UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MLADINSKI TURIZEM: NAKUPNO VEDENJE ŠTUDENTOV

Ljubljana, junij 2016 IVA STANKOVIĆ

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Iva Stanković, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtorica predloženega dela z

naslovom Mladinski turizem: nakupno vedenje študentov, pripravljenega v sodelovanju s svetovalko doc. dr.

Matejo Bodlaj

IZJAVLJAM

1. da sem predloženo delo pripravila samostojno;

2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;

3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za

izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbela, da so

dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana

oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v

Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih –

kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;

5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za

moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;

6. da sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih v

njem jasno označila;

7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnala v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo

pridobila soglasje etične komisije;

8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z

drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim

informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico

shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega

dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem in v

tej izjavi.

V Ljubljani, dne __________________ Podpis študentke: _________________________

i

KAZALO

UVOD ...................................................................................................................................... 1

1 VEDENJE PORABNIKOV ............................................................................................ 2

1.1 Proces nakupnega odločanja ...................................................................................... 2

1.1.1 Tipi nakupnih odločitev ...................................................................................... 2

1.1.2 Klasični model vedenja porabnikov ................................................................... 3

1.1.3 Model vedenja porabnikov v turizmu ................................................................. 6

1.1.4 Sodoben pogled na vedenje porabnikov v turizmu .......................................... 10

1.2 Dejavniki, ki vplivajo na nakupno vedenje.............................................................. 11

1.2.1 Vplivi iz okolja ................................................................................................. 12

1.2.2 Značilnosti porabnika ....................................................................................... 14

2 MLADINSKI IN ŠTUDENTSKI TURIZEM ............................................................. 16

2.1 Splošno o mladinskem in študentskem turizmu ...................................................... 16

2.2 Ponudba mladinskega in študentskega turizma v Sloveniji ..................................... 17

2.3 Trendi v svetovnem in študentskem turizmu ........................................................... 19

3 RAZISKAVA ................................................................................................................. 20

3.1 Opredelitev cilja raziskave ....................................................................................... 20

3.2 Raziskovalne domneve ............................................................................................ 20

3.3 Metodologija raziskave ............................................................................................ 22

3.4 Analiza vzorca ......................................................................................................... 23

3.5 Analiza rezultatov .................................................................................................... 23

3.6 Preizkušanje domnev ............................................................................................... 34

3.7 Povzetek ključnih ugotovitev raziskave .................................................................. 36

3.8 Omejitve raziskave .................................................................................................. 39

SKLEP ................................................................................................................................... 39

LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 41

PRILOGE

KAZALO SLIK

Slika 1: Petstopenjski klasični model odločanja ....................................................................... 3

Slika 2: Model vedenja turistov ................................................................................................. 7

Slika 3: Sodoben model vedenja turistov ................................................................................ 11

Slika 4: Frekvenčna porazdelitev obiskanih držav na zadnjem potovanju (v odstotkih) ........ 24

Slika 5: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na trajanje zadnjega potovanja (v odstotkih) 25

Slika 6: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na način potovanja (v odstotkih) .................. 25

Slika 7: Frekvenčna porazdelitev števila potovanj v preteklem letu v odstotkih (od septembra

2014 do septembra 2015) ........................................................................................... 26

Slika 8: Frekvenčna porazdelitev števila potovanj v preteklih petih letih v odstotkih ............ 26

Slika 9: Aritmetične sredine pomembnosti motivov za zadnje potovanje .............................. 27

ii

Slika 10: Uporaba virov informacij za zadnje potovanje v odstotkih (možnih je bilo več

odgovorov) .............................................................................................................. 29

Slika 11: Aritmetične sredine pomembnosti virov informacij za zadnje potovanje ............... 30

Slika 12: Aritmetične sredine pomembnosti lastnosti turističnih storitev .............................. 31

Slika 13: Način organizacije potovanja v odstotkih ................................................................ 32

Slika 14: Glavni razlogi za potovanje v lastni organizaciji v odstotkih .................................. 32

Slika 15: Glavni razlogi za potovanje s turistično agencijo v odstotkih ................................. 33

Slika 16: Frekvenčna porazdelitev odzivov na zadovoljstvo glede potovanja v odstotkih

(možnih je bilo več odgovorov) .............................................................................. 34

Slika 17: Prihodnje namere študentov glede potovanj v odstotkih ......................................... 34

KAZALO TABEL

Tabela 1: Turistične agencije za mlade in čisti prihodki od prodaje v letu 2015 ................. 18

1

UVOD

Mladinski turizem postaja vse pomembnejši del trga v turistični panogi. Po podatkih Svetovne

turistične organizacije (v nadaljevanju UNWTO) potovanja mladih, starih od 16 do 29 let,

predstavljajo skoraj petino svetovnih turističnih potovanj. Mladi popotniki radi odkrivajo

nove kraje in narekujejo trende v svetovnem turizmu. V primerjavi z običajnimi turisti mladi

potujejo dlje časa in potrošijo več. Mladi turisti imajo neposreden vpliv na gospodarstvo in

predstavljajo priložnost za dolgoročni razvoj turizma (UNWTO, 2016, str. 10).

Tržni raziskovalci, ki so raziskovali trg mladinskega turizma, ugotavljajo, da k velikosti in

rasti nedvomno prispeva tudi veliko število študentov, ki z leti narašča (Kim, Oh &

Jongratanam, 2007, str. 73; Kim, Choi & Kim, 2013, str. 239), in da obstaja le malo število

del, ki raziskujejo nakupno vedenje študentov glede nakupa potovanj (Grigolon, Kemperman

& Timmermans, 2012, str. 1175). Študentski turizem je prepoznaven del mladinskega turizma

in zato zanimiv za vse deležnike v turizmu. Da bi lahko oblikovali tržnemu segmentu

primerne storitve in načrtovali ustrezne strategije trženja ter napovedali prihodnje trende

povpraševanja v turizmu, postaja vse bolj pomembno, da razumemo nakupno vedenje sedanje

generacije študentov turistov (Bicikova, 2014, str. 855−865).

Namen diplomskega dela je proučiti proces odločanja za nakup, ugotoviti dejavnike, ki

vplivajo na nakupno vedenje študentov, in bolje razumeti vedenje študentov pri nakupu

turističnih storitev. Cilj diplomskega dela je analizirati nakupno vedenje študentov in njihov

proces odločanja pri nakupu turističnih storitev. Glede na cilj diplomskega dela sem postavila

tudi raziskovalne domneve, ki jih na podlagi rezultatov izvedene raziskave sprejmem ali

ovržem. Ponudniki turističnih storitev za študente lahko predstavljene ugotovitve

raziskovalnega dela upoštevajo pri oblikovanju storitev in pripravi trženjskih strategij.

Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opišem,

analiziram in primerjam znanstvena spoznanja iz strokovne literature s področja vedenja

porabnikov v turizmu, v empiričnem delu pa analiziram primarne podatke, pridobljene z

izvedbo kvantitativne raziskave, načrtovane na spoznanjih teoretičnega dela. Poleg uvoda in

sklepa diplomsko delo vsebuje tri vsebinska poglavja. V prvem poglavju predstavljam splošne

teoretične vsebine o nakupnem vedenju porabnikov različnih tujih in domačih avtorjev.

Opišem klasični model vedenja porabnikov, turizmu prilagojeni model vedenja porabnikov in

sodobni pogled na vedenje porabnikov v turizmu. Sledi še opis zunanjih in notranjih

dejavnikov, ki vplivajo na vedenje porabnikov. Teoretični del se zaključi z drugim poglavjem,

kjer predstavim mladinski turizem, porabnike v tem segmentu, zakaj mladi in študenti

potujejo, kakšna je ponudba mladinskega turizma v Sloveniji in prihodnje trende v turistični

panogi. Sledi drugi, empirični del diplomskega dela, kjer v tretjem poglavju opredelim

raziskovalne cilje, postavim raziskovalne domneve in predstavim metodologijo raziskave.

Sledijo analiza in predstavitev rezultatov statistične obdelave podatkov raziskave o nakupnem

vedenju študentov ter preverjanje raziskovalnih domnev. Na podlagi rezultatov raziskave

2

predstavim še ugotovitve, ki bi bile zanimive za ponudnike turističnih storitev ali turistične

agencije za študente. Zadnji del diplomskega dela je sklep.

1 VEDENJE PORABNIKOV

Tržniki ugotavljajo, da je vedenje porabnikov proces, ki se ne zgodi samo v trenutku, ko

kupec preda denar ali plačilno kartico in v zameno prejme izdelek ali storitev. Kljub temu da

menjava ostaja še vedno ključni del vedenja porabnikov, širši pogled na vedenje porabnikov

razkrije tudi dele, ki imajo vpliv na porabnika pred, med in po opravljenem nakupu izdelka ali

storitve (Solomon, Bamossy, Askegaard & Hogg, 2013, str. 6). Peter in Olsen (2010, str. 5)

pravita, da je vedenje porabnika sestavljeno iz čustev, misli in dejanj, ki jih porabniki

doživljajo med nakupnim procesom. Vedenje vključuje vse dejavnike, ki vplivajo na čustva,

misli in dejanja porabnikov, kot so: mnenja ostalih porabnikov, oglasi, cene, embalaža,

predstavitev izdelka in mnogi drugi. Pomembno je, da spoznamo, da je vedenje porabnikov

dinamičen in interaktiven proces, ki vključuje menjavo. Vprašanja, ki si jih tržniki zastavljajo

pri raziskovanju vedenja porabnikov, so: kaj porabniki kupujejo, kdaj kupujejo, kako pogosto

kupujejo in kako uporabljajo kupljeno (Možina, Zupančič & Štefančič Pavlovič, 2002, str. 10

in 11). Milenović (v Mumel, 1999, str. 20−21) je mnenja, da je bistvo trženjskih raziskav

proučevanje vedenja porabnikov: katere izdelke kupujejo za zadovoljevanje določene potrebe

in katere želje želijo zadovoljiti z nakupom.

Kot pravi Kotler (2000, str. 160), razumeti porabnikovo vedenje in resnično spoznati kupca ni

preprosto. Vedenje porabnikov ni vedno odraz njihovih misli; odziv na vpliv zunanjih

dejavnikov in nemotiviranost lahko povzroči, da si porabnik v zadnjem trenutku premisli

glede nakupa. Porabnikove potrebe in želje je mogoče zadovoljiti na mnogo načinov in da bi

tržniki svoje delo opravili najbolje, se trudijo razumeti vedenje porabnikov. V teoriji zato

obstajajo modeli, ki proučujejo nakupni proces in dejavnike, ki vplivajo na porabnika, in

vključujejo vede, kot so psihologija in sociologija ter ostale, ki pripomorejo k lažjemu

razumevanju vedenja porabnikov

1.1 Proces nakupnega odločanja

1.1.1 Tipi nakupnih odločitev

Da bi razumeli vedenje porabnikov, ločimo naslednje tipe nakupnih odločitev, ki se

razlikujejo glede na vpletenosti porabnika v proces odločanja (Solomon et al., 2013, str. 338).

Razširjeni proces odločanja je proces odločanja, pri katerem je vpletenost porabnika največja,

ko nakup predstavlja večji izdatek, porabnik zaznava večje tveganje, če odločitev o nakupu ne

bo prava. Porabnik se trudi poiskati čim več informacij iz spomina in zunanjih virov. Uporabi

več virov informacij in temeljito prouči razlike ter presodi različne alternative. Primer

razširjenega procesa odločanja je nakup potovanja. Porabniki zaradi pomanjkanja informacij

in izkušenj o destinaciji zaznavajo večje tveganje pri nakupu. Z iskanjem informacij, s

3

ponovnim obiskom iste destinacije, z nakupom storitve iste blagovne znamke ali agencije

zmanjšajo zaznano tveganje za nakup (Holloway, 2004, str. 122). Zoženi proces odločanja se

pojavi ob nizki vpletenosti porabnika, ko porabnik nima časa ali motivacije za iskanje

informacij in vrednotenje alternativ. Takrat poenostavi proces odločanja za nakup in lahko

izpusti posamezne faze procesa. Vsakodnevni nakupi so primer zoženega procesa odločanja

(Solomon et al., 2013, str. 340). Rutinsko odločanje ali odločanje iz navade je nezavedno

nakupno vedenje, ki se pojavi ob zelo nizki vpletenosti porabnika. Nakupi so avtomatizirani,

porabniki ne zaznavajo razlik med različnimi blagovnimi znamkami. Znova posegajo po

istem izdelku ali storitvi, kar ne pomeni zvestobe znamki, ampak navado. Primeri, ko se

porabniki odločajo iz navade, so pogosti nakupi ali nakupi poceni izdelkov (Kotler, Keller,

Brady, Goodman & Hansen, 2009, str. 254).

1.1.2 Klasični model vedenja porabnikov

Klasični model odločanja predstavlja nakup kot rešitev problema, to je zadovoljitev potrebe.

Solomon et al. (2013, str. 258) pravijo, da je porabnik pred nakupno odločitvijo udeležen v

procesu odločanja, ki ga lahko opišemo v petih stopnjah, kot so prikazane na Sliki 1. Ko

sprejmemo nakupno odločitev, njena kakovost vpliva na končni izid procesa, kjer se porabnik

uči vedenja na podlagi tega, kakšno odločitev je sprejel v procesu odločanja.

Slika 1: Petstopenjski klasični model odločanja

Vir: M. Solomon et al., Consumer behaviour: A European perspective, 2013, str. 258.

1.1.2.1 Prepoznavanje potrebe

Porabnik prepozna problem oziroma potrebo, ko pride do razlike med njegovim dejanskim in

željenim stanjem. Solomon et al. (2013, str. 263) ločijo dva načina, kako zaznamo spremembe

stanj: zaznava potrebe in zaznava priložnosti za nakup. Potrebo po nakupu zaznamo takrat, ko

pride do poslabšanja sedanjega stanja in nakup izdelka ali storitve ta problem odpravi.

Priložnost za nakup pa prepoznamo takrat, ko smo s sedanjim stanjem sicer zadovoljni,

vendar smo izpostavljeni informaciji ali izdelku, ki poveča kakovost sedanjega stanja. Kotler

et al. (2009, str. 247) menijo, da so potrebe spodbujene z notranjimi ali zunanjimi dražljaji.

Vsakdanje potrebe, kot sta žeja in lakota, so primer notranjega dražljaja, zunanji dražljaji, ki

spodbujajo potrebo, pa so tisti, ki smo jim vsakdanje izpostavljeni: izložbe, televizijski oglasi

in revije.

PREPOZNAVANJE

PROBLEMA

ISKANJE

INFORMACIJ VREDNOTENJE

RAZLIČIC NAKUPNA

ODLOČITEV PONAKUPNO

VEDENJE

4

1.1.2.2 Iskanje informacij

Ko porabnik prepozna problem, je naslednja stopnja iskanje informacij, da se lahko odloči o

ustrezni rešitvi problema. Prvi vir informacij porabnika so njegov dolgoročni spomin in

naučeni procesi nakupnega vedenja predhodnih nakupov, to je notranje iskanje informacij. Ko

pa notranji viri informacij ne zadostujejo, je treba poiskati informacije iz okolja, to je zunanje

iskanje informacij (Solomon, 2004, str. 297). Zavestna odločitev, da aktivno poiščemo

informacije iz okolja, ki nam bodo pomagale o odločitvi glede nakupa, Solomon (2004, str.

297) imenuje namerno iskanje informacij. Kljub temu da porabniki ne iščejo informacij o

določenem izdelku ali storitvi, so informacijam izpostavljeni nezavedno prek oglasov,

časopisov in prodajalnih mest. Tako pridobljene informacije se shranijo v dolgoročni spomin

in se pojavijo v trenutku v prihodnosti, ko bomo mogoče potrebovali prej nepotrebni izdelek.

Po Solomonu (2004, str. 297) je ta proces nezavedno iskanje informacij.

Količina informacij, ki jih porabnik zbira, je odvisna od pomembnosti nakupa in od

značilnosti posameznika. Zbiranje informacij pred nakupom pa ne traja v nedogled. Porabniki

bodo informacije zbirali tako dolgo, dokler bodo nadaljnje informacije o izdelku ali storitvi

prispevale k lažji odločitvi o nakupu. Iskanje informacij se zaključi, ko proces iskanja postane

težaven in zahteva preveč časa (Solomon, 2004, str. 298). Solomon (2004, str. 302) nadaljuje,

da so mlajši, bolj izobraženi in ženske bolj naklonjeni iskanju informacij o izdelku ali storitvi.

Predvsem pa izpostavi dve določljivki, ki vplivata na iskanje informacij: predhodno znanje

porabnika in zaznano tveganje.

Predhodno znanje porabnika o izdelku ali storitvi vpliva na količino in način iskanja

informacij. Največ informacij poiščejo tisti porabniki, ki imajo zmerno predhodno znanje o

prihodnjem nakupu. Nasprotno se tako imenovani strokovnjaki, ki imajo veliko predhodnega

znanja, zanašajo na že pridobljene informacije in ne čutijo potrebe, da bi raziskovali dlje. Prav

tako se novinci, ki imajo malo predhodnega znanja, ne odločajo za iskanje dodatnih

informacij, ker se ne počutijo dovolj sposobne najti prave informacije in ne vedo, kje začeti

iskati. Predhodno znanje vpliva tudi na način pridobivanja informacij. Strokovnjaki vedo,

katere informacije so pomembne, zato jih zbirajo bolj preudarno in so pri tem uspešnejši kot

novinci. Novinci se zanašajo na nepomembne podatke, kot sta cena in blagovna znamka, ter

na mnenja drugih, torej na celoto in ne na razlikovalne podrobnosti (Solomon, 2004, str. 302).

Nakupne odločitve, ki vključujejo napredno iskanje informacij, vsebujejo tudi zaznano

tveganje pri nakupu ali prepričanje, da ima nakup lahko negativne posledice. Zaznano

tveganje je lahko prisotno zaradi visoke cene izdelka ali storitve, njegove kompleksnosti ali

težke razumljivosti. Tako je tudi tveganje zaznano pri tistih izdelkih ali storitvah, kjer

nepravilna izbira povzroči zadrego v javnosti (Solomon, 2004, str. 304).

Kotler et al. (2009, str. 248) vire informacij ločijo v štiri skupine:

5

osebni viri: družina prijatelji, sosedje, znanci,

poslovni viri: oglaševanje, prodajno osebje, posredniki, embalaža,

javni viri: množični mediji in porabniške organizacije,

izkustveni viri: preizkušanje in raba izdelka ali storitve.

Porabniki največ informacij pridobijo iz poslovnih virov, najbolj učinkovite pa iz izkustvenih

virov. Informacije o izdelku iz poslovnih virov so za porabnika informativne narave, medtem

ko izkustvene informacije dajejo oceno izdelku ali storitvi.

1.1.2.3 Vrednotenje različic

Največ truda, ki ga porabnik vloži v nakupni proces, je pri stopnji, ko se odloča med

alternativami, različicami. V primeru rutinskega nakupa, nakupa iz navade, porabnik ne bo

upošteval nobene alternative svoji blagovni znamki in se bo odločil za nakup blagovne

znamke, ki jo običajno kupi. Nasprotno se dogaja pri razširjenem nakupu. Porabnik bo

podrobno proučil vse alternative, ki jih ima na voljo, in se bo na podlagi kriterijev odločil za

tisto, ki po njegovem mnenju najbolj ustreza njegovim potrebam (Solomon et al., 2013, str.

305). Porabniki se med različicami odločajo racionalno. Da bi lažje razumeli proces

vrednotenja različic, moramo razumeti, da porabniki z izbiro želijo zadovoljiti potrebo in

pridobiti določeno korist. Vsako različico vidijo kot skupek lastnosti, ki so zanje koristne in

zadovoljijo njihove potrebe. Lastnosti vsakega izdelka ali storitve so različne. Na primer:

turistom so pri izbiri hotelov najpomembnejše lastnosti lokacija, čistoča, okoliš in cena. Vsak

porabnik pri vrednotenju različnim lastnostim pripisuje različno vrednost in se na podlagi

lastnosti, ki mu prinese največjo korist, tudi odloči (Kotler et al., 2009, str. 249).

1.1.2.4 Nakupna odločitev

Porabniki se odločajo na podlagi pravil. Glede na sestavljenost in pomembnost odločitve

Solomon et al. (2013, str. 290) pravila odločanja delijo na kompenzatorna in

nekompenzatorna. Pri kompenzatornih pravilih odločanja porabnik znano slabost ali

negativno oceno izdelka po enem kriteriju kompenzira s pozitivno oceno drugega kriterija

istega izdelka. Pri nekompenzatornih pravilih odločanja pa porabnik pomembnih prepričanj o

slabih lastnostih izdelka ali storitve ne kompenzira z dobrimi lastnostmi. Takrat se odloča na

podlagi naslednjih nekompenzatornih pravil: leksikografsko pravilo odločanja, izločanje po

kriterijih in konjuktivno pravilo. Pri leksikografskem pravilu odločanja je izbrana tista

blagovna znamka, ki popolnoma ustreza najpomembnejšemu kriteriju ocenjevanja. Če

obstajata dve blagovni znamki, ki sta enakovredni po tem kriteriju, porabnik za odločanje

uporabi drugi najpomembnejši kriterij. Pri pravilu izločanja po kriterijih porabnik ocenjuje

blagovne znamke po najpomembnejšem kriteriju, tako da določi kritično točko sprejemljivosti

blagovne znamke po določenem kriteriju. Pri konjunktivnem pravilu odločanja pa porabnik

določa minimalne meje sprejemljivosti blagovne znamke. Če blagovna znamka izpolnjuje

6

minimalne pogoje, jo porabnik sprejme, če minimalnih pogojev ne izpolnjuje, pa jo zavrne

(Solomon et al., 2013, str. 291).

Kotler et al. (2009, str. 252) so mnenja, da kljub nameri o nakupu obstajata dva dejavnika, ki

lahko prestrežeta dejanski nakup. Prvi dejavnik so stališča drugih, katerih vplivi so odvisni od

tega, kako močna so negativna stališča drugih do izbrane blagovne znamke in kako velika je

motivacija porabnika, da se tem stališčem podredi. Močnejše, kot je negativno stališče, in

bližje, kot sta si porabnik in oseba z negativnimi stališči, večji vpliv ima ta druga oseba na

porabnikovo nakupno namero. Enak vpliv ima tudi naklonjenost drugih blagovni znamki, ki

pa nakupno namero še bolj podkrepi. Drugi dejavnik, ki prestrega dejanski nakup, pa so

nepredvideni situacijski dejavniki, ki lahko porabnika v kateremkoli trenutku odvrnejo od

nakupa.

1.1.2.5 Ponakupno vedenje

Ponakupno vedenje porabnika je odvisno od tega, kako bo izbrani izdelek ali storitev izpolnil

njegova pričakovanja glede zadovoljitve potrebe. V primeru, da izdelek ali storitev ni

izpolnila pričakovanj porabnika, se srečamo z nezadovoljstvom in v nasprotnem primeru z

zadovoljstvom, če so bila pričakovanja glede nakupa izpolnjena. Ponakupno vedenje ima

velik vpliv tudi na nadaljnje nakupne odločitve: zadovoljni porabnik se bo verjetneje v

prihodnosti odločil za isto blagovno znamko, medtem ko bo nezadovoljni porabnik opustil

misel na ponovni nakup blagovne znamke in poiskal dodatne informacije, ki ga bodo

prepričale o nasprotnem. Lahko se zgodi, da neustrezni izdelek vrne, se na nakup pritoži

ponudniku in o slabem izdelku ali storitvi opozori druge (Kotler et al., 2009, str. 253). Kljub

temu da so porabniki zadovoljni s kupljenim izdelkom, včasih podvomijo v svojo odločitev,

temu pojavu pravimo ponakupna disonanca. Bolj kot je nakup pomemben za porabnika, večja

je ponakupna disonanca. Z dodatnim iskanjem informacij, predvsem priporočil od ust do ust,

ki opravičujejo nakup, bodo porabniki poskušali zmanjšati neprijetne občutke in ponakupno

disonanco (Blackwell, Miniard & Engel, 2001, str. 80, 404).

1.1.3 Model vedenja porabnikov v turizmu

Študij, ki pojasnjujejo in raziskujejo proces odločanja porabnikov v turizmu, je v literaturi

vedenja porabnikov mnogo. Večina raziskovalcev pri svojem delu izhaja iz klasičnega modela

odločanja, zato večina študij opisuje proces odločanja porabnikov v turizmu (turistov) kot

proces zaporednih, med seboj povezanih stopenj. Običajno je v procesu odločanja pet stopenj

kot v klasičnem modelu odločanja. Nekatere študije pa proces odločanja turistov celo

poenostavijo na tri stopnje: prednakupno vedenje, nakup in ponakupno vedenje.

Na podlagi dosedanjih teoretičnih spoznanj Konečnik (2007, str. 34) predstavlja model

vedenja turistov, sestavljen iz naslednjih procesov (Slika 2):

7

prepoznavanja potreb in želja,

komunikacijskih poti,

značilnosti turista,

procesa odločanja,

nakupne odločitve in

ponakupnih odločitev.

Slika 2: Model vedenja turistov

Vir: M. Konečnik, Trženje v turizmu, 2007, str. 34.

Prepoznavanje potreb in želja je prvi proces, ki ga lahko enačimo s prvo fazo v klasičnem

modelu, to je prepoznavanje problema oziroma potrebe. Potrebo lahko sprožijo notranji ali

zunanji dražljaji. Potreba po oddihu po stresnem izpitnem obdobju in po pobegu iz prestolnice

sta notranja dražljaja. Ko študent prejme elektronsko sporočilo o ugodni vikend ponudbi

hotelske nastanitve ob obali, se odloči za potovanje. Na to odločitev je vplival zunanji dražljaj

(Konečnik, 2007, str. 34). Pri raziskovanju motivov porabnikov v turizmu raziskovalci

pogosto uporabijo tipologijo motivov potiska in potega, bolj znano kot »push-pull« teorija,

kjer motive ločimo na tiste, ki nas potisnejo in v nas vzpodbudijo željo po potovanju, in tiste,

ki nas potegnejo na določeno destinacijo (Kim et al., 2007, str. 79; Xu, Morgan & Song,

2009, str. 260; Bicikova, 2014, str. 855). Motivi, ki potisnejo študente, da se odpravijo na

potovanje, so spoznavanje drugih kultur, pustolovščine, druženje s prijatelji, sprostitev in

način življenja (Kim et al., 2007, str. 79), medtem ko je cena najpomembnejši dejavnik potega

(Bicikova, 2014, str. 859).

