Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Titova štafeta — izraz ljubezni in vdanosti ljubezni tovarišu Titu — Borba za izpolnitev gozdarskega plana — Sindikalne organizacije pred II. kongresom ZSS — Izredna skupščina OLO v Kranju — Iz naših krajev — Podlistek: „Upor v koncentracijskem taborišču" — Proti-tuberkulozni teden — Izpred sodišča — Ljudska tehnika — Fizkultura in šport
— Šah — Tedenska kronika itd.
G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F
U t o II. — Štev. 21 Kranj, 26. maja 1949
K R A N J
Cena din 2'
Ob 52-ob le in ic i rojstnega dne maršala Tiia
Titova štafeta - izraz ljubezni in vdanosti ljudstva KPJ in tovarišu Titu
Maršal Jugoslavije Josip-Broz Tito med Narodno osvobodilno vojno
Glavna štafeta Slovenije, ki je ponesla pozdrave našega ljudstva tovarišu Titu za 57 rojstni dan, katere glavno izhodišče je bilo na vrh Triglava, je v soboto 21. t. m. točno ob . 14.55. uri dospela v Kranj. Štafetno palico, ki so jo ponesli fizkulturniki našega gorskega velikana, je šla skozi Jesenice, kjer se ji je pri družila štafeta iz Blejske Dobrave in pred Kranjem še štafeta iz Tržiča. Povsod je ljudstvo štafeto navdušeno sprejemalo in obsipalo z brezmejnimi izrazi vdanosti in pozdravi, ki naj jih izroče organizatorju vseh naših zmag, vodji in voditelju naših narodov, tovarišu Titu za njegov 57. rojstni dan.
Na Trgu svobode v Kranju, pred Sindikalnim domom, se je že uro pred prihodom štafete zbrala več tisočglava množica prebivalstva, ki je neprestano pri čakovala naše fizkulturnike s štafetno palico. Manifestacijo privrženosti in vdanosti našemu državnemu vodji je otvoril z govorom tov. Vogrič, član Okrajnega komiteta KPS, ki je v kratkem in jedrnatem govoru izrazil čestitke in želje našega ljudstva, komunistov in
Borba za izpolnitev gozdarskega p lana — naša skupna borba
Pet frontnih brigad je v enem tednu posekalo okroglo 20003 lesa
Najboljša je II. frontna brigada v Drulovki, ki je napovedala vsem ostalim tekmovanje
2e ves teden tra ja b i t k a na področju Pet ih f r on tn ih b r i gad v k r a n j s k e m ok ra ju z a i zpo ln i t ev gozdarskega p lana . T a k o v Dolžanki (Puterhofu) , D r u l o v k i p r i K r a n ju, p od Storžičem, v Pddbrez ju i n n a Je l o v i c i . T r d a je borba za les i n f rontov-ei, k i so se zag r i z l i v borbo, vedo, da Pomagajo svo j i državi i z težav, k i j i h le s k u p n a i n enotna vo l j a nas vseh l a h k o premaga.
G o z d a r s k i p l a n bo i zpo ln j en ! M o r a b i t i i zpo ln jen , ka j t i v n j em b i j emo b i tko Za i zpo ln i t ev vseh naših p l a n s k i h nalog. O d • te b i tke zav i s i nabava stro jev za n ašo indust r i j o , t a b i t k a pomen i zadovol j i tev potreb naše lesne pro i zva ja lne i n dustr i je , kap i t a ln e i zg radn je i td . , p r a v tako pa i zpo ln i t ev i zvoznega p l ana . D a s e tega v p o l n i m e r i zavedajo člani P r v i h f r on tn ih br i gad , o t em govore že P r v i r e zu l t a t i i z enotedenske b i tke . D o sedanj i efekt de la vseh, v katere je vključeno 500 b r igad i r j ev , je: v enem tednu posekano i n obdelano: h l odov ine 958,6 m 3 , j amskega lesa 614,5 m 3 c e lu loznega lesa 382,8 m 3 , torej s k u p n o °kroglo 2000 m 3 . I zmed vseh b r i gad je Najboljši efekt de la dosegla b r i gada v d r u l o v k i p r i K r a n j u , za njo f rontna b r i gada v Dolžanki p r i Pu t e rho fu . V D r u l o vk i je pokaza l a najboljši uspeh tret ja desetina, v ka t e r i je najboljši delavec S u m i Janez , kme t iz Struževa, k i j e član ^ P . De l o poteka povsod zelo povo l jno k l jub r a z n i m poman jk l j i v o s t im . Tako n - pr . G o z d n a d i r ekc i j a še do danes n i ^ d e l a l a popo ln ih ope ra t i vn ih p lanov , n i U n i m a proučenega i n razdel jenega P lana na nobenem od teh pe t ih področij ^ela. Sp l oh je b i l a v začetku njena orga-ftlzacija na zelo šibkih osnovah, tako Slede s tanovanj , prehrane, da se o p l a
n i h ne govor i . Seveda to se je sedaj že upel ja lo . T a začetna slabost Gozdne d i rekc i j e p a je škodovala p r i v p i s u n a omahl j i vce , k i niso p rav i l no po jmova l i začetnih težav v organ izac i j i i n so ods topa l i od dela. R a z e n tega p a še danes ponekod obstoje težave glede skupne prehrane . B r i g a d i r j i imajo dolgo pot od de l ovn ih mest do k u h i n j e i n p r i t em izgube mnogo de lovnega časa. V D o l žanki imajo k a k o u ro daleč do skupne kuh in j e . T u s i večkrat, pomagajo s s u h i m mesom, p r i čemer pa nastaja pot r eba po prenašanju pijače, kave i n d r u g ih tekočin, za k a r pa m a n j k a m l e k a r s k i h posod. Le - t e b i se dale tud i drugače uporab i t i , n. p r . za prenos tople hrane . Evidenčna služba še n i povsem uspe la , posebno še, k a r se tiče operat ivnega p lana . S p l o h m o r a m o p r i t em k r i t i z i r a t i Gozdne uprave posameznih področij, ke r kažejo s lab odnos do dela, k i je večkrat ma l omaren i n površen i n n i m a s tanov i tne ob l ike .
V f r on tn i b r i gad i pod Storžičem imajo stenčas, dočim ga d rugod še n i . D n e v n o časopisje je naročeno, a ne p r i h a j a r ed no. M e d t e m ko je v neka te r ih b r i gadah d i s c i p l i na še k a r povo l jna , je opaz i t i v posameznih deset inah, k j e r se nahajajo l jud je i z enega okol ja , da popušča. Tako se je na področju Je l ov i c e v nedeljo 21. t. m. % br igad i r j ev samovo l jno na pot i lo v domačo vas, k a r je pod vsako k r i t i k o . V b r i gad i v Podbrez jah p a hod i vsak dan nad po lov i co l j u d i prenočevat domov, čeprav je komandan t v z t ra ja l , da ostanejo v s k u p n e m taborišču. Vse k a k o r so to začetne s labost i organizaci je , k i b i se z prepričevanjem dale ods t ran i t i . N a tem bo potrebno bol j politično i n
(Nadal jevanje na d rug i strani )
množičnih organizacij, ki jih bodo izročili Titovi štafeti. Pri tem je poudaril, da v tovariša Tita gledajo vsi graditelji socializma v našem okraju in mu ne-oinajno zaupajo, kljub krivičnim obtožbam Informbiroja. — Zaupajoč v lastne sile korakamo na čelu s C K K P J v socializem — v lepšo bodočnost!
Za njim so se še pred prihodom štafete razvrstili govorniki številnih predstavnikov množičnih organizacij in velikih delovnih kolektivov, ki so vsi preči-tali ob splošnem odobravanju manifestantov plameneče pozdrave tovarišu Titu za njegov rojstni dan, ki mu jih pošiljajo naše organizacije. Med temi je prebran in poslan v posebno okusno izdelani in s srebrom okovani štafetni palici od OF mesta Kranja sledeči pozdrav:
•"Ti»UtA, Mmo VŠUK& -
mmmm mciAimm*
zzx:m&xi uuMim s o *m m VASEMA s*t££ moz nmm POIŽTOH Z&RAMU ZA MI® V mlmmmnm &m&umw+ mi socsAUZAOđi m ?mwiriamM NA- S
I s VASI im ZA mvilmzz mommm& NAŠIH rmmn,\ . mumuAHO V&H, &A Him& m NAS m &o sm. m
TISIIML KI N2 8 AZMHESO KASl&iL*^ 84 SMO HA MAV1 mt MA&KSIZMA- IININ&B&^J
Prihod štafete, ki je tekla skozi gosti špalir vojske, pionirjev in članov množičnih organizacij, je množica pozdravila z navdušenjem, ploskanjem in vzkliki maršalu Titu. V imenu J A je pozdravil Titovo štafeto tov. podpolkovnik Seka-lič, ki je. našemu vrhovnemu komandantu odposlal srčne želje od zvestih čuvarjev naših severnih meja s trdno obljubo, da so narodi Jugoslavije vedno pripravljeni braniti čast in nedotakljivost naših meja.
