomoËjo “uËilnice“ spoznavate tako, da znjim tudi praktiËno delujete. Takoj nazaËetku podam sledeËe praktiËne izkuπnje.Ni malo osnovnih in πe veË pod nastavitev,katere nam omogoËajo skoraj enakemoænosti pri popravku naπe fotografije. A zapovsem specifiËna opravila, je le boljeuporabiti bolj primerno orodje. Seveda, Ëega poznamo, oziroma vemo kdaj je boljprimerno za uporabo. Vedite tudi, da vsi neuporabljamo vedno enakih poti za dosegodoloËenih ciljev. Ker nam program nudikopico podobnih si reπitev za podobneefekte ali predelave, je povsem moæno, dase vam priljubi za doloËeno obdelavo drugapodobna funkcija ali orodje. A le spraktiËnimi izkuπnjami boste sami spoznali,katera funkcija ali orodje vam je bliæje in boljuporabna. Pomembno je samo, da vam ËimveË uporabnih funkcij odkrijem in razloæimnjihov osnovni namen. Tiste, ki pa sopodvræene nekaterim zakonitostim (tonskaretuπa), pa bom tudi posebej razloæil. Zaradimnoæice pod nastavitev pa marsikatere nitine bom opisal. Jih je le preveË, da bi povsemvse funkcije poznal. Zato boste marsikateronastavitev in moænost med delom odkrili tudisami. Program PhotoShop CS2 je le takoobseæen in veËplastno uporaben, da jemnoæica funkcij namenjena tudioblikovalcem in drugim uporabnikom, kipotrebujejo drugaËne funkcije kot fotograf.Kar nekaj teh funkcij pa fotografu, oziroma

retuπerju fotografije ni v veliko pomoË. Aproti koncu uËilnice bomo del funkcij izoblikovalskega pogleda vseeno spoznali, sajje program izdelek podjetja Adobe, le to paje tudi vodilno pri izdelavi vektorskegaprograma (Illustrator) in programa(PageMaker, InDesign) za zdruæevanjevektorskih (skice, teksti) in bitnih datotek(fotografije).Predvsem pa æelim v “uËilnici“ programaPhotoShop fotografu pokazati, kje in kdaj mudoloËeno orodje pride prav. Ker je tudi delos programom PhotoShop zelo podobno deluv klasiËni temnici in ker ga bodo slej ko prejeuporabljali tudi fotografi kateri jo poznajo,bom marsikdaj podal tudi kakπno primerjavoz delom v klasiËni temnici. Na ta naËin bodomnogi analogni fotografi laæje razumelimoænost in naËin obdelave fotografije. ZaËelpa bom s predstavitvijo osnovnega okna(desktop), naπe delovne povrπine. Po boljfotografsko reËeno, naπega delovnegaprostora “digitalne temnice“, ki pa jo je trebaπele spoznati in z raznimi orodji za izdelavofotografij in retuπiranje tudi opremiti. Naproti“analogni temnici“, katero je moral fotografv domaËem okolju sam postopno opremiti,nam naπa “digitalna temnica“ nudi vsaorodja za “razvijanje“ fotografij in njihovoretuπo æe pripravljena za takojπnjo uporabo.Le spoznati jih moramo!

Osnovno okno (slika 1)Ko prviË odpremo program PhotoShopimamo na na njegovi “delovni povrπini“(desktop) prikazano osnovno okno in πe dvadodatna okna za pregled nastavitev aliupravljanje z orodji. Oba dodatna okna inostala, katera bomo spoznali kasneje, lahkosami kontrolirano dodajamo aliodstranjujemo iz naπega “namizja“ (desk-top). A najprej spoznajmo tista, ki se nam poprvem odprtju programa tudi pokaæejo.PrvoPrvoPrvoPrvoPrvo je osnovno celotno okno “DesktopDesktopDesktopDesktopDesktop“(Namizje), na njegovem levem zgornjem deluekrana pa je devet vrstic z ukazi (File, Edit,Image, Layer, Select, Filter, View, Window inHelp). Pod temi vrsticami pa po kliku z miπkona njih, pridemo do vseh nastavitvenihmoænosti programa.

DrugoDrugoDrugoDrugoDrugo je takoj opazno orodno okno “ToolsToolsToolsToolsTools“(orodja), ki ga vidimo na levi strani zaslona(samostojno ga lahko premikamo ponamizju, Ëe z miπko kliknemo na njegovpovsem zgornji del). Preko orodij na njemudobimo hiter dostop do razliËnih moænostiza obdelavo naπe fotografije. VeËina orodij(majhen Ërn jeziËek v desnem spodnjem deluikone) pa nam nudi πe dodatnepodnastavitve. Do njih pridemo, Ëe se naorodju z podaljπanim klikom ustavimo naikoni.TretjeTretjeTretjeTretjeTretje okno “OptionsOptionsOptionsOptionsOptions“ (opcije) nam nudipogled in uporabo dodatnih moænosti ukaza,ki ga imamo trenutno vklopljenega (torej seodvisno od nastavitve njegova funkcijaspreminja). Nahaja se (prilepljen) zgornjimivrsticami ukaza (prvo opisanih nastavitev) innad oknom z orodji “Tools“.

Razen prvega “osnovnega okna“ pa obaostala lahko izklopimo in odstranimo izdelovne povrπine (desktop). V zgornji vrsticiz ukazi imamo pod oknom “Window“ (Okno)mnoæico dodatnih orodij, katere si lahko spotrditvijo, klikom miπke na njih prikliËemona zaslon ali pa jih iz njega odstranimo. Pravtako velja za æe v osnovi dodana okna (Toolsin Options).

Vrstice z ukazi (slika 1, 2)(File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,Window in HelpWindow in HelpWindow in HelpWindow in HelpWindow in Help)Na zaËetku spoznajmo glavne osnovne

Adobe PhotoShop CS2 “uËilnica” I.del

Slika 1. Ko prviË odpremo program PhotoShop imamo na na njegovi “delovni povrπini“ (desktop) prikazanoosnovno okno in πe dva dodatna okna za pregled nastavitev ali upravljanje z orodji.

Osnovno celotno okno “Desktop“

Tools(orodja)

Osnovnevrstice zukazi Options

(opcije dodatnih nastavitev)


funkcije in njihove moænosti, ki so podvrsticami z ukazi za izvrπevanje funkcij. Torejtiste napise, ki so povsem na zgornjem levemdelu zaslona. Najprej bomo spoznali imenanajpomembnejπih orodij, kasneje pa bomodkril njihove moænosti. Vseh pa ne bomomogli spoznati. Nekaj zaradi tega, ker jih jeenostavno preveË, nekatere se med sebojpodvajajo ali so uporabniπko manj uporabne

v fotografiji. Spet druge so namenjenepovsem specifiËnim opravilom z zelo ozkouporabniπko vrednostjo. A spoznali jih bomodovolj, da boste lahko s pomoËjo naπeuËilnice æe lahko po nekaj nadaljevanjih znaliuporabljati glavne lastnosti programa. ©eleËez Ëas pa bomo spoznali tudi tiste manjkratuporabne, a nam vËasih znajo zelo koristitipri naπem delu.

(Slika 2). Vrstice z ukazi (File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View, Window in Help). S klikom miπke naime okna se nam le to odpre. Pod njim je mnoæica novih funkcij.

Izberemo File/Open in odpre se nam okno za iskanje/odpiranje naπih datotek.File/Open Recent. Preko te funkcije lahko na hitro poiπËemo zadnje odprte datoteke.

File/Automate. S pomoËjo funkcij (Batch, ContactSheetII, PicturePackage, FitImage) avtomatsko izvrπimolastne prednastavljene funkcije.

Okno “File“ (slika 2)Preko njega odpiramo (NewNewNewNewNew, OpenOpenOpenOpenOpen) inzapiramo (CloseCloseCloseCloseClose) naπe datoteke,shranjujemo v razliËne zapise (SaveSaveSaveSaveSave, SaveAsSaveAsSaveAsSaveAsSaveAs,Save for WebSave for WebSave for WebSave for WebSave for Web), upravljamo (ImportImportImportImportImport) z drugimiprikljuËenimi napravami (skenerji, fotokamero), pripravimo sami avtomatskeizvrπitve funkcij (Batch) ali izkoristimo æenarejene avtomatske nastavitve izvrπevanja

funkcij (Contact Sheet II, Picture Package, FitImage) preko vrstice (AvtomateAvtomateAvtomateAvtomateAvtomate). V spodnjemdelu odprte vrstice pa so πe moænosti zanastavitev naËina tiskanja (PrintPrintPrintPrintPrint, Print withPrint withPrint withPrint withPrint withPreviewPreviewPreviewPreviewPreview) in zapiranja programa (ExitExitExitExitExit).Funkcija (BrowseBrowseBrowseBrowseBrowse), ki je viπe zgoraj medfunkcijama Open in Open recent, pa je vprogramu PhotoShop CS2 povsemsamostojni program “BridgeBridgeBridgeBridgeBridge“ (katerega

BARVNA KOREKTURABARVNA KOREKTURABARVNA KOREKTURABARVNA KOREKTURABARVNA KOREKTURA (belina, temina, osnovni toni)

Vsako datoteko, ki jo uvozimo v program za obdelavo fotografij, je treba pregledati inpreveriti, ali so tonske vrednosti ustrezne za napravo, s katero bomo tiskali. Zaosvetljevalne naprave pustimo datoteko v osnovnem RGB zapisu, za tiskovine pa jo jetreba pretvoriti v CMYK naËin zapisa. S pretvorbo izgubimo kar precej tonskihvrednosti. Na primerih prikazujem pravilen pristop k barvni korekturi in nastavitve,ki zagotavljajo ËimveË tonskih vrednosti. Za izrazno fotografijo se teh osnovnih nastavitevni treba dræati. Osnovni pregled fotografije opravimo po naslednjem vrstnem redu:1. belina, 2. temina, 3. osnovne tonske vrednosti (koæa, rdeËa, rumena, zelena,prevladujoËi ton - πtih...)


bomo spoznali v samostojnem poglavju).Preko programa BridgeBridgeBridgeBridgeBridge na enostaven naËiniπËemo fotografije, jih oznaËujemo,preimenujemo, spravljamo v nove mape, siogledamo parametre pod katerimi smofotografirali (Exif), itd.

Okno “Edit“V tem oknu imamo moænost vrniti se naprejπnje stanje pred izvrπitvijo zadnje

funkcije preko ukaza (UndoUndoUndoUndoUndo), se premikatinaprej in nazaj med æe opravljenimikorekturami (Forward Forward Forward Forward Forward / Backward Backward Backward Backward Backward). Prav takokot v drugih programih lahko uporabimomoænost kopiranja (CopyCopyCopyCopyCopy), izreza (CutCutCutCutCut) indodajanja podatkov iz razliËnih datotekteh(PastePastePastePastePaste). S funkcijo (FillFillFillFillFill) dodamo tonskevrednosti, s (StrokeStrokeStrokeStrokeStroke) pa dodajamo linije. Enaizmed zelo uporabnih funkcij pri retuπiranjuin obdelave naπe slike sta funkciji (Trans-Trans-Trans-Trans-Trans-

formformformformform) in (Free TransformFree TransformFree TransformFree TransformFree Transform). Preko njiju priselektirani sliki popravljamo neravne linije,padajoËe stavbe itd.Povsem v spodnjem delu pa imamo moænostlastnih nastavitev doloËenih funkcij. (Color(Color(Color(Color(ColorSettingsSettingsSettingsSettingsSettings) nam omogoËa kontrolirati tonskevrednosti za razliËne naprave (zasloni,skenerji, tiskalniki, osvetljevalne enote),tako v RGB kot CMYK barvnem prostoru.Okno (PreferencePreferencePreferencePreferencePreference) pa nastavitev nekaterih

uporabniku mogoËe uporabnejπih nastavitevali izkoristiti moË njegovega raËunalnika.Predvsem nastavitve (Color SettingsColor SettingsColor SettingsColor SettingsColor Settings) in(PreferencePreferencePreferencePreferencePreference) bomo z vse veËjim odkrivanjemfunkcij veËkrat spoznali in odkrivali njihovenove moænosti. V prvih nadaljevanjih papredvsem tiste najbolj nujne prenastavitve.A na zaËetku dela in spoznavanja sprogramom, jih pustite take kot so æe podosnovnimi nastavitvami.

File/Scripts. Preko funkcij v tem podoknu lahko enostavno spreminjamo datoteke v druge zapise, JPEG, TIFF,PDF, EPS, PNG, GIF...

File/Bridge. Odpre se nam povsem nov program s katerim enostavno iπËemo naπe datoteke, jim spreminjamoimena, pripravljamo za arhiv itd. Program Bridge bomo v posebnem poglavju podrobneje spoznali.

Okno “Edit“. Temno oznaËene funkcije nam omogoËajo delovanje. Okno “Image“. Svetlo oznaËene funkcije so nam dosegljive samo, ko je odprta fotografija, ali pod drugimi pogoji.

Noben zaslon ne more pravilno prikazati vseh tonskih vrednosti, ki so zapisane v digitalni datoteki.Zato se je treba nauËiti branja barv, izraæenih s πtevilkami. Vsaj osnovne korekture je dobro opraviti nata naËin. Pri branju jakosti zapisa sta RGB in CMYK nasprotna. V RGB naËinu barve odvzemamo,v CMYK dodajamo. Na vsaki fotografiji najprej pregledamo tonske vrednosti v najsvetlejπem delu.Nikakor ne smemo izgubiti minimalnih tonskih vrednosti, razen Ëe je bele povrπine zelo malo. Le takoobdræimo lepe barvne prehode tudi v najsvetlejπih delih fotografije. Vrednosti v najbolj beli povrπini najse gibljejo od 3 do 4 odstotke v CMYK datoteki in 95 odstotkov v RGB datoteki. Na desnem primeruje ta vrednost dvignjena (CMYK) ali zmanjπana (RGB) πe za 2 do 3 odstotke zaradi velike povrπinesvetlih delov fotografije. Le tako bomo na napravah za tiskanje uspeli zapisati vse neæne tonske prehode.Naslednji korak je korektura najtemnejπih tonskih vrednosti. »im manjπa je povrπina visoke poËrnitve,tem veË CMYK ali tem manj RGB barvnega zapisa je lahko. V naπem primeru je poËrnitev lahkovisoka.©ele po opravljeni korekturi beline in temine lahko nadaljujemo s korekturo osnovnih tonskih inbarvnih vrednosti (koæa, rdeËa, zelena, rumena itd.) Na fotografijah se velikokrat sreËamo s portretomin tonom koæe. Zelo pomembno je, da uskladimo pravilne vrednosti posameznih osnovnih barv, da nepride do, na primer, rdeËega obraza ali hladne blede barve. V CMYK naËinu je zelo pomembno, da jerumene barve veË kot magente, za pribliæno polovico magente pa naj bo πe cian barve. V RGB naËinuodvzamemo najveË rdeËe, nato zelene in najmanj modre barve.


Okno “Image“Kar se tiËe tonskih korektur slike, spreminjanja datoteke iz RGB v CMYK ali »B verzijo,spreminjanja barvnega prostora, iz 16 v 8 bit-ov, so nam na uporabo æe funkcije pod prvimoknom (ModeModeModeModeMode). Sledi okno (AdjustmentsAdjustmentsAdjustmentsAdjustmentsAdjustments) pod katerim bomo naπli mnoæico uporabnihmoænosti za tonsko korigiranje fotografij in jih bomo pri tonski obdelavi fotografij dobrospoznali, predvsem pa so ene izmed najveËkrat uporabljenih pri obdelavi fotografij. Sledimoænost dupliciranja slike (DuplicateDuplicateDuplicateDuplicateDuplicate) s katero ustvarimo novo dodatno samostojno kopiranofotografijo. Pod oknom (Image SizeImage SizeImage SizeImage SizeImage Size) in (Canvas SizeCanvas SizeCanvas SizeCanvas SizeCanvas Size) spreminjamo velikost slike, oziromadodajamo njene nove vrednosti. S pomoËjo funkcije (Rotate CanvasRotate CanvasRotate CanvasRotate CanvasRotate Canvas) pa sliko rotiramo alizrcalimo.

Okno “Layer“Delo s plastmi nam omogoËa neslutene moænosti pri obdelavi in retuπiranju naπe fotografije.S pomoËjo novih plasti ne posegamo v original, ampak lahko obdelujemo njene kopije ali pasamo doloËene dele. Lahko zdruæujemo sliko iz veË dodanih fotografij, ki so ena nad drugo,ter uporabimo samo tiste dele slike, s katerimi æelimo ustvariti konËno fotografijo. Poglavjeo “plasteh“ (LayersLayersLayersLayersLayers) je tako obseæno predvsem pa uporabno, da ga bomo spoznali v veËnadaljevanjih, oziroma bo pri obdelavi fotografij vedno prisotno.

Okno “Select“Enostavno okno s funkcijami, katere nam omogoËajo selektiranje (oznaËevanje) posameznihdelov na sliki, lahko tudi med razliËnimi layerji. Tudi naËin selektiranja æelenih delov na slikinam nudi veË razliËnih moænosti in uËinkov. Predvsem pa ima svojo veliko uporabniπko moË,ko æelimo korigirati samo doloËene dele na fotografiji. S pomoËjo selektiranja posameznihdelov na sliki pridobimo veliko novih zelo uporabnih moænosti, kako πe dodatno obdelatinaπe fotografije.

Okno “Filter“Pod tem oknom je mnoæica æe programsko narejenih funkcij, ki nam omogoËajo dodajatirazliËne efekte. Med njimi pa lahko dodajamo tudi elektronsko ostrino (UnSharpUnSharpUnSharpUnSharpUnSharp), ki je vsemkateri delujete z DSLR kamerami πe kako potrebna, izrezujemo dele na fotografiji (ExtractExtractExtractExtractExtract)ali jih efektno πirimo, oæimo (LiquifyLiquifyLiquifyLiquifyLiquify).

Adobe PhotoShop izteorije loËljivostiKaj pomeni bit na toËko?Diapozitivni film od vseh analognihbarvnih zapisovalnih medijev premorenajπirπo lestvico tonskega zapisa, celo vpoËrnitveni vrednosti filma 3,6 D.Fotografija z negativnega filma ima æeslabπi tonski zapis, saj njena poËrnitvenavrednost ne presega 2,2 D. Toda to staanalogna zapisa. Zapis barv je veËplasten,osnovne barve so zapisane druga zadrugo in po tonski kakovosti analognizapis presega digitalnega. S kemiËnimireakcijami na filmu po osvetlitvi in zrazvijanjem gradimo tako tonske kotbarvne vrednosti.V digitalni tehniki zapis tonskih vrednostiin barv poteka drugaËe. Tipalo v digitalnikameri ali v skenerju je izpostavljenosvetlobi, odbiti od motiva ali odskeniranega izvirnika. VeËji del vidnegaspektra lahko prikaæemo z meπanjem treh

VeËjo tonsko loËljivost premorejo na svetlobo obËutljiva tipala, veËjo tonsko loËljivost lahko zapiπemo. Bolj jetoËka obËutljiva, bolj lahko poseæe v zasiËenost barve.

Tabela prikazuje moæno πtevilo tonskih vrednosti z 8-, 10- in 12-bitnim zajemom toËke (piksla) - od 256preko 1024 do 4096 tonskih vrednosti.

12 bitov

10 bitov

8 bitov

4 biti

DmaxDmaxDmaxDmaxDmaxDminDminDminDminDmin

temeljnih barvnih svetlob RGB (rdeËa,zelena, modra). Tem barvam reËemo“osnovne barve”, predstavljajo pa naËinaditivnega barvnega meπanja. Zapis jedigitalen, torej z niËlami in enkami. VeËpodatkov zapiπe tipalo, veËja je datoteka.V praksi se je pokazalo, da ËloveπkemuoËesu zadostuje 256 tonskih vrednosti natiskovinah, da ne opazi stopniËastegazapisa in manjkajoËih barvnih tonov -seveda Ëe zapisa ne primerja z motivomali z diapozitivom.Podatek bit na toËkobit na toËkobit na toËkobit na toËkobit na toËko (bpp - Bit Per Pixel)pove πtevilo bitov na posamezen RGBbarvni kanal. 8-bitni zajem po barvnemkanalu, skupaj daje 24-bitno globino(3x8). Tako tipalo razpozna 256 tonskihvrednosti po barvi - od vrednosti 0 alinajbolj zasiËene barve do vrednosti 255ali bele barve. VeËjo tonsko loËljivostpremorejo tipala, veËjo tonsko loËljivost


Okno “Help“Lahko reËem, da so v njemu celotna navodila za uporabo. Aso v angleπËini in tako obseæna, da se jih uporablja predvsemtakrat, ko program æe delno poznamo in nam doloËeno delozaradi nepoznavanja funkcije ne gre veË naprej. A bistvenemoænosti programa bomo laæe spoznali preko naπe“PhotoShop uËilnicePhotoShop uËilnicePhotoShop uËilnicePhotoShop uËilnicePhotoShop uËilnice“.

S spoznavanjem osnovnih oken programa, zakljuËujemdanaπnjo uËno uro. Revija ima premalo strani, da bi lahkoveË prostora namenil programu PhotoShop CS2. Na spletni

Okno “View“Dodatne moænosti za nastavitev tonskih profilov, s temkakovostnejπim ogledom fotografije za naπe izpisovalneenote (Proof SetUpProof SetUpProof SetUpProof SetUpProof SetUp), poveËave (Zoom InZoom InZoom InZoom InZoom In), pomanjπavefotografij (Zoom OutZoom OutZoom OutZoom OutZoom Out), dodajanja merila k sliki (RulesRulesRulesRulesRules) in linij(GuidesGuidesGuidesGuidesGuides) itd.

Okno “Window“

Preko tega okna dodajamo ali odstranjujemo okna zinformacijami ali fukcijami na naπem zaslonu. Vseh nikoli nepotrebujemo na zaslonu, saj nam onemogoËajo pogled nacelotno sliko. Zato bomo jih bomo postopoma spoznavali,predvsem pa spoznali, kako si preko okna (ActionsActionsActionsActionsActions) nastavitilastne nastavitve, ki nam pomagajo hitreje delovati priobdelavi fotografij ali kaj nam povedo πtevilke v oknu (InfoInfoInfoInfoInfo).

strani www.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.si bo uËilnica z novimi poglavjihitreje napredovala. Vsi, ki pa si æelite program spoznati nalaæji naËin, pa se lahko prijavite na teËaj programa prekospletne strani www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/. Preko predavanja“PhotoShop v 4 urah“ vam bom razkril kopico moænostiprograma in same obdelane fotografije. V raËunalniπkiuËilnici pa lahko na osnovnem in nadaljevalnem teËaju zvodenim praktiËnim delom, na pravi naËin spoznate delo v“digitalni temnici“.

Ko odpremo okno Help, lahko pridemo do popolnih razlag funkcij, kotdo odgovorov na vpraπanja, kako narediti?

V nadaljevanju pa se bomo spoznali z oknom Tools. V tem oknu imamomnoæico hitro dostopnih nastavitev, katere so pri veËini obdelav naπihfotografij vedno potrebne.VeËina oken nam nudi πe dodatne moænosti obdelav. Po njihovemspoznavanju pa boste veliko laæe in hitreje spoznali moænosti za selektiranjedoloËenih delov na fotografiji, spoznali moænost odprave efekta rdeËihoËi, preslikati doloËene dele iz fotografije in jih prenesti na drugo mesto...