Komunikacijske poti so način pridobivanja informacij. Neformalne komunikacijske poti so

družina, prijatelji in znanci, referenčne skupine. Formalne komunikacijske poti so

oglaševanje, brošure, tehnike pospeševanje prodaje in svetovni splet (Konečnik, 2007, str.

PREPOZNAVANJE

POTREB IN ŽELJA

KOMUNIKACIJSKE

POTI

ZNAČILNOSTI

TURISTA

NAKUPNA

ODLOČITEV

PROCES

ODLOČANJA

PONAKUPNI

OBČUTKI

8

34). Izbira potovanja je tvegana odločitev s finančnega kot čustvenega vidika, iskanje

informacij je zato pomembna stopnja v procesu odločanja za nakup turistične storitve. Pri

tveganih odločitvah, kot so potovanja, porabniki večji pomen dajejo informacijam iz osebnih

virov, kot so prijatelji, družina ali znanci (Sirakaya & Woodside, 2005, str. 826; Jacobsen &

Munar, 2012, str. 34; Tan & Tang, 2013, str. 394), saj nihče vnaprej ne ve, kakšno izkušnjo

bo imel (Smallman & Moore, 2010, str. 399). Z razvojem informacijsko-komunikacijske

tehnologije je svetovni splet postal najpogostejši vir informacij pri načrtovanju potovanj, tudi

med mladimi turisti (Xiang, Wang, O’Leary & Fesenmaier, 2015b, str. 516; Xiang, Magnini,

& Fesenmaier, 2015a, str. 246; Kim et al., 2013, str. 245).

Pojavil se je trend selitve informacij od ust do ust na svetovni splet (Xiang & Gretzel, 2010,

str. 179). Vse več porabnikov uporablja družbene medije, med katerimi so najbolj priljubljeni

forumi, spletne strani z mnenji in ocenami porabnikov (na primer TripAdvisor), družabna

omrežja (na primer Facebook), blogi, mikroblogi (na primer Twitter), spletna mesta za

deljenje in izmenjavo vsebin (na primer YouTube) in virtualni svetovi (na primer Second

Life), (Zarrella, 2010, str. 3). Popotniki prek družbenih medijev objavljajo svoja mnenja,

ocene in osebne izkušnje ter slike glede potovanj in ostalih turističnih storitev, ti pa

predstavljajo vir informacij drugim porabnikom (Xiang & Gretzel, 2010, str. 179; Xiang et

al., 2015b, str. 517). Raziskave kažejo, da je število porabnikov, ki prebirajo vsebine na

družbenih medijih, znatno višje kot število porabnikov, ki objavljajo svoja mnenja in ocene o

storitvah (Amaro, Duarte & Henriques, 2016, str. 11), in da porabniki v primerjavi z oglasi in

s spletnimi stranmi turističnih ponudnikov bolj zaupajo vsebinam, objavljenih s strani drugih

porabnikov (Fotis, Buhalis & Rossides, 2012, str. 13). Xiang in Gretzel (2010) sta proučevala

vlogo družbenih medijev pri iskanju informacij pred potovanjem na svetovnem spletu prek

brskalnikov in ugotovila, da so svetovni splet kot komunikacijsko pot, kjer so prevladovali

ponudniki turističnih storitev, med rezultati iskanja prevzele spletne strani družbenih medijev,

predvsem strani z mnenji in ocenami porabnikov in strani, ki so namenjene družabnemu

mreženju.

Raziskovalci nakupnega vedenja porabnikov v turizmu ugotavljajo, da se je kljub temu, da

svetovni splet ostaja najpogostejši vir informacij pred potovanjem, povečala tudi pogostost

uporabe časopisov, revij, televizije in radia. Porabniki namerno iščejo informacije in

uporabljajo vse več različnih virov informacij, da bi si ustvarili čim bolj celovito in

nepristransko sliko o določeni turistični storitvi, zato ti, bolj tradicionalni mediji, predstavljajo

dopolnitev h glavnemu viru informacij, svetovnemu spletu (Xiang et al., 2015b, str. 522; Tan

& Tang, 2013, str. 394). V raziskavi uporabe svetovnega spleta med ameriškimi popotniki

med letoma 2007 in 2012 so ugotovili, da je tudi vse manj razlik med generacijami glede

uporabe svetovnega spleta za iskanje informacij pred potovanjem. V primerjavi s starejšimi so

mlajši turisti v fazi iskanja informacij in načrtovanja potovanja še vedno bolj aktivni in bolj

vpleteni v proces. Pri iskanju informacij uporabljajo več različnih komunikacijskih naprav in

se poslužujejo več različnih komunikacijskih virov, ki jih ponuja svetovni splet. So bolj

9

pogosti uporabniki družbenih medijev in pametnih telefonov (Amaro et al., 2016, str. 11;

Xiang et al., 2015a, str. 246; Jacobsen & Munar, 2012, str. 42).

Značilnosti turista so tisti dejavniki, ki vplivajo na vedenje porabnikov in na proces odločanja,

ki je vzporeden s fazo vrednotenja različic. Konečnik (2007) dejavnike deli v naslednje

skupine, opis pa sledi v naslednjem poglavju diplomskega dela:

kulturni dejavniki (kultura, subkultura, družbeni razred),

družbeni dejavniki (referenčne skupine, družina, vloge in položaji v družbi),

osebni dejavniki (življenjska doba in stopnja v življenjskem ciklu, poklic, premoženjsko

stanje, življenjski slog, osebnost in samopodoba),

psihološki dejavniki (motivacija, zaznavanje, učenje, prepričanja in stališča).

Glede na trajanje procesa odločanja, vpletenost porabnika, ceno in pogostost nakupa

Konečnik (2007) loči vsakdanje turistične izdelke in posebne turistične izdelke. Primer

vsakdanjega turističnega izdelka je potovanje z avtobusom, medtem ko je potovanje v tujino

poseben turistični izdelek, za katerega je značilen daljši proces odločanja. Porabnik bo bolj

vpleten v nakup in iskanje informacij, saj ti nakupi niso pogosti niti poceni. Procesu odločanja

sledi nakupna odločitev, ki lahko ostane samo nakupna namera, saj jo lahko prestrežejo

stališča drugih in nepričakovane okoliščine. V raziskavi vedenja študentov glede nakupov

nastanitev v hotelih v Franciji so raziskovalci ugotovili, da je skoraj tretjina vprašanih

spremenila svojo odločitev glede rezervacije hotela na podlagi prebranih ocen drugih

porabnikov na svetovnem spletu (Prayag & Del Chiappa, 2014, str. 247). Da imajo družbeni

mediji vpliv na odločitve porabnikov v turizmu, so dokazali tudi Fotis, Buhalis in Rossides

(2012). Skoraj 50 % sodelujočih v raziskavi o vplivu družbenih medijev na načrtovanje

potovanj je odgovorilo, da so spremenili del načrta potovanja zaradi mnenj, ocen ali slik

drugih popotnikov, objavljenih v družbenih medijih.

Po opravljenem nakupu sledijo ponakupni občutki. Zadovoljen turist bo verjetneje ponovno

izbral isto destinacijo ali turističnega ponudnika ter ga priporočil svojim prijateljem, družini

ali znancem, medtem ko bo nezadovoljen turist opustil misel na ponovni nakup in o svoji

slabi izkušnji obvestil še večji krog prijateljev in znancev (Konečnik, 2007, str. 34−40). Ne

glede na zadovoljstvo turisti raje delijo svoje izkušnje neformalno, med prijatelji in prek

spletnih družabnih omrežij kot po formalnih poteh, neposredno turističnemu ponudniku ali

prek njihovih spletnih strani (Tan & Teng, 2013, str. 395). Amaro et al. (2016) so v svoji

raziskavi uporabe spletnih družabnih omrežij med popotniki ugotovili, da so turisti, ki

objavljajo svoje izkušnje in mnenja o turističnih storitvah ter slike s potovanj, največkrat

mlajši, stari od 18 do 30 let. Motivi za objavo svojih izkušenj se razlikujejo glede na medij.

Objave na spletne strani z ocenami porabnikov so objavljene z namenom podati priporočila in

posvariti prihodnje porabnike pred slabimi izkušnjami, medtem ko so objave na spletnih

družabnih omrežjih (na primer Facebook) namenjene delitvi izkušenj med prijatelji in znanci

10

ter spominjanju in podoživljanju prijetnih izkušenj s potovanj (Wilson, Murphy & Fierro,

2012, str. 224).

1.1.4 Sodoben pogled na vedenje porabnikov v turizmu

Zaradi enkratnih značilnosti storitev, kot so neopredmetenost, neločljivost izvajanja in

uporabe, heterogenost in minljivost, ter pomanjkanja predhodnih izkušenj posameznika

porabniki pri nakupu turističnih storitev zaznavajo večje tveganje. Z namenom, da bi

zmanjšali tveganje glede nakupa, veliko časa posvetijo iskanju informacij (Holloway, 2004,

str. 122; Sirakaya & Woodside, 2005, str. 827; Smallman & Moore, 2010, str. 399). Sirakaya

in Woodside (2005) sta po pregledu literature, ki obravnava modele odločanja porabnikov v

turizmu, ugotovila, da mnoge teorije podpirajo negativno korelacijo med izkušnjami in

iskanjem informacij. Predhodne izkušnje zmanjšajo čas in intenzivnost iskanja informacij.

Njuna kritika obstoječih teorij je, da je treba raziskati, zakaj porabniki z izkušnjami glede

potovanj še vedno intenzivno iščejo informacije glede destinacij, ki jih bodo obiskali, in

obratno, zakaj nekateri turisti pred svojim prvim potovanjem na destinacijo sploh ne iščejo

informacij, kam bodo odpotovali. Menita, da je odločitev posameznika odvisna od njegove

stopnje vpletenosti v nakup turistične storitve, kar bi morali obravnavati tudi sodobni modeli

nakupnega vedenja porabnikov.

Pomanjkljivost teoretičnih osnov, ki sta jo izpostavila Smallman in Moore (2010), ko sta

raziskovala študije procesov nakupnega vedenja turistov, je, da večina teorij obravnava le

odločitve turistov glede izbire destinacije potovanja. Proces odločanja turistov glede

potovanja je zapleten proces, ki je sestavljen iz številnih posameznih odločitev, od izbire

destinacije do izbire aktivnosti na destinaciji in načina potovanja. Odločitve turistov so lahko

razumske ali čustvene. Vsaka odločitev pa je sprejeta v okviru določenega potovalnega

konteksta oziroma kombinacije dejavnikov, ki vplivajo na vedenje porabnika in pravila

odločanja (Lap & Konečnik Ruzzier, 2013, str. 14).

Raziskovalci McCabe, Li in Chen (2016) so na podlagi sodobnih ugotovitev različnih

raziskav na področju vedenja porabnikov v turizmu in psihologiji ustvarili nov model

odločanja porabnikov v turizmu, ki upošteva vpletenost porabnika v nakup, družbene in

psihološke značilnosti porabnika ter kontekst sprejemanja odločitev. Nov model odločanja

porabnikov temelji na dvojnem sistemu odločanja, porabniki so glede na kontekst potovanja

različno vpleteni v nakup, kar vpliva na pravila odločanja. Odvisno od dejavnikov, porabniki

lahko za odločanje uporabijo prvi ali drugi sistem odločanja (Slika 3).

Prvi sistem odločanja je intuitiven, rutinski, drugi sistem odločanja pa je racionalen, traja dlje

in zahteva več truda. Pri nizki vpletenosti v nakup porabniki sledijo prvemu sistemu

odločanja, kjer hitro pridejo do odločitve. Pri visoki vpletenosti v nakup porabniki sledijo

drugemu sistemu.

11

Slika 3: Sodoben model vedenja turistov

Vir: S. McCabe et al., Time for a Radical Reappraisal of Tourist Decision Making? Toward a New

Conceptual Model, 2016, str. 9.

V primerih, ko porabniki odločitev za nakup turistične storitve zaznavajo kot tvegano, in v

primerih, ko porabniki stremijo k ponovni zadovoljivi izkušnji, porabniki za odločitev

izberejo drugi, racionalni sistem odločanja, ki zahteva več truda in več iskanja informacij.

Sledita vrednotenje različic in nakupna odločitev. V razvitih družbah se porabniki zaradi

pomanjkanja časa in preobremenjenosti z informacijami v turizmu večkrat odločajo

intuitivno. Na stopnji, kjer porabniki iščejo informacije, se lahko zaradi kognitivne

preobremenjenosti preusmerijo v prvi sistem odločanja in tako spet skrajšajo pot do nakupne

odločitve (Mc Cabe et al., 2016, str. 10).

1.2 Dejavniki, ki vplivajo na nakupno vedenje

Nakupno vedenje posameznika je odvisno od mnogih dejavnikov. Damjan in Možina (2002,

str. 37) ločita dve skupini dejavnikov vedenja porabnikov:

notranje dejavnike, ki se tičejo posameznika, in

zunanje dejavnike, ki prihajajo iz okolja.

Notranji dejavniki, ki zajemajo in oblikujejo vedenje porabnika, so porabnikove potrebe,

njegovi motivi, zaznavanje in stališča. Zunanji dejavniki, ki imajo vpliv na vedenje porabnika

in na njegove nakupne odločitve, pa so vplivi družine, skupin, sosedstva, vpliv kulture,

gospodarstva, organizacij in države.

Blackwell, Miniard in Engel (2001, str. 84) delijo dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja,

v tri skupine:

IZBIRA

STORITVE

SISTEM 1 INTUITIVEN

STOPNJA

VPLTENOSTI

SISTEM 2 RACIONALEN

ISKANJE

INFORMACIJ

KOGNITIVNA

PREOBREME-

NJENOST SISTEM 2

RACIONALEN VREDNOTENJE

ODLOČITEV

VISOKA

NIZKA NIZKA

VISOKA

12

individualne razlike (razlike v porabnikovih virih, znanju, stališčih, motivaciji,

osebnosti, vrednotah in življenjskem stilu),

vplivi okolja (vplivi kulture, socialnega sloja, vplivi drugih oseb, družine in vplivi

situacij),

psihološki procesi (porabnikovo obdelovanje informacij, učenje, spreminjanje stališč in

vedenja.

Decrop in Snelders (2005) sta raziskovala proces in dejavnike, ki vplivajo na nakupno

vedenje belgijskih turistov v zvezi s poletnimi počitnicami. Na podlagi podatkov sta

oblikovala kontekst štirih skupin dejavnikov, ki vplivajo na nakupne odločitve turistov:

vplivi okolja (kultura, družba in geografski prostor),

osebni dejavniki (starost, stopnja v življenjskem ciklu, izobrazba, poklic, osebnost,

življenjski slog, izkušnje s potovanji, razpoložljiv dohodek, motivacija in vpletenost),

medosebni dejavniki (odnosi s soudeleženci na potovanju),

situacijski dejavniki (dostopnost informacij, čustveno stanje, pravila odločanja in

tveganost).

Skupek dejavnikov, ki vplivajo na pravila odločanja in vedenje turistov, je potovalni kontekst

in je novejši pojem na področju raziskovanja nakupnega vedenja porabnikov v turizmu (Lap

& Konečnik Ruzzier, 2013, str. 14). Dolnicar & Laesser (2007) sta raziskovala, zakaj se

porabniki odločajo za samostojno organizacijo potovanja ali pa za potovanje s turistično

agencijo, in ugotovila, da je način potovanja odvisen od potovalnega konteksta, ki ga

sestavljajo značilnosti potovanja in značilnosti porabnika.

Lamsfus, Wang, Alzua-Sorzabal in Xiang (2015), raziskovalci na področju razvoja mobilne

tehnologije v turizmu, navajajo, da je vedenje turistov odvisno od konteksta, ki ga sestavljajo:

značilnosti porabnika (osebnost, demografske značilnosti, znanje, vpletenost, vrednote,

stališča, zaznavanje),

značilnosti potovanja (namen potovanja, razpoložljivi čas, dolžina potovanja,

destinacija, soudeleženci na potovanju),

okolje (kraji in ljudje na destinaciji),

čas (pred potovanjem, med potovanjem, po potovanju).

1.2.1 Vplivi iz okolja

Kultura, subkultura in družbeni razred so dejavniki, ki imajo najmočnejši in najširši vpliv na

vedenje porabnika (Kotler et al., 2009, str. 224). Kultura se nanaša na družbeno dediščino

človeka, je značilnost posamezne družbe ter vsebuje znanje, umetnost, verovanje, zakone,

ideje, vrednote in navade, ki so se oblikovale v času (Možina, et al., 2002, str. 116). Xu et al.

13

(2008) so raziskovali kulturne razlike v vedenju kitajskih in britanskih študentov glede

potovanj in ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinama. Kitajski

študenti so v primerjavi z britanskimi ocenili, da sta aktivnosti na potovanjih, kot sta

obiskovanje kulturnih znamenitosti in spoznavanje drugih kultur, bolj pomembni, medtem ko

so britanski študenti ocenili, da sta bolj pomembni aktivnosti na potovanjih zabava in

druženje s prijatelji. Razlike v vedenju pripisujejo različnim kulturam. Pomembnost

obiskovanja kulturnih znamenitosti kitajskih študentov lahko povežemo z močnim vplivom

Konfucijevega nauka, ki uči mlajše spoštovanja do starejših generacij. Vpliv iz okolja je tudi

pripadnost subkulturi. Subkultura vključuje narode, regije, rasne skupine in geografska

območja. Vsaka kultura je sestavljena iz subkultur, ki svojim pripadnikom nudijo podrobno

identifikacijo in socializacijo (Kotler et al., 2009, str. 224).

Peter in Olson (2010) menita, da so generacijske skupine, ki jih tržniki uporabljajo za

segmentiranje trga, prav tako subkulture, saj se njihove vrednote in vedenje močno

razlikujejo. Družbeni razredi so hierarhično razvrščeni deli družbe in so sestavljeni iz

posameznikov, ki imajo podobne vedenjske vzorce, želje in vrednote. Kotler et al. (2009, str.

224) menijo, da je od družbenega razreda odvisen položaj posameznika v družbi, pripadnost

družbenemu razredu pa je odvisna od poklica posameznika, njegovega dohodka, bogastva,

izobrazbe in usmerjenosti vrednot. Posameznik lahko prehaja v družbene razrede navzgor in

navzdol. Pripadnost družbenemu razredu pa se kaže tudi pri izbiri blagovnih znamk, izbiri

medijev in načinu preživljanja prostega časa.

Referenčne skupine so vse tiste skupine, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na

porabnikovo vedenje in služijo posamezniku kot izvor ali opora njegovih stališč, prepričanj,

vrednot ali vedenja. Posameznik se s pripadnostjo referenčni skupini identificira, kar se

odraža tudi pri njegovih nakupnih odločitvah, saj si želi določene izdelke in storitve, ki so v

skladu s pričakovanji referenčne skupine (Ule & Kline, 1996, str. 204). Damjan in Možina

(2002, str. 111) navajata, da referenčne skupine vplivajo na vedenje svojih članov v dveh

smereh: vplivajo na vedenje porabnika in na stopnjo pričakovanja, ki povzroča zadovoljstvo

ali nezadovoljstvo z nakupom. Primarne skupine so neformalne skupine, kjer njeni člani

interaktivno komunicirajo in dejavno sodelujejo. Družina, prijatelji, sodelavci in sosedje so

primarne skupine. Sekundarne skupine pa so tiste, kjer aktivnega članstva ni in so formalnega

značaja, na primer društva, poklicne skupine, verske skupine (Kotler et al., 2009, str. 227).

Najpomembnejša skupina, ki vpliva na posameznika, je družina. Pri nakupnih odločitvah

družin, tudi pri izbiri potovanj, imajo vse več vpliva otroci, tako mlajši kakor najstniki (Peter

& Olson, 2010, str. 343). Vsak član družine ima pri nakupih družine svojo vlogo, največkrat

pri nakupu potovanj ženskam pripada vloga odločevalca (Holloway, 2004, str. 124). Vloga in

položaj posameznika v družbi sta dejavnika, ki tudi oblikujeta porabnikovo nakupno vedenje.

Posameznik ima različne vloge v vsaki skupini, katere član je, glede na naloge in aktivnosti,

ki jih opravlja ali se pričakuje, da jih bo opravljal. Porabniki skozi nakup določenih izdelkov

in blagovnih znamk izražajo svojo vlogo in položaj v družbi (Kotler et al., 2009, str. 230).

14

Informacije od ust do ust so pomemben del neformalnega komuniciranja, ki v veliki meri

vpliva na porabnikovo vedenje. Na večino nakupnih odločitev porabnikov neposredno

vplivajo priporočila drugih porabnikov. Če prihaja priporočilo od nekoga, ki mu porabnik

zaupa ali pa se z njim identificira, lahko pozitivno priporočilo prijatelja v poplavi negativnih

mnenj o izdelku ali storitvi porabnika spodbudi k nakupu (Solomon et al., 2013, str. 422).

Pojav družbenih medijev na svetovnem spletu spreminja klasične odnose med porabniki in

ponudniki. Virtualne skupnosti, kjer informacije potujejo od majhnih elit k velikim masam,

odločajo o ustvarjanju, predstavitvi in priljubljenosti vsebin. Porabniki in ponudniki so del

iste skupnosti, medsebojno komunicirajo in imajo neposredni vpliv na nakupne odločitve

njihovih članov (Solomon et al., 2013, str. 429).

1.2.2 Značilnosti porabnika

S starostjo in stopnjo v življenjskem ciklu se spreminja posameznikov okus za hrano,

oblačila, način zabave in preživljanje prostega časa. Potovanja, ki si jih izbirajo mladi, se

razlikujejo od potovanj družin, potovanj starejših ali »netradicionalnih družin«, kot so

enostarševske družine, pari brez otrok in istospolni (Konečnik, 2007, str. 37). Poklic in

premoženjsko stanje imata velik vpliv na nakupne odločitve posameznikov, ker sta tesno

povezana in vplivata na to, na kakšen način bodo porabniki preživeli svoj prosti čas ali kako

bodo razdelili družinski proračun (Solomon et al., 2013, str. 490). Poklicne skupine imajo

različne interese za določene izdelke in storitve. Porabniki s poklici na višjih položajih, ki

imajo na voljo več razpoložljivega dohodka, se odločajo za nakup dražjih oblačil, prestižnih

izdelkov, luksuznih potovanj in podobno (Kotler et al., 2009, str. 230).

Življenjski slog posameznika je vzorec bivanja, ki se odraža v njegovih dejavnostih,

zanimanjih in mnenjih. Kljub pripadnosti isti subkulturi lahko imajo njeni člani različne

življenjske sloge (Kotler et al., 2009, str. 232). Življenjski slog porabnikov se lahko spremeni,

skozi čas se razvijejo porabnikovi okusi in preference, kar ima vpliv na nakupno vedenje

(Solomon et al., 2013, str. 224). Osebnost je nabor različnih psiholoških lastnosti, ki

povzročijo dosledne odzive na dražljaje iz okolja in jo opisujemo z izrazi, kot so samozavest,

dominantnost, samostojnost, popustljivost, družabnost, defenzivnost in prilagodljivost (Kotler

et al., 2009, str. 230). Konečnik (2007, str. 37) je mnenja, da bolj kot osebnostne lastnosti na

vedenje turistov vpliva samopodoba, to je predstava, ki jo imamo o sebi.

Motivacija je tisto, kar nas spodbuja, da delujemo v smeri proti zadovoljitvi svojih potreb,

nezadovoljstev in dosežemo svoje cilje (Damjan & Možina, 2002, str. 79). Middleton (2001,

str. 72−73) v svojem delu opisuje klasifikacijo motivov, ki spodbujajo porabnike k potovanju

in so rezultat raziskovanj različnih avtorjev, kot so Smith, Murphy, McIntosh in Goeldner.

Klasifikacija opredeljuje naslednje skupine motivov:

motivi, povezani z delom (potovanja zaradi dela, konference, sestanki, službena

izobraževanja),

15

fizični in psihološki motivi (dvoranski športi, rekreacija na prostem, umik pred stresom

vsakdanjega življenja, sprostitve na plaži),

kulturni, psihološki in izobraževalni motivi (udeležba na festivalih, v gledališču, na

glasbenih prireditvah, v muzejih, obiskovanje turističnih destinacij zaradi njihove

kulturne in/ali naravne dediščine),

družbeni, medosebni in etnični motivi (obiskovanje krajev s prijatelji ali sorodniki,

poroke, pogrebi, spremljanje partnerjev, ki potujejo, raziskovanje družinskih korenin),

motivi zabave, veselja, uživanja, razvedrila (spremljanje športnih in drugih prireditev

kot gledalec, obiskovanje tematskih in zabaviščnih parkov, nevsakdanje nakupovanje),

religiozni motivi (romanja, umik v samoto z namenom meditacije in učenja).

Proces, v katerem si posameznik ustvari določeno sliko o okolju, izdelku, storitvi na podlagi

zbiranja, razporejanja in razlaganja informacij, imenujemo zaznavanje. Zaznavanje pa ni

omejeno samo na dogajanja v okolju, posamezniki zaznavajo tudi notranje spremembe, ki se

dogajajo znotraj nas, kot so bolečina, lakota in čustva (Kotler, 2009, str. 239). Kotler (2009,

str. 239) nadaljuje, da si vsak posameznik lahko ustvari različno sliko o istem predmetu na

podlagi treh različnih načinov zaznavanja:

selektivna pozornost – porabniki so dnevno izpostavljeni številnim informacijam in

oglasom, ki jih je nemogoče spremljati. Porabniki tako posvetijo pozornost le tistim, ki

v tistem trenutku ustrezajo njihovim potrebam,

selektivno izkrivljanje – vsako sprejeto oglasno spročilo ali informacije o izdelku si

vsak posamezni porabnik interpretira drugače in na tak način, da sporočilo/informacija

sodi v okvire posameznikovega razumevanja,

selektivno ohranjanje – porabniki si od vseh prejetih informacij zapomnijo le tiste, ki

podpirajo njihova prepričanja in stališča, ostale pa pozabijo.

