Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:

Titova štafeta — izraz ljubezni in vda­nosti ljubezni tovarišu Titu — Borba za izpolnitev gozdarskega plana — Sindi­kalne organizacije pred II. kongresom ZSS — Izredna skupščina OLO v Kranju — Iz naših krajev — Podlistek: „Upor v koncentracijskem taborišču" — Proti-tuberkulozni teden — Izpred sodišča — Ljudska tehnika — Fizkultura in šport

— Šah — Tedenska kronika itd.

G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F

U t o II. — Štev. 21 Kranj, 26. maja 1949

K R A N J

Cena din 2'

Ob 52-ob le in ic i rojstnega dne maršala Tiia

Titova štafeta - izraz ljubezni in vdanosti ljudstva KPJ in tovarišu Titu

Maršal Jugoslavije Josip-Broz Tito med Narodno osvobodilno vojno

Glavna štafeta Slovenije, ki je ponesla pozdrave našega ljudstva tovarišu Titu za 57 rojstni dan, katere glavno izhodi­šče je bilo na vrh Triglava, je v soboto 21. t. m. točno ob . 14.55. uri dospela v Kranj. Štafetno palico, ki so jo ponesli fizkulturniki našega gorskega velikana, je šla skozi Jesenice, kjer se ji je pri ­družila štafeta iz Blejske Dobrave in pred Kranjem še štafeta iz Tržiča. Pov­sod je ljudstvo štafeto navdušeno spre­jemalo in obsipalo z brezmejnimi izrazi vdanosti in pozdravi, ki naj jih izroče organizatorju vseh naših zmag, vodji in voditelju naših narodov, tovarišu Titu za njegov 57. rojstni dan.

Na Trgu svobode v Kranju, pred Sin­dikalnim domom, se je že uro pred pri­hodom štafete zbrala več tisočglava mno­žica prebivalstva, ki je neprestano pri ­čakovala naše fizkulturnike s štafetno palico. Manifestacijo privrženosti in vdanosti našemu državnemu vodji je otvoril z govorom tov. Vogrič, član Okrajnega komiteta KPS, ki je v krat­kem in jedrnatem govoru izrazil čestitke in želje našega ljudstva, komunistov in

Borba za izpolnitev gozdarskega p lana — naša skupna borba

Pet frontnih brigad je v enem tednu posekalo okroglo 20003 lesa

Najboljša je II. frontna brigada v Drulovki, ki je napovedala vsem ostalim tekmovanje

2e ves teden tra ja b i t k a na področju Pet ih f r on tn ih b r i gad v k r a n j s k e m ok ra ju z a i zpo ln i t ev gozdarskega p lana . T a k o v Dolžanki (Puterhofu) , D r u l o v k i p r i K r a ­n ju, p od Storžičem, v Pddbrez ju i n n a Je l o v i c i . T r d a je borba za les i n f rontov-ei, k i so se zag r i z l i v borbo, vedo, da Pomagajo svo j i državi i z težav, k i j i h le s k u p n a i n enotna vo l j a nas vseh l a h k o premaga.

G o z d a r s k i p l a n bo i zpo ln j en ! M o r a b i t i i zpo ln jen , ka j t i v n j em b i j emo b i tko Za i zpo ln i t ev vseh naših p l a n s k i h nalog. O d • te b i tke zav i s i nabava stro jev za n ašo indust r i j o , t a b i t k a pomen i zadovo­l j i tev potreb naše lesne pro i zva ja lne i n ­dustr i je , kap i t a ln e i zg radn je i td . , p r a v tako pa i zpo ln i t ev i zvoznega p l ana . D a s e tega v p o l n i m e r i zavedajo člani P r v i h f r on tn ih br i gad , o t em govore že P r v i r e zu l t a t i i z enotedenske b i tke . D o ­sedanj i efekt de la vseh, v katere je vključeno 500 b r igad i r j ev , je: v enem tednu posekano i n obdelano: h l odov ine 958,6 m 3 , j amskega lesa 614,5 m 3 c e lu ­loznega lesa 382,8 m 3 , torej s k u p n o °kroglo 2000 m 3 . I zmed vseh b r i gad je Najboljši efekt de la dosegla b r i gada v d r u l o v k i p r i K r a n j u , za njo f rontna b r i ­gada v Dolžanki p r i Pu t e rho fu . V D r u ­l o vk i je pokaza l a najboljši uspeh tret ja desetina, v ka t e r i je najboljši delavec S u m i Janez , kme t iz Struževa, k i j e član ^ P . De l o poteka povsod zelo povo l jno k l jub r a z n i m poman jk l j i v o s t im . Tako n - pr . G o z d n a d i r ekc i j a še do danes n i ^ d e l a l a popo ln ih ope ra t i vn ih p lanov , n i U n i m a proučenega i n razdel jenega P lana na nobenem od teh pe t ih področij ^ela. Sp l oh je b i l a v začetku njena orga-ftlzacija na zelo šibkih osnovah, tako Slede s tanovanj , prehrane, da se o p l a ­

n i h ne govor i . Seveda to se je sedaj že upel ja lo . T a začetna slabost Gozdne d i ­rekc i j e p a je škodovala p r i v p i s u n a omahl j i vce , k i niso p rav i l no po jmova l i začetnih težav v organ izac i j i i n so od­s topa l i od dela. R a z e n tega p a še danes ponekod obstoje težave glede skupne prehrane . B r i g a d i r j i imajo dolgo pot od de l ovn ih mest do k u h i n j e i n p r i t em izgube mnogo de lovnega časa. V D o l ­žanki imajo k a k o u ro daleč do skupne kuh in j e . T u s i večkrat, pomagajo s s u ­h i m mesom, p r i čemer pa nastaja po­t r eba po prenašanju pijače, kave i n d r u ­g ih tekočin, za k a r pa m a n j k a m l e k a r ­s k i h posod. Le - t e b i se dale tud i drugače uporab i t i , n. p r . za prenos tople hrane . Evidenčna služba še n i povsem uspe la , posebno še, k a r se tiče operat ivnega p lana . S p l o h m o r a m o p r i t em k r i t i z i r a t i Gozdne uprave posameznih področij, ke r kažejo s lab odnos do dela, k i je večkrat ma l omaren i n površen i n n i m a s tano­v i tne ob l ike .

V f r on tn i b r i gad i pod Storžičem imajo stenčas, dočim ga d rugod še n i . D n e v n o časopisje je naročeno, a ne p r i h a j a r ed ­no. M e d t e m ko je v neka te r ih b r i gadah d i s c i p l i na še k a r povo l jna , je opaz i t i v posameznih deset inah, k j e r se nahajajo l jud je i z enega okol ja , da popušča. Tako se je na področju Je l ov i c e v nedeljo 21. t. m. % br igad i r j ev samovo l jno na ­pot i lo v domačo vas, k a r je pod vsako k r i t i k o . V b r i gad i v Podbrez jah p a hod i vsak dan nad po lov i co l j u d i prenočevat domov, čeprav je komandan t v z t ra ja l , da ostanejo v s k u p n e m taborišču. Vse ­k a k o r so to začetne s labost i organizaci je , k i b i se z prepričevanjem dale ods t ran i t i . N a tem bo potrebno bol j politično i n

(Nadal jevanje na d rug i strani )

množičnih organizacij, ki jih bodo izročili Titovi štafeti. Pri tem je poudaril, da v tovariša Tita gledajo vsi graditelji socializma v našem okraju in mu ne-oinajno zaupajo, kljub krivičnim obtožbam Informbiroja. — Zaupajoč v lastne sile korakamo na čelu s C K K P J v socializem — v lepšo bodočnost!

Za njim so se še pred prihodom štafete razvrstili govorniki številnih pred­stavnikov množičnih organizacij in velikih delovnih kolektivov, ki so vsi preči-tali ob splošnem odobravanju manifestantov plameneče pozdrave tovarišu Titu za njegov rojstni dan, ki mu jih pošiljajo naše organizacije. Med temi je prebran in poslan v posebno okusno izdelani in s srebrom okovani štafetni palici od OF mesta Kranja sledeči pozdrav:

•"Ti»UtA, Mmo VŠUK& -

mmmm mciAimm*

zzx:m&xi uuMim s o *m m VASEMA s*t££ moz nmm POIŽTOH Z&RAMU ZA MI® V mlmmmnm &m&umw+ mi socsAUZAOđi m ?mwiriamM NA- S

I s VASI im ZA mvilmzz mommm& NAŠIH rmmn,\ . mumuAHO V&H, &A Him& m NAS m &o sm. m

TISIIML KI N2 8 AZMHESO KASl&iL*^ 84 SMO HA MAV1 mt MA&KSIZMA- IININ&B&^J

Prihod štafete, ki je tekla skozi gosti špalir vojske, pionirjev in članov mno­žičnih organizacij, je množica pozdravila z navdušenjem, ploskanjem in vzkliki maršalu Titu. V imenu J A je pozdravil Titovo štafeto tov. podpolkovnik Seka-lič, ki je. našemu vrhovnemu komandantu odposlal srčne želje od zvestih čuvarjev naših severnih meja s trdno obljubo, da so narodi Jugoslavije vedno pripravljeni braniti čast in nedotakljivost naših meja.