Okno “Filter”. Ponuja nam mnoæico filtrov z efekti.

lahko zapiπemo. Razliko razpoznamo predvsem vtemnejπih delih motiva ali skenirane slike. VeËjo tonskoloËljivost lahko zapiπejo enote za tiskanje, veË tonskihvrednosti vidimo na izpisani fotografiji. Toda razmejitimoramo barvno globino zajema fotografije in barvnoglobino zapisa. Do sedaj ste lahko o barvni globini in onjenem zapisu brali le kot o zapisu z 8-bitno barvnoglobino (28 = 256 tonskih vrednosti na barvo). Ta naËinzapisa zadostuje za vse do pred kratkim znane naprave,ki prikazujejo sliko - od zaslona do tiskalnikov in grafiËnihosvetljevalnih enot, ki tiskajo na papir, saj je njihovazmoænost zapisa samo do 2,2 D. V tem razponu poËrnitvevidimo zvezno tonsko lestvico, Ëe ima le ta 256 tonskihvrednosti od 0 (zasiËene) do 255 (bele). Nove barvnedigitalne osvetljevalne enote kot tiskalniki pa omogoËajo

zapis na fotografski papir, ki zmore poËrnitev do 2,6 D.Za ta kontrastni razpon potrebujemo veË tonskihvrednosti, Ëe æelimo lep zvezni zapis. Zato barvneosvetljevalne enote zapisujejo z 12 biti (212) po RGBbarvnem kanalu, oziroma 4096 tonskimi vrednostmi.Seveda, Ëe ste jih toliko tudi zajeli s tipalom.

Barvna globina in poËrnitev sta pomembni za kakovostenzvezni zapis tonov. Tipalo z veË biti na toËko omogoËalepπi zvezni zapis pri viπji poËrnitvi. Prav zaradi visokepoËrnitvene zmoænosti (3,6D) imajo diapozitivni filmi takodobro zmoænost reproduciranja barvnih tonov - odnajsvetlejπih do najbolj zasiËenih.

»e je povrπina temnih delov veËja, moramo tonske vrednosti osnovnih barv v CMYK naËinu zniæatiin dodati veË Ërne. V nasprotnem primeru pride do preveË barve na tem delu zapisa, kar se odraæana razlitih barvah in tudi preveË moËnem zapisu drugih tonskih vrednosti v bliæini. V RGB naËinuv tem primeru dodamo nekaj odstotkov veË svetlobe.

»e je na fotografiji zelo malo izrazito svetlih delov, lahko v njih popolnoma odstranimo vse tonskevrednosti. S tem lahko preostali del fotografije bolj posvetlimo. Vendar ne pretiravajte, sicer bi se natej fotografiji zaËel izgubljati tudi neæen modri ton neba. Vsaka korektura ima svoje meje. ©ele kopravilno opravite korekturo beline in temine za svojo tiskalno napravo, priËnite s korekturo barvnihvrednosti. Dobro spoznajte napravo, na kateri izpisujete fotografije.


Minilo je nekaj Ëasa in spet smo skupaj. Upam, da z monitorjiniste imeli teæav. Sicer me je ravno danes klical znanec in mipovedal, da je kalibriral z Adobe Gammo, vendar toËnegaprikaza printa na monitorju ni mogel doseËi. Malo sem gapomiril, da je to normalno in 100%-nega prikaza itak nemoremo doseËi, πe posebno ne, Ëe barvni prostor slike ni istikot barvni prostor tiskalnika. Sedaj sem se pa lepo izvil odmonitorjev k naπi danaπnji temi. Barvni prostori, kaj je splohto? Zakaj ne morem preprosto pritisniti na gumb in slika jegotova. No ja, saj je, samo ne tako, kot si to æelimo. Spet bivas napotil malo na mojo spletno stran (www.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.si). Tamsem prenovil rubriko “colormanagement” in opisal ta pojaviz vidika normalnega uporabnika. Colormanagement aliupravljanje z barvami in njihov nadzor æe zdavnaj ni veË temasamo nekaterih visoko plaËanih operaterjev v pripravi za tisk,temveË se tiËe vsakega izmed nas, ki uporablja malo boljπedigitalne kamere. Z malo boljπe mislim æe take za pribliæno50.000,00 SIT. Vse te πkatlice delajo v sRGB barvnemprostoru, zrcalno refleksne kamere pa imajo na izbiro πeAdobe RGB. Pa poizkusimo najti odgovor na malo poprejzastavljeno vpraπanje.Dejstvo je! Vseh barv, ki jih z oËesom lahko zaznamo, ne morezajeti nobena kamera ali skener, noben monitor prikazati innobena izpisna enota izpisati. OËi (ali pa moægani) pa so podrugi strani spet sposobni sprejeti sliko kot realno, ki imabistveno manj odtenkov, kot v resnici. Samo s tem dejstvomje fotografija kot taka sploh moæna. Najbolj idealno bi sevedabilo, Ëe bi imeli samo en papir, ene barve, en stroj in na koncuπe enega tiskarja (ki bi bil povrhu πe tako trmast, da ne binobenega posluπal). Dokler pa πe nismo v tem “idealnemsvetu”, si moramo poiskati naËin kako zdruæiti ali bolje reËenoobvladovati na tisoËe razliËnih kamer z razliËnimi Ëipi inbarvnimi interpolacijami, prav tako velikim πtevilommonitorjev, da o poplavi razliËnih izpisnih enot kot so RGBosvetljevalke, ink-jeti s spet inflacijskim πtevilom razliËnihpapirjev in Ërnil niti ne govorim. »e pomislim koliko razliËnihnaprav sodeluje v nastanku izpisa, so odstopanja zaresmajhna. Seveda vas to ne bo potolaæilo, Ëe boste v minilabudobili izpise brez pravih barv, posebno ne, Ëe ste jih posneli zdrago digitalno zrcalno refleksno kamero. NajveËja ironija tezgodbe je v tem, da so rezultati z navadno kompaktnokamerco lahko boljπi od drage zrcalno refleksne kamere.Vidim vas æe, kako zmajujete z glavo in mi ne verjamete. Zatosi oglejmo Ëisto realno situacijo, ki lahko nastane in kako jona eleganten naËin reπimo.Problem je v izbiri barvnega prostora. »eprav sploπnouporaben, tega izraza preveË ne maram, mislim da je izrazbarvni model bolj pravilen. Pa poglejmo kje ga lahkopolomimo. Recimo, da uporabljamo kompaktno kameroniæjega cenovnega razreda. Le ta dela v tako imenovanemsRGB barvnem prostoru, kaj drugega si ne moremo izbrati.Digitalni minilabi tudi delajo v sRGB barvnem prostoru kamornesemo naπe datoteke v izdelavo. V tem primeru niproblemov. S kvaliteto smo πe kar zadovoljni, sicer pa od takekamere itak ne smemo preveË priËakovati. Nekega dne panaredimo korak naprej. Razbijemo porcelanasti πparovËekin si privoπËimo dolgo æeleno drago digitalno zrcalno refleksnokamero. V strokovni literaturi smo prebrali, da je Adobe RGB“profesionalni“ barvni prostor. Pustimo torej sRGB amaterjemin slikamo na profi naËin z Adobe RGB-jem. Popravimo πe toali ono sliko v Photoshopu in gremo v laboratorij. RazoËaranjesledi pri prevzemu slik. Barve sploh niso take kot smo jih videlina monitorju. Vse deluje nekam sprano in barve so zamolkle.

Barvni prostori in druge malenkostiNo ja, saj rezultati spet niso tako slabi, se tolaæimo. Koprimerjamo doma slike naπe nove kamere, s slikamikompaktne, sledi naslednji πok. Slike kompaktne so vpovpreËju boljπe, kot te zrcalne kamere. Kaj je πlo narobe?Da vam ne bom vzel vse volje in boste tu nehali brati, vamponujam najprej reπitev. Ker minilabi delajo v sRGB barvnemprostoru, bi morali konvertirati Adobe RGB datoteke v sRGBali pa æe takoj od zaËetka slikati v sRGB barvnem prostoru.Poglejmo si sliko πt. 1. (desno) Graf nam prikazuje vse barve,ki jih lahko zaznamo. Strokovnjak govori o Lab barvnemprostoru. Kot smo æe sliπali vseh vidnih barv ne moremo nitizajeti kaj πele izpisati. Lab je torej teoretiËni barvni model, kidefinira ali opisuje barve in ni vezan na enote zajema slike inizpisa. Veliko ljudi meni, da to poËneta RGB in CMYK, vendarje to velika zmota. RGB in CMYK ne opisujeta barv, temveËsta fotografska procesa. Rezultati se razlikujejo od enote doenote. Kar potrebujemo, je torej opis barv posameznih enot.Ta postopek se imenuje, kdo bi si mislil, “Color Management”ali po slovensko barvno upravljanje oziroma barvni nadzor.V grafu sem vrisal oba RGB barvna prostora s katerima imamonajveË opravka (mislim na nas povpreËne fotografe). To sta“sRGB” in “Adobe RGB”. Poleg tega samo za primerjavo πe“Wide Gamut RGB” in povpreËni “CMYK”. PovpreËni “CMYK”pravim zato, ker je cmyk-ov malo morje. Vsaka kombinacijabarv in papirja poda drugaËni barvni prostor. Pustimo CMYKin si poglejmo oba za nas najbolj vaæna prostora.sRGB je danes vejetno najbolj razπirjen barvni prostor. 1996leta sta si ga omislila Microsoft in HP. Le ta naj bi zagotavljalna vseh monitorjih (v veËini PC-ji) enake barve. Grafika in stem pravilne barve so bile pred tem predvsem podroËje, kiga je obladoval Apple. To so bila v najveËji meri podjetja vpripravi za tisk. Oprema je bila draga in tako rezervirana zaprofesionalce. S πiritvijo interneta se je problem pravilnegaopisa barv, pojavil tudi v PC svetu. “sRGB” so izumiteljipoimenovali “standard RGB” Ëemur so se pri Adobeposmehovali (oni so bili paË v profesionalnem okolju) in soga prekrstili v “small RGB” in tukaj je tudi vzrok, zakaj boljπekamere nudijo tudi Adobe RGB. sRGB barvnemu prostorumanjkajo barve, ki jih je drugaËe brez problema πe moænoizpisati in jih tudi digitalna kamera lahko zajame. To sonekateri modro-cyan-zeleni odtenki, ki pa v normalniamaterski fotografiji skoraj ne igrajo nobene vloge. »epogledate πe enkrat sliko 1, vidite, da je sRGB manjπi od CMYK-a. To pa pomeni, da teh barv ne moremo izpisati. Bill Gates jebil paË takrat mnenja, da mi (PC uporabniki) teh nepotrebujemo, Nikon, Canon in drugi proizvajalci pa so mnenja,da mora kvalitena kamera prikazati maksimalno kvaliteto.Zato imajo vse boljπe digitalne kamere moænost izbire medsRGB-jem in Adobe RGB-jem. V grafu na sliki 1 vidimo, da zuporabo Adobe RGB barvnega prostora ne izgubimo nobenihodtenkov. sRGB bi lahko primerjali z avtom, ki je elektronskoomejen. Sicer bi lahko peljal 300km/h, ampak pri 250km/hje konec, kar je za povpreËnega voznika veË kot dovolj. Tistipa, ki bo hotel peljati 300 km/h, bo πel k specialistu zatunning. V naπem primeru pa bo samo preklopil na AdobeRGB.Sedaj sem vam pa πe dolæan razlago zakaj so barve slabπe,Ëe slikamo v Adobe RGB. Saj niso, so samo viπje opisane, kotv sRGB-ju. Zato jih stroj ki dela v sRGB-ju napaËno vidi. Opisv sRGB-ju je bistveno niæji in zato se vse barve izpiπejo boljmedlo. Tu moramo stroju pomagati in sliko v photoshopukonvertirati v sRGB. Poglejte si toËno nastavitev tega poveljana sliki 2 (spodaj). Pazite posebej na “rendering intent”. Ta

mora biti na “perceptual”. Sedaj se poraja vpraπanje zakajsploh slikati v Adobe RGB, Ëe konvertiramo v sRGB in spetporeæemo nekaj (cyan) odtenkov. Tukaj res ni smisla. »e paizpisujemo naπe datoteke na tiskalnikih, ki so krmiljeni prekoRIP-a (Raster Image Processor) ali na velikoformatnihosvetljevalkah ima uporaba Adobe RGB-ja smisel. Tukaj nekonvertiramo v sRGB temveË v barvni opis stroja. Odponudnika storitev si v tem primeru priskrbimo ICC profil.Sicer vseh barv, ki jih vidimo v Adobe RGB-ju na monitorju,tudi tu ne moremo izpisati, za to je Adobejev barvni prostorpreprosto prevelik, izkoristimo pa vse tone, ki jih je papirzmoæen prikazati. Kolikor jaz vem, pri minilabih samo FujiFrontier nudi poleg sRGB izpisa tudi izpis v tako imenovanem“no convert” naËinu. Tukaj se stroj obnaπa kot velikoformatneosvetljevalke. V tem primeru potrebujemo poseben ICCprofil.Profil in podroben opis barvnega upravljanja s fujivemi stroji(pdf format) si lahko naloæite z njihove strani. Stran je vnemπkem in angleπkem jeziku. »e vas to zanima, najdetepovezavo na Fujijevo stran s profili na moji spletni strani(www.rgb.si) v rubriki “brezplaËno”.Na nekaj bi vas πe rad opozoril, preden se poslovimo donaslednje e-Fotografije. ICC barvni opisi oziroma profili veljajosamo v mejah teh parametrov s katerimi so bili narejeni. »esi naloæite zgoraj omenjeni Fuji ICC profil, vaπ ponudnik pane dela z originalnimi kemikalijami in papirjem, vam ta profilne pomaga niË. Nasprotno, lahko celo vidno poslabπakvaliteto. Isto velja za ICC profile znamke Agfa. Teh materialovni veË, s tem so postali ti profili, ki jih je Agfa nudilauporabnikom, neuporabni. Posvetujte se z vaπimlaboratorijem, preden konvertirate v katerikoli izpisne barvneprostore. V vsakem primeru pa prej shranite originale v Adobeali sRGB barvnem prostoru. Izpisne datoteke v strojnembarvnem prostoru naj bodo samo delovne kopije za izpis nastroju in niË veË. »e pozneje potrebujete recimo πe CMYKdatoteko za tisk, konvertirate to iz izvornega dokumentashranjenega v Adobe RGB ali sRGB barvnem prostoru. Zadanes naj bo dovolj.V naslednji πtevilki si bomo ogledalibarvni nadzor v praksi. Do takrat pa lep pozdrav.

Franci Müller - www.rgb.si

Slika 1.


Adobe PhotoShop CS2 “uËilnica” II.del

Ker pa je najbolje, da vsa orodja in funkcije spoznamo vizuelno, si okno Tools oglejmo prekoslik in preko zapisane razlage za posamezne funkcije. Omenim naj πe, da Ëe se z miπko zakakπno sekundo ustavite na posameznem orodju, se vam bo njegova funkcija tudi izpisala.Zraven pa πe Ërka v oklepaju. Vsi tisti, ki imate dober spomin in radi iπËete bljiænjice dofunkcij preko tipkovnice samo pritisnete Ërko na tipkovnici, ki je zapisana v oklepaju in æe sevam funkcija vklopi.Nekatere funkcije pa imajo veË dodatnih moænosti. Da se za posameznim orodjem skrivanekaj veË spoznate tako, vidite tako, da ima tako orodje na desnem spodnjem delu dodatenjeziËek. »e se s klikom na miπki za trenutek veË ustavite na orodju se odpre manjπe okencez dodatnimi moænostmi.Vseh dodatnih funkcij in moænosti, ki so skrite v oknu Tools vam ne bom pokazal, jih bom paveËino opisal. Podrobneje pa se bomo z njimi spoznali pri posameznih lekcijah, ko bomopriËeli z obdelavo fotografij. Æe v naslednji reviji vam bom ob nadaljevanju opisa funkcijprograma æe pokazal prvo praktiËno moænost uporabe programa. To bo izrezovanje fotografijepreko funkcije “Crop” in πe pred izvrπenim ukazom popravek horizonta, rotiranje in izbirovelikosti ter nastavitev loËljivosti slike.

»e se vam na ekranu ob odprtju programa okno Tools ne pokaæe, ga lahko na ekran prikliËete (ali odstranite)preko okna Window. Okno Tools lahko po ekranu tudi poljubno premikate, Ëe ga z miπko primete na zgornjemmodrem koncu (Windows), sivem (Mac). (Moænosti uporabe programa se med sistemoma Windows, Apple vnekaterih primerih delno razlikujeta. Vizuelno je razlika v barvi, Mac verzija je bolj nevtralna (siva) in vfunkcijskih tipkah. Pri Apple za prikaz funkcij v veËini primerov rabimo posebni opcijski gumb (jabolko),medtem ko pri Windows v veËji meri uporabljamo “Ctrl/Alt/Shift”.

Premik okna

Prehod na Adobe internetno stran

OznaËevanje (selektiranje)

OznaËevanje (lasso)

Izrez (crop)

Zakrivanje madeæev (healing brush)

Æig (πtempilka)

Radirka (brisanje)

Popravki (blur, sharpen, smudge)

OznaËevanje obrobe (selection path)

Pero / prosto oznaËevanje

Zaznamki (notes)

Premik slike

Izbira barve ospredja/ozadja(levo spodaj zamenjava barve)

Izhod iz maske (navadni naËin)

Izbira ozadja

Premik slike v programImage Ready

Okno Tools (orodja) v poveËavi. Ob posameznem oknu je pripisfunkcije. V oklepaju za vaπe laæje razumevanje dodajam besedo,katero boste najveËkrat sliπali od izkuπenih uporabnikov programa.

Premikanje

»arobna palica (Magic Wand)

Razrez (slice)

SvinËnik (risanje, brush)

Risanje s ËopiËem (brush)

Barvanje s prehodom (ferlauf)

Tonske korekture

Besedilo (tekst)

Kalup (shape)

Kapalka (pipeta)

PoveËava (lupa)

Izbira barve ospredja/ozadja(desno zgoraj zamenjava barv)

Maskiranje (mask)

Izbira ozadja

Premik slike v programImage Ready

V prvi uËni uri programa Adobe Photoshop CS2 smo spoznali delovno povrπino “desktop” inzgornjih devet vrstic (oken) za katerimi se skriva mnoæica nastavitvenih moænosti programa.Zapisal sem tudi, da se mnoæice nastavitev ne ustraπite, saj jih tudi zahtevnejπi uporabnikne uporablja veË kot tretjino. V nekatere pa zaide samo obËasno.V drugi uËni uri pa bomo spoznali eno izmed najpomembnejπih oken z orodji “Tools”.»e se vam na levi strani okno z orodji (Tools) ne pojavi, ga lahko prikliËete na delovno povrπino“desktop” preko zgornjega okna Window. Po kliku z miπko na njega je povsem v spodnjivrsti napis Tools. Ko ga oznaËite se vam prikliËe na delovno povrπino “desktop”. Oziromaobratno, Ëe vas okno Tools pri pregledu fotografij moti, ga na enak naËin lahko odstanite izzaslona.A v veliki veËini primerov brez orodij v oknu “Tools” ne gre. Preko njega oznaËujemo,premikamo, izrezujemo, riπemo, briπemo, izberemo moænost pisanja teksta, poveËujemo,maskiramo, menjamo ozadje in izbiramo πe in πe moænosti, ki nam pomagajo popravljatinaπe fotografije.Lahko kar reËem, da je okno “Tools” eno izmed najpomembnejπih in uporaba programa breznjega je skoraj nemogoËa, saj preko njega dostopamo do mnoæice najprej in veËkrat æeljenihfunkcij.

VeË boste delovali s programom, veË boste preizkuπali funkcije menije,hitreje boste spoznali njihove lastnosti. Ko izberete eno izmed æelenihfunkcij, je treba pri nekaterih prej πe izbrati selekcijo (recimo æig) od kjefunkcija jemlje moænost spremembe. VeËino teh dodatnih lastnosti bomospoznali v lekcijah, oziroma, program vam sam v novem odprtem oknupove kaj morate storiti, da boste s funkcijo lahko delovali.

Osnovno celotno okno “Desktop“

Tools(orodja)

Osnovne vrstice z ukazi(spoznali smo jih v I.delu)

Options(opcije dodatnih nastavitev)


Vsaka izbrana funkcija (v zgornjem delu okna do moænosti zamenjave barv) iz okna Tools ima πe mnoæico dodatnih nastavitev v oknu Options.Moænosti v tem oknu se spreminjajo, odvisno katero funkcijo imate v oknu Tools izbrano. Tudi okno Options lahko preko nastavitve pod oknomWindow prikaæete ali umaknete. V veËini primerov pa nam funkcije v oknu Options omogoËajo mnoæico zelo uporabnih spremeb funkcije naπegaizbranega orodja. V zgornji sliËici je v oknu Options moænost izbire dodatnih moænosti pri izbrani funkciji izrez (Crop). Imamo moænost izbratitoËno doloËene mere in loËljivost, ki jih æelimo pri izrezu dobiti, ali pa okna pustimo prazna (brez πtevilk) in delujemo brez omejitev.Okno Options in njegove moænosti ob izbiri funkcije v oknu Tools, bomo podrobneje spoznali v posameznih praktiËnih lekcijah.

OznaËevanje(Selektiranje)

Premikanje OznaËevanje(Selektiranje)

»arobna palica(Magic Wand)

Izrez (Crop)

Preko te funkcije oznaËimodoloËene dele na sliki.OznaËevanje je lahko v kvadratu,pravokotniku, elipsi, krogu, sËrto. »e æelimo povleËi krog alikvadrat moramo pritisniti natipkovnici gumb “shift”. Lahkopa v oknu Options izberemorazmerje stranic (Fixed AspectRatio), ali pa pravo mero vtoËkah “pixlih” (Fixed Size).Preko funkcije (Feather) lahkomehËamo robove slike. V primeruda æelimo zdruæiti skupaj aliodstraniti del oznaËbe z novimpotegom oznaËbe, dræimo gumb“shift” za dodajanje ali “alt” zaodvzemanje oznaËbe.

S pomoËjo funkcije “Move”premikamo sliko v novo okno, alipa premikamo samo oznaËene dele(s pomoËjo leve funkcije) na sliki.»e pri premikanju oznaËenegadela dræimo πe gumb “alt” natipkovnici, prenaπamo kopijooznaËenega dela na sliki.

S pomoËjo teh treh funkcij imamoproste roke glede oznaËevanja nasliki. »e smo s prvo funkcijo (levozgoraj) omejeni na pravilne oblike,lahko s pomoËjo teh treh funkcijprosto riπemo po sliki in izberemoselekcijo. “Lasso Tool” namomogoËa prosto risanje. Kospustimo gumb na miπki seselekcija avtomatsko zakljuËi. Pri“Polygonal” moænosti riπemooznaËbo s pomoËjo Ërt. S klikomna miπki doloËamo meje oznaËbe.V tej funkciji pa se moramo vrnitiv zaËetno toËko, da zakljuËimoselktiranje. Ali pa dvakratkliknemo z miπko in selekcija sebo zakluËila sama. V moænosti“Magnetic” pa lahko enostavnooznaËujemo kontrastne dele naπeslike. Program sam zazna naπotonsko vrednost in ji sledi.