Učenje je rezultat prepletanja vzgibov, dražljajev, namigov, odzivov in nagrad. Porabniki

oblikujejo stališča o določeni blagovni znamki, podjetju ali izdelku na podlagi izkušenj.

Dobre izkušnje z izdelki ali s storitvami nekega podjetja ustvarijo pozivno mnenje, ki se lahko

prenese tudi na ostale izdelke ali storitve, ki jih ponuja isto podjetje. Enako velja tudi za

negativne izkušnje. Večina porabnikovega vedenja je naučena, zato je učenje pomembno na

vsaki stopnji procesa porabnikovega odločanja za nakup (Kotler, 2009, str. 240).

Prepričanja in stališča so naklonjenost ali nenaklonjenost posameznika do nekega predmeta,

osebe, dogodka ali blagovne znamke (Damijan & Možina, 2002, str. 99). Damijan in Možina

(2002, str. 99) razložita, da je razlika med prepričanjem in stališčem v tem, da je prepričanje

osnovano samo na intelektualni komponenti, medtem ko se stališča poleg intelektualne

oblikujejo tudi na čustveni komponenti. Ko ima posameznik oblikovana stališča, so ta

razmeroma trajna in vplivajo na vedenje posameznika. Vsaka sprememba stališča torej vpliva

16

na spremembo v vedenjskih vzorcih, zato so ta pomemben del raziskovanja porabnikovega

vedenja.

2 MLADINSKI IN ŠTUDENTSKI TURIZEM

Turizem ostaja v svetovnem merilu ena najpomembnejših in najhitreje rastočih gospodarskih

panog. Po podatkih UNWTO (2015) se je število turističnih prihodov po svetu kljub občasnim

padcem povečalo s 527 milijonov v letu 1995 na 1,13 milijarde v letu 2014. Napovedi za

obdobje od leta 2010 do 2030 ocenjujejo povprečno letno stopnjo rasti na 3,3 % in porast

števila turističnih prihodov na 1,8 milijarde. K rasti turistične panoge v svetovnem merilu naj

bi prispevala naraščajoče število novih destinacij in porast investicij v gospodarstvih v

razvoju. Turizem pospešuje lokalno gospodarstvo z generiranjem delovnih mest in je

pomembna izvozna dejavnost. V letu 2015 je izvoz storitev potovanja gospodinjstev Slovenije

predstavljal 7,5 % celotnega izvoza in 37,5 % izvoza storitev (Statistični urad Republike

Slovenije, 2015a).

2.1 Splošno o mladinskem in študentskem turizmu

Mladinski turizem je vrsta turizma, namenjena mladim. To je najhitreje rastoči del trga,

predstavlja približno 23 % vseh mednarodnih potovanj. Predstavnik te družbene skupine se

kritično in samostojno odloča o izbiri destinacije, načinu potovanja in porabi lastnih sredstev

(UNWTO, 2016, str. 10). UNWTO (2008, str. 1) definira mladinski turizem kot vsa potovanja

mladih, starih od 16 do 29 let, ki potujejo brez spremstva, trajajo manj kot leto dni in so

spodbujena z željo po spoznavanju drugih kultur, novih izkušnjah ali pridobitvi formalnih in

neformalnih znanj. Zaradi kasnejšega odločanja za starševstvo in zaradi povečanja

enočlanskih gospodinjstev, trenda podaljševanja mladosti, se meja starostnega okvirja

mladinskega turizma premika do 35. leta (UNWTO, 2008, str. 1, Ministrstvo za šolstvo in

šport, Urad RS za mladino, 2005, str. 7).

Turistična potovanja so po definiciji UNWTO, katere članica je tudi Slovenija, vsi odhodi od

doma z najmanj eno prenočitvijo, vendar ne z več kot 365 zaporednimi prenočitvami, zaradi

preživljanja prostega časa. Vsako potovanje zajema pot in bivanje. Lahko ima več vmesnih

točk postanka, a glavni cilj je le eden. Prav tako je možen le en glavni razlog, to je tisti, brez

katerega tega potovanja ne bi bilo (Statistični urad Republike Slovenije, 2014).

Mladi popotniki imajo neposreden vpliv na gospodarstvo destinacij. V primerjavi s

povprečnim turistom imajo omejena sredstva, vendar imajo na voljo več časa. Njihova

potovanja trajajo dlje, zato na potovanjih porabijo več sredstev (UNWTO, 2016, str. 11).

Njihovi glavni motivi za potovanje so spoznavanje novih kultur, pridobivanje novih izkušenj

in druženje z lokalnimi prebivalci, tako imajo neposreden ekonomski vpliv tudi na lokalne

skupnosti (The World Youth Student and Educational Travel Confederation, 2013, str. 13).

Mladi ljudje se pogosto vračajo na že obiskane kraje ali pa v kasnejših življenjskih obdobjih

17

obiskujejo kraje svojih mladostnih potovanj, v čemer se kaže tudi visoka vrednost

mladinskega turizma (UNWTO, 2016, str. 11, Ministrstvo za šolstvo in šport, 2005, str. 9).

Raziskave zveze World Youth Student Education Travel Confederation (v nadaljevanju

WYSETC) razkrivajo, da gospodarske razmere, politični nemiri in epidemije nimajo velikega

vpliva na potovanja mladih. Slabe gospodarske razmere, kot je pomanjkanje delovnih

priložnosti, so priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj v tujini. Izbruh ebole leta 2014,

nevarnost mednarodnih razsežnosti, prav tako ni imel veliko vpliva na načrte potovanj mladih

(UNWTO, 2016, str. 11).

Mladi potujejo tudi zaradi študija, dela, prostovoljnega dela in zaradi učenja jezika. Mladi v

Evropski uniji (v nadaljevanju EU) so postali vse bolj mobilni in vse več se jih odloča za

študij ali delo znotraj EU, vendar ne v matični državi članici. V raziskavi med mladimi

Evropejci, starimi med 16 in 30 let, je 13 % takih, ki so že študirali ali pa delali v drugi

evropski državi, 43 % vprašanih si v prihodnosti želi študirati ali delati v drugi državi članici

(Evropski parlament, 2014, str. 10). Poročilo Evropske komisije navaja, da se je v letu 2014

četrtina mladih, starih od 15 do 29 let, udeležila prostovoljnega dela, vsak tretji prostovoljec

je svoje izdatke v zvezi s potovanjem kril sam in od tega jih je tretjina prostovoljno delo

opravljala v tujini (Evropska komisija, 2015, str. 42).

Da je mladinski turizem pomemben del gospodarske panoge turizma tudi v Sloveniji,

ocenjuje Urad Republike Slovenije za mladino, organ v sestavi Ministrstva za izobraževanje,

znanost in šport, ki navaja, da sta za mladinski turizem v Sloveniji značilni relativno visoka

stopnja privlačnosti in nizka stopnja konkurenčnosti (Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS

za mladino, 2005, str. 23). Tako je v strategijo razvoja slovenskega turizma 2012−2016 Vlade

Republike Slovenije, katere glavni strateški ukrepi so spodbuditi povečanje konkurenčnosti,

zagotovitev ugodnega poslovnega okolja ter prepoznavnost in ugled Slovenije v svetu,

vključen tudi mladinski turizem, s poudarkom na trženju celovitih turističnih storitev (Vlada

Republike Slovenije, 2012, str. 17−18, 54). V Sloveniji je bilo v drugi polovici leta 2015

2.064.632 prebivalcev. Prebivalcev, ki so bili stari od 16 do 29 let, je bilo 330.871, kar

predstavlja 15,15 % celotnega prebivalstva Slovenije. Po razširjeni definiciji mladinskega

turizma je bilo število prebivalcev, ki so bili stari od 16 do 35 let, 478.438, to pa je 23,79 &

celotnega prebivalstva Slovenije (Statistični urad Republike Slovenije, 2015b). V skupini

mladih od 16 do 29 let je bilo v šolskem letu 2015/2016 24,42 % študentov (Statistični urad

Republike Slovenije, 2015c). Študenti so posebna skupina porabnikov, za katero je značilno,

da imajo na voljo več časa, saj nimajo finančnih in moralnih odgovornosti, kot je družina. V

svojem prostem času med študijskimi obveznostmi radi potujejo, vendar sta izbira destinacij

in način potovanja finančno omejena (Reisinger & Mavondo, 2004, str. 45).

2.2 Ponudba mladinskega in študentskega turizma v Sloveniji

V Sloveniji je bilo junija 2016 registriranih 531 potovalnih agencij z licenco za opravljanje

dejavnosti organiziranja turističnih aranžmajev (organizator) in/ali za opravljanje dejavnosti

18

prodaje turističnih aranžmajev (agent), ki ju na osnovi izpolnjevanja pogojev podeljuje

Gospodarska zbornica Slovenije. 457 potovalnih agencij ima pridobljeni obe licenci za

organiziranje in prodajo potovanj, medtem ko 74 potovalnih agencij potovanja samo prodaja

(licenca agenta), (Gospodarska zbornica Slovenije, 2016). Večina potovalnih agencij ima v

svoji ponudbi vključen tudi program za mlade, vendar je število potovalnih agencij v

Sloveniji, ki so se specializirale za mladinski turizem, malo. Najbolj prepoznavna izmed njih

je potovalna agencija Collegium, ki je del skupine Collegium Mondial Travel Group - CMT

Group. Skupina si je s povezovanjem kapitala in znanja zagotovila večinski delež med

agencijami, ki se ukvarjajo z organizacijo in s posredovanjem turističnih storitev za mlade, ne

le na slovenskem, ampak tudi na ostalih bližnjih trgih, hrvaškem, srbskem in italijanskem

(Perko, 2004).

CMT Group združuje blagovne znamke Collegium, Mondial Travel in Cooltura, za katero so

leta 2011 od Slovenske turistične organizacije prejeli priznanje za enega od najbolj

inovativnih projektov leta v turizmu. Z blagovno znamko Collegium, ki je namenjena

predvsem študentom in ostalim mladim popotnikom, pokrivajo organizacijo absolventskih

izletov, novoletnih, poletnih, zimskih, prvomajskih, dolgih potovanj, obiske festivalov in

ostalih izletov ter dogodkov za mlade. Z blagovno znamko Mondial Travel prepeljejo

največje število slovenskih maturantov, z blagovno znamko Generacija 25+ pa se usmerjajo

na tiste z malo zahtevnejšimi željami glede namestitev in programov oziroma na starejše od

25 let, do 35. leta. Glavna dejavnost blagovne znamke Coolture je izdelava strokovnih

ekskurzij za srednje šole, osnovne šole in fakultete. Leta 2010 so prejeli zlato priznanje

Turistične zveze Slovenije za izjemne dosežke pri razvoju mladinskega turizma v Sloveniji

(Collegium – O nas, 2016).

Največja specializirana agencija za potovanja mladih po prihodkih od prodaje (Tabela 1) je

STA Ljubljana, ki mladim ponuja letalske vozovnice, rezervacije prenočišč, storitve rent-a-car

in potovalna zavarovanja. Na njihovi spletni strani je mogoče najti popotniški forum ter

informacije o drugih državah, podnebju, potrebnih vizumih, cepljenjih in možnostih študija in

dela v tujini. Mladim in študentom omogočajo pridobitev mednarodnih študentskih in

mladinskih izkaznic ter ostalih popustniških kartic za destinacije po vsem svetu. Organizirajo

tudi tečaje tujih jezikov v tujini in prodajajo popotniške vodiče Lonely Planet (STA Potovanja

− O nas, 2016).

Tabela 1: Turistične agencije za mlade in čisti prihodki od prodaje v letu 2015

ORGANIZACIJA Collegium Mondial

Travel, d. o. o.

STA Ljubljana

(STAL, d. o. o.)

Supra Skupina,

d. o. o.

Čisti prihodki od prodaje

v letu 2015 (v €) 9.119.069 10.618.959 806.810

Vir: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Javna objava letnih poročil, 2015.

19

Z letom 2008 se je na trgu turističnih potovanj pojavilo tudi podjetje Supra skupina,

d. o. o., ki organizira večja potovanja in dogodke za mlade. Podjetje ima sklenjeno

ekskluzivno pogodbo za prodajo turističnih aranžmajev v času trajanja festivala EXIT,

organizirajo pa tudi potovanja za študente in mlade (Supra Travel − Zakaj izbrati Supra

Travel, 2016).

2.3 Trendi v svetovnem in študentskem turizmu

Spremembe v svetovnem gospodarstvu, politične razmere, okolijski dejavniki in

sociodemografske spremembe porabnikov imajo vpliv na turizem tako na svetovni kot

državni ravni. V nadaljevanju predstavljam najpomembnejše trende, ki bodo v prihodnosti

vplivali na turistično povpraševanje in tudi povpraševanje po mladinskem in študentskem

turizmu. Trend, ki se pojavlja, je večja pogostost potovanj, porast krajših, »vikend« potovanj,

porast počitnic zunaj sezone (Messe Berlin GmbH, 2015, str. 6; OECD, 2016, str. 31).

Porabniki v turizmu iščejo alternativne, še neodkrite destinacije ter si želijo bolj edinstvenih

in posamezniku prilagojenih turističnih storitev (OECD, 2016, str. 31). Kljub razširjeni

uporabi svetovnega spleta porabniki zavestno iščejo strokovno pomoč in ažurne informacije

pred potovanjem prek tradicionalnih komunikacijskih poti, kot so turistično-informacijski

centri in turistične agencije, kar predstavlja potencial za butično ponudbo turističnih storitev

(Xiang et al., 2015b, str. 522; Lap & Konečnik Ruzzier, 2013, str. 21).

Zaradi političnih nestabilnosti in terorističnih groženj bo vse več potovanj bližje domu,

opaziti je hitrejšo rast kontinentalnih in počasnejšo rast medkontinentalnih potovanj (Messe

Berlin GmbH, 2015, str. 8). Skrb za varnost je postala vse pomembnejša pri načrtovanju

potovanj in vsakdanji mobilnosti prebivalstva in turistov. V raziskavi, kjer so proučevali

nakupno vedenje mladih turistov v Srbiji, so ugotovili, da je pri vrednotenju turističnih

ponudb poleg cene pomembna tudi politična stabilnost na destinaciji (Vukic, Kuzmanovic &

Kostic Stankovic, 2014, str. 486).

Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, tehnološke infrastrukture in družbenih

medijev omogoča hiter dostop do informacij, predvsem mnenj in izkušenj drugih porabnikov,

kar ima velik vpliv tudi na turistično panogo (OECD, 2016, str. 31). Svetovni splet je

najpogostejši vir informacij pred potovanjem (Messe Berlin GmbH, 2015, str. 34). Predvsem

mlajše generacije porabnikov so bolj dovzetne za tehnološke novosti in uporabo pametnih

mobilnih telefonov. V primerjavi s starejšimi turisti mladi turisti bolj pogosto uporabljajo

mobilne telefone na potovanjih, predvsem za dostop do navigacije, za iskanje informacij o

prevozu in za dostop do spletnih družabnih omrežij (Mang et al., 2016).

V prihodnosti bo vse več rezervacij potovanj prek svetovnega spleta in mobilnih telefonov

(WYSETC, 2013, str. 17). Uporabniki pametnih mobilnih telefonov vsakodnevno uporabljajo

mobilni internet in mobilne aplikacije za iskanje informacij, na podlagi katerih sprejemajo

nakupne odločitve. Enako se vedejo tudi na potovanjih, kjer uporabljajo mobilne telefone za

20

iskanje informacij o aktivnostih na destinaciji in ugodnih turističnih ponudbah (Wang, Xiang

& Fesenmaier, 2016, str. 59). Turisti na destinaciji največkrat uporabljajo mobilni internet in

mobilne aplikacije za rezervacije prenočišč, prevoza, restavracij in ostalih aktivnosti

(Okazaki, Campo, Andreu & Romero, 2015, str. 193, 198).

Naslednji trend, ki ga je moč opaziti v turizmu, je spodbujanje trajnostnega razvoja destinacij,

ohranjanje okolja, kulturne dediščine in lokalih skupnosti. Trajnostni razvoj destinacij je

osrednji element konkurenčnosti (OECD, 2016, str. 56). Buffa (2015) je raziskovala odnos

mladih italijanskih turistov do trajnostnega razvoja in ugotovila, da se je večina mladih

turistov pripravljena odreči določenim udobnostim na potovanju, če s tem prispevajo k

ohranjanju avtentičnosti destinacije in varovanju okolja. V raziskavi je ugotovila, da bi bilo

40 % vprašanih pripravljenih odšteti 10 % več za potovanje, če bi s tem nakupom podprli

lokalno kulturno dediščino, lokalne skupnosti, zmanjšali negativni vpliv turizma na

destinacijo in zagotovili dobre delovne pogoje in plačilo lokalnim zaposlenim. Velik vpliv na

trajnostni razvoj imajo tudi podnebne spremembe. To je trend, ki se mu turistična panoga ne

more izogniti. Podnebne spremembe imajo neposreden vpliv na okolje, spremembe okolja pa

vplivajo na privlačnost destinacij in povpraševanje domačih in tujih turistov (OECD, 2016,

str. 31).

3 RAZISKAVA

3.1 Opredelitev cilja raziskave

K velikosti in rasti trga mladinskega turizma pa nedvomno prispeva veliko število študentov.

V raziskavi mladinskega turizma New Horizons III je bil delež študentov med anketiranimi

mladimi popotniki skoraj 60 % (WYSETC, 2013, str. 13). V Sloveniji je bil v drugi polovici

leta 2015 delež študentov v populaciji od 16 do 29 let 24,24 % (Statistični urad Republike

Slovenije, 2016c).

Cilj empirične raziskave je analizirati nakupno vedenje študentov in njihov proces odločanja

pri nakupu turističnih storitev. Ugotoviti želim:

kako pogosto študenti potujejo,

kateri so motivi za potovanja študentov,

katere vire informacij uporabijo pred potovanjem,

katere lastnosti storitev so pomembne pri nakupu potovanja,

kakšni so njihovi ponakupni občutki in namere za prihodnost.

3.2 Raziskovalne domneve

Na podlagi zastavljenih ciljev raziskave, prebrane strokovne literature in znanstvenih člankov

in na podlagi že izvedenih raziskav nakupnega vedenja turistov ter raziskav nakupnega

21

vedenja mladih in študentov v turizmu sem postavila naslednje raziskovalne domneve, ki jih

bom z analizo podatkov ovrgla ali pa sprejela.

Domneva 1: Spoznavanje drugih kultur je pomemben motiv za potovanja študentov.

Raziskovalci, ki so proučevali vedenje študentov v zvezi s potovanji, so ugotovili, da so

motivi za potovanje študentov poleg zabave tudi šport, pustolovščine in druženje s prijatelji.

Glavni motiv za potovanja študentov pa so spoznavanje drugih kultur (Bicikova, 2014, str.

860; WYSETC, 2007, str. 11; WYSETC, 2013, str. 13; Kim et al., 2007, str. 79; Xu et al.,

2009, str. 260).

Domneva 2: Pomemben vir informacij pred potovanjem študentov so mnenjske spletne strani

in forumi.

Svetovni splet je najpogostejši vir za zbiranje informacij pred potovanjem med mladimi. Več

kot 74 % mladih prve informacije o potovanju išče na spletu (Bizirgiannia & Dionysopoulou,

2013, str. 656; Kim at al., 2013, str. 249). V raziskavi New Horizons III (WYSETC, 2013, str.

14) so poleg prijateljev in družine najpogostejši vir informacij spletne strani destinacij in

spletne strani z mnenji porabnikov. Slednje so mladim pogosto vir informacij za načrtovanje

potovanja in pred rezervacijo prenočitvenih kapacitet (Tugulea, Bobalca, Maha & Maha, 2013

str. 53; Prayag & Del Chiappa, 2014, str. 422).

Domneva 3: Cena je najpomembnejša lastnost turistične storitve, ki vpliva na nakupno

odločitev študentov pri potovanjih.

Domnevo postavljam na podlagi raziskav med študenti v Veliki Britaniji, Srbiji in na

Nizozemskem, kjer so raziskovalci ugotovili, da je cena najpomembnejši dejavnik pri

načrtovanju potovanja (Bicikova, 2014, str. 864; Vukic et al., 2014, str. 486; Grigolon et al.,

2012, str. 1183).

Domneva 4: Večina študentov se odloči za samostojno organizacijo potovanja.

Domnevo postavljam na podlagi izsledkov dveh raziskav: med britansko mladino in študenti

je bilo ugotovljeno, da 73 % vprašanih samostojno organizira potovanje, medtem ko ostalih

27 % potuje s turistično agencijo (Bicikova, 2014, str. 858). Podoben rezultat je bil ugotovljen

tudi v raziskavi med mladimi turisti v Italiji, 70 % vprašanih, kjer je bila večina študentov, je

odgovorilo, da so si potovanje organizirali v lastni režiji (Buffa, 2015, str. 14050).

Domneva 5: Večina študentov svoje doživetje na potovanju deli na spletnih družabnih

omrežjih.

Huang, Basu in Hsu (2010, str. 724) so raziskovali motive ameriških študentov za objave o

svojih potovanjih na spletnih družabnih omrežjih in ugotovili, da 54 % študentov, ki so

sodelovali v raziskavi, sodeluje na spletnih družabnih omrežjih in so že delili objave o svojih

izkušnjah na potovanjih. V isti raziskavi so ugotovili, da več kot 60 % aktivnih uporabnikov

pogosto na spletnih družabnih omrežjih objavlja izkušnje in fotografije s potovanj. V

evropskih raziskavah, ki so jih opravili med švicarskimi, angleškimi, španskimi in grškimi

22

mladimi popotniki, so raziskovalci ugotovili, da več kot 70 % vprašanih objavi svoja mnenja

o potovanju na spletnih družabnih omrežjih (Wilson et al., 2012, str. 224, Bizirgiannia &

Dionysopoulou, 2013, str. 658).

Domneva 6: Študenti v prihodnje ne bodo potovali manj.

Mladi so neustrašni in si želijo videti svet, ekonomska kriza, politični nemiri ali epidemija

imajo manjši vpliv na njihove načrte za potovanje (UNWTO, 2016, str. 11−12). V poskusu, ki

je bil izveden med švicarskimi študenti, je bila ugotovljena pozitivna povezava med stopnjo

tveganja na potovanju in dolžino potovanja, kar pomeni večjo verjetnost za izbiro potovanja,

ko je potovanje krajše, kljub zaznanemu tveganju na potovanju (Sarman, Scagnolari & Maggi,

2015, str. 10).

3.3 Metodologija raziskave

Raziskovalni inštrument, ki sem ga uporabila pri izvedbi raziskave nakupnega vedenja

študentov glede potovanj, je vprašalnik. Pri sestavi vprašalnika je treba imeti v mislih tri cilje:

vprašanja morajo biti postavljena tako, da pridobimo želene informacije, sestavljen mora biti

tako, da zadržimo pozornost anketiranca do konca vprašalnika, in tako, da poskušamo

zmanjšati napake pri odgovarjanju. Pred uporabo vprašalnika je treba tega testirati (Malhotra,

2010, str. 361). Raziskavo sem izvedla s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil

oblikovan s spletnim orodjem za sestavo anketnih vprašalnikov. V primerjavi z ostalimi

oblikami stika z anketiranimi so spletni anketni vprašalniki hitro izvedljivi, enostavni, bolj

interaktivni in sledljivi (Pan, 2010, str. 130). Proučevana populacija so bili študenti. Pogoj za

izpolnjevanje vprašalnika je bil, da je anketiranec študent. Anketiranje je potekalo od 3. do

27. septembra 2015, vprašalnik je bil objavljen na spletni strani, namenjeni družabnemu

mreženju, na forumu, ki ga obiskujejo študenti, in poslan na naključne naslove prek

elektronske pošte. Kljub podatku, da velika večina mladih v Sloveniji uporablja spletna

družabna omrežja (Internet je po mnenju mladih najkoristnejši medij, 2014), z objavo na

spletnem družabnem omrežju vsaka enota populacije ni imela enake verjetnosti, da bi bila

izbrana v vzorec, kar pomeni, da je metoda vzorčenja neverjetnostna (Malhotra, 2010, str.

391).

Anketni vprašalnik vsebuje 19 vprašanj: 12 vprašanj zaprtega tipa, 5 vprašanj polodprtega tipa

in dve vprašanji odprtega tipa. Pri treh vprašanjih zaprtega tipa uporabim petstopenjsko

lestvico za oceno pomembnosti navedenih vsebin vprašanja. Vprašalnik je razdeljen v tri

sklope. V prvem delu anketirance sprašujem o njihovem zadnjem potovanju in kako pogosto

so potovali v preteklih letih. Sledi sklop vprašanj, ki se nanaša na procese nakupne odločitve.

Anketirance sprašujem o njihovih motivih za zadnje potovanje, katere vire so uporabili pri

iskanju informacij, katere lastnosti so jim pomembne pri nakupu potovanja, kakšni so bili

ponakupni občutki in prihodnje nakupne namere. Tretji sklop vprašanj pa je namenjen

demografskim značilnostim anketirancev. Preden sem objavila vprašalnik na spletu, sem

preverila razumljivost vprašanj pri štirih osebah in nato prilagodila vsebino vprašalnika.

23

Vprašalnik je priložen v Prilogi 1. Vprašalnik je izpolnilo 109 oseb, v vzorec pa sta bila

vključena 102 vprašalnika. Sedem vprašalnikov je bilo za analizo neprimernih, ker niso bili

izpolnjeni v celoti. Analiza podatkov, pridobljenih z vprašalniki, je bila izvedena s pomočjo

statističnega programa SPSS for Windows in programa Microsoft Excel.

Rezultate raziskave nakupnega vedenja študentov predstavim v dveh delih. V prvem delu

predstavim analizo rezultatov iz vprašalnika, pri čemer najprej predstavim vzorec. V drugem

delu pa preizkušam domneve, postavljene v prejšnjem poglavju. Analiza pridobljenih

rezultatov je bila opravljena s pomočjo računalniškega programa SPSS for Windows in

programa Microsoft Excel.