Po končani slavnosti in ob spremljavi vojaške godbe je štafeta s pozdravnimi palicami, ki so jih nosili od tu najboljši naši delavci — odlikovanci pri izgradnji socializma, odhitela burno pozdravljena na pot proti Ljubljani. Tej štafeti so bile izročene vse številne pozdravne čestitke delovnega ljudstva Kranja
Straa 2 G O R E N J S K I G L A S Štev. 21
Pred II. kongresom Zveze sindikatov Slovenije Izredno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Kranju
Volitve odbornikov v ljubljanski Oblastni odbor V soboto, dne 21. maja 1949 ob 8. u r i
z jutra j , je b i l o v dvo ran i Prešernovega gledališča v K r a n j u i z redno zasedanje Okra jnega l judskega odbora K r a n j , k i so se ga poleg članov IO O L O udeležili t u d i v s i i zvo l j en i odbo rn ik i Okra jne l judske skupščine, kot gosta pa tov. K r m e l j M a k s , član C K K P S i n tov. P o r Janez, l j udsk i poslanec Republiške s k u p ščine S loveni je .
P o i z v o l i t v i delovnega predsedstva i n d r u g i h f o rma lnos t ih je poda l poročilo o pomenu i n de lu ob las tn ih l j u d s k i h od borov, tov. B e z n i k Cene, zastopnik sekre t a r i a t a za organizaci jo ob las tn ih l j u d s k i h odborov. V svojem nazornem i n politično zajetem poročilu, je podčrtal važnost us tanav l jan ja ob las tn ih l j u d s k i h odborov i n je zaključil svojo poročilo z besedami:
»Ustanovitev ob las tn ih l j u d s k i h odborov n i samo nekak začasen, zas i len a l i slučajen ukrep , temveč ga je t reba s m a t ra t i kot nujno' pos ledico političnega i n gospodarskega razvo ja v naši državi, kot važen pogoj za nadal jn jo uspešno g r a di tev soc ia l i zma, ko t nada l j n j i k o r a k k u s t v a r i t v i dokončnega demokratičnega ustro ja naše l judske oblast i i n uve l j av l jan ja demokratičnih načel v vods t vu državne uprave . T o je h k r a t i tud i dokaz vod i lne v loge i n p r a v i l n e po l i t i k e naše Par t i j e v g rad i t v i l judske ob last i i n gospodarstva, zasnovane na n jen ih r e v o l u c i ona rn ih izkušnjah i n obv l adan ju teori je m a r k s i z m a - l e n i n i z m a v naših posebnih pogo j ih ; to je dokaz njene neprestane s k r b i i n pr i zadevan ja , da/ metode de la i n s is tem vods tva državne uprave vedno ustrezajo d a n i m po t r ebam i n
k u l t u r n o de lovat i , p r i čemer bodo n a pake i zosta le same po sebi .
Prinašamo poročilo od najboljše frontne brigade v Drulovki pri Kranju, ki je v prvem tednu dela v gozdovih pokazala najboljši uspeh. F r o n t o v c i te br igade so se i z k a z a l i v m n o g e m boljši de lavc i ko t p r a v i gozdar j i , d i s c ip l i na je n a višini i n efekt de la vs l ed tega n i i zos ta l . Čeprav b r i gada šteje samo 60 b r igad i r j ev , je v enem t ednu posekala i n p r i p r a v i l a 412 m 3 lesa.
II. F R O N T N A BR IGADA V D R U L O V K I PRI K R A N J U
Breg, 21. maja 1949. Življenje II. f rontne br igade redno i n
uspešno poteka. V ce lot i je stanje zadovo l j i vo . H r a n a k a k o r druge življenjske
. potrebščine so nam v dovo l jn i m e r i p r e skrb l j ene . De l o je p ra v i l no organ iz i rano , zato dosegamo lepe uspehe. V dneh od 14. do 20. ma ja so desetine II. br igade posekale i n p r i p r a v i l e jamskega , ce lu loz nega i n lesa za deske 412 m 3 . T a k o je 1. deset ina p r i p r a v i l a 86,265 m 3 lesa. 2. deset ina 66,640 m 3 lesa, 3. s k u p i n a 98,991 m 3 lesa i n četrta deset ina 81,586 kubičnih met rov lesa, 5. deset ina 78,554 kubičnih metrov lesa.
T o n a m dokazuje , da so naše desetine v b r i g a d i res požrtvovalne. Deset ine s a m e medsebojno tekmuje jo . Tako je dob i l a 3. s k u p i n a ko t najboljša do sedaj p redhodno zastavico, za katero se v z t r a j no bo r i , da j o čimdalj obdrži. D r u g e desetine p a vz t ra jno tekmuje jo zato, da b i j o t u d i one dob i l e v svojo sredo. — D r u g a f r on tna b r i gada je n a svo j em zadn jem b r i g adnom ses tanku s k l e n i l a , da napove v s em os ta l im f r o n t n i m b r i g a d a m okra ja K r a n j t ekmovanje v nas l ed n j ih točkah: 1. K a t e r a br i gada bo najboljše dosegla
i n presegla de lovne norme? 2. V ka t e r i b r i g ad i se bo i z va ja la na j
boljša de l o vna d i sc ip l ina? 3. V k a t e r i b r i g ad i bo najboljše k u l t u r
no i n politično delo? 4. K a t e r a b r i gada bo ob zaključku akci je
dosegla najlepše uspehe? 5. K a t e r a b r i gada bo n a p r a v i l a največ
udarniških ur? Napovedano tekmovan je j e v naši b r i
gad i takoj poživelo delo, k a r upamo, da tud i v os ta l ih b r i gadah ne bo braeuspe-
c i l j em grad i t ve soc ia l i zma. V tem pa je t u d i j amstvo z a naglo u t rd i t e v i n p r a v i l n o pos lovanje novo i z vo l j en ih oblastn i h l j u d s k i h odborov, k i bodo ob podpor i ob las tn ih komite jev , Par t i j e i n odborov O F , nedvomno že v k r a t k e m času s svoj i m de lom najbol je p o t r d i l i upravičenost us tanov i tve i n dopr inos k i z g r ad i t v i soc i a l i z m a . "
Po podan ih poročilih tov. B e z n i k a , se je r a z v i l a nadvse živahna d iskus i ja , v katero so posegl i številni O k r a j n i l j u d s k i odbo rn ik i , k i so poudar j a l i v e l i k pomen ustanov i tve ob las tn ih l j u d s k i h odborov i n obenem kritično r a zp ra v l j a l i o de lu K r a j e v n i h l j u d s k i h odborov. Na to so b i l e izvršene tajne vo l i t v e v začasni ob las tn i l j u d s k i odbor. I zvo l j en ih je b i lo 15 članov.
V l j u b l j a n s k i ob las tn i odbor pr ide jo iz k ran jskega okra ja : B e z n i k Cene, n a meščenec; R o z m a n F ranc , kmet ; T r o j a r Ivan, p redsedn ik O L O ; Vogrič J a n k o , delavec; Šušteršič F ranc , nameščenec; Jakopič Vekos lav , nameščenec; M l a k a r A l o j z , nameščenec; K a l a n M a k s , kmet ; Mršek A n d r e j , delavec; Brovč A n d r e j , delavec; Rome Drag i ca , nameščenka; Završnik Stane, učitelj; K a l a n T ine , delavec ; U rbane Jože, delavec i n Kavčič Ivan, kmet .
Na to se je izvršila i zpopo ln i tev 10 O L O K r a n j , k i j e b i l a p red lagana po kand idac i j sk i k o m i s i j i i n b i l a soglasno sprejeta, ter i zvo l j ena po p r i s o tn ih član i h . S t em je b i lo i z redno zasedanje Okra jnega l judskega odbora zaključeno i n v s i udeleženci so se nato udeležili svečanega spre jema T i t ove štafete p r e d S i n d i k a l n i m domom v K r a n j u .
šno. V br i gad i s am i se vršijo tedensk i m l a d i n s k i ses tanki , k j e r se r a zp rav l j a o političnih i n gospodarsk ih dogodkih . Študij n a m pr ipomore p r i postav l jan ju n o r m .
D n e 20. maja je ob i ska l II. br igado sekre tar okra jnega komi t e ta K P S K r a n j tov. Mršek, k i s i j e og leda l vse stanovan jske prostore i n potek dela. P r i 4. deset in i je s a m p r i j e l za sek i ro i n z ostal i m i f r on tovc i udarno k l e s t i l vejevje. B i l j e zadovo l j en z življenjem v b r i gad i , k i ga j e ob večerni u r i poživela še g lasna me lod i ja ha rmon ike . P r i s o s t v o va l je tud i b r i gadnemu sestanku, k jer se je razgovar ja l s p o e d i n i m i f rontovc i , k i so se i z r a z i l i , da so p r a v z a d o v o l j n i Ob odhodu j i m je želel še v e l i k o uspehov i n j i h p r a v tovariško pozd rav i l .