Selektiranje s pomoËjo ËarobnepalËke (Magic Wand) namomogoËa hitro selektiranjepodobnih si tonskih vrednosti.©irino selektiranja med toni lahkoizbiramo v “Options” oknu podfunkcijo “Tolerance”. Po klikumiπke se nam pokaæe oznaËeni delna sliki. »e je oznaËba premajhnalahko poveËamo πtevilke (Toler-ance) in poizkusimo znova. Hitroπirjenje oznaËenega dela na slikilahko naredimo s pomoËjo gumba“Shift” na tipkovnici. Ta namobdræi prejπnjo oznaËbo in spomoËjo ponovnega klika miπkeizven æe oznaËenega dela razπirimoselekcijo. V oknu “Options” jefunkcija “Contiguous”. »e joizklopimo, se nam selektirajoizbrane tonske vrednosti po vsejfotografiji.

Izrez slike preko funkcije “CropTool” je ena izmed najveËkratuporabljenih funkcij. PredzaËetkom izbire izreza lahko voknu (Options) nastavimo meroin loËljivost nove slike. Po oznaËitvilahko izberemo celo perspektivoizreza (Perspective). »e vastemnejπe ozadnje neizbranega delapo selekciji moti, izklopite moænost(Shields) ki se nahaja v oknu“Options”.Izbrano selekcijo za izrez lahkopotrdimo s kljukico v desnem deluokna “Options” ali izbriπemo zznakom (krog s Ërto).

Razrez slike

Funkcija “Slice “ in obe orodji vnjem nam omogoËata razrezatisliko na veË enot in nato tomoænost uporabiti v programuImageReady (povsem spodnjamoænost v oknu Tools), ki jenamenjeno obdelavi datoteke zainternetne strani.

Bili so Ëasi, ko smo uporabljali samo ORWO diapozitivne filme. Njihova “vrlina” je bil povprecen tonski in barvni zapis. S film-skenerjem in programom za obdelavo fotografij se da marsikaj izboljπati.


Zakrivanje madeæev(healing brush)

OdliËno orodje za hitri popravekglede zakrivanja madeæev alipopravka kakπnih drugih napak.“Spot Healing Brush Tool” namgladi med seboj podobne dele nasliki in v izbrani πirini selekcije.“Healing Brush Tool” pa gladi spomoËjo vnaprej izbranega dela nasliki. najprej je treba izbratidoloËeno tonsko vrednost spomoËjo tipke “Alt” na tipkovniciin nato prenesemo æeljene tone.“Patch Tool” nam omogoËaselektirati doloËen del slike,katerega lahko nato prenesemo nadrugo mesto na sliki. Vse trifunkcije so zelo dobrodoπle pripopravljanju koæe portreta.Zadnja funkcija “Red Eye Tool”pa nam omogoËa enostaven izbrisefekta rdeËih oËi.

Popravki (blur,sharpen, smudge)

SvinËnik (risanje,brush)

Æig (πtempilka,kloniranje)

Risanje s ËopiËem(brush)

Radirka (brisanje) Barvanje s prehodom(ferlauf)

S pomoËjo ËopiËa riπemo zmehkimi prehodi. S pomoËjosvinËnika pa s trdo linijo.V obeh naËinih risanja lahkoizbiramo debelino zapisa prekookna (Options) in funkcije“Brush”. Preko funkcije “Opacity”izbiramo prosojnost zapisa.V oknu “Tools” pa v spodnjem delukjer imamo moænost izbiro barveospredja izberemo barvo s kateroriπemo.Tretja moænost “Color replace-ment” nam spremeni tonskevrednosti v nastavljene preko oknaza izbriro barve ospredja.

©e eno izmed zelo uporabnih inveËkrat izkoriπËanih orodij. To jeorodje “æig”, ki nam prenaπaizbrane tonske vrednosti na drugomesto. Ko izberemo funkcijo, senajprej z miπko preselimo na tistomesto na sliki od kjer bi æeleliprenesti dele fotografije. Pritis-nemo tipko “Alt” oznaËimo zgumbom na miπki, spustimogumb in zaËnemo prenaπatiizbrani del na æeljeno mesto.Tehnika brisanja napisov, po-pravka napak na koæi, dodajanjenovih delov je s tem orodjem zeloenostavna in uporabna. Tako kotpri ostalih moænostih pa je tudi tutreba pridobiti izkuπnje inpredvsem za prenos ter popravekdoloËenih tonov izbrati Ëimboljenake tonske vrednosti. Tudi tuimamo moænost izbire dodatnihmoænosti v oknu “Options”.Predvsem moænost πirine zapisa(Brush), mehkost robov (Brush),opacitete (Opacity) in enakomer-nost prenosa (Flow).

V tej oknu nam “History Brush”omogoËa tudi po opravljenihkorekturah s sledjo (velikosti lahkoizbiramo “Brush”) ËopiËa risatisliko v prvotno stanje. Tudi vprimeru, da smo opravili tonskokorekturo preko okna “Image”(spoznali smo ga v I.delu). Takolahko doloËene dele na katerih neæelimo popravkov s ËopiËemvrnemo v prvotno stanje.Z moænostjo “Art” pa smo boljustvarjalni in vraËamo sliko zdoloËenimi efekti, ki so v oknu“Options” pod funkcijo “Style”.Predvsem “History Brush”funkcijo preizkusite po æeopravljeni korekturi na sliki inhitro boste spoznali njenouporabniπko vrednost.

S pomoËjo “radirke” briπemo delefotografije. Brisanje je omogoËenotako v razliËnih velikostih in zmoænostjo ËopiËa, kjer imamolahko mehËane robove, kot sfunkcijo svinËnika kjer lahkobriπemo v polni vrednosti.“Eraser Tool” nam briπe sliko vbarvo, kakrπno imamo nas-tavljeno za ozadje. “Background”nam popolnoma odstrani ozadje,sliko smo na ta naËin tudi izrezaliod ozadja. “Magic” pa namnaenkrat izbriπe πirπe polje.Odvisno na katero tonskovrednost smo pritisnili in kakoπiroko je bila nastavljena v oknu“Options”, πirina zajema tonskihvrednosti “Tolerance”. V primeru,da nastavimo v πtevilki najviπjovrednost 255, izbriπemo sliko vceloti, saj izbriπemo vse tonskevrednosti, kolikor jih premore8bitna slika. To je od 0 do 255.

“Gradient Tool” nam omogoËarisanje prehoda v veËih tonskihvrednostih. Lahko med dvemabarvama, katere nastavimo voknu za barve ospredja in ozadja,ali preko okna “Options” kjerimamo æe nekaj prednastavljenihnastavitev. OmogoËeno pa imamoπe povsem lastno nastavitev barvin πirine prehoda med barvami.Spodnja moænost “Paint” pa namv polni povrπini obarva izbranobarvo preko okna “barva ospredja/ozadja”. V oknu “Options” palahko izberemo moænost πirineizbire “Tolerance” od 0 do 255.

Hitre in enostavne moænosti, da spomoËjo ËopiËa ali svinËnika ternjunih moænosti, katere sem æeopisoval, mehËamo sliko (Blur),ostrimo (Sharpen) in zamaæemo(Smudge).Pri vseh treh funkcijah imamo voknu “Options” moænostnastavljati velikost korekture(Brush) in prosojnost korekture(Opacity).

Barvna korekcija in meπanje HSL.Z orodjem HUE lahko v popolnosti spremenimo barvnevrednosti.Z orodjem SATURATION lahko odvzemamo intenziteto barvein dobimo Ërno-belo fotografijo, ali jo dodajamo in dobimomoËno zasiËene barve.Z orodjem LIGHTNESS sliko posvetlimo ali potemnimo.Seveda pa vse lahko nastavljamo tudi samo v osnovnih barvah.

Na zgornji sliki je barvni krog tonsko obrnjen.

Na spodnjih levih slikah sem maskiral potret nemaskiranemu delu slike pa popolnoma obrnilbarvne vrednosti. Cian je rdeËa, magenta je zelena in rumena je modra.Siva barva je sestavljena barva vseh treh osnovnih barv v enaki jakosti. Zato se njena barvnavrednost ni spremenila.

Na desni sem maskiral posamezne cvetove tulipanov in jim spremenil tonske vrednosti.


Tonske korekture

Podobno kot leve funkcije (blur,sharpen, smudge) nam funkcije(Dodge, Burn, Sponge) naenostaven naËin z moænostjorisanja s ËopiËem in svinËnikom vrazliËnih velikostih omogoËaopravljanje korektur.Vendar s to razliko, da namfunkcija “Dodge” omogoËasvetlenje, “Burn” viπjo saturacijo(zasiËenost) tonskih vrednosti in“Sponge” ravno nasprotno,desaturacijo tonskih vrednosti inspremembo tonov do sivinskihvrednosti.

Ko smo na doloËenem delu slikeizdelali obrobo “Path”, lahko s prvopuπËico obrobo oznaËimo terpremikamo.PuπËica “Direct selection” namomogoËa πe selektirati doloËenotoËko in jo premikati. V primeru,da imamo veË obrob, jih lahkozdruæimo, premikamo avtomatskoin zdruæujemo preko funkcij voknu “Options”.

Okno katerega ni potrebno posebejopisovati. V sliko lahko dodajmotekst na veË naËinov.Preko okna “Options” pa imamozbirko pisav, barve, izbiroporavnave, velikosti teksta, oæanja,pisanja po linijah itd.Moænosti pisanja in obdelaveteksta bomo spoznali v samostojnilekciji kot ob drugih lekcijah, kjerse bo dodajal tekstovni del.Ker pa je PhotoShop bitni pro-gram, ne moremo od njegapriËakovati, da nam bo sluæil koturejevalnih tekstov.

Pero (Pen) je zelo uporabno za zelonatanËne izrise obrob in kasnejepreko funkcije “Make selektion”narediti pravilno selekcijo.Na sliki lahko naredimo veËrazliËnih obrob. Moænost imamododajanja (Add), odvzemanja(Delete), spreminjanja (Convert)posameznih toËk kot celotneobrobe.S funkcijo “pero” se bomo fotografispoznali predvsem pri natanËnemselektiranju tonsko razliËnihobjektov in laæjem ustvarjanjuselekcije objekta samega.

Enaka lastnost kot pri peresu, les to razliko, da imamo obrobe æeprednastavljene “kalup” v razliËnegeometriske oblike.Pri obeh moænostih “pero” kot“kalupu” bodite pozorni, da imatev oknu “Options” dve moænosti.Da se notranjost obarva (Shape)ali, da je prosojna in s tem vidimovse detajle katere πe potrebujemooznaËiti (Path). »e obeh funkcijπe ne poznate, se z miπko zapeljiteËez oznake v oknu “Options” inpri funkcijah se bodo pokazalinapisi.

Kadar si preko elektronske poπteprenaπamo fotografije v korekturo,je zelo dobro doπlo, Ëe na slikolahko nalepimo tekst ali zvok zopisom.Tako lahko preko funkcije “Notes”na sliko prilepimo opomnik stekstom in preko funkcije “Audio”dodamo zvoËni zapis, Ëe govorimov mikrofon.

Zaznamki (notes)Kalup (shape)OznaËevanje obrobe(selection path)

Besedilo (tekst) Pero / prostooznaËevanje

Kapalka (pipeta) Premik slike /poveËava (lupa)

Ko æelimo preveriti tonskevrednosti nam “pipeta” (Eyedrop-per) preko okna “Info” pokaæetonske vrednosti v πtevilkah.Funkcija “Color Sampler” pa namomogoËa v okno “Info” zapisati veËvrednosti naenkrat in tako laæekontroliramo samo korekturo.»e poznate moË πtevilk in s tempoznavanja RGB, CMYK, Labbarvnih prostorov, potem bokorigiranje vaπih fotografij zeloenostavno.S pomoËjo “pipete” in πtevilk voknu “Info” lahko poznavalec tudibrez da vidi korekturo, oceni alibo slika kakovostno korigirana aline.©tevilke bomo v lekcijah za tonskokorigiranje πe dodobra spoznali.Bolj jih boste obvladali hitreje bostespoznali, da raznih kalibratorjevin ICC opisov, ki so boljpripomoËki za teorijo, ne pa zaprakso, sploh ne potrebujete.

“Hand Tool” nam omogoËapremikanje slike v oknu, “ZoomTool” pa poveËavo slike do 1600%.»e pritisnemo tipko “Alt” slikopomanjπujemo.

Izbira barve ospredja/ozadjaMaskiranje

S funkcijo “Set Color” izbiramo tonske vrednosti ospredja in ozadja(risanja, brisanja...). »e dvakrat kliknemo na veËje okno, se nam odprepolno okno z moænostjo izbire barv.V funkciji “Quick Mask” pa lahko maskiramo æeljene dele. Tudi tafunkcija bo deleæna lastnih lekcij in je zelo uporabna pri korekturah.

Izbira ozadja / Premik slike v program Image Ready

Fotograf potrebuje za pogled na fotografijo razliËne poglede. »e ni velikih zahtev po korekturi in je bolj pomembnohitro delo, si lahko ohrani “Standard” (slika desno zgoraj) ogled slike, kjer je vidno celotno ozadje in tako lahko zelohitro preide v osnovno okno “Desktop” ali pa med poveËavo in premik slike. Ko pa ima fotograf æeljo po kakovostnikorekturi na podlagi slike na zaslonu pa potrebuje umirjeno ozadje (sivo) slika2. (potrebna je tudi vedno enakomernasvetloba v prostoru). V tretjem primeru pa imamo Ërno ozadje (slika 3.), ki nam da moænost laæjega vpogleda vdetajle v temnem delu slike. Prav o zaslonu in njegovem pomenu bo v reviji πe veË Ëlankov. Povsem zadnja moænostpa je prenos slike v program Image Ready, ki pa za fotografa ni toliko pomemben in se ga bom samo delno dotaknil.

Zgoraj, “standardno okno”, v sredini “sivo neutralno ozadje”, spodaj“Ërno ozadje” za pregled detajlov v teminah.


Program PhotoShop kot “avtorsko delo”»e ob nakupu kamere, skenerja ali tiskalnika v paketu niste dobili tudi programa za obdelavo fotografijPhotoShop, ga je treba kupiti. Programi so avtorsko delo, veËina je plaËljivih in z uporabo piratske kopijekrπite zakon. Pa ni samo zato pametno kupiti programa. Z nakupom namreË dobite tudi priroËnike, skaterimi se boste hitreje uvedli v delo z njim. Tako boste veliko hitreje priπli do æelenih nastavitev in lepoizdelane fotografije! Tudi, Ëe boste obiskali moje predavanje PS v 4 urah ali obiskali 16 urni teËaj naDigitalni Akademiji, se boste kasneje s pomoËjo priroËnika ali DVD-ja laæje spoznavali z neπteto moæniminastavitvami v programu samem.

Sam kupujem program PhotoShop æe od verzije 2.5, ko je bila πe samo na treh disketah (diskete na slikipovsem spodaj). Danes pa na dveh DVD-jih dobite polno verzijo programa PhotoShop CS2 in 60 minutnivodiË skozi mnoæico prikazanih obdelav od zaËetka do konca obdelave fotografije. M.I.

OznaËevanje. Po oznaËenem kvadratu sem s pomoËjo “Shift” dodal πe oval. Ovalni del ima ob robu mehak prehod. Uporabil sem funkcijo “Feather”. Po oznaËitvi lahko del slike prenesemo s funkcijo “Move”.

OznaËevanje. S funkcijo “Lasso” prosto nariπemo oznaËbo. OznaËevanje. S funkcijo “Magic Wand” do enostavne oznaËbe.

Zakrivanje. Hitro zakrivanje moteËih elementov s funkcijo “Healing Brush”. Brisanje. Radirka in razliËna velikost kroga nam omogoËata hitro in natanËno brisanje.

Izrez. S funkcijo “Crop” do hitrega izreza.

Zgoraj “mazanje”, spodaj dodatno ostrenje, desno mehËanje.

Spreminjanje barve v oznaËenem delu s funkcijo “Color replacement tool”. Nanos barve s pomoËjo prehoda “Gradient”. Zgoraj “saturacija”, spodaj “temnenje”, desno “desaturacija”.


Adobe PhotoShop CS2 “uËilnica” III.delV prejπnjih dveh poglavjih smo spoznaliosnovna okna in orodja s katerimi laæje inhitreje pridemo do æelenih moænostipredelave naπe fotografije.Sam program PhotoShop je zelo obseæen inËe ne poznamo osnovnih dodatnih orodijpreko oken s katerimi se sreËujemo skorajpri vsaki obdelavi slike, potem je zelo teækozaËeti s prikazom zaËetnih korakov priobdelavi slike.Zato se bomo v III.delu spoznali πe z oknomWindow. Za njim se skriva mnoæica novihfunkcij in pa oken preko katerih hitreje inlaæje opravimo doloËene korekture.Ni malo fotografov, ki se πele zaËenjajospoznavati s programi za obdelavo fotografij,saj si vsi æelijo pripraviti svoje fotografije doviπje kakovosti ali pa samo narediti arhiv.Zopet pa prihajamo do napaËnih mnenj insame uporabe programov. Ni vas malo, kimenite, da je PhotoShop tisti program, kivam nudi vse kar potrebujete. Na koncu pa

po pogovoru z vami opazim, da si æelitepredvsem urediti vaπe fotografije, jih delnotonsko popraviti in mogoËe πe prepisati naCD/DVD enoto. Vedite, da je za to deloPhotoShop moËno okoren program.Predvsem pa, treba se je nauËiti obilo funkcijin spoznati novih oken, da te moænosti splohizkoristite. Za urejanje arhiva, osnovnokorekturo fotografij, prepis slik na CD/DVD,izdelavo predstavitvenega CD/DVD-ja zvaπimi fotografijami ali poπiljanje le teh pospletu, poznamo kar nekaj mnogo boljenostavnih programov, predvsem pa zastonjso. Eden izmed njih je Picasa2, katerega smov naπi reviji æe opisovali. Torej, premislite kajpotrebujete, da ne boste po nekajkratnemdelu s programom PhotoShop obupali kot æemnogi. Ni jih malo, ki so celo dejali, da je topovsem zaniË program, saj se da sedaj znovim enostavnejπim programom nareditiboljπe obdelave. Predvsem pa se hitrejepride do konËnega cilja. Pa πe res je!

Tako sem dejal tudi takrat, ko so mnogirazoËarani kupci DSLR kamere spraπevalioziroma priπli do zakljuËka, da njihovakompaktna kamera naredi “boljπo”vπeËnejπo fotografijo. “Pa πe res je!”, semzapisal v Ëlanku Kompakt proti DSLR. NiËdrugaËe ni v primerjavi programa PhotoShopin drugih. Mnogo drugih je lahko hitrejπih zadosego doloËenega cilja. Toda, ko je trebanek izdelek narediti v vsej njegovi kakovosti,predvsem pa pripraviti datoteko za vrhunskiizpis, takrat je PhotoShop tisti, ki vse druge“pusti v prahu”! “Seveda, Ëe ga znate voziti”.Zato ne vstopajte v program PhotoShop zavsako ceno, ker naj bi to bil najboljπi programprofesionalcev. Prav tako pa ne zaËnitespoznavati enostavnejπih programov, Ëe odkonËne kakovosti fotografije æe sedaj æeliteveË. Prehod iz programa na program nienostaven. In Ëe ste veπËi enostavnejπihprogramov in z njimi delujete dlje Ëasa,potem vaπe razmiπljanje v novih programih

iπËe enake poti. Te pa niso iste, nitiuporabniπko enake. Zato πe enkratpoudarjam. PhotoShop naj bo program zavse tiste, ki si od fotografije æelite visokokakovost. Za domaËo uporabo, predvsem paza slike za vaπ druæinski album pa se vam vprogram PhotoShop ni treba spuπËati.Predvsem je preobseæen in kot najpomem-bnejπe, Ëe ga ne znate izkoristiti, vam bopomagal do tega, da bo vaπa predelava slikezelo nekakovostna. Brez ogromno vloæenegatruda, znanja in dela s programomphotoShop bomo izdelali mnoæiconekakovostnih obdelav, predvsem pa bomomoËno poËasnejπi in z manj moænostmirazliËnih efektov predstavitve kot z drugimiprogrami.Toliko v opozorilo, da tudi programPhotoShop ni za vse! Predvsem pa ne zatiste, ki v njegovo raziskovanje in delo z njimniso pripravljeni vloæiti veË Ëasa.

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Kakπen raËunalnik kupiti za deloKakπen raËunalnik kupiti za deloKakπen raËunalnik kupiti za deloKakπen raËunalnik kupiti za deloKakπen raËunalnik kupiti za delo

s programom PhotoShop CS2?s programom PhotoShop CS2?s programom PhotoShop CS2?s programom PhotoShop CS2?s programom PhotoShop CS2?

Vsi danaπnji raËunalniki tako PC

kot Mac so primerni za delo.

Procesorji so za normalno delo

zadovoljive hitrosti. PriporoËam

pa, da si za nemoteno delo kupite

minimalno 1GB RAM-a.

Program PhotoShop je s spo-

minom zelo poæreπen. Zato nam

premalo RAM-a obremeni poËas-

ni notranji disk in izvedba dolo-

Ëenih funkcij je zelo upoËasnjena.

Vsekakor pa je bolje da za delo s

programom PhotoShop kupite

raËunalnik vsaj iz srednjega

razreda. NajveËkrat pa je pri

nakupu narejena sledeËa napaka.

Kupi se raËunalnik kolikor πe

denarnica dovoli, nato pa se

dokupi zaslon iz niæjega razreda.

Kdor si æeli kakovostnih tonskih

korektur slike, mora v nakup v

nasprotnem vrstnem redu! M.I.

V predzadnji vrsti glavnih zgornjih oken z ukazi vidimo napis Window. Pod njim se skrivatadve opravilni vrsti (Arrange in Workspace) kateri nam omogoËata razporeditev slike nazaslonu, dupliciranje slike in enake popravke na podvojeni, Ëeprav jih opravljamo samo naeni izmed njiju itd. Po æelji pa si lahko tudi nastavljamo bliænjice preko nam æelenih tipk,torej jih lahko spreminjamo, ali pa nastavljamo razliËne moænosti pogleda na omogoËenenastavitve. Tako se nam obarvajo samo tiste moænosti v vseh oknih, ki so pri trenutni obdelavisploh moæne. V drugem delu okna pa imamo 19 æe prednastavljenih moænosti. Na tistegakaterega kliknemo z miπko se nam kasneje na namizju tudi prikaæe. Okno ki je odprto jeoznaËeno s kljukico. Danes bomo spoznali nekaj izmed funkcij, ostale pa pri kasnejπem delus programom pri sami praktiËni obdelavi fotografij.