3.4 Analiza vzorca

Vzorec študentov, ki so sodelovali v raziskavi »Mladinski turizem: nakupno vedenje

študentov«, zajema 69,6 % žensk in 30,4 % moških. Njihova starost se giblje od 19 do 27 let,

največ (25,5 %) pa jih je bilo starih 22 let. Povprečna starost anketiranca je 23 let. Glede na

vrsto izobraževanja 55,9 % študentov obiskuje dodiplomski študij, 44,1 % pa podiplomski

študij. V vzorec ni bilo zajetih študentov, ki obiskujejo doktorski študij. 63,7 % je vpisanih na

družboslovno smer študija, ostalih 36,3 % pa na naravoslovno smer. Glede načina študija je v

vzorcu 84,3 % rednih študentov, 15,7 % pa izrednih študentov. Socialne in demografske

značilnosti vzorca študentov so prikazane v Tabeli 1 v Prilogi 2.

3.5 Analiza rezultatov

Največ anketiranih študentov (25,5 %) je na svojem zadnjem potovanju obiskalo sosednjo

državo Hrvaško. Sledi Španija z 10,8 % in nato Avstrija, Nizozemska in Portugalska, vsaka s

3,9 %. Vse države, ki so jih študenti obiskali na svojem zadnjem potovanju, in njihova

frekvenčna porazdelitev so prikazane na Sliki 4. Glede na območje potovanja je večina

anketirancev, 81,4 %, potovala po Evropi. Med ostalimi državami je največ študentov

obiskalo Indonezijo (2,9 %), Tajsko (2,9 %) in Indijo (2,9 %).

24

Slika 4: Frekvenčna porazdelitev obiskanih držav na zadnjem potovanju (v odstotkih)

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

1,0

2,0

2,0

2,0

2,0

2,0

2,9

2,9

2,9

2,9

2,9

2,9

2,9

2,9

3,9

3,9

3,9

10,80

25,5

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0

Albanija

Belgija

Češka

Čile

Črna Gora

Dominikanska republika

Egipt

Flipini

Francija

Irska

Jemen

Kuba

Makedonija

Malta

Mehika

Nepal

Norveška

Peru

Združene države Amerike

Indija

Nemčija

Švedska

Tanzanija

Turčija

Grčija

Indonezija

Italija

Madžarska

Slovenija

Srbija

Tajska

Velika Britanija

Avstrija

Nizozemska

Portugalska

Španija

Hrvaška

25

Večina anketirancev se je na zadnjem potovanju udeležila daljšega potovanja (več kot 4

prenočitve), le 14,7 % vprašanih se je udeležilo krajšega potovanja (Slika 5). Največ

študentov (43,1 %) je prenočilo 4- do-7 krat, sledi 22,5 % študentov, ki so prenočili več kot

15-krat, in 19,6 %, ki so prenočili od 8- do 14-krat.

Slika 5: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na trajanje zadnjega potovanja (v odstotkih)

Anketirani študenti so v večini potovali v družbi. Največ (33,3 %) jih je potovalo s prijatelji,

malo manj (31,4 %) s fantom ali z dekletom. 10,3 % jih je potovalo s starši ali sorodniki, 8,8

% z društvom ali s klubom in 2,9 % s sošolci s fakultete. Tistih, ki so se na potovanje

odpravili sami, je 12,7 % (Slika 6).

Slika 6: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na način potovanja (v odstotkih)

Četrto in peto vprašanje vprašalnika se nanašata na to, kako pogosto so študenti potovali v

zadnjem letu, od septembra 2014 do septembra 2015, in koliko so potovali v obdobju zadnjih

petih let. Slika 7 prikazuje frekvenčno porazdelitev vzorca glede števila potovanj v preteklem

letu, to je od septembra 2014 do septembra 2015. Največ študentov (26,2 %) je v zadnjem letu

potovalo 2-krat. 24,5 % jih je potovalo 3-krat, 20,6 % 1-krat in 4,9 % 5-krat. Največ potovanj,

14,7

43,1

19,6 22,5

0

10

20

30

40

50

1 do 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev

33,3 31,4

12,7 10,8

8,8

2,9

0

5

10

15

20

25

30

35

S prijatelji S

fantom/dekletom

Potoval/a sem

sam/a

S

starši/sorodniki

Z organizirano

skupino,

društvom,

klubom

S kolegi (sošolci

s fakultete)

26

več kot 5, se je udeležilo 8,8 % študentov. V zadnjem letu le 1 študent ni potoval. V

povprečju so se anketirani študenti v zadnjem letu udeležili 2,45 potovanja. Glede na starost

so največ, četrtino potovanj opravili študenti, ki so bili stari 22 let, malo manj kot petino vseh

potovanj pa stari 24 let (Priloga 2, Tabela 7). Obe starosti sovpadata z zaključki dodiplomskih

in podiplomskih študijskih programov, študenti imajo takrat zaključene študijske obveznosti

in si pred vstopom v delovno razmerje želijo potovati.

Slika 7: Frekvenčna porazdelitev števila potovanj v preteklem letu v odstotkih (od septembra

2014 do septembra 2015)

Slika 8 prikazuje frekvenčno porazdelitev vzorca glede števila potovanj v zadnjih petih letih.

Največ študentov (45,1 %) se je v zadnjih petih letih udeležilo 6−10 potovanj, 19,6 % 1−5

potovanj, 17,6 % 11−15 potovanj in 6,9 % 16−20 potovanj. Več kot 20 potovanj v zadnjih

petih letih se je udeležilo 9,8 % anketiranih študentov. Le en študent v zadnjih petih letih ni

potoval.

Slika 8: Frekvenčna porazdelitev števila potovanj v preteklih petih letih v odstotkih

20,6

26,2 24,5

13,7

4,9

8,8

1,0

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 več kot 5 Nisem

potoval/a

19,6

45,1

17,6

6,9 9,8

1,0

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

1 - 5 6 - 10 11 - 15 16 - 20 več kot 20 Nisem potoval/a

27

Anketirance sem spraševala, kako pomembni so bili navedeni motivi pri odločitvi za zadnje

potovanje. Za ocenjevanje pomembnosti motivov sem uporabila petstopenjsko lestvico, kjer

je ocena 1 pomenila zelo nepomemben motiv in ocena 5 zelo pomemben motiv. Na Sliki 9 so

prikazani motivi, ki so vplivali na odločitev za zadnje potovanje, razvrščeni po vrednosti

njihove aritmetične sredine.

Slika 9: Aritmetične sredine pomembnosti motivov za zadnje potovanje

Motiv »Pustolovščine in nove izkušnje« je imel med anketiranimi študenti po kriteriju

aritmetične sredine (4,38; standardni odklon 0,91) najvišjo oceno. Za zelo pomemben motiv

ga je označilo 59,8 %, za pomembnega pa 24,5 % anketiranih. Skupaj je to 84,3 % vseh

anketiranih (Priloga 2, Tabela 9). Enak delež anketiranih je za vsaj pomemben motiv označilo

tudi motiv »Pobeg iz vsakdanjosti« (aritmetična sredina 4,33; standardni odklon 0,99), ki je

na drugem mestu. Na tretjem mestu je motiv »Spoznavanje drugih kultur« (aritmetična

sredina 4,01; standardni odklon 1,15), sledita mu »Zabava« (aritmetična sredina 3,80;

standardni odklon 1,03) in »Druženje s prijatelji« (aritmetična sredina 3,65; standardni odklon

1,33). Zaradi prekrivajočih se intervalov zaupanja za aritmetično sredino ne morem trditi, da

je določen motiv najpomembnejši. Na petem mestu je »Obisk kulturnih in naravnih

znamenitosti« (aritmetična sredina 3,45; standardni odklon 1,19). Motiva, ki imata najmanjšo

1,34

1,64

1,83

2,13

2,38

2,39

2,48

2,92

3,22

3,29

3,32

3,49

3,65

3,80

4,01

4,33

4,38

1 2 3 4 5

Verski motivi

Motivi povezani z delom

Obiskovanje športnih prireditev

Nakupovanje

Obiskovanje kulturnih prireditev (festivalov…

Obisk prijateljev in sorodnikov

Pridobivanje novih znanj (izobraževanje)

Šport in rekreacija

Spoznati samega sebe

Počitek in miselna sprostitev

Navezovanje stikov in sklepanje novih prijateljstev

Obisk kulturnih ali naravnih znamenitosti

Druženje s prijatelji

Zabava

Spoznavanje drugih kultur

Pobeg iz vsakdanjosti

Pustolovščine in nove izkušnje

28

vrednost aritmetične sredine, sta »Motivi, povezani z delom« (1,64; standardni odklon 1,15)

in »Verski motivi« (1,34; standardni odklon 0,74).

Pri analizi podatkov sem ugotovila, da obstajajo statistične razlike med aritmetičnimi

sredinami motivov med spoloma. Zanimivo je, da je motiv »Pustolovščine in nove izkušnje«

bolj pomemben motiv za potovanje pri ženskah, medtem ko je »Obiskovanje športnih

prireditev« bolj pomemben motiv za potovanje pri moških (Priloga 2, Tabela 11). Podobno je

pokazala raziskava vedenja britanskih študentov v zvezi s potovanji, kjer je bil motiv

športnega udejstvovanja bolj pomemben za moške, medtem ko je motiv spoznavanje novih

kultur bolj pomemben motiv za potovanja pri ženskah (Bicikova, 2014, str. 859).

Statistične razlike med aritmetičnimi sredinami pomembnosti motivov so tudi med skupinama

študentov, ki so potovali za krajši čas (1 do 3 dni) in ki so potovali za daljši čas (več kot 4

dni). Motivi »Spoznavanje drugih kultur«, »Obisk kulturnih ali naravnih znamenitosti«,

»Pustolovščine in nove izkušnje«, »Šport in rekreacija« so bolj pomembni skupini študentov,

ki je potovala za daljši čas (Priloga 2, Tabela 13). Študenti se odpravljajo na daljša potovanja,

da si razširijo obzorja in spoznajo svet, obiski kulturnih ali naravnih znamenitosti so način,

kako spoznati druge kulture. Običajno so daljša potovanja tudi bolj organizacijsko zahtevna in

včasih ne gre vse po načrtih, zagotovo pa so pomembna izkušnja. Pomembnost motiva »Šport

in rekreacija« lahko povežemo z življenjskim slogom posameznika. Potovanje ni ovira,

temveč priložnost za ohranjanje aktivnega življenjskega sloga.

Pri preizkušanju enakosti aritmetičnih sredin med študenti, ki so potovali po Evropi, in

ostalimi, sem ugotovila, da obstajajo statistične razlike med skupinama, in sicer so »Pobeg iz

vsakdanjosti«, »Spoznavanje novih kultur«, »Obisk kulturnih ali naravnih znamenitosti«,

»Pustolovščine in nove izkušnje«, »Spoznati samega sebe« bolj pomembni motivi za tisto

skupino študentov, ki je potovala zunaj Evrope (Priloga 2, Tabela 15). Razloge za razlike med

skupinama lahko iščemo v naravi daljših potovanj, daljši čas zunaj domačega okolja

posamezniku nudi drugačen pogled v njegovo notranjost.

Anketirance sem spraševala, katere vire so uporabili pri iskanju informacij in kako pomemben

vpliv so imeli na njihovo odločitev glede zadnjega potovanja. Uporabila sem petstopenjsko

lestvico, kjer je ocena 1 pomenila zelo nepomemben vir in ocena 5 zelo pomemben vir. Ocena

0 je pomenila, da vira niso uporabili. Slika 10 prikazuje najpogostejše vire informacij, ki so

jih anketirani študentje uporabili pri odločitvi za zadnje potovanje.

29

Slika 10: Uporaba virov informacij za zadnje potovanje v odstotkih (možnih je bilo več

odgovorov)

94,1 % anketiranih informacije največkrat poišče na spletnih straneh destinacije tako kot v

raziskavi ameriških popotnikov med letoma 2007 in 2012 (Xiang et al., 2015b, str. 516).

Sledijo mnenjske spletne strani in forumi (87,3 %) in nato informacije, ki prihajajo s strani

prijateljev ali družine, to je 80,4 % anketiranih. Enak odstotek anketirancev zbira informacije

iz vodičev, 72,5 % pa s spletnih strani turističnih ponudnikov. Sledijo časopisi in revije (60,8

%), oglasi turističnih ponudnikov (50 %), televizija ali radio (44,1 %) in nato osebje

turističnega ponudnika (32,4 %).

Slika 11 prikazuje aritmetične sredine virov informacij, razvrščenih po vrednosti njihove

aritmetične sredine. Pri izračunu povprečij so bili upoštevani samo tisti anketiranci, ki so vir

uporabili. Po kriteriju najvišje aritmetične sredine so na prvem mestu informacije s spleta, in

sicer mnenjske spletne strani in forumi (aritmetična sredina 3,81; standardni odklon 1,29).

Drugi vir informacij so bile spletne strani destinacije (aritmetična sredina 3,77; standardni

odklon 1,16), tretji vir informacij so vodiči (aritmetična sredina 3,57; standardni odklon 1,29)

in četrti spletne strani turističnih ponudnikov (aritmetična sredina 3,38; standardni odklon

1,41.). Prijatelji in družina imajo aritmetično sredino 2,99 (standardni odklon 1,23) in so kot

vir informacij na petem mestu, sledijo spletna družabna omrežja (aritmetična sredina 2,77;

standardni odklon 1,30). Zadnja vira informacij pri zadnji odločitvi za potovanje po višini

aritmetične sredine pa sta osebje turističnih ponudnikov (aritmetična sredina 2,15; standardni

odklon 1,33) in televizija ali radio (aritmetična sredina 2,11; standardni odklon 1,05).

32,4

44,1

47,1

50,0

60,8

72,5

80,4

80,4

87,3

94,1

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Osebje turističnega ponudnika ali turistične

agencije

Televizija ali radio

Oglasi turističnega ponudnika ali turistične

agencije

Časopisi ali revije

Družabna omrežja (npr. Facebook)

Spletne strani turističnih ponudnikov

Vodiči (npr. Lonely Planet)

Prijatelji, partner ali družina

Spletne strani z mnenji porabnikov, forumi (npr.

TripAdvisor)

Spletne strani destinacije

30

Slika 11: Aritmetične sredine pomembnosti virov informacij za zadnje potovanje

Pri preizkušanju enakosti aritmetičnih sredin med spoloma (Priloga 2, Tabela 20) je

ugotovljena samo ena statistična razlika. Pri stopnji tveganja 0,05 je vir informacij »Oglasi

turističnih ponudnikov« pomembnejši za ženske.

Statistično sta različni tudi aritmetični sredini pomembnosti vira »Vodiči« med skupinama

študentov, ki so potovali po Evropi in zunaj. Za slednje so vodiči kot vir informacij pred

potovanjem bolj pomembni (Priloga 2, Tabela 22). Daljša potovanja so bolj zahtevna glede

organizacije, zato študenti pred potovanjem iščejo informacije tudi v bolj strokovnih virih.

Med skupinama študentov, ki so si potovanje organizirali sami, in tistimi, ki so potovali z

agencijo, so slednji pripisali večji pomen informacijam s spletnih strani turističnih

ponudnikov (Priloga 2, Tabela 24).

Statistične razlike med aritmetičnimi sredinami so tudi med skupinama študentov, ki so

potovali za krajši čas (1 do 3 dni) in ki so potovali za daljši čas (več kot 4 dni). Mnenjske

spletne strani in forumi so bolj pomembni skupini študentov, ki je potovala dlje (Priloga 2,

Tabela 26). Mnenja in izkušnje drugih popotnikov študentom lahko olajšajo načrtovanje

potovanja. Predvsem v primerih, ko gre za še ne obiskane kraje.

Kako pomembne so bile izbrane lastnosti turističnih storitev pri organiziranju njihovega

zadnjega potovanja, je bilo naslednje vprašanje. Tako kot pri šestem vprašanju sem uporabila

petstopenjsko lestvico; ocena 1 pomeni zelo nepomembno lastnost in ocena 5 zelo pomembno

lastnost turistične storitve pri potovanju. Slika 12 prikazuje lastnosti, razvrščene po vrednosti

njihove aritmetične sredine.

2,11

2,15

2,35

2,45

2,77

2,99

3,38

3,57

3,77

3,81

1 2 3 4 5

Televizija ali radio

Osebje turističnega ponudnika ali turistične agencije

Oglasi turističnega ponudnika ali turistične agencije

Časopisi ali revije

Družabna omrežja (npr. Facebook)

Prijatelji, partner ali družina

Spletne strani turističnih ponudnikov

Vodiči (npr. Lonely Planet)

Spletne strani destinacije

Spletne strani z mnenji porabnikov, forumi (npr.

TripAdvisor)

31

Slika 12: Aritmetične sredine pomembnosti lastnosti turističnih storitev

Cena storitev je v povprečju najpomembnejša lastnost (aritmetična sredina 4,40; standardni

odklon 0,84) pri nakupu potovanja, saj se intervali zaupanja ne prekrivajo (Priloga 2, Tabela

28). Več kot polovica anketiranih študentov (56,9 %) jo je označilo za zelo pomembno

(Priloga 2, Tabela 28). Ostale lastnosti turističnih storitev, ki sledijo po višini aritmetične

sredine, so dostopnost študentom prilagojenih storitev (aritmetična sredina 2,99; standardni

odklon), široka ponudba storitev (aritmetična sredina 2,98; standardni odklon 1,21), možnost

rezervacije prek spleta (aritmetična sredina 2,91; standardni odklon 1,52), ocena oziroma

kakovost storitev turističnih ponudnikov ali turistične agencije (aritmetična sredina 2,88;

standardni odklon 1,34) in možnost spremembe po rezervaciji (aritmetična sredina 2,34;

standardni odklon 1,41). Najmanjši oceni aritmetične sredine imata blagovna znamka

turističnega ponudnika storitev ali blagovna znamka turistične agencije (aritmetična sredina

2,33; standardni odklon 1,20), za nepomembno jo je ocenila več kot polovica anketiranih

študentov (53,9 %), in možnost rezervacije prek mobilnega telefona (aritmetična sredina 1,72;

standardni odklon 0,94).

Dostopnost študentom prilagojenih storitev in široka ponudba storitev sta imeli pri zadnjem

potovanju študentov večji pomen pri skupini študentov, ki so potovali po Evropi (Priloga 2,

Tabela 30). Pri preverjanju enakosti aritmetičnih sredin med dodiplomskimi in podiplomskimi

študenti obstaja statistična razlika pri aritmetični sredini lastnosti »Dostopnost študentom

prilagojenih storitev«, ki je bolj pomembna za dodiplomske študente (Priloga 2, Tabela 32).

Statistično različne so aritmetične sredine tudi med skupinama študentov, ki so potovali v

lastni organizaciji in s turistično agencijo. Cena, kakovost turističnega ponudnika ali turistične

agencije ter blagovna znamka so študentom, ki so potovali s turistično agencijo, bolj

pomembni (Priloga 2, Tabela 34), kar je glede na način potovanja razumljivo.

1,72

2,33

2,34

2,88

2,91

2,98

2,99

4,40

1 2 3 4 5

Možnost rezervacije prek mobilnega telefona

Blagovna znamka turističnega ponudnika storitev

ali turistične agencije

Možnost spremembe po rezervaciji

Ocena/ kakovost storitev turističnega ponudnika

(hotel, letalski prevoznik,...) ali turistične agencije

Možnost rezervacije prek spleta

Široka ponudba storitev

Dostopnost študentom in mladim prilagojenih

storitev in izdelkov

Cena

32

Večina anketiranih študentov je svoje zadnje potovanje organiziralo samostojno (Slika 13).

Odstotek študentov, ki so si sami organizirali potovanje, je 81,4, s turistično agencijo je

potovalo 15,7 % anketiranih študentov. Ostali študenti so potovali v okviru različnih društev.

Slika 13: Način organizacije potovanja v odstotkih

Kljub temu da je cena najpomembnejša lastnost pri izbiri potovanja, ta ni najpogostejši

razlog, zakaj se študenti odločajo za potovanje v lastni režiji. Najpogostejši razlog za

potovanje v lastni organizaciji je neodvisnost in fleksibilnost na potovanju, tako meni 42,5 %

študentov. Le 30 % vprašanih študentov meni, da je takšno potovanje najcenejše. 11,3 %

študentov je potovalo v lastni organizaciji, ker so potovali na znano lokacijo, enak odstotek

jih meni, da je tako enostavnejše. 3,8 % jih raje potuje samostojno in le enemu tako potovanje

pomeni izziv (Slika 14).

Slika 14: Glavni razlogi za potovanje v lastni organizaciji v odstotkih

81,4

15,7

2,9

Potovanje sem organizirala sam/a

Potoval/a sem s turistično

agencijo

Drugo

42,5

30,0

11,3 11,3

3,8 1,3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Neodvisnost in

fleksibilnost

Najceneje Potovanje na

znano lokacijo

Enostavnejše Najraje potujem

samostojno

Izziv

33

Primanjkovanje časa za organizacijo potovanja (43,8 %) je najpogostejši razlog, zakaj so

anketiranci potovali s turistično agencijo. Drugi najpogostejši razlog je, ker je tako

najenostavnejše (18,8 %). Dva anketirana študenta (12,5 %) nimata izkušenj z daljšimi

potovanji, zato sta se odločila za nakup potovanja prek agencije, pri dveh je bila to skupinska

odločitev (12,5 %). V enem primeru je bilo potovanje darilo in en anketiranec se je odločil za

agencijo zaradi dobrih izkušenj drugih (Slika 15). Trije anketiranci niso odgovorili na

zastavljeno vprašanje.

Slika 15: Glavni razlogi za potovanje s turistično agencijo v odstotkih

Večina študentov (97,1 %) je bila s svojim zadnjim potovanjem zadovoljna. Le trije anketirani

študenti so bili z njim nezadovoljni (2,9 %).

Dvanajsto in trinajsto vprašanje sta se nanašali na ponakupno vedenje študentov, možnih je

bilo več odgovorov. Študenti, ki so bili zadovoljni s svojim potovanjem, so v večini (98 %) in

so svoje izkušnje delili z družino, s prijatelji ali z znanci (Slika 16). 68,1 % jih je svoje

doživetje objavilo na spletnih družabnih omrežjih, 29,3 % je svoje zadovoljstvo izrazilo tako,

da se bodo še vrnili na destinacijo, ki so jo obiskali. 12,1 % je svoje izkušnje delilo na

mnenjskih spletnih straneh. 6 % bo svoj nakup ponovilo pri turističnem ponudniku ali

turistični agenciji, s katero so bili zadovoljni.

43,8

18,8

12,5 12,5

6,3 6,3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Pomanjkanje

časa za

organizacijo

Enostavnejše Neizkušenost z

daljšimi

potovanji

Skupinska

odločitev

Darilo Dobre izkušnje

drugih

34

Slika 16: Frekvenčna porazdelitev odzivov na zadovoljstvo glede potovanja v odstotkih

(možnih je bilo več odgovorov)

Nezadovoljni študenti, bili so trije, so o neprijetni izkušnji obvestili družino, prijatelje ali

znance. Dva v prihodnje ne bosta več potovala s turistično agencijo, s katero sta bila

nezadovoljna, in tretji v prihodnje ne bo več potoval na destinacijo, s katero je bil

nezadovoljen.

O prihodnjih namerah študentov glede potovanj je 34,3 % vprašanih odgovorilo, da bo

potovalo več, 31,4 % pa enako kot leto prej. 25,5 % vprašanih ne ve, koliko bodo potovali v

prihodnjem letu, 9 % jih meni, da bodo potovali manj (Slika 17).

Slika 17: Prihodnje namere študentov glede potovanj v odstotkih

3.6 Preizkušanje domnev

Domneva 1: Spoznavanje drugih kultur je pomemben motiv za potovanja študentov.

2,0

4,0

12,1

29,3

68,1

98,0

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0 120,0

V prihodnje bom še potoval/a s turističnim

ponudnikom s katerim sem bil/a zadovoljna

V prihodnje bom še potoval/a s turistično agencijo

s katero sem bil/a zadovoljna

Svoje izkušnje sem objavil/a na mnenjskih

porabniških straneh, forumih

V prihodnje bom še potoval/a na destinacijo s

katero sem bil/a zadovoljna

Svoje doživetje sem objavil/a na družabnih

omrežjih

Svoje doživetje sem delil/a z družino, prijatelji ali

znanci

34,3

31,4

25,5

8,8

Več potovanj

Enako število potovanj

Ne vem, koliko bom potoval/a

Manj potovanj

35

Analiza rezultatov raziskave med študenti je pokazala, da je motiv »Spoznavanje drugih

kultur« na tretjem mestu po oceni aritmetične sredine (4,1). Postavljeno domnevo bom

sprejela, če je aritmetična sredina ocenjenega motiva statistično višja od vrednosti 3. Za

preizkus domneve uporabim t-test (Priloga 3, Tabela 42). Povprečna ocena motiva

»Spoznavanje drugih kultur« je statistično višja od vrednosti 3 (p ˂ 0,05). Pri zanemarljivi

stopnji značilnosti na podlagi vzorčnih podatkov zavrnem ničelno domnevo in sprejmem

alternativno domnevo. Lahko trdim, da je spoznavanje drugih kultur pomemben motiv za

potovanja študentov.

Domneva 2: Pomemben vir informacij pred potovanjem študentov so mnenjske spletne strani

in forumi.

Za preveritev druge domneve prav tako uporabim t-test (Priloga 3, Tabela 43). Spletne strani

z mnenji porabnikov so po oceni aritmetične sredine na drugem mestu virov informacij z

aritmetično sredino 3,81. Zahtevana vrednost aritmetične sredine je 3. Opravljen preizkus

pokaže, da je povprečna ocena pomembnosti mnenjskih spletnih strani in forumov kot vira

informacij za potovanje študentov statistično višja od vrednosti 3 (p ˂ 0,05). Na podlagi

vzorčnih podatkov pri zanemarljivi stopnji značilnosti zavrnem ničelno domnevo in sprejmem

alternativno domnevo, da so mnenjske spletne strani in forumi pomemben vir informacij pred

potovanjem študentov.

