DOLOČANJE GRADBENE PARCELE in JAVNO DOBRO

28.3.2012

1

I. DOLOČANJE GRADBENE PARCELEI. DOLOČANJE GRADBENE PARCELEII. JAVNO DOBRO

(Vabljeno predavanje pri predmetu Zemljiška politika študij UL BF – Krajinska arhitektura – II. stopnja)študij UL BF Krajinska arhitektura II. stopnja)

Predavatelj: mag Predavatelj: mag Marijana Marijana VugrinVugrinPredavatelj: mag. Predavatelj: mag. Marijana Marijana VugrinVugrinLjubljanaLjubljana, , 29.3.201229.3.2012

28.3.2012

2

Vsebina predavanja

Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc

Določitev gradbene parcele

• Termini, ki se uporabljajo

• Pogled nazaj (zakonodaja)

• ZVEtl

• Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah• Analiza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah

Javno dobro

• Lastnina

• Kaj je javno dobro

• Javno dobro kot lastnik v zemljiški knjigi

28.3.2012

3

Študijska literatura:

Prosojnice predavanja: http://www.digidata.si/projekti/62

Za razširitev znanja lahko pregledate prosojnice predavanj:VPLIV SPREMEMB NEPREMIČNINSKE ZAKONODAJE NA UREJANJE NEPREMIČNINVPLIV SPREMEMB NEPREMIČNINSKE ZAKONODAJE NA UREJANJE NEPREMIČNIN

http://www.digidata.si/projekti/50

čl k k l l d k ktri članke, ki so bili objavljeni v Geodetskem vestniku:DEFINIRANJE POJMA JAVNO DOBRO GV 49/2005-3 http://www.geodetski‐vestnik.com/49/3/49‐3.htm

JAVNO DOBRO KOT LASTNIK V ZEMLJIŠKO KNJIGI – KDO JE ŽE LALASTNIK

GV 54/2010-2 http://www.geodetski‐vestnik.com/54/2/54‐2.htm

GEODETSKE EVIDENCE KOT POVEZOVALNI ČLEN MED LASTNINO IN PROSTOROM

GV 55/2011-2 http://www.geodetski‐vestnik.com/55/2/55‐2.htm

diplomsko nalogo:• Kristina Luzar: ANALIZA KATEGORIJ UREJENOSTI FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ NA PRIMERU

VEČSTANOVANJSKIH SOSESK V TRBOVLJAH http://eprints.fgg.uni‐lj.si/1022/1/GEV_0357_Luzar.pdf

28.3.2012

4

UVOD ALI

OSNOVE JAVNIH

NEPREMIČNINSKIH EVIDENCNEPREMIČNINSKIH EVIDENC

28.3.2012

5

Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidencJ mič i sk id Javne nepremičninske evidence

• Zemljiški kataster

• Kataster stavb• Zemljiška knjiga

• Register nepremičnin

• Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

28.3.2012

6


Podporne evidence javnim nepremičninskim evidencam

• Centralni register prebivalstvap

• Poslovni register Slovenije• ………

• Register prostorskih enot• Evidenca trga nepremičnin• Topografski načrti in karte• Topografski načrti in karte• Digitalni ortofoto• Digitalni model reliefa – DMR

28.3.2012

7


Kaj je zemljiški kataster?

• »Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih. Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih. Zemljiški kataster se povezuje z zemljiško knjigo« (ZEN, 4. člen).

• Je edina uradna evidenca, ki povezuje stvarne pravice na , p j pnepremičninah z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor oziroma prostor poveže z lastnikom.

Zemljiški kataster kot evidenca ima opisni in grafični del.

28.3.2012

8


Podatki, ki se vodijo v zemljiškem katastru so:

• identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka),• status meje parcele in status parcele (urejena meja, urejena

parcela),• zemljiškoktastrske točke (identifikator, koordinate, metodo

določitve, status),• površina parcele, Za vse naštete • dejanska raba parcele,• vrsta rabe parcele• zemljišče pod stavbo,

npodatke je zemljiški

kataster izvorna evidenca, razen za

podatek• boniteta zemljišča,• lastnik in• upravljavec.

podateko lastniku parcele .

Lastnik je prevzet špodatek iz zemljiške

knjige.

28.3.2012

9


Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)

Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Leži znotraj ene katastrske občine. V zemljiškem katastru je evidentirana z mejo parcele in označena s parcelno številko.

“Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela (v nadaljnjem besedilu: parcela). nadaljnjem besedilu parcela). Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine, ter je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako.”(16. člen ZEN)

“zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami”(1. člen ZZK-1C)

28.3.2012

10


Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)

Enolično je parcelna številka določena s šifro katastrske občine in parcele.

2715 katastrskih občin (1 Hodoš,…, 2715 Morje)

28.3.2012

11


Identifikacijska oznaka parcele (parcelna številka)V zemljiškem katastru se pojavlja v naslednjih oblikah:• 99.................zemljiška parcela brez poddelilke

• 161/6............zemljiška parcela s poddelilko

• *115...............stavbna parcela brez poddelilke

• *194/1............stavbna parcela z poddelilkop p

28.3.2012

12


Stavbna parcela je v zemljiškem katastru označena z * npr.*115.(v zemljiški knjigi je bila do 1. maja 2011označena s .S, npr. 115.S)

Taka oznaka je ostanek oštevilčbe parcel iz preteklosti in je pomenila parcelo, ki je zajemala zemljišče pod stavbo (fundus) ali pa zemljišče z funkcionalnim zemljiščem (vrsta rabe stavbišče v katastru).funkcionalnim zemljiščem (vrsta rabe stavbišče v katastru).

28.3.2012

13


Kaj danes pomeni parcela označena z *.