Predstavljeno v II.delu

Predstavljeno v II.delu


V funkciji Arrange imamo moænost narediti kopijo slike (NewWindow for) v novem oknu. Toda karkoli bomo pri obdelavislike naredili na eni izmed njih, se bo funkcija prenesla tudina drugo sliko. S to funkcijo si lahko na hitro dupliciramoveË enakih slik in jih obdelujemo vse po enakem postopku.DoloËene fotografije lahko po doloËenih vmesnih predelavahshranimo in ostale obdelujemo naprej.

V funkciji Arrange imamo moænost sliki doloËiti pozicijo nazaslonu (Tile), ali veËim odprtim slikam doloËiti enakopoveËavo (Match Zoom), ali pogled na isto mesto (MatchLocation). V spodnjem delu okna vidimo ime datoteke. Natisti ki je kljukica je tudi aktivna za obdelavo. S klikom miπkena drugo ime lahko pridemo hitro do moæne obdelave drugefotografije.

V oknu Workspace si lahko sami doloËamo naËine inobliko razliËnih delovnih funkcij. Bolj izkuπeni in tisti,ki radi vklapljajo funkcije kar preko tipk na tipkovnici,pa si lahko sami po lastni æelji pripravijo bliænjice.Prav tako imamo olajπano iskanje funkcij, ki so nam vdoloËenem delovnem okolju na voljo in pri iskanjufunkcij, ki so nove v programu PhotoShop CS2. Izbranefunkcije se nam obarvajo in jih tako laæje najdemo. »eæelimo preiti na osnovni pogled v oknih zopet kliknemona Default Workspace.

Po inπtalaciji programa in ko ga odpremo so na desni æe odprta okna. Pod oknom Window boste videli katere funkcije æe imajokljukice. Te so tudi odprte in lahko jim prenastavljamo moænosti. Kar nekaj oken pa je zdruæenih in ko kliknemo sivi jeziËek senam tista funkcija postavi v aktivno stanje. JeziËek pa lahko potegnemo tudi na naπe namizje in funkcija bo v samostojnem oknu.

Aktivno okno

Z miπko lahkoprimemo jeziËek in gaprenesemo na namizje.Premaknjena funkcijabo nato v lastnemoknu. Kadarkoli jolahko prenesemonazaj.

Tudi tu je lahkoodloæiπËe za okna.


V funkciji Channels se nam odpre okno preko katerega lahko obdelujemo posamezne barvev doloËenem barvnem prostoru. Desne ikone lahko poveËujemo ali pomanjπujemo. Ëe imamopremalo prostora na namizju. V desnem zgornjem kotu je jeziËek za katerim se skriva novookno in dodatne funkcije. Pod funkcijo Palette Options nastavljamo velikost sliËic za barvnikanal. Tisti barvni kanal, ki je oznaËen, na tistem tudi opravljamo korekturo. »e je to RGB,potem na zgornjem primeru po celotni sliki. »e je samo Green, potem se opravlja funkcijasamo v tem barvnem kanalu.

Okno Info je izredno uporabno, ko se nauËimo preko πtevilk videti barvo. Vemo, da nam razliËnizasloni ali æe samo osvetlitev v prostoru pripomore k drugaËni predstavitvi tonskih vrednosti.»e znamo barvo oceniti (videti) preko πtevilk, lahko veliko laæe doloËimo kje je “belina”,najsvetlejπi del na sliki, “temina”, najtemnejπi del na sliki, “sivina”, tehniËna prava nevtralnatonska vrednost in seveda pogledati in pravilno oceniti vse osnovne barve ter koliko je drugihtonskih vrednosti v njih. Predvsem tonsko korekturo bomo podrobneje spoznali in takrat vednouporabljali tudi okno s πtevilkami (Info) za “pravilno” videnje tonskih vrednosti. V Ëasu ko πenismo imeli zaslonov, smo tonske korekture opravljali izkljuËno preko πtevilk.

Funkcija Navigator nam omogoËa hitro poveËevati sliko, ali pa se premikati po njej in videtiæeljeni izrez na levi veËji sliki.

Kadar æelimo na sliko dodati tekst, si na namizje prikliËemo okno Character/Paragraf. Prekonjega lahko spreminjamo pisave, velikost, razmik itd. Seveda pa orodje ni tako popolno kotv pravih programih za urejanje besedil. MoË dodajanja Ërk je v programu PhotoShop povsemdrugje. PhotoShop nam omogoËa sam tekst moËno preoblikovati in k njemu dodajati razneefekte tako, da pridejo na svoj raËun predvsem oblikovalci plakatov, naslovnic revij, itd.Tudi mi bomo v naslednjih nadaljevanjih dodobra spoznali moË obdelave Ërk.

Okno Actions (moje æe pripravljeno) namnudi lastne prednastavljene moænosti hitregakorigiranja slike. Preko tega okna si samiposnamemo doloËene aktivnosti in jih natosamo s klikom miπke prenesemo v novefotografije. VeËino æe posnetih funkcij, lahkouporabimo tudi v funkciji Batch aliImageProcessor, kateri smo spoznali v I.delu.Preko njiju lahko naπe posnete funkcijevklopimo v spremembo vseh fotografij vdoloËenem direktoriju. Torej sploh ne rabimobiti pri raËunalniku medtem, ko nam onobdeluje vse fotografije, katere smo izbrali,po toËno doloËeni proceduri obdelave.

Ko bomo izdelovali natanËne izreze, ali pasliko pripravili za program s katerimsestavljamo slike in tekst nam bo funkcijaPath priπla zelo prav.

Kako s programom PhotoShop CS2Kako s programom PhotoShop CS2Kako s programom PhotoShop CS2Kako s programom PhotoShop CS2Kako s programom PhotoShop CS2

do pravilne tonske korekture?do pravilne tonske korekture?do pravilne tonske korekture?do pravilne tonske korekture?do pravilne tonske korekture?

Preko oken Edit / Levels se nam

odpre mnoæica moænosti za tonsko

korekturo naπe fotografije. Vedite

pa, da ne obstaja samo ena pot,

oziroma ena “naj” moænost kako

korekturo tudi opraviti. ©ele, ko

dodobra spoznate vse funkcije, se

lahko nauËite uporabljati “pravo”!

toda pravo za vaπ naËin dela in vaπ

pogled na korekturo. ker ene in

edine poti glede tonskih korektur

ni, nikoli ne prepriËujte drugega, da

je vaπa pot do odliËne korekture

edina moæna. V korekturi obstaja

nekaj zaËetnih zakonitosti, katere

bomo pri obdelavi tonskih

podatkov tudi spoznali. Te nam

pokaæejo kako tehniËno pravilno

popraviti fotografijo. Toda veËkrat

sem æe poudaril. Govorimo o

fotografiji, tu pa velikokrat

tehniËne zakonitosti lahko krπimo.

Na koncu je bolj kot tehniËna

pravilnost obdelave, pomembna

izrazna vrednost, ali pa vπeËnost

same fotografije. M.I.

MISLI DIGITALNO, sem na raznih foto delavnicah razlagal æe pred sedmimileti. In res! Ko vas program za obdelavo bitnih fotografij zasvoji in spoznatenjegove lastnosti, se vam odpre povsem novo obzorje. Vaπ pogled namotiv postane drugaËen od fotografa, ki se z digitalno tehnologijo πe nispoznal. Ne moti vas veË slabo ozadje motiva, æice daljnovodov, barvnoneskladje ali slaba kompozicija. Vse in πe veË lahko popravite s pomoËjodigitalne tehnike.


Adobe PhotoShop CS2 “uËilnica” IV.delPhotoShop uËilnica je æe postala vaπapriljubljena tema in predvsem pomoË pridelu s programom. Vse veË vas je, ki sezavedate, da je treba za πe viπjo kakovostfotografije to tudi dodatno obdelati sprogramom za obdelavo slike.Programov je veË vrst, od brezplaËnih, kinudijo veliko moænosti obdelave inarhiviranja, do plaËljivih iz niæjegacenovnega razreda, ki æe nudijo moænostnekaterih zahtevnejπih obdelav, in na koncu“pravi” profesionalni program podjetjaAdobe, tj. PhotoShop, ki predvsem tistim, kiizhajamo iz grafiËnega sveta, dela druæbo æeveË kot 18 let.Spoznavanje s programom pri veliki veËiniuporabnikov poteka na napaËen naËin. Leredkokdo se spozna s programom na teËajih(res pa je, da so ti za amaterske uporabnike

dragi) ali s pomoËjo izkuπenega uporabnika.©e najveË uporabnikov program PhotoShopspoznava sproti med delom in poËasi odkrivanove moænosti. V veËini primerov preizkusiin nato uporablja tiste, za katere so mupovedali drugi uporabniki programa. In kerni “prave” poti spoznavanja s programom,torej najprej z njegovimi funkcijami inlastnostmi, gre veËina uporabnikovprograma mimo mnoæice uporabnihlastnosti.Naπa uËilnica za PhotoShop pa predstavljaprogram od njegovih osnov. Spoznali smoæe okna in lastnosti pod njimi, okno z orodji(Tools), zdaj pa bomo spoznali okno Prefer-ence (prednostne nastavitve) in nekajzanimivih funkcij, ki so pri delu lahko zelokoristne.V veËini primerov lahko pustimo nastavitve

pod æe nastavljenimi (Default). Todamarsikdaj pridemo do drugaËnih zahtev inbi radi katero od nastavitev izkoristilidrugaËe. Lahko pa kdaj uporabimo drugraËunalnik, kjer ima uporabnik marsikatero

Funkcijo “Preference” najdemo podoknom Edit (PC) ali Photoshop(Mac). Program PhotoShop je bilsprva napisan za AppleraËunalnike. ©e danes se vnekaterih nastavitvah programaza Aplle ali Windows razlikujete.Prav v oknu Preference bomoodkrili dodatno funkcijo, ki jevidna samo v enem sistemu.

»e odpremo prvo okno General dobimo nekaj zanimivih nastavitev. V oknu “Color Picker” izbiramo med Adobein Windows moænostjo. VeËina uporabnikov uporabi Adobe nastavitev. Za dobre rezultate pri “Image Interpola-tion” pustite nastavitev “Bicubic”. Tretje okno nam nudi moænost izbire velikosti Ërk ob datoteki. Nato pa slediokno “History States”. Ta nastavitev nam lahko kljuËno vpliva pri hitrosti dela s programom. »e imamo velikodatoteko, se nam vsaka izbrana in potrjena funkcija shrani in v spominu raËunalnika je vse manj prostora zanadaljne obdelave slike. »e imate manj zmogljiv raËunalnik z malo Mhz ali notranjega pomnilnika RAM,potem vam priporoËam, da izberete manjπo πtevilko (do 10). V primeru zmogljivega raËunalnika pa si lahkoizberete veË shranjenih funkcij. S tem se lahko za veË æe potrjenih in izvedenih funkcij povrnemo nazaj. (Ofunkciji history bomo veË povedali v sledeËi reviji pri prvem delu s slikami). V oknu “Option” oznaËimo æeljenefunkcije. Ob inπtalaciji programa so glavne æe oznaËene. Tudi pri teh funkcijah velja, da Ëe nimate zmogljivegaraËunalnika izklopite funkcijo “Automatically Launch Bridge”. DrugaËe se vam bo ob vklopu PhotoShopaavtomatsko pognal πe program Bridge in vam jemal prepotrebni prostor pomnilnika. Zadnje okno je “History

nastavitev prirejeno po svoje. In Ëe ne vemo,kje in kako lahko doloËene nastavitvespremenimo in si jih prilagodimo za naπnaËin dela, bomo imeli pri nadaljnjem delunemalo teæav. Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Kljub vaπi veliki æelji, da bi vam hitreje odkrival sam program PhotoShop CS2, pa je na æalost v reviji premaloKljub vaπi veliki æelji, da bi vam hitreje odkrival sam program PhotoShop CS2, pa je na æalost v reviji premaloKljub vaπi veliki æelji, da bi vam hitreje odkrival sam program PhotoShop CS2, pa je na æalost v reviji premaloKljub vaπi veliki æelji, da bi vam hitreje odkrival sam program PhotoShop CS2, pa je na æalost v reviji premaloKljub vaπi veliki æelji, da bi vam hitreje odkrival sam program PhotoShop CS2, pa je na æalost v reviji premaloprostora, da bi ga lahko veË namenil samemu programu. Lahko pa æe zapiπem, da smo z osnovnim spoznavanjemprostora, da bi ga lahko veË namenil samemu programu. Lahko pa æe zapiπem, da smo z osnovnim spoznavanjemprostora, da bi ga lahko veË namenil samemu programu. Lahko pa æe zapiπem, da smo z osnovnim spoznavanjemprostora, da bi ga lahko veË namenil samemu programu. Lahko pa æe zapiπem, da smo z osnovnim spoznavanjemprostora, da bi ga lahko veË namenil samemu programu. Lahko pa æe zapiπem, da smo z osnovnim spoznavanjemoken programa konËali in z naslednjo revijo bomo æe odkrili prve praktiËne poti dela s programom.oken programa konËali in z naslednjo revijo bomo æe odkrili prve praktiËne poti dela s programom.oken programa konËali in z naslednjo revijo bomo æe odkrili prve praktiËne poti dela s programom.oken programa konËali in z naslednjo revijo bomo æe odkrili prve praktiËne poti dela s programom.oken programa konËali in z naslednjo revijo bomo æe odkrili prve praktiËne poti dela s programom.

Log”. »e ga boste vklopili in izbrali eno izmednastavitev kam naj se shranjujejo podatki, ki sezapisujejo ob predelavi, lahko dobite v posebni .txtdatoteki ali “Metadata” podatkih, ki se shranijo ksliki podatke o vseh funkcijah katere ste uporabilipri predelavi slike. Marsikdaj si æelimo, da bi slikoπe enkrat na novo obdelali. In Ëe imamo ob slikizapisano zgodovino dela je nova predelava lahkomoËno podobna prejπnji, oziroma predelavo lahkonaredimo na drugaËen naËin ob pomoËi prejπnjihnastavitev. Vedite pa, da je zaradi teh podatkovslika nekoliko veËja v kb in Ëe jih poπiljate prekointerneta ta koliËina niti ni zanemarljiva.

Nekaj nasvetov, preden zaËnete spoznavati program za obdelavo slikFotografi nekakovostne fotografije, pomanjkljive po izrazni vrednosti ali tehniËni izvedbi, takoj vræemo v koπ. Z moænostjo prenosa fotografije v digitalno temnico koπa ne uporabljajteveË. ©e tako nepopoln posnetek vam pri izdelavi fotografije v digitalni temnici lahko nekoË pride prav.Sliko, ki jo boste obdelovali, takoj shranite pod drugo ime, da digitalni original ostane nespremenjen.Fotografi digitalne fotografije shranjujemo v zapisu formata TIFF ali stisnemo v format JPEG.Nastavite 300 ppi loËljivosti. Tako boste vedno vedeli, za katero velikost kakovostnega izpisa je slika πe zadovoljiva.»e boste fotografije izpisovali samo na kapljiËnih tiskalnikih, zadostuje loËljivost od 200 do 300 ppi, odvisno od kakovosti tiskalnika. Sami preverite kakovost izpisa.Ko izdelujete montaæe v veË plasteh, Ëe je le mogoËe, shranite tudi datoteko, v kateri montirane dele πe niste zdruæili v eno sliko.Zapisujte si potek dela - katere filtre ste uporabili, kako ste delali barvne popravke itd. Tako boste lahko veliko hitreje iz izvirnika na novo popravili sliko, Ëe vam prejπnji izdelek ni uspel.(Novejπi PhotoShop vam shranjuje zapis iz katerega je potek dela in uparaba funkcij razvidna).Nikoli ne obupajte. Preizkuπajte in preizkuπajte. S programskim orodjem in delovno voljo se da naredite vse. Tudi tisti, ki zdaj znamo nekaj narediti, v zaËetku nismo vedeli niË. SpriroËnikom, z nasveti prijateljev, ki æe delajo s programom, in s preizkuπanjem boste tudi vi kmalu obvladali osnovne prijeme in zaËeli uporabljati Ëedalje veË moænosti, ki jih omogoËaorodje.S programom za obdelavo fotografij so vam vrata v digitalno temnico na πiroko odprta. Pa tudi popolna tema, zelena ali rdeËa luË kot v analogni tehnologiji niso veË potrebni.


Preko zgornjega okna (kjer piπe File Handlig) se lahko hitro premikamo med podokni. »e pa æelimo naprej pokorakih pa pritisnite desno funkcijo “Next”. V oknu “File Handling” imamo nekaj zanimivih funkcij katere jedobro poznati. “Image Previews” nam omogËa izklopiti ali uporabiti shranjevanje majhne sliËice za predogled.Izberemo lahko tudi verzijo zapisa za Windows ali Macintosh. Sam imam izbrane obe moænosti, saj delujem vobeh okoljih. Ker je okno povzeto iz okolja Macintosh imamo na voljo πe dodatno moænost “Append FileExtension”, ki je v Windows okolju ni. V Mac okolju lahko delujete tudi brez dodanih konËnic .tif, .jpg, . epsitd. Naslednja pomembna funkcija pa je πe “Ask Before Saving ...”, ki nam omogoËa vklopiti/izklopiti funkcijospraπevanja pred shranjevanjem datotek narejenih v plastih v TIFF datoteko. PhotoShop CS2 nam namreËomogoËa, da datoteko, ki je πe v plasteh shranimo tudi v TIFF formatu in ne samo v PSD kot je bilo to do sedaj.

Naslednje okno je okno “Display & Coursours”. Glavne moænosti spremeb so predsvem v naËinu prikazafunkcije “Painting Coursors” in “Other Cursors”. Sam imam izbrane prikazane nastavitve. Sami pa izberitelastno in jih preizkusite.

Okno v katerem nastavljamo velikost in barvo transparentnih delov slike ter njegovo svetlost.

Izbira barv pri linijah in oznaËbah pri nekaterih funkcijah, katere bomo spoznavali ob praktiËnem delu.

Pomembna funkcija je moænost izbire dodati dodaten disk kot moænost pisanja na njega podatke med obdelavovelikih datotek. »e imate v raËunalniku ali na njega priklopljeno veË diskov, si jih lahko izberete kot sledeËezapisovalce podatkov med obdelavo slike. Diski nam nudijo vedno premalo prostora. In Ëe obdelujete prevelikodatoteko in imate izbrano veliko πtevilo “History” moænosti, potem vam lahko ob zagnani funkciji na zaslonuizpiπe “full disk”. V primeru, da v funkciji “Scratch Disk” dodamo πe dodatne diske, bo med obdelovanjem slikezapisovanje nadaljevano na naslednjem.

V oknu “Memory & Image Cache” vidimo koliko pomnilnika imamo na razpolago in moænost nastaviti koliko% naj ga zasede sam program PhotoShop in koliko ga pustimo drugim programom. Program PhotoShop jezelo poæreπen s spominom, zato ga najveË dodajte prav temu programu, Ëe æelite hitrejπe delo z njim.


(Nastavitev menija Color Settings)(Nastavitev menija Color Settings)(Nastavitev menija Color Settings)(Nastavitev menija Color Settings)(Nastavitev menija Color Settings)Beseda Color Management ali po slovensko barvno upravljanjeoziroma nadzor povzroËa pri veËini fotografov nelagodenobËutek. ICC profili, Rendering Intent, pa konvertiranje v profilali pripeti profil ???? Vsi ti izrazi zadostujejo za srednjo moËnomigreno ali silovite krËe v trebuhu. Dodaten nemir povzroËajoπe marsikateri Ëlanki v (internacionalni) literaturi, ki so takostrokovno napisani, da jih po mojem mnenju niti sam avtor nerazume. VËasih se mi celo zdi, da je nekdo samo nekaj odnekod prepisal, brez da bi praktiËno to preiskusil. Prebral semæe kar nekaj knjig o "Color Managementu", pa do danes nistabile dve enaki. Vsak avtor ima paË svoj pogled na to stvar. Vosnovi se πe nekako vsi strinjajo med seboj, potem pa gredomnenja narazen. Danes bi vam rad predstavil moj naËin delaz barvnim nadzorom. Lahko se zgodi, da se kdo od vas ne bostrinjal z menoj, ker moj naËin ni 100 odstotno znanstvenen.Pa naj, niË ni narobe v tem. Vsak naj najde svojo pot. Menezanima kvalitetni izpis in barve take, kot sem si jih zamislil inne neka minimalna odstopanja, ki v praksi niso vidna.V tem Ëlanku izhajam iz dejstva, da se veËina bralcev ukvarjaz digitalno fotografijo in æeli imeti Ëim boljπe rezultate. Njih nezanima simulacija offset tiska (tako imenovani proofing) in vtem kontekstu naj se razume sledeËi opis barvnega nadzora.Moje barvno upravljanje in tudi nadzor se zaËne s pravilnonastavitvijo Photoshopa. Verjetno bodo v drugih programihnastavitve podobne, lahko pa govorim samo za Photoshop,ker delam skoraj vsak dan z njim. Prvo povelje je "Edit -