Domneva 3: Cena je najpomembnejša lastnost, ki vpliva na nakupno odločitev študentov pri

potovanjih.

Analiza rezultatov raziskave o nakupnem vedenju študentov kaže, da ima cena najvišjo

aritmetično sredino (4,4) in je najpomembnejša lastnost pri nakupu potovanja študentov.

Domnevo preverjam s t-testom (Priloga 3, Tabela 44), če je aritmetična sredina cene

statistično višja od vrednosti 4, bom postavljeno domnevo sprejela. Razlika je statistično

značilna (p ˂ 0,05). Pri zanemarljivi stopnji značilnosti na podlagi vzorčnih podatkov

zavrnem ničelno domnevo in sprejmem alternativno domnevo. Lahko trdim, da je cena

najpomembnejša lastnost turističnih storitev, ki vpliva na nakupno odločitev študentov pri

potovanjih.

Domneva 4: Večina študentov se odloči za samostojno organizacijo potovanja.

Postavljeno domnevo preverjam s preizkusom o deležu enot (z-test). V podobnih raziskavah,

izvedenih med mladimi turisti v Veliki Britaniji in Italiji, je več kot 70 % vprašanih

odgovorilo, da so si potovanje organizirali samostojno (Bicikova, 2014, str. 858; Buffa, 2015,

str. 14050). Na podlagi vzorčnih podatkov bom tudi sama preverila, ali se več kot 70 %

mladih odloči za samostojno organizacijo potovanja. Glede na analizo rezultatov raziskave

med študenti, kjer se je 81,4 % anketirancev odločilo za samostojno organizacijo potovanja,

predvidevam, da bom sprejela postavljeno domnevo. Na podlagi vzorčnih podatkov pri

zanemarljivi stopnji značilnosti zavrnem ničelno domnevo in sprejmem alternativno domnevo

(Priloga 3). Večina študentov se odloči za samostojno organizacijo potovanja.

36

Domneva 5: Večina študentov svoje doživetje na potovanju deli na spletnih družabnih

omrežjih.

Postavljeno domnevo ponovno preverjam s preizkusom o deležu enot (z-test). Na podlagi

vzorčnih podatkov bom preverila, ali več kot 50 % anketiranih študentov objavi svoje

izkušnje s potovanja na spletnih družabnih omrežjih. Analiza rezultatov raziskave med

študenti je pokazala, da 68,1 % anketirancev deli svoje doživetje o potovanju na spletnih

družabnih omrežjih, zato predvidevam, da bom sprejela postavljeno domnevo. Na podlagi

vzorčnih podatkov pri zanemarljivi stopnji značilnosti zavrnem ničelno domnevo in sprejmem

alternativno domnevo (Priloga 3). Večina študentov svoje doživetje na potovanju deli na

spletnih družabnih omrežjih.

Domneva 6: Študenti v prihodnje ne bodo potovali manj.

Postavljeno domnevo prav tako preverjam s preizkusom o deležu enot (z-test). Na podlagi

vzorčnih podatkov preverjam, ali več kot 50 % študentov meni, da bodo potovali enako ali

več v primerjavi z letom prej. Analiza rezultatov raziskave nakupnega vedenja študentov

glede potovanj kaže, da 65,5 % vprašanih študentov meni, da bodo potovali enako ali več v

primerjavi z letom prej (Priloga 2, Tabela 17). Pri zanemarljivi stopnji značilnosti na podlagi

vzorčnih podatkov zavrnem ničelno domnevo in sprejmem alternativno domnevo (Priloga 3).

Lahko trdim, da študenti v prihodnje ne bodo potovali manj.

3.7 Povzetek ključnih ugotovitev raziskave

Skoraj vsi študenti, ki so sodelovali v raziskavi, potujejo. S prijatelji, s partnerjem ali pa kar

sami. Največkrat se odpravijo na potovanje v sosednjo državo, Hrvaško in Avstrijo, ostale

evropske države in tudi zunaj meja EU. Večina se v letu vsaj dvakrat odpravi na potovanje in

večina potovanj je daljših ter trajajo vsaj štiri dni.

Motivi za potovanja študentov so različni, po vrednosti aritmetične sredine so najvišje

uvrščeni motivi »Pustolovščine in nove izkušnje« (4,38), »Pobeg iz vsakdanjosti« (4,33) in

»Spoznavanje novih kultur« (4,01). V primerjavi s podobnimi raziskavami so motivi

študentov za potovanja različni, vendar je večini skupno, da je motiv »Spoznavanje novih

kultur« ocenjen za pomembnega tudi med študenti Velike Britanije, Amerike in Kitajske

(Bicikova, 2014, str. 860; Kim et al., 2007, str. 79; Xu et al., 2009, str. 260). Ocene

pomembnosti motivov za zadnje potovanje študentov se razlikujejo tudi med skupinami

študentov, ki so potovali dlje od doma, in tistimi, ki so potovali za daljši čas. Skupina

študentov, ki je potovala za daljši čas, je že naštete tri najpomembnejše motive in motiv

obiskovanja kulturnih ali naravnih znamenitosti ocenila za bolj pomembne. Skupina

študentov, ki je potovala v daljne kraje, pa je za bolj pomembna ocenila motiva »Pobeg iz

vsakdanjosti« in »Spoznati samega sebe«.

Študenti pred potovanjem največkrat iščejo informacije na spletu. To velja predvsem za mlade

turiste, ne samo študente, kar so potrdili tudi mnogi raziskovalci nakupnega vedenja (Xiang et

al., 2015b, str. 516; Xiang et al., 2015a, str. 246; Kim et al., 2013, str. 245). Najpogostejši viri

37

informacij so spletne strani destinacij (94,10 %) in mnenjske spletne strani in forumi (87,3

%). Slednje so študenti ocenili tudi kot pomembnen vir informacij (3,81). Kot pravi Solomon

(2004, str. 298), je iskanje informacij omejeno z razpoložljivim časom in s trudom, ki ga

porabniki vložijo v proces iskanja informacij. Mnenjske spletne strani in forumi, kjer so

storitve turističnih ponudnikov že ocenjene, omogočajo lažji izbor različic, njihovo

vrednotenje in odločanje o izbiri. Pri iskanju prenočišč v kraju, kamor nismo nikoli potovali,

nimamo izkustvenih informacij, na podlagi katerih bi se lahko odločili o nakupu. Mnenja in

ocene popotnikov, ki so že obiskali ta kraj in tam prenočili, nam omogočajo hiter in netežaven

dostop do informacij, ki jih nimamo. Predhodno ocenjene različice lahko študentje hitreje in

brez težav primerjajo med seboj in izberejo pravo. Pri prijateljih, partnerju ali družini poišče

informacije 80,40 % vprašanih študentov, enak odstotek pred potovanjem poišče informacije

v vodičih. Po oceni pomembnosti vira informacij za zadnje potovanje študentov so vodiči na

tretjem mestu (aritmetična sredina 3,57). Razlog, da so vodiči tako pogost in pomemben vir

informacij pred potovanjem študentov, lahko poiščemo v tem, da mladi pred potovanjem

uporabijo veliko število virov za iskanje informacij (WYSETC, 2013, str. 14), in v tem, da ne

zaupajo popolnoma vsem informacijam, ki jih najdejo na spletu, zato iščejo informacije tudi v

strokovni literaturi (Prayag & Del Chiappa, 2014, str. 422).

Kljub temu da so prijatelji, partner ali družina pogost vir informacij pred potovanjem, so jih

anketirani študenti ocenili za nepomemben vir informacij (aritmetična sredina 2,99), prav tako

so ocenili spletna družabna omrežja (aritmetična sredina 2,77). Glede na to, kako pogosto so

študentje navedli prijatelje, partnerja ali družino (80,40 %) in spletna družabna omrežja (60,80

%), so ti prvi vir informacij, ki v nadaljnjem iskanju informacij vodi do ostalih virov.

Študentje so populacija z omejenimi finančnimi zmožnostmi, zato ne preseneča, da so

anketirani med lastnostmi turističnih storitev, ki so vplivale na njihov nakup zadnjega

potovanja, ceno ocenili kot najpomembnejšo (aritmetična sredina 4,4). Vse ostale lastnosti, ki

so bile navedene v vprašanju, so bile v povprečju za anketirane študente nepomembne pri

nakupu zadnjega potovanja. Obstajajo pa statistične razlike med aritmetičnimi sredinami med

skupinami študentov. Dostopnost študentom prilagojenih storitev je bila pomembna za

dodiplomske študente, za študente, ki so na zadnjem potovanju potovali po Evropi, in za

študente, ki so potovali za krajši čas. Najmanj pomembna lastnost turističnih storitev je bila

možnost rezervacije prek mobilnega telefona, kar ne sovpada z globalnim trendom, kjer

beležijo porast rezervacij potovanj prek mobilnih telefonov med mladimi (WYSETC, 2013,

str. 17).

Študenti najpogosteje potujejo v lastni organizaciji (81,40 %) in se v manjši meri odločajo za

potovanje s turistično agencijo. Tu so anketirani študenti pokazali več samoorganizacije kot

vrstniki v Veliki Britaniji (73 %) in Italiji (70 %), kjer si je večina študentov in mladih

turistov potovanje organizirala sama (Bicikova, 2014, str. 858: Buffa, 2015, str. 14050).

Najpogostejši razlog, zakaj se odločajo za potovanja v lastni režiji, je neodvisnost od skupine

38

in fleksibilnost, ki jo tak način potovanja nudi (42,5 %). Drugi razlog, ki so ga navedli za

potovanje v lastni organizaciji, pa je, da je tako najceneje (30 %).

Študenti, ki so na svojem zadnjem potovanju potovali s turistično agencijo (15,7 %), so se za

to največkrat odločili, ker jim je primanjkovalo časa za organizacijo potovanja (43,8 %), enak

razlog, zakaj se porabniki odločijo za potovanje s turistično agencijo, so navedli vprašani v

raziskavi nakupnega vedenja turistov, ki sta jo izvedli Lap in Konečnik Ruzzier (2013).

Naslednja razloga za izbiro potovanja z agencijo sta, ker je tako enostavnejše

(18,8 %) in ker niso imeli izkušenj z daljšimi potovanji (12,5 %). Neizkušenost je

najpogostejši razlog, da se mlajši odločajo za potovanje s turistično agencijo, ugotavljata tudi

Lap in Konečnik Ruzzier (2013). Pri nakupu potovanja sta bili študentom poleg cene

potovanja pomembni tudi blagovna znamka turistične agencije in ocena/kakovost turistične

agencije.

Velika večina študentov je bila s svojim potovanjem zadovoljna in je svoja doživetja o

potovanju delila tudi na spletnih družabnih omrežjih, kar vključuje objave slik, komentarje in

všečkanje profilnih strani destinacij in ponudnikov. Glede na uporabo in razširjenost spletnih

družabnih omrežij med mladimi v Sloveniji je rezultat pričakovan (Internet je po mnenju

mladih najkoristnejši medij, 2014). Spletna družabna omrežja, kot je Facebook, so medij, prek

katerega se uporabniki spominjajo in podoživljajo svoja potovanja (Wilson et al., 2012).

Četrtina vprašanih študentov je na vprašanje, koliko bodo potovali v prihodnje, odgovorila, da

ne vedo. Politični nemiri, terorizem, naravne nesreče in epidemije imajo vpliv na potovanja

mladih, ugotavljajo tudi v raziskavi New Horizons III (WYSEC Str. 15). Trendi v turizmu

kažejo, da se večina porabnikov kljub različnim grožnjam odloči, da bodo vseeno potovali,

vendar na destinacije, ki so bolj varne (Messe Berlin GmbH, 2015, str. 30). UNWTO

ugotavlja, da je trg mladinskega turizma uspešno preživel globalno krizo in je kot segment

turistične panoge bolj odporen na vplive gospodarskih in političnih nihanj (UNWTO, 2016,

str. 11−12). Enako velja za anketirane študente, saj bo več kot polovica (65 %) vprašanih v

prihodnje potovala enako ali več kot leto prej.

Podane ugotovitve raziskave o nakupnem vedenju študentov so lahko v pomoč turističnim

agencijam in ostalim ponudnikom turističnih storitev za mlade. Pri oblikovanju ponudbe za

študente je smiselno upoštevati njihove glavne motive za potovanje, kot so pustolovščine,

nove izkušnje in pobeg iz vsakdanjosti. Glede na način potovanja bi študente najbolj

pritegnila potovanja, ki omogočajo fleksibilnost znotraj progama in so ugodna. Ugodna cena

je najpomembnejša pri odločanju za nakup potovanja. Študentom, ki so se odločili za

potovanje s turistično agencijo, sta poleg cene pri nakupu odločujoči tudi blagovna znamka in

ocena oziroma kakovost turističnega ponudnika ali turistične agencije. Zato je za ponudnike

turističnih storitev za študente ključna tudi prisotnost na spletu. S pojavom družbenih medijev

se pozitivne informacije od ust do ust selijo na splet, zato je pomembno spremljanje

družbenih medijev in zagotoviti prisotnost na spletnih družabnih omrežjih ter spodbujanje

39

zadovoljnih strank, da svoje izkušnje delijo tudi na spletnih straneh ponudnikov. Poleg

vsebin, ki so namenjene oglaševanju, je pomembna tudi verodostojnost predstavljenih vsebin.

Splet je najpogostejši vir informacij pred potovanjem, vendar ni edini vir, kjer študentje iščejo

informacije.

3.8 Omejitve raziskave

Raziskave s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov so poceni, hitre in enostavne, vendar

obstajajo omejitve in napake tudi pri spletni uporabi vprašalnika. Prva omejitev raziskave je

napaka vzorčenja, ki nastane zaradi nezajetja neopazovanih enot v vzorec. Spletni vprašalniki

dosežejo samo del populacije, ker se običajno za izpolnjevanje odločijo bolj motivirani

posamezniki (Lozar Manfreda, Vehovar & Batagelj, 2000, str. 1038). V vzorec niso bili zajeti

študenti doktorskih študijskih programov. Zaradi jezika v vzorec niso bili zajeti tuji študenti

oziroma študenti, ki ne razumejo slovensko. Naslednja omejitev je posledica metode

samoizpolnjevanja. Obstaja verjetnost, da anketiranci niso razumeli vprašanj in jim zaradi

odsotnosti anketarja ni bilo mogoče pojasniti vprašanj. Prav tako obstaja verjetnost, da

anketiranci zaradi anonimnosti, ki jo nudi svetovni splet, niso odgovarjali resnično. Zaradi

omejitev in majhnosti vzorca rezultatov raziskave statistično ne moremo posplošiti na celotno

populacijo študentov in velja samo za vzorec. Tretja omejitev raziskave je splošen okvir

nakupnega procesa glede potovanja. Večina študentov si sama organizira potovanje in zato bi

bilo za ponudnike turističnih storitev smiselno raziskati proces posamezne nakupne odločitve

v okviru potovanja, kot so rezervacija prenočišča, način prevoza in aktivnosti na destinaciji.

Glede na ugotovitev, da je cena najpomembnejša lastnost storitev, ki vpliva na nakupno

odločitev, bi bilo smiselno raziskati, koliko so študenti pripravljeni odšteti za potovanja

oziroma za posamezno turistično storitev. Svetovni splet je najpogostješi vir informacij, za

oblikovanje uspešnih trženjskih strategij, ponudnikom turistčnih storitev, predlagam

podrobnejšo analizo uporabe svetovnega spleta in družbenih medijev pri načrtovanju

potovanj.

4 SKLEP

Mladi si želijo potovati in videti svet (UNWTO, 2016, str. 11−12). Znotraj glavne panoge

turizma je mladinski in študentski turizem najhitreje rastoči segment. Da bi ponudniki

turističnih storitev za mlade in študente čim bolje zadostili željam in potrebam svojih

porabnikov, morajo poznati njihovo nakupno vedenje. V okviru diplomskega dela sem

proučevala nakupno vedenje študentov turistov. V Sloveniji je delež študentov v populaciji od

16 do 29 skoraj 25 %. Od ostale mladine jih razlikuje to, da nimajo obveznosti, kot sta

delovno razmerje ali družina, in imajo relativno več časa za potovanja, zato predstavljajo

privlačen segment v turistični panogi.

Na podlagi analize rezultatov raziskave nakupnega vedenja študentov sem ugotovila, da

skoraj vsi anketirani študenti potujejo, na potovanje se odpravijo vsaj 1-krat na leto, in to

40

največkrat v družbi prijateljev ali partnerja. Največkrat se odpravijo na Hrvaško, večinoma

potujejo po Evropi in večina anketirancev se je na zadnjem potovanju udeležila daljšega

potovanja. Razlogi za potovanja študentov so različni, na potovanja se odpravijo zaradi

pustolovščin, novih izkušenj in da bi pobegnili iz vsakdanjosti. Pomemben motiv za

potovanja študentov je tudi spoznavanje drugih kultur.

Sodoben pogled na vedenje porabnikov v turizmu razkriva, da nakupno odločanje ni le

enostaven petstopenjski proces, ki mu porabniki sledijo. Nakupna odločitev je sestavljena iz

več posameznih odločitev in je lahko čustvena ali razumska (Smallman & Moore, 2010;

McCabe et al., 2016). Način, kako porabniki sprejemajo nakupne odločitve, pa je odvisen od

stopnje vpletenosti v nakup, ki je večja, ko porabniki nimajo predhodnih izkušenj in čutijo

večje tveganje glede nakupa. Nakup potovanja je tvegana odločitev tako s finančnega kot

čustvenega vidika, zato je iskanje informacij pomembna stopnja v procesu odločanja, saj

zmanjša zaznano tveganje za nakup (Sirakaya & Woodside, 2005, str. 827). Analiza raziskave

nakupnega vedenja študentov je pokazala, da študenti pred potovanjem uporabijo več virov

informacij. Najpogostejši vir informacij je svetovni splet. Največkrat obiščejo spletne strani

destinacij, mnenjske spletne strani in forume, kjer drugi porabniki objavijo svoje izkušnje in

ocene. Pogost vir za iskanje informacij so tudi prijatelji, znanci in družina ter popotniški

vodiči. Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije imajo pomemben vpliv na

vedenje študentov tudi družbeni mediji, pred potovanjem so pomemben vir informacij

mnenjske spletne strani in forumi, medtem ko so družabna omrežja najpogostejše mesto, kjer

objavijo svoje zadovoljstvo s potovanjem.

Značilnosti posameznika, vplivi iz okolja in značilnosti potovanja so najpogostejši dejavniki,

ki sestavljajo potovalni kontekst, ki vpliva na porabnikovo vpletenost v nakup in tako tudi na

proces nakupne odločitve (Decrop & Snelders, 2005; Lap & Konečnik Ruzzier, 2013;

Dolnicar & Laesser, 2007; Lamsfus et al., 2015). Glede na življenjski cikel so študenti

skupina, ki ima veliko časa, vendar pa omejena finančna sredstva za potovanja. Med

lastnostmi turističnih storitev, ki so vplivale na nakup zadnjega potovanja, je bila cena

najpomembnejša. Vse ostale lastnosti turističnih storitev, kot so prilagojene storitve

študentom, široka izbira ali blagovna znamka, so študentom nepomembne. Večina študentov

se odloči za samostojno organizacijo potovanja, ker si želijo neodvisnosti od skupine in

fleksibilnosti ter ker menijo, da je tak način potovanja najcenejši. V manjši meri se odločajo

za potovanje s turistično agencijo, največkrat pa je razlog za izbiro potovanja s turistično

agencijo pomanjkanje časa.

Poleg političnih nestabilnosti, terorističnih groženj in podnebnih sprememb, ki imajo

neposreden vpliv na okolje, bodo na prihodnje povpraševanje v turizmu in dolgoročni razvoj

turizma vplivali tudi študenti. Velika večina študentov je bila s svojim potovanjem zadovoljna

in tretjina se jih bo še vrnila na destinacijo, ki jim je bila všeč. Glede prihodnjih potovanj pa je

več kot polovica anketiranih študentov odgovorila, da bo v prihodnje potovala enako ali več

kot leto prej.

41

LITERATURA IN VIRI

1. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. (2015). Javna objava

letnih poročil. Najdeno 23. aprila 2016 na spletnem naslovu

http://www.ajpes.si/jolp/default.asp

2. Amaro, S., Duarte, P., & Henriques, C. (2016). Travelers’ use of social media: A

clustering approach. Annals of Tourism Research, 59, 1–15.

3. Bicikova, K. (2014). Understanding Student Travel Behavior: A Segmentation Analysis

of British University Students. Journal of Travel & Tourism Marketing, 31(7), 854−867.

4. Bizirgiannia, I., & Dionysopoulou, P. (2013). The influence of tourist trends of youth

Tourism through Social Media (SM) & Information and Communication Technologies

(ICTs). Procedia - Social and Behavioral Sciences, 73, 652–660.

5. Blackwell, R. D., Miniard, P. W., & Engel J. F. (2001). Consumer Behavior. Mason:

Thomson Learning.

6. Buffa, F. (2015). Young Tourists and Sustainability. Profiles, Attitudes, and Implications

for Destination Strategies. Sustainability, 7, 14042−14062.

7. Collegium − O nas. Najdeno 23. aprila 2016 na spletnem naslovu

http://www.collegium.si/o-nas/

8. Damjan, J., & Možina, S. (2002). Obnašanje potrošnikov (4. izd.). Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

9. Decrop, A., & Snelders, D. (2005). A grounded typology of vacation decision-making.

Tourism Management, 26(2), 121–132.

10. Dolnicar, S., & Laesser, C. (2007). Travel Agency Marketing Strategy: Insights from

Switzerland. Journal of Travel Research, 46(2), 133−146.

11. Evropska komisija. (2015). Flash Eurobarometer 408 “European Youth”. Bruselj:

Evropska komisija.

12. Evropski Parlament. (2014). Flash Eurobarometer of the European Parliament (EP

EB395) EUROPEAN YOUTH IN 2014. Bruselj: Evropski parlament

13. Fotis, J., Buhalis, D., & Rossides N. (2012). Social Media Use and Impact during the

Holiday Travel Planning Process. V Fuchs, M., Ricci, F. & Cantoni, L., (ur.), Information

and Communication Technologies in Tourism 2012 (str. 13−24). Dunaj: Springer-Verlag.

14. Gospodarska zbornica Slovenije. (2016). Turistične agencije z licenco. Najdeno 2.aprila

2016 na spletnem naslovu http://katalogi.gzs.si/zacetna_stran_kataloga.asp?kat=029

15. Grigolon, A. B., Kemperman, A. D., & Timmermans, H. J. (2012). The influence of low-

fare airlines on vacation choices of students: Results of a stated portfolio choice

experiment. Tourism Management, 33(5), 1174−1184.

16. Holloway, C. J. (2004). Marketing for Tourism (4th

ed.). Essex: Pearson Eduction

Limited.

17. Huang, Y., Basu, C., & Hsu, M. K. (2010). Exploring Motivations of Travel Knowledge

Sharing on Social Network Sites: An Empirical Investigation of U.S. College Students.

Journal of Hospitality Marketing & Management, 19(7), 717−734.

42

18. Internet je po mnenju mladih najkoristnejši medij. Najdeno 2. aprila 2016 na spletnem

naslovu http://www.inepa.si/institut-inepa/novice/236-mladi-in-mediji.html

19. Jacobsen, J. K. S., & Munar, A. M. (2012). Tourist information search and destination

choice in a digital age. Tourism Management Perspectives, 1, 39–47.

20. Kim, K., Oh, I., & Jogaratnam, G. (2007). College student travel: A revised model of

push motives. Journal of Vacation Marketing, 13(1), 73−85.

21. Kim, S. B., Choi, K. W., & Kim, D. Y. (2013). The Motivations Of College Students’

Use Of Social Networking Sites In Travel Information Search Behavior: The Mediating

Effect Of Interacting With Other Users. Journal of Travel & Tourism Marketing, 30(3),

238−252.

22. Konečnik, M. (2007). Trženje v turizmu. Koper: Društvo za akademske in aplikativne

raziskave.

23. Kotler, P. (2000). Marketing management: the milennium edition. New Jersey: Prentice

Hall International.

24. Kotler, P., Keller, K. L., Brady, M., Goodman, M., & Hansen, T. (2009). Marketing

management. Harlow: Pearson Education Limited.

25. Lamsfus, C., Wang, D., Alzua-Sorzabal, A., & Xiang, Z. (2015). Going Mobile: Defining

Context for Onthe-Go Travelers. Journal of Travel Research, 54(6), 691–701.

26. Lap, R., & Konečnik Ruzzier, M. (2013). Nakupno vedenje turistov: potovati s

turističnimi agencijami ali v lastni režiji?. Akdemija MM, 13(21), 11−22.

27. Lozar Manfreda, K., Vehovar, V., & Batagelj, Z. (2000). Veljavnost interneta kot

anketnega orodja. Teorija in Praksa, 37(6), 1035−1051.

28. Malhotra, N.K. (2010). Marketing research: an applied approach (6th

ed.). Upper Saddle

River: Pearson/Prentice Hall.

29. Mang, C. F., Piper, L. A., & Brown, N. R. (2016, 19. marec). The Incidence of

Smartphone Usage among Tourists. International Journal of Tourism Research. Najdeno

15. maja 2016 na spletnem naslovu http://onlinelibrary.wiley.com.nukweb.nuk.uni-

lj.si/doi/10.1002/jtr.2076/epdf

30. McCabe, S., Li, C., & Chen, Z. (2016). Time for a Radical Reappraisal of Tourist

Decision Making? Toward a New Conceptual Model. Journal of Travel Research, 55(1),

3–15.

31. Messe Berlin GmbH. (2015). ITB World Travel Trends Report 2015/2016. Berlin: Messe

Berlin GmbH

32. Middleton, V. T. C., & Clarke, J. (2001). Marketing in travel and tourism (3rd

ed.)

Oxford: Butterworth-Heinemann.

33. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. (2005). Koncept razvoja

mladinskega turizma v Republiki Sloveniji 2005−2006. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo

in šport, Urad RS za mladino.