Kranj 23. maja 1949. V e l i k a akc i j a za i zvedbo p l a n a v
gozdars tvu pa je s ta lno v vse večjem ra zmahu . N a T r g u svobode v K r a n j u i n p r ed O Z K ' Z je vsak dan živo i n ra zg i bano. T u življenje v re . Pesem, h a r m o n i k a — pred odhodom n o v i h s k u p i n — v r i skan j e i n v z k l i k a n j e na k a m i o n i h , k i odhajajo z r a z v i t i m i n a r o d n i m i zastav a m i n a teren, so prepričljiv dokaz, da se člani F r o n t e zavedajo veličine današn j i h nalog, k o gre tokra t za novo zmago v i z g radn j i naše socialistične domovine . P r iha ja j o od vsepovsod. Iz Tržiškega kota , Ce rke l j , Po l j anske i n Selške dol ine , S m l e d n i k a , K r a n j a i n okol ice. D o sedaj j i h je O k r a j n i de l ovn i štab v K r a n j u odpos la l na delo nad 950, a n j i h število s ta lno raste. P l a n mob i l i zac i j e je v g l a v n e m dosežen, čeprav je še vedno dovol j l j u d i , k i so p r i p r a v l j e n i i t i . Ra z en v p e t i h f r on tn ih br i gadah , k i delajo na področju kran jskega okra ja i n k j e r je p l a n v številu de lovne s i l e presežen, m o r a naš okraj odpos lat i 600 f rontovcev n a delo G o z d n e m u gospodarstvu na B l e d . T u sem je odšlo do sedaj l e 253 f rontovcev, k i so n a de lu na sektor ju R u d n o — R o v t a r i c a . Našo obveznost pa moramo 100% izvršiti i n preseči zato, da bo T i t o v a Jugos l av i j a čim močnejša i n življenje naših l j u d i v njej čimprej lepo i n srečno. N a ta način bomo dokaza l i , da smo p r i p r a v l j e n i z l a s t n i m i s i l a m i g rad i t i soc ia l i z em i n tako p r i speva t i v e l i k delež k skupn i ' s t va r i vseh de lovn i h l j u d i .
Razg ibanost v de l ovn ih k o l e k t i v i h se p r e d II. kongresom Zveze s ind . S loven i j e i z dneva v dan stopnjuje, k a r je po t r d i l a 18. t. m. s k l i c a n a konferenca p r ed sednikov , ta jn ikov i n osta l ih s i n d i k a l n i h referentov. D i s k u s i j a je o d k r i l a razna p r i k r i v a n j a prekongresnega t ekmovan ja ; poed in i de lovn i k o l e k t i v i so dan k o n gresa hote l i presenet i t i s t e k m o v a l n i m i obvezami , ka te re so n j i hov i k o l e k t i v i dosegl i .
P r v i je s ponosom d i s k u t i r a l ta jn ik s ind . podružnice „Standard", k i je med os ta l im navede l , da se je v n j ihovem k o l e k t i v u s t a r i tehnični vodja, k i b i l ahko pre j ema l starostno poko jn ino , k l j u b s tarost i i n bo lezn i v r n i l v podjetje, da i z p o l n i obveze, k i j i h je d a l v čast II. kongresa Z S S . D r u g i p r i m e r v t em k o l e k t i v u , tov. Fa j f a r M a r a je da la obvezo, da bo zmanjšala 50% de lovno mesto s tem, da sedaj sama oprav l j a delo p r i izžemalnem stro ju . V p r v i h - dnev ih je presegla no rmo za 157%.
Ta jn ik de l . k o l e k t i v a Inteks, med ostal i m i obvezami j av l j a , da n j ihov k o l e k t i v v p redkongresnem t ekmovan ju n i pozab i l n a naše gozdarje, k i j i m hoče n u d i t i k u l t u r n o razvedr i l o .
T u d i podružnica zd ravs t ven ih ustanov ne bo izosta la v predkongresnem tekmovan ju . Zas topn ik n j ihove podružnice j av l j a , da so z d r a v n i k i v podružnici spre j e l i obvezo, da bodo dve nede l j i brezplačno z d r a v i l i i n pop rav l j a l i zobe de lavcem i n kme tom.
Og las i se zastopnik s i n d i k a l n e podružnice pošte: „Kljub temu, da smo mnogo zaposleni , je naša podružnica spre je la predkongresne obveze. Do sedaj smo pos l a l i enega člana v gozdno b r i gado, katerega bomo v ustanov i vs i n a domeščali, poleg tega smo spre je l i , d a vsak član n a p r a v i 4 prostovo l jne de lovne ure .
Podružnica M e g r a d je napoveda la podružnici O g r a d predkongresno t ekmovanje, katerega je s ledn ja v ce lot i spre j e l a ; med os ta l im i točkami je - ka te ra podružnica bo n a p r a v i l a več udarniških ur , k u l t u r n i h p r i r ed i t e v i td . Zve za p ro -sve tn ik delavcev S m l e d n i k je spre je la v čast II. kongresa obveze. N j i h o v i podružnica hoče sode lovat i m e d p r v i m i k o l e k t i v i , z a rad i tega bodo n a p r a v i l i 2000 p ros tovo l jn ih de l o vn ih ur , zasad i l i 70 drevesc i t d .
V d i skus i j i so še nadal je s i n d i k a l n i f unkc i ona r j i Obutev , G o l n i k i t d . i z n a šali o sprejet ih, obvezah v čast kongresu .
Mog l o se je na obraz ih tov. s i n d i k a l n i h funkc ionar j ev v ide t i , v. ka t e r i h k o l e k t i v i h so spre je l i i n spoln ju je jo p r e d kongresna t ekmovan ja . Značilno v d is k u s i j i j e b i lo , da v k o l e k t i v i h , k j e r n i p rav i l n ega sode lovanja med upravo
Povzročitelj najbol j nevarne i n n a lez l j i ve bo lezn i j e t ike , je bac i l t u b e r k u loze — majhen, za neoboroženo oko, kot vse bolezenske k l i c e nev iden trdoživ, z l epa m u ne škoduje mraz a l i vročina i n j e t u d i odporen n a p r a m razkužilom.
Živ imo v težkih časih, k o narod bi je odgovoren boj za izvršitev p l a n s k i h n a log i n i m a za seboj že težko t rnovo pot. Nebro j on ih , k i so t rpe l i od nas i l ja t u j i h zavojevalcev, se je v taboriščih, p re gnans t vu i n p r i s i l n e m de lu ob na jugodnejših življenjskih pogo j ih i n ob nepop i s n e m t rp l j en ju okužilo z bac i l om jet i ke i n nosi v sebi neva rno k a l odnosno žarišče bolezni , k i že g loda na življenjsko važnih de l ih telesa i n se je m o r d a že zelo nevarno razpred la . Z a j e t iko l ahko obo l i vsak de l telesa, na jnevar nejša pa je pljučna j e t ika , posebno če je, ko t p r a v i m o „odprta", najnevarnejša, to je, da je prišlo do razpada pljučnega t k i v a i n da izkašljujemo gnoj, k i j e v n j em nebroj bac i lov . P r i govoru i n p r i kašlju l ahko bo ln i k okužuje svojo okol i co tako rekoč iz ust v usta; s tem, da p l ju je p o t l eh i n da se s p r a h o m v r t i n c i bo lezenska k l i c a iz posušenega p l j u n k a , p r i d e bac i l tube rku lo ze tud i v naša d i ha la .
podjet ja i n s ind ika lno organizaci jo , n iso nava ja l i , k a k o so p r i s t op i l i v p r edkon gresno tekmovanje , ed ino k a r so i z n a šali je b i l o : n imamo zadost i delovne si le , u p r a v a podjet ja se ne m e n i za tekmovanje i t d . E n o k a r je najvažnejše u p r a v n i k i a l i d i r ek t o r j i podjet i j pozabl jajo, da je s i n d i k a l n a organizac i ja v k o l e k t i v i h osnovna organizac i ja , k i je najbližja vsemu de lavs tvu , k i daje naloge, u t r ju je d isc ip l ino , n u d i k u l t u r o i n politično n a obrazbo, s k r a t k a n u d i Vso pomoč p r i i z va jan ju p l a n s k i h nalog. T i s t i d i r ek to r j i a l i u p r a v n i k i , k i gledajo samo na svoj položaj i n se nočejo približati de lavcu , se bodo prej a l i slej u top i l i , k j e r bo šla de lovna množica p r eko n j ih , i z svoje srede bo zbra la de lovnega človeka da našnjega časa i n ga pos tav i l a na vod i lno mesto. P redkongresno tekmovanje je i z raz vdanos t i s i n d i k a l n i o rgan i zac i j i i n naši P a r t i j i , k i sta p r ehod i l i s l avno i n naporno pot. B o r b a , k i jo je de lavsk i razred v o d i l s t rn j en v . s i n d i k a l n i o rgan izac i j i , je b i l a borba Par t i j e , k i je v nenehnem po le tu dosegala v e l i k e zmage, k l j u b v s emu te ror ju od s t ran i t akra tne vladujoče k l i k e . Nas i l j a , ubo j i v p r ed -a p r i l s k i J u g o s l a v i j i so b i l i v sakodnevn i po jav i . Zaloška cesta v L j u b l j a n i , n a ka te r i so pad l i p r v i rdeči s i nd i ka l i s t i , ka tere je v o d i l a K P J , n i poznana samo v me jah S loveni je , poznana je po vsej Jugos l a v i j i . P r v e žrtve, pob i te na zver i n s k i način, so pad le po na logu t a k r a t nega notranjega m i n i s t r a Korošca. N a si l je rod i zlo, to smo v i d e l i po tej k r v a v i t ragedi j i . D e l a v s k i raz red se je še bol j s t r n i l oko l i svoje Par t i j e , k o r a k a l dal je v svo j ih zmagah. Prišlo je le to 1936. Teks t i l no de lavstvo v K r a n j u i n d rugod je r evo luc i onarno dv i gn i l o svojo pest. Razdvo jenost v s i n d i k a l n i h o rgan i zac i j ah je b i l a p rek in j ena . P a r t i j a je o rga n i z i r a l a generalno s tavko, ve rsko opre-deljenje, politična pr ipadnos t so b i l e odstranjene, v s i de lavc i se bori jo v enem c i l ju , izboljšati ekonomsko i n politično stanje. Nas t op i l j e zopet k r v n i k de lavskega razreda, no t ran j i m in i s t e r K o r o šec. Z banom Natlačenom je u p o r a b i l svojo metodo, njegovi h l apc i po l i c i j a , žandarmerija so na ba rba r sk i način s bombami , puškami i n p a l i c a m i v d r l i med m i r n e stavkujoče delavstvo, n a p a d l i moške, m lad ino i n noseče žene i n je b i l o nešteto ran jen ih .