Colorsettings”. Tukaj Photoshopu povem kako naj mi prikaæebarve na (kalibriranem) monitorju. Kot prvo vklopim funkcijo"Advanced Mode". Naslednja skupina so barvni prostori.Najbolj razπirjena barvna prostora sta med fotografi sigurnosRGB ali pa Adobe RGB. O barvnih prostorih smo govorili vprejπnjem Ëlanku, tako da izbira ne bo teæavna. Poleg RGBlahko nastavimo πe CMYK barvni prostor. Jaz imam nastavljenEuroscale coated v2. Lahko pa nastavite tudi ameriπki stan-dard "coated (SWOP)". Zakaj moramo nastaviti cmyk, Ëedelamo samo v RGB? Photoshop pri zbiri barv s pickerjem alipaleto "Color" uporabnika opozori s trikotnim znakom, Ëe seizbrane barve ne morejo izpisati. CMYK pa je za photoshopbarvni prostor za izpis. V bistvu lahko izhajate iz dejstva, daso tudi RGB izpisni barvni prostori pribliæno enako veliki kotCMYK. »e se pri izboru barv zanesete na Photoshopov predlog,tudi v RGB izpisu ne bi smelo biti velikih problemov. Naslednji

nastavitvi lahko preskoËimo in jih prepustimo kolegom vpripravi za tisk. "Color Management Policies" imam jaznastavljene tako, da photoshop ohrani pripeti profil in meopozori Ëe je datoteka brez ali drugaËnim profilom, kot mojdelovni barvni prostor. Samodejno konvertiranje v delovnibarvni prostor mislim, da ni dobra varianta. Po nepotrebnemsi tako ustvarim probleme, Ëe imam nastavljen Adobe RGB indobim v obdelavo sRGB sliko. Photoshop jo bo konvertiral vAdobe RGB, kar je malo smiselno. Ko sliko odprem, hoËem dami Photoshop prikaæe sliko tako, kot jo je moj predhodnikzapustil. Po lastni presoji potem lahko kovertiram s poveljem"Convert to Profile".Naslednja skupina "Conversions Options" ima dostipotenciala za povzroËanje glavobola. »e si boste le te nastavilitako kot jaz, mislim da ne bo potrebno Aspirina. Engine naj bonastavljen na Adobe(ACE). Da boste (ne)smisel izbora tefunkcije bolje razumeli, si poglejmo kako je do tega splohpriπlo. Lab kot referenËni prostor na eni strani in ICC profili terRGB in CMYK delovni barvni prostori na drugi strani. Manjkasamo πe kakulator za preraËunavanje barvnih vrednosti. K sreËiICC ljudje to niso prepustili posameznim programom. Verjetnosi lahko predstavljate, da bi v Photoshopu priπlo nekaj drugegaven kot v Corelu ali Quarku. Torej je bilo potrebno zasnovatikalkulator na ravni sistema, ki bi ga potem uporabljali vsiprogrami. Na koncu bi imeli samo dva kalkulatorja. Color Syncza Applove raËunalnike in Windows icm za PC-je. Lepo bi bilo,Ëe ne bi bili ljudje tako sebiËni. Vsako podjetje je mislilo, da tozna boljπe kot konkurenca in da morajo nujno πe imeti moænostvpisa tako imenovanih "private tags" v profil. Ti naj bi dovoliliuporabo individualnih reπitev posameznih podjetij na sedajskupni platformi. Seveda so morali razviti vsak svoje programeki so znali te privatne informacije brati. Nastale so takoimenovane "Color Matching Metode" od firm kot so Apple,Microsoft, Agfa, Linotype, Kodak, Adobe.... Priπlo je tako kotje moralo. »e konvertiramo iz enega barvnega prostora vdrugega, dobimo odvisno od uporabljene metode (VPhotoshopu Engine) razliËne rezultate. V takem primeru ni 2+2=4 temveË 2+2 je nekje med 3,9 in 4,1. V Photoshopu skorajvsi uporabljajo AdobeACE. Razlike pa ne bodo velike, Ëe bosteuporabili Microsoft icm, samo malo hecno se mi æe zdi vseskupaj. Hoteli so odpraviti razlike med enotami in ustvarilinove, samo zaradi tega, ker je poiskuπal vsak malo po svojekuhat to juhico. Poleg kakulatorja je potrebno izbrati πe naËinpreraËunavanja iz enega v drug barvni prostor. Tukaj je zadevamalo bolj resna. Na izbiro so πtirje naËini. Za nas prideta vpoπtev samo dva. To sta perceptual in relative colorimetric. Vmojem primeru imam nastavljen "Relative Colorimetric", nipa nujno, da mora biti pri vas tudi tako. Zakaj?Poglejmo si najprej kaj rendering intent sploh dela. Percep-tual komprimira veËji barvni prostor (npr. Adobe RGB) v manjπiizpisni barvni prostor. Podobno puloverju, ki se je prevroËepral, se celoten barvni prostor skrËi. Bavne nijanse, ki so leæaleizven izpisnega barvnega prostora, ostanejo. Dobijo pa lahkonovo pozicijo v barvnem prostoru. »e vzamemo primerpuloverja, je le ta πe zmeraj cel samo malo stlaËen in oblika niveË Ëisto taka kot je bila pred pranjem. Relative Colorimetricpretvori barve Ëisto toËno. Barvnim nijansam, ki leæijo izvenizpisnega barvnega prostora, ta naËin dodeli naslednje moænetone v izpisnem prostoru. »e ostanemo pri primeru spuloverjem, "Rlative Colorimetric" vzame πkarje in poreæe vsedele, ki πtrlijo proË. Ta naËin za konvertiranje poltonskih slikni primeren, ker zgubimo barvne nijanse in s tem risbo. Polegtega pride lahko πe do stopniËk v mehkih prelivih v sliki npr.

nebu. »e pa hoËem vedeti katero tako imenovano spot barvolahko izpiπem, je le ta optimalen. Kakor vidite imamo tu dvealternativi, skup stlaËiti ali porezati. Obe varianti imata svojeprednosti. Æivljenje je polno kompromisov in tu imamo dvatakπna.Toda vrnimo se nazaj k nastavitvam Photoshopa. Zgoraj vtekstu sem omenil, da imam nastavljen "Relative Colorimet-

ric". Ta intent v tem sluËaju ne uporabljam za konvertiranjeslik, temveË kot æe omenjeno, za pravilen izbor barv v ColorPicker-ju. Le ta me takoj opozori, Ëe je izbrana barva izvenbarvnega prostora izpisa. Relative Colorimetric torej skrbi, dami Photoshop takoj javi odstopanja s simbolom trikotnika.Tako æe vnaprej vem, da recimo fluroscenËne zelene, ki se milepo smehlja v Adobe RGB prostoru, ne bo moæno izpisati.V primeru, da imate drugaËno mnenje in aktivirate v "ColorManagement Policies" Convert to working RGB, potem bi bilopriporoËljivo, da si izberete Perceptual. To velja posebej, Ëeodpirate veËinoma fotografije. Nekateri ta naËin imenujejotudi fotografski. »e pa odprete namesto slike grafiko npr.logotip, bi bila boljπa varianta "Relative Colorimetric". Mislim,da se strinjate z menoj, da samodejno konvertiranje prineseveË teæav kot koristi. Kakorkoli æe, jaz vam bi svetoval, da sinastavite "Preserve Embeddet Profiles" in po potrebikonvertirate s poveljem "Convert to Profile" ter si tam izberetenajbolj primeren "Rendering Intent". Kompenzacija temnihtonov(Black Point Compensation) skrbi med strokovjaki zaprepir. Nekateri jo odklanjajo drugi priporoËajo. Po mojemmnenju ne bo niË πkodilo, Ëe jo imate vkljuËeno. To poveljepotrebujemo samo z "Relative Colorimetric", "Perceptual"ima to funkcijo æe standardno vgrajeno. "Dither" skrbi zamehkejπe prehode pri konvertiranju 8bitnih slik. Sicer malopoveËa datoteko, vendar mislim, da ga imamo lahko pridanaπnjih zmogljivih raËunalnikih vkljopljenega.Na koncu bi vam πe priporoËal, da vklopite in nastavite"Desaturate Monitor". Vrednosti od monitorja do monitorjanihajo, vendar bi morala optimalna nastavitev biti nekje med10 do 20%. (CRT)Monitorji v veËini prikazujejo barve preveËnasiËene. Prikaz na monitorju je sicer lep, samo kaj nam topomaga, Ëe so izpisi zaniË.(Nekateri poceni LCD-monitorjiimajo po drugi strani problem, da prikaæejo barve premalonasiËene. V takem primeru ni pomoËi.) Predlagal bi vamnaslednje. Naloæite si izpisno testno sliko (DQ Tool print) zmoje spletne strani (www.rgb.si) in dodatno napravite πe nekajportretov, ki jih v Photoshopu seveda popravite(testne slikeseveda ne popravljat). Desaturate do sedaj πe ne sme bitivkljuËen. Nesite slike v laboratorij ali jih izpiπite z domaËimtiskalnikom. Sedaj primerjajte slike z monitorjem inspreminjajte "Desaturate". Najbolj enostavno se saturacijamonitorja nastavlja s primerjanjem koænih tonov. Zadnjepovelje v meniju "Blend RGB Colors Using Gamma" pustimoizkljuËeno, tako da Photoshop lahko uporabi gammo barvnegaprostora dokumenta. Nastavitve menija "Color Settings" si nakoncu lahko shranite s klikom na "Save". Za danes naj bo todovolj. Sedaj lahko samo πe upam, da vam po branju tegaËlanka ne bo potrebno iti v lekarno. Pa vsem en lep pozdrav.

Franci Müller www.rgb.si

Barvno upravljanje v praksi I. del


Danes si bomo ogledali kako barvno upravljanje poteka vpraksi. »e ste si nastavili meni “Colorsettings” tako, kotsem to v prejπnji πtevilki opisal, potem se pri odpiranjudatotek lahko zgodi naslednje.V najboljπem primeru se slika odpre brez da bi Photoshopdal kakrπnokoli pripombo. To se zgodi, Ëe sta profil (barvniprostor) slike in vaπ delovni prostor v Photoshopu enaka.Torej, Ëe odprete sRGB datoteko in je vaπ delovni prostortudi sRGB, Photoshop to dejanje dopusti brez protesta. Vnaslednjem primeru predpostavimo, da poiskusite odpretidatoteko, ki ima pripet drugaËen profil. Ker Photoshop noËeprevzeti krivde za moæne posledice takπnega dejanja, vamnamesto slike odpre pogovorno okno z grozeËim rumenimtrkotnikom (slika1slika1slika1slika1slika1). V tem vas seznani z dejstvom, da profil

slike in vaπ barvni prostor nista enaka. Ker je Photoshoppameten poba, vam ponudi kar tri opcije. »e kliknete naprvo opcijo, bo le ta prikazal sliko s pripetim profilom. Sklikom na drugo opcijo bo sliko konvertiral v delovni prostorin Ëe kliknete na zadnjo opcijo, bo ignoriral vse profile insliko odprl numeriËno kot njegovi daljni predniki, ki nisopoznali barvnega upravljanja. Kaj storiti? Photoshop se jelepo izmazal in odloËitev poloæil v vaπe roke. Poglejmo sinajprej kaj pomeni “embedded profile”. ICC profil je v bistvumajhna tabela s faktorji, ki definirajo pozicijo barv v RGBbarvnem prostoru. Kot referenca sluæi æe veËkrat omenjeniLab barvni prostor. Da Photoshop lahko zanesljivo prikaæebarve, uporabi le ta to tabelo za preraËunavanje iz Labbarvnega prostora. Embedded bi lahko prevedli kot biti vpetali pripet. V tem primeru sta RGB datoteka in profil loËenav eni datoteki. Profil sluæi Photoshopu samo za pravilniprikaz barv, piksli v RGB datoteki pa ostanejonespremenjeni. Poglejmo si to na primeru. Recimo, da semvam jaz poslal RGB datoteko s pripetim sRGB profilom(barvnim prostorom). Predpostavimo tudi da imamo vsikalibrirane monitorje. Jaz sem to sliko obdeloval torej vsRGB delovnem prostoru. »e hoËete sedaj videti enakebarve, kot sem jih videl jaz na mojem monitorju, morateizbrati prvo opcijo, torej “uporabi pripeti profil”. V bistvuje to edina pametna izbira, Ëe hoËete sliko odpreti tako,kot jo je avtor shranil. Druge opcije, torej konvertiranja vdelovni prostor preden ste sliko sploh videli, vam jaz ne bipriporoËal. Po mojem mnenju je boljπe, da si sliko ogledates pripetim profilom in se po ogledu odloËite za nadaljnekorake. Tretja opcija zavræe profil in odpre datoteko takokot je. Tudi te funkcije jaz pri odpiranju datoteke ne biuporabljal. Najprej si odprite sliko in Ëe imate obËutek, dapripeti profil naredi veË πkode kot koristi, ga odstranite spoveljem “Assign profile” (slika3slika3slika3slika3slika3).Poleg “napaËnega” profila, pa lahko dobite tudi datotekebrez ICC profila. »e poiskusite te odpreti, bo Photoshop vtem primeru spet skoËil v zrak in hotel vedeti kaj naj poËne.Kot smo æe videli, ta program nikoli noËe prevzetiodgovornosti. Karkoli boste naredili, vedno boste vi vsegakrivi. Pred vami je sedaj spet pogovorno okno, æe znanigrozeËi rumeni trikotnik in tri opcije (slika2slika2slika2slika2slika2). Prva opcijapravi, da pustite vse kot je. Druga opcija hoËe, da pripneteprofil delovnega prostora in tretja vam da na izbirokaterikoli profil iz Photoshopovega skladiπËa. Spet se

morate sami odloËiti. Recimo, da je to vaπa slika, potem æeveste zakaj ni profila in jo odprete s prvo opcijo. Prvo opcijobi jaz uporabil tudi, Ëe mi nekdo poπlje sliko brez profila.Preden bi zaËel karkoli popravljati, bi si najprej slikopogledal v razliËnih barvnih prostorih. Za to ima Photoshopv æepu funkcijo “Assign profile” (slika3slika3slika3slika3slika3). V Photoshopu 6in 7 je ta spravljena v meniju “Image - Mode - Assign Pro-file ..., Convert to Profile...”, v Photoshopu CS2 pa jih jeAdobe namestil v meni “Edit”. Iz vseh mogoËih profilov bisi izbral tistega, ki mi bo sliko najbolje prikazal. V prejπnjihËlankih smo æe videli, da sRGB profil sliko z Adobe RGBprofilom prikaæe bolj medlo. Namesto, da bi se trudil inpopravljal barve s color balance, hue saturation in morebitiπe s selektivnimi orodji, si z izbiro primernega barvnegaprostora oziroma profila prihranim precej dela.Drugo opcijo uporabite, Ëe hoËete npr. vse datotekeobdelovati v vaπem barvnem prostoru. Ker Photoshop lahko

prikaæe vsako odprto sliko v svojem barvnem prostoru, nevem koliko je to smiselno. Meni se zdi izbira profila priodprti sliki boljπa varianta. »e izberemo tretjo opcijo,Photoshop pripne izbrani profil in konvertira v delovniprostor. Malo sem razmiπljal, kdaj bi to rabil, pa mi ni priπloniË na misel. Po mojem mnenju je vedno boljπe sliko najprejodpreti, si jo ogledati in se potem odloËiti za ta ali oni barvniprostor in naposled morebiti konvertirati v delovni prostor.Sedaj je bilo æe kar nekaj govora o konvertiranju. V bistvuimamo v barvnem upravljanju dve opciji. Enkrat dodelimodatoteki barvni prostor (Assign Profile), drugiË papreraËunamo datoteko iz enega barvnega prostora vdrugega (Convert to Profile). V prvem sluËaju imamo pripetprofil (Embeddet Profile). Kot je bilo govora malo nazaj vtem Ëlanku, ostanejo piksli nespremenjeni, barve pa seprikaæejo na osnovi pripetega profila (tabele). Ravno zaraditega, ker piksli ostanejo nespremenjeni, se barve namonitorju v razliËnih barvnih prostorih spremenijo. Pripetiprofil jim kratkomalo doloËi novo pozicijo v barvnemprostoru. Profile lahko pripenjamo s funkcijo “Assign Pro-file” ali pa to naredi ob skeniranju (boljπi) skener oziromadigitalna kamera samodejno. Te profile tudi imenujemo “In-put Profiles”.Za razliko od pripetih profilov, se pri konvertiranju vrednostiv datoteki spremenijo, barve na monitorju pa (skoraj) ne.To je tudi povsem logiËno, ker pri preraËunavanju, torejkonvertiranju iz enega v drug barvni prostor ne sme bitibistvenih razlik. Izgubimo samo tiste barve, ki jih ciljni

(manjπi) prostor nima, zato na monitorju skoraj ni videtirazlike. Za konvertiranje pa potrebujemo najprej definiranbarvni prostor ali drugaËe reËeno pripet profil (embeddetprofile). Preden Photoshop lahko zaËne spreraËunavanjem, rabi le ta najprej pripeti profil, ki pa niniË drugega, kot tabela. Brez pripetega profila nimamo kajkonvertirati. Nekaj dni nazaj sem malo brskal poMatjaæevem forumu in, Ëe se dobro spomnim je tam nekdoimel probleme s pripetim (embedded) profilom inlaboratorijem, ki ni mogel izpisati pravih barv. Verjetno jebil to minilab. Zato tukaj πe enkrat Ëisto poËasi. »e neseteslike v izdelavo v minilab, morate vi kovertiratimorate vi kovertiratimorate vi kovertiratimorate vi kovertiratimorate vi kovertirati v sRGBbarvni prostor ali ICC profil stroja. »e oddate slike s pripetimprofilom, minilab tega preprosto ne vidi in izpiπe sliko, kotËe bi v Photoshopu izbrali povelje “Discard the EmbeddedProfile”. Datoteke za te stroje morajo biti konvertirane torejpreraËunane v sRGB ali ICC profil stroja!!!!! (slika4slika4slika4slika4slika4). ColorManagement in s tem pripete profile podpirajo samoprofesionalni Inkjet tiskalniki, ki izpisujejo preko RIP-a (Ras-ter Image Processor) in nekatere profesionalneosvetljevalke velikega formata. Samo taki stroji imajomoænost internega konvertiranja in s tem moænost uporabeInput profilov. Minilabi pa so stroji za masovno izdelavo inprepustijo ves Color Management vam in vaπemu prijateljuPhotoshopu. Pred kratkim sem naredil majheneksperiment. Eni sRGB datoteki sem pripel Wide Gamutbarvni prostor, drugo pa konvertiral iz sRGB v Wide Gamut.Potem sem dal vse tri datoteke, torej original sRGB in ostalidve izpisat na minilab in na profesionalno osvetljevalko, kipodpira Color Management. Original sRGB datoteka je bilav obeh primerih enaka, kar je tudi prav tako. Datoteka spripetim Wide Gamut profilom je bila na profesionalniosvetljevalki ravno tako kot na mojem monitorju v koænih

tonih moËno rdeËa, izpis na minilabu pa je bil isti kot zoriginalno sRGB datoteko. To se pravi pripeti profil ali ne,na minilabu ni bilo razlike, kar je tudi po vsem tempovedanim prav. Poglejmo si πe, kaj se je zgodilo skonvertirano datoteko. Na profesionalni osvetljevalki je bilizpis spet enak prikazu na monitorju in skoraj enak izpisusRGB datoteke. Na izpisu iz minilaba pa je manjkalo barv,koæni toni so bili prej Ërno beli, kot barvni. Seveda se tudita rezultat pokriva z vsem do sedaj povedanim. V WideGamut barvnem prostoru so vse barve bistveno viπjeopisane kot v sRGB in zato pride do odstopanja. Minilabvidi paË samo sRGB, profesionalna osvetljevalka pa si vsakbarvni prostor konvertira v svojega.Za danes naj bi bilo to vse. Ves Color Management sploh nitako komplicirana zadeva, Ëe si naredimo malo reda. Natem mestu bi se strinjal z nemπkim Photoshop avtorjemHennig Wargalla, ki je v svoji knjigi “Farbkorrektur”pribliæno takole zapisal: “Ni tako vaæno, da si izberemonajboljπi ali najveËji barvni prostor, temveË da si ob vsehteh moænostih ustvarimo svoj osebni standard.” Za nekogabo sRGB “pravi” barvni prostor za nekoga drugega morda“Adobe RGB”. Vaæno je, da veste kako se posamezne enotemed seboj obnaπajo. Po testni fazi boste verjetno tako kotjaz, uporabljali samo dva ali tri profile in vaπim slikam nebo Ëisto niË manjkalo. Pa vsem en lep pozdrav.

Franci MüllerFranci MüllerFranci MüllerFranci MüllerFranci Müller www.rgb.si

Barvno upravljanje v praksi II. del


Barvno upravljanje v praksi III. delPreden se od barvnega upravljanja zaenkrat poslovimo, sioglejmo kakπne moænosti nam nudi izpis na domaËem(brizgalnem) tiskalniku. »e uporabljate originalna Ërnila inoriginalne papirje proizvajalca, “colormanagement” vklasiËnem smislu skoraj ni potreben. V gonilniku izberete papirin stvar je skoraj zakljuËena. Za mene bi bilo tonajenostavnejπe, ker bi lahko tukaj zakljuËil in si privoπËilpoËitek. Verjetno pa bi radi tako kot jaz uporabljali tudi drugepapirje. V tem primeru si moramo gonilnik ogledati pobliæje.Æe vidim, da z mojim poËitkom ne bo niË. Poglejmo si torejbarvno upravljanje na domaËem inkjetu.Preden se poglobimo v nastavitve gonilnika, se porajavpraπanje kateri RGB barvni prostor uporabimo v Photoshopu.Za zaËetek bi vam priporoËil sRGB. S tem barvnim prostoromne morete narediti niË narobe. Poglejmo si na primeru Epson1290 gonilnika nekaj potrebnih nastavitev. V vsakem gonilnikuneodvisno od proizvajalca, si moramo najprej izbrati papir.(slika1)»e pustimo na “Automatic”, lahko zaËnemo z izpisom. Sedajimamo dve moænosti. Izpis je odliËen (malo vejetno) ali pa ne.

Tudi pri originalnih papirjih je izpis stvar okusa. Epson imaverjetno iz tega razloga πe en vmesni meni z lepim imenomPhoto Enhance. Tukaj so Epsonovi ljudje shranili nekajprednastavitev, ki naj bi po njihovem mnenju izboljπali izpise.Kakorkoli æe, uporabnega izpisa s tem naËinom jaz nisemdosegel. Ostane πe zadnja moænost (Custom), katero bi vamtudi toplo priporoËil. »e kliknemo πe na Advanced, se namodpre novo pogovorno okno (slika2) in tukaj se da kar nekajnastaviti. Za mene sta najbolj uporabni dve funkciji. “ColorControls” in “No Color Adjustment”. V primeru, da je izpis zizbranim papirjem æe kar v redu, samo morebiti za malenkostprerdeË ali presvetel, se z drsniki v funkciji “Color Controls”to da lepo popraviti. Nastavitev si lahko tudi shranimo inimamo tako za ta papir odliËno nastavljen tiskalnik. Ta zadevaseveda deluje samo, Ëe so korekcije v obmoËju drsnikov. Poleg“Color Controls” si v tem meniju si lahko izberemo tudi sRGBbarvni prostor. »e delamo v sRGB barvnem prostoru naj bitako dobili odliËne rezultate. Ta naËin deluje samo s papirji,ki so navedeni v gonilniku. »e vzamemo druge papirje, je tafunkcija neuporabna. “No Color Adjustment” izkljuËi vsekorekcije v gonilniku. V tem primeru opravljamo ves barvninadzor iz Photoshopa, v gonilniku si izberemo samo papir, kije naveden zraven ICC Profila. Skoraj vsak ponudnik papirjevima na svoji spletni strani ICC profile za træno najbolj razπirjenetiskalnike. Na sliki 3 vidimo nastavitev menija “Print Preview”v Photoshopu. Postopek ni kompliciran. Kot prvo aktiviramo“Colormanagement”, v rubriki “Color Handling” izberemo “Let

Photoshop Determine Colors”, v rubriki “Printer Profile” siizberemo ICC profil katerega smo naloæili iz spleta in ganamestili v Windowsih (desni klik na ikono profila in klik nanamesti) in na koncu πe doloËimo Rendering Intent, ki boverjetno najveËkrat “Perceptual”. »e je ICC Profil brezhiben jeto najboljπa metoda za izpise z gonilnikom.Do sedaj smo govorili o papirjih drugih proizvajalcev. Kaj paje s Ërnili? Vsi ICC profili, ki si jih naloæite od proizvajalcevpapirjev iz spleta veljajo za originalna Ërnila. Pri uporabi refilovlahko, oziroma skoraj vedno pride do odstopanj. »e se gre æeza kvaliteten izpis je uporaba refilov vpraπljiva. Sam sem tudiæe uporabljal refile na mojemu Epsonu vendar sem za izpisenaredil svoje ICC Profile. Razlike v barvah med mojimi refil Ërniliin originalom res niso bile velike, vendar rezultati z drsniki vfunkciji Color Controls niso bili prepriËljivi. ©ele ICC Profil jezadevo reπil. Kar se stroπkov tiËe, domaËi izpis za enkrat πene more konkurirati z izpisom v laboratoriju. So pa drugeprednosti. V laboratoriju dobimo samo plastiËne RC papirje.Na ink jetu si lahko izpiπemo na dragocene “fine art” papirjeali celo na tekstil. Seveda je za take izpise priporoËljiv æe boljπi(draæji) tiskalnik s pigmentnimi barvami.Tako, toliko za enkrat o barvnem upravljanju z RGBdatotekami. Sedaj pa predajam besedo Matjaæu, da nam bodal nekaj nasvetov s CMYK datotekami.