“fundus stavbe”

“del fundus stavbe”

“fundus stavbe in okoliško zemljišče”

28.3.2012

14


Meje parcele in parcela (urejena meja, urejena parcela).Meja v naraviJe skupek linij, ki razmejujejo sosednja zemljišča v naravi.

Urejena mejaJe meja parcele, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe. Točke ( ljišk k t t k t čk ) ki j d fi i j d l č d i (zemljiškokatastrske točke), ki jo definirajo, so določene s predpisano natančnostjo .

23

1101

Urejena meja

231102

2224

25

28.3.2012

15

Uvod ali osnove javnih

nepremičninskih

evidenc

Ali je meja urejena lahko vidimo na “Prikazu parcele”

(mapna kopija) in v vpogledu v (mapna kopija) in v vpogledu v podatke o nepremičninah za

registrirane uporabnike.

!!!V j l d t i !!!V javnem vpogledu to ni vidno!!!

Kdo lahko pripravi uradno potrdilo “Prikaz parcele”:potrdilo Prikaz parcele•Geodetska uprava,•upravne enote in•geodetska podjetja.

28.3.2012

16


Kako vemo katera meja je urejena?

Parcela, za katero je izdan“Prikaz parcele”

28.3.2012

17


Meje parcele in parcela (urejena meja, urejena parcela).

Urejena parcelaJe parcela, ki ima urejeno parcelno mejo in na podlagi podatkov urejene meje izračunano površino.

Pri urejeni parceli je površina parcele v naravi enaka površini podani v opisnem delu evidence zemljiškega katastra.

Urejena parcela

Urejena meja

28.3.2012

18

Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidencKako vemo katera parcela je urejena?

V javnem vpogledu imamo podatek o “urejeni parceli” – DA/NE.

28.3.2012

19


Zemljiškoktastrske točke (identifikator, koordinate, metododoločitve, status).

Zemljiškokatastrska točka – ZK točkaJe točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v državnem koordinatnem sistemu. Zk točke Zk točke

koordinatnega katastra

Zk točke grafičnega grafičnega katastra

28.3.2012

20


Grafične podatke zemljiškega katastra ločimo na:• zemljiškokatastrski prikaz in • zemljiškokatastrski načrt.

prikaz č tprikaz načrt

28.3.2012

21


ZKPZKP je enak ZKN

Območja koordinatnega Območja koordinatnega katastra vzdrževanega

koordinatno (npr. merilo1:1000 –

nove izmere)nove izmere)

ZKNZKP ni enak ZKN

Ob čj fič Območja grafičnega katastra

vzdrževanega z vklopom (npr. merilo

1 28801:2880

28.3.2012

22


Zamik ZKP Zg. Jezersko

Dejanska raba D jans a ra a (Zg. Jezersko)

!!!!Zamik znaša 9m!!!!

28.3.2012

23


Površina parcele

Je podana v m2 in je enaka seštevku površin posameznih delov parcele ( h ) k l l(posameznih vrst rab), ki sestavljajo parcelo.

28.3.2012

24


Površina parcele

Zemljiški kataster ima opisni in grafični del. Zato obstajata tudi dve š f čpovršini: atributna in grafična.

Atributna površina NI vedno enaka grafični površini!Pravno veljavna je vedno in samo atributna površina!Pravno veljavna je vedno in samo atributna površina!

Grafična površinaAtributna površina

28.3.2012

25

Kar je Kar naj bi bilolahko tudi že je

VRSTA RABE DEJANSKA RABA

NAMENSKA RABA

• GURS• Zzkat (1974)

RABA

• MKGP• ZEN (2006), ZP č t(2007) Z

RABA

• OBČINA• ZPnačrt(2007)

ZPnačrt(2007),Zkmet-1(2008)

za kar se rost

ora

• za kar se uporabljajo (37 vrst rab)

• za kar se dejansko uporabljajo (5 skupin; 19+7

• Določena s planskimi akti občinRa

be p

r

up ; 9detajlnejših rab


28.3.2012

26


Vrsta rabe parcele:do 21. aprila 2011 –ZEN

do 30. junij 2012 - ZDoh-2H

š k b ČImamo štiri skupine vrst rabe:

• Kmetijska zemljišča

• Zemljišča pod gradbenimi objekti

OSNOVA ZA IZRAČUN KD

• Zemljišča pod gradbenimi objekti

• Zelene površine

• Nerodovitna zemljiščaNerodovitna zemljišča

Vrstam rabe iz skupine kmetijskih zemljišč je bil pripisan tudi

katastrski razred (od 1 do 8).

28.3.2012

27


Dejanska raba zemljišč

Grafični prikaz dejanske rabe na MKGP

http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsphttp //rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

28.3.2012

28


• MKGP vodi podrobnejše rabe, ki se združujejo v 5 osnovnih posplošenih rab, ki se kot atributni podatek vodijo na parcelo v zemljiškem p j p jkatastru:

• Kmetijska zemljišča (od 1100 – 1600)• Gozdna zemljišča (2000)• Pozidana zemljišča (3000)• Pozidana zemljišča (3000)• Vodna zemljišča (4100,4210,4220,7000)• Nerodovitna zemljišča (5000,6000)

http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

28.3.2012

29


Boniteta zemljišča

Boniteta zemljišč je proizvodna sposobnost zemljišč v obliki Boniteta zemljišč je proizvodna sposobnost zemljišč v obliki bonitetnih točk . Vodi se na parcelo.

Vodi se za zemljišča, ki jih po dejanski rabi uvrščamo v kmetijska in d l šč l d d k b gozdna zemljišča, parcele z drugimi dejanskimi rabami imajo

boniteto nič (0).