34. Možina, S., Zupančič, V., & Štefančič Pavlovič, T. (2002). Vedenje potrošnikov.

Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

35. Mumel, D. (1999). Vedenje porabnikov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

36. OECD. (2016). OECD Tourism Trends and Policies. 2016. Paris: OECD Publishing.

43

37. Okazaki, S., Campo, S., Andreu, L., & Romero, J. (2015). A Latent Class Analysis of

Spanish Travelers’ Mobile Internet Usage in Travel Planning and Execution. Cornell

Hospitality Quarterly, 56(2), 191–201.

38. Pan, B. (2010). Online Travel Surveys and Response Patterns. Journal of Travel

Research, 49(1), 121−135.

39. Perko, B. (2004, 7. julij). Mladi najraje potujejo v tujino. Finance on-net. Najdeno 23.

aprila 2016 na spletnem naslovu

http://www.finance.si/83384/Mladi_najraje_potujejo_v_tujino

40. Peter, J. P., & Olsen, J. C. (2010). Consumer behavior and marketing strategy (9th

ed.).

New York: McGraw-Hill/Irwin.

41. Prayag, G., & Del Chiappa, G. (2014). Hotel disintermediation in France: perceptions of

students from Generation Y. Anatolia, 25(3), 417−430.

42. Reisinger, Y., & Mavondo, F. (2004). Modeling psychographic profiles: a study of the

U.S. and Australian student travel market. Journal of Hospitality & Tourism Research,

28(1), 44−65.

43. Sarman, I., Scagnolari, S., & Maggi, R. (2015, 9. december). Acceptance of Life-

Threatening Hazards among Young Tourists: A Stated Choice Experiment. Journal of

Travel Research. Najdeno 22. aprila 2016 na spletnem naslovu

http://jtr.sagepub.com.nukweb.nuk.uni-

lj.si/content/early/2015/12/07/0047287515612595.full.pdf+html

44. Sirakaya, E., & Woodside, A.G. (2005). Building and testing theories of decision making

bytravellers. Tourism Management, 26(6), 815–832.

45. Smallman, C., & Moore, K. (2010). Process Studies Of Tourists’ Decision-Making.

Annals of Tourism Research, 37(2), 397–422.

46. Solomon, M. (2004). Consumer behavior: buying, having, and being (6th

ed.). New Jersy:

Prentice Hall.

47. Solomon, M., Barmossy, G., Askegaard, S., & Hogg, M. (2013). Consumer behaviour: A

European perspective (5th

ed.). Harlow: Pearson.

48. STA Potovanja − O nas. Najdeno 23. aprila 2016 na spletnem naslovu

http://www.stapotovanja.com/potovanja-informacije/o-nas

49. Statistični urad Republike Slovenije. (2014). Turistična potovanja domačega

prebivalstva, Slovenija: Metodološko pojasnilo. Najdeno 2. aprila 2016 na spletnem

naslovu http://www.stat.si/statweb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8262

50. Statistični urad Republike Slovenije. (2015a). Izvoz in uvoz blaga in storitev, Slovenija,

letno. Najdeno 2. junija 2016 na spletnem naslovu

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0301960S&ti=&path=../Database/Ekon

omsko/03_nacionalni_racuni/05_03019_BDP_letni/&lang=2

51. Statistični urad Republike Slovenije. (2015b). Prebivalstvo po starosti in spolu,

kohezijski regiji, Slovenija, polletno. Najdeno 2. aprila 2016 na spletnem naslovu

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C1002S&ti=&path=../Database/Dem

_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/05_05C10_prebivalstvo_kohez/&lang=2

44

52. Statistični urad Republike Slovenije. (2015c). Študentje terciarnega izobraževanja po

starosti in spolu, Slovenija, letno. Najdeno 2. junija 2016 na spletnem naslovu

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0955002S&ti=&path=../Database/Dem

_soc/09_izobrazevanje/08_terciarno_izobraz/01_09550_vpisani_splosno/&lang=2

53. Supra Travel − Zakaj izbrati Supra Travel. Najdeno 23. aprila 2016 na spletnem naslovu

http://www.supratravel.si/supratravel/zakaj-izbrati.html

54. Tan, W. K., & Tang, C. Y. (2013). Does personality predict tourism information search

and feedback behaviour?. Current Issues in Tourism, 16(4), 388−406.

55. Tugulea, O., Bobalca, C., Maha, A., & Maha, L. (2013). How do young people select

information to plan a trip. Revista de turism-studii si cercetari in turism, (16), 51−57.

56. Ule, M., & Kline, M. (1996). Psihologija tržnega komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.

57. Vlada Republike Slovenije. (2012). Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016.

Ljubljana: Vlada RS

58. Vukic, M., Kuzmanovic, M., & Kostic Stankovic, M. (2015). Understanding the

Heterogeneity of Generation Y’s Preferences for Travelling: a Conjoint Analysis

Approach. International Journal of Tourism Research, 17(5),482–491.

59. Wang, D., Xiang, Z., & Fesenmaier, D. R. (2016). Smartphone Use in Everyday Life and

Travel. Journal of Travel Research, 55(1), 52–63.

60. Wilson, A., Murphy, H., & Fierro, J. C. (2012.) Hospitality and Travel: The Nature and

Implications of User-Generated Content. Cornell Hospitality Quarterly, 53(3), 220−228.

61. World Tourism Organization (UNWTO). (2008). Youth Travel Matters – Understanding

the Global Phenomenon of Youth Travel. Madrid: World Tourism Organization.

62. World Tourism Organization (UNWTO). (2016). Global Report on The Power of Youth

Travel. Madrid: World Tourism Organization.

63. The World Youth Student and Educational Travel Confederation (WYSETC). (2007).

New Horizons II – The young Independent Traveller, 2007. Amsterdam: WYSE Travel

Confederation.

64. The World Youth Student and Educational Travel Confederation (WYSETC). (2013).

New Horizons III Executive Summary – A global study of the youth and student traveller.

Amsterdam: WYSE Travel Confederation.

65. Xiang, Z., & Gretzel, U. (2010). Role of social media in online travel information search.

Tourism Management, 31(2), 179–188.

66. Xiang, Z., Magnini, V. P., & Fesenmaier, D.R. (2015a). Information technology and

Consumer Behavior in Travel and Tourism: Insights from travel planning using the

internet. Journal of Retailing and Consumer Services, 22, 244–249.

67. Xiang, Z., Wang, D., O’Leary, J. T., & Fesenmaier, D. R. (2015b) Adapting to the

Internet: Trends in Travelers’ Use of the Web for Trip Planning. Journal of Travel

Research, 54(4) 511–527.

68. Xu, F., Morgan, M., & Song, P. (2008). Students’ Travel Behaviour: A Cross-cultural

Comparison of UK and China. International Journal Of Tourism Research, 11(3), 255–

268.

45

69. Zarrella, D. (2009). The social media marketing book (1st ed.). Sebastopol: O'Reilly

Media Incorporated.

PRILOGE

i

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: Vprašalnik .......................................................................................................... 1

PRILOGA 2: Analiza vprašanj ................................................................................................. 5

PRILOGA 3: Preizkušanje domnev ....................................................................................... 41

1

Priloga 1: Vprašalnik

Pozdravljeni!

Sem študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani in v okviru diplomskega dela raziskujem

proces nakupne odločitve mladih v zvezi s potovanji, pri čemer bi vas prosila za vaše

sodelovanje. Sestavni del raziskave je vprašalnik v nadaljevanju, ki je povsem anonimen,

rezultate pa bom uporabila izključno v raziskovalne namene.

1. Katero državo ste obiskali na vašem zadnjem potovanju (turistično potovanje vključuje

so vse odhode od doma z najmanj eno in ne več kot 365 nočitvami zaradi preživljanja

prostega časa)?

Slovenija.

Hrvaška.

Italija.

Bosna in Hercegovina.

Srbija.

Črna gora.

Avstrija.

Nemčija.

Francija.

Španija.

Nizozemska.

Velika Britanija.

Slovaška.

Češka.

Madžarska.

Turčija.

Grčija.

Tunizija.

Egipt.

Vietnam.

Tajska.

Avstralija.

Združene države Amerike.

Brazilija.

Drugo (prosim napišite): .

2. Koliko časa je trajalo vaše zadnje potovanje?

Od 1 do 3 prenočitve.

Od 4 do 7 prenočitev.

Od 8 do 14 prenočitev.

15 ali več.

3. S kom ste potovali na vašem zadnjem potovanju?

Potoval/-a sem sam/-a.

S prijatelji.

S fantom, z dekletom.

S starši, sorodniki.

2

S kolegi (sošolci s fakultete).

Z organizirano skupino, društvom, klubom (prosim napišite): .

Drugo (prosim, napišite): .

4. Koliko potovanj ste opravili v zadnjem letu (od septembra 2014 do septembra 2015)?

Nisem potoval/-a.

1.

2.

3.

4.

5.

Več kot 5.

5. Koliko potovanj ste opravili v obdobju zadnjih petih let?

Nisem potoval/-a.

1–5.

6–10.

11−15.

16−20.

Več kot 20.

6. Kako pomembni so bili naslednji motivi pri odločitvi za vaše zadnje potovanje?

(1 – zelo nepomemben, 5 – zelo pomemben)

1 2 3 4 5

Počitek in miselna sprostitev

Druženje s prijatelji

Šport in rekreacija

Pobeg iz vsakdanjosti

Spoznavanje drugih kultur

Obisk kulturnih ali naravnih znamenitosti

Verski motivi

Obisk prijateljev in sorodnikov

Pridobivanje novih znanj (izobraževanje)

Obiskovanje športnih prireditev

Nakupovanje

Pustolovščine in nove izkušnje

Spoznati samega sebe

Zabava

Navezovanje stikov in sklepanje novih prijateljstev

Obiskovanje kulturnih prireditev (festivalov, koncertov,

gledališč)

Motivi, povezani z delom

7. Katere vire ste uporabili pri iskanju informacij, ko ste se odločali za vaše zadnje

potovanje, in kako pomemben vpliv so imeli na vašo odločitev glede vašega zadnjega

potovanja?

(0 – vira nisem uporabil/a, 1 – zelo nepomemben vir, 5 – zelo pomemben vir)

3

0 1 2 3 4 5

Oglasi turističnega ponudnika ali turistične

agencije

Osebje turističnega ponudnika ali turistične

agencije

Televizija ali radio

Časopisi ali revije

Prijatelji, partner ali družina

Spletne strani destinacije

Družabna omrežja (npr. Facebook)

Spletne strani turističnih ponudnikov

Vodiči (npr. Lonely Planet)

Mnenjske spletne strani, forumi (npr.

TripAdvisor)

8. Kako pomembne so bile naslednje lastnosti turističnih storitev pri nakupu vašega zadnjega

potovanja?

(1 – zelo nepomembne , 5 – zelo pomembne)?

1 2 3 4 5

Dostopnost študentom in mladim prilagojenih storitev

in izdelkov

Široka ponudba storitev

Možnost rezervacije prek spleta

Cena

Blagovna znamka turističnega ponudnika storitev ali

turistične agencije

Ocena/kakovost storitev turističnega ponudnika

(prenočišče, letalski prevoznik,...) ali turistične

agencije

Možnost spremembe po rezervaciji

Možnost rezervacije prek mobilnega telefona

9. Kako ste organizirali vaše zadnje potovanje?

Potovanje sem si organizirala sam/-a.

Potoval/-a sem s turistično agencijo.

Drugo (prosim, napišite): .

10. Napišite glavni razlog, zakaj ste potovali na način, kot ste ga navedli pri vprašanju št. 9.

11. . Ste bili zadovoljni z vašim zadnjim potovanjem?

DA (nadaljujte z vprašanjem 13).

NE (nadaljujte z vprašanjem 12).

12. Kako ste ravnali v primeru zadovoljstva (možnih je več odgovorov)?

Svoje doživetje sem delil/-a z družino, s prijatelji ali z znanci.

4

V prihodnje bom še potoval/-a s turističnim ponudnikom, s katerim sem bil/-a

zadovoljna.

V prihodnje bom še potoval/-a s turistično agencijo, s katero sem bil/-a zadovoljen/-

na.

V prihodnje bom še potoval/-a na destinacijo, s katero sem bil/-a zadovoljen/-na.

Svoje izkušnje sem objavil/-a na mnenjskih porabniških straneh, forumih.

Svoje doživetje sem objavil/-a na družabnih omrežjih.

Svojo pohvalo sem posredoval/-a turistični agenciji.

Svojo pohvalo sem posredoval/-a turističnemu ponudniku.

Drugo (prosim, napišite): .

13. Kako ste se odzvali v primeru nezadovoljstva (možnih je več odgovorov)?

Obvestil/-a sem družino, prijatelje ali znance.

V prihodnje ne bom več potoval/-a s turističnim ponudnikom, s katerim sem bil/-a

nezadovoljna.

V prihodnje ne bom več potoval/-a s turistično agencijo, s katero sem bil/-a

nezadovoljna.

V prihodnje ne bom več potoval/-a na destinacijo, s katero sem bil/-a nezadovoljna.

Svoje izkušnje sem objavil/-a na mnenjskih porabniških straneh, forumih.

Svoje izkušnje sem objavil/-a na družabnih omrežjih.

Svojo pritožbo sem posredovala turistični agenciji.

Svojo pritožbo sem posredovala turističnemu ponudniku.

Sprožil/-a sem sodni postopek.

Nisem ukrepal/-a.

Drugo (prosim, napišite):

14. Ali menite, da se boste v prihodnjem letu (od septembra 2015 do septembra 2016) v

primerjavi z letom prej udeležili:

več potovanj.

manj potovanj.

enakega števila potovanj.

ne vem, koliko bom potoval/-a.

15. Spol: M Ž 16. Letnica rojstva:

17. Vrsta študija:

Naravoslovni.

Družboslovni.

18. Vrsta izobraževanja:

Dodiplomski (1. bolonjska stopnja).

Podiplomski (2. bolonjska stopnja).

Doktorski (3. bolonjska stopnja).

19. Način študija

Redni.

Izredni.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje!

5

Priloga 2: Analiza vprašanj

Tabela 1: Socialne in demografske spremenljivke vzorca

Socialne in demografske spremenljivke Frekvenca Odstotek

Spol Moški 31 30,4

Ženska 71 69,6

Skupaj 102 100,0

Starost 19 4 3,9

20 2 2,0

21 12 11,8

22 26 25,5

23 14 13,7

24 19 18,6

25 12 11,8

26 10 9,8

27 3 2,9

Skupaj 102 100,0

Vrsta izobraževanja Dodiplomski 57 55,9

Podiplomski 45 44,1

Skupaj 102 100,0

Smer študija Družboslovna 65 63,7

Naravoslovna 37 36,3

Skupaj 102 100,0

Način študija Redni 86 84,3

Izredni 16 15,7

Skupaj 102 100,0

6

Tabela 2: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede države zadnjega potovanja

Država zadnjega

potovanja Frekvenca Odstotek

Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

Hrvaška 26 25,5 25,5 41,2

Španija 11 10,8 10,8 87,3

Avstrija 4 3,9 3,9 4,9

Nizozemska 4 3,9 3,9 64,7

Portugalska 4 3,9 3,9 70,6

Grčija 3 2,9 2,9 15,7

Indonezija 3 2,9 2,9 46,1

Italija 3 2,9 2,9 50,0

Madžarska 3 2,9 2,9 54,9

Slovenija 3 2,9 2,9 73,5

Srbija 3 2,9 2,9 76,5

Tajska 3 2,9 2,9 92,2

Velika Britanija 3 2,9 2,9 99,0

Indija 2 2,0 2,0 43,1

Nemčija 2 2,0 2,0 59,8

Švedska 2 2,0 2,0 89,2

Tanzanija 2 2,0 2,0 94,1

Turčija 2 2,0 2,0 96,1

Albanija 1 1,0 1,0 1,0

Belgija 1 1,0 1,0 5,9

Češka 1 1,0 1,0 6,9

Čile 1 1,0 1,0 7,8

Črna Gora 1 1,0 1,0 8,8

Dominikanska republika 1 1,0 1,0 9,8

Egipt 1 1,0 1,0 10,8

Filipini 1 1,0 1,0 11,8

Francija 1 1,0 1,0 12,7

Irska 1 1,0 1,0 47,1

Jemen 1 1,0 1,0 51,0

Kuba 1 1,0 1,0 52,0

Makedonija 1 1,0 1,0 55,9

Malta 1 1,0 1,0 56,9

Mehika 1 1,0 1,0 57,8

Nepal 1 1,0 1,0 60,8

Norveška 1 1,0 1,0 65,7

Peru 1 1,0 1,0 66,7

Združene države Amerike 1 1,0 1,0 100,0

Skupaj 102 100,0 100,0

7

Tabela 3: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na območje zadnjega potovanja

Območje zadnjega

potovanja Frekvenca Odstotek

Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

Evropa 80 78,4 78,4 78,4

Zunaj Evrope 22 21,6 21,6 100,0

Skupaj 102 100,0 100,0

Tabela 4: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na dolžino zadnjega potovanja

Trajanje potovanja Frekvenca Odstotek Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

Od 4 do 7 prenočitev 44 43,1 43,1 43,1

Od 15 ali več 23 22,5 22,5 65,7

Od 8 do 14

prenočitev

20 19,6 19,6 85,3

Od 1 do 3 prenočitve 15 14,7 14,7 100,0

Skupaj 102 100,0 100,0

Tabela 5: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na družbo na zadnjem potovanju

Družba na zadnjem

potovanju Frekvenca Odstotek

Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

S prijatelji 34 33,3 33,3 33,3

S fantom, z dekletom 32 31,4 31,4 64,7

Potoval/-a sem sam/-a 13 12,7 12,7 77,5

S starši, sorodniki 11 10,8 10,8 88,2

Z društvom, s klubom 9 8,8 8,8 97,1

S kolegi (sošolci s fakultete) 3 2,9 2,9 100,0

Skupaj 102 100,0 100,0

Tabela 6: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na število potovanj v preteklem letu (od

septembra 2014 do septembra 2015)

Število potovanj v

preteklem letu Frekvenca Odstotek

Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

2 27 26,5 26,5 26,5

3 25 24,5 24,5 51,0

1 21 20,6 20,6 71,6

4 14 13,7 13,7 85,3

Več kot 5 9 8,8 8,8 94,1

5 5 4,9 4,9 99,0

Nisem potoval/-a 1 1,0 1,0 100,0

Skupaj 102 100,0 100,0

8

Tabela 7: Frekvenčna porazdelitev števila potovanj v preteklem letu (od septembra 2014 do

septembra 2015) glede na starost v odstotkih

Število potovanj v preteklem letu

1 2 3 4 5 Nisem

potoval/-a

Več kot

5 Skupaj

Sta

rost

19 0,98 0,00 0,98 1,96 0,00 0,00 0,00 3,92

20 0,00 0,00 0,00 1,96 0,00 0,00 0,00 1,96

21 0,00 0,98 2,94 1,96 1,96 0,00 3,92 11,76

22 4,90 6,86 7,84 0,98 2,94 0,00 1,96 25,49

23 4,90 5,88 1,96 0,00 0,00 0,00 0,98 13,73

24 4,90 4,90 3,92 3,92 0,00 0,00 0,98 18,63

25 2,94 5,88 1,96 0,00 0,00 0,98 0,00 11,76

26 1,96 0,98 2,94 2,94 0,00 0,00 0,98 9,80

27 0,00 0,98 1,96 0,00 0,00 0,00 0,00 2,94

Skupaj 20,59 26,47 24,51 13,73 4,90 0,98 8,82 100,00

Tabela 8: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na število potovanj v zadnjih 5 letih

Število potovanj

v zadnjih 5 letih Frekvenca Odstotek

Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

6−10 46 45,1 45,1 45,1

1−5 20 19,6 19,6 64,7

11−15 18 17,6 17,6 82,4

Več kot 20 10 9,8 9,8 92,2

16−20 7 6,9 6,9 99,0

Nisem potoval/-a 1 1,0 1,0 100,0

Skupaj 102 100,0 100,0

9

Tabela 9: Frekvenčne porazdelitve, aritmetične sredine in standardni odkloni motivov za

zadnje potovanje

Motiv potovanja

Veljavni odstotek (f%)

Ari

tmeti

čna s

red

ina

Sta

nd

ard

ni

od

klo

n

Zel

o n

epom

emb

en

Ne

-pom

em

ben

Nit

i p

om

emb

en,

nit

i n

epom

emb

en

Pom

emb

en

Zel

o p

om

emb

en

Sk

up

aj

Pustolovščine in nove

izkušnje

2,0 2,0 11,8 24,5 59,8 100,0 4,38 0,912

Pobeg iz vsakdanjosti 2,9 3,9 8,8 25,5 58,8 100,0 4,33 0,998

Spoznavanje drugih

kultur

3,9 8,8 14,7 27,5 45,1 100,0 4,01 1,147

Zabava 2,9 6,9 26,5 34,3 29,4 100,0 3,80 1,034

Druženje s prijatelji] 8,8 11,8 23,5 17,6 38,2 100,0 3,65 1,332

Obisk kulturnih ali

naravnih znamenitosti

4,9 19,6 20,6 31,4 23,5 100,0 3,49 1,192

Navezovanje stikov in

sklepanje novih

prijateljstev

10,8 13,7 25,5 32,4 17,6 100,0 3,32 1,228

Počitek in miselna

sprostitev

6,9 17,6 34,3 21,6 19,6 100,0 3,29 1,174

Spoznati samega sebe 19,6 13,7 19,6 19,6 27,5 100,0 3,22 1,480

Šport in rekreacija 11,8 26,5 32,4 16,7 12,7 100,0 2,92 1,191

Pridobivanje novih

znanj (izobraževanje)

27,5 24,5 26,5 15,7 5,9 100,0 2,48 1,216

Obisk prijateljev in

sorodnikov

33,3 24,5 22,5 8,8 10,8 100,0 2,39 1,321

Obiskovanje kulturnih

prireditev (festivalov,

koncertov, gledališč)

28,4 23,5 33,3 10,8 3,9 100,0 2,38 1,126

Nakupovanje 41,2 26,5 18,6 5,9 7,8 100,0 2,13 1,240

Obiskovanje športnih

prireditev

52,0 25,5 11,8 8,8 2,0 100,0 1,83 1,072

Motivi, povezani z

delom

68,6 14,7 6,9 3,9 5,9 100,0 1,64 1,150

Verski motivi 76,5 16,7 3,9 2,0 1,0 100,0 1,34 ,738

10

Tabela 10: T-test za preizkušanje vrednosti aritmetične sredine pomembnosti motivov za

potovanje

Motiv potovanja

Testna vrednost = 0

t m Znač. (2-

stranska)

Razlika med

aritmetičnima

sredinama

95 % interval

zaupanja

Spodnja

meja

Zgornja

meja

Pustolovščine in nove

izkušnje 48,507 101 0,000 4,38 4,20 4,56

Pobeg iz vsakdanjosti 43,837 101 0,000 4,33 4,14 4,53

Spoznavanje drugih

kultur 35,292 101 0,000 4,01 3,78 4,24

Zabava 37,138 101 0,000 3,80 3,60 4,01

Druženje s prijatelji 27,645 101 0,000 3,65 3,39 3,91

Obisk kulturnih ali

naravnih znamenitosti 29,573 101 0,000 3,49 3,26 3,72

Navezovanje stikov in

sklepanje novih

prijateljstev 27,332 101 0,000 3,32 3,08 3,56

Počitek in miselna

sprostitev 28,341 101 0,000 3,29 3,06 3,52

Spoznati samega sebe 21,943 101 0,000 3,22 2,92 3,51

Šport in rekreacija 24,765 101 0,000 2,92 2,69 3,16

Pridobivanje novih

znanj (izobraževanje) 20,593 101 0,000 2,48 2,24 2,72

Obisk prijateljev in

sorodnikov 18,286 101 0,000 2,39 2,13 2,65

Obiskovanje kulturnih

prireditev (festivalov,

koncertov, gledališč) 21,365 101 0,000 2,38 2,16 2,60

Nakupovanje 17,325 101 0,000 2,13 1,88 2,37

Obiskovanje športnih

prireditev 17,265 101 0,000 1,83 1,62 2,04

Motivi, povezani z

delom 14,378 101 0,000 1,64 1,41 1,86

Verski motivi 18,384 101 0,000 1,34 1,20 1,49

11

Tabela 11: Aritmetične sredine pomembnosti motivov za potovanje za oba spola

Motiv potovanja Spol N Arit.

sredina

Standardni

odklon

Stand. napaka

arit. sredine

Počitek in miselna

sprostitev

Ženska 71 3,30 1,188 0,141

Moški 31 3,29 1,160 0,208

Druženje s prijatelji Ženska 71 3,72 1,221 0,145

Moški 31 3,48 1,568 0,282

Šport in rekreacija Ženska 71 2,87 1,146 0,136

Moški 31 3,03 1,303 0,234

Pobeg iz vsakdanjosti Ženska 71 4,39 ,978 0,116

Moški 31 4,19 1,046 0,188

Spoznavanje drugih

kultur

Ženska 71 4,14 1,004 0,119

Moški 31 3,71 1,395 0,251

Obisk kulturnih ali

naravnih znamenitosti

Ženska 71 3,59 1,063 0,126

Moški 31 3,26 1,437 0,258

Verski motivi Ženska 71 1,35 ,812 0,096

Moški 31 1,32 ,541 0,097

Obisk prijateljev in

sorodnikov

Ženska 71 2,39 1,270 0,151

Moški 31 2,39 1,453 0,261

Pridobivanje novih znanj

(izobraževanje)

Ženska 71 2,42 1,238 0,147

Moški 31 2,61 1,174 0,211

Obiskovanje športnih

prireditev

Ženska 71 1,65 ,880 0,104

Moški 31 2,26 1,341 0,241

Nakupovanje Ženska 71 2,17 1,298 0,154

Moški 31 2,03 1,110 0,199

Pustolovščine in nove

izkušnje

Ženska 71 4,55 ,693 0,082

Moški 31 4,00 1,211 0,218

Spoznati samega sebe Ženska 71 3,17 1,424 0,169

Moški 31 3,32 1,620 0,291

Zabava Ženska 71 3,93 ,976 0,116

Moški 31 3,52 1,122 0,201

Navezovanje stikov in

sklepanje novih

prijateljstev

Ženska 71 3,46 1,205 0,143

Moški 31 3,00 1,238 0,222

Obiskovanje kulturnih

prireditev (festivalov,

koncertov, gledališč)