Franci MüllerFranci MüllerFranci MüllerFranci MüllerFranci Müller www.rgb.si

Fotografija sonËnega zahoda ne uspe vedno. Program lahko uspeπno pomagaz orodji za dodajanje ali odvzemanje tonskih vrednosti. V oknu Image izberemoorodje Levels ali Curves. V tem primeru z dodajanjem tonskih vrednostifotografiji ustvarimo vso potrebno dramatiËnost, ki nam jo eden najboljfotografiranih motivov lahko priËara v resnici. Z orodjem Levels neiskuπenibolj enostavno opravijo korekture. Orodje Curves pa v bolj zahtevnih primerihomogoËa nastavitve v razliËnih tonskih vrednostih in ne samo v temnem, svetlemin srednjem tonskem delu slike. V obeh naËinih pa pod oknom Channel lahkoopravimo korekture v kateremkoli barvnem kanalu.

e

e

e


Adobe PhotoShop iz teorije loËljivosti

»e razumete loËljivost in barvno globino, vdigitalni tehniki razumete takorekoË vse.S tema pojmoma se v analogni fotografiji nismo sreËevali. 85odstotkov fotografskega trga so predstavljali tako imenovanidruæinski fotografi, ki svojih fotografij nikoli ne poveËujejo prekvelikosti 10 x 15 centimetrov. PovpreËni filmi, fotografski papirjiin objektivi so tako dobri, da krepko presegajo njihove zahteve.Samo majhen del naprednejπih fotografov in poklicni fotografiznajo uporabljati razliko med veËjo in manjπo loËljivostjo filma,med razliËnimi barvnimi toni in njihovo zasiËenostjo. Vemo,da manj obËutljivi filmi prinaπajo boljπo loËljivost, veËjikontrastni razpon, poËrnitev in zasiËenost z barvami. Polegobjektiva tako le πe film doloËa pojem loËljivosti v analognifotografiji. Njegov kontrastni razpon in barve pa v celotizadovoljujejo.V digitalnem svetu je drugaËe. LoËljivost in barvna globina tipalCCD in CMOS, raËunalniπkega zaslona, moænost spremembeloËljivosti v raËunalniπkem programu in razliËne zahtevetiskalnikov glede loËljivosti konËnega izpisa fotografupostavljajo prva vpraπanja, kako pripraviti digitalno datotekoza kakovostno izdelane fotografije na razliËnih enotah za izpis.Govorim o kakovostni fotografiji, zato bom vedno navajalvrednosti, ki jo zagotavljajo. VeËje loËljivosti, na primer, nepotrebujete, manjπa pa vsekakor prinaπa slabπo kakovost.Sami pa se na podlagi preizkusov odloËite, ali vam slabπakakovost zadoπËa.

Aritmetika velikosti slike in barvnega razpona(od zajema, prek obdelave do izpisa)Kaj pomeni loËljivost 1600 x 1200 toËk (pikslov) na CCD aliCMOS tipalu v digitalni kameri?Zakaj zadostujejo ploskovni skenerji s samo 600 ppi loËljivosti?Ali res 72 ppi za ekransko loËljivost?Kdaj 8 ali 12-bitna barvna globina (color depth) bpp.Zakaj je fotografija na zaslonu barvitejπa od iztiskane?Zakaj RGB in CMYK?Koliko dpi loËljivosti bitne fotografije za iztis?Zakaj sublimacijski tiskalniki tiskajo s samo 300 lpi in z odliËnofoto-kakovostjo v primerjavi s kapljiËnimi, ki premorejo 1440ali veË dpi loËljivosti iztisa?

enote, oblike in ni narejena po nikakrπnem kalupu. Rodila seje v digitalnem svetu in je kot statiËen elektriËni naboj navaπem telesu. V æivljenje prihaja πele z osvetlitvijo slikovnegatipala.ToËke, ki sestavljajo digitalno sliko, nimajo fiziËne dimenzije.So le skupek digitalnih vrednosti 0 in 1.ToËka bo pokazala svojo obliko in velikost πele v napravah, kiprojecirajo elektriËne signale. VeË toËk premore tipalo, veËjofotografijo bomo lahko dovolj dobro prikazali.©tevilo toËk na tipalu v kamerah lahko oznaËimo na dva naËina:z velikostjo tipala v πtevilu toËk po xy osi ali z najveËjimπtevilom toËk na tipalu.Na primer: 1.800 x 1.600 toËk po xy smeriali pomnoæeno 1.800 x 1.600 toËk je 2,88 milijona toËk.

KAKO IZRA»UNAMO ©TEVILO TO»Ktipalo digitalne kamereπirina tipala (X) =πirina tipala (X) =πirina tipala (X) =πirina tipala (X) =πirina tipala (X) = 1800 toËk1800 toËk1800 toËk1800 toËk1800 toËk pomnoæeno z pomnoæeno z pomnoæeno z pomnoæeno z pomnoæeno zviπino tipala (Y) =viπino tipala (Y) =viπino tipala (Y) =viπino tipala (Y) =viπino tipala (Y) = 1600 toËk1600 toËk1600 toËk1600 toËk1600 toËkSkupaj toËk na slikiSkupaj toËk na slikiSkupaj toËk na slikiSkupaj toËk na slikiSkupaj toËk na sliki 2.880.000 toËk2.880.000 toËk2.880.000 toËk2.880.000 toËk2.880.000 toËk

Ko sliko shranimo v tej velikosti, πe vedno nima oprijemljivemere ali oblike. ©ele naprava, ki sliko prikazuje, toËke zdruæiin prikaæe v veËjih ali manjπih toËkah kot sliko. »e so toËke vsliki prikazane v pravi loËljivosti, vidimo zadovoljivo ostrosliko. Slike na zaslonih z visoko loËljivostjo ali tiskalnikih sovideti ostre samo, Ëe so toËke stisnjene v manjπe polje, in nezato, ker ima slika veË toËk/pikslov. Zato moramo imetipravilno razmerje toËk, med loËljivostjo slike in enote za izpis.Digitalna tehnika ima πe neko dobro lastnost. OmogoËagoljufanje. S programom za obdelavo fotografij lahko toËketudi matematiËno dodajamo. ToËke dodajamo (aliodvzemamo) z matematiËnim procesom, imenovaniminterpolacija. Pri tem procesu vsaki novi toËki dodajamo tudibarvo, ki prevzema barvne vrednosti sosednih toËk. S temnismo ustvarili veË detajlov na fotografiji, ampak samo veËtoËk, ki so zato na zaslonu ali tiskovini manjπe in jih nerazloËimo veË. Pri veËji interpolaciji, 20% do 30%, se kakovostfotografije vidno slabπa. Izgubljajo se detajli in ostrina.»e sliko pomanjπujemo, se del toËk izbriπe, kar ne vpliva nakakovost v tolikπni meri kot poveËevanje πtevila toËk.

Zajem digitalne slikeMatematiËni algoritem fotografijo po ekspoziciji razdeli vmatriËno mapo (bit-map). VeË pikslov, toËk, vsebujefotografija, veË elektronskih zapisov je na pomnilni enoti. Takoje loËljivost posnete ali skenirane fotografije vedno odvisnaod πtevila toËk na tipalu. Vemo æe, da digitalna kameranamesto filma uporablja ploskovno tipalo, πtevilo toËk po x iny osi pa pove, kolikπno loËljivost premore to tipalo. Na primer1.600 x 1.200 toËk je skupaj 1.9 milijona toËk.Poglejmo si izraËun πe enkrat.

tipalo digitalne kamere s 1.600 x 1.200 toËkamiπirina tipala (X) =πirina tipala (X) =πirina tipala (X) =πirina tipala (X) =πirina tipala (X) = 1.600 toËk1.600 toËk1.600 toËk1.600 toËk1.600 toËk pomnoæeno z pomnoæeno z pomnoæeno z pomnoæeno z pomnoæeno zviπino tipala (Y) =viπino tipala (Y) =viπino tipala (Y) =viπino tipala (Y) =viπino tipala (Y) = 1.200 toËk1.200 toËk1.200 toËk1.200 toËk1.200 toËkSkupaj toËk na slikiSkupaj toËk na slikiSkupaj toËk na slikiSkupaj toËk na slikiSkupaj toËk na sliki 1.920.000 toËk1.920.000 toËk1.920.000 toËk1.920.000 toËk1.920.000 toËk

V digitalni tehniki se postavlja veliko vpraπanj. Toda z malomatematike za vsa vpraπanja obstajajo odgovori. Vemo æe,da digitalno fotografijo sestavljajo posamezni piksli - toËke.VeË jih je, veËjo in bolj kakovostno fotografijo lahko naredimo.VeË podatkov o barvni globini vsebujejo, boljπa je fotografijaglede tonskih vrednosti.Vsak Ëlen v verigi digitalne fotografije od zajema do iztisadeluje na svoj naËin. V tem poglavju se bomo spoznali zrazlikami, ki obstajajo samo v πtevilkah, konËna ocena okakovosti fotografije pa je videnje vsakega posameznikaposebej.V praksi je vse zelo preprosto. Zajem fotografije z digitalnokamero in tipalom s 1600 x 1200 toËkami zadostuje zakakovostno poveËavo 13 x 10 cm (5 x 4 inËe ali palce).Skeniranje fotografije velikosti 5” x 4” z loËljivostjo 300 ppizadostuje za kakovosten izpis v isti velikosti na vsehizpisovalnih enotah.Termosublimacijski tiskalniki in barvne osvetljevalne enoteza kakovosten iztis/izpis potrebujejo loËljivost 300 ppi.KapljiËni tiskalniki in grafiËne osvetljevalne enote tiskajo nadrugaËen naËin, zato za kakovosten iztis potrebujejo vsaj 2400dpi loËljivosti - zaradi poltonskega rasterskega zapisa line perinch (linij na inË) lpi, ki mora vsako toËko zapisati z 256tonskimi vrednostmi. Spoznali smo se z kraticami ppi, dpi inlpi. Njihove lastnosti bomo spoznali v nadaljevanju.

LoËljivost od zajema (fotografiranje,skeniranje), izpis (osvetljevanje in tiskanje)Poleg osnovnega elementa (piksel/toËka) konËno kakovostfotografije krojijo πe loËljivost slike in slikovne toËke, loËljivostzaslona, Ëe fotografijo gledamo na njem, in loËljivost tiskalneenote, Ëe fotografijo tiskamo ali osvetljujemo. Vse pa se zaËnes toËko/pikslom na tipalu v digitalni kameri ali na skenerju.

Piksel in ppi - pixel per inch (toËk na palec)Vse digitalne fotografije so sestavljene iz slikovnih elementov,imenovanih piksel, toËka.Vsaka toËka na tipalu ima svoj lasten zapis tako glede velikostikot tonske vrednosti.ZaËnimo z zanimivim dejstvom. ToËka (piksel) nima merske

Pixel per inch (toËk na palec), lahkoreËemo tudi kvadrati na palec - veËjeje πtevilo toËk na palec, veËjo loËljivostpremore slika. V vsaki toËki posebejje zapisano tudi πtevilo tonskihvrednosti, ki jih je toËka zajela.Njihovo πtevilo je odvisno od loËljivostitoËke oziroma njene barvne globine inπuma, napake tipal.

Podatek line per inch (linij na palec) zdruæujenajmanjπe toËke dot v celoten poltonski zapis,ki ga πe zmore zapisati grafiËna tiskalna eno-ta. Manj linij na palec zapisujemo, manj soopazne posamezne poltonske pike. Za najviπjokakovost bi potrebovali zapis s 300 lpi. Revijein prospekti so tiskani s samo 150 lpi. ToËke vliniji (raster) zato lahko vidimo pri slikah alipodtonih tudi s prostim oËesom tudi v tej reviji.

Podatek dot per inch (pik na palec) prikaæenajmanπo loËljivost, ki jo je sposobnazapisati tiskalna enota. VeË pik na paleclahko zapiπemo, z veËjo ostrino zapisujemoin veË tonov lahko zapiπemo. S pikami (dot)se zapiπe tonska vrednost piksla. Od turazlika v potrebni loËljivosti 300ppi zaosvetljevalne enote in 2540 za tiskalnike,za kakovosten izpis.

Spoznajmo prave enote, PPI, DPI, LPISpoznajmo prave enote, PPI, DPI, LPISpoznajmo prave enote, PPI, DPI, LPISpoznajmo prave enote, PPI, DPI, LPISpoznajmo prave enote, PPI, DPI, LPI. Pri tonski obdelavi slike pa bomo spoznali πe enoto BPP (bit per pixel), ki oznaËuje πtevilozapisanih bitov v enoti pixel. Zmotne so razlage, da je bitna slika iz naπih raËunalniπkih programov ali direktno iz foto kameresestavljena iz enot DPI (dot per inch). Zato podajam zapis in razlago za laæje razumevanje kasnejπih razlag o razlikah med enotami.Datoteka zapisana iz naπe kamere je sestavljena iz enot PPI. Prav tako slika na naπem zaslonu ali osvetljevana preko fotolaboratorijskeenote. KapljiËni tiskalniki in grafiËni tisk, pa morajo drugaËe zapisovati tone. O tem pa v Ëlanku “Tisk fotografije in potrebna loËljivost”.

Æe leta 2001 sem v knjigi e-Fotografija predstavil moænost, kako naπo sliko odpremo, pogledamo glavne parametre (velikost, loËljivost) in naredimo izrez na æeleno

velikost. Torej prve praktiËne korake dela s programom PhotoShop CS2. Toda na podlagi praktiËnih izkuπenj iz teËajev programa sem se spomnil, da je treba najprej

razloæiti teorijo o loËljivosti. Le tako se bodo lahko novi uporabniki programa in tudi tisti æe bolj izkuπeni na pravilen naËin spoznali, kaj, zakaj in kako deluje

sprememba velikosti slike v razliËnih izbranih podatkih. Fotografija mora v æeleni velikosti imeti predvsem zadostno koliËino toËk, da bo njen izpis zadovoljil naπ

pogled na njo. Teorija loËljivosti pa temelji na zanimivem dejstvu. Naπe oko je v povpreËju sposobno razpoznati 10 linij na milimeter. In od tu naprej se zaËne v

digitalnem svetu igra πtevilk za kakovosten pogled na sliko. KoliËina toËk katere potrebujemo na mersko enoto pa je odvisno od medija na katerem jo gledamo.


Za najbolj kakovosten zajem fotografije uporabimo najviπjoloËljivost. Sliko, posneto z najviπjo loËljivostjo, lahko vednopomanjπamo ali naredimo delni izrez brez posledic za kakovostfotografije. Po drugi strani je treba vedeti, da je zaradi veËjegaπtevila toËk datoteka veËja, s tem je daljπi prenos podatkov,daljπa je obdelava, poËasnejπe tiskanje in veË je podatkov zashranjevanje. Torej je zelo pomembno izbrati pravo velikostæe pri fotografiranju ali skeniranju.Predvsem moramo vedeti, kolikπno loËljivost slikepotrebujemo; potrebna loËljivost za zaslon, tiskalnik alinapravo za osvetljevanje je razliËna. Boljπo kakovost in veËjosliko æelimo, veËjo loËljivost slikovnega zapisa potrebujemo -seveda do neke razumljive meje. Zato je zelo pomembno, dapoznamo pravila, ki jih narekujejo toËke in toËke na palec (pixelper inch = ppi). »e vemo, koliko toËk potrebujemo zakakovosten zapis, se bomo izognili slabemu izpisu fotografijtako na zaslonih kot na izpisovalnih napravah.V tem poglavju bomo predvsem teoretiËno spoznali, kolikπnoloËljivost potrebujemo za posamezne naprave, na katerihzapiπemo fotografijo, in kolikπno, πe dovolj kakovostnopoveËavo lahko naredimo z doloËenim πtevilom toËk izdigitalnega tipala.»e kamera omogoËa, lahko nastavimo tudi niæjo loËljivostzapisa, Ëe visoke loËljivosti ne potrebujemo. NiË ne izgubimona barvni kakovosti, le πtevilo toËk je manjπe. »e bi æelelitakπno sliko poveËati s tem, da bi ohranili ustrezno kakovost,je moæna poveËava manjπa, kot Ëe bi æeleli poveËati podobnosliko z viπjo loËljivostjo.Pri skeniranju tipalo delujejo drugaËe. Tipalo je linijsko, zatone dobimo πtevila toËk z izraËunom toËk na tipalu kot prikameri, ampak s πtevilom toËk, ki smo jih doloËili na merskodolæinsko enoto. Tipalo potuje, zato pravimo, da je zajemlinijski. Njegova optiËna loËljivost (recimo 600 ppi) izraæaπtevilo zajetih toËk na palec po x osi. SreËali pa se boste tudiz zapisom loËljivosti xy, 600 x 1200 ppi. Toda viπja loËljivostpo y osi ni realna, predstavlja loËljivost, ko tipalo poganjamotorËek, le ta pa lahko bolj natanËno premika tipalo.

Primer:Primer:Primer:Primer:Primer: »e skeniramo fotografijo velikosti 10 x 13 centimetrovali, ker je veËina mer zapisanih v palcih, 5 x 4 palce z loËljivostjo300 toËk na palec (ppi), dobimo naslednji rezultat:

IZRA»UN ©TEVILA TO»K,IZRA»UN ©TEVILA TO»K,IZRA»UN ©TEVILA TO»K,IZRA»UN ©TEVILA TO»K,IZRA»UN ©TEVILA TO»K,Ëe skeniramo z loËljivostjo 300 ppi:300 ppi x 5 palcev (13 cm) =300 ppi x 5 palcev (13 cm) =300 ppi x 5 palcev (13 cm) =300 ppi x 5 palcev (13 cm) =300 ppi x 5 palcev (13 cm) = 1.500 toËk1.500 toËk1.500 toËk1.500 toËk1.500 toËk300 ppi x 4 palce (10 cm) =300 ppi x 4 palce (10 cm) =300 ppi x 4 palce (10 cm) =300 ppi x 4 palce (10 cm) =300 ppi x 4 palce (10 cm) = 1.200 toËk1.200 toËk1.200 toËk1.200 toËk1.200 toËk1.500 x 1.200 toËk =1.500 x 1.200 toËk =1.500 x 1.200 toËk =1.500 x 1.200 toËk =1.500 x 1.200 toËk = 1.800.000 toËk1.800.000 toËk1.800.000 toËk1.800.000 toËk1.800.000 toËkZ loËljivostjo slike in delitvijo πtevila toËk, ki jih potrebujemoza izpis, lahko izraËunamo, kako veliko sliko bomo izpisali,recimo z barvno osvetljevalno napravo, ki za kakovosten zapispotrebuje 300 ppi loËljivosti.

IZRA»UN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE,IZRA»UN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE,IZRA»UN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE,IZRA»UN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE,IZRA»UN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE,Ëe za iztis potrebujemo 300 ppi loËljivosti:1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)

Skeniranje z razliËno loËljivostjo prinaπa veË ali manj slikovnihtoËk, s tem pa tudi razliËno moænost kakovostne poveËave.Po zajemu svetlobe s tipalom v kameri ali v skenerju in poshranitvi elektriËnih zapisov v pomnilnik lahko slikoprenesemo na raËunalniπki zaslon, na tiskalnik ali na napravoza osvetljevanje. Tu se pokaæejo prve razlike v zapisihloËljivosti slike.V nadaljevanju bomo spoznali, koliko toËk (pikslov)potrebujemo za kakovosten prikaz slike na zaslonu, naosvetljevalni enoti ali na tiskalniku.Ob vsaki napravi za prikaz bitne slike se bomo sreËevali z zapisidot per inch/dpi, line per inch/lpi in z zelo pomembnimzapisom bit per pikxel/bpp (loËljivost posamezne toËke -piksla).

Slike na zaslonih z visoko loËljivostjo ali tiskalnikih so videti ostre samo, Ëe so toËke stisnjene vmanjπe polje, in ne zato, ker ima slika veË toËk/pikslov. Zato moramo imeti pravilno razmerje toËk,med loËljivostjo slike in enote za izpis. (Okoli 80 ppi za zaslone in 200 do 300 ppi za tisk).

1700x1200toËk

900x650toËk

450x320toÊk

450x320toÊk

450x320toÊk

450x320toÊk

Za grafiËni tisk in fotolaboratorijske osvetljevalneenote potrebujemo za kakovesten izpis loËljivostdatoteke 300 toËk na palec/ppi.Zgornja fotografija v velikosti 13x9cm (5x4palca) imazadovoljive loËljivosti za kakovosten tisk, kar namje æe povedal izraËun,1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.500 toËk / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)1.200 toËk / 300 ppi = 4 palce (10 cm)

V programu PhotoShop imamo v oknu ImageSizeodliËno pomagalo za pregled loËljivosti in za dodatnepopravke velikosti. Prav zaradi razumevanjadelovanja tega okna, ki bo podrobno razloæen vprihodnej tudi ta teoretiËni del o loËljivosti.

450x320 toËk 450x320 toËk 450x320 toËk 450x320 toËk 450x320 toËk nam ne zadostuje za kakovosten izpis slike. Zaradi poveËave toËk so le te zelo dobro vidne in slika moËno izgubina kakovosti. ©ele v velikosti slike Leica formata 36x24mm nam 450x320 toËk zadostuje za kakovosten izpis.ToËke pa lahko dodajamo (ali odvzemamo) z matematiËnim procesom, imenovanim interpolacija. V oknu ImageSize samovpiπite veËje πtevilo toËk. Pri tem procesu vsaki novi toËki dodajamo tudi barvo, ki prevzema barvne vrednosti sosednih toËk. Stem nismo ustvarili veË detajlov na fotografiji, ampak samo veË toËk, ki so zato na zaslonu ali tiskovini manjπe in jih ne razloËimoveË. Pri veËji interpolaciji, 20% do 30%, se kakovost fotografije vidno slabπa. Izgubljajo se detajli in ostrina.