Boniteta zemljišč je bila parcelam določena v postopku prve Boniteta zemljišč je bila parcelam določena v postopku prve nastavitve na podlagi podatka o:

• dejanski rabi• vrsti rabe

k t t k d • katastrskem razredu • pripadnosti katastrskega okraja in• boniteti vzorčnih parcel.

28.3.2012

30


Boniteta zemljišča vpliva na:• izračun vrednosti zemljišča v postopku množičnega

d jvrednotenja

28.3.2012

31


Boniteta zemljišča vpliva na:• izračun odškodnine po noveli

Z k k ij kih ljiščihZakona o kmetijskih zemljiščih

Parcela velikosti 3000 m2Boniteta 65

Odškodnina: Odš. m2 x bon.t. x pov =0,22 x 65 x 3000 = 42.900

• na katastrski dohodek“Katastrski dohodek se ugotovi na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe inboniteto zemljišča, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka za pridelke glede na posamezne vrste dejanske rabe ” (6 člen ZUKD 1)glede na posamezne vrste dejanske rabe. (6. člen ZUKD-1)

28.3.2012

32


Kataster stavb je evidenca o stavbah in o delih stavb.

Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen j j , g p , j jnjegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco.

Stavba ima en del ali več delov. Posamezni del stavbe je prostor oziroma skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja.Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentirajo tudi njeni skupni deli, j j pče so določeni.

Stavba

Del stavbe

28.3.2012

33


Podatki, ki se vodijo v katastru stavb so (ZEN, 73. člen):• identifikacijska oznaka (številka stavbe in dela stavbe ter šifra in ime

k k bči ) katastrske občine) • upravljavec,• lega in oblika,• površina• površina,• dejanska raba,• številka stanovanja ali poslovnega prostora,• lastnik (voden vendar javno ni viden )lastnik (voden, vendar javno ni viden ),• podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, • podatki o povezavi z zemljiškim katastrom in • podatki o povezavi z zemljiško knjigo.p p j j g

Lega stavbe je podana v grafičnem delu katastra stavb, ostali podatki se vodijo v atributnem delu.

28.3.2012

34


Identifikacijska oznaka

Identifikacijska oznaka je sestavljena iz šifre katastrske občine Identifikacijska oznaka je sestavljena iz šifre katastrske občine, številke stavbe in številke dela stavbe trodelni identifikator.

XXXX-XXXX-XXX2101-15-1

28.3.2012

35


Stavba

Lega in oblikaEVIDENCA –ATRIBUTNI PODATKI

Del stavbe

28.3.2012

36


Stavba

Lega in oblikaEVIDENCA – GRAFIČNI DEL

Stavba

28.3.2012

37


Stavba

Lega in oblikaelaborat

Del stavbe

28.3.2012

38


Kaj je zemljiška knjiga?• Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni

objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. (ZZK_NPB_C, 1. člen).

P d tki ki i j j ljišk k jiPodatki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo:

• Predmet stvarnih pravic (nepremičnine)• Pravice (stvarne in obligacijske pravice)• Pravna dejstva (zaznamba)• Imetniki pravic (fizične in pravne osebe)

28.3.2012

39


Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo so:

• Zemljiška parcela

• Stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice (tudi stavba Stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice (tudi stavba z enim delom)

• Stavba v etažni lastnini (kot splošni skupni del stavbe v • Stavba v etažni lastnini (kot splošni skupni del stavbe v etažni lastnini

P i d li t b t ž i l t i i• Posamezni deli stavbe v etažni lastnini

• Stavbna pravica

28.3.2012

40


1. Osnovna enota vodenja – ukinitev ZKV

17 izpisov za17 izpisov za17 nepremičnin

1 izpis za17 nepremičnin

Vsaka nepremičnina pse nahaja na svojem

izpisu

28.3.2012

41


Nova nepremičnina (v smislu enote vodenja).

Parcela 209Stavbna pravica 209

Stavba 355Stavba 354St b 356

Stavba 358Stavba 359St b 360

pStavba 356Stavba 357

Stavba 360

Vpis nepremičnine v ZKNJ

28.3.2012

42


Osnovni in širši pravni položaj

28.3.2012

43


Zemljiškoknjižni izpisek je sestavljen iz več vsebinskih 1delov:1. Nepremičnina2 Plombe

1

2

2. Plombe3. V korist vsakokratnega

lastnika

3

4. Osnovni pravni položaj5. Podrobni podatki o

izvedenih pravicah in

4

izvedenih pravicah in zaznambah

Taka oblika izpiska obstaja od 5sprejetja novele ZZK-1C

(1.5.2011)

28.3.2012

44


Oblika izpisa

pred 1.5.2011

1. Plombe

2. A1 list - nepremičnina

3. A2 list – poočidbe

28.3.2012

45


Oblika izpisa

pred 1.5.2011

4. B list - lastništvo

5. C list, ki se je delil na

list C1,C2 in C3 –

obremenitveobremenitve

C1 – osebne in neprave

stvarne služnosti

28.3.2012

46


Oblika izpisa

pred 1.5.2011

5. C list, ki se je delil na

list C1,C2 in C3 –

obremenitve

C2 –stvarne služnostiC2 stvarne služnosti

C3- hipoteke

28.3.2012

47


Nepremičnina

V t d l h j d t k ti ( ti) ič i

1

V tem delu se nahaja podatek o tipu (vrsti) nepremičnine,

identifikatorju nepremičnine in podatek, kje je bil določen

identifikator ter lahko tudi dodatni opis.n f r r u n p

parcela

stavba

28.3.2012

48


del stavbe

EL, PSD, SSD

del stavbe

1

nerazdeljeni del

1

28.3.2012

49

Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc1

t b i

1

stavbna pravica

Plomba

V tem delu se nahaja podatek ali je z nepremičnino povezana kakšna V tem delu se nahaja podatek ali je z nepremičnino povezana kakšna

zadeva, o kateri še ni pravnomočno odločeno.