Po končani slavnosti in ob spremljavi vojaške godbe je štafeta s pozdrav­nimi palicami, ki so jih nosili od tu najboljši naši delavci — odlikovanci pri izgradnji socializma, odhitela burno pozdravljena na pot proti Ljubljani. Tej štafeti so bile izročene vse številne pozdravne čestitke delovnega ljudstva Kranja

Straa 2 G O R E N J S K I G L A S Štev. 21

Pred II. kongresom Zveze sindikatov Slovenije Izredno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Kranju

Volitve odbornikov v ljubljanski Oblastni odbor V soboto, dne 21. maja 1949 ob 8. u r i

z jutra j , je b i l o v dvo ran i Prešernovega gledališča v K r a n j u i z redno zasedanje Okra jnega l judskega odbora K r a n j , k i so se ga poleg članov IO O L O udeležili t u d i v s i i zvo l j en i odbo rn ik i Okra jne l judske skupščine, kot gosta pa tov. K r m e l j M a k s , član C K K P S i n tov. P o r Janez, l j udsk i poslanec Republiške s k u p ­ščine S loveni je .

P o i z v o l i t v i delovnega predsedstva i n d r u g i h f o rma lnos t ih je poda l poročilo o pomenu i n de lu ob las tn ih l j u d s k i h od ­borov, tov. B e z n i k Cene, zastopnik se­kre t a r i a t a za organizaci jo ob las tn ih l j u d s k i h odborov. V svojem nazornem i n politično zajetem poročilu, je podčrtal važnost us tanav l jan ja ob las tn ih l j u d s k i h odborov i n je zaključil svojo poročilo z besedami:

»Ustanovitev ob las tn ih l j u d s k i h odbo­rov n i samo nekak začasen, zas i len a l i slučajen ukrep , temveč ga je t reba s m a ­t ra t i kot nujno' pos ledico političnega i n gospodarskega razvo ja v naši državi, kot važen pogoj za nadal jn jo uspešno g r a ­di tev soc ia l i zma, ko t nada l j n j i k o r a k k u s t v a r i t v i dokončnega demokratičnega ustro ja naše l judske oblast i i n uve l j av ­l jan ja demokratičnih načel v vods t vu državne uprave . T o je h k r a t i tud i dokaz vod i lne v loge i n p r a v i l n e po l i t i k e naše Par t i j e v g rad i t v i l judske ob last i i n go­spodarstva, zasnovane na n jen ih r e v o l u ­c i ona rn ih izkušnjah i n obv l adan ju te­ori je m a r k s i z m a - l e n i n i z m a v naših po­sebnih pogo j ih ; to je dokaz njene nepre­stane s k r b i i n pr i zadevan ja , da/ metode de la i n s is tem vods tva državne uprave vedno ustrezajo d a n i m po t r ebam i n

k u l t u r n o de lovat i , p r i čemer bodo n a ­pake i zosta le same po sebi .

Prinašamo poročilo od najboljše front­ne brigade v Drulovki pri Kranju, ki je v prvem tednu dela v gozdovih pokazala najboljši uspeh. F r o n t o v c i te br igade so se i z k a z a l i v m n o g e m boljši de lavc i ko t p r a v i gozdar j i , d i s c ip l i na je n a višini i n efekt de la vs l ed tega n i i zos ta l . Čeprav b r i gada šteje samo 60 b r igad i r j ev , je v enem t ednu posekala i n p r i p r a v i l a 412 m 3 lesa.

II. F R O N T N A BR IGADA V D R U L O V K I PRI K R A N J U

Breg, 21. maja 1949. Življenje II. f rontne br igade redno i n

uspešno poteka. V ce lot i je stanje zado­vo l j i vo . H r a n a k a k o r druge življenjske

. potrebščine so nam v dovo l jn i m e r i p r e ­skrb l j ene . De l o je p ra v i l no organ iz i rano , zato dosegamo lepe uspehe. V dneh od 14. do 20. ma ja so desetine II. br igade posekale i n p r i p r a v i l e jamskega , ce lu loz ­nega i n lesa za deske 412 m 3 . T a k o je 1. deset ina p r i p r a v i l a 86,265 m 3 lesa. 2. deset ina 66,640 m 3 lesa, 3. s k u p i n a 98,991 m 3 lesa i n četrta deset ina 81,586 kubičnih met rov lesa, 5. deset ina 78,554 kubičnih metrov lesa.

T o n a m dokazuje , da so naše desetine v b r i g a d i res požrtvovalne. Deset ine s a ­m e medsebojno tekmuje jo . Tako je dob i l a 3. s k u p i n a ko t najboljša do sedaj p redhodno zastavico, za katero se v z t r a j ­no bo r i , da j o čimdalj obdrži. D r u g e desetine p a vz t ra jno tekmuje jo zato, da b i j o t u d i one dob i l e v svojo sredo. — D r u g a f r on tna b r i gada je n a svo j em zadn jem b r i g adnom ses tanku s k l e n i l a , da napove v s em os ta l im f r o n t n i m b r i g a ­d a m okra ja K r a n j t ekmovanje v nas l ed ­n j ih točkah: 1. K a t e r a br i gada bo najboljše dosegla

i n presegla de lovne norme? 2. V ka t e r i b r i g ad i se bo i z va ja la na j ­

boljša de l o vna d i sc ip l ina? 3. V k a t e r i b r i g ad i bo najboljše k u l t u r ­

no i n politično delo? 4. K a t e r a b r i gada bo ob zaključku akci je

dosegla najlepše uspehe? 5. K a t e r a b r i gada bo n a p r a v i l a največ

udarniških ur? Napovedano tekmovan je j e v naši b r i ­

gad i takoj poživelo delo, k a r upamo, da tud i v os ta l ih b r i gadah ne bo braeuspe-

c i l j em grad i t ve soc ia l i zma. V tem pa je t u d i j amstvo z a naglo u t rd i t e v i n p r a ­v i l n o pos lovanje novo i z vo l j en ih oblast­n i h l j u d s k i h odborov, k i bodo ob podpor i ob las tn ih komite jev , Par t i j e i n odborov O F , nedvomno že v k r a t k e m času s svo­j i m de lom najbol je p o t r d i l i upravičenost us tanov i tve i n dopr inos k i z g r ad i t v i so­c i a l i z m a . "

Po podan ih poročilih tov. B e z n i k a , se je r a z v i l a nadvse živahna d iskus i ja , v katero so posegl i številni O k r a j n i l j u d ­s k i odbo rn ik i , k i so poudar j a l i v e l i k pomen ustanov i tve ob las tn ih l j u d s k i h odborov i n obenem kritično r a zp ra v l j a l i o de lu K r a j e v n i h l j u d s k i h odborov. Na to so b i l e izvršene tajne vo l i t v e v začasni ob las tn i l j u d s k i odbor. I zvo l j en ih je b i lo 15 članov.

V l j u b l j a n s k i ob las tn i odbor pr ide jo iz k ran jskega okra ja : B e z n i k Cene, n a ­meščenec; R o z m a n F ranc , kmet ; T r o j a r Ivan, p redsedn ik O L O ; Vogrič J a n k o , delavec; Šušteršič F ranc , nameščenec; Jakopič Vekos lav , nameščenec; M l a k a r A l o j z , nameščenec; K a l a n M a k s , kmet ; Mršek A n d r e j , delavec; Brovč A n d r e j , delavec; Rome Drag i ca , nameščenka; Završnik Stane, učitelj; K a l a n T ine , de­lavec ; U rbane Jože, delavec i n Kavčič Ivan, kmet .

Na to se je izvršila i zpopo ln i tev 10 O L O K r a n j , k i j e b i l a p red lagana po kand idac i j sk i k o m i s i j i i n b i l a soglasno sprejeta, ter i zvo l j ena po p r i s o tn ih čla­n i h . S t em je b i lo i z redno zasedanje Okra jnega l judskega odbora zaključeno i n v s i udeleženci so se nato udeležili svečanega spre jema T i t ove štafete p r e d S i n d i k a l n i m domom v K r a n j u .

šno. V br i gad i s am i se vršijo tedensk i m l a d i n s k i ses tanki , k j e r se r a zp rav l j a o političnih i n gospodarsk ih dogodkih . Študij n a m pr ipomore p r i postav l jan ju n o r m .

D n e 20. maja je ob i ska l II. br igado sekre tar okra jnega komi t e ta K P S K r a n j tov. Mršek, k i s i j e og leda l vse stano­van jske prostore i n potek dela. P r i 4. deset in i je s a m p r i j e l za sek i ro i n z osta­l i m i f r on tovc i udarno k l e s t i l vejevje. B i l j e zadovo l j en z življenjem v b r i gad i , k i ga j e ob večerni u r i poživela še g las­na me lod i ja ha rmon ike . P r i s o s t v o va l je tud i b r i gadnemu sestanku, k jer se je razgovar ja l s p o e d i n i m i f rontovc i , k i so se i z r a z i l i , da so p r a v z a d o v o l j n i Ob odhodu j i m je želel še v e l i k o uspehov i n j i h p r a v tovariško pozd rav i l .