P a r t i j a je za rad i tega gnusnega z l o čina posta la še mnogo bližja širokim d e l a v s k i m množicam, na mest ih , k jer se prej n i govor i l o o P a r t i j i , so sedaj gov o r i l i , r a z k r i n k a n je b i l klerofašizem, de lavske množice so se odvo j i l e od n j i h o v i h v r s t i n stopale v enotno fronto pod vods t vom Komunistične Pa r t i j e J u goslavi je. Stružnik AJojz .
J e t i k a ne g leda na starost, vsak l a h k o obo l i i n dognano je, da bo lu je mnogo s ta r ih l j u d i na pljučni j e t i k i . S t a r i jetič-n i k i so pogosto zelo n e va rn i o t r okom —• starši gredo na delo, s t a r i , onemog l i sor o d n i k i , k i ne morejo več oprav l j a t i drugega dela, pa varuje jo deco. Pogosto se s k r i v a za „nadušljevim" kašljem nev a r n a odpr ta tube rku lo za , k i okužuje okol ico , posebno l ahko p a še o t roka , k i je človeku s t a k i m kašljem izročen v varstvo .
Iz opisanega je razv idno , da j e j e t i k a bolezen, k i zahteva pozornost i vsega naroda i n zato m o r a v bo rb i p r o t i tej zav ra tn i m o r i l k i sode lovat i ves narod . E d i n 6 na ta način bomo zagospodoval i nad to bolezni jo. Značaj bo lezn i je pač tak, d a se jo je laže u b r a n i t i , ko t jo zd rav i t i . D o b r o jo m o r a m o poznat i v v s em n jenem b i s t vu , vedet i moramo, k a k o se je bomo u b r a n i l i . Prepričati se moramo, a l i smo zdrav i , posluževati se moramo p redvsem naših ustanov za ugotav l jan je te bo lezni tkzv . p ro t i tuber k u l o z n i h dispanzer jev , k j e r nas preg le dajo, k j e r n a m dajo navod i l a , k jer usmer ja jo naše zdrav l j en je i n delo, če smo obo le l i .
(Nadal jevanje na t re t j i strani )
Borba za izpolnitev gozdarskega plana (Nadal jevanje s p r v e strani )
Protituberkuloxni teden od 28, maja do 4, junija
Kaj moramo vedeti o tuberkulozi i n o borbi proti njej
Štev. 21 G O R E N J S K I G L A S Stran 3
I z n a š i h k r a j e v V Šknfji Loki je ustanovljen SKUD Toneta Šiirer-ja
Z ustanov i tv i j o S K U D - a so b i l i t u d i v Škofji L o k i postav l j en i nov i t eme l j i ku l tu rno - prosvetnega ude js tvovanja . Dosedanje K u l t u r n o društvo tako po svo j i no t ran j i sestavi k a k o r v r a z v i j a n ju k u l t u r e i n prosvete že davno n i b i lo sposobno, n i t i n i odgovarjalo današ-
1 n j emu razvo ju soc ia l i zma, ka r m o r a p r i t i do i z raza posebno v našem k u l t u r nem i n prosve tnem de lu . Društvu nI uspelo pos tav i t i pevskega zbora i n godbe. E n o kot drugo stalno pogrešamo na pr i r ed i t vah , p ros lavah i n nastop ih . V i soko število vp i s an ih članov dokazuje v e l i ko zan imanje tud i za t i dve sekc i j i .
Stanje pa je postalo zarad i osebnih medsebojnih t renj , k i so se na zunnj odražale v „spodnjih i n zgo rn j ih , " še težje. V t a k i h nezdrav ih ra zmerah n i b i lo m i s l i t i , da b i kda j prišlo v Šk. L o k o do večjega ku l turno -prosve tnega raz maha . N i t i se n i v delo vključeval m l a j ši, politično bolj z re l kader , k i b i v d r u štvo vnese l nov duh , duh socialistične preobrazbe tud i v našo k u l t u r o i n p ro -sveto.
Das i r a vno je b i lo društvo v splošnem nedelavno, moramo pa na d rug i s t r an i pohva l i t i požrtvovalno delo posameznih s k u p i n , k i so vendar l e dosegle uspehe. Tako je gledališka s k u p i n a pod vods t vom tov. Po l enca i g r a l a več zelo dobro uspel i h iger. K r a l j na Be ta j nov i je b i l 4 k r a t zaporedoma od igran, k a r preds tav l j a za podeželsko d i l e tantsko gledališče i z reden uspeh. Dedek M r a z se je p o n v i l 5-krat, M i l i j o n težav 3-krat i t d . Po l e g tega je b i l o še nekaj gostovanj m lad ine i n d r u gih, k i pa so vse .dobro uspele. De lo gledališke grupe je b i l o zelo težavno, ker n i b i lo hišnika, k i b i de la l red, od nosno so m o r a l i i g r a l c i celo vsa težaška dela s am i oprav l j a t i .
Knjižnica, k i jo vod i tov. K a l a n , se sta lno i zpo ln ju je i n širi svoj k r o g b r a l cev. Število k n j i g se je v zadn j ih dveh l e t ih podvo j i lo , število ob iskova lcev pa zvišalo za 1 7 % . M e d z imo smo izposod i l i 6617 k n j i g i n s icer 1990 ob i skova l cem, m e d temi so b i l i v enakem raz merju- , m l a d i n c i i n de lavc i , manj pa nameščenci. Na l oga novega odbora bo, da združi vse ma le knjižnice s i n d i k a l n i h podružnic, k i n i t i n ima jo čitateljev, v centra lno močno s ind ika lno knjižnico z vključitvijo nu jno potrebne čitalnice. S sode lovanjem M L O i n dobre vo l je O k r a j nega magaz ina b i se dalo za navedene svrhe dob i t i kot najbol j p r i m e r e n p ro stor „Pri K a m n a r j u " .
U s t a n o v n i občni zbor je v o d i l tov. H r i b a r , k i je t u d i obrazložil v e l i k pomen novega društva, k i bo ime lo v K S S vsestransko oporo i n tako možnosti n a j širšega razmaha . Tov . Ce ra r je v i m e n u K S S i n Mes tnega K P želel društvu širok razmah, k i ga bomo dosegl i ne samo s
požrtvovalnostjo posameznih, temveč skupnos t i .
G r a j a t i pa je t reba slabo udeležbo, za k a r k r i v d a pade na s i nd i ka lne podružnice, saj so od 20 ku l tu rno -p r o s v e tn ih re ferentov podružnic b i l i navzoči l e 4.
V n o v i odbor so b i l i i z vo l j en i tovariši: Z a predsedn ika H r i b e r n i k Stane, podpredsedn ika Avdič Jože, tajnico K a l a n M i n k a , b l aga jn ika Marguč S i l vo , gospodar ja S a v n i k ' T ine , gledališko sekci jo Po l enc Po lde , pevsko Korenčan Lov ro , g lasbeno Lipovšek E. , f o lk l o rno B a l d e r -m a n M i r n i , s l i ka rs t vo Bozovičar Pave l , , knjižnico K a l a n F ranc , za dop isn ikar ja Berčič B r a n k o i n v nadzorn i odbor: Remškar Stane, Goličič i n Kožman.
Naloge novega odbora bodo težke, ako bo hote l na novo pos tav i t i pevsk i zbor, godbo i n poživiti še ostale sekcije. P o trebno bo n a p r a v i t i pre lomnico , iz k a tere bo pognalo novo življenje na k u l t u rno prosvetnem področju tud i v Škofji L o k i .