Če plombe ni, imamo izpis: 2

28.3.2012

50


2012

Po 1.5.2011

2

Pred 1.5.2011

28.3.2012

51

Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidencV korist vsakokratnega lastnika

V tem delu se nahaja podatek:

• ali je parcela gospodujoča3

• ali je parcela gospodujoča

• o solastnini na splošnih skupnih delih stavbe

• o lastnini na posebnih skupnih delih

parcela

del stavbe

28.3.2012

52


Osnovni pravni položaj

V tem delu se nahaja podatek o vrsti osnovnega pravnega položaja,

imetniku, deležu ter seznam izvedenih pravic in zaznamb.4

28.3.2012

53

Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidencImetnik

Podaja EMŠO ali MŠ, naziv lastnika, naslov lastnika in začetek

učinkovanja vpisa imetnika.

č Š4

Pri fizičnih osebah je v javnem izpisu izpisan namesto EMŠO

datum rojstva. Osebe, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo pred

sprejetjem ZZK-1 (2003) so vpisane brez EMŠO ali brez MŠsprejetjem ZZK 1 (2003) so vpisane brez EMŠO ali brez MŠ.

Lastnina fizične osebe

Lastnina pravne osebe

Vpisana MŠ/EMŠO

28.3.2012

54

Uvod ali osnove javnih nepremičninskih evidenc4

Brez MŠ/EMŠO

4

Lastnina fizične osebe

Brez MŠ/EMŠO

Lastnina ???pravne osebe

28.3.2012

55


Seznam izvedenih pravic in zaznamb

V seznamu izvedenih pravic so podani osnovni podatki izvedene V seznamu izvedenih pravic so podani osnovni podatki izvedene

pravice, ki se veže na lastnino posamezne osebe. Podani so podatki:

• ID omejitve 4• čas začetka učinkovanja

• vrsta omejitve

4

28.3.2012

56


4

Vrste omejitve

28.3.2012

57


Opis omejitve

5

28.3.2012

58

Č1. Termini, ki se uporabljajo

DOLOČITEV GRADBENE PARCELE

2. Pogled nazaj (zakonodaja)

3. ZVEtl

4 A li t j č t j kih 4. Analiza stanja na večstanovanjskih

stavbah v Trbovljah

28.3.2012

59


V zakonodaji, strokovni literaturi in v vsakdanjem življenju se za pojem

gradbene parcele uporablja kar nekaj terminov:g p p j j

• Funkcionalno zemljišče

• Gradbeno parcelo

• Zemljišče za nemoteno uporabo stavbe

• Pripadajoče zemljišče k stavbi

• Ohišnica• Ohišnica

• ……..

V vsakdanjem življenju in med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to tematiko

se največ uporablja termin: FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE.

28.3.2012

60

Določitev gradbene parceleP l l t j i j j “f k i l ih ljišč” Prelomno leto za razumevanje in urejevanje “funkcionalnih zemljišč”

je leto 2003:

1. Sprejetje Stvarnopravnega zakonika, ki postavlja drugačen p j j p g , p j g

odnos med stavbo in zemljiščem (Nepremičnina je prostorsko

odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami –

stavba je sestavina zemljišča)2003

28.3.2012

61


2. Sprejetje Zakona o graditvi objektu, ki opredeljuje obvezno

evidentiranje grajenih objektov v nepremičninske evidence in j g j j p

opredeljuje gradbeno parcelo (Evidentiranost objektov se

zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj

ter z vpisovanjem zgrajenih objektov v uradne evidence – 16.

člen.)

Zemljiški kataster Zbirni kataster GJIKataster stavb

28.3.2012

62


28.3.2012

63


STANJE V PRETEKLOSTI

Po 99. členu Ustave SFRJ iz leta 1963 je občina

neposredno opravljala funkcijo urejanja in uporabe zemljišča.

Z Zakonom o prometu z zemljišči in stavbami iz leta 1967 soZ Zakonom o prometu z zemljišči in stavbami iz leta 1967 so

bila definirana kot stavbna zemljišča:

Zemljišča, ki ležijo v ožjem gradbenem okolišu mesta in naselij mestnega

značaja,

zemljišča zunaj le –tega, ki je po urbanističnem načrtu ali odloku namenjeno

d j t j kih d kih k l ih i d ih bj kt t za gradnjo stanovanjskih, gospodarskih, komunalnih in drugih objektov ter

druga zemljišča, na katerih stoji stavba ali zemljišča, ki služijo stavbi in

njenim uporabnikom. j p

28.3.2012

64



Občina je torej imela na stavbnih zemljiščih upravno pravne

upravičenosti, iz teh je izhajalo, da občina upravlja stavbnop , j j , p j

zemljišče.

Če to zemljišče ni bilo dano v uporabo nekomu drugemu, je občina

pridobila pravico uporabe.

Za tako stavbno zemljišče se je izvedel vpis v zemljiško knjigo:

V B listu zemljiške knjige se je zavedel kot lastnik Družbena lastnina s

pravico uporabe občine.

Za potrebe graditve je občinska skupščina ali organizacija za

urejanje stavbnih zemljišč dala v uporabo stavbno zemljišče

(ponavadi proti odškodnini).

28.3.2012

65



Pravica uporabe ni bilo možno prenesti na drugo osebo dokler

objekt ni bil zgrajen (razen na zakonca, potomce, posvojence,j g j ( , p , p j ,

starše..).

Pravica uporabe na zemljišču se je prenesla le skupaj z objektom.