Kranj 23. maja 1949. V e l i k a akc i j a za i zvedbo p l a n a v

gozdars tvu pa je s ta lno v vse večjem ra zmahu . N a T r g u svobode v K r a n j u i n p r ed O Z K ' Z je vsak dan živo i n ra zg i ­bano. T u življenje v re . Pesem, h a r m o ­n i k a — pred odhodom n o v i h s k u p i n — v r i skan j e i n v z k l i k a n j e na k a m i o n i h , k i odhajajo z r a z v i t i m i n a r o d n i m i zasta­v a m i n a teren, so prepričljiv dokaz, da se člani F r o n t e zavedajo veličine današ­n j i h nalog, k o gre tokra t za novo zmago v i z g radn j i naše socialistične domovine . P r iha ja j o od vsepovsod. Iz Tržiškega kota , Ce rke l j , Po l j anske i n Selške do­l ine , S m l e d n i k a , K r a n j a i n okol ice. D o sedaj j i h je O k r a j n i de l ovn i štab v K r a n j u odpos la l na delo nad 950, a n j i h število s ta lno raste. P l a n mob i l i zac i j e je v g l a v n e m dosežen, čeprav je še vedno dovol j l j u d i , k i so p r i p r a v l j e n i i t i . Ra z en v p e t i h f r on tn ih br i gadah , k i delajo na področju kran jskega okra ja i n k j e r je p l a n v številu de lovne s i l e presežen, m o r a naš okraj odpos lat i 600 f rontovcev n a delo G o z d n e m u gospodarstvu na B l e d . T u sem je odšlo do sedaj l e 253 f rontovcev, k i so n a de lu na sektor ju R u d n o — R o v t a r i c a . Našo obveznost pa moramo 100% izvršiti i n preseči zato, da bo T i t o v a Jugos l av i j a čim močnejša i n življenje naših l j u d i v njej čimprej lepo i n srečno. N a ta način bomo dokaza l i , da smo p r i p r a v l j e n i z l a s t n i m i s i l a m i g rad i t i soc ia l i z em i n tako p r i speva t i v e l i k delež k skupn i ' s t va r i vseh de lov­n i h l j u d i .

Razg ibanost v de l ovn ih k o l e k t i v i h se p r e d II. kongresom Zveze s ind . S loven i j e i z dneva v dan stopnjuje, k a r je po t r ­d i l a 18. t. m. s k l i c a n a konferenca p r ed ­sednikov , ta jn ikov i n osta l ih s i n d i k a l n i h referentov. D i s k u s i j a je o d k r i l a razna p r i k r i v a n j a prekongresnega t ekmovan ja ; poed in i de lovn i k o l e k t i v i so dan k o n ­gresa hote l i presenet i t i s t e k m o v a l n i m i obvezami , ka te re so n j i hov i k o l e k t i v i dosegl i .

P r v i je s ponosom d i s k u t i r a l ta jn ik s ind . podružnice „Standard", k i je med os ta l im navede l , da se je v n j ihovem k o l e k t i v u s t a r i tehnični vodja, k i b i l ahko pre j ema l starostno poko jn ino , k l j u b s tarost i i n bo lezn i v r n i l v podjetje, da i z p o l n i obveze, k i j i h je d a l v čast II. kongresa Z S S . D r u g i p r i m e r v t em k o l e k t i v u , tov. Fa j f a r M a r a je da la ob­vezo, da bo zmanjšala 50% de lovno me­sto s tem, da sedaj sama oprav l j a delo p r i izžemalnem stro ju . V p r v i h - dnev ih je presegla no rmo za 157%.

Ta jn ik de l . k o l e k t i v a Inteks, med osta­l i m i obvezami j av l j a , da n j ihov k o l e k t i v v p redkongresnem t ekmovan ju n i poza­b i l n a naše gozdarje, k i j i m hoče n u d i t i k u l t u r n o razvedr i l o .

T u d i podružnica zd ravs t ven ih ustanov ne bo izosta la v predkongresnem tek­movan ju . Zas topn ik n j ihove podružnice j av l j a , da so z d r a v n i k i v podružnici spre j e l i obvezo, da bodo dve nede l j i brezplačno z d r a v i l i i n pop rav l j a l i zobe de lavcem i n kme tom.

Og las i se zastopnik s i n d i k a l n e po­družnice pošte: „Kljub temu, da smo mnogo zaposleni , je naša podružnica spre je la predkongresne obveze. Do sedaj smo pos l a l i enega člana v gozdno b r i ­gado, katerega bomo v ustanov i vs i n a ­domeščali, poleg tega smo spre je l i , d a vsak član n a p r a v i 4 prostovo l jne de lov­ne ure .

Podružnica M e g r a d je napoveda la po­družnici O g r a d predkongresno t ekmo­vanje, katerega je s ledn ja v ce lot i spre ­j e l a ; med os ta l im i točkami je - ka te ra po­družnica bo n a p r a v i l a več udarniških ur , k u l t u r n i h p r i r ed i t e v i td . Zve za p ro -sve tn ik delavcev S m l e d n i k je spre je la v čast II. kongresa obveze. N j i h o v i po­družnica hoče sode lovat i m e d p r v i m i k o l e k t i v i , z a rad i tega bodo n a p r a v i l i 2000 p ros tovo l jn ih de l o vn ih ur , zasad i l i 70 drevesc i t d .

V d i skus i j i so še nadal je s i n d i k a l n i f unkc i ona r j i Obutev , G o l n i k i t d . i z n a ­šali o sprejet ih, obvezah v čast kongresu .

Mog l o se je na obraz ih tov. s i n d i k a l ­n i h funkc ionar j ev v ide t i , v. ka t e r i h k o ­l e k t i v i h so spre je l i i n spoln ju je jo p r e d ­kongresna t ekmovan ja . Značilno v d is ­k u s i j i j e b i lo , da v k o l e k t i v i h , k j e r n i p rav i l n ega sode lovanja med upravo

Povzročitelj najbol j nevarne i n n a ­lez l j i ve bo lezn i j e t ike , je bac i l t u b e r k u ­loze — majhen, za neoboroženo oko, kot vse bolezenske k l i c e nev iden trdoživ, z l epa m u ne škoduje mraz a l i vročina i n j e t u d i odporen n a p r a m razkužilom.

Živ imo v težkih časih, k o narod bi je odgovoren boj za izvršitev p l a n s k i h n a ­log i n i m a za seboj že težko t rnovo pot. Nebro j on ih , k i so t rpe l i od nas i l ja t u j i h zavojevalcev, se je v taboriščih, p re ­gnans t vu i n p r i s i l n e m de lu ob na jugod­nejših življenjskih pogo j ih i n ob nepo­p i s n e m t rp l j en ju okužilo z bac i l om je­t i ke i n nosi v sebi neva rno k a l odnosno žarišče bolezni , k i že g loda na življenj­sko važnih de l ih telesa i n se je m o r d a že zelo nevarno razpred la . Z a j e t iko l ahko obo l i vsak de l telesa, na jnevar ­nejša pa je pljučna j e t ika , posebno če je, ko t p r a v i m o „odprta", najnevarnejša, to je, da je prišlo do razpada pljučnega t k i v a i n da izkašljujemo gnoj, k i j e v n j em nebroj bac i lov . P r i govoru i n p r i kašlju l ahko bo ln i k okužuje svojo oko­l i co tako rekoč iz ust v usta; s tem, da p l ju je p o t l eh i n da se s p r a h o m v r t i n c i bo lezenska k l i c a iz posušenega p l j u n k a , p r i d e bac i l tube rku lo ze tud i v naša d i ­ha la .

podjet ja i n s ind ika lno organizaci jo , n iso nava ja l i , k a k o so p r i s t op i l i v p r edkon ­gresno tekmovanje , ed ino k a r so i z n a ­šali je b i l o : n imamo zadost i delovne si le , u p r a v a podjet ja se ne m e n i za tekmo­vanje i t d . E n o k a r je najvažnejše u p r a v ­n i k i a l i d i r ek t o r j i podjet i j pozabl jajo, da je s i n d i k a l n a organizac i ja v k o l e k t i ­v i h osnovna organizac i ja , k i je najbližja vsemu de lavs tvu , k i daje naloge, u t r ju je d isc ip l ino , n u d i k u l t u r o i n politično n a ­obrazbo, s k r a t k a n u d i Vso pomoč p r i i z va jan ju p l a n s k i h nalog. T i s t i d i r ek to r j i a l i u p r a v n i k i , k i gledajo samo na svoj položaj i n se nočejo približati de lavcu , se bodo prej a l i slej u top i l i , k j e r bo šla de lovna množica p r eko n j ih , i z svoje srede bo zbra la de lovnega človeka da ­našnjega časa i n ga pos tav i l a na vod i lno mesto. P redkongresno tekmovanje je i z ­raz vdanos t i s i n d i k a l n i o rgan i zac i j i i n naši P a r t i j i , k i sta p r ehod i l i s l avno i n naporno pot. B o r b a , k i jo je de lavsk i razred v o d i l s t rn j en v . s i n d i k a l n i o rga­n izac i j i , je b i l a borba Par t i j e , k i je v nenehnem po le tu dosegala v e l i k e zmage, k l j u b v s emu te ror ju od s t ran i t akra tne vladujoče k l i k e . Nas i l j a , ubo j i v p r ed -a p r i l s k i J u g o s l a v i j i so b i l i v sakodnevn i po jav i . Zaloška cesta v L j u b l j a n i , n a ka te r i so pad l i p r v i rdeči s i nd i ka l i s t i , ka tere je v o d i l a K P J , n i poznana samo v me jah S loveni je , poznana je po vsej Jugos l a v i j i . P r v e žrtve, pob i te na zve­r i n s k i način, so pad le po na logu t a k r a t ­nega notranjega m i n i s t r a Korošca. N a ­si l je rod i zlo, to smo v i d e l i po tej k r v a v i t ragedi j i . D e l a v s k i raz red se je še bol j s t r n i l oko l i svoje Par t i j e , k o r a k a l dal je v svo j ih zmagah. Prišlo je le to 1936. Teks t i l no de lavstvo v K r a n j u i n d rugod je r evo luc i onarno dv i gn i l o svojo pest. Razdvo jenost v s i n d i k a l n i h o rgan i zac i ­j ah je b i l a p rek in j ena . P a r t i j a je o rga ­n i z i r a l a generalno s tavko, ve rsko opre-deljenje, politična pr ipadnos t so b i l e odstranjene, v s i de lavc i se bori jo v enem c i l ju , izboljšati ekonomsko i n politično stanje. Nas t op i l j e zopet k r v n i k de lav­skega razreda, no t ran j i m in i s t e r K o r o ­šec. Z banom Natlačenom je u p o r a b i l svojo metodo, njegovi h l apc i po l i c i j a , žandarmerija so na ba rba r sk i način s bombami , puškami i n p a l i c a m i v d r l i med m i r n e stavkujoče delavstvo, n a p a d l i moške, m lad ino i n noseče žene i n je b i l o nešteto ran jen ih .