Zaslon in njegova loËljivostToËke (piksli) postanejo vidne πele na napravi, ki lahkodigitalne podatke prikaæe kot sliko. Ko podatke, shranjene vpomnilniku, prenesemo prek raËunalnika, grafiËne kartice inprogramov na zaslon, vidimo sliko v razliËnih velikostih in vrazliËni kakovosti. Velikost slike na zaslonu doloËamo s tremidejavniki: loËljivostjo zaslona, velikostjo zaslona in s πtevilomtoËk, ki sestavljajo sliko.Z loËljivostjo zaslona doloËamo velikost vsake toËke (piksla)na njem. V tabeli si lahko ogledate priporoËljivo loËljivostsvojega zaslona glede na njegovo velikost.©e pred sedmimi, osmimi leti so zasloni imeli fiksne loËljivosti,s sodobnejπimi grafiËnimi karticami pa loËljivost zaslona lahkonastavljamo.Danaπnje grafiËne kartice so æe tako zmogljive, da brez teæavdoseæete optimalne loËljivosti tudi za 19- in 21-palËne zaslone.Primer:Primer:Primer:Primer:Primer:V tabeli so standardne loËljivosti 14-, 15, 17-, 19- in 21-palËnihzaslonov.Imamo digitalno kamero z loËljivostjo 1.280 x 1.024 toËk. S toloËljivostjo bomo dobili posnetek, ki bo v polni velikostizaslona kakovostno prikazan na zaslonih z loËljivostjo 1.280x 1.024 toËk. Ta ista fotografija bo na zaslonih z loËljivostjo800 x 600 toËk celo veËja, pri loËljivosti 1.600 x 1.200 toËk pamanjπa od velikosti zaslona, Ëe gre za kakovosten prikaz.Povedano drugaËe - veË slikovnih toËk premore digitalna slika,veËjo bomo lahko kakovostno videli na zaslonu; ali obratno -manj toËk premore slika, manjπo bomo videli na zaslonu, Ëeæelimo kakovosten prikaz.Seveda lahko sliko na zaslonu tudi poveËujemo alipomanjπujemo. Toda Ëe nimamo dovolj toËk, se le-te vidnopoveËujejo in zato vidimo manj kakovostno sliko; Ëe pa slikopomanjπujemo in toËke stiskamo, ne opazimo viπje kakovosti,saj viπje loËljivosti od nastavljene zaslon ne premore.ToËka (piksel) nima velikosti in je ne moremo izmeriti. ToËkidamo oprijemljivo velikost, πele ko zapiπemo, koliko toËk je vneki dolæinski enoti. Uveljavil se je zapis πtevila toËk na palecali ppi (Pixel Per Inch). DoloËa nam velikost slike na zaslonupri neki doloËeni loËljivosti.Na zaslonu so piksli podobni kvadratom. Bolj ko jih stisnemo,manj so opazni. VeËji ko so, manj jih je na dolæinsko enoto, vnaπem primeru na palec, in so zato bolj opazni. Da pa vstiskanju in s prevelikim πtevilom toËk ne pretiravamo, lahkoizraËunamo, koliko toËk na palec potrebujemo glede navelikost naπega zaslona in njegovo nastavljeno loËljivost.Seveda so te loËljivosti primerne samo za ogled fotografij nazaslonu.Kako izraËunamo ppi?Kako izraËunamo ppi?Kako izraËunamo ppi?Kako izraËunamo ppi?Kako izraËunamo ppi?»e πtevilo toËk (pikslov) delimo s πirino in viπino zaslona,pridemo do πtevila toËk na palec ali ppi (Pixel Per Inch). S temsmo toËke izmerili in njihovo πtevilo na palec prilagajamo naæeleno loËljivost zaslona.Velikokrat ste sliπali in tudi verjeli, da je 72 ppi tisto pravoπtevilo toËk na palec za kakovostno loËljivost na vaπemzaslonu izrisane fotografije v velikosti 1:1. S tabele lahkorazberete, da ni tako. »e boste fotografijo skenirali s prevelikoloËljivostjo, boste dobili veË pikslov. Zato boste moralifotografijo na zaslonu pomanjπevati, kar pomeni veËjodatoteko, poËasnejπe skeniranje in teæji ogled na zaslonu.»e pa boste imeli premalo toËk na palec (ppi), bo slika manjπa,treba jo bo poveËevati, zato bo slabπe kakovosti in z vidnimipiksli/toËkami.IzraËun za pravo loËljivost slike na zaslonu, predstavljeno sπtevilom toËk na palec (ppi), je preprost.

Primer:Imate zaslon z 21 palci po diagonali. ©irina zaslona je 15,9palcev (40.5 centimetra), viπina je 12,8 palcev (32.5centimetra).Nastavljena loËljivost zaslona je 1.280 x 1.024 toËk. S kolikoppi je treba skenirati, da vidimo fotografijo v velikosti 1 : 1?

1.280 toËk / 15.9” (πirina zaslona) = 80.5 ppi1.024 toËk / 12,8” (viπina zaslona) = 80 ppiPreverimo: 15,9” x 80 ppi = 1.272 toËk

12,8“ x 80 ppi = 1.024 toËkPriπli smo do podatka, da za 21-palËni zaslon in njegovopriporoËljivo loËljivost zadostuje skeniranje z loËljivostjo 80ppi.»e bi fotografijo velikosti 5” x 4” (13 x 10 cm) æeleli videti v istikakovosti Ëez cel zaslon, bi potrebovali loËljivost 256 ppi.Velikost zaslona delimo z velikostjo fotografije in dobimofaktor, s katerim pomnoæimo æe izraËunano loËljivost zaslona.Primer:15,9” / 5” = 3.18 80 ppi x 3.18 = 255 ppi12,8” / 4” = 3.2 80 ppi x 3.2 = 256 ppiSedaj vemo! Pri fotografiji iz digitalne kamere je loËljivostrazumljiva. Velikost slike na zaslonu je odvisna od πtevila toËk,ki jih premore tipalo, in loËljivosti zaslona. Pri skeniranju jedrugaËe. Velikost fotografije lahko doloËimo s πtevilom toËk(pikslov), vendar zaradi morebitnega tiskanja rajeuporabljamo πtevilo toËk na palec - ppi. Seveda pa vse, kar jebilo do sedaj zapisano o πtevilu toËk na palec, o velikosti inkakovostno prikazani fotografiji, velja le za gledanje fotografijena zaslonu, kar bomo spoznali v nadaljevanju.Zasloni imajo πe eno pomembno lastnost. Piksel je zapisan zRGB barvnim meπanjem, standardna gama vrednost zaslonapa je od 1,8 do 2,2. Zaradi RGB zapisa, dobre svetlosti,poËrnitve in zasiËenosti barv dobimo na zaslonu prave tonskevrednosti πele pri viπji gama vrednosti kot na filmu ali tiskovini.Mnogi boste razoËarani nad svojimi iztiskanimi fotografijami,Ëe jih boste primerjali z zaslonsko sliko.Zapis s svetlobo in z RGB barvnim meπanjem prikaæe velikoπirπi barvni razpon kot izpis, ki uporablja CMYK barvno

meπanje. Tako analogne kot digitalne barvne osvetljevalnenaprave uporabljajo RGB naËin zapisa. Zato v primerjavi z njimirazni kapljiËni in sublimacijski tiskalniki ne dosegajo istekakovosti.Govorim o visoki kakovosti. Vaπ pogled na “kakovost” je lahkomanj kritiËen in v praksi fotografije iz kapljiËnih tiskalnikovzadovoljujejo veËino manj zahtevnih fotografov.V nadaljevanju si oglejmo kakovost zapisa digitalne slike zrazliËnimi napravami za izpis.Tisk fotografije in potrebna loËljivostV prejπnih poglavjih smo spoznali, da je kakovost fotografijebolj ali manj osebno mnenje vsakega posameznega gledalca.Ko fotografi spoznajo prednosti digitalne fotografije, predvsemhitrega ogleda posnetih fotografij in takojπnjega tiska nacensko dostopnih kapljiËnih tiskalnikih, klasiËno izdelanefotografije izgubijo svojo vrednost. Kljub slabπi kakovostinatiskana fotografija v celoti zadovoljuje, πe posebej Ëe so jofotografi izdelali sami.Toda doloËene zakonitosti glede kakovosti πe vedno obstajajo.Vemo, da je diapozitiv z analognim naËinom zapisa najboljπipribliæek izvirnemu motivu. Vemo tudi, da je zapis z RGBbarvnim meπanjem tonsko πirπi od zapisa s CMYK barvnimmeπanjem. Toda tudi pri tiskanih fotografijah z barvami CMYKobstajajo doloËene zakonitosti.GrafiËna tehnologija je med prvimi uporabila digitalni zapisza preslikavo fotografije in sprejela standarde glede njenekakovosti. GrafiËna tehnologija je vrhunska, temu primernozelo draga in zato nedosegljiva povpreËnemu fotografu. Pojemkakovosti se je s cenejπo tehnologijo zelo spremenil. Ceneniskenerji in kapljiËni tiskalniki so prinesli niæje kakovostnestandarde in nove moænosti izpisa fotografije. V grafiki je bilza kakovosten analogni zapis na film in nato za tisk pomembensamo raster 152 lpi (60 linij na cm). Dosegli smo ga zosvetlitvijo originala na poltonske filme prek filtrov RGB in spoltonskimi rastri, ki so imeli 152 linij na palec (lpi). Postopekje bil zapleten. Potekal je z osvetljevanjem originalov na zelomehke poltonske filme (maske), sledilo je osvetljevanjepoltonskih filmov z æe razvitimi maskami za korekturo in nakoncu rastriranje poltonskih razvitih filmov prekpoveËevalnikov na izredno kontrastne Lith filme. Ne boste

Adobe PhotoShop iz teorije loËljivostina podlagi praktiËnih izkuπenj iz teËajev programa sem se spomnil, da je treba najprej razloæiti teorijo o loËljivosti. Le tako se bodo lahko novi uporabniki programa

in tudi tisti æe bolj izkuπeni na pravilen naËin spoznali, kaj, zakaj in kako deluje sprememba velikosti slike v razliËnih izbranih podatkih. Fotografija mora v æeleni

velikosti imeti predvsem zadostno koliËino toËk, da bo njen izpis zadovoljil naπ pogled na njo. Teorija loËljivosti pa temelji na zanimivem dejstvu. Naπe oko je v

povpreËju sposobno razpoznati 10 linij na milimeter. In od tu naprej se zaËne v digitalnem svetu igra πtevilk za kakovosten pogled na sliko. KoliËina toËk katere

potrebujemo na mersko enoto pa je odvisno od medija na katerem jo gledamo. Predvsem pa je treba preko teorije na pravi naËin spoznati in uporabljati enote, pixel,

dot, line. Marsikdo misli, da je vseeno pisati ppi ali dpi. Je dokler nam drugi obdelujejo slike. Ko pa sami pripravljamo fotografije za tisk sta pa enoti moËno razliËni!


verjeli, to tehnologijo barvnega separiranja in rastriranja smouporabljali πe v zgodnjih 90. letih, seveda poleg zelo dragihdigitalnih skenerjev, na katerih smo skenirali samo diapozitiveza zahtevne tiskovine. V digitalni grafiËni in fotografski tehnikije drugaËe. »e æelimo govoriti o kakovosti in jo tudi razumeti,moramo najprej spoznati enote, s katerimo jo opisujemo. Teenote so bpp (Bit Per Pixel, bitov na toËko), ppi (Pixel Per Inch,toËk na palec), lpi (Line Per Inch, linij na palec) in dpi (Dot PerInch, pik na palec). Med seboj razliËne enote so glavni virnerazumevanja; mnogokrat jih tudi meπamo med seboj.Nerazumljive so razlike med ppi, dpi, lpi in med razliËnimzapisom slikovne pike, njene globine ali njenegaprepoznavanja tonskih vrednosti, bpp.S prihodom digitalne tehnike imamo veË moænosti, dafotografijo spravimo na trdno podlago. Ogled fotografije nazaslonu in njeno kakovost smo si æe ogledali. Razjasnili smosi razliko med πtevilom toËk iz digitalne kamere ali skenerjain med loËljivostjo zaslona. Fotografijo, ki jo vidimo na zaslonu,pa lahko osvetljujemo ali tiskamo v razliËnih tehnikah. SkapljiËnimi in s termo-sublimacijskimi tiskalniki tiskamo vtehniki meπanja CMYK s tekoËimi barvami ali barvnimi folijami.V grafiËni tehniki z laserskimi osvetljevalnimi enotamiizdelamo πtiri Ërno-bele filme za vsako barvo CMYK posebejin nato tiskamo. V foto labolatorijski tehniki pa sliko osvetlimoz barvnim RGB laserskim zapisom.Toda loËljivost, ki je potrebna za dober zapis, je za razliËnenaprave razliËna. LoËljivost, ki je za zaslone odliËna, jeneprimerna za tisk ali osvetljevanje tudi za povpreËnozahtevnega gledalca.Pred tiskom slike je treba biti pozoren πe na nekaj. Zajem sliketako z digitalno kamero kot s skenerjem je vedno v RGB naËinu.Izvirni zapis je torej v aditivnem barvnem meπanju in takoprirejen za prikaz posameznih toËk s svetlobo. Za zaslon inbarvne osvetljevalne naprave je takπen zapis pravi. Za tiskanjepa je treba sliko iz RGB barvnega meπanja spremeniti v CMYKnaËin barvnega meπanja. Vse tiskalne barvne napraveuporabljajo subtraktivno barvno meπanje, s katerim barvedodajamo drugo drugi. Zato je treba izvirno obliko zapisa RGB

spremeniti, kar lahko opravite na veË naËinov. Nekateriprogrami za krmiljenje tiskalnikov sami spremenijo RGB zapisv CMYK, kakrπnega potrebujejo. VeËina skenerskih programovomogoËa po skeniranju avtomatsko spremembo izvirnegazapisa v CMYK zapis. S programi za obdelovanje fotografij paje pretvorba enostavna in na zaslonu tudi opazna, saj sedoloËene barve v naËinu CMYK ne morejo zapisati. PriporoËam,da pretvorbo vedno opravite v programih za obdelavofotografij; sliko lahko tako nadzirate in primerjate z izvirno vRGB obliki. Po potrebi opravite doloËene popravke. Samo pridraæjih skenerjih so dodani programi za pretvorbo iz RGB vCMYK, ki naredijo pretvorbo bolje kot, recimo, PhotoShop.LoËljivost slike / ppi (Pixel Per Inch)Spoznali smo æe, da toËka, piksel, nima oblike niti mere.Naprave za tisk fotografij pa potrebujejo prav to. ©tevilo toËk,ki jih zapiπejo na papir, mora biti toËno doloËeno, da lahkonatisnejo pravo velikost slike v vsej njeni kakovosti. Zato zaloËljivost digitalnega zapisa fotografije iz raËunalniπkegabitnega programa (recimo PhotoShop) do izpisovalne napraveuporabljamo ppi (Pixel Per Inch). V tej meri, ki vsebuje celotennumeriËni zapis toËke, so shranjeni vsi podatki o loËljivostifotografije in njeni tonski vrednosti.Z raËunalniπkim programom za obdelavo fotografij zeloenostavno nastavimo æeleno loËljivost in takoj dobimopodatek, v kakπni velikosti bo fotografija lahko kakovostnoiztiskana. Ker obstajo veË naËinov izpisa, so loËljivosti slikelahko razliËne.Spoznali smo, da se pri zaslonski sliki loËljivost spreminjaglede na velikost zaslona in njegovo nastavljeno loËljivost. »este do sedaj skoraj vsi mislili, da je prava loËljivost 72 ppi,sedaj æe veste, da se le-ta giblje od 60 do 110 ppi in veË,odvisno od nastavljene loËljivosti vaπega zaslona.LoËljivost slike za tisk ali osvetljevanje pa ima zopet svojamerila. Zelo enostavno bi lahko rekel: Od 150 do 300 ppiloËljivosti za tisk s kapljiËnim tiskalnikom, 300 ppi za tisk ssublimacijskimi tiskalniki in 300 do 400 ppi loËljivosti zaosvetljevanje z barvnimi osvetljevalnimi napravami na klasiËenfotografski papir in z grafiËnimi osvetljevalnimi napravami.

Digitalni zapis fotografijeDigitalni zapis fotografijeDigitalni zapis fotografijeDigitalni zapis fotografijeDigitalni zapis fotografije

Zapis s samo enim bitom zapiπe le dve tonski vrednosti: belo in Ërno.

Zapis s πtirimi biti po barvnem kanalu zmore zapisati 16 barv. Nafotografiji je opazno pomanjkanje vmesnih tonov.

24-bitni zapis (3 x 8 bitov) vsebuje 16 milijonov tonskih vrednosti. Zapisimenujemo tudi “true color”, saj ta naËin zapisa v popolnosti zadoπËa zakakovostno videnje slike v skoraj vseh naËinih izpisa fotografije. Edinobarvne osvetljevalne enote omogoËajo zapisati πe veË tonskih vrednosti.

Slika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobroSlika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobroSlika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobroSlika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobroSlika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobrovidne.vidne.vidne.vidne.vidne.

Slika velikosti 320 x 260 toËk, jeSlika velikosti 320 x 260 toËk, jeSlika velikosti 320 x 260 toËk, jeSlika velikosti 320 x 260 toËk, jeSlika velikosti 320 x 260 toËk, jelahko kakovostno prikazana nalahko kakovostno prikazana nalahko kakovostno prikazana nalahko kakovostno prikazana nalahko kakovostno prikazana nazaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200zaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200zaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200zaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200zaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200toËk samo v 100% poveËavi.toËk samo v 100% poveËavi.toËk samo v 100% poveËavi.toËk samo v 100% poveËavi.toËk samo v 100% poveËavi.

Manj toËk na palec (ppi) potrebuje naprava za tisk, veËjofotografijo z æe doloËenim πtevilom toËk dobimo - seveda vrazliËni kakovosti glede na naËin izpisa.ZakljuËek II.dela o teoriji loËljivostiOmenil sem æe, da je kakovost tudi relativen pojem in vËasihfotografija iz kapljiËnega tiskalnika deluje bolj vπeËno kot izosvetljevalne enote. In prav tu je Ëar digitalne tehnike.Moænosti za izdelavo fotografije so neomejene, prav tako paso lahko tudi deljena mnenja glede kakovosti izpisa. Najboljπioriginal je πe vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samonjegovi boljπi ali slabπi pribliæki. Kakovost kopije ocenjujetavaπe oko in vaπe osebno dojemanja barv, kontrasta in zapisav celoti. Vse πtevilke v Ëlanku so zapisane v najveËji vrednosti,ki æe zagotavljajo dobro kakovost. VeË ne potrebujete, spreizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoπËa tudi slabπakakovost. Perfekcioniste pa tako ali tako niË ne zadovolji!V naslednjem delu pa o loËljivosti za izpis/tisk fotografije.

Barvna globinaBarvna globina (Color Depth) nam pove, kolikπno πtevilotonskih vrednosti zazna toËka tipala ali zariπe barvni zaslon,osvetljevalna enota ali tiskalnik.Bolj je tipalo dovzetno za barve, veË barv (vidno predvsemv temnejπih delih) prepozna. VeËji kontrastni razponfotografiramo ali skeniramo, boljπe tipalo za razpoznavanjebarvne globine potrebujemo.Realni zapis Ëim veË tonskih vrednosti je poleg algoritmovza njihovo preraËunavanje v digitalni kameri najboljpomemben element, ki vpliva na kakovost fotografije.Barvno globino merimo z biti (Binary digit). Bit je najmanjπaraËunalniπka enota in ima lahko le dve moænosti: 0 ali 1.

Osem bitov tvori Byte.Za preslikavo Ërtnih predlog (samo bela in Ërna)potrebujemo eno bitno tipalo. Z veËanjem πtevila bitov se spotenco πtevila 2 veËa moænost opisa. Osem bitov pomeni28 ali 256 moænih vrednosti za opis neke koliËine, v naπemprimeru barvne globine. Taka tipala potrebujemo zarazpoznavanje sivinskih, poltonskih predlog. Ker tipalo barvne razpozna, so toËke obarvane z RGB barvami. Tako dobimo3 X 8 (24)-bitno tipalo, ki prepozna 16,8 milijonov barv (224).TeoretiËno bi to moralo zadostovati za potrebe digitalnegaopisa dobre tonske fotografije. Ker osembitno tipalo vtemnih delih zelo slabo loËi posamezne odtenke, so vuporabi tipala z veËjo barvno globino. ©ele v fazi

procesiranja se slika zopet pretvori v osembitno zrazpoznavnejπo stopnjo sivin predvsem v temnih delihslike. RaËunalniπki programi za obdelavo fotografij vprocesu iztisa delujejo z 8-bitnimi podatki po barvi (256tonov).Z barvno globino se bomo sreËali πe pri kamerah, skenerjihin tiskalnikih v delovni obliki, ki velikokrat kaæe drugaËnerezultate.Resolucija / LoËljivostV digitalni tehniki se z loËljivostjo sreËujemo dokaj pogosto.Z njo oznaËimo loËljivost doloËenih elementov na enoto, vveËini primerov na inË / palec, ali po celotni povrπini.Za loËljivost se zanimamo pri svetlobnih tipalih v kamerah


Adobe PhotoShop iz teorije loËljivosti

LoËljivost, ppi - dpiPri barvnih osvetljevalnih napravah za opis loËljivosti slikeuporabljamo πtevilo toËk na palec (ppi). Pri tiskalnikih ingrafiËnih osvetljevalnih enotah pa zaradi rasterskega zapisauporabljamo enoto dpi (Dot Per Inch). Piksel je celota. Kotcelotno toËko ga lahko s tremi RGB svetlobami osvetlimo nazaslon ali z barvno osvetljevalno napravo na fotografski papir.Iz veËjega πtevila majhnih pik (dot) pa sestavljamo celoto -piksel. Pri tiskanju tonske vrednosti vsake posamezne barveCMYK sestavljamo z mnoæico manjπih pik (dot); razliËnetonske vrednosti se meπajo in dobimo razliËne barvne vzorce.

NaËini osvetljevanja in tiskanjaNajprej si oglejmo, zakaj potrebujemo razliËno velike izhodneloËljivosti in zakaj imajo tiskalniki in osvetljevalne enoterazliËne naËine zapisovanja.Bistvo je v naËinu zapisa. Barvne laboratorijske osvetljevalneenote in sublimacijski tiskalniki zapisujejo vsako toËkozvezno, toËko po toËko, drugo za drugo in z vsemi vrednostmi,ki jih vsebuje toËka. Za kakovosten zapis potrebujemo slikoz loËljivostjo 300 ppi, 300 ppi loËljivosti mora imetiosvetljevalna enota, oziroma 300 dpi loËljivosti zapisa moraimeti sublimacijska tiskalna enota.Tu pridemo do æe znane razlike; osvetljevalne enote za opisloËljivosti uporabljajo enoto ppi, tiskalniki pa dpi.Naslednja naËina tiskanja sta s kapljiËnimi tiskalniki in grafiËnitisk, kjer se za zapis uporablja Ëb osvetljevalna enota. Obauporabljata rasterski naËin zapisa, tonsko vrednost barve pazapisujeta z manjπo ali veËjo piko.©e neka stvar je zelo pomembna pri rasterskih grafiËnihosvetljevalnih enotah in tiskalnikih. Ko berejo piksel, ki imasvojo barvno vrednost, ga zapiπejo z toËkami/dot za vsakobarvo barvnega meπanja CMYK posebej, z razliËno jakostjo.Viπjo loËljivost izpisa dpi nasproti ppi potrebujemo zato, kergrafiËni rastrski zapis barvno vrednost toËke zapisuje vkvadratu, matriËni obliki, imenovani raster. Viπja je loËljivostslike in grafiËne osvetljevalne enote, veË tonskih vrednosti

se lahko zapiπe. Vzorec toËke vsake barve posebej, ki smo jozapisali v matriËni obliki z veËjim πtevilom pik (dot),imenujemo poltonska pika. Tako izpisana rastrska pika moraËloveπkemu oËesu predstaviti pravi tonski zvezni zapis. Zakakovosten zapis potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti.Od loËljivosti izhodne enote in gostote rastra, poltonske pike,je odvisna kakovost in natanËnost tiska. ToËko, ki jesestavljena iz veË toËk (dot), imenujemo linija. Linije paizmerimo z enoto line per inch/lpi.KapljiËni tiskalnik nadomeπËa matriËno piko s tiskanjemspremenljive pike (dot) v FM (frekvenËnem) rasterskemzapisu. VeË barve je na sliki, veË toËk se zapiπe. Manj je barvena delu slike, manj toËk zapiπe tiskalnik. Ta naËin tiska jezaenkrat od vseh naπtetih zapisov najslabπi, saj edini neomogoËa zapisati 256 tonskih vrednosti, predvsem zaradipremajhne loËljivosti tiskanja.Vse skupaj je videti dokaj zapleteno za preprosto razumevanjerazliËnih naËinov zapisa.V nadaljevanju si bomo ogledali, kako izraËunamo potrebnoloËljivost fotografije (ppi) za posamezne tiskalnike, kakπneso loËljivosti zapisov razliËnih tiskalnih in osvetljevalnihnaprav ter koliko tonskih stopenj lahko doseæejo s vojimnaËinom zapisa.