Če je bila pravica uporabe dodeljena občanu,društvu, civilnopravni

osebi ali družbenopolitični organizaciji se je izvedel vpis vosebi ali družbenopolitični organizaciji, se je izvedel vpis v

zemljiško knjigo:v C list (v ZKV kjer je bilo vpisano stavbno zemljišče) je bila vpisana zaznamba, da ima pravico uporabe zemljišča lastnik stavbe.

Ko je bila stavba zgrajena, pa se je ta prenesla v nov vložek (ali novo zemljiško knjižno telo) kjer je bilo v posebnem delu označeno da ima zemljiško knjižno telo), kjer je bilo v posebnem delu označeno, da ima pravico uporabe na tej parceli.

28.3.2012

66



28.3.2012

67


FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je

krovno določal da gradbeno parcelo sestavljata:krovno določal, da gradbeno parcelo sestavljata:

• stavbišče ali fundus in

• funkcionalno zemljišče. f j

Funkcionalno zemljišče je definiral kot stavbno

zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe

ali druge naprave.

28.3.2012

68



Podobno opredelitev funkcionalnega zemljišča je ponujal tudibivši Stanovanjski zakon, le da je namesto zemljišča za rednorabo stavbe podrobno našteval kaj je funkcionalnozemljišče:

• dostopna pot,dostopna pot,

• dovoz,

• parkirni prostor parkirni prostor,

• prostor za smetnjake,

• prostor za počitek in igro prostor za počitek in igro.

V starejši sodni praksi imenujejo funkcionalno

zemljišče tudi ohišnica.

28.3.2012

69



Lastnosti:• Definicija funkcionalnega zemljišča v resnici ni upoštevala

t l t i k t lj k j stvarnopravnega lastninskega temelja, ampak je upoštevala le namen zemljišča.

• Pravico do uporabe funkcionalnega zemljišča v Pravico do uporabe funkcionalnega zemljišča v večstanovanjskem objektu so imeli vsi etažni lastniki in nikogar ni mogoče izključiti od uporabe tega.

F k i l ljišč č i bil č • Funkcionalnega zemljišča namreč ni bilo mogoče samostojno pravno prenašati.

• Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ni in ne Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ni in ne predstavlja podlage za vpis lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču.

28.3.2012

70

D l čit db Določitev gradbene

parcele

FUNKCIONALNO FUNKCIONALNO

ZEMLJIŠČE

28.3.2012

71


GRADBENA PARCELA

Zakon o graditvi objektov v 6.2 točki drugega členadefinira, da je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz, j g p j , jene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na kateremstoji objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja in nakaterem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu.

Pravne posledice določitve gradbene parcele so izrazito dit bj kt i i j l divezane na samo graditev objektov in nimajo za posledico

istih učinkov, kakor jih je imelo funkcionalno zemljišče.

28.3.2012

72


GRADBENA PARCELA

Pomanjkljivosti gradbene parcele je omilil Stanovanjski

zakon ki je za razliko od prejšnjega določil, da so skupni

prostori stanovanjske stavbe med ostalim tudi zemljišče, na

k t t b t ji l hk t di d ljišč dkaterem stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljišče, vendar

mora biti izpolnjen pogoj lastništva takšnega zemljišča.

+

28.3.2012

73

Določitev gradbene

parcele

GRADBENA

PARCELA

28.3.2012

74


GRADBENA PARCELA PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE

Z ukinitvijo posameznih določil Zurep-1 in s sprejetjem Zakona o

t k č t j j h l blj ti 180 člprostorskem načrtovanju se je prenehal uporabljati 180.člen

Zurep-1, ki je pogojeval uporabo določil 6.1 točke 2. člena

(definiranje gradbene parcele) , 216.(določitev gradbenih parcel ( f n ranj gra n parc ) , 6.( o oč t gra n h parc

obstoječim objektom) in 217. (preoblikovanje funkcionalnega zemljišča

večstanovanjskih stavb oziroma stavb v etažni lastnini v eno ali več

“Za stavbno zemljišče se po tem zakonu šteje gradbena parcela po predpisih o graditvi objektov” – 180. člen ZUREP-1.

gradbenih parcel) člena ZGO-1.

p p g j

Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditviobjektov (ZGO-1B) ukinja 6.1 točke 2. člena in določa, da seZ dnem uveljavitve zakona preneha z določanjem gradbenih Z dnem uveljavitve zakona preneha z določanjem gradbenih parcel po 216. členu ZGO-1.

28.3.2012

75


PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL

ZVEtL ni bil “sprejet” zato, ker bi bilo določanje gradbene parcele “ukinjeno” v drugih zakonih. ZVEtL je bil “izrabljen” v ta namen zaradi pravne praznine, ki je nastala na področju določanja funkcionalnih zemljišč in gradbenih parcel.Kaj je ZVEtL?Kaj je ZVEtL?

ZAKON O VZPOSTAVITVI ETAŽNE LASTNINE NA PREDLOG PRIDOBITELJA POSAMEZNEGA DELA STAVBE IN O DOLOČANJU PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI (ZVEtL)PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI (ZVEtL)

Sprejet je bil v letu 2008, v letu 2011 je bila sprejeta novela zakona, ki je odpravila nekatere pomanjkljivosti.

28.3.2012

76


PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtLRazlogi za sprejem zakona:

28.3.2012

77



28.3.2012

78



28.3.2012

79


PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtLDa je postopek hitrejši in optimalnejši (verjetno tudi cenejši) jepotrebno ob vložitvi predloga za določitev funkcionalnegazemljišča pripraviti vso potrebno dokumentacijo.z m j pr pr p r n um n j .