P a r t i j a je za rad i tega gnusnega z l o ­čina posta la še mnogo bližja širokim d e l a v s k i m množicam, na mest ih , k jer se prej n i govor i l o o P a r t i j i , so sedaj go­v o r i l i , r a z k r i n k a n je b i l klerofašizem, de lavske množice so se odvo j i l e od n j i ­h o v i h v r s t i n stopale v enotno fronto pod vods t vom Komunistične Pa r t i j e J u ­goslavi je. Stružnik AJojz .

J e t i k a ne g leda na starost, vsak l a h k o obo l i i n dognano je, da bo lu je mnogo s ta r ih l j u d i na pljučni j e t i k i . S t a r i jetič-n i k i so pogosto zelo n e va rn i o t r okom —• starši gredo na delo, s t a r i , onemog l i so­r o d n i k i , k i ne morejo več oprav l j a t i drugega dela, pa varuje jo deco. Pogosto se s k r i v a za „nadušljevim" kašljem ne­v a r n a odpr ta tube rku lo za , k i okužuje okol ico , posebno l ahko p a še o t roka , k i je človeku s t a k i m kašljem izročen v varstvo .

Iz opisanega je razv idno , da j e j e t i k a bolezen, k i zahteva pozornost i vsega naroda i n zato m o r a v bo rb i p r o t i tej zav ra tn i m o r i l k i sode lovat i ves narod . E d i n 6 na ta način bomo zagospodoval i nad to bolezni jo. Značaj bo lezn i je pač tak, d a se jo je laže u b r a n i t i , ko t jo zd rav i t i . D o b r o jo m o r a m o poznat i v v s em n jenem b i s t vu , vedet i moramo, k a k o se je bomo u b r a n i l i . Prepričati se moramo, a l i smo zdrav i , posluževati se moramo p redvsem naših ustanov za ugotav l jan je te bo lezni tkzv . p ro t i tuber ­k u l o z n i h dispanzer jev , k j e r nas preg le ­dajo, k j e r n a m dajo navod i l a , k jer usmer ja jo naše zdrav l j en je i n delo, če smo obo le l i .

(Nadal jevanje na t re t j i strani )

Borba za izpolnitev gozdarskega plana (Nadal jevanje s p r v e strani )

Protituberkuloxni teden od 28, maja do 4, junija

Kaj moramo vedeti o tuberkulozi i n o borbi proti njej

Štev. 21 G O R E N J S K I G L A S Stran 3

I z n a š i h k r a j e v V Šknfji Loki je ustanovljen SKUD Toneta Šiirer-ja

Z ustanov i tv i j o S K U D - a so b i l i t u d i v Škofji L o k i postav l j en i nov i t eme l j i ku l tu rno - prosvetnega ude js tvovanja . Dosedanje K u l t u r n o društvo tako po svo j i no t ran j i sestavi k a k o r v r a z v i j a ­n ju k u l t u r e i n prosvete že davno n i b i lo sposobno, n i t i n i odgovarjalo današ-

1 n j emu razvo ju soc ia l i zma, ka r m o r a p r i t i do i z raza posebno v našem k u l t u r ­nem i n prosve tnem de lu . Društvu nI uspelo pos tav i t i pevskega zbora i n god­be. E n o kot drugo stalno pogrešamo na pr i r ed i t vah , p ros lavah i n nastop ih . V i ­soko število vp i s an ih članov dokazuje v e l i ko zan imanje tud i za t i dve sekc i j i .

Stanje pa je postalo zarad i osebnih medsebojnih t renj , k i so se na zunnj odražale v „spodnjih i n zgo rn j ih , " še težje. V t a k i h nezdrav ih ra zmerah n i b i lo m i s l i t i , da b i kda j prišlo v Šk. L o k o do večjega ku l turno -prosve tnega raz ­maha . N i t i se n i v delo vključeval m l a j ­ši, politično bolj z re l kader , k i b i v d r u ­štvo vnese l nov duh , duh socialistične preobrazbe tud i v našo k u l t u r o i n p ro -sveto.

Das i r a vno je b i lo društvo v splošnem nedelavno, moramo pa na d rug i s t r an i pohva l i t i požrtvovalno delo posameznih s k u p i n , k i so vendar l e dosegle uspehe. Tako je gledališka s k u p i n a pod vods t vom tov. Po l enca i g r a l a več zelo dobro uspe­l i h iger. K r a l j na Be ta j nov i je b i l 4 k r a t zaporedoma od igran, k a r preds tav l j a za podeželsko d i l e tantsko gledališče i z reden uspeh. Dedek M r a z se je p o n v i l 5-krat, M i l i j o n težav 3-krat i t d . Po l e g tega je b i l o še nekaj gostovanj m lad ine i n d r u ­gih, k i pa so vse .dobro uspele. De lo gledališke grupe je b i l o zelo težavno, ker n i b i lo hišnika, k i b i de la l red, od ­nosno so m o r a l i i g r a l c i celo vsa težaška dela s am i oprav l j a t i .

Knjižnica, k i jo vod i tov. K a l a n , se sta lno i zpo ln ju je i n širi svoj k r o g b r a l ­cev. Število k n j i g se je v zadn j ih dveh l e t ih podvo j i lo , število ob iskova lcev pa zvišalo za 1 7 % . M e d z imo smo izposo­d i l i 6617 k n j i g i n s icer 1990 ob i skova l ­cem, m e d temi so b i l i v enakem raz ­merju- , m l a d i n c i i n de lavc i , manj pa nameščenci. Na l oga novega odbora bo, da združi vse ma le knjižnice s i n d i k a l n i h podružnic, k i n i t i n ima jo čitateljev, v centra lno močno s ind ika lno knjižnico z vključitvijo nu jno potrebne čitalnice. S sode lovanjem M L O i n dobre vo l je O k r a j ­nega magaz ina b i se dalo za navedene svrhe dob i t i kot najbol j p r i m e r e n p ro ­stor „Pri K a m n a r j u " .

U s t a n o v n i občni zbor je v o d i l tov. H r i b a r , k i je t u d i obrazložil v e l i k po­men novega društva, k i bo ime lo v K S S vsestransko oporo i n tako možnosti n a j ­širšega razmaha . Tov . Ce ra r je v i m e n u K S S i n Mes tnega K P želel društvu širok razmah, k i ga bomo dosegl i ne samo s

požrtvovalnostjo posameznih, temveč skupnos t i .

G r a j a t i pa je t reba slabo udeležbo, za k a r k r i v d a pade na s i nd i ka lne podruž­nice, saj so od 20 ku l tu rno -p r o s v e tn ih re ferentov podružnic b i l i navzoči l e 4.

V n o v i odbor so b i l i i z vo l j en i tovariši: Z a predsedn ika H r i b e r n i k Stane, pod­predsedn ika Avdič Jože, tajnico K a l a n M i n k a , b l aga jn ika Marguč S i l vo , gospo­dar ja S a v n i k ' T ine , gledališko sekci jo Po l enc Po lde , pevsko Korenčan Lov ro , g lasbeno Lipovšek E. , f o lk l o rno B a l d e r -m a n M i r n i , s l i ka rs t vo Bozovičar Pave l , , knjižnico K a l a n F ranc , za dop isn ikar ja Berčič B r a n k o i n v nadzorn i odbor: Remškar Stane, Goličič i n Kožman.

Naloge novega odbora bodo težke, ako bo hote l na novo pos tav i t i pevsk i zbor, godbo i n poživiti še ostale sekcije. P o ­trebno bo n a p r a v i t i pre lomnico , iz k a ­tere bo pognalo novo življenje na k u l ­t u rno prosvetnem področju tud i v Škofji L o k i .