Društvo je dobi lo ime po m ladem p i sate l ju Tone tu Šifrer-ju, k i je ko t dos leden zagovorn ik interesov malega človeka postal med p r v i m i žrtev fašističnega nas i l j a .
Sk<»Tja Loka P R O S L A V A D N E V A Z M A G E
N a večer D n e v a zmage je meddrušt-v en i odbor o r gan i z i r a l svečano akademi j o s pestro vsebino. P r i p r v i točki, k i je p r i k a z a l a par t i zansko taborišče t ik p red osvoboditv i jo , je na sporočilo k u r i r j a , da je napočila svoboda, tov. B r o dar k o t komandan t taborišča čital p r o glas O F na zbrane par t i zane i n občinstvo ter ana l i z i r a l v e l i k pomen tega dneva.
Na to nastopi jo z govorom o T i t u i n s pesmijo o m r t v i h pro l e t e r ih člani J A . G i m n a z i j s k i m l a d i n s k i zbor zapoje pesmi „Tujci p o h l e p n i " i n „Pesem o svob o d i " . M l a d i n e c tka ln i c e r e c i t i r a »V i hra j te zastave" i n tov. Po lenc „Gradimo". P o rec i tac i j i g imnaz i j ca „Mi g r a d i m o " tov. Medenova r e c i t i r a „Spomin p a d l i m " . Z a konec n a m je tov. Berčič čital odlomek i z kn j i g e „Zorana l e d i n a " . H i m n a je zaključila lepo uspelo akademi jo .
USTANOVNI ZBOR S T R E L S K E D R U ŽINE V ŠKOFJI L O K I
P r e t e k l i teden se je na pobudo ok ra j nega odbora us tanov i l a tud i v Šk. L o k i s t r e l ska družina. Pomembne so naloge družine tako i z narodno-obrambnega k a k o r i z politično vzgojne s t ran i . P o s tav l j en i so b i l i s k l ep i i n sicer, da se družina imenu je po p a d l i h p a r t i z a n i h -domačinih b r a t i h Kavčiču P e t r u i n J o žetu. Članarina se določi na d i n 50 letno, za d i jake pa d i n 20.— . Družina takoj p r i s top i k i z b i r i i n p r i p r a v i strelišča, da
čimprej prične z vežbami, saj m o r a že j u n i j a t ekmova t i za republiško p r v e n stvo.
V odbor so b i l i i z vo l j en i : predsednik tov. P eha r Jože; sekre tar J e r m a n Janez, podpredsednik Škrlep Peter , b laga jn ik Po l jane J a n k o , tehnični sekre tar Šink Savo, gospodarstvo i n orožje Vraničar Drago . V nadzorn i odbor pa tov. p r i m o -žič V i n k o , Rešek Stane i n Jeraša A n t o n .
M l a d i družini želimo obi lo uspeha.
Cerklje V nedeljo, 15. maja 1949, je gostovala
v C e r k l j a h d ramatska družina i z Olšev-ka . U p r i z o r i l i so Jurčič - Govekar j eve „Rokovnjače". Režijo je v o d i l a tov. Hras tova . To množično igro, k i režijsko le precej zahteva, je b i lo na tu j em o d r u mnogo težje p r i r e d i t i ko t na domačem, k jer je mnogo laže uporab i t i vse scenske pripomočke, k i vsako odrsko delo d v i gajo na večjo višino. P a tud i i g r a l c i na domačem odru laže i n popolnejše i z v a jajo režiserjeva navod i l a .
P r i z n a v a m o težave, k i se porajajo na podeželskih odr ih , saj k d o r k o l i je i m e l že kaj bolj i n t imnega pos la s podežels k i m odrom, dobro ve, kolikšno odgovornost je p revze l n a svo ja ramena, z las t i tedaj, če je vodi te l j od ra režiser, dekorater , masker , krojač i n šivilja. M e d i g r a l c i torej p r v a i n zadnja oseba, za zastorom ide ja i n ob l i ka . A vseeno je m lada i g r a l ska družina pokaza la zadovo l j i vo ubranost v 2. i n 6. s l i k i . Z l a s t i 6. s l i k a „Rokovnjaški t abor " je b i l a dobro naštudirana. Uga ja lo je p redvsem petje „None" g lavne rokovnjačice, p a tud i zbor je b i l k a r lepo ub ran . T a p r i zor je pokaza l zmog l j i vost i g ra l ske s k u pine, k i je sestav l jena iz skoraj s am ih začetnikov. Škoda je b i l o le, da so b i l i os ta l i p r i z o r i slabše podan i .
P u b l i k a , k i zadnje čase vedno napo ln i dvorano, je živela z usodo, k i je v e l a skoz i oder.
Družina je nastopala p red okra jno ocenjevalno komis i j o za kategor izac i jo i g r a l s k i h s k u p i n kran jskega okra ja . N a m e n ocenjevanja je, da se dv i gne k v a l i teta naših podeželskih odrov ter da se bodo na n j ih p redva ja la t u d i ide jno boljša d ramatska dela. Kritične d i s k u si je po p r i r e d i t v a h bodo vsem nastopajočim samo kor i s t i l e . O b j e k t i v n a k r i t i k a vzgaja i n v zpodbu ja igralce, da bodo v s em nastopajočim samo kor i s t i l e . O b j e k t i v n a k r i t i k a vzgaja i n vzpodbu ja igralce, da bodo odprav l j a l i napake ter da bodo mog l i kdaj t u d i podeželskemu l juds t vu , k i je daleč od k u l t u r n i h središč, posredovat i umetniška dela v lepši i n popolnejši o b l i k i .
N a r o d zre v s lu tn j i čisto umetnost, k i se bo v s em točila nekoč .. ., a z r e sn im t r u d o m i n t ekmovan j i bodo podeželski od r i mnogo preje uresničili ta nekoč.
Marici :
Upor v koncentracijskem taborišču Stare Gradiške (Odlomek iz neobjavljene knjige »Stolp smrti")
(Nadal jevanje i n konec) Džemo K r v a v e c je b i l p rav tako j ek l en
borec. B i l je v isok, p l a v i h las i n r j a v i h oči. K a d a r je šel skoz i taborišče, je b i l vedno zamišljen. P r e d vo jno je b i l Džemo napreden pub l i c i s t . O n i , k i pišejo, m o r d a bol j zavestno čutijo k r i v i c o i n zločin k a k o r navadn i l jud je ; i n mnogo težje j i m je, k e r p r o t i t emu ne morejo ničesar s to r i t i . B i l j e vedno vese l i n živahen fant ; v endar pa je b i l t u d i sedaj v taborišču močen i n s tanov i t en k l j u b temu, da je živahnost i z g in i l a . H l a d n o k r v n o i n b is t ro je sp r em l j a l i n tolmačil dogodke, ed in i v zapo ru n i k l o n i l od utru jenost i neprespan ih noči. Slišal je tul jenje i n zavi janje s i r en .
K o s i l a n i b i lo . To je Džemo opaz i l p r v i i n j e postal n e m i r e n . . . V vročici »o se m u podi le m i s l i skoz i možgane: — M i n i l a je noč. Nič . . . N i k o g a r n i . K a j meni jo s t o r i t i z nami? Mogoče . . . ah, to že ne more b i t i . . . Z b u d i l je L u l e t a .
L u l e je široko odpr l oči i n p r ed seboj Zagledal Džemov obraz, b l ed ko t z i d s Preplašenimi očmi.
„Kaj je? K a j se je zgod i l o? " V z n e m i r jeno s i je m e l oči i n skočil na noge.
„Hrane n a m niso p r i n e s l i " , p r a v i Džemo i n doda: „Če nas niso obsodi l i , da Umremo od l ako te " , se i zneb i m i s l i , k i fia je mučila.
„ S v i n j e . . . " k r e p k o zako lne L u l e , p r i
čemer so se z b u d i l i tud i d rug i . Poveda la sta j i m svoje z le s lutnje . Začeli so u g i bat i , ka j je s to r i t i . L u l e i n Džemo sta pred laga la — upor . „Kako? K a k o ? " , so spraševali iz vseh s t ran i . L u l e j i h je pom i r i l s svojo k r e p k o pojavo. „Tovariš i ! ' je začel. „Vem, da se ne boj i te i n da ste p r i p r a v l j e n i n a vse. Na jpre j se je t reba dobro razg ledat i i n čakati n a ugodno p r i l i k o . A k o moramo umre t i , bomo u m r l i častno, neustrašeno," je p r i b i l na koncu .
L a k o t a . . . K r u l i po želodcih i n razb i ja po g l a
vah . B o l i , b o l i . . . Z a v i j a po črevah, želodec se z v i j a v mučnih krčih, imaš občutek, k a k o r b i t i v t r ebuhu gorelo s s i l n i m p lamenom. Strašno te žeja. P o p i l b i morje, samo da z nečem utešiš muke . Vročica žari i z oči, k i neprestano iščejo, kaj b i pogo l tn i l , da vsaj ma l o preženeš te neznosne krče i n s i l no praznoto, k i k ra l ju j e v t r ebuhu . Dnevno so dob i va l i , toda l e če so težko de la l i , 10 d k g k o r u z ne kaše. O d tega naj človek živi. Sedaj pa n i t i kaše n i i n ne vode.