Ženska 71 2,44 1,092 0,130

Moški 31 2,26 1,210 0,217

Motivi, povezani z

delom

Ženska 71 1,66 1,121 0,133

Moški 31 1,58 1,232 0,221

12

Tabela 12: T-test za preverjanje razlik v motivih za potovanje med spoloma

Motiv potovanja

Levenov

preizkus za

preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Počitek in miselna

sprostitev

Predpostavka

enakih varianc 0,143 0,707 0,021 100 0,983

Predpostavka

neenakih varianc 0,022 58,496 0,983

Druženje s prijatelji

Predpostavka

enakih varianc 5,187 0,025 0,816 100 0,416

Predpostavka

neenakih varianc 0,740 46,594 0,463

Šport in rekreacija

Predpostavka

enakih varianc 3,084 0,082 −0,618 100 0,538

Predpostavka

neenakih varianc −0,587 51,154 0,560

Pobeg iz

vsakdanjosti

Predpostavka

enakih varianc 0,377 0,541 0,934 100 0,353

Predpostavka

neenakih varianc 0,909 53,897 0,367

Spoznavanje drugih

kultur

Predpostavka

enakih varianc 8,574 0,004 1,764 100 0,081

Predpostavka

neenakih varianc 1,554 44,141 0,127

Obisk kulturnih ali

naravnih

znamenitosti

Predpostavka

enakih varianc 9,515 0,003 1,304 100 0,195

Predpostavka

neenakih varianc 1,161 44,963 0,252

Verski motivi

Predpostavka

enakih varianc 0,774 0,381 0,185 100 0,854

Predpostavka

neenakih varianc 0,216 83,498 0,830

Obisk prijateljev in

sorodnikov

Predpostavka

enakih varianc 1,918 0,169 0,025 100 0,980

Predpostavka

neenakih varianc 0,024 50,928 0,981

se nadaljuje

13

nadaljevanje

Tabela 12:T-Test za preverjanje razlik v motivih za potovanje med spoloma

Motiv potovanja

Levenov

preizkus za

preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Pridobivanje novih

znanj

(izobraževanje)

Predpostavka

enakih varianc ,936 ,336 -,725 100 ,470

Predpostavka

neenakih varianc -,741 60,134 ,462

Obiskovanje

športnih prireditev

Predpostavka

enakih varianc 13,471 ,000 -2,726 100 ,008

Predpostavka

neenakih varianc -2,325 41,710 ,025

Nakupovanje

Predpostavka

enakih varianc 2,522 ,115 ,510 100 ,611

Predpostavka

neenakih varianc ,543 66,382 ,589

Pustolovščine in

nove izkušnje

Predpostavka

enakih varianc 7,507 ,007 2,897 100 ,005

Predpostavka

neenakih varianc 2,362 38,840 ,023

Spoznati samega

sebe

Predpostavka

enakih varianc 1,801 ,183 -,480 100 ,632

Predpostavka

neenakih varianc -,456 51,153 ,650

Zabava

Predpostavka

enakih varianc 1,672 ,199 1,880 100 ,063

Predpostavka

neenakih varianc 1,779 50,728 ,081

Navezovanje stikov

in sklepanje novih

prijateljstev

Predpostavka

enakih varianc ,086 ,770 1,777 100 ,079

Predpostavka

neenakih varianc 1,758 55,850 ,084

Obiskovanje

kulturnih prireditev

Predpostavka

enakih varianc ,333 ,565 ,735 100 ,464

Predpostavka

neenakih varianc ,706 52,288 ,484

Motivi povezani z

delom

Predpostavka

enakih varianc ,066 ,798 ,327 100 ,744

Predpostavka

neenakih varianc ,315 52,634 ,754

14

Tabela 13: Aritmetične sredine pomembnosti motivov za potovanje za skupino študentov, ki je

potovala krajši čas, in skupino, ki je potovala daljši čas

Motiv potovanja Čas

potovanja N

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka arit.

sredine

Počitek in miselna

sprostitev

Krajši čas 15 3,53 1,356 ,350

Daljši čas 87 3,25 1,143 ,123

Druženje s prijatelji Krajši čas 15 4,13 ,990 ,256

Daljši čas 87 3,56 1,370 ,147

Šport in rekreacija Krajši čas 15 2,33 1,047 ,270

Daljši čas 87 3,02 1,191 ,128

Pobeg iz vsakdanjosti Krajši čas 15 4,20 1,207 ,312

Daljši čas 87 4,36 ,964 ,103

Spoznavanje drugih

kultur

Krajši čas 15 3,20 1,612 ,416

Daljši čas 87 4,15 ,995 ,107

Obisk kulturnih ali

naravnih znamenitosti

Krajši čas 15 2,87 1,246 ,322

Daljši čas 87 3,60 1,156 ,124

Verski motivi Krajši čas 15 1,40 ,632 ,163

Daljši čas 87 1,33 ,757 ,081

Obisk prijateljev in

sorodnikov

Krajši čas 15 2,53 1,598 ,413

Daljši čas 87 2,37 1,277 ,137

Pridobivanje novih

znanj (izobraževanje)

Krajši čas 15 2,27 1,223 ,316

Daljši čas 87 2,52 1,219 ,131

Obiskovanje športnih

prireditev

Krajši čas 15 1,67 ,816 ,211

Daljši čas 87 1,86 1,112 ,119

Nakupovanje Krajši čas 15 2,33 1,397 ,361

Daljši čas 87 2,09 1,216 ,130

Pustolovščine in nove

izkušnje

Krajši čas 15 3,67 1,234 ,319

Daljši čas 87 4,51 ,791 ,085

se nadaljuje

15

nadaljevanje

Tabela 13: Aritmetične sredine pomembnosti motivov za potovanje za skupino študentov, ki je

potovala krajši čas in skupino, ki je potovala daljši čas

Motiv potovanja Čas

potovanja N

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka arit.

sredine

Spoznati samega sebe Krajši čas 15 2,53 1,552 ,401

Daljši čas 87 3,33 1,444 ,155

Zabava Krajši čas 15 4,20 ,775 ,200

Daljši čas 87 3,74 1,062 ,114

Navezovanje stikov in

sklepanje novih

prijateljstev

Krajši čas 15 2,80 1,373 ,355

Daljši čas 87 3,41 1,187 ,127

Obiskovanje kulturnih

prireditev

(festivalov,koncertov,

gledališč)

Krajši čas 15 2,40 1,242 ,321

Daljši čas 87 2,38 1,113 ,119

Motivi, povezani z

delom

Krajši čas 15 1,40 1,121 ,289

Daljši čas 87 1,68 1,156 ,124

16

Tabela 14: T-test za preverjanje razlik v motivih za potovanje med skupino študentov, ki je

potovala krajši čas, in skupino, ki je potovala daljši čas

Motiv potovanja

Levenov

preizkus za

preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Počitek in miselna

sprostitev

Predpostavka

enakih varianc 1,661 ,200 ,853 100 ,395

Predpostavka

neenakih varianc ,756 17,601 ,460

Druženje s prijatelji

Predpostavka

enakih varianc 4,764 ,031 1,541 100 ,126

Predpostavka

neenakih varianc 1,933 24,329 ,065

Šport in rekreacija

Predpostavka

enakih varianc ,038 ,845 -2,105 100 ,038

Predpostavka

neenakih varianc -2,308 20,780 ,031

Pobeg iz

vsakdanjosti

Predpostavka

enakih varianc ,237 ,627 -,558 100 ,578

Predpostavka

neenakih varianc -,476 17,216 ,640

Spoznavanje drugih

kultur

Predpostavka

enakih varianc 13,453 ,000 -3,081 100 ,003

Predpostavka

neenakih varianc -2,209 15,886 ,042

Obisk kulturnih ali

naravnih

znamenitosti

Predpostavka

enakih varianc ,019 ,892 -2,237 100 ,028

Predpostavka

neenakih varianc -2,120 18,398 ,048

Verski motivi

Predpostavka

enakih varianc ,007 ,933 ,322 100 ,748

Predpostavka

neenakih varianc ,366 21,565 ,718

Obisk prijateljev in

sorodnikov

Predpostavka

enakih varianc 2,336 ,130 ,446 100 ,656

Predpostavka

neenakih varianc ,381 17,220 ,708

Pridobivanje novih

znanj

(izobraževanje)

Predpostavka

enakih varianc ,144 ,705 -,735 100 ,464

Predpostavka

neenakih varianc -,733 19,114 ,472

Obiskovanje

športnih prireditev

Predpostavka

enakih varianc 1,074 ,303 -,650 100 ,517

Predpostavka

neenakih varianc -,807 23,987 ,428

se nadaljuje

17

nadaljevanje

Tabela 14: T-test za preverjanje razlik v motivih za potovanje med skupino študentov, ki je

potovala krajši čas, in skupino, ki je potovala daljši čas

Motiv potovanja

Levenov

preizkus za

preverjanje

enakosti

varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Nakupovanje

Predpostavka

enakih varianc ,443 ,507 ,694 100 ,489

Predpostavka

neenakih varianc ,629 17,849 ,537

Pustolovščine in

nove izkušnje

Predpostavka

enakih varianc 7,880 ,006 -3,464 100 ,001

Predpostavka

neenakih varianc -2,544 16,037 ,022

Spoznati samega

sebe

Predpostavka

enakih varianc ,082 ,775 -1,960 100 ,053

Predpostavka

neenakih varianc -1,862 18,423 ,079

Zabava

Predpostavka

enakih varianc 2,136 ,147 1,619 100 ,109

Predpostavka

neenakih varianc 2,018 24,124 ,055

Navezovanje stikov

in sklepanje novih

prijateljstev

Predpostavka

enakih varianc ,984 ,324 -1,808 100 ,074

Predpostavka

neenakih varianc -1,629 17,789 ,121

Obiskovanje

kulturnih prireditev

(festivalov,koncerto

v, gledališč)

Predpostavka

enakih varianc ,874 ,352 ,065 100 ,948

Predpostavka

neenakih varianc ,060 18,086 ,952

Motivi, povezani z

delom

Predpostavka

enakih varianc ,861 ,356 -,864 100 ,390

Predpostavka

neenakih varianc -,883 19,499 ,388

18

Tabela 15: Aritmetične sredine pomembnosti motivov za potovanje za skupino študentov, ki je

potovala po Evropi, in skupino, ki je potovala Zunaj Evrope

Motiv potovanja Področje

potovanja N

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka

aritmertične

sredine

Počitek in miselna

sprostitev

Evropa 80 3,34 1,190 ,133

Zunaj 22 3,14 1,125 ,240

Druženje s prijatelji Evropa 80 3,89 1,243 ,139

Zunaj 22 2,77 1,307 ,279

Šport in rekreacija Evropa 80 2,81 1,192 ,133

Zunaj 22 3,32 1,129 ,241

Pobeg iz vsakdanjosti Evropa 80 4,23 1,067 ,119

Zunaj 22 4,73 ,550 ,117

Spoznavanje drugih

kultur

Evropa 80 3,79 1,177 ,132

Zunaj 22 4,82 ,501 ,107

Obisk kulturnih ali

naravnih znamenitosti

Evropa 80 3,29 1,182 ,132

Zunaj 22 4,23 ,922 ,197

Verski motivi Evropa 80 1,44 ,809 ,090

Zunaj 22 1,00 ,000 ,000

Obisk prijateljev in

sorodnikov

Evropa 80 2,48 1,387 ,155

Zunaj 22 2,09 1,019 ,217

Pridobivanje novih znanj

(izobraževanje)

Evropa 80 2,35 1,233 ,138

Zunaj 22 2,95 1,046 ,223

Obiskovanje športnih

prireditev

Evropa 80 1,84 1,061 ,119

Zunaj 22 1,82 1,140 ,243

Nakupovanje Evropa 80 2,20 1,237 ,138

Zunaj 22 1,86 1,246 ,266

Pustolovščine in nove

izkušnje

Evropa 80 4,26 ,964 ,108

Zunaj 22 4,82 ,501 ,107

Spoznati samega sebe Evropa 80 3,04 1,496 ,167

Zunaj 22 3,86 1,246 ,266

Zabava Evropa 80 3,90 1,026 ,115

Zunaj 22 3,45 1,011 ,215

Navezovanje stikov in

sklepanje novih

prijateljstev

Evropa 80 3,28 1,253 ,140

Zunaj 22 3,50 1,144 ,244

Obiskovanje kulturnih

prireditev

(festivalov,koncertov,

gledališč)

Evropa 80 2,43 1,100 ,123

Zunaj 22 2,23 1,232 ,263

Motivi, povezani z delom Evropa 80 1,68 1,199 ,134

Zunaj 22 1,50 ,964 ,205

19

Tabela 16: T-test za preverjanje razlik v motivih za potovanje med skupino študentov, ki je

potovala po Evropi, in skupino, ki je potovala zunaj Evrope

Motiv potovanja

Levenov preizkus

za preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Počitek in miselna

sprostitev

Predpostavka

enakih varianc ,176 ,676 ,710 100 ,479

Predpostavka

neenakih varianc ,733 35,025 ,468

Druženje s prijatelji

Predpostavka

enakih varianc ,019 ,891 3,686 100 ,000

Predpostavka

neenakih varianc 3,581 32,212 ,001

Šport in rekreacija

Predpostavka

enakih varianc ,074 ,787 -1,782 100 ,078

Predpostavka

neenakih varianc -1,838 34,964 ,075

Pobeg iz

vsakdanjosti

Predpostavka

enakih varianc 7,928 ,006 -2,126 100 ,036

Predpostavka

neenakih varianc -3,001 67,626 ,004

Spoznavanje drugih

kultur

Predpostavka

enakih varianc 18,130 ,000 -3,998 100 ,000

Predpostavka

neenakih varianc -6,082 82,534 ,000

Obisk kulturnih ali

naravnih

znamenitosti

Predpostavka

enakih varianc 4,513 ,036 -3,447 100 ,001

Predpostavka

neenakih varianc -3,967 41,981 ,000

Verski motivi

Predpostavka

enakih varianc 29,865 ,000 2,528 100 ,013

Predpostavka

neenakih varianc 4,838 79,000 ,000

Obisk prijateljev in

sorodnikov

Predpostavka

enakih varianc 4,380 ,039 1,210 100 ,229

Predpostavka

neenakih varianc 1,439 44,743 ,157

Pridobivanje novih

znanj

(izobraževanje)

Predpostavka

enakih varianc 2,929 ,090 -2,099 100 ,038

Predpostavka

neenakih varianc -2,306 38,649 ,027

Obiskovanje

športnih prireditev

Predpostavka

enakih varianc ,051 ,822 ,074 100 ,941

Predpostavka

neenakih varianc ,071 31,720 ,943

se nadaljuje

20

nadaljevanje

Tabela 16: T-test za preverjanje razlik v motivih za potovanje med skupino študentov, ki je

potovala po Evropi, in skupino, ki je potovala zunaj Evrope

Motiv potovanja

Levenov

preizkus za

preverjanje

enakosti

varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Nakupovanje

Predpostavka

enakih varianc ,152 ,697 1,128 100 ,262

Predpostavka

neenakih varianc 1,123 33,272 ,269

Pustolovščine in

nove izkušnje

Predpostavka

enakih varianc 12,776 ,001 -2,601 100 ,011

Predpostavka

neenakih varianc -3,661 67,080 ,000

Spoznati samega sebe

Predpostavka

enakih varianc 2,072 ,153 -2,371 100 ,020

Predpostavka

neenakih varianc -2,632 39,324 ,012

Zabava

Predpostavka

enakih varianc ,003 ,956 1,809 100 ,073

Predpostavka

neenakih varianc 1,825 33,870 ,077

Navezovanje stikov

in sklepanje novih

prijateljstev

Predpostavka

enakih varianc ,858 ,356 -,759 100 ,449

Predpostavka

neenakih varianc -,800 36,077 ,429

Obiskovanje

kulturnih prireditev

(festivalov,koncertov,

gledališč)

Predpostavka

enakih varianc ,907 ,343 ,728 100 ,469

Predpostavka

neenakih varianc ,682 30,822 ,500

Motivi, povezani z

delom

Predpostavka

enakih varianc 1,062 ,305 ,630 100 ,530

Predpostavka

neenakih varianc ,713 40,722 ,480

21

Tabela 17: Frekvenčne porazdelitve, aritmetične sredine in standardni odkloni virov

informacij za zadnje potovanje

Viri informacij

Veljavni odstotek (f%)

Ari

tmeti

čna s

red

ina

Sta

nd

ard

ni

od

klo

n

Zel

o n

epom

emb

en

Ne

-pom

em

ben

Nit

i p

om

emb

en,

nit

i n

epom

emb

en

Pom

emb

en

Zel

o p

om

emb

en

Sk

up

aj

Mnenjske spletne strani,

forumi, forumi (npr.

TripAdvisor)

9,0 7,9 15,7 28,1 39,3 100,0 3,81 1,287

Spletne strani destinacije 3,1 14,6 18,8 29,2 34,4 100,0 3,77 1,165

Vodiči (npr. Lonely Planet) 8,5 14,6 17,1 30,5 29,3 100,0 3,57 1,286

Spletne strani turističnih

ponudnikov 14,9 12,2 23,0 20,3 29,7 100,0 3,38 1,411

Prijatelji, partner ali družina 13,4 24,4 23,2 28,0 11,0 100,0 2,99 1,232

Družabna omrežja (npr.

Facebook) 19,4 25,8 25,8 16,1 12,9 100,0 2,77 1,298

Časopisi ali revije 27,5 29,4 23,5 9,8 9,8 100,0 2,45 1,270

Oglasi turističnega

ponudnika ali turistične

agencije

29,2 31,3 22,9 8,3 8,3 100,0 2,35 1,229

Osebje turističnega

ponudnika ali turistične

agencije

42,4 27,3 12,1 9,1 9,1 100,0 2,15 1,326

Televizija ali radio 35,6 31,1 20,0 13,3 100,0 35,6 2,11 1,049

Tabela 18: Frekvenčna porazdelitev virov informacij za zadnje potovanje

Viri informacij Frekvenca Odstotek

Spletne strani destinacije 96 94,1

Mnenjske spletne strani, forumi (npr. TripAdvisor) 89 87,3

Vodiči (npr. Lonely Planet) 82 80,4

Prijatelji, partner ali družina 82 80,4

Spletne strani turističnih ponudnikov 74 72,5

Družabna omrežja (npr. Facebook) 62 60,8

Časopisi ali revije 51 50,0

Oglasi turističnega ponudnika ali turistične agencije 48 47,1

Televizija ali radio 45 44,1

Osebje turističnega ponudnika ali turistične agencije 33 32,4

22

Tabela 19: T-test za preizkušanje vrednosti aritmetične sredine pomembnosti virov informacij

za potovanje

Viri informacij

Testna vrednost = 0

t m Znač. (2-

stranska)

Razlika med

aritmetičnima

sredinama

95 % interval

zaupanja

Spodnja

meja

Zgornja

meja

Mnenjske spletne

strani, forumi, forumi

(npr. TripAdvisor)

27,921 88 ,000 3,81 3,54 4,08

Spletne strani

destinacije 31,711 95 ,000 3,77 3,53 4,01

Vodiči (npr. Lonely

Planet) 25,151 81 ,000 3,57 3,29 3,86

Spletne strani

turističnih ponudnikov 20,592 73 ,000 3,38 3,05 3,71

Prijatelji, partner ali

družina 21,957 81 ,000 2,99 2,72 3,26

Družabna omrežja

(npr. Facebook) 16,824 61 ,000 2,77 2,44 3,10

Časopisi ali revije 13,784 50 ,000 2,45 2,09 2,81

Oglasi turističnega

ponudnika ali turistične

agencije

13,272 47 ,000 2,35 2,00 2,71

Osebje turističnega

ponudnika ali turistične

agencije

9,323 32 ,000 2,15 1,68 2,62

Televizija ali radio 13,497 44 ,000 2,11 1,80 2,43

23

Tabela 20: Aritmetične sredine pomembnosti virov informacij pred potovanjem za oba spola

Vir informacij Spol N Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka arit.

sredine

Oglasi turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Ženska 33 2,61 1,197 ,208

Moški 15 1,80 1,146 ,296

Osebje turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Ženska 24 2,25 1,359 ,277

Moški 9 1,89 1,269 ,423

Televizija ali radio Ženska 30 2,20 1,157 ,211

Moški 15 1,93 ,799 ,206

Časopisi in revije Ženska 35 2,66 1,187 ,201

Moški 16 2,00 1,366 ,342

Prijatelji ali družina Ženska 57 2,89 1,220 ,162

Moški 25 3,20 1,258 ,252

Spletne strani

destinacije

Ženska 66 3,77 1,174 ,145

Moški 30 3,77 1,165 ,213

Družabna omrežja Ženska 44 2,82 1,352 ,204

Moški 18 2,67 1,188 ,280

Spletne strani

turističnih ponudnikov

Ženska 50 3,44 1,445 ,204

Moški 24 3,25 1,359 ,277

Vodiči Ženska 61 3,57 1,258 ,161

Moški 21 3,57 1,399 ,305

Mnenjske spletne

strani, forumi

Ženska 64 3,89 1,223 ,153

Moški 25 3,60 1,443 ,289

24

Tabela 21: T-test za preverjanje razlik v pomembnosti virov informacij pred potovanjem med

obema spoloma

Vir informacij

Levenov preizkus

za preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Oglasi turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc ,407 ,526 2,190 46 ,034

Predpostavka

neenakih varianc 2,227 28,284 ,034

Osebje turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc 1,406 ,245 ,691 31 ,495

Predpostavka

neenakih varianc ,714 15,372 ,486

Televizija ali radio

Predpostavka

enakih varianc 4,490 ,040 ,800 43 ,428

Predpostavka

neenakih varianc ,903 38,378 ,372

Časopisi in revije

Predpostavka

enakih varianc ,007 ,933 1,750 49 ,086

Predpostavka

neenakih varianc 1,659 25,779 ,109

Prijatelji ali družina

Predpostavka

enakih varianc ,004 ,948

-

1,033 80 ,305

Predpostavka

neenakih varianc

-

1,021 44,624 ,313

Spletne strani

destinacije

Predpostavka

enakih varianc ,041 ,839 ,023 94 ,981

Predpostavka

neenakih varianc ,024 56,570 ,981

Družabna omrežja

Predpostavka

enakih varianc 1,379 ,245 ,414 60 ,680

Predpostavka

neenakih varianc ,437 35,795 ,664

Spletne strani

turističnih

ponudnikov

Predpostavka

enakih varianc ,815 ,370 ,539 72 ,591

Predpostavka

neenakih varianc ,551 48,079 ,584

Vodiči

Predpostavka

enakih varianc ,662 ,418 ,007 80 ,994

Predpostavka

neenakih varianc ,007 31,857 ,995

Mnenjske spletne

strani, forumi

Predpostavka

enakih varianc 3,062 ,084 ,957 87 ,341

Predpostavka

neenakih varianc ,890 38,205 ,379

25

Tabela 22: Aritmetične sredine pomembnosti virov informacij pred potovanjem za skupino

študentov, ki je potovala po Evropi in skupino, ki je potovala zunaj Evrope

Vir informacij Področje

potovanja N

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka arit.

sredine

Oglasi turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Evropa 39 2,41 1,251 ,200

Zunaj 9 2,11 1,167 ,389

Osebje turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Evropa 25 2,40 1,384 ,277

Zunaj 8 1,38 ,744 ,263

Televizija ali radio Evropa 32 1,97 ,967 ,171

Zunaj 13 2,46 1,198 ,332

Časopisi in revije Evropa 41 2,49 1,287 ,201

Zunaj 10 2,30 1,252 ,396

Prijatelji ali družina Evropa 66 3,08 1,269 ,156

Zunaj 16 2,63 1,025 ,256

Spletne strani

destinacije

Evropa 76 3,76 1,187 ,136

Zunaj 20 3,80 1,105 ,247

Družabna omrežja Evropa 46 2,65 1,286 ,190

Zunaj 16 3,13 1,310 ,328

Spletne strani

turističnih ponudnikov

Evropa 57 3,39 1,333 ,177

Zunaj 17 3,35 1,693 ,411

Vodiči Evropa 60 3,35 1,313 ,169

Zunaj 22 4,18 1,006 ,215

Mnenjske spletne

strani, forumi

Evropa 67 3,69 1,339 ,164

Zunaj 22 4,18 1,053 ,224

26

Tabela 23: T-test za preverjanje razlik v pomembnosti virov informacij pred potovanjem med

skupino študentov, ki je potovala po Evropi, in skupino, ki je potovala zunaj Evrope

Vir informacij

Levenov

preizkus za

preverjanje

enakosti

varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Oglasi turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc ,000 ,983 ,654 46 ,516

Predpostavka

neenakih varianc ,684 12,619 ,506

Osebje turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc 4,609 ,040 1,989 31 ,056

Predpostavka

neenakih varianc 2,684 22,904 ,013

Televizija ali radio

Predpostavka

enakih varianc 1,856 ,180 -1,445 43 ,156

Predpostavka

neenakih varianc -1,319 18,679 ,203

Časopisi in revije

Predpostavka

enakih varianc ,030 ,863 ,416 49 ,679

Predpostavka

neenakih varianc ,423 14,029 ,679

Prijatelji ali družina

Predpostavka

enakih varianc ,992 ,322 1,319 80 ,191

Predpostavka

neenakih varianc 1,502 27,348 ,144

Spletne strani

destinacije

Predpostavka

enakih varianc ,099 ,753 -,125 94 ,901

Predpostavka

neenakih varianc -,131 31,562 ,897

Družabna omrežja

Predpostavka

enakih varianc ,073 ,788 -1,261 60 ,212

Predpostavka

neenakih varianc -1,249 25,774 ,223

Spletne strani

turističnih

ponudnikov

Predpostavka

enakih varianc 5,297 ,024 ,084 72 ,933

Predpostavka

neenakih varianc ,074 22,243 ,942

Vodiči

Predpostavka

enakih varianc 6,074 ,016 -2,692 80 ,009

Predpostavka

neenakih varianc -3,042 48,628 ,004

Mnenjske spletne

strani, forumi

Predpostavka

enakih varianc 4,883 ,030 -1,579 87 ,118

Predpostavka

neenakih varianc -1,783 45,198 ,081

27

Tabela 24: Aritmetične sredine pomembnosti virov informacij pred potovanjem za skupino