Društvo je dobi lo ime po m ladem p i ­sate l ju Tone tu Šifrer-ju, k i je ko t do­s leden zagovorn ik interesov malega človeka postal med p r v i m i žrtev fašistič­nega nas i l j a .

Sk<»Tja Loka P R O S L A V A D N E V A Z M A G E

N a večer D n e v a zmage je meddrušt-v en i odbor o r gan i z i r a l svečano akade­mi j o s pestro vsebino. P r i p r v i točki, k i je p r i k a z a l a par t i zansko taborišče t ik p red osvoboditv i jo , je na sporočilo k u ­r i r j a , da je napočila svoboda, tov. B r o ­dar k o t komandan t taborišča čital p r o ­glas O F na zbrane par t i zane i n občin­stvo ter ana l i z i r a l v e l i k pomen tega dneva.

Na to nastopi jo z govorom o T i t u i n s pesmijo o m r t v i h pro l e t e r ih člani J A . G i m n a z i j s k i m l a d i n s k i zbor zapoje pesmi „Tujci p o h l e p n i " i n „Pesem o svo­b o d i " . M l a d i n e c tka ln i c e r e c i t i r a »V i ­hra j te zastave" i n tov. Po lenc „Gradimo". P o rec i tac i j i g imnaz i j ca „Mi g r a d i m o " tov. Medenova r e c i t i r a „Spomin p a d l i m " . Z a konec n a m je tov. Berčič čital odlo­mek i z kn j i g e „Zorana l e d i n a " . H i m n a je zaključila lepo uspelo akademi jo .

USTANOVNI ZBOR S T R E L S K E D R U ­ŽINE V ŠKOFJI L O K I

P r e t e k l i teden se je na pobudo ok ra j ­nega odbora us tanov i l a tud i v Šk. L o k i s t r e l ska družina. Pomembne so naloge družine tako i z narodno-obrambnega k a k o r i z politično vzgojne s t ran i . P o ­s tav l j en i so b i l i s k l ep i i n sicer, da se družina imenu je po p a d l i h p a r t i z a n i h -domačinih b r a t i h Kavčiču P e t r u i n J o ­žetu. Članarina se določi na d i n 50 letno, za d i jake pa d i n 20.— . Družina takoj p r i s top i k i z b i r i i n p r i p r a v i strelišča, da

čimprej prične z vežbami, saj m o r a že j u n i j a t ekmova t i za republiško p r v e n ­stvo.

V odbor so b i l i i z vo l j en i : predsednik tov. P eha r Jože; sekre tar J e r m a n Janez, podpredsednik Škrlep Peter , b laga jn ik Po l jane J a n k o , tehnični sekre tar Šink Savo, gospodarstvo i n orožje Vraničar Drago . V nadzorn i odbor pa tov. p r i m o -žič V i n k o , Rešek Stane i n Jeraša A n t o n .

M l a d i družini želimo obi lo uspeha.

Cerklje V nedeljo, 15. maja 1949, je gostovala

v C e r k l j a h d ramatska družina i z Olšev-ka . U p r i z o r i l i so Jurčič - Govekar j eve „Rokovnjače". Režijo je v o d i l a tov. Hras tova . To množično igro, k i režijsko le precej zahteva, je b i lo na tu j em o d r u mnogo težje p r i r e d i t i ko t na domačem, k jer je mnogo laže uporab i t i vse scenske pripomočke, k i vsako odrsko delo d v i ­gajo na večjo višino. P a tud i i g r a l c i na domačem odru laže i n popolnejše i z v a ­jajo režiserjeva navod i l a .

P r i z n a v a m o težave, k i se porajajo na podeželskih odr ih , saj k d o r k o l i je i m e l že kaj bolj i n t imnega pos la s podežel­s k i m odrom, dobro ve, kolikšno odgo­vornost je p revze l n a svo ja ramena, z las t i tedaj, če je vodi te l j od ra režiser, dekorater , masker , krojač i n šivilja. M e d i g r a l c i torej p r v a i n zadnja oseba, za zastorom ide ja i n ob l i ka . A vseeno je m lada i g r a l ska družina pokaza la zado­vo l j i vo ubranost v 2. i n 6. s l i k i . Z l a s t i 6. s l i k a „Rokovnjaški t abor " je b i l a dobro naštudirana. Uga ja lo je p redvsem petje „None" g lavne rokovnjačice, p a tud i zbor je b i l k a r lepo ub ran . T a p r i ­zor je pokaza l zmog l j i vost i g ra l ske s k u ­pine, k i je sestav l jena iz skoraj s am ih začetnikov. Škoda je b i l o le, da so b i l i os ta l i p r i z o r i slabše podan i .

P u b l i k a , k i zadnje čase vedno napo ln i dvorano, je živela z usodo, k i je v e l a skoz i oder.

Družina je nastopala p red okra jno ocenjevalno komis i j o za kategor izac i jo i g r a l s k i h s k u p i n kran jskega okra ja . N a ­m e n ocenjevanja je, da se dv i gne k v a l i ­teta naših podeželskih odrov ter da se bodo na n j ih p redva ja la t u d i ide jno boljša d ramatska dela. Kritične d i s k u ­si je po p r i r e d i t v a h bodo vsem nastopa­jočim samo kor i s t i l e . O b j e k t i v n a k r i t i k a vzgaja i n v zpodbu ja igralce, da bodo v s em nastopajočim samo kor i s t i l e . O b ­j e k t i v n a k r i t i k a vzgaja i n vzpodbu ja igralce, da bodo odprav l j a l i napake ter da bodo mog l i kdaj t u d i podeželskemu l juds t vu , k i je daleč od k u l t u r n i h sre­dišč, posredovat i umetniška dela v lepši i n popolnejši o b l i k i .

N a r o d zre v s lu tn j i čisto umetnost, k i se bo v s em točila nekoč .. ., a z r e sn im t r u d o m i n t ekmovan j i bodo podeželski od r i mnogo preje uresničili ta nekoč.

Marici :

Upor v koncentracijskem taborišču Stare Gradiške (Odlomek iz neobjavljene knjige »Stolp smrti")

(Nadal jevanje i n konec) Džemo K r v a v e c je b i l p rav tako j ek l en

borec. B i l je v isok, p l a v i h las i n r j a v i h oči. K a d a r je šel skoz i taborišče, je b i l vedno zamišljen. P r e d vo jno je b i l Dže­mo napreden pub l i c i s t . O n i , k i pišejo, m o r d a bol j zavestno čutijo k r i v i c o i n zločin k a k o r navadn i l jud je ; i n mnogo težje j i m je, k e r p r o t i t emu ne morejo ničesar s to r i t i . B i l j e vedno vese l i n ži­vahen fant ; v endar pa je b i l t u d i sedaj v taborišču močen i n s tanov i t en k l j u b temu, da je živahnost i z g in i l a . H l a d n o ­k r v n o i n b is t ro je sp r em l j a l i n tolmačil dogodke, ed in i v zapo ru n i k l o n i l od utru jenost i neprespan ih noči. Slišal je tul jenje i n zavi janje s i r en .

K o s i l a n i b i lo . To je Džemo opaz i l p r v i i n j e postal n e m i r e n . . . V vročici »o se m u podi le m i s l i skoz i možgane: — M i n i l a je noč. Nič . . . N i k o g a r n i . K a j meni jo s t o r i t i z nami? Mogoče . . . ah, to že ne more b i t i . . . Z b u d i l je L u l e t a .

L u l e je široko odpr l oči i n p r ed seboj Zagledal Džemov obraz, b l ed ko t z i d s Preplašenimi očmi.

„Kaj je? K a j se je zgod i l o? " V z n e m i r ­jeno s i je m e l oči i n skočil na noge.

„Hrane n a m niso p r i n e s l i " , p r a v i Dže­mo i n doda: „Če nas niso obsodi l i , da Umremo od l ako te " , se i zneb i m i s l i , k i fia je mučila.

„ S v i n j e . . . " k r e p k o zako lne L u l e , p r i

čemer so se z b u d i l i tud i d rug i . Poveda la sta j i m svoje z le s lutnje . Začeli so u g i ­bat i , ka j je s to r i t i . L u l e i n Džemo sta pred laga la — upor . „Kako? K a k o ? " , so spraševali iz vseh s t ran i . L u l e j i h je po­m i r i l s svojo k r e p k o pojavo. „Tovariš i ! ' je začel. „Vem, da se ne boj i te i n da ste p r i p r a v l j e n i n a vse. Na jpre j se je t reba dobro razg ledat i i n čakati n a ugodno p r i l i k o . A k o moramo umre t i , bomo u m r l i častno, neustrašeno," je p r i b i l na koncu .

L a k o t a . . . K r u l i po želodcih i n razb i ja po g l a ­

vah . B o l i , b o l i . . . Z a v i j a po črevah, želodec se z v i j a v mučnih krčih, imaš občutek, k a k o r b i t i v t r ebuhu gorelo s s i l n i m p lamenom. Strašno te žeja. P o p i l b i morje, samo da z nečem utešiš muke . Vročica žari i z oči, k i neprestano iščejo, kaj b i pogo l tn i l , da vsaj ma l o preženeš te neznosne krče i n s i l no praznoto, k i k ra l ju j e v t r ebuhu . Dnevno so dob i va l i , toda l e če so težko de la l i , 10 d k g k o r u z ­ne kaše. O d tega naj človek živi. Sedaj pa n i t i kaše n i i n ne vode.