Toda glej , u p r l i so se t i fantje, živi
mrliči, obsojeni, da bodo u m r l i od g l a du . Zgod i l o se je 30. ap r i l a zvečer, k o se je začelo mračiti. T a dan dobro pomni jo v s i t i s t i , k i se j i m je posrečilo u i t i i n so osta l i živi. 32 j i h je pobegn i lo i z tega p e k l a i n zbežali so v noč.
K m a l u se je zvedelo, k a k o se je to zgodi lo.
Spo ra zume l i so se medsebojno s t r k a n j em na steno. L u l e je p red laga l načrt, katerega so se ka jpada v s i h las tno o p r i j e l i . Zde l o se je, da bo težko i zved l j i v . T o d a v t em so si b i l i ed in i — bol je častno i n h i t r o umre t i , k a k o r pa to zv i janje od g ladu . S k l e n i l i so, da napadejo p r vega, k i bo prišel k n j i m . Do lgo so čak a l i i n že so i z g u b i l i upanje, da sp loh še k d o k a n i pog ledat i k n j im . V e n d a r je prišel t r e n u t e k . . . B i l i so čistilici, k i so ods t ran jeva l i blato, z n j i m i pa m l a d fant, T r e m i , nadg l edn ik (dese tar ) . . . Z g r a b i l i so prve , k i se p rav zap rav niso n i t i b r a n i l i , ter j i h zveza l i z n j i h last n i m i pasov i . T r e m i pa je pobegni l , da obvest i ustaše o t em napadu. Izdajalcev j ez ik je povzročil p ravo k r vop r e l i t j e v taborišču.
Preddvor V nedel jo z jutraj so se z b r a l i m l a d i n c i
i n m l a d i n k e i z P r e d d v o r a i n se k l j u b s labemu v r e m e n u o d p r a v i l i n a prostovo l jno delo v Podbrez je . P o d i r a l i so smreke, žagali i n l u p i l i lubje . M l a d i n k e niso zaostajale p r i t em de lu . Članice s ind ika ta iz M l a d i n s k e g a doma so se od zva le v po lnem številu i n p r i pod i r an ju dreves odnesle r eko rd . T r i b r h k a dekleta so v pičlih u r a h p o d r l a 5 debe l ih dreves. M l a d i n c i , gojenci i z M l a d i n s k e g a doma, pa so ta dan sp rav l j a l i les i n prek l a d a l i deske na žagi v P r e d d v o r u .
Želeti b i b i lo , da se pesem preddvo r -ske m lad ine še pogosteje sliši, saj to je pesem dela, pesem srečne i n boljše bodočnosti.
K A J M O R A M O VEDETI O T U B E R K U LOZI IN O BORBI PROTI N J E J
(Nadal jevanje z druge strani ) V novejšem času so k u l t u r n i narod i
pričeli borbo p ro t i j e t i k i s cepl jenjem. V s i vemo, ko l i k ega pomena je cepljenje p ro t i n a l e z l j i v i m bo lezn im. O n i , k i vedo, kako so pred desetlet j i razsajale koze i n da v i ca , l ahko ocenijo ogromni pomen tega načina obvarovan ja pred bolezni jo. T u d i cepl jenje pro t i j e t i k i bo rod i l o ob i lne uspehe, pomagalo n a m bo, da bomo bolezen ome j i l i do skra jnost i , če že ne popo lnoma i z t r eb i l i .
Z n a n o je, da v l ada med bolezensko k l i c o i n med n j en im gost i te l jem neko razmer je v pog ledu odpornost i . Čim odpornejši je gostitel j , t em slabejša je k l i c a i n obratno, čim bolj smo izčrpani m i , t em močnejša i n nevarnejša postane k l i c a , k i je v našern os lab l jenem telesu našla vo l jno h rano za svoj razvo j .
Posebno pozornost moramo posvet i t i nav idez nedolžnim obolenjem, m e d k a tera spada t u d i h r i p a . T a n a m v nekaj dneh tako os lab i telo, da se l ahko sproži s k r i t a k a l — namesto, da smo v nekaj dneh zopet zd rav i , bo lehamo dal je na namišljeni „hripi", k i pa n i več h r i p a temveč j e t ika .
V bo rb i p ro t i j e t i k i pa i m a m o tud i močne naravne zaveznike . To s ta p r ed vsem dober z rak i n sonce. O d p r i m o naša okna , dajmo sončnemu žarku možnost, da p rodre v naše stanovanje ter n a m po vseh k o t i h s svojo čudežno močjo ugonobi nevarne k l i c e , k i l jub i j o temo, v lago, nesnago i n s lab zrak. Da jmo tel e su možnost, da nas obseva sonce — i z vo r življenja. V s k r b i za izdatno hrano, t r e zn i i n zmern i s i v z r a k u i n soncu nab i ra jmo s i l , k r e p i m o naše te lo i n z v i šaj mo njegovo odpornost, da n a m ne bodo mog l i do živega bac i l i tuberku loze !
Dr. M. G.
Važno opozorilo našim naročnihom !
VSEM, KI NISO ŠE PLAČALI NA ROČNINE Z A PRVO P O L L E T J E 1949, BOMO S PRIHODNJO ŠTEVILKO BREZPOGOJNO USTAVIL I POŠILJAN J E LISTA.
P r e b i l o se j i h je 32, živih okostnjakov, za k a t e r i m i se je pogna la to lpa, da j i h po lov i . Ustaške zve r ine so t u l i l e i n z vseh s t ran i p l an i l e nanje. Iz vseh s t r a n i so padale krog le . M e d p r v i m i je b i l z a det Džemo K r v a v e c . K o je pada l , je še v i d e l L u l e t a , k a k o je švignil m imo njega. Z zadn j im i močmi se je d v i g n i l i n bo lno zakričal:
„Ubili so me L u l e ! S m r t k r v n i k o m , p r e k l e t n i k o m " ! P a d e l je na zeml jo i n k r v a v e s l ine so se m u po l i l e po b rad i . O d daleč pa se je čulo vp i t j e :
„Tega, tega, u j emi te ž i v ega ! . . . " T o je ve l ja lo za L u l e t a , k i so ga p r i
čeli ustaši obko l j evat i . Toda L u l e je besen i n bojevit . Močno m u zveni jo v ušes ih poslednje besede ubi tega tovariša: „Smrt k r v n i k o m , i zda ja l cem n a r o d a ! "
N e k d o od v r tna r j e v je v p a r k u pozab i l železno lopato, k i jo je L u l e v t eku z g rab i l i n s teke l tako oborožen narav nost v sredo ko lobar ja . D i v j e je b i l z njo o k r o g sebe i n to lke l , k a m o r je padlo . Never j e tna moč, k i j o je dob i l , je v h i p u zmed la napadalce. Neka t e r i so pad l i i n se v a l j a l i pot l eh . K o so ustaši opaz i l i , da padajo n j ihov i , je počilo nek o l i k o s t re lov iz revo lver ja . S t r e l i niso zgrešili, p a saj t u d i niso m o g l i . . . L u l e , borec za svobodo, je v pos lednjem s m r t n e m bo ju krčevito s t i sn i l lopato, častno orožje, ter pade l na oskrunjeno zemljo.
Siian 4 G O R E N J S K I G L A S Štev. 21
FIZKULTURA IN ŠPORT Izpred sodišča ŽUPN I U P R A V I T E L J V STRAŽIŠCU D R . AMBROŽIC F R A N C , O B S O J E N
Z A R A D I H U J S K A N J A P R O T I D R Ž A V N I M U K R E P O M
Te dn i se je m o r a l p r ed O k r a j n i m sodiščem zagovar ja t i dr . Ambrožič F ranc , župni uprav i t e l j iz Stražišča, k i se je poslužil podle i n zahrbtne igre p r o t i Ljudski oblast i , da preko zape l jan ih l j u d i ščuva na odpor p ro t i n j en im po lno ve l j a v n i m ukrepom. Po odločbi V l a d e L R S je odre jena i n pravomočno odvzeta p a r cela na v r h u Sv . Jošta, k je r se bo z i da l smučarski dom, k a r obtožencu n i šlo v račun, pa je nahu j ska l zakonca V a l e n t i n a i n Ang e l o M a z i , da naj se postav i ta v b r a n v sakomur , k i b i se hote l l as t i t i tega. T o s ta imenovana res s tor i l a . R a zen tega pa je svojeročno nap i sa l na odločbi, k a k o r tud i v pritožbi zarad i u tesn i tve s tanovan j sk ih prostorov v žup-nišču, več ra zn ih žaljivk čez l judsko oblast, češ, d e l a v k a m se ugodi , m e n i in t e l e k t u a l c u pa ne. Omalovaževanje, žalitve i n smešenje organov l judske oblast i , k a k o r tud i ščuvanje n a odpor so dejstva, k i so pos tav i l a dr . Ambrožiča v p ravo luč, da je sovražno razpoložen do l j u d ske oblast i .
Sodišče je v tej s t v a r i i z r e k l o pravično sodbo ter je obtoženca obsodi lo na 9 mesecev odvzema prostost i s p r i s i l n i m de lom.