LoËljivost osvetljevanja in tiskanjaVpraπanjeZakaj v praksi za najviπjo kakovost potrebujemo loËljivostslike 300 ppi in 256 tonov na barvo?ZaËnimo z æe znanim pojmom. To je loËljivost ËloveπkegaoËesa. Vemo, da Ëloveπko oko razloËi pribliæno 10 linij namilimeter, to je 254 linij na palec.Vemo tudi, da za kakovosten zvezni tonski tisk (barvnaglobina) na papir, na katerem lahko doseæemo najviπjopoËrnitveno vrednost do 2.2 D, potrebujemo 256 tonskihvrednosti (0 do 255), kar doseæemo z 8-bitno barvno globinodatoteke za vsako tiskano barvo posebej.

In kako to doseæemo?Za kakovostno videnje loËljivosti zadostuje 254 zapisanih toËkna palec. Vzamemo πe nekaj rezerve in dobimo æe znanoloËljivost slike 300 ppi. »e enota za izpis omogoËa zapisati300 toËk na palec zvezno v polni velikosti, torej toËko za toËko,smo dosegli kakovosten naËin zapisa. ToËk, s katerimi smozapisali bitno sliko, ni videti.Da vidimo πe tonsko in barvno pravilen zapis, ki zadostujeËloveπkemu oËesu, potrebujemo zapis z 256 tonskimivrednostmi po barvi. To doseæemo z 8-bitnim zapisom pobarvi. S takπno loËljivostjo slike in slikovne toËke, piksla, vtisku dobimo zadovoljivo oster in barvno kakovosten zapisdigitalne fotografije.Zasloni in barvne osvetljevalne naprave prikaæejo izrednebarvne vrednosti zaradi zapisa digitalne slike v RGB naËinu.Pri opisu loËljivosti zaslona smo ugotovili, da 8-bitni zapis pobarvi v celoti zadostuje, Ëe uporabljamo naprave za tisk znajveËjo poËrnitveno vrednostjo 2.2D. Za πirπi razpon bipotrebovali po vsaki RGB barvi 10- ali celo 12-bitno grafiËnokartico, da bi videli tudi v temnih delih slike celoten tonskizapis.Zaenkrat potrebujejo tako kakovosten prikaz barv samo vfotografskih laboratorijih, kjer æe uporabljajo digitalne barvneosvetljevalne enote z 10- ali 12-bitnim zapisom po barvi, torejs 30- ali 36-bitnim zapisom v celoti; pa πe to samo za vrhunskokakovost pri pregledu digitalne fotografije.Barvne osvetljevalne naprave osvetljujejo na klasiËenfotografski papir vsako toËko posebej v loËljivosti 300 ppi.Nekatere zmorejo osvetljevati tudi z loËljivostjo 400 ppi.Spoznali smo æe, da ima toËka obliko kvadrata. Ker so kvadratizgoπËeni na 300 ali celo 400 na palec in s tako gostoto tudizapisani drug za drugim, so s prostim oËesom nevidni.Takemu zapisu pravimo zvezni zapis. Osvetljevalne napravelahko zaradi osvetljevanja z RGB svetlobami loËljivost toËkein njeno tonsko vrednost zapiπejo v celoti. RGB laserskasvetloba barvno zapiπe vsako toËko posebej, barvno vrednosttoËke pa æe prej doloËi program. Najboljπe osvetljevalnenaprave zmorejo vsako toËko posebej zapisati s 36-bitnobarvno globino. To nam prinese celih 68 milijard barvnihvrednosti (236). Toda zaradi razpona poËrnitve 2.6 D tolikotonskih vrednosti na fotografiji niti ne razloËimo. Zatozadostuje zapis s 30 biti. Z razvojem boljπih foto papirjev, kibodo omogoËali viπjo poËrnitveno vrednost in s tem moænostniæje gama vrednosti, 1.5 ali celo 1.0, bo viden πe πirπi barvnirazpon. Vendar je zapis na barvni osvetljevalni napravi πe tudisedaj “najkakovostnejπi” zapis digitalne fotografije.©e nekaj govori v prid zaslonov in barvnih osvetljevalnih enot.NaËin zapisa RGB, torej aditivno barvno meπanje, premoreπirπi barvni razpon v barvnem prostoru. Zato tiskalniki, kizaradi zapisa na papir uporabljajo subtraktivno barvnomeπanje CMYK, æe v osnovi ne zmorejo tako kakovostnegabarvnega zapisa. Razen tistih, ki omogoËajo πe dodatne barveza kakovostnejπi tonski zapis.Sublimacijski tiskalniki se πe najbolj pribliæajo kakovosti tiska,kakrπnega omogoËajo barvne osvetljevalne enote.Tehnologija omogoËa zapisovanje z 8 biti oziroma 256tonskimi vrednostmi po barvi, s katero tiskamo. Tiskalnik

na podlagi praktiËnih izkuπenj iz teËajev programa sem se spomnil, da je treba najprej razloæiti teorijo o loËljivosti. Le tako se bodo lahko novi uporabniki programa

in tudi tisti æe bolj izkuπeni na pravilen naËin spoznali, kaj, zakaj in kako deluje sprememba velikosti slike v razliËnih izbranih podatkih. Fotografija mora v æeleni

velikosti imeti predvsem zadostno koliËino toËk, da bo njen izpis zadovoljil naπ pogled na njo. Teorija loËljivosti pa temelji na zanimivem dejstvu. Naπe oko je v

povpreËju sposobno razpoznati 10 linij na milimeter. In od tu naprej se zaËne v digitalnem svetu igra πtevilk za kakovosten pogled na sliko. KoliËina toËk katere

potrebujemo na mersko enoto pa je odvisno od medija na katerem jo gledamo. Predvsem pa je treba preko teorije na pravi naËin spoznati in uporabljati enote, pixel,

dot, line. Marsikdo misli, da je vseeno pisati ppi ali dpi. Je dokler nam drugi obdelujejo slike. Ko pa sami spoznavamo pripravo za tisk sta pa enoti moËno razliËni!

Na levi je zapis s pikslom, na desni zapis z“dot”, pikami, v matriËni obliki 16 x 16, kiomogoËa zapis 256 tonskih vrednosti.

Bele linije v naËinu zapisa z toËkami - dot,so samo zaradi prikaza naËina zapisa.

ToËke dot so zdruæene v enoto Line - linija. Na tiskovini zaradi veËje ali manjπe rasterske pike (sestavljene iz manjπih toËk dot, od tuenota dpi) in s tem meπanjem tiskane toËke z belo barvo papirja vidimo vmesne tonske vrednosti.


toËko na foliji, na kateri je barva, segreje in barva se izluπËi.To lahko naredi z 256 razliËnimi temperaturami in tako zapiπe256 tonskih vrednosti za vsako barvo posebej. Ker je CMYKzapis s folijami transparenten, se barve med seboj meπajo intako nastane zadovoljiv barvni zapis z moæno loËljivostjo 300ppi, kar je tudi pomembno. Tiskalnik lahko zapiπe vseh 300ppi, kolikor smo jih nastavili za loËljivost slike. S takoloËljivostjo so pike neopazne.Vendar je loËljivost datoteke 300 ppi in loËljivost zapisovanjaoziroma tiskanja s 300 ppi primerna samo za osvetljevalnebarvne labolatorijske naprave in sublimacijske tiskalnike, kivsako toËko posebej zvezno osvetljujejo ali tiskajo.

Seznanili se bomo πe z enoto lpi.LoËljivost slike v raËunalniπkem programu lahko poljubnonastavljamo. Sliko lahko stisnemo na gostoto 300 ppi, karzadostuje, da ostanejo toËke po tisku nevidne. V vsaki toËkije tudi popoln zapis njene barvne tonske vrednosti. Kolikπenje, je odvisno od tipala v kameri ali skenerju, s katerim smozajeli sliko. Za kakovostno tiskanje zadostuje 8-bitni zapisali 256 tonskih vrednosti, kar pa æe vemo.RazliËne naprave za tiskanje uporabljajo vsaka svoj naËinzapisa in s tem drugaËne enote. ©e enkrat si oglejmo naËinzapisa z barvno osvetljevalno napravo in s sublimacijskimtiskalnikom.Osvetljevalna enota vsako toËko zase osvetljuje s tremibarvnimi laserji RGB in z meπanjem svetlobe ustvari tonskizapis. To pomeni, da se vsaka toËka zapiπe v svoji tonski in zmeπanjem treh barv v svoji barvni vrednosti. Ker vemo, da300 zapisanih toËk na palec zadostuje in ker je vsaka toËkazapisana v svoji barvni in tonski vrednosti, se priosvetljevalnih enotah zadovoljimo z loËljivostjo slike 300 ppi.Torej za zapis loËljivosti uporabimo enoto ppi.Pri sublimacijskih tiskalnikih je drugaËe. Zapisovanje je vCMYK (mali domaËi tiskalniki tiskajo samo CMY) obliki. Torejbarve dodajamo drugo na drugo. Za kakovosten izpispotrebujemo 300 ppi loËljivosti slike, vsak piksel posebej pase πtirikrat zapiπe zapovrstjo drug na drugega z drugaËnotonsko vrednostjo. To doseæemo, kot smo æe spoznali, zrazliËno temperaturno segrevanja vsake barvne folije CMYKposebej. Ker lahko segrevamo vsako toËko posebej, zadostujeloËljivost slike 300 ppi. Ti tiskalniki omogoËajo vsako toËkoposebej zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. VeË doloËenebarve vsebuje vhodna toËka, bolj bo folija na tistem delusegreta in veË folije se bo izluπËilo na papir.KapljiËni tiskalniki ne potrebujejo 8-bitne barvne globine.Zaradi naËina nanaπanja barv z drobnimi kapljicami æeomogoËajo zapis z visoko loËljivostjo 2400 ali veË dpi. Zapispike poteka z FM frekvenËnim rasterskim zapisom. Vsaka pika

se zapisuje samostojno. Bolj ko je barvni odtenek svetel, manjtoËk zapiπe tiskalnik - in obratno, temnejπi ko je barvniodtenek, veË toËk na palec zabeleæi tiskalnik. Boljπi kapljiËnitiskalniki za prikaz veË tonov in manj vidne izpisane toËkeuporabljajo πe moænost izpisa toËke v razliËnih velikostih in ssvetlejπimi toni cian in magenta barve, oziroma πe z dodatnimisivinskimi ali meπanimi rarvami(rdeËa, zelena, oranæna). Takoposkuπajo pridobiti Ëimbolj zvezen zapis tonske lestvice. Kljubvisoki loËljivosti tiskanja kapljiËnim tiskalnikom to πe neuspeva v celoti. Za zvezni zapis 256 tonskih vrednostipotrebujemo matriko zapisa 16 x 16. To pa pomeni veË kot3.000 dpi pri loËljivosti pike 200 lpi, kolikor jo æe zmorejokapljiËni tiskalniki.»e primerjamo sliko, stiskano s kapljiËnim tiskalnikom, s sliko,osvetljeno na fotografski papir z barvno osvetljevalnonapravo, se lahko prepriËamo, koliko pomenijo vmesnetonske vrednosti pri konËni fotografiji. Tiskana slika izkapljiËnih tiskalnikov je glede ostrine in kontrasta v primerih,v katerih potrebujemo visoko loËljivost, celo boljπa od slikeiz drugih naprav, toda glede tonskih zapisov πe zaostaja zaslikami iz osvetljevalnih naprav in sublimacijskih tiskalnikov.Kateri zapis pa je boljπi? Zopet sledi æe veËkrat zapisaniodgovor. Kakovost izpisa je odvisna od vsakega gledalcaposebej. Pri dveh kakovostnih izpisih iz razliËnih naprav bomoteæko dobili enotno mnenje.Priπli smo do zakljuËka, da sta loËljivost toËke/barvna globinain loËljivost slike tisti lastnosti, ki pogojujeta, kakπno loËljivostbomo iztisnili z naπim tiskalnikom in koliko tonskih vrednostibo le ta zmoæen zapisati.Spoznali smo, da velja kot enostavna razlaga loËljivost slikein loËljivosti izpisa 300 ppi samo za sublimacijske tiskalnikein barvne osvetljevalne enote.Grafik pa se mora spoznati πe z teorijo, koliko dpi izhodne

loËljivosti potrebujemo za naπ kapljiËni tiskalnik aliosvetljevalno napravo, s kakπnim rastrom ali koliko linij napalec bomo lahko zapisali in koliko vmesnih tonskih vrednostilahko dobimo. Ker kapljiËni tiskalniki πe ne dosegajo loËljivostigrafiËnih osvetljevalnih naprav, nekateri za tisk uporabljajofrekvenËni rasterski zapis in pa variabilno piko, so ti izraËuniza njih zgolj teoretiËni. Zato v tem Ëlanku izpuπËam ta delteorije.Iz podatkov proizvajalca poznamo loËljivost naπe izpisovalnenaprave, naj bo to tiskalnik ali laserska osvetljevalna naprava.Vemo, da za kakovosten izpis potrebujemo 256 tonskihvrednosti po barvi in najmanj 150 lpi tiskanega zapisa.V tem poglavju smo predvsem s teoretiËnega glediπËaspoznali, kolikπno loËljivost fotografije in barvne globinepotrebujemo za kakovosten izpis.Omenil sem æe, da je kakovost tudi relativen pojem in vËasihfotografija iz kapljiËnega tiskalnika deluje bolj vπeËno kot izosvetljevalne enote. In prav tu je Ëar digitalne tehnike.Moænosti za izdelavo fotografije so neomejene, prav tako paso lahko tudi deljena mnenja glede kakovosti izpisa. Najboljπioriginal je πe vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samonjegovi boljπi ali slabπi pribliæki. Kakovost kopije ocenjujetavaπe oko in vaπe osebno dojemanja barv, kontrasta in zapisav celoti.Vse πtevilke so zapisane v najveËji vrednosti, ki æe zagotavljajodobro kakovost. VeË ne potrebujete, s preizkusi pa boste samiugotovili, ali vam zadoπËa tudi slabπa kakovost.Perfekcioniste pa tako ali tako niË ne zadovolji!

Zgoraj zapis tonskih vrednosti z osvetljevalno enoto (s svetlobo), piksel za pikslom (ppi). V sredini grafiËni rasterski zapis z linijo (lpi) sestavljeno izveË toËk (dot) in spodaj zapis z frekvenËnim zapisom kapljiËnih tiskalnikov, vsaka toËka (dot) tvori svojo celoto.

in skenerjih, ekranih, osvetljevalnih enotah, tiskalnikih inpripravi za tisk.Pri klasiËnem filmu izraæamo loËljivost z linijami. »rno-belfilm 35mm formata zmore loËljivost tudi prek 200 linij namilimeter, kar bi, prevedeno v jezik loËljivosti tipal,teoretiËno ustrezalo prek 30 milijonom toËk. CCD in CMOStipala v kompaktnih in zrcalno refleksnih digitalnih kamerahtrenutno zmorejo do 16,7 milijonov toËk.LoËljivost (pa ne tista na tipalih) je v digitalni tehniki zelopomembna, merimo pa jo z razliËnimi enotami (ppi, dpi,lpi...).Dot, pixel, line (dpi, ppi, lpi)Tudi s temi izrazi se bomo πe sreËevali. Dot ali pixel pomenitoËko. Izraz najveËkrat uporabimo pri opisu, koliko toËkzmore razpoznati na svetlobo obËutljivo tipalo ali kolikotoËk lahko zariπe tiskalnik na palec (inË). Izraz lahkoenaËimo z zrnatostjo filma v analogni tehniki.Beseda line pomeni Ërto. Z njo se bomo sreËevali pri

svetlobnih zapisovalnih enotah.Interpolacija - poveËevanje loËljivostiSvetlobna tipala premorejo glede na film majhno loËljivost.Dobra tipala v SLR razredu zaenkrat (zaËetek leta 2007)premorejo od 6,0 do 16,7 milijonov toËk; dober film pa zopetteoretiËno veË kot 20 milijonov toËk (barvil).Ni vse v toËkah. Tipalo ima glede na film moænostprocesiranja elektronskih signalov, s tem pa digitalnafotografija goljufa naπe oko. Z manj toËkami in spreraËunavanjem vmesnih vrednosti goljufanja in slabπekakovosti v veËini primerov niti ne opazimo.6 milijonov toËk teoretiËno zadoπËa za poveËavo do 20 X 25centimetrov. VeËje poveËave lahko æe kaæejo vidnointerpolacijo. Od tu naprej nastopi matematika. Podatkovza veËjo poveËavo ni. Zato algoritem raËuna pribliænevmesne vrednosti med dvema sosednjima toËkama. To pase odraæa na kakovosti posnetka. Kvadratki, iz katerih jesestavljena digitalna fotografija, postanejo vidni. In prav

matematiËni algoritem za raËunanje manjkajoËih toËk jetisti del, ki moËno vpliva na kakovost fotografije.Shranjevanje digitalnih fotografijPo zajemu svetlobe s tipalom se elektriËni signali prenesejona pomnilne enote. Iz pomnilne enote je treba podatkeprenesti v raËunalnik, tiskalnik itd. Za to uporabljamo USBin FireWire (IEEE 1394) vmesnike.Digitalne fotografije iz raËunalnika shranjujemo na CD, DVDenote.Tudi o naËinih prenosa in shranjevanja je veË zapisanegaob vsakem poglavju digitalne tehnike posebej.NaËini zapisa digitalnih fotografijKamere zapisujejo v RAW, TIFF in JPEG formatih. ZraËunalniπkim programom pa dobimo πe veË moænihformatov zapisa. GIF, BMP in PNG lahko uporabimo zainternetne strani, EPS za grafiËno tehniko PostScriptobdelave. PSD (PhotoShop) zapis uporablja istoimenskiprogram za zahtevnejπe obdelave digitalnih slik v plasteh.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.si

Za prikaz ikon na zaslonu uporabljajo zapis s samo16 barvami.

LoËljivost piksla/barvna globina/bppZ loËljivostjo posamezne toËke, piksla,dobimo πtevilo tonskih vrednosti, kot jih jetoËka zmoæna prebrati. LoËljivost piksladrugaËe imenujemo tudi barvna globina.S poznavanjem πtevila pikslov/toËk natipalu v kameri ali πtevila toËk na palec, skaterim skeniramo, samo izvemo, kakoveliko fotografijo bomo lahko prikazali nazaslonu ali izpisali, da bo slika πe ustreznodobra, Ëimbolj primerljiva tisti s filma. Todakoliko fotografov sploh potrebuje takovisoko kakovost?! Zato je loËljivost slikezelo raztegljiv pojem. Za zahtevnezadostuje le visoka loËljivost 300 ppi.Mnogi so zadovoljni z 200 ppi ali s πe manjtoËkami na palec. Z doloËeno koliËinopodatkov si bo zahtevneæ iztiskal majhnofotografijo, manj zahtevni pa bodozadovoljni tudi, Ëe bodo z isto koliËinopodatkov sliko nekajkrat poveËali (sliki

razliËnih tonskih vrednosti. Za to papotrebujemo tipalo z vsaj 8-bitnoloËljivostjo toËke in 8-bitni zapis vsakeposamezne osnovne barve RGB. Takotipalo zaradi 3x8-bitnega zapisa oznaËimokot 24-bitno. Tudi kakovostni raËunalniπkizasloni premorejo 8-bitno globino prikazatonskih vrednosti. »e imate kamero aliskener z viπjo loËljivostjo toËke, je zakakovostno fotografijo priporoËljivoposneti motiv ali poskenirati fotografijo zveËjo barvno globino in πele v fazi pripraveslike za iztisk tonske vrednosti spremenitiv 8 bitov na barvo. To smo æe spoznali vpoglavju “Uvod v digitalno tehniko”.

Adobe PhotoShop iz teorije loËljivostibpp - Bit Per Pixel / Bolj kot razloËanje med barvnimi toni je pomembno zapisati πirokotonsko vrednost vsake osnovne barve posebej. Naπe oko razloËi, da zapis osnovne barveod bele do najbolj zasiËene ni zvezen, Ëe ne vsebuje vsaj 200 razliËnih tonskih vrednosti.Za to pa potrebujemo tipalo z vsaj 8-bitno loËljivostjo toËke in 8-bitni zapis vsake posamezneosnovne barve RGB. Tako tipalo zaradi 3x8-bitnega zapisa oznaËimo kot 24-bitno.

Zapis barvnega spektra z 8 in 4 bitiZapis barvnega spektra z 8 in 4 bitiZapis barvnega spektra z 8 in 4 bitiZapis barvnega spektra z 8 in 4 bitiZapis barvnega spektra z 8 in 4 bitipo barvnem RGB kanalu tipala.po barvnem RGB kanalu tipala.po barvnem RGB kanalu tipala.po barvnem RGB kanalu tipala.po barvnem RGB kanalu tipala.

24-bitni (3x8) RGB zapis 12-bitni (3x4) RGB zapis

spodaj). Pri razpoznavanju tonskihvrednosti slike smo fotografi bolj enotni.Nepravilen zapis tonskih vrednosti pri Ërno-beli fotografiji in barvni zapis pri barvnifotografiji vnaπa dvom veËini fotografov.Hitro smo enotni o nepravilnem tonskemzapisu, πe posebej Ëe gledamo na sliko namvsem znanega motiva. V nam vidnembarvnem spektru z normalnim vidom brezteæav razloËimo 128 razliËnih barvnihtonov. »e projeciramo na zaslon modrisvetlobi z valovnima dolæinama 450 nm in455 nm, jih povpreËno oko, oziromarazpoznavni center v naπih moæganih medseboj loËi. Vsak barvni ton pa premore πesvojo zasiËenost in svetlost. Bolj kotrazloËanje med barvnimi toni je pomembnozapisati πiroko tonsko vrednost vsakeosnovne barve posebej. Naπe oko razloËi,da zapis osnovne barve od bele do najboljzasiËene ni zvezen, Ëe ne vsebuje vsaj 200

Documents

eFoto PS print - e-Fotografija · pritiska na proæilec do konËne fotografije. Zelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografije iz papirja ali filma æe pred 20 leti digitalizirali