Pripravljalna dela sodišča

Pripravljalna dela vlagatelja

1 D l čili ši š 1. Določili smo širše območje obdelave in

pridobili podatke sedanjega stanja iz javnih evidenc.j j

28.3.2012

80



2. Lastniško stanje parcel

3. Pregled stanja stavb

28.3.2012

81


PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL4. Podatki o določilih planskih aktov v času gradnje stavb

5. Podatki o individualnih aktih- lokacijsko dovoljenje dovoljenje, gradbeno dovoljenje, odločbe o določitvi funkc določitvi funkc. zemljišč

28.3.2012

82


PRIPADAJOČE ZEMLJIŠČE - ZVEtL6. Vzpostavitev stanja v času izdaje gradbenega dovoljenja

7. Predlog rešitevg

28.3.2012

83

Določitev gradbene parceleAnaliza stanja na večstanovanjskih stavbah v Trbovljah

Prikaz analize na območju občine Trbovlje – naselje TrbovljeVzorec: 720 parcel in 155 večstanovanjskih stavb

28.3.2012

84


28.3.2012

85


28.3.2012

86


28.3.2012

87

Določitev gradbene parceleOBVEZNOSTI EVIDENTIRANJA DANES

Po končani gradnji je potrebno objekte evidentirati v javne nepremičninske evidence. 16. člen ZGO:• Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je s tem

zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v ljišk k t tzemljiškem katastru.

• Stavbe, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje je treba evidentirati v katastru stavb dovoljenje, je treba evidentirati v katastru stavb.

• Gradbene inženirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukturo, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture.

Način vpisa v ZK in KS je definira Zakon o evidentiranju p j jnepremičnin.Način vpisa v ZK GJI Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov dejanske rabe

28.3.2012

88


Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti se v zemljiškem katastru evidentirakot zemljišče pod stavbo. Za pripadajoče zemljišče ni posebnih določil.

Zemljišče pod stavbo je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino.

28.3.2012

89


ela

NI

ojna

par

c samosto

Esa

mos

to

ojna parce

JE

ela

28.3.2012

90


Obveznost vpisa v zemljiško knjigo????• Zakon o zemljiški knjigi ZZK NPB C 38 a člen Pouk o • Zakon o zemljiški knjigi - ZZK_NPB_C 38.a člen – Pouk o

vložitvi zemljiškoknjižnega predloga:

– “Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini ki vsebuje ZK Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini, ki vsebuje ZK dovolilo, mora notar stranke poučiti, da nemudoma vloži ZK predlog….”

• Določila Stvarno pravnega zakonika (člen: 38, 49, 107, 141, p g ( , , , ,143, 148, 194, 215, 234, 251 in 257)

28.3.2012

91


Določila SPZ kdaj vpis v zemljiško knjigo pomeni nastanek ali učinkovanje pravice:

• Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo (49.člen);

• Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo (107.člen);p j j g ( )

• Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo (141 člen);vpis v zemljiško knjigo (141.člen);

Ni kazenskih sankcij, vendar pravica “ne učinkuje” dokler ni vpisana v ZKNJ

28.3.2012

92


PRAVICA GRADITI je opredeljena v 6.1 točki 2. člena Zakona o graditvi

objektov (ZGO-1) in sicer:j ( )

Dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o

kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem

zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo.

Dokazilo o pravici graditi je opredeljeno v 56 členu Dokazilo o pravici graditi je opredeljeno v 56. členu

zakona:

• izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da

ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali

kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki

mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni

nepremičnini,

28.3.2012

93

Določitev gradbene parceleD k il i i diti Dokazilo o pravici graditi

• Notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis

pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma p g p g

obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki

investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni

nepremičnini.

• Pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi

oziroma izvajati dela na nepremičnini, ali

• Druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma

izvajati dela na določeni nepremičnini.

28.3.2012

94


Če govorimo o lastninski pravici, govorimo o vpisu osebe, ki uveljavlja pravico graditi – le ta je vpisana ZK izpisku v razdelku osnovni pravni položaj nepremičnine.

Č i d ih t ih i h i t b i i i li Če govorimo o drugih stvarnih pravicah, govorimo o stavbni pravici ali o služnosti. Pri stavbni pravici mora biti nosilec stavbne pravice vpisan v ZK izpisku razdelku osnovni pravni položaj nepremičnine.p p j p

28.3.2012

95

Določitev gradbene parceleČ im l žn ti m biti in tit pi n k t n il Če govorimo o služnosti mora biti investitor vpisan kot nosilec služnostne pravice v opisu omejitve v ZK izpisku.

Stvarna služnost (ni pogosta v primeru gradnje)( p g p g j )

28.3.2012

96


Neprava stvarna služnost.

28.3.2012

97

1. Lastnina

JAVNO DOBRO

2. Kaj je javno dobro

3. Javno dobro kot lastnik v zemljiški

knjigiknjigi

28.3.2012

98

JAVNO DOBRO

Lastnina.

Lastnina je pravno primarna pravica do stvari invseh koristi, ki jih ta daje.j j

Razmerje lastnika do stvari je v celoti pogojeno z lastninskim konceptom posamezne države in s političnim

sistemom le tesistemom le te.

28.3.2012

99

JAVNO DOBRO

Lastnina.

Lastninski koncept v R Sloveniji

• Pravica do zasebne lastnine je v Ustavi RS podana kot ena izmed človekovih pravic.

• Pridobivanje in uživanje lastnine je opredeljeno tako, da zagotavlja uresničevanje gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastninefunkcije lastnine.

• Omogoča omejevanje lastninske pravice do skrajnih možnosti - do Omogoča omejevanje lastninske pravice do skrajnih možnosti - do odvzema te pravice, vendar samo v javno korist.