Toda glej , u p r l i so se t i fantje, živi

mrliči, obsojeni, da bodo u m r l i od g l a ­du . Zgod i l o se je 30. ap r i l a zvečer, k o se je začelo mračiti. T a dan dobro pomni jo v s i t i s t i , k i se j i m je posrečilo u i t i i n so osta l i živi. 32 j i h je pobegn i lo i z tega p e k l a i n zbežali so v noč.

K m a l u se je zvedelo, k a k o se je to zgodi lo.

Spo ra zume l i so se medsebojno s t r k a ­n j em na steno. L u l e je p red laga l načrt, katerega so se ka jpada v s i h las tno o p r i ­j e l i . Zde l o se je, da bo težko i zved l j i v . T o d a v t em so si b i l i ed in i — bol je čast­no i n h i t r o umre t i , k a k o r pa to zv i janje od g ladu . S k l e n i l i so, da napadejo p r ­vega, k i bo prišel k n j i m . Do lgo so ča­k a l i i n že so i z g u b i l i upanje, da sp loh še k d o k a n i pog ledat i k n j im . V e n d a r je prišel t r e n u t e k . . . B i l i so čistilici, k i so ods t ran jeva l i blato, z n j i m i pa m l a d fant, T r e m i , nadg l edn ik (dese tar ) . . . Z g r a b i l i so prve , k i se p rav zap rav niso n i t i b r a n i l i , ter j i h zveza l i z n j i h last ­n i m i pasov i . T r e m i pa je pobegni l , da obvest i ustaše o t em napadu. Izdajalcev j ez ik je povzročil p ravo k r vop r e l i t j e v taborišču.

Preddvor V nedel jo z jutraj so se z b r a l i m l a d i n c i

i n m l a d i n k e i z P r e d d v o r a i n se k l j u b s labemu v r e m e n u o d p r a v i l i n a prosto­vo l jno delo v Podbrez je . P o d i r a l i so smreke, žagali i n l u p i l i lubje . M l a d i n k e niso zaostajale p r i t em de lu . Članice s ind ika ta iz M l a d i n s k e g a doma so se od ­zva le v po lnem številu i n p r i pod i r an ju dreves odnesle r eko rd . T r i b r h k a dekleta so v pičlih u r a h p o d r l a 5 debe l ih dre­ves. M l a d i n c i , gojenci i z M l a d i n s k e g a doma, pa so ta dan sp rav l j a l i les i n pre­k l a d a l i deske na žagi v P r e d d v o r u .

Želeti b i b i lo , da se pesem preddvo r -ske m lad ine še pogosteje sliši, saj to je pesem dela, pesem srečne i n boljše bo­dočnosti.

K A J M O R A M O VEDETI O T U B E R K U ­LOZI IN O BORBI PROTI N J E J

(Nadal jevanje z druge strani ) V novejšem času so k u l t u r n i narod i

pričeli borbo p ro t i j e t i k i s cepl jenjem. V s i vemo, ko l i k ega pomena je cepljenje p ro t i n a l e z l j i v i m bo lezn im. O n i , k i vedo, kako so pred desetlet j i razsajale koze i n da v i ca , l ahko ocenijo ogromni pomen tega načina obvarovan ja pred bolezni jo. T u d i cepl jenje pro t i j e t i k i bo rod i l o ob i lne uspehe, pomagalo n a m bo, da bomo bolezen ome j i l i do skra jnost i , če že ne popo lnoma i z t r eb i l i .

Z n a n o je, da v l ada med bolezensko k l i c o i n med n j en im gost i te l jem neko razmer je v pog ledu odpornost i . Čim od­pornejši je gostitel j , t em slabejša je k l i c a i n obratno, čim bolj smo izčrpani m i , t em močnejša i n nevarnejša postane k l i c a , k i je v našern os lab l jenem telesu našla vo l jno h rano za svoj razvo j .

Posebno pozornost moramo posvet i t i nav idez nedolžnim obolenjem, m e d k a ­tera spada t u d i h r i p a . T a n a m v nekaj dneh tako os lab i telo, da se l ahko sproži s k r i t a k a l — namesto, da smo v nekaj dneh zopet zd rav i , bo lehamo dal je na namišljeni „hripi", k i pa n i več h r i p a temveč j e t ika .

V bo rb i p ro t i j e t i k i pa i m a m o tud i močne naravne zaveznike . To s ta p r ed ­vsem dober z rak i n sonce. O d p r i m o naša okna , dajmo sončnemu žarku možnost, da p rodre v naše stanovanje ter n a m po vseh k o t i h s svojo čudežno močjo ugonobi nevarne k l i c e , k i l jub i j o temo, v lago, nesnago i n s lab zrak. Da jmo te­l e su možnost, da nas obseva sonce — i z vo r življenja. V s k r b i za izdatno hrano, t r e zn i i n zmern i s i v z r a k u i n soncu nab i ra jmo s i l , k r e p i m o naše te lo i n z v i ­šaj mo njegovo odpornost, da n a m ne bodo mog l i do živega bac i l i tuberku loze !

Dr. M. G.

Važno opozorilo našim naročnihom !

VSEM, KI NISO ŠE PLAČALI NA ­ROČNINE Z A PRVO P O L L E T J E 1949, BOMO S PRIHODNJO ŠTEVILKO BREZPOGOJNO USTAVIL I POŠILJA­N J E LISTA.

P r e b i l o se j i h je 32, živih okostnjakov, za k a t e r i m i se je pogna la to lpa, da j i h po lov i . Ustaške zve r ine so t u l i l e i n z vseh s t ran i p l an i l e nanje. Iz vseh s t r a n i so padale krog le . M e d p r v i m i je b i l z a ­det Džemo K r v a v e c . K o je pada l , je še v i d e l L u l e t a , k a k o je švignil m imo njega. Z zadn j im i močmi se je d v i g n i l i n bo lno zakričal:

„Ubili so me L u l e ! S m r t k r v n i k o m , p r e k l e t n i k o m " ! P a d e l je na zeml jo i n k r v a v e s l ine so se m u po l i l e po b rad i . O d daleč pa se je čulo vp i t j e :

„Tega, tega, u j emi te ž i v ega ! . . . " T o je ve l ja lo za L u l e t a , k i so ga p r i ­

čeli ustaši obko l j evat i . Toda L u l e je be­sen i n bojevit . Močno m u zveni jo v uše­s ih poslednje besede ubi tega tovariša: „Smrt k r v n i k o m , i zda ja l cem n a r o d a ! "

N e k d o od v r tna r j e v je v p a r k u poza­b i l železno lopato, k i jo je L u l e v t eku z g rab i l i n s teke l tako oborožen narav ­nost v sredo ko lobar ja . D i v j e je b i l z njo o k r o g sebe i n to lke l , k a m o r je padlo . Never j e tna moč, k i j o je dob i l , je v h i p u zmed la napadalce. Neka t e r i so pad l i i n se v a l j a l i pot l eh . K o so ustaši opaz i l i , da padajo n j ihov i , je počilo ne­k o l i k o s t re lov iz revo lver ja . S t r e l i niso zgrešili, p a saj t u d i niso m o g l i . . . L u l e , borec za svobodo, je v pos lednjem s m r t ­n e m bo ju krčevito s t i sn i l lopato, častno orožje, ter pade l na oskrunjeno zemljo.

Siian 4 G O R E N J S K I G L A S Štev. 21

FIZKULTURA IN ŠPORT Izpred sodišča ŽUPN I U P R A V I T E L J V STRAŽIŠCU D R . AMBROŽIC F R A N C , O B S O J E N

Z A R A D I H U J S K A N J A P R O T I D R Ž A V N I M U K R E P O M

Te dn i se je m o r a l p r ed O k r a j n i m so­diščem zagovar ja t i dr . Ambrožič F ranc , župni uprav i t e l j iz Stražišča, k i se je poslužil podle i n zahrbtne igre p r o t i Ljudski oblast i , da preko zape l jan ih l j u d i ščuva na odpor p ro t i n j en im po lno ve ­l j a v n i m ukrepom. Po odločbi V l a d e L R S je odre jena i n pravomočno odvzeta p a r ­cela na v r h u Sv . Jošta, k je r se bo z i da l smučarski dom, k a r obtožencu n i šlo v račun, pa je nahu j ska l zakonca V a l e n ­t i n a i n Ang e l o M a z i , da naj se postav i ta v b r a n v sakomur , k i b i se hote l l as t i t i tega. T o s ta imenovana res s tor i l a . R a ­zen tega pa je svojeročno nap i sa l na odločbi, k a k o r tud i v pritožbi zarad i u tesn i tve s tanovan j sk ih prostorov v žup-nišču, več ra zn ih žaljivk čez l judsko oblast, češ, d e l a v k a m se ugodi , m e n i in t e ­l e k t u a l c u pa ne. Omalovaževanje, žalitve i n smešenje organov l judske oblast i , k a k o r tud i ščuvanje n a odpor so dejstva, k i so pos tav i l a dr . Ambrožiča v p ravo luč, da je sovražno razpoložen do l j u d ­ske oblast i .