P O K R I V D I ŠOFERJA J E PRIŠLO D O TEŽKE A V T O M O B I L S K E NESREČE
N A J E Z E R S K E M
P r e t e k l o nedel jo je gostovala na J e ze rskem k u l t u r n a družina tovarniškega k o l e k t i v a „Sava" iz K r a n j a , k i je da la k u l t u r n o p r i r ed i t e v za br i gad i r j e III. f rontne br igade i n Jezerčane. K u l t u r n i k o m tovarne „Sava" p a je zag ren i l v r ni tev šofer M a l i A l b e r t i z M l a k e , k i je za rad i v in j enega s tan ja z a k r i v i l težko nesrečo p r i vožnji. K o m a j dober stre l ja j od K a z i n e je k a m i o n s 30 osebami v p o l n i vožnji zdrčal v prepad , k a r se p r i s ebnemu v o z n i k u n a t em mestu ne b i n i k d a r zgodi lo. Nesreča je zahteva la 2 s m r t n i žrtvi, šest težko ran jen ih , do-čim so os ta l i lažje poškodovani. M r t v e žrtve sta b i l e Jakša Ja n k o , m e h a n i k a r i z tovarne „Sava" i n Z i b e r t Jože, k m e t i z P i v k e .
Naši n a s p r o t n i k i p a so to nesrečo skušali takoj i z k o r i s t i t i i n ob rn i t i tako, k a k o r da se je l e - ta p r i de lu p r i p e t i l a naši f r on tn i b r i gad i , češ, ne hod i t e na delo, v id i t e , kako je nevarno. K a k o podle so take s tvar i , ob t ak i že i t ak žalos tn i nesreči!
D e l a v c i iz tovarne „Sava", k i so šli s k u l t u r n o nalogo, da utr ju je jo bratske vez i m e d de lavc i i n k m e t i i n k i so p r i tej nesreči najbol j t rpe l i , najbol j jasno zavračajo te sovražne k levete . V s e se je zgodi lo v pros tem času i n samo nezaveden vozn ik , k i je p rav takšen k a k o r on i , k i klevetajo, je k r i v te nesreče, zato bo t u d i odgovar ja l p r ed sodiščem. Naše l judstvo zahteva, da se za take neodgovorne elemente odred i nastrožja kazen .
Ljudska 5.—12. J U N I J A „TEDEN T E H N I K E "
K o t v p r e t e k l e m l e tu se bo tud i v tekočem l e tu vršil teden tehnike .
Teden t ehn ike v letošnjem l e tu i m a mnogo širši značaj i n večje naloge k a k o r v p r e t e k l e m l e tu . Z ude js tvovan jem \*seh množičnih organizac i j i n l judske ob las t i T eden t ehn ike postaja splošna l j u d s k a akc i j a z nalogo, seznan i t i široke l judske množice s sodobno t ehn iko naše indus t r i j e , kme t i j s t va i n Jugos lovanske A r m i j e .
Z a uspešno i zvedbo T e d n a t ehn ike v našem o k r a j u je b i l f o r m i r a n p r i p r a v l j a l n i odbor z nalogo, da i zvede p r i p r a v e za Teden tehnike . Z a čim boljšo o rgan i zaci jo de la po posamezn ih sektor j ih so b i l e f o rm i rane komis i j e za indus t r i j o , vas i n šolstvo. Na loge teh posameznih komis i j so, da sestavi jo p l a n de la v T e d n u t ehn ike po tovarnah , šolah i n na vas i .
K t emu de lu so t u d i posamezne k o m i si je pr i s top i l e .
Tede'n t ehn ike mora p r edvsem dat i po-
T I T O V A ŠTAFETA M L A D I H TRŽI -ŠK IH P L A N I N C E V Z V R H A STORŽIČA
Dne 21. ma ja so i z v e d l i tržiški g i m n a z i j sk i p i on i r j i , p r i p r a v n i k i alpinističnega odseka P l an inskega društva Tržič, T i t ovo štafeto z v r h a Storžiča.
2e na predvečer so šli v Tržiški b ivak , k i s to j i ponosno pod s tenami Storžiča, od tod pa so k r e n i l i na v r h po K r a r n a r -j e v i smer i . N a v r h u so v spominsko kn j i go na r i s a l i pričetek štafete i n že se je spus t i l a z v r h a po Škarjevem r o b u navzdo l p r v a predaja . H i t e l a je m i m o spomen ika storžiških žrtev i n kra ja , k jer so p a d l i naši p r v i pa r t i z an i . P r i koči pod Storžičem je slovesno spre je la šta-fe tn i cepinček s spominsko l i s t ino n a slednja predaja, k i ga je po tem izročila p reda jam na d n u senožeti, v S l a p a r s k i vas i , G o r n j e m L o m u , Spodn j em L o m u , p r i K r v i n u i n Dolžanu. S ponosom je končno zadnja predaja pe t ih m l a d i h p l an incev izročila cepinček v Tržiču n a šemu o l i m p i j s k e m u smučarju, da ga je ponesel v sestavu štafete z L j u b e l j a dal je p r o t i K r a n j u .
V štafeti je b i l o 19 p ion ir jev , pomaga la pa sta j i še dva člana P l an inskega d r u štva. Spominsko l i s t ino je i zde la l naš bivši tovariš, sedaj d i jak k ran j ske g i m nazi je ; cepinček pa tržiški k o l a r s k i v a jenec.
U S T A N O V I T E V N O G O M E T N E G A ŠPORTNEGA K L U B A » K O R O T A N "
V K R A N J U P r e d k r a t k i m so zbo rova l i naši nogo
metaši. N a us tanovnem občnem zboru , k i se ga j e udeležilo z las t i lepo število mlad ine , so us tanov i l i nov samosto jen k l u b i n m u da l i i m e „Korotan". P o
Š A H V torek 17. t. m . je b i l o od igrano V I .
ko lo t u r n i r j a za prvens tvo ok ra j a K r a n j . O d i g r a n i h je b i lo t u d i nekaj odloženih i n p r ek in j en ih par t i j . R e zu l t a t i posamez-k o l so: IV . kolo: ( igrano v Škofji Lok i ) Bogataj —Žužek 1 : 0, Pogačnik—Engelman 1 : 0, Koren—Berčič Va \%% Gerjol—Fajon B. 0 : 1 , Oblak—Martelanc lA :
V . kolo: Fajon—Oblak 1 : 0, Berčič— Gerjol K- : Va, Engelman—Koren 1 :0 , Kos—Bogataj 1 : 0, Žužek—Pogačnik 1:0. V I . kolo: Bogataj—Kuster 0 : 1 , Pogačnik—Kos 1 : 0, Koren Žužek 0 : 1, Gerjol —Engelman lA : Vi, Oblak—Berčič 1 : 0, Martelan—Fajon 1 :0 .
V odloženih pa r t i j ah pa so b i l i doseženi t i l e r e zu l t a t i : Berčič—Martelanc 0:1, Žužek—Kuster 0 : 1 , Pogačnik—Fajon 1:0 .
tehnika , u d a r k a mehan izac i j i naše vas i . T a k o se bodo v t em tednu vršili ob i sk i na k m e t i j sko-obde l ova lne zadruge, k j e r bodo predavan ja o modern i zac i j i kmet i j s t va , uporabe tehničnih stro jev i n n j ihovo obv ladovanje . V ta n a m e n se bodo vršili k r a t k i tečaji s praktičnim de lom p r i s t ro j ih . K o l e k t i v i po tovarnah , k a k o r so „Sava", „Tiskanina", „Inteks" i td . , so se obveza l i , da bodo v T e d n u t ehn ike organ i z i r a l i akc i je na kmet i j ske -obde lova lne zadruge, izvršili p reg l ed s tro jnega pa r k a i n pop rav i l a .
P o t o va rnah pa se bodo vršili p ro i z vodn i sestanki , na ka t e r i h se bo raz p rav l j a l o o k v a l i t e t i dela, p r a v i l n e m i z koriščanju stro jnega p a r k a . Vršila se bodo t u d i posvetovanja z novator j i , rac iona i i za to r j i i n u d a r n i k i .
T a k o se bodo po ob ra t ih f o rmi ra l e pro i zvodne br igade „Odlična k v a l i t e t a " , k a t e r i h najboljše se bodo nagrajevale . O r g a n i z i r a n a bo t u d i v r s ta v zgo jn ih p r i red i tev za d v i g tehničnega kad ra .
o t vo r i t v en ih besedah tov. Oso jn ika , k i je v k r a t k e m o r i sa l dosedanje delo k r a n j s k i h nogometašev, se z a h v a l i l za pomoč vsem sode lavcem i n pozva l vse navzoče ^e k večji v n e m i p r i de lu v novem športnem k l u b u . Pročitan i n sprejet j e p r a v i l n i k i n i zvo l j en nov i odbor k l u b a s tov. C v e t o m Vidovičem na čelu. V imen u Nogometne zveze S loveni je , je nov i odbor po zd ra v i l delegat tov. Žavršnik i n m u želel v de lu po lno uspehov. P r i s l u čajnostih dnevnega reda je pre t rese l občni zbor razne važne naloge, k i čakajo nov i k l u b , tako p redvsem zgrad i tev prepotrebnega stadiona. Nogometaši so prevze l i obvezo, da bodo z n o v i m odbor o m na čelu p r idno pomaga l i p r i g r a d i t v i i n upajo, da bodo tako v n o v i sezoni že l ahko nas top i l i na novem i g r i šču. Da l j e je bi lo govora o no t ran j i reorgan izac i j i k ran jskega nogometa, o tesni povezav i s s i n d i k a l n i m i podružnicami t o va rn i n podjet i j , o finančnih p ro b l e m i h i t d . P o živahni debat i , v k a t e r i j e z las t i živo sode lova la m lad ina , je n o v i predsedn ik z v a b i l o m na d i s c i p l i n i r a nost i n delo zaključil ta lepo uspe l i us tanovn i odbor.