študentov, ki je potovala v lastni organizaciji, in skupino, ki je potovala s turistično agencijo

Vir informacij Način potovanja N

Aritme-

tična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka arit.

sredine

Oglasi turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 34 2,12 1,175 ,201

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 12 3,08 1,165 ,336

Osebje turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 21 2,24 1,411 ,308

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 12 2,00 1,206 ,348

Televizija ali radio

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 38 2,00 1,013 ,164

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 7 2,71 1,113 ,421

Časopisi in revije

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 36 2,22 1,245 ,207

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 13 3,15 1,144 ,317

Prijatelji ali družina

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 67 2,93 1,283 ,157

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 13 3,15 ,987 ,274

Spletne strani

destinacije

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 79 3,81 1,188 ,134

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 14 3,43 1,089 ,291

Družabna omrežja

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 50 2,76 1,364 ,193

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 11 2,82 1,079 ,325

Spletne strani

turističnih

ponudnikov

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 56 3,14 1,432 ,191

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 4,19 1,109 ,277

Vodiči

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 65 3,63 1,269 ,157

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 14 3,14 1,406 ,376

Mnenjske spletne

strani, forumi

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 71 3,79 1,341 ,159

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 15 3,93 1,100 ,284

28

Tabela 25: T-test za preverjanje razlik v pomembnosti virov informacij pred potovanjem med

skupino študentov, ki je potovala po Evropi, in skupino, ki je potovala zunaj Evrope

Vir informacij

Levenov preizkus

za preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Oglasi turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc ,032 ,860 -2,454 44 ,018

Predpostavka

neenakih varianc -2,464 19,481 ,023

Osebje turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc ,135 ,716 ,490 31 ,627

Predpostavka

neenakih varianc ,512 26,139 ,613

Televizija ali radio

Predpostavka

enakih varianc ,186 ,669 -1,690 43 ,098

Predpostavka

neenakih varianc -1,582 7,944 ,153

Časopisi in revije

Predpostavka

enakih varianc ,241 ,626 -2,361 47 ,022

Predpostavka

neenakih varianc -2,458 23,019 ,022

Prijatelji ali družina

Predpostavka

enakih varianc 2,030 ,158 -,607 78 ,546

Predpostavka

neenakih varianc -,724 20,750 ,477

Spletne strani

destinacije

Predpostavka

enakih varianc ,662 ,418 1,120 91 ,266

Predpostavka

neenakih varianc 1,191 18,920 ,248

Družabna omrežja

Predpostavka

enakih varianc ,853 ,359 -,132 59 ,895

Predpostavka

neenakih varianc -,154 17,818 ,879

Spletne strani

turističnih

ponudnikov

Predpostavka

enakih varianc 3,378 ,070 -2,691 70 ,009

Predpostavka

neenakih varianc -3,101 30,810 ,004

Vodiči

Predpostavka

enakih varianc ,218 ,642 1,280 77 ,204

Predpostavka

neenakih varianc 1,197 17,851 ,247

Mnenjske spletne

strani, forumi

Predpostavka

enakih varianc 2,494 ,118 -,390 84 ,697

Predpostavka

neenakih varianc -,444 23,704 ,661

29

Tabela 26: Aritmetične sredine pomembnosti virov informacij pred potovanjem za skupino

študentov, ki je potovala krajši čas, in skupino, ki je potovala daljši čas

Vir informacij Čas

potovanja N

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka arit.

sredine

Oglasi turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Krajši čas 6 2,33 1,506 ,615

Daljši čas 42 2,36 1,206 ,186

Osebje turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Krajši čas 2 1,00 ,000 ,000

Daljši čas 31 2,23 1,334 ,240

Televizija ali radio Krajši čas 4 1,25 ,500 ,250

Daljši čas 41 2,20 1,054 ,165

Časopisi in revije Krajši čas 6 2,33 1,506 ,615

Daljši čas 45 2,47 1,254 ,187

Prijatelji ali družina Krajši čas 11 3,45 1,508 ,455

Daljši čas 71 2,92 1,180 ,140

Spletne strani

destinacije

Krajši čas 13 3,38 1,502 ,417

Daljši čas 83 3,83 1,102 ,121

Družabna omrežja Krajši čas 7 2,00 ,816 ,309

Daljši čas 55 2,87 1,320 ,178

Spletne strani

turističnih ponudnikov

Krajši čas 11 3,73 1,348 ,407

Daljši čas 63 3,32 1,424 ,179

Vodiči Krajši čas 10 3,70 1,337 ,423

Daljši čas 72 3,56 1,288 ,152

Mnenjske spletne

strani, forumi

Krajši čas 12 3,08 1,443 ,417

Daljši čas 77 3,92 1,233 ,141

30

Tabela 27: T-test za preverjanje razlik v pomembnosti virov informacij pred potovanjem med

skupino študentov, ki je potovala krajši in daljši čas

Vir informacij

Levenov preizkus

za preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Oglasi turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc ,145 ,705 -,044 46 ,965

Predpostavka

neenakih varianc -,037 5,953 ,972

Osebje turističnega

ponudnika ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc 3,939 ,056 -1,280 31 ,210

Predpostavka

neenakih varianc -5,115 30,000 ,000

Televizija ali radio

Predpostavka

enakih varianc 3,152 ,083 -1,760 43 ,086

Predpostavka

neenakih varianc -3,157 6,080 ,019

Časopisi in revije

Predpostavka

enakih varianc ,039 ,844 -,239 49 ,812

Predpostavka

neenakih varianc -,208 5,962 ,842

Prijatelji ali družina

Predpostavka

enakih varianc 1,487 ,226 1,357 80 ,179

Predpostavka

neenakih varianc 1,133 11,974 ,279

Spletne strani

destinacije

Predpostavka

enakih varianc 5,579 ,020 -1,290 94 ,200

Predpostavka

neenakih varianc -1,030 14,095 ,321

Družabna omrežja

Predpostavka

enakih varianc 3,380 ,071 -1,701 60 ,094

Predpostavka

neenakih varianc -2,450 10,527 ,033

Spletne strani

turističnih

ponudnikov

Predpostavka

enakih varianc ,393 ,533 ,887 72 ,378

Predpostavka

neenakih varianc ,922 14,185 ,372

Vodiči

Predpostavka

enakih varianc ,107 ,744 ,331 80 ,742

Predpostavka

neenakih varianc ,321 11,443 ,754

Mnenjske spletne

strani, forumi

Predpostavka

enakih varianc ,456 ,501 -2,142 87 ,035

Predpostavka

neenakih varianc -1,907 13,619 ,078

31

Tabela 28: Frekvenčne porazdelitve, aritmetične sredine in standardni odkloni pomembnosti

lastnosti storitev za nakup zadnjega potovanja

Lastnosti turističnih

storitev

Veljavni odstotek (f%)

Ari

tmeti

čna s

red

ina

Sta

nd

ard

ni

od

klo

n

Zel

o n

epom

emb

en

Ne

-pom

em

ben

Nit

i p

om

emb

en,

nit

i n

epom

emb

en

Pom

emb

en

Zel

o p

om

emb

en

Sk

up

aj

Cena 2,0 0,0 10,8 30,4 56,9 100,0 4,40 0,836

Dostopnost študentom in

mladim prilagojenih

storitev in izdelkov

18,6 21,6 20,6 20,6 18,6 100,0 2,99 1,389

Široka ponudba storitev 16,7 14,7 31,4 28,4 8,8 100,0 2,98 1,210

Možnost rezervacije prek

spleta 27,5 14,7 19,6 15,7 22,5 100,0 2,91 1,523

Ocena/kakovost storitev

turističnega ponudnika

(hotel, letalski

prevoznik,...) ali

turistične agencije

19,6 21,6 25,5 17,6 15,7 100,0 2,88 1,345

Možnost spremembe po

rezervaciji 41,2 17,6 18,6 10,8 11,8 100,0 2,34 1,411

Blagovna znamka

turističnega ponudnika

storitev ali turistične

agencije

30,4 32,4 14,7 18,6 3,9 100,0 2,33 1,205

Možnost rezervacije prek

mobilnega telefona 53,9 27,5 12,7 4,9 1,0 100,0 1,72 0,937

32

Tabela 29: T-test za preizkušanje vrednosti aritmetične sredine pomembnosti lastnosti

turističnih storitev

Lastnosti turističnih

storitev

Testna vrednost = 0

t m Znač. (2-

stranska)

Razlika med

aritmetičnima

sredinama

95 % interval

zaupanja

Spodnja

meja

Zgornja

meja

Cena 53,205 101 ,000 4,402 4,24 4,57

Dostopnost študentom

in mladim prilagojenih

storitev in izdelkov

21,735 101 ,000 2,990 2,72 3,26

Široka ponudba

storitev 24,869 101 ,000 2,980 2,74 3,22

Možnost rezervacije

prek spleta 19,312 101 ,000 2,912 2,61 3,21

Ocena/kakovost

storitev turističnega

ponudnika (hotel,

letalski prevoznik,...)

ali turistične agencije

21,651 101 ,000 2,882 2,62 3,15

Možnost spremembe

po rezervaciji 16,775 101 ,000 2,343 2,07 2,62

Blagovna znamka

turističnega ponudnika

storitev ali turistične

agencije

19,556 101 ,000 2,333 2,10 2,57

Možnost rezervacije

prek mobilnega

telefona

18,484 101 ,000 1,716 1,53 1,90

33

Tabela 30: Aritmetične sredine pomembnosti lastnosti turističnih storitev med skupino

študentov, ki je potovala po Evropi in skupino, ki je potovala zunaj Evrope

Lastnosti turističnih

storitev

Način

potovanja N

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka

arit.

sredine

Dostopnost študentom

in mladim prilagojenih

storitev in izdelkov

Evropa 80 3,16 1,382 ,155

Zunaj 22 2,36 1,255 ,268

Široka ponudba storitev Evropa 80 3,11 1,136 ,127

Zunaj 22 2,50 1,371 ,292

Možnost rezervacije

prek spleta

Evropa 80 3,00 1,484 ,166

Zunaj 22 2,59 1,652 ,352

Cena Evropa 80 4,46 ,826 ,092

Zunaj 22 4,18 ,853 ,182

Blagovna znamka Evropa 80 2,43 1,240 ,139

Zunaj 22 2,00 1,024 ,218

Ocena/ kakovost

storitev turističnega

ponudnika (prenočišče,

letalski prevoznik,...) ali

turistične agencije

Evropa 80 2,99 1,288 ,144

Zunaj 22 2,50 1,504 ,321

Možnost spremembe po

rezervaciji

Evropa 80 2,41 1,429 ,160

Zunaj 22 2,09 1,342 ,286

Možnost rezervacije

prek mobilnega telefona

Evropa 80 1,75 ,907 ,101

Zunaj 22 1,59 1,054 ,225

34

Tabela 31: T-test za preverjanje razlik pomembnosti lastnosti turističnih storitev med skupino

študentov, ki je potovala po Evropi in skupino, ki je potovala zunaj Evrope

Lastnosti turističnih storitev

Levenov preizkus

za preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Dostopnost

študentom in

mladim

prilagojenih

storitev in

izdelkov

Predpostavka

enakih varianc 1,056 ,307 2,447 100 ,016

Predpostavka

neenakih varianc 2,585 36,262 ,014

Široka ponudba

storitev

Predpostavka

enakih varianc 2,897 ,092 2,139 100 ,035

Predpostavka

neenakih varianc 1,921 29,397 ,064

Možnost

rezervacije prek

spleta

Predpostavka

enakih varianc 1,898 ,171 1,117 100 ,267

Predpostavka

neenakih varianc 1,051 30,949 ,302

Cena

Predpostavka

enakih varianc ,711 ,401 1,402 100 ,164

Predpostavka

neenakih varianc 1,376 32,653 ,178

Blagovna znamka

Predpostavka

enakih varianc 5,851 ,017 1,473 100 ,144

Predpostavka

neenakih varianc 1,644 39,669 ,108

Ocena/kakovost

storitev

turističnega

ponudnika

(prenočišče,

letalski

prevoznik,...) ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc 3,796 ,054 1,516 100 ,133

Predpostavka

neenakih varianc 1,387 29,996 ,176

Možnost

spremembe po

rezervaciji

Predpostavka

enakih varianc ,050 ,824 ,946 100 ,346

Predpostavka

neenakih varianc ,981 35,234 ,333

Možnost

rezervacije prek

mobilnega

telefona

Predpostavka

enakih varianc ,969 ,327 ,703 100 ,484

Predpostavka

neenakih varianc ,645 30,098 ,524

35

Tabela 32: Aritmetične sredine pomembnosti lastnosti turističnih storitev med dodiplomskimi

in podiplomskimi študenti

Lastnosti turističnih

storitev Vrsta študija N

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka arit.

sredine

Dostopnost študentom in

mladim prilagojenih

storitev in izdelkov

Dodiplomski 58 3,22 1,257 ,165

Podiplomski 44 2,68 1,506 ,227

Široka ponudba storitev

Dodiplomski 58 3,14 1,191 ,156

Podiplomski 44 2,77 1,217 ,184

Možnost rezervacije

prek spleta

Dodiplomski 58 2,81 1,444 ,190

Podiplomski 44 3,05 1,628 ,245

Cena

Dodiplomski 58 4,36 ,788 ,103

Podiplomski 44 4,45 ,901 ,136

Blagovna znamka

Dodiplomski 58 2,38 1,226 ,161

Podiplomski 44 2,27 1,188 ,179

Ocena/kakovost storitev

turističnega ponudnika

(prenočišče, letalski

prevoznik,...) ali

turistične agencije

Dodiplomski 58 2,90 1,307 ,172

Podiplomski 44 2,86 1,407 ,212

Možnost spremembe po

rezervaciji

Dodiplomski 58 2,28 1,374 ,180

Podiplomski 44 2,43 1,469 ,221

Možnost rezervacije

prek mobilnega telefona

Dodiplomski 58 1,66 ,870 ,114

Podiplomski 44 1,80 1,025 ,154

36

Tabela 33: T-test za preverjanje razlik pomembnosti lastnosti turističnih storitev med

dodiplomskimi in podiplomskimi študenti

Lastnosti turističnih storitev

Levenov

preizkus za

preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Dostopnost

študentom in mladim

prilagojenih storitev

in izdelkov

Predpostavka

enakih varianc 4,068 ,046 1,980 100 ,050

Predpostavka

neenakih varianc 1,932 82,979 ,057

Široka ponudba

storitev

Predpostavka

enakih varianc ,000 ,991 1,519 100 ,132

Predpostavka

neenakih varianc 1,514 91,673 ,133

Možnost rezervacije

prek spleta

Predpostavka

enakih varianc 1,380 ,243 -,771 100 ,443

Predpostavka

neenakih varianc -,758 86,450 ,450

Cena

Predpostavka

enakih varianc ,687 ,409 -,552 100 ,582

Predpostavka

neenakih varianc -,542 85,631 ,590

Blagovna znamka

Predpostavka

enakih varianc ,147 ,703 ,441 100 ,660

Predpostavka

neenakih varianc ,443 94,156 ,659

Ocena/ kakovost

storitev turističnega

ponudnika

(prenočišče, letalski

prevoznik,...) ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc ,325 ,570 ,122 100 ,903

Predpostavka

neenakih varianc ,121 88,949 ,904

Možnost spremembe

po rezervaciji

Predpostavka

enakih varianc ,743 ,391 -,551 100 ,583

Predpostavka

neenakih varianc -,546 89,326 ,586

Možnost rezervacije

prek mobilnega

telefona

Predpostavka

enakih varianc ,221 ,639 -,747 100 ,457

Predpostavka

neenakih varianc -,730 83,918 ,467

37

Tabela 34: Aritmetične sredine pomembnosti lastnosti turističnih storitev med skupino

študentov, ki je potovala v lastni organizaciji in skupino, ki je potovala s turistično agencijo

Lastnosti

turističnih storitev Način potovanja N

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Standardna

napaka arit.

sredine

Dostopnost

študentom in

mladim prilagojenih

storitev in izdelkov

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 83 2,92 1,381 ,152

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 3,31 1,352 ,338

Široka ponudba

storitev

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 83 2,89 1,230 ,135

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 3,50 ,966 ,242

Možnost rezervacije

prek spleta

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 83 2,82 1,515 ,166

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 3,06 1,526 ,382

Cena

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 83 4,29 ,877 ,096

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 4,94 ,250 ,063

Blagovna znamka

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 83 2,12 1,075 ,118

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 3,25 1,438 ,359

Ocena/kakovost

storitev turističnega

ponudnika

(prenočišče, letalski

prevoznik,...) ali

turistične agencije

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 83 2,63 1,256 ,138

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 4,19 1,109 ,277

Možnost

spremembe po

rezervaciji

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 83 2,00 1,210 ,133

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 4,25 ,775 ,194

Možnost rezervacije

prek mobilnega

telefona

Potovanje sem

organiziral/-a sam/-a 83 1,55 ,845 ,093

Potoval/-a sem s

turistično agencijo 16 2,63 ,957 ,239

38

Tabela 35: T-test za preverjanje razlik pomembnosti lastnosti turističnih storitev med skupino

študentov, ki je potovala v lastni organizaciji, in skupino, ki je potovala s turistično agencijo

Lastnosti turističnih storitev

Levenov preizkus

za preverjanje

enakosti varianc

T-test o enakosti

aritmetičnih sredin

F Znač. t m Znač. (2-

stranska)

Dostopnost

študentom in

mladim

prilagojenih

storitev in izdelkov

Predpostavka

enakih varianc ,163 ,687 -1,056 97 ,294

Predpostavka

neenakih varianc -1,071 21,478 ,296

Široka ponudba

storitev

Predpostavka

enakih varianc 1,893 ,172 -1,868 97 ,065

Predpostavka

neenakih varianc -2,199 25,382 ,037

Možnost

rezervacije prek

spleta

Predpostavka

enakih varianc ,000 ,985 -,587 97 ,558

Predpostavka

neenakih varianc -,584 21,104 ,565

Cena

Predpostavka

enakih varianc 19,500 ,000 -2,923 97 ,004

Predpostavka

neenakih varianc -5,649 84,049 ,000

Blagovna znamka

Predpostavka

enakih varianc 4,241 ,042 -3,633 97 ,000

Predpostavka

neenakih varianc -2,986 18,370 ,008

Ocena/kakovost

storitev

turističnega

ponudnika

(prenočišče,

letalski

prevoznik,...) ali

turistične agencije

Predpostavka

enakih varianc ,811 ,370 -4,631 97 ,000

Predpostavka

neenakih varianc -5,042 23,086 ,000

Možnost

spremembe po

rezervaciji

Predpostavka

enakih varianc 2,736 ,101 -7,146 97 ,000

Predpostavka

neenakih varianc -9,583 31,161 ,000

Možnost

rezervacije prek

mobilnega telefona

Predpostavka

enakih varianc ,739 ,392 -4,544 97 ,000

Predpostavka

neenakih varianc -4,172 19,758 ,000

39

Tabela 36: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na organizacijo zadnjega potovanja

Način potovanja Frekvenca Odstotek Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

Potovanje sem organiziral/-a

sam/-a

83 81,4 81,4 81,4

Potoval/-a sem s turistično agencijo 16 15,7 15,7 97,1

Drugo 3 2,9 2,9 100,0

Skupaj 102 100,0 100,0

Tabela 37: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na razloge potovanja v lastni organizaciji

Glavni razlog potovanja v lastni

organizaciji

Frekven-

ca

Odsto-

tek

Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljavni

Neodvisnost in fleksibilnost 34 33,3 42,5 42,5

Najceneje 24 23,5 30,0 72,5

Potovanje na znano lokacijo 9 8,8 11,3 83,8

Enostavnejše 9 8,8 11,3 95,0

Najraje potujem samostojno 3 2,9 3,8 98,8

Izziv 1 1,0 1,3 100,0

Skupaj 80 78,4 100,0

Manjkajoči 99 3 2,9

Sistem 19 18,6

Skupaj 22 21,6

Skupaj

102 100,0

Tabela 38: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na razloge potovanja s turistično agencijo

Glavni razlog potovanja s turistično

agencijo

Frekven-

ca

Odsto-

tek

Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljavni

Pomanjkanje časa za

organizacijo

7

6,9 43,8 43,8

Enostavnejše 3 2,9 18,8 62,6

Neizkušenost z daljšimi

potovanji

2

2,0 12,5 75,1

Skupinska odločitev 2 2,0 12,5 87,6

Darilo 1 1,0 6,3 93,8

Dobre izkušnje drugih 1 1,0 6,3 100,1

Skupaj 16 15,7 100,0

Manjkajoči 99 3 2,9

Sistem 83 81,4

Skupaj 86 84,3

Skupaj

102 100,0

40

Tabela 39: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na zadovoljstvo glede zadnjega potovanja

Zadovoljstvo glede

zadnjega potovanja Frekvenca Odstotek

Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

Da 99 97,1 97,1 97,1

Ne 3 2,9 2,9 100,0

Skupaj 102 100,0 100,0

Tabela 40: Frekvenčna porazdelitev odzivov v primeru zadovoljstva

Odziv v primeru zadovoljstva Frekvenca Odstotek

Svoje doživetje sem delil/-a z družino, s prijatelji ali z

znanci

97 98

Svoje doživetje sem objavil/-a na družabnih omrežjih 68 68,1

V prihodnje bom še potoval/-a na destinacijo, s katero sem

bil/-a zadovoljen/-na

29 29,3

Svoje izkušnje sem objavil/-a na mnenjskih porabniških

straneh, forumih

12 12,1

V prihodnje bom še potoval/-a s turistično agencijo, s katero

sem bil/-a zadovoljen/-na

4 4,0

V prihodnje bom še potoval/-a s turističnim ponudnikom, s

katerim sem bil/-a zadovoljen/-na

2 2,0

Svojo pohvalo sem posredoval/-a turistični agenciji 0 0,0

Svojo pohvalo sem posredoval/-a turističnemu ponudniku 0 0,0

Drugo 0 0,0

N = 99

Tabela 41: Frekvenčna porazdelitev vzorca glede na prihodnja potovanja; od septembra

2015 do septembra 2016

Potovanja v prihodnosti Frekvenca Odstotek Veljavni

odstotek

Kumulativni

odstotek

Več potovanj 35 34,3 34,3 34,3

Enako število potovanj 32 31,4 31,4 65,7

Ne vem, koliko bom potoval/a 26 25,5 25,5 91,2

Manj potovanj 9 8,8 8,8 100

Skupaj 102 100,0 100,0

41

Priloga 3: Preizkušanje domnev

Domneva 1: Spoznavanje drugih kultur je pomemben motiv za potovanja študentov.

Tabela 42: Prikaz t-testa vrednosti aritmetične sredine motiva spoznavanje drugih kultur za

potovanje študentov

Testna vrednost = 3

t m

Znač.

(2-

stranska)

Razlika med

aritmetičnima

sredinama

95 % interval

zaupanja

Spodnja

meja

Zgornja

meja

Spoznavanje drugih

kultur 8,888 101 0,000 1,010 0,78 1,24

Domneva 2: Pomemben vir informacij pred potovanjem študentov so mnenjske spletne

strani in forumi.

Tabela 43: Prikaz t-testa vrednosti aritmetične sredine vira mnenjskih spletnih strani za

potovanje študentov

Testna vrednost = 3

t m

Znač.

(2-

stranska)

Razlika med

aritmetičnima

sredinama

95 % interval

zaupanja

Spodnja

meja

Zgornja

meja

Spletne strani z

mnenji porabnikov 5,930 88 0,000 00,809 0,54 1,08

Domneva 3: Cena je najpomembnejša lastnost, ki vpliva na nakupno odločitev študentov

pri potovanjih.

Tabela 44: Prikaz t-testa vrednosti aritmetične sredine cene za potovanje študentov

Testna vrednost = 3

t m

Znač.

(2-

stranska)

Razlika med

aritmetičnima

sredinama

95 % interval

zaupanja

Spodnja

meja

Zgornja

meja

Cena 4,858 101 0,000 0,402 0,24 0,57

Domneva 4: Večina študentov se odloči za samostojno organizacijo potovanja

H: Π = Π0 H1 : Π > Π0

p = 𝑁𝑎

𝑁 =

83

102 = 0,814

SE (p) = √𝛱0 (1 − 𝛱0)

𝑛 = √

0,7 (1−0,7)

102 = 0,0020

z = 𝑝−𝛱0

𝑆𝐸(𝑝) =

0,814−0,7

0,0020 = 57

42

𝑧𝛼=0,05 = 1,6449

( z > 𝑧𝛼=0,05 ) → (57 > 1,6449) → velja H1

Domneva 5: Večina študentov svoje doživetje na potovanju deli na družabnih omrežjih.

H0 : Π = Π0 H1 : Π > Π0

p = 𝑁𝑎

𝑁 =

68

102 = 0,681

SE (p) = √𝛱0 (1 − 𝛱0)

𝑛 = √

0,5 (1−0,5)

102 = 0,049

z = 𝑝−𝛱0

𝑆𝐸(𝑝) =

0,681−0,5

0,049 = 4,0222

𝑧𝛼=0,05 = 1,6449

( z > 𝑧𝛼=0,05 ) → (4,0222 > 1,6449) → velja H1

Domneva 6: Študenti v prihodnje ne bodo potovali manj.

H0 : Π = Π0 H1 : Π > Π0

p = 𝑁𝑎

𝑁 =

67

102 = 0,657

SE (p) = √𝛱0 (1 − 𝛱0)

𝑛 = √

0,5 (1−0,5)

102 = 0,049

z = 𝑝−𝛱0

𝑆𝐸(𝑝) =

0,657−0,5

0,049 = 3,2041

𝑧𝛼=0,05 = 1,6449

( z > 𝑧𝛼=0,05 ) → (3,2041 > 1,6449) → velja H1