Sodišče je v tej s t v a r i i z r e k l o pravič­no sodbo ter je obtoženca obsodi lo na 9 mesecev odvzema prostost i s p r i s i l n i m de lom.

P O K R I V D I ŠOFERJA J E PRIŠLO D O TEŽKE A V T O M O B I L S K E NESREČE

N A J E Z E R S K E M

P r e t e k l o nedel jo je gostovala na J e ­ze rskem k u l t u r n a družina tovarniškega k o l e k t i v a „Sava" iz K r a n j a , k i je da la k u l t u r n o p r i r ed i t e v za br i gad i r j e III. f rontne br igade i n Jezerčane. K u l t u r n i ­k o m tovarne „Sava" p a je zag ren i l v r ­ni tev šofer M a l i A l b e r t i z M l a k e , k i je za rad i v in j enega s tan ja z a k r i v i l težko nesrečo p r i vožnji. K o m a j dober stre l ja j od K a z i n e je k a m i o n s 30 osebami v p o l n i vožnji zdrčal v prepad , k a r se p r i ­s ebnemu v o z n i k u n a t em mestu ne b i n i k d a r zgodi lo. Nesreča je zahteva la 2 s m r t n i žrtvi, šest težko ran jen ih , do-čim so os ta l i lažje poškodovani. M r t v e žrtve sta b i l e Jakša Ja n k o , m e h a n i k a r i z tovarne „Sava" i n Z i b e r t Jože, k m e t i z P i v k e .

Naši n a s p r o t n i k i p a so to nesrečo skušali takoj i z k o r i s t i t i i n ob rn i t i tako, k a k o r da se je l e - ta p r i de lu p r i p e t i l a naši f r on tn i b r i gad i , češ, ne hod i t e na delo, v id i t e , kako je nevarno. K a k o podle so take s tvar i , ob t ak i že i t ak ža­los tn i nesreči!

D e l a v c i iz tovarne „Sava", k i so šli s k u l t u r n o nalogo, da utr ju je jo bratske vez i m e d de lavc i i n k m e t i i n k i so p r i tej nesreči najbol j t rpe l i , najbol j jasno zavračajo te sovražne k levete . V s e se je zgodi lo v pros tem času i n samo ne­zaveden vozn ik , k i je p rav takšen k a k o r on i , k i klevetajo, je k r i v te nesreče, zato bo t u d i odgovar ja l p r ed sodiščem. Naše l judstvo zahteva, da se za take neodgovorne elemente odred i nastrožja kazen .

Ljudska 5.—12. J U N I J A „TEDEN T E H N I K E "

K o t v p r e t e k l e m l e tu se bo tud i v tekočem l e tu vršil teden tehnike .

Teden t ehn ike v letošnjem l e tu i m a mnogo širši značaj i n večje naloge k a ­k o r v p r e t e k l e m l e tu . Z ude js tvovan jem \*seh množičnih organizac i j i n l judske ob las t i T eden t ehn ike postaja splošna l j u d s k a akc i j a z nalogo, seznan i t i široke l judske množice s sodobno t ehn iko naše indus t r i j e , kme t i j s t va i n Jugos lovanske A r m i j e .

Z a uspešno i zvedbo T e d n a t ehn ike v našem o k r a j u je b i l f o r m i r a n p r i p r a v ­l j a l n i odbor z nalogo, da i zvede p r i p r a v e za Teden tehnike . Z a čim boljšo o rgan i ­zaci jo de la po posamezn ih sektor j ih so b i l e f o rm i rane komis i j e za indus t r i j o , vas i n šolstvo. Na loge teh posameznih komis i j so, da sestavi jo p l a n de la v T e d ­n u t ehn ike po tovarnah , šolah i n na vas i .

K t emu de lu so t u d i posamezne k o m i ­si je pr i s top i l e .

Tede'n t ehn ike mora p r edvsem dat i po-

T I T O V A ŠTAFETA M L A D I H TRŽI -ŠK IH P L A N I N C E V Z V R H A STORŽIČA

Dne 21. ma ja so i z v e d l i tržiški g i m n a ­z i j sk i p i on i r j i , p r i p r a v n i k i alpinističnega odseka P l an inskega društva Tržič, T i t ovo štafeto z v r h a Storžiča.

2e na predvečer so šli v Tržiški b ivak , k i s to j i ponosno pod s tenami Storžiča, od tod pa so k r e n i l i na v r h po K r a r n a r -j e v i smer i . N a v r h u so v spominsko kn j i go na r i s a l i pričetek štafete i n že se je spus t i l a z v r h a po Škarjevem r o b u navzdo l p r v a predaja . H i t e l a je m i m o spomen ika storžiških žrtev i n kra ja , k jer so p a d l i naši p r v i pa r t i z an i . P r i koči pod Storžičem je slovesno spre je la šta-fe tn i cepinček s spominsko l i s t ino n a ­slednja predaja, k i ga je po tem izročila p reda jam na d n u senožeti, v S l a p a r s k i vas i , G o r n j e m L o m u , Spodn j em L o m u , p r i K r v i n u i n Dolžanu. S ponosom je končno zadnja predaja pe t ih m l a d i h p l an incev izročila cepinček v Tržiču n a ­šemu o l i m p i j s k e m u smučarju, da ga je ponesel v sestavu štafete z L j u b e l j a dal je p r o t i K r a n j u .

V štafeti je b i l o 19 p ion ir jev , pomaga la pa sta j i še dva člana P l an inskega d r u ­štva. Spominsko l i s t ino je i zde la l naš bivši tovariš, sedaj d i jak k ran j ske g i m ­nazi je ; cepinček pa tržiški k o l a r s k i v a ­jenec.

U S T A N O V I T E V N O G O M E T N E G A ŠPORTNEGA K L U B A » K O R O T A N "

V K R A N J U P r e d k r a t k i m so zbo rova l i naši nogo­

metaši. N a us tanovnem občnem zboru , k i se ga j e udeležilo z las t i lepo število mlad ine , so us tanov i l i nov samosto jen k l u b i n m u da l i i m e „Korotan". P o

Š A H V torek 17. t. m . je b i l o od igrano V I .

ko lo t u r n i r j a za prvens tvo ok ra j a K r a n j . O d i g r a n i h je b i lo t u d i nekaj odloženih i n p r ek in j en ih par t i j . R e zu l t a t i posamez-k o l so: IV . kolo: ( igrano v Škofji Lok i ) Bogataj —Žužek 1 : 0, Pogačnik—Engelman 1 : 0, Koren—Berčič Va \%% Gerjol—Fajon B. 0 : 1 , Oblak—Martelanc lA :

V . kolo: Fajon—Oblak 1 : 0, Berčič— Gerjol K- : Va, Engelman—Koren 1 :0 , Kos—Bogataj 1 : 0, Žužek—Pogačnik 1:0. V I . kolo: Bogataj—Kuster 0 : 1 , Pogač­nik—Kos 1 : 0, Koren Žužek 0 : 1, Gerjol —Engelman lA : Vi, Oblak—Berčič 1 : 0, Martelan—Fajon 1 :0 .

V odloženih pa r t i j ah pa so b i l i dose­ženi t i l e r e zu l t a t i : Berčič—Martelanc 0:1, Žužek—Kuster 0 : 1 , Pogačnik—Fajon 1:0 .

tehnika , u d a r k a mehan izac i j i naše vas i . T a k o se bodo v t em tednu vršili ob i sk i na k m e ­t i j sko-obde l ova lne zadruge, k j e r bodo predavan ja o modern i zac i j i kmet i j s t va , uporabe tehničnih stro jev i n n j ihovo obv ladovanje . V ta n a m e n se bodo vršili k r a t k i tečaji s praktičnim de lom p r i s t ro j ih . K o l e k t i v i po tovarnah , k a k o r so „Sava", „Tiskanina", „Inteks" i td . , so se obveza l i , da bodo v T e d n u t ehn ike orga­n i z i r a l i akc i je na kmet i j ske -obde lova lne zadruge, izvršili p reg l ed s tro jnega pa r ­k a i n pop rav i l a .

P o t o va rnah pa se bodo vršili p ro i z ­vodn i sestanki , na ka t e r i h se bo raz ­p rav l j a l o o k v a l i t e t i dela, p r a v i l n e m i z ­koriščanju stro jnega p a r k a . Vršila se bodo t u d i posvetovanja z novator j i , rac iona i i za to r j i i n u d a r n i k i .

T a k o se bodo po ob ra t ih f o rmi ra l e pro i zvodne br igade „Odlična k v a l i t e t a " , k a t e r i h najboljše se bodo nagrajevale . O r g a n i z i r a n a bo t u d i v r s ta v zgo jn ih p r i ­red i tev za d v i g tehničnega kad ra .

o t vo r i t v en ih besedah tov. Oso jn ika , k i je v k r a t k e m o r i sa l dosedanje delo k r a n j ­s k i h nogometašev, se z a h v a l i l za pomoč vsem sode lavcem i n pozva l vse navzoče ^e k večji v n e m i p r i de lu v novem šport­nem k l u b u . Pročitan i n sprejet j e p r a ­v i l n i k i n i zvo l j en nov i odbor k l u b a s tov. C v e t o m Vidovičem na čelu. V ime­n u Nogometne zveze S loveni je , je nov i odbor po zd ra v i l delegat tov. Žavršnik i n m u želel v de lu po lno uspehov. P r i s l u ­čajnostih dnevnega reda je pre t rese l občni zbor razne važne naloge, k i čakajo nov i k l u b , tako p redvsem zgrad i tev prepotrebnega stadiona. Nogometaši so prevze l i obvezo, da bodo z n o v i m odbo­r o m na čelu p r idno pomaga l i p r i g r a ­d i t v i i n upajo, da bodo tako v n o v i se­zoni že l ahko nas top i l i na novem i g r i ­šču. Da l j e je bi lo govora o no t ran j i reorgan izac i j i k ran jskega nogometa, o tesni povezav i s s i n d i k a l n i m i podružni­cami t o va rn i n podjet i j , o finančnih p ro ­b l e m i h i t d . P o živahni debat i , v k a t e r i j e z las t i živo sode lova la m lad ina , je n o v i predsedn ik z v a b i l o m na d i s c i p l i n i r a ­nost i n delo zaključil ta lepo uspe l i us tanovn i odbor.

T u d i m i is tega .mesta želimo novemu nogometnemu k l u b u „Korotan" mnogo uspehov. Prepričani smo, da bo novemu odboru , k i n a m po svo j ih o d b o r n i k i h -športnikih jamči za nov polet z vese l jem s l ed i l a t u d i m lad ina , k a k o r tud i , da bo K r a n j n u d i l tej naši m l a d i n i vso pomoč i n podporo v tej l ep i športni panogi . N a m l a d i n i p a je, da n a m sedaj pokaže, da se zaveda prevze t ih na log v p o l n i me r i . L e tako bomo s s k u p n i m de l om vzgo j i l i zd rave nove športnike, k i bodo v kor i s t državi i n ponos našemu l juds t vu .

T r e n u t n o stanje je: Pogačnik 6, Kuster 3K. (2), Gerjol 3 (1), Martelanc 2% (3), Engelman i n Fajon Bogdan 2^2 (1), Ob­lak 2K-, Berčič 2, Kos i n Koren l ' / 2 (2), Žužek 1̂ 2 i n Bogataj 1.

Tedenska ktmuba S P O M I N S K I D N E V I

V noči od 30. do 31. ma ja 1944. le ta p r v i ba ta l j on V I I . S N O U B „France P r e ­šerna" napade sovražno posto janko v Z g o r n j i Besn i c i .

Začetek j u n i j a 1941. le ta — p r v i bo j i pa r t i zanov z N e m c i n a Je l o v i c i . N e m c i prično s prese l j evan jem na G o r e n j ­skem.

1. j u n i j a 1944. l e ta — m i n e r s k a enota Goren j skega odreda i z t i r i l a v l ak na na p r og i J e s e n i c e — L j u b l j a n a med J a -v o r n i k o m i n Žirovnico.

DEŽURNA SLUŽBA S O C I A L N E G A Z A V A R O V A N J A

29. ma ja 1949 — i m a dr. H r i b e r n i k r l v a n , te le fon štev. 261.

DEŽURNA L E K A R N A 29. maja 1949 — i m a M r h . R a u c h Metod ,

T i t o v t rg .

DEŽURNA T R A F I K A 29. maja 1949 — i m a Kušlan Frančiška,

T i t o v t rg .

DEŽURNA P R O D A J A K R U H A V s a k o nedel jo o d 7. do 11. u r e i m a „Pe­

c i v o " poslov. 4, Ma j s t r o v t rg .

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

Sreda , 25. maja ob 20. u r i : C G o l d o n i „Ribiške z d r a h e " — preds tava v kor i s t počitniške ko lon i j e k r a n j s k i h osnovn ih šol.

Nede l ja , 29. ma ja ob 17. u r i : C. G o l d o n i „Ribiške zd rahe " .

Sreda , 1. j u n i j a ob 20. U r i : C. G o l d o n i „Ribiške z d r a h e " — predstava v kor i s t p ro t i tube rku lo zne akci je .

Hdsi (kaki nam pišeja... G R O B O P O S T O P A N J E ŽELEZNI ­ŠKEGA USLUŽBENCA D O OGLUŠE-

L I H

Dne 14. ma ja 1949 s e m se voz i l a s pot­niškim v l a k o m III. raz reda v M a r i b o r , k i odha ja i z L jub l j ane ob 1 u r i po p o l ­noči. B i l a s em namenjena, da p r i sos t vu ­j em l e tn i r e d n i skupščini, na dan 15. maja, k i ga je ime l o Udruženje oglušelih F L R J v M a r i b o r u . D o b r o eno uro p r ed odhodom v l a k a , smo se z os ta l im i , b i l o nas je 10, posedl i v vagon, v s i iz K r a ­nja, pozneje pa so se pridružili še d r u g i iz večjih postaj S loveni je . Neka j postaj i z L j u b l j a n e so neka te r i zahteva l i , da se utesni jo sedeži ter zah t eva l i to od sprevodn ika , naj on izvede. S u r o v o je pričel po r i v a t i našo skup ino , čeprav sem m u dokaza la , da je sedežev za osem l j ud i , nas je p a deset, torej smo dovol j utesnjeni . Na t o me je grobo p r i j e l za roko ter j e l vleči i z vagona. K o s em se u p r l a t emu postopku, je p r i p e l j a l milič­n i k a i n po posredovan ju predsedn ika , k i je potova l z nami , se je s t va r šele ured i l a . S p r e v o d n i k je s icer t r d i l , da so tud i d rug i vagon i na t rpan i , k a r pa se je izkaza lo , da n i odgovar ja lo resn ic i . Jasno je torej b i lo , da se je železniški usluž­benec p r a v nalašč obregn i l v nas, k e r je v ide l , da smo oglušeli i n s i ne moremo pomagat i . Os ta l i p o t n i k i so se n a m sme­j a l i po p o b u d i istega uslužbenca-spre-vodn ika , ter nas h o d i l i g ledat že iz d r u ­g ih vagonov, k a k o r b i ne b i l i l jud je ampak nekaj manjvrednega .

K j e je k u l t u r a ? Zaka j p r i s t o jn i u r a d i ne vod i jo kon t ro l e nad s v o j i m i usluž­benci , p r edvsem na železniških ob jekt ih , k j e r se take s t v a r i ne dogajajo neredko.

Č. J .

K O N C E R T I V petek dne 27. ma ja 1949 ob 18. u r i

v s i n d i k a l n e m d o m u v K r a n j u drugi javni nastop gojencev državne Glas­bene šole, odde lkov za k l a v i r , v i o l ino , violin-čelo, k l a r i n e t i n solopetje.

KINO K R A N J O d 27. do 30. ma ja — »Teden sloven­

skega filma" — B - p r o g r a m . O d 1. do 6. junija — „Zakon, v senci" —

Nemški film. KINO STRAŽIŠČE

O d 27. do 30. maja — „Slavica", jugosl. umet. film.

K INO ŠKOFJA L O K A O d 27. do 29. ma ja 1949 — »Sofka",

jugoslov. umet. f i l m . a

KINO TRŽIČ 28. do 29. maja 1949 — »Teden sloven­

skega filma". 1. i n 2. j u n i j a 1949 — »Nesrečniki" I. de l ,

f rancosk i f i l m .

Objave Društvo inženirjev in tehnikov —'• po­

družnica Kranj — v a b i na občni zbor, k i se vrši dne 2. junija ob 19. uri zvečer v s t r a n s k i d v o r a n i S ind i ka ln ega doma v K r a n j u . ,

Združenje slepih Jugoslavije — okraj Kranj, sk l i cu j e redni letni občni zbor dne 5. VI. 1949 ob 8. u r i z jutraj v v e l i k i d vo ran i Okra jnega doma.

Udeležba za vse redne člane strogo obvezna, v l j udno so vab l j en i vs i i z r edn i člani ter vs i , k i imajo namen sode lovat i p r i našem združenju.

S m r t fašizmu — svobodo na rodu ! Ta jn i k : P r edsedn ik :

Sedej Francka Pelko Franci

Zamenjam k r o m p i r za ko ruzno moko, ko ruzo a l i ješprenj. Nas lov v u p r a v i „Gorenjskega g lasa " .

Preklicujem izgubljeno knjižico od ko lesa št. 5416 za neve l javno na ime L o k a r M a r i j a , P r i m s k o v o št. 105, pošta K r a n j .

Obveščamo vse interesente, koristnike in odjemalce, da smo začeli s produkcij 0

ledu i n ga l a h k o dobijo vsak dan od 7. do 13. ure.

Vino-Pivo — Kranj.

Prvi nastop novega ŠK Korotan v Kranju bo v nedeljo 29. maja 1949 na nogo­metnem stadionu z glavno tekmo ob 16. uri:

ŠK ODRED, liga, Ljubljana : ŠK K O R O T A N , Kranj in zanimivi predtekmi ob 14.30. uri:

ŠK ODRED, mladinci Ljubljana : ŠK K O R O T A N , mladinci Kranj Ob 15.30. uri: Stari proti starejšim.

Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Telatko Marjan — Naslov uredništva in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II — Tel. št. 475 — Izhaja vsak četrtek Letna naročnina znaša 96 dinarjev — Štev. ček. položnice 611-10200-7 —Tiska Triglavska tiskarna, obrat 1, Kranj 117 49