T u d i m i is tega .mesta želimo novemu nogometnemu k l u b u „Korotan" mnogo uspehov. Prepričani smo, da bo novemu odboru , k i n a m po svo j ih o d b o r n i k i h -športnikih jamči za nov polet z vese l jem s l ed i l a t u d i m lad ina , k a k o r tud i , da bo K r a n j n u d i l tej naši m l a d i n i vso pomoč i n podporo v tej l ep i športni panogi . N a m l a d i n i p a je, da n a m sedaj pokaže, da se zaveda prevze t ih na log v p o l n i me r i . L e tako bomo s s k u p n i m de l om vzgo j i l i zd rave nove športnike, k i bodo v kor i s t državi i n ponos našemu l juds t vu .
T r e n u t n o stanje je: Pogačnik 6, Kuster 3K. (2), Gerjol 3 (1), Martelanc 2% (3), Engelman i n Fajon Bogdan 2^2 (1), Oblak 2K-, Berčič 2, Kos i n Koren l ' / 2 (2), Žužek 1̂ 2 i n Bogataj 1.
Tedenska ktmuba S P O M I N S K I D N E V I
V noči od 30. do 31. ma ja 1944. le ta p r v i ba ta l j on V I I . S N O U B „France P r e šerna" napade sovražno posto janko v Z g o r n j i Besn i c i .
Začetek j u n i j a 1941. le ta — p r v i bo j i pa r t i zanov z N e m c i n a Je l o v i c i . N e m c i prično s prese l j evan jem na G o r e n j skem.
1. j u n i j a 1944. l e ta — m i n e r s k a enota Goren j skega odreda i z t i r i l a v l ak na na p r og i J e s e n i c e — L j u b l j a n a med J a -v o r n i k o m i n Žirovnico.
DEŽURNA SLUŽBA S O C I A L N E G A Z A V A R O V A N J A
29. ma ja 1949 — i m a dr. H r i b e r n i k r l v a n , te le fon štev. 261.
DEŽURNA L E K A R N A 29. maja 1949 — i m a M r h . R a u c h Metod ,
T i t o v t rg .
DEŽURNA T R A F I K A 29. maja 1949 — i m a Kušlan Frančiška,
T i t o v t rg .
DEŽURNA P R O D A J A K R U H A V s a k o nedel jo o d 7. do 11. u r e i m a „Pe
c i v o " poslov. 4, Ma j s t r o v t rg .
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J
Sreda , 25. maja ob 20. u r i : C G o l d o n i „Ribiške z d r a h e " — preds tava v kor i s t počitniške ko lon i j e k r a n j s k i h osnovn ih šol.
Nede l ja , 29. ma ja ob 17. u r i : C. G o l d o n i „Ribiške zd rahe " .
Sreda , 1. j u n i j a ob 20. U r i : C. G o l d o n i „Ribiške z d r a h e " — predstava v kor i s t p ro t i tube rku lo zne akci je .
Hdsi (kaki nam pišeja... G R O B O P O S T O P A N J E ŽELEZNI ŠKEGA USLUŽBENCA D O OGLUŠE-
L I H
Dne 14. ma ja 1949 s e m se voz i l a s potniškim v l a k o m III. raz reda v M a r i b o r , k i odha ja i z L jub l j ane ob 1 u r i po p o l noči. B i l a s em namenjena, da p r i sos t vu j em l e tn i r e d n i skupščini, na dan 15. maja, k i ga je ime l o Udruženje oglušelih F L R J v M a r i b o r u . D o b r o eno uro p r ed odhodom v l a k a , smo se z os ta l im i , b i l o nas je 10, posedl i v vagon, v s i iz K r a nja, pozneje pa so se pridružili še d r u g i iz večjih postaj S loveni je . Neka j postaj i z L j u b l j a n e so neka te r i zahteva l i , da se utesni jo sedeži ter zah t eva l i to od sprevodn ika , naj on izvede. S u r o v o je pričel po r i v a t i našo skup ino , čeprav sem m u dokaza la , da je sedežev za osem l j ud i , nas je p a deset, torej smo dovol j utesnjeni . Na t o me je grobo p r i j e l za roko ter j e l vleči i z vagona. K o s em se u p r l a t emu postopku, je p r i p e l j a l miličn i k a i n po posredovan ju predsedn ika , k i je potova l z nami , se je s t va r šele ured i l a . S p r e v o d n i k je s icer t r d i l , da so tud i d rug i vagon i na t rpan i , k a r pa se je izkaza lo , da n i odgovar ja lo resn ic i . Jasno je torej b i lo , da se je železniški uslužbenec p r a v nalašč obregn i l v nas, k e r je v ide l , da smo oglušeli i n s i ne moremo pomagat i . Os ta l i p o t n i k i so se n a m smej a l i po p o b u d i istega uslužbenca-spre-vodn ika , ter nas h o d i l i g ledat že iz d r u g ih vagonov, k a k o r b i ne b i l i l jud je ampak nekaj manjvrednega .
K j e je k u l t u r a ? Zaka j p r i s t o jn i u r a d i ne vod i jo kon t ro l e nad s v o j i m i uslužbenci , p r edvsem na železniških ob jekt ih , k j e r se take s t v a r i ne dogajajo neredko.
Č. J .
K O N C E R T I V petek dne 27. ma ja 1949 ob 18. u r i
v s i n d i k a l n e m d o m u v K r a n j u drugi javni nastop gojencev državne Glasbene šole, odde lkov za k l a v i r , v i o l ino , violin-čelo, k l a r i n e t i n solopetje.
KINO K R A N J O d 27. do 30. ma ja — »Teden sloven
skega filma" — B - p r o g r a m . O d 1. do 6. junija — „Zakon, v senci" —
Nemški film. KINO STRAŽIŠČE
O d 27. do 30. maja — „Slavica", jugosl. umet. film.
K INO ŠKOFJA L O K A O d 27. do 29. ma ja 1949 — »Sofka",
jugoslov. umet. f i l m . a
KINO TRŽIČ 28. do 29. maja 1949 — »Teden sloven
skega filma". 1. i n 2. j u n i j a 1949 — »Nesrečniki" I. de l ,
f rancosk i f i l m .
Objave Društvo inženirjev in tehnikov —'• po
družnica Kranj — v a b i na občni zbor, k i se vrši dne 2. junija ob 19. uri zvečer v s t r a n s k i d v o r a n i S ind i ka ln ega doma v K r a n j u . ,
Združenje slepih Jugoslavije — okraj Kranj, sk l i cu j e redni letni občni zbor dne 5. VI. 1949 ob 8. u r i z jutraj v v e l i k i d vo ran i Okra jnega doma.
Udeležba za vse redne člane strogo obvezna, v l j udno so vab l j en i vs i i z r edn i člani ter vs i , k i imajo namen sode lovat i p r i našem združenju.
S m r t fašizmu — svobodo na rodu ! Ta jn i k : P r edsedn ik :
Sedej Francka Pelko Franci
Zamenjam k r o m p i r za ko ruzno moko, ko ruzo a l i ješprenj. Nas lov v u p r a v i „Gorenjskega g lasa " .
Preklicujem izgubljeno knjižico od ko lesa št. 5416 za neve l javno na ime L o k a r M a r i j a , P r i m s k o v o št. 105, pošta K r a n j .
Obveščamo vse interesente, koristnike in odjemalce, da smo začeli s produkcij 0
ledu i n ga l a h k o dobijo vsak dan od 7. do 13. ure.
Vino-Pivo — Kranj.
Prvi nastop novega ŠK Korotan v Kranju bo v nedeljo 29. maja 1949 na nogometnem stadionu z glavno tekmo ob 16. uri:
ŠK ODRED, liga, Ljubljana : ŠK K O R O T A N , Kranj in zanimivi predtekmi ob 14.30. uri:
ŠK ODRED, mladinci Ljubljana : ŠK K O R O T A N , mladinci Kranj Ob 15.30. uri: Stari proti starejšim.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Telatko Marjan — Naslov uredništva in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II — Tel. št. 475 — Izhaja vsak četrtek Letna naročnina znaša 96 dinarjev — Štev. ček. položnice 611-10200-7 —Tiska Triglavska tiskarna, obrat 1, Kranj 117 49