28.3.2012

100

JAVNO DOBRO

LastninaZakon, ki danes v Sloveniji definira pojem lastninske

pravice in posledično pojem lastninske pravice na

nepremičnini ter pojem nepremičnine, je

Stvarnopravni zakonik (SPZ, 2002 in spremembe).

k č Lastninska pravica nad posamezno nepremičnino je

razvidna v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga,

n m nj n pis in j ni bj i p d tk p i h namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah

na nepremičninah. Vpis v zemljiško knjigo v

Republiki Sloveniji zagotavlja tudi pravno Republiki Sloveniji zagotavlja tudi pravno

varnost nosilcu vpisane pravice.

28.3.2012

101

JAVNO DOBRO

Lastnina

V kolikšni meri je lastnina absolutna in neomejena pravica, je razvidno predvsem v razmerju do javne pravica, je razvidno predvsem v razmerju do javne

koristi, ki omejuje privatno lastnino.

Omejitev in lastninske pravice v javnem interesu pride najbolj do izraza pri javnem dobrunajbolj do izraza pri javnem dobru.

28.3.2012

102

JAVNO DOBRO

Kaj je JAVNO DOBROj j

Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja namenom ob enakih pogojih lahko uporablja

vsakdo (splošna raba).Stvarnopravni zakonik (SPZ, 2002 in spremembe).

Kaj je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo določa zakonza njegovo uporabo določa zakon.

Javnem dobro lahko obstaja, če se na njem j , jnahajajo objekti, ki zahtevajo tak režim

zemljišč.

28.3.2012

103

JAVNO DOBRO

Kaj je JAVNO DOBROj jPojem JAVNO DOBRO je bil v slovensko zakonodajo ponovno uveden z

Ustavo R Slovenije leta 1991.

V obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1991 sicer prevladujejo pojmi:

• dobrine v splošni rabi,

družb n l stnin v spl šni r bi• družbena lastnina v splošni rabi,

• …V strokovni literaturi je ta pojem opredeljen različno, npr.:• Javno dobro so dobrine ali storitve, ki omogočajo uveljavljanje javnega

interesa;

• Javno dobro so dobrine ki so namenjene skupni rabi;• Javno dobro so dobrine, ki so namenjene skupni rabi;

• Javno dobro so stvari ali dobrine v javni lasti;

• Javno dobro so stvari ali dobrine, do katerih je zagotovljen enak dostop.

JAVNO DOBRO JE LAHKO STVAR, DOBRINA ALI STORITEV.

28.3.2012

104

JAVNO DOBRO

Kaj je JAVNO DOBROj jPojem JAVNO DOBRO je bil v slovensko zakonodajo ponovno uveden z

Ustavo R Slovenije leta 1991.

V obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1991 sicer prevladujejo pojmi:

• dobrine v splošni rabi,

družb n l stnin v spl šni r bi• družbena lastnina v splošni rabi,

• …V strokovni literaturi je ta pojem opredeljen različno, npr.:• Javno dobro so dobrine ali storitve, ki omogočajo uveljavljanje javnega

interesa;

• Javno dobro so dobrine ki so namenjene skupni rabi;• Javno dobro so dobrine, ki so namenjene skupni rabi;

• Javno dobro so stvari ali dobrine v javni lasti;

• Javno dobro so stvari ali dobrine, do katerih je zagotovljen enak dostop.

JAVNO DOBRO JE LAHKO STVAR, DOBRINA ALI STORITEV.

28.3.2012

105

JAVNO DOBRO

Kaj je JAVNO DOBRO

Kaj je bistvo javnega dobra, nam podajo razlage uveljavljanje javnega

interesa,skupna raba, javna last, zagotovljen javni dostop.

D li Delimo ga na:

Javno dobro v širšem smislu - to so stvari, dobrine in storitve namenjene

splošni rabi, izvajanju javnih služb in delovanju organov javne upravep , j j j j g j p

Javno dobro v ožjem smislu - to so le stvari, namenjene splošni rabi, rabi

vsakogar pod enakimi pogojivsakogar pod enakimi pogoji

28.3.2012

106

JAVNO DOBRO

Kaj je JAVNO DOBROOstale delitve javnega dobraNaravno javno dobro so celinske vode in vodna zemljišča ter morje in vodna zemljišča morja (Zakon o vodah)G d b l šč h b k č Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi (Zakon o graditvi objektov)

Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina

jih (Z k dit i bj kt )na njih; (Zakon o graditvi objektov)Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi j , j j , p j ppogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno; (Zakon o graditvi objektov)objektov)

28.3.2012

107

JAVNO DOBRO

Kaj je JAVNO DOBROj jOstale delitve javnega dobra

Grajeno vodno javno dobro – Zakon o vodah -vodno zemljišče, ki je nastalo

zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda,

zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin, izkopa na priobalnem

zemljišču ali drugega podobnega posega v prostor depresijsko zemljišče ali zemljišču ali drugega podobnega posega v prostor, depresijsko zemljišče ali

zemljišče, ki nastane kot nasip ali zasip na vodnem zemljišču..

Javne ceste javno dobro – Zakon o cestah

Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države -

Zakon o železniškem prometu

bj kti i i t i i ij kih l žb č t t objekti, naprave in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa ter z

njimi povezana zemljišča – Zakon o letalstvu

Naravno javno dobro so naravne dobrine – Zakon o varstvu okolja

28.3.2012

108

JAVNO DOBROJavno dobro kot lastnik v zemljiški knjigij j g

Kdaj se pojavi javno dobro kot lastnik?

• Obči zemljiškoknjižni zakon – 1871,

• Zakon o zemljiškoknjižni oddružitvi zemljišč za namene javnih cest

ali poti nadalje za namene kake javne koristi pričete naprave ali ali poti, nadalje za namene kake javne koristi pričete naprave ali

odvračanje kake vode – 1894,

• Zakon o zemljiških knjigah – 1930,Zakon o zemljiških knjigah 930,

• Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig

– 1930,

• Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini - 1965,1973.

• Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) – 1995,

• Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) – 2003 in

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi - 2011

28.3.2012

109


ZAKON O NOTRANJI UREDITVI,

OSNAVLJANJU IN POPRAVLJANJU

ZEMLJIŠKIH KNJIG – 1930

Ta zakon postavil pravne temelje za vnos

zemljišč iz seznamov v zemljiško knjigo.

Da je zemljišče javno dobro »se pooči to svojstvo v Da je zemljišče javno dobro »se pooči to svojstvo v

lastninskem listu na prvem mestu« (1. odstavek 10.

člena).

Tako postane javno dobro oseba zabeležena v

l t i k li tlastninskem listu-

JAVNO DOBRO TOREJ POSTANE LASTNIK. JAVNO DOBRO TOREJ POSTANE LASTNIK.

28.3.2012

110


ZAKON O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK) – 1995

Z k d lj j i ič i i l k ji Zakon opredeljuje samo prenos vpisov nepremičnin iz seznamov v glavno knjigo

po uradni dolžnosti.

141. člen zakona:

“Stvari, ki so vpisane v seznamih, kot javno dobro, se po uradni dolžnosti

prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro.”

28.3.2012

111


ZAKON O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK-1) – 2003111. členPravno dejstvo da je nepremičnina javno dobro se zaznamuje na podlagi Pravno dejstvo, da je nepremičnina javno dobro, se zaznamuje na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.

Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno).

Zaznamba javnega dobra se izbriše na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za izbris zaznambe javnega dobra

č dl čb pravnomočna odločba.

Javno dobro ni več lastnik v zemljiški knjigi, ampak se status javnega dobra zabeleži kot zaznamba v zemljiški knjigi.

28.3.2012

112


Lastnik JD: država, Lokalna skupnost, izjemoma fizična ali pravna oseba (naravno JD).V ZKNJ BI MORALO BITI:Država ali lokalna skupnost naj bi bili vpisani kot imetnik osnovnega pravnega položaja v ZKNJ

V ZKNJ JE:Javno dobro, Javno dobro v lasti RS, Javno dobro ceste in

t j i k t i t ik l ž jpota,… je vpisan kot imetnik osnovnega pravnega položaja

28.3.2012

113


5.272.257 parcel5.272.257 parcel

157.847 parcel v “lasti” različnih pojavnih oblik javnega j jdobra

195 oseb z nazivom Javno dobro ali izpeljank iz tega 195 oseb z nazivom Javno dobro ali izpeljank iz tega naziva

3% vseh parcel3% vseh parcel

28.3.2012

114


Pri 195 osebah so Pri 195 osebah so

nekatera poimenovanja nekatera poimenovanja nekatera poimenovanja nekatera poimenovanja

enaka, razlikuje se enaka, razlikuje se

samo matična številka samo matična številka samo matična številka samo matična številka

pod katero je to pod katero je to

poimenovanje vodeno v poimenovanje vodeno v p m jp m j

zemljiškem katastruzemljiškem katastru. .

28.3.2012

115


Pravne podlage za vknjižbo

ZAKONI IN UREDBE TERZAKONI IN UREDBE TERPOSAMIČNI PRAVNI AKTIPOSAMIČNI PRAVNI AKTI

Zakoni in uredbe:• Zakon o zemljiški knjigi (ZZK in ZZK-1),

Posamični akti:odločbe, sklepi • Zakon o železniškem prometu,

• Zakon o stavbnih zemljiščih,• Zakon o javnih cestah,

sklepi, naznanilni listi in izjave.

Zakon o javnih cestah,• Uredba o kategorizaciji javnih cest in• Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni

lastninilastnini.

28.3.2012

116

JAVNO DOBROTabelarični pregled GJDp g

.

28.3.2012

117


.

28.3.2012

118


.

28.3.2012

119

JAVNO DOBROTabelarični Tabelarični

pregled GJD –

podrobnejša podrobnejša

delitev za ceste

.

28.3.2012

120


Z k Zakona o zemljiški knjigi (ZZK in ZZK-1)

.

28.3.2012

121


Z k Zakon o železniškem

prometu

. Zakon o stavbnih stavbnih zemljiščih

28.3.2012

122


Zakon o javnih cestah in Uredba o

.

kategorizaciji javnih cest

28.3.2012

123


POJAVNE OBLIKE BESEDE JAVNO DOBRO - DELITEV

1. v skupino pojavnih oblik besede javno dobro na podlagi katere je možno ugotoviti kdo je pravi lastnik (država, lokalna skupnost) in k h l k d d dl k 2. v skupino pojavnih oblik besede javno dobro na podlagi katere ni

možno ugotoviti kdo je pravi lastnik.

• Javno dobro,

1

•Republika Slovenija - javno dobro, •Naravno vodno javno dobro v lasti RS,• Javno dobro-javna železniškainfrastruktura

,• Javna posest,• Javno dobroceste in pota,

• Javno dobro1

2

infrastruktura, •Javno dobro v lasti občine »ime občine«(npr. Radovljica) in

•Javno dobro- Družba za avtoceste

• Javno dobrovode

2

28.3.2012

124


.

28.3.2012

125

.

PRIJETNO JE BILO PREŽIVETI ČAS Z VAMI!

HVALA!

M ijMarijana

Documents

DOLOČANJE GRADBENE PARCELE in JAVNO DOBRO