DESETLETJE DRU@INSKE MEDICINE - drmed.org3 RAZ[IRJENI STROKOVNI KOLEGIJ ZA SPLO[NO MEDICINO (RSK za SM) ..... 15 3.1 Mandat od leta 1992 do 1996..... 15 3.1.1 Predhodna diagnosti~na

DESETLETJEDRU@INSKE MEDICINE

Kronika razvoja druìnske medicine v Slovenijiod leta 1992 do 2004

Ljubljana 2006

Zalika Klemenc-Keti{

DESETLETJE DRU@INSKE MEDICINE

Kronika razvoja druìnske medicine v Sloveniji od leta 1992 do 2004

Avtor: Zalika Klemenc-Keti{

Zalo`nik: Zdruènje zdravnikov druìnske medicine

Uredniki: Rajko VajdJanko KersnikTonka Poplas-Su{i~

Lektorica: Zdenka Kersnik

Naslovnica: Rajko Vajd

Prelom: SYNCOMP d. o. o.

Tisk: Tiskarna in knjigoveznica Radovljica

Naklada: 1000 izvodov

Copyright © Zdruènje zdravnikov druìnske medicine 2006

Izid knjige so omogo~ili:

Krka, Novartis pharma, Eli Lilly, Lek, Merck Sharp & Dohme, Boehringer Ingelheim, Pfizer,Servier, Belupo

CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

614.2(497.4)(091)

KLEMENC-Keti{, ZalikaDesetletje druìnske medicine : kronika razvoja druìnske

medicine v Sloveniji od leta 1992 do 2004 / Zalika Klemenc-Keti{. –Ljubljana : Zdruènje zdravnikov druìnske medicine, 2006

ISBN 961-6526-13-8

228081920

PREDGOVOR AVTORICE

Ko sem aprila leta 2003 vsa na trnih ~akala na ustni del specialisti~nega izpita iz druìn-ske medicine, mi je Janko Kersnik, ki je bil takrat tudi predsednik moje izpitne komisije,izro~il v branje knjigo Toneta Ko{irja o zgodovinskem pregledu razvoja druìnske medi-cine v Sloveniji z namenom, da bi kroniko nadaljevala. Ker me med drugim zanima tudizgodovina in ker predsedniku izpitne komisije tik pred izpitom pa~ ne gre oporekati, semverjetno bila za nalogo kar prav{nja.

Ker nisem poznala dogajanja na podro~ju druìnske medicine v Sloveniji, mi je bila ome-njena knjiga Toneta Ko{irja dobra izto~nica za pisanje. Ve~ino gradiva pa sem pridobilaiz ohranjenih dokumentov in ustnih virov. Zaradi nedosegljivosti nekatere dokumenta-cije, predvsem za obdobje med leti 1992 in 1996, je mogo~e ta ~as nekoliko slab{e opisan.Vendar pa je 40. obletnica Zdruènja zdravnikov druìnske medicine tako pomemben mej-nik, da z objavo tega pisanja ne bi bilo prav odla{ati.

Upam, da sem dogajanje na podro~ju druìnske medicine v Sloveniji med leti 1992 in 2004~im bolj realno prikazala. Verjetno se je kak{en dogodek izmuznil mojemu o~esu, to bostepovedali vi, drage bralke in bralci, vendar upam, da mi je vseeno uspelo dobro prikaza-ti pomembnost tega obdobja za razvoj slovenske druìnske medicine. Presodili pa bosteseveda sami.

Zalika Klemenc-Keti{

3

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................................................................................................. 9

2 ZDRU@ENJE ZDRAVNIKOV DRU@INSKE MEDICINE (ZZDM) .................................................. 112. 1 Uvod .................................................................................................................................................................................. 112. 2 Organi Zdruènja po mandatih ................................................................................................................ 122. 3 Dejavnosti ZZDM med leti 1992 in 2004 .......................................................................................... 132. 4 âstni ~lani .................................................................................................................................................................. 14

3 RAZ[IRJENI STROKOVNI KOLEGIJ ZA SPLO[NO MEDICINO (RSK za SM) .............. 153. 1 Mandat od leta 1992 do 1996 .................................................................................................................... 15

3. 1. 1 Predhodna diagnosti~na obdelava bolnika .......................................................................... 153. 1. 2 In{titut za druìnsko medicino ...................................................................................................... 153. 1. 3 Hi{ni obiski .................................................................................................................................................... 163. 1. 4 Problematika mentorstva .................................................................................................................. 163. 1. 5 Dokumenti, strokovna mnenja, pobude in doktrine ...................................................... 163. 1. 6 Ostalo ................................................................................................................................................................ 17

3. 2 Mandat od leta 1996 do 2000 .................................................................................................................... 173. 2. 1 Problematika laboratorija .................................................................................................................. 173. 2. 2 Dokumenti, strokovna mnenja, pobude in smernice .................................................... 183. 2. 3 Problematika specialisti~nega izpita ........................................................................................ 193. 2. 4 Ostalo ................................................................................................................................................................ 19

3. 3 Mandat od leta 2000 do 2004 .................................................................................................................... 193. 3. 1 Vodenje bolnikov s sladkorno boleznijo ................................................................................ 193. 3. 2 Obravnava bolnika pri izbranem zdravniku pred prvo

nenujno napotitvijo k napotnemu zdravniku ...................................................................... 203. 3. 3 Elektronska kartoteka ............................................................................................................................ 203. 3. 4 Predlogi smernic ...................................................................................................................................... 203. 3. 5 Problematika napotitev na sekundarni nivo ........................................................................ 203. 3. 6 Sodelovanje z RSK za pediatrijo .................................................................................................. 203. 3. 7 Rokovanje z osebnimi podatki ...................................................................................................... 213. 3. 8 Spremembe na podro~ju kritja zdravil iz obveznega

zdravstvenega zavarovanja ................................................................................................................ 21

4 ODBOR ZA OSNOVNO ZDRAVSTVO ZDRAVNI[KE ZBORNICE SLOVENIJE (OOZ) ................................................................................................................................ 234. 1 Mandat od leta 1992 do 1996 .................................................................................................................... 23

4. 1. 1 Priprava raznih pravilnikov, predlogov in stali{~ .............................................................. 234. 1. 2 Predpisovanje fizikalne terapije .................................................................................................... 234. 1. 3 Uvajanje zasebni{tva .............................................................................................................................. 244. 1. 4 Ostalo ................................................................................................................................................................ 24

4. 2 Mandat od leta 1996 do 2000 .................................................................................................................... 244. 3 Mandat od leta 2000 do 2004 .................................................................................................................... 25

4. 3. 1 Delo v zvezi s preventivnim programom ................................................................................ 25

4

4. 3. 2 Delo v zvezi s sekundarijatom ........................................................................................................ 254. 3. 3 Delo v zvezi s kakovostjo .................................................................................................................... 264. 3. 4 Delo v zvezi z laboratorijskimi storitvami .............................................................................. 264. 3. 5 Pravica do prevoza z re{evalnim ali drugim vozilom .................................................... 264. 3. 6 Ostalo ................................................................................................................................................................ 26

5 KATEDRA ZA DRU@INSKO MEDICINO (KDM) ...................................................................................... 295. 1 Ustanovitev Katedre ............................................................................................................................................ 295. 2 Delovanje Katedre ................................................................................................................................................ 30

5. 2. 1 Dodiplomski {tudij .................................................................................................................................. 305. 2. 2 Mentorstvo .................................................................................................................................................... 305. 2. 3 Sodelovanje pri specializaciji in specialisti~nem izpitu ............................................ 305. 2. 4 Ostalo ................................................................................................................................................................ 30

5. 3 Sodelavci Katedre ............................................................................................................................................ 31

6 ZAVOD ZA RAZVOJ DRU@INSKE MEDICINE ............................................................................................ 33

7 SPECIALIZACIJA .................................................................................................................................................................. 357. 1 Potek uveljavljanja obvezne specializacije .................................................................................... 357. 2 Nastajanje programa specializacije .................................................................................................... 397. 3 Program specializacije iz druìnske medicine ............................................................................ 407. 4 Problem sestave komisij pri specialisti~nem izpitu ................................................................ 417. 5 Problemi mentorstva .......................................................................................................................................... 43

8 MEDNARODNO SODELOVANJE .......................................................................................................................... 458. 1 WONCA ............................................................................................................................................................................ 46

8. 1. 1 Splo{no ............................................................................................................................................................ 468. 1. 2 Sodelovanje v odborih .......................................................................................................................... 47

8. 2 UEMO ................................................................................................................................................................................ 478. 3 EGPRN ............................................................................................................................................................................ 488. 4 EQuiP ................................................................................................................................................................................ 498. 5 EURACT .......................................................................................................................................................................... 508. 6 EURIPA ............................................................................................................................................................................ 518. 7 EUROPREV .................................................................................................................................................................. 518. 8 DIABCARE .................................................................................................................................................................... 518. 9 Ostalo ................................................................................................................................................................................ 51

9 STALNO STROKOVNO IZOBRA@EVANJE .................................................................................................... 539. 1 Sre~anje delovnih skupin v osnovnem zdravstvu ...................................................................... 539. 2 U~ne delavnice za zdravnike druìnske medicine .................................................................. 55

9. 2. 1 Prva mednarodna u~na delavnica ................................................................................................ 559. 2. 2 Deveta u~na delavnica .......................................................................................................................... 559. 2. 3 Druga mednarodna u~na delavnica ............................................................................................ 559. 2. 4 Deseta u~na delavnica .......................................................................................................................... 559. 2. 5 Tretja mednarodna u~na delavnica ............................................................................................ 55

5

KAZALO

9. 2. 6 Enajsta u~na delavnica ...................................................................................................................... 569. 2. 7 êtrta mednarodna u~na delavnica ........................................................................................ 569. 2. 8 Dvanajsta u~na delavnica ................................................................................................................ 569. 2. 9 Peta mednarodna u~na delavnica ............................................................................................ 56

9. 2. 10 Trinajsta u~na delavnica .................................................................................................................. 579. 2. 11 [esta mednarodna u~na delavnica in konferenca

o razvoju splo{ne/druìnske medicine .................................................................................. 579. 2. 12 [tirinajsta u~na delavnica .............................................................................................................. 589. 2. 13 Sedma mednarodna u~na delavnica ...................................................................................... 589. 2. 14 Petnajsta u~na delavnica .................................................................................................................. 589. 2. 15 Osma mednarodna u~na delavnica .......................................................................................... 589. 2. 16 [estnajsta u~na delavnica .............................................................................................................. 599. 2. 17 Deveta mednarodna u~na delavnica ...................................................................................... 599. 2. 18 Sedemnajsta u~na delavnica ........................................................................................................ 599. 2. 19 Deseta mednarodna u~na delavnica ...................................................................................... 609. 2. 20 Osemnajsta u~na delavnica .......................................................................................................... 609. 2. 21 Enajsta mednarodna u~na delavnica .................................................................................... 609. 2. 22 Devetnajsta u~na delavnica ............................................................................................................ 609. 2. 23 U~na delavnica za glavne mentorje .......................................................................................... 609. 2. 24 Dvanajsta mednarodna u~na delavnica ................................................................................ 609. 2. 25 Dvajseta u~na delavnica .................................................................................................................. 609. 2. 26 Trinajsta mednarodna u~na delavnica .................................................................................. 619. 2. 27 Enaindvajseta u~na delavnica ...................................................................................................... 61

9. 3 Schrottovi dnevi ...................................................................................................................................................... 619. 3. 1 Prvi Schrottovi dnevi .............................................................................................................................. 629. 3. 2 Drugi Schrottovi dnevi .......................................................................................................................... 629. 3. 3 Tretji Schrottovi dnevi .......................................................................................................................... 629. 3. 4 êtrti Schrottovi dnevi .......................................................................................................................... 639. 3. 5 Peti Schrottovi dnevi .............................................................................................................................. 639. 3. 6 [esti Schrottovi dnevi ............................................................................................................................ 639. 3. 7 Sedmi Schrottovi dnevi ........................................................................................................................ 63

9. 4 Kokaljevi dnevi ........................................................................................................................................................ 639. 4. 1 Prvi Kokaljevi dnevi ................................................................................................................................ 639. 4. 2 Drugi Kokaljevi dnevi ............................................................................................................................ 639. 4. 3 Tretji Kokaljevi dnevi .............................................................................................................................. 639. 4. 4 êtrti Kokaljevi dnevi ............................................................................................................................ 64

9. 5 Fajdigovi dnevi ........................................................................................................................................................ 649. 5. 1 Prvi Fajdigovi dnevi ................................................................................................................................ 649. 5. 2 Drugi Fajdigovi dnevi ............................................................................................................................ 649. 5. 3 Tretji Fajdigovi dnevi .............................................................................................................................. 659. 5. 4 êtrti Fajdigovi dnevi ............................................................................................................................ 659. 5. 5 Peti Fajdigovi dnevi ................................................................................................................................ 659. 5. 6 [esti Fajdigovi dnevi .............................................................................................................................. 65

9. 6 Mariborsko kongres druìnske medicine ........................................................................................ 659. 6. 1 Prvo mariborsko sre~anje .................................................................................................................. 65

6


9. 6. 2 Drugo mariborsko sre~anje ............................................................................................................ 669. 6. 3 Tretji mariborski kongres druìnske medicine ................................................................ 66

9. 7 Ostalo ............................................................................................................................................................................ 669. 7. 1 Deveta konferenca Evropskega zdruènja za druìnsko medicino .................. 669. 7. 2 Triindvajseta delavnica EQuiP-a ................................................................................................ 699. 7. 3 Akutna stanja ............................................................................................................................................ 699. 7. 4 Prvo letno sre~anje evropskih u~iteljev druìnske medicine .............................. 69

10 ZALO@NI[KA DEJAVNOST .................................................................................................................................... 7110. 1 Samostojne publikacije ............................................................................................................................ 71

10. 1. 1 Splo{na medicina: na~ela in tehnike ................................................................................ 7110. 1. 2 Druìnska medicina z deontologijo in medicina

v informatiki ........................................................................................................................................ 7110. 1. 3 Principi druìnske medicine, druìnogram in profil:

druìnsko in problemsko usmerjena baza podatkov ............................................ 7110. 1. 4 Angiologija za prakso .................................................................................................................... 7110. 1. 5 Kakovost v splo{ni medicini .................................................................................................... 7110. 1. 6 Nujna stanja ........................................................................................................................................ 7110. 1. 7 Splo{na medicina v Sloveniji: zgodovinski pregled do leta 1992 .............. 7210. 1. 8 Druìnska medicina ........................................................................................................................ 7210. 1. 9 Bolnik v slovenskem zdravstvu: monografija o zadovoljstvu

bolnikov in organizaciji prito`nega sistema ................................................................ 7210. 2 Zborniki predavanj ........................................................................................................................................ 72

10. 2. 1 U~ne delavnice .................................................................................................................................. 7210. 2. 2 Sre~anja delovnih skupin v osnovnem zdravstvu .................................................... 7310. 2. 3 Fajdigovi dnevi .................................................................................................................................. 7310. 2. 4 Kokaljevi dnevi .................................................................................................................................. 7410. 2. 5 Mariborski kongres druìnske medicine ........................................................................ 7410. 2. 6 Schrottovi dnevi ................................................................................................................................ 7510. 2. 7 Ostalo ........................................................................................................................................................ 76

10. 3 Delovni zvezki .................................................................................................................................................... 7610. 4 âsopis druìnske medicine .................................................................................................................. 7710. 5 Ostalo ........................................................................................................................................................................ 77

10. 5. 1 Evropska definicija druìnske medicine ........................................................................ 7710. 5. 2 Priporo~ila za zdravljenje bole~ine pri odraslem bolniku z rakom ............ 77

11 PROJEKTI .............................................................................................................................................................................. 7911. 1 Mednarodni projekti .................................................................................................................................... 79

11. 1. 1 EPOKSA .................................................................................................................................................. 7911. 1. 2 IMPROVE ................................................................................................................................................ 8011. 1. 3 Vodenje bolnikov s sladkorno boleznijo ........................................................................ 8011. 1. 4 EUROPEP .............................................................................................................................................. 8111. 1. 5 ISAAC ........................................................................................................................................................ 8111. 1. 6 PRIMACOM .......................................................................................................................................... 8111. 1. 7 ECATOD .................................................................................................................................................. 82

7

KAZALO

11. 1. 8 »Strengthening Home Care and General Practice in Slovenia« .................................................................................................................... 83

11. 1. 9 Kakovost dela zdravnikov druìnske medicine v mestu Ljubljana (preskus modela) ................................................................................ 83

11. 1. 10 [tudija o razlikah v obravnavanju najpogostej{ih zdravstvenih problemov med zdravniki druìnske medicine v Sloveniji .................................................................................................................... 84

11. 1. 11 PREDICT .............................................................................................................................................. 8511. 1. 12 Preventiva kajenja v rokah zdravnikov druìnske medicine .......................... 8511. 1. 13 Multivariantna analiza vzrokov napotitev

iz splo{nih ambulant .................................................................................................................. 8511. 1. 14 Ostalo .................................................................................................................................................... 86

11. 2 Doma~i projekti ................................................................................................................................................ 8611. 2. 1 Zdravstveni karton .......................................................................................................................... 8611. 2. 2 Zagotavljanje kakovosti dela zdravnikov v osnovni

zdravstveni dejavnosti .................................................................................................................. 8911. 2. 3 Analiza stanja na podro~ju zdravljenja bole~ine

v kriù, depresije in nezapletene oku`be se~il .......................................................... 8911. 2. 4 Kakovost dela v osnovi zdravstveni dejavnosti ........................................................ 8911. 2. 5 Sporo~ilo v steklenici .................................................................................................................... 9011. 2. 6 Ostalo ........................................................................................................................................................ 90

12 KAKOVOST V ZDRAVSTVU .................................................................................................................................... 9312. 1 Skupina za zagotavljanje kakovosti v splo{ni medicini ................................................ 9312. 2 Smernice .................................................................................................................................................................. 93

13 SEKCIJA MLADIH ZDRAVNIKOV ...................................................................................................................... 95

14 DELOVNA SKUPINA ZA OBRAVNAVO STAROSTNIKOV ............................................................ 97

15 POTOVALNA MEDICINA .......................................................................................................................................... 99

16 STRATEGIJA RAZVOJA DRU@INSKE MEDICINE DO LETA 2010 ...................................... 101

17 ZAKLJUÊK ...................................................................................................................................................................... 105

DODATEK .................................................................................................................................................................................... 107

8


1 UVOD

Slovenska druìnska medicina je v zadnje desetletje 20. stoletja vstopila pripravljena nahitre in pomembne spremembe. Dedi{~ina, ki jo je s seboj prinesla, ni bila zanemarlji-va. V Sloveniji je potekala specializacija iz splo{ne medicine, obstajala sta Sekcija zasplo{no medicino slovenskega zdravni{kega dru{tva (v nadaljevanju SSM) in Raz{irje-ni strokovni kolegij za splo{no medicino (v nadaljevanju RSK za SM), druìnska medicinaje bila sprejeta na dodiplomsko raven kot predmet v obliki obvezne tritedenske prakse,posamezniki so se za~eli podajati na pot akademskega izobraèvanja, potekale so u~nedelavnice in sre~anja delovnih skupin v osnovnem zdravstvu, raz{irila se je izdajateljskadejavnost. Vendar so bile ambicije {e velike. Najpomembnej{a naloga je bila ustanovitevKatedre za druìnsko medicino (v nadaljevanju KDM) na Medicinski fakulteti v Ljubljani.Tudi program specializacije je bil potreben prenovitve. Pomembna usmeritev je bilo nave-zovanje stikov z mednarodno skupnostjo in vklju~evanje v mednarodno sodelovanje.Slovenska druìnska medicina se je zavedala, da je potrebno iskati nova znanja, pobu-de, cilje in re{itve izven na{ih meja. Raziskovanju v druìnski medicini je pripisovala izjemenpomen. Zavedala se je, da bo potrebno uvesti transparenten sistem kakovosti v druìn-ski medicini.

SSM se je razvijala in iz nje so iz{li: KDM (strokovni vrh druìnske medicine), Odbor zaosnovno zdravstvo Zdravni{ke zbornice Slovenije (v nadaljevanju OOZ), FIDES (oba: sta-novska vpra{anja zdravnikov druìnske medicine) in RSK za SM. Tako je kasnej{emuZdruènju zdravnikov druìnske medicine (v nadaljevanju ZZDM) ostalo le ({e) stanovskodruènje zdravnikov druìnske medicine in stalno strokovno izobraèvanje. Za~elo se jenovo obdobje, v katerem se je lahko ZZDM posvetilo organizaciji strokovnih sre~anj, med-narodnemu sodelovanju in raziskovanju.

9

10

2 ZDRU@ENJE ZDRAVNIKOV DRU@INSKEMEDICINE (ZZDM)

2. 1 UvodSekcija za splo{no medicino slovenskega zdravni{kega dru{tva je bila ustanovljena 11. ok-tobra 1966. 30. maja 1998 se je preimenovala v Zdruènje zdravnikov druìnske – splo{nemedicine, le-ta pa se je 26. maja 2001 preimenovala v Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine SZD. Je stanovska strokovna organizacija, ~lani so slovenski zdravniki, ki se vanjpovezujejo z namenom prostovoljnega poglobljenega strokovnega zdruèvanja, da bi kre-pili in ohranjali ugled druìnske medicine kot samostojne medicinske stroke ter ugleddela zdravnika druìnske medicine.

Za{~itni znak Zdruènja je:

Zdruènje ima naslednje organe:• skup{~ino zdruènja• predsednika zdruènja• podpredsednika zdruènja• tajnika zdruènja• blagajnika zdruènja• referenta za izobraèvanje• upravni odbor• izvr{ilni odbor• nadzorni odbor• ~astno razsodi{~e

Predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in referent za izobraèvanje tvorijo izvr{ilniodbor Zdruènja.

Zdruènje sodeluje v naslednjih organih SZD:• glavni strokovni svet (preko izvoljenega predstavnika)• strokovni parlament (s svojim izvoljenim predstavnikom)

Zdruènje lahko kandidira svojega ~lana tudi za naslednje organe SZD:• predsednika SZD s podpredsednikoma• generalnega sekretarja z izvr{ilnim sekretarjem• sekretariat SZD• nadzorni odbor• ~astno razsodi{~e• organe akademije slovenskih zdravnikov

Upravni odbor sestavljajo: predsednik Zdruènja, podpredsednik Zdruènja, tajnik Zdru-ènja, blagajnik Zdruènja, referent za izobraèvanje in vsaj {est ~lanov. Vsaj eden od ~lanovupravnega odbora mora biti iz vrst fakultetnih u~iteljev. Upravnemu odboru predsedujepredsednik Zdruènja.

11

12


Zastava Zdruènja plapola na vedno ve~jem{tevilu strokovnih sre~anj.

Izvr{ilni odbor Zdruènja sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in refe-rent za izobraèvanje.

Nadzorni odbor sestavljajo trije ~lani z mandatom {tirih let in mo`nostjo ponovne izvo-litve (1).

2. 2 Organi Zdruènja po mandatih^lani IO SSM od 1989 do 1993 so bili: J. âk{, M. Dem{ar, D. Grmek-[trukelj, F. Gro{elj, N. Hribar, E. Kosta, T. Ko{ir, J. Kranjc,M. Krek, B. Krì~, B. Lov{e, J. Mo`gan, J. Pesjak, I. Praznik, P. Rus, S. Su{in, I. [vab, F. Urlep,B. Volj~, G. @or`, T. @unter. Predsednik Sekcije je bil I. [vab. Sestankov so se udeleèvalitudi nekateri drugi kooptirani ~lani: B. Avsec, F. Boì~ek, A. Fajmut, E. Dem{ar, A. Dernikovi~,J. Kersnik, M. Pentek, A. @mavc idr.

Zaradi nedostopnosti podatkov nismo uspeli izvedeti popolne sestave organov Zdruè-nja med leti 1993 in 1997. Predsednik bil I. Praznik. V odboru so, po spominu J. Kersnika,bili M. Arbeiter, M. Dem{ar, A. Dernikovi~, T. Gradi{ek, J. Kersnik, T. Ko{ir, B. Lov{e, M. Pen-tek, J. Pesjak, S. Su{in, I. [vab, K. Tu{ek-Bunc, F. Urlep in G. @or`. Sestankov so se udeleèvalitudi nekateri drugi ~lani.

V mandatu od leta 1997 do 2001 so bili ~lani organov Zdruènja naslednji:

Izvr{ilni odbor Zdruènja:J. Kersnik, predsednik, I. [vab, podpredsednik, D. Rotar-Pavli~, tajnica, T. Poplas-Susi~,blagajni~arka.

^lani UO:I. [vab, M. Masten, M. Kol{ek, M. Bulc, J. Kersnik, A. Gradi{ek, J. Jeraj, F. Urlep, M. Dem{ar,B. Lov{e, M. Pentek, I. Praznik, S. Su{in, J. Zupan~i~, K. Tu{ek-Bunc, M. Arbeiter.

V mandatu od leta 2001 do leta 2005 so bili ~lani organov Zdruènja naslednji:

Izvr{ilni odbor Zdruènja:J. Kersnik, predsednik, I. [vab, podpredsednik, D. Rotar-Pavli~, tajnik, T. Poplas-Susi~,blagajnik (predstavnica Zdruènja v strokovnem parlamentu SZD) in M. Kol{ek, referentza izobraèvanje.

^lani UO:J. Car, A. Gradi{ek, M. Grm, [. Grmec, J. Jeraj, J. Kersnik, L. Kolander-Bizjak, M. Kol{ek,M. Kova~, M. Pentek, T. Poplas-Susi~, M. Rajtmajer, I. [vab, A. Teran, K. Tu{ek-Bunc, S. @i-danik, M. Bulc, R. Pintar-Hafner, T. Mate, D. Rotar-Pavli~, I. Praznik, B. Grobolj{ek, N. Hribar,L. Lang, M. Markovi~, F. Novak, I. Vatovec-Progar, M. @nidar{i~.

Nadzorni odbor Zdruènja:F. Urlep, predsednik, M. Dem{ar, ~lan, M. Masten, ~lanica.

2. 3 Dejavnosti ZZDM med leti 1992 in 2004

ZZDM je z uvedbo nove specializacije iz druìnske medicine leta 2000 postalo nosilecle-te. Pripravlja in predlaga vsebino specializacije, program podiplomskega te~aja iz druìn-ske medicine, vsebino in obliko specialisti~nega izpita. Predlaga mentorje specializantom inizpra{evalce v izpitnih komisijah. Samo organizacijo specializacije je prevzela ZZS, kar sicerzmanj{uje pristojnosti ZZDM pri nadzoru nad kakovostjo izvajanja specializacije, vendarje to mo~ premostiti z dobrim sodelovanjem. Zelo pomemben del specializacije je podi-plomski te~aj iz druìnske medicine v obliki modulov, na katerem naj bi specializant povezallastne prakti~ne izku{nje in teoreti~ne podlage kakovostnega dela v druìnski medicini.

ZZDM organizira {iroko paleto strokovnih sre~anj in s tem pripomore k raznolikosti,edinstvenosti in dostopnosti strokovnega izobraèvanja zdravnikov druìnske medicine.Pomembna dejavnost je zalo`ni{ka. Poleg samostojnih publikacij izdaja tudi povzetkepredavanj ve~ine strokovnih sre~anj, delovne zvezke za {tudente in navodila za mentor-je. Izdaja tudi ~asopis Druìnska medicina, postavljena pa je tudi spletna stran.

Mednarodno sodelovanje je pomemben ~len v delu ZZDM. Preko njega je vsak zdravnikdruìnske medicine v~lanjen v Svetovno zdruènje zdravnikov druìnske medicine (WONCAoz. ESGP/FM). Vanj in v ve~ino mednarodnih organizacij smo se vklju~ili po osamosvojitviSlovenije. Sodelujemo v njegovih telesih: Evropska skupina za raziskave v druìnski medici-ni (EGPRN), Evropska akademija u~iteljev druìnske medicine (EURACT), Evropska delovnaskupina za kakovost v druìnski medicini (EQuiP), Delovna skupina za sladkorno bolezen(DiabCare), Evropska delovna skupina za preventivo (EUROPREV), Evropsko zdruènjezdravnikov druìnske medicine na podeèlju (EURIPA). Z osamosvojitvijo Slovenije smose lahko vklju~ili tudi v Zdruènje evropskih zdravnikov druìnske medicine (UEMO), kije politi~na organizacija zdravnikov druìnske medicine. Zadnja leta na vseh kongresihSvetovnega zdruènja zdravnikov druìnske medicine sodelujemo s predavanji ali posterji.

ZZDM se zaveda pomembnosti dokazovanja na izobraèvalnem, delovnem in raziskoval-nem podro~ju, zato se dejavno vklju~uje v izvajanje {tevilnih mednarodnih in doma~ihprojektov. Vedno ve~ je tudi objav v doma~ih in tujih medicinskih revijah.

13

2 ZDRU@ENJE ZDRAVNIKOV DRU@INSKE MEDICINE (ZZDM)

14


ZZDM si venomer prizadeva za uvajanje sistema kakovosti v druìnski medicini. @elimosi sistema, ki bi temeljil na iskanju najbolj{ih, na ocenjevanju le znanstveno utemeljenihkazalcev kakovosti in bi bil ra~unalni{ko podprt, da ne bi zahteval pretiranega dodatnegadela. Del tega je tudi nastanek posodobljenega zdravstvenega kartona in uvajanje elek-tronsko podprtega kartona. Dejavno se vklju~ujemo v mednarodne projekte kakovostiin v projekt Kakovost v osnovni zdravstveni dejavnosti in sodelovanje pri projektu Mini-strstva za zdravstvo in Zdravni{ke zbornice Slovenije pri izbiri kazalcev kakovosti (2).

2. 4 âstni ~lani

30. maja 1998 je bilo na skup{~ini ZZDM podeljeno ~astno ~lanstvo F. Urlepu.

15. maja 1999 je bilo podeljeno ~astno ~lanstvo v ZZDM T. Ko{irju, za opravljeno delona podro~ju druìnske medicine in v ZZDM.

5. septembra 2001 na slavnostni skup{~ini Zdruènja ob 35-letnici delovanja je ~astni~lan postal prvi predsednik Zdruènja B. Rus.

Od maja 2005 je ~astni ~lan tudi J. Mo`gan.

Literatura

1. Temeljni akt Zdruènja zdravnikov druìnske medicine SZD. Dosegljivo na: http://www.drmed.org2. Kersnik J. Druìnska medicina in Zdruènje zdravnikov druìnske medicine jutri. Arhiv ZZDM

Predsedniki Zdruènja zdravnikov druìnske medicine ob proslavi 35-letnice Zdruènja septem-bra 2001 na Bledu: Borut Rus, Tone Ko{ir, Aci Urlep, Igor [vab, Igor Praznik, Janko Kersnik (z leve).

3 RAZ[IRJENI STROKOVNI KOLEGIJ ZA SPLO[NOMEDICINO (RSK za SM)

To je posvetovalni organ Zdravstvenega sveta (najvi{ji republi{ki strokovni organ) za posa-mezno medicinsko stroko. Ustanovljen je bil v za~etku leta 1987 (1). Obravnava tematikov skladu z dolo~ili Uradnega lista RS bodisi na zahtevo Zdravstvenega sveta ali Ministrs-tva za zdravje, na pobudo ~lanov, razli~nih organizacij ali posameznikov in na predlogZZZS. Predsednik IO ZZDM/SM je redni ~lan RSK za SM, predsednik OOZ pa je rednovabljen na seje RSK za SM. Tako je poskrbljeno za dobro informiranost med strokovni-mi telesi, ki pokrivajo splo{no medicino (2).

Ker je RSK za splo{no/druìnsko medicino najvi{je in avtonomno strokovno telo na podro~judruìnske medicine, je njegovo delovanje zelo pomembno za razvoj druìnske medici-ne. Pri svojih odlo~itvah je zavezan dose`kom znanosti, strokovno preverjenim metodamin razvoju stroke (3). Njegove glavne naloge najdemo na podro~ju evaluacije, kakovostidela, organizaciji in izvajanju strokovnega nadzora (1).

3. 1 Mandat od leta 1992 do 1996

Leta 1992 je bil izbran nov RSK za SM. Za njegovega predsednika je bil izvoljen I. [vab (4).^lani so bili: J. âk{, T. Gradi{ek, B. Lov{e, T. Ko{ir, P. Rus, D. Zrim{ek, A. @mavc, B. Mla~ak,E. Kosta, M. Natek, J. Pesjak, F. Urlep in B. Volj~.

Njegove najpomembnej{e aktivnosti so na{tete v nadaljevanju.

3. 1. 1 Predhodna diagnosti~na obdelava bolnika

Na predlog ZZZS je RSK za SM pripravil ve~ predlogov v zvezi s predhodno diagnosti~-no obdelavo bolnika. Predvsem se je dotaknil problematike financiranja, saj bi s prenosompredoperativne priprave bolnika na osnovno raven potrebovali ve~ sredstev. Predlagalje dve re{itvi. Po prvi naj bi zdravniki na sekundarnem nivoju za preiskave, za katere ̀ eli-jo, da jih izvedejo zdravniki na primarnem nivoju, izdali napotnico. Po drugi, ki je bilatudi bolj sprejemljiva, pa naj bi vsaka stroka opredelila obseg storitev, ki bi bil enotenza celo Slovenijo. RSK za SM je zahteval {e mnenje RSK za anesteziologijo (5).

3. 1. 2 In{titut za druìnsko medicino

Druìnska medicina nima terciarne dejavnosti (klinike), ki je po slovenskih predpisih tista,ki dolo~a doktrino. Zato bi potrebovala In{titut, ki bi bil pristojen za delujo~e zdravni-ke (kakor je KDM pristojna za dodiplomsko raven) (6).

^lani RSK za SM so obravnavali pobudo za ustanovitev In{tituta za druìnsko medici-no, ki je bila kasneje obravnavana na 20. seji zdravstvenega sveta (7). Le-ta je predlogsprejel. Potrebno je bilo {e pridobiti soglasje Univerze (8). Vendar pa do ustanovitve in{ti-tuta ni pri{lo. V Pravilniku o klinikah in in{titutih druìnska medicina ni navedena kot

15

stroka, zato ustanovitev in{tituta »ni mo`na«. Vklju~eni pa so tudi politi~ni razlogi in zaseb-ni interesi drugih strok, ki jim ustreza sedanje stanje (6).

3. 1. 3 Hi{ni obiski

Kot rezultat u~ne delavnice v Roga{ki Slatini (10.–12. 11. 1994) je pri{la zahteva o lo~e-nem vodenju sredstev, ki so namenjena hi{nim obiskom. Ker so bili takrat hi{ni obiskivra~unani v redno delo 40-urnega tednika in se niso posebej fakturirali, zdravniki dru-ìnske medicine niso bili stimulirani za njihovo izvajanje (9).

3. 1. 4 Problematika mentorstva

Obravnaval je tudi problematiko takratnega poloàja mentorjev v druìnski medicini:predvsem je bil problem nagrajevanje mentorstva na podiplomski ravni. RSK je predlagal,da se na republi{ki ravni oblikuje poseben fond za mentorstvo, s katerim naj bi razpola-gala KDM (10). Predlog je bil predstavljen ZZZS, ki pa je ugotovil, da je ta ideja trenutnoneuresni~ljiva (11).

3. 1. 5 Dokumenti, strokovna mnenja, pobude in doktrine

Podal je mnenje glede ciljne populacije zdravnikov druìnske medicine: na sestanku dne9. februarja 1995, ki je potekal na sedeù Zdravni{ke zbornice in so se ga udeleìli predstav-niki pediatrov in zdravnikov druìnske medicine, so se dogovorili, da odraslo populacijona~eloma zdravijo zdravniki druìnske medicine, {olske in pred{olske otroke pa specia-listi {olske medicine in pediatri. To stali{~e je podpiral tudi RSK za SM (8).

Predlagal je prenos financiranja specializacije iz druìnske medicine na Katedro z jese-njo 1996. Katedra bi tudi prevzela organizacijo specializacije (10).

Oblikoval je Navodila o spremljanju du{evnih bolnikov v zdravstvene delovne organi-zacije. Obravnavane so pristojnosti in postopki zdravnika v primeru napotitve agresivnegabolnika na pregled ali na prisilno hospitalizacijo (12). Kasneje so Navodila raz{irili v osnu-tek Pravilnika o sodelovanju pri prisilnih hospitalizacijah, ki je bil posredovan Ministrstvuza notranje zadeve (13).

RSK za SM je predlagal spremenjen na~in evidentiranja zdravstvenih storitev za potrebeZZZS tako, da glede pla~evanja ne bi lo~evali prvih in ponovnih obiskov, cilj pla~evanjastoritev v osnovni zdravstveni dejavnosti pa naj bi bil zmanj{evanje obiskov v ambulanti (14).

Obravnaval je problematiko samostojnega dela v osnovni zdravstveni dejavnosti (15).

Pripravil je osnutek preventivnega programa za odraslo populacijo, ki so ga ~lani zago-varjali na treh sejah, ki jih je organiziralo Ministrstvo za zdravstvo (13). Program je bils strani zavarovalnice sprejet v predlagani obliki (16).

Glede uvajanja novih receptnih obrazcev je RSK za SM vztrajal pri enem receptnem obraz-cu za predpisovanje zdravil, pravico do samostojnega predpisovanja naj bi imel vsakzdravnik, ki je uspe{no opravil strokovni izpit, pri tem sopodpis mentorja ni potreben (17).

16


Problem predpisovanja zdravil in omejevanja predpisovanja s strani ZZZS je opisal tudiA. Gradi{ek (18).

Na zahtevo ZZZS je RSK oblikoval stali{~e do ugotavljanja krvne skupine in Rh-faktor-ja ter glede infuzijske terapije. Ve~inoma zdravnik druìnske medicine naro~i preiskavokrvne skupine in Rh-faktorja enkrat, kasneje pa samo sporo~a ̀ e znan podatek. Sam obsegpredoperativne priprave pa je ̀ e v postopku nastajanja. Infuzijska terapija v osnovni zdravs-tveni dejavnosti ne sme predstavljati nobenega problema, problem pa nastane gledefinan~ne ureditve (19).

3. 1. 6 Ostalo

Pripravil je celotni u~ni na~rt za dodiplomski {tudij druìnske medicine. Dva ~lana kole-gija sta pripravila rokopisa priro~nikov za zdravnike druìnske medicine (B. Mla~ak.Angiologija in M. Natek. Nalezljive bolezni) (13).

Sodeloval je v posodobitvi »zelene knjige«. Mnenje je bilo, da je potrebno preventivneprograme uvrstiti med storitve zelene knjige; med storitve pa uvrstiti tudi tiste, ki jih v ime-nu bolnika (pa brez njegove neposredne prisotnosti) opravi zdravnik (20).

Sodeloval je z RSK za medicino dela, prometa in {porta: RSK za SM je podprl omenjeniRSK glede njihovih prizadevanj o priznanju njihove konzultantske dejavnosti izbranimzdravnikom kot pravice zavarovancev iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (21).


V mandatu od jeseni 1996 do spomladi 2000 je imel RSK za SM naslednjo sestavo: A. Gra-di{ek, predsednik, M. Kol{ek, B. Lov{e, E. Kosta, I. [vab, J. Kersnik, D. Zrim{ek, B. Mla~ak,J. âk{, P. Rus, A. @mavc, B. Volj~, F. [uta.

3. 2. 1 Problematika laboratorija

3. 2. 1. 1 Preventivni pregledi odrasle populacije

Stali{~e RSK je bilo pozitivno, ~lani so izrazili popolno podporo preventivnim pregle-dom. Predlagali so tudi ustrezen na~in pla~evanja, zlasti stro{kov laboratorijskediagnostike. @e leta 1996 je RSK opozoril MZ, da so cene mikrobiolo{kih preiskav v Slo-veniji previsoke. Svoja stali{~a je RSK posredoval ZZZS, a v praksi to ni spremenilo ni~esar.V letu 2000 je pri{el odgovor s strani ZZZS v obliki dolo~ila, ki predvideva kontrolo censtoritev, ki jih koncesionarji naro~ajo za sredstva, ki jih zagotavlja ZZZS. Spomladi 2000se je predsednik RSK A. Gradi{ek udeleìl sestanka direktorjev zdravstvenih domov, poro-~al je o problematiki laboratorijske diagnostike.

3. 2. 1. 2 Prenos antikoagulantnega zdravljenja na primarni nivoRSK je dal pozitivno mnenje za prenos antikoagulantnega zdravljenja na primarni nivo.Vsak zdravnik bi vodil svoje bolnike, preiskava krvi pa bi bila omogo~ena v obstoje~ih

17

3 RAZ[IRJENI STROKOVNI KOLEGIJ ZA SPLO[NO MEDICINO (RSK ZA SM)

laboratorijih. Stekla je pilotna {tudija, ki jo je vodil KO za ìlne bolezni, in sicer je nekajzdravnikov opravljalo za druge zdravnike druìnske medicine delo, ki ga je prej opravljalaspecialisti~na ambulanta. RSK je mnenil, da tak na~in sicer re{uje absolutno preobre-menjenost specialisti~nih ambulant, vendar ni odobraval horizontalne delitve dela naprimarnem nivoju. Opozoril je tudi na nere{eno vpra{anje preiskav pri nepokretnih bol-nikih na domu.

3. 2. 1. 3 Prenos dela s sladkornimi bolniki na primarni nivoRSK je podprl predlog (postopno prevzemanje vodenja sladkornih bolnikov s stranizdravnikov druìnske medicine) in obenem opozoril na pove~ane obremenitve glede labo-ratorijskih sredstev.

3. 2. 1. 4 OstaloRSK je predlagal ZZZS, Zdravni{ki zbornici Slovenije in Ministrstvu za zdravje poenote-nje metod dela v laboratorijih glede dolo~anja {~itni~nih hormonov in PSA zaradi kakovostiin primerljivosti izvidov ob napotitvi na sekundarni nivo.

3. 2. 2 Dokumenti, strokovna mnenja, pobude in smernice

RSK je potrdil Portoro{ko listino o problematiki porabe zdravil. Le-ta je nastala kot rezul-tat 23. sre~anja delovnih skupin v osnovnem zdravstvu (junij 1996) na temo »Predpisovanjezdravil«. Listina je iz{la leta 1996 v reviji Zdravstveno varstvo (letnik 35, {t. 11-12). Vse-buje priporo~ila glede predpisovanja in porabe zdravil. RSK je aktivno sodeloval pri pripraviPravilnika o pomo~i policije pri hospitalizacijah du{evnih bolnikov brez privolitve. D. Zrim-{ek je pripravil in objavil standarde ra~unalni{kega programa za ambulanto druìnskemedicine, RSK je podprl izdajo novega kartona druìnske medicine. Obravnaval je problema-tiko Razmejitve zdravstvene nege in Organizacijo strokovne podlage pravilnika o organizacijislu`be zdravstvene nege v zdravstvenih zavodih v Sloveniji in podal MZ iz~rpno poro-~ilo. Obravnaval je tudi predlog nabora podatkov v zdravstveni dokumentaciji, ki je bilposredovan MZ. ^lani RSK so pripravili posodobljen katalog storitev v druìnski medi-cini, ki pa ga je ZZZS zavrnil. Podprli so predlog spremembe zakona o upokojevanjuinvalidov 2. in 3. stopnje s polno delovno dobo brez starostne omejitve. Obravnavali soproblematiko ampuliranih zdravil. V ta namen je F. [uta izvedel kraj{o raziskavo in pri-poro~il, da ostane sistem pla~evanja enak (pav{al v pla~ilu ZZZS). Izdelali so kriterije zakandidate za sodne izvedence s podro~ja druìnske medicine in izdali zapro{ena soglas-ja za njih. RSK je podprl projekt kazalcev kakovosti, ki ga vodi ZZS. V Komisijo za razvr{~anjezdravil na liste pri ZZZS je KDM na pobudo RSK za SM imenovala ~lanico, ki je bila s stra-ni ZZZS sprejeta. Glede verifikacijskih pregledov splo{nih ambulant je bilo stali{~e RSK-ja,da naj v komisiji sodeluje vsaj en zdravnik druìnske medicine. RSK je obravnaval tudiperspektivo delitve dela med razli~nimi profili v osnovnem zdravstvu; predlagan je biltudi sestanek z RSK za pediatrijo in {olsko medicino, do katerega pa ni pri{lo. RSK jebil tudi povabljen na sejo Zdravstvenega sveta za predstavitev stali{~ glede prej ome-njenega problema. Stali{~a RSK so bila, da je potrebno obravnavati profile v osnovnemzdravstvu pravi~no glede na obremenitve.

18


Veliko problemov iz vsakodnevnega dela, ki so jih naslovili kolegi na RSK, ~lani niso uspelire{iti, ampak so v skladu s svojimi pooblastili le predlagali smernice. RSK je sprejel dogovoro oblikovanju in objavljanju smernic, ki so v druìnski medicini potrebna za najpogostej-{a bolezenska stanja. Tako so v sodelovanju z RSK za onkologijo nastale prve smernice»Obravnava bole~ine pri rakavem bolniku«. RSK je pripravil predlog za pripravo bolni-ka za poseg v splo{ni anesteziji in ga dal potrditi na RSK za kirurgijo, ki pa do leta 2000{e ni dal odgovora (2). Kasneje so navodila res iz{la. Oblikovala sta jih Odbor za osnovnozdravstvo ZZS in RSK za anesteziologijo (22). F. Be~an je napisal smernice za obravna-vo benigne hiperplazije prostate v ambulanti zdravnika druìnske medicine. Iz{la so tudipriporo~ila za odkrivanje, zdravljenje in vodenje arterijske hipertenzije v ambulanti dru-ìnske medicine (M. Bulc, A. Nadler-@agar, M. Kregar-Jeranko).

3. 2. 3 Problematika specialisti~nega izpita

Tudi RSK se je strinjal, da sekundarijat s preizkusom znanja ni ustrezen pogoj za izdajolicence za podro~je druìnske medicine. Po opravljenem sekundarijatu naj bi se zdrav-niki zaposlili kot specializanti, licenca pa bi se podelila po specialisti~nem izpitu. Tedanjapraksa podeljevanja licenc iz splo{ne medicine tudi ni bila v skladu z 31. ~lenom direk-tive evropske skupnosti {t. 93/16/EEC, ki govori o ustrezni izobrazbi v druìnski medicini.O svojih stali{~ih glede specializacije in podeljevanja licenc iz splo{ne/druìnske medi-cine je RSK poslal zapisnik na ZZS in Zdruènje zdravstvenih zavodov (23).

3. 2. 4 Ostalo

RSK je bil povabljen na Dràvni posvet o nadzoru raka, plod katerega je bila Doktrinao paliativni oskrbi. RSK je predlagal po enega ~lana v strokovno skupino za problema-tiko mamografij in presejalnih pregledov glede cervikalnega karcinoma, a od ustreznihstrokovnih teles ni bilo ̀ elje po sodelovanju. IVZ je na pobudo RSK na spletni strani pri-pravil Katalog zdravstveno vzgojnih gradiv (ki jih je izdal IVZ). Na spletnih straneh IVZje tudi dostopen register zdravil (2).


18. junija 2001 je bil imenovan nov RSK za splo{no/druìnsko medicino, sestavljali so ga:D. Rotar-Pavli~ (predsednica), I. [vab, B. Lov{e, J. Kersnik, M. Kol{ek, M. Bulc, A. Gradi-{ek, D. Klan~i~, M. Dem{ar, E. Zelko, J. Govc-Erèn, I. Vatovec-Progar in M. Masten. Obnastopu mandata je bilo tudi uvedeno novo pravilo imenovanja predsednika RSK; natem mestu se od takrat naprej enkrat letno izmenjavajo ~lani RSK (24).

3. 3. 1 Vodenje bolnikov s sladkorno boleznijo

Vedno ve~ sladkornih bolnikov vodijo zdravniki druìnske medicine. Zaradi tega morajoizvajati vedno ve~ laboratorijskih preiskav (ki so del kakovostnega vodenja bolnikov

19


s sladkorno boleznijo). Te preiskave niso razvidne v stro{kovnikih oziroma prilogah, kiso del podro~nega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravni{ko dejavnost.Ker je dogovor o delitvi dela najprej strokovno vpra{anje, je RSK za SM/DM sprejel naslednjisklep: RSK za splo{no/druìnsko medicino organizira sestanek z RSK internisti~nih strokoziroma z njihovo strokovno skupino za diabetes. Cilj skupnih aktivnosti je, da zdravstve-nemu svetu predlagamo delitev dela v okviru vodenja bolnikov s sladkorno boleznijo (25).

3. 3. 2 Obravnava bolnika pri izbranem zdravniku pred prvonenujno napotitvijo k napotnemu zdravniku

OOZ je novembra 2002 pripravil seznam preiskav, ki naj jih opravi izbrani zdravnik v okviruobravnave bolnika pred prvo nenujno napotitvijo k napotnemu zdravniku. Seznam je juni-ja 2003 potrdil tudi RSK za splo{no/druìnsko medicino. Seznam predstavlja kompromismed mo`nostmi osnovnega zdravstva in dosedanjimi zahtevami napotnih zdravnikov. Pred-stavlja ustrezen standard preiskav, ki ga lahko opravijo zdravniki osnovnega nivoja kjerkoliv Sloveniji. Prepre~uje nepopolne in neustrezno pripravljene ali prehitre napotitve.

3. 3. 3 Elektronska kartoteka: Glej to~ko 11. 2. 2. 1.

3. 3. 4 Predlogi smernic

RSK za DM/SM je obravnaval predloge naslednjih smernic: bolnik z akutno bole~ino v kri-ù v ambulanti druìnske medicine, zdravnik druìnske medicine in bolnik z erektilnodisfunkcijo in smernice za zdravljenje nezapletene oku`be se~nega mehurja pri ̀ enskahmed 18. in 65. letom starosti v druìnski medicini (25).

3. 3. 5 Problematika napotitev na sekundarni nivo

Aprila 2003 je bil sestanek predsednikov vseh RSK-jev na Ministrstvu za zdravje, kjer jebilo podano opozorilo o izrednem pove~anju napotitev na sekundarni nivo. Takratna pred-sednica RSK za SM/DM je povedala, da je velik del napotitev v bistvu diagnosti~na obdelavabolnika in da v Sloveniji {e nimamo kakovostne raziskave o napotitvah. Poudarila je, daje RSK za splo{no/druìnsko medicino ̀ e leta 2001 od ZZZS zahteval, da se zdravnikom –tudi glede napotitev – posreduje povratna informacija, ki bi morala biti standardizira-na na starost in teò bolezni bolnika. Ta povratna informacija (ter primerjava z regijskimpovpre~jem) ne sme biti kaznovalne narave, ampak spodbuda k analiziranju lastnegadela (26).

3. 3. 6 Sodelovanje z RSK za pediatrijo

Teàve so nastale v zvezi z modulom o otrocih in mladini na specializaciji iz druìnskemedicine. Pediatri se namre~ niso strinjali, da bi »pediatrijo« predavali zdravniki dru-ìnske medicine, ~eprav je jasno, da so moduli namenjeni osnovnemu zdravstvu in temam,

20


ki se jih ni mogo~e nau~iti v bolni{nici (6). Tako je aprila 2003 pri{lo do sestanka z RSKza pediatrijo. Dogovorili so se, da bodo skupni napori najprej usmerjeni v skupno izo-braèvanje pediatrov, zdravnikov {olske medicine, zdravnikov druìnske medicine (27).Tako povabljeni pediatri zdaj sodelujejo na omenjenem modulu (6).

3. 3. 7 Rokovanje z osebnimi podatki

Pri{lo je do problemov glede razli~nih na~inov rokovanja z analizami predpisanih zdra-vil s strani ZZZS. Sprejet je bil sklep: Zdravstvene ustanove morajo v okviru svojihorganizacij sprejeti pravilnike o rokovanju z osebnimi podatki (tudi z osebnimi podatkizdravnikov in medicinskih sester). ZZZS pozivamo k ~imprej{njemu izbolj{anju meto-dologije pri analiziranju predpisovanja zdravil.

3. 3. 8 Spremembe na podro~ju kritja zdravil iz obveznegazdravstvenega zavarovanja

RSK za SM/DM je prejel dopis ZZZS, kjer ZZZS obve{~a, da bo spremenila politiko krit-ja zdravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer se bo uvedlo predpisovanjegenerikov namesto originatorjev, tj. menjava zdravil. RSK za SM/DM je sprejel naslednjisklep, ki je odraàl tudi usklajena stali{~a KDM, ZZDM in OOZ. Vsi so podprli raciona-lizacijo na podro~ju predpisovanja zdravil in uporabo cenej{ih zdravil. Opozorili pa so,da bo ve~ina teàv nastopila v ambulantah v osnovni zdravstveni dejavnosti. Preobre-menjeni zdravniki se bodo morali dodatno odlo~ati ne samo o ustreznem zdravljenju,temve~ tudi o ceni dolo~enega zdravila. Ukrep, ki predvideva, da bo zdravnik ob vsakempredpisovanju zdravil (kar se dogaja dnevno v povpre~ni ambulanti vsaj 50-krat!) pre-gledoval {e tiskane cenike zdravil, ni resen in kaè na popolno nepoznavanje dela stroke,ki bo ukrep izvajala. Vpra{ljivo je, kako bodo te spremembe vplivale na zaupanje zava-rovancev v zdravnika. Priporo~ili so predpisovanje zdravil z generi~nimi imeni. Zahtevaliso uvedbo liste predpisanih zdravil, ki jo ima zavarovanec pri sebi. Predlagali so tudi,da bi bilo treba raz~istiti vpra{anje odgovornosti za zaplete, ki bi nastali ob zamenjavizdravila, ki je zdravnik ni odobril, in do podrobnosti postopek v lekarni. Opozorili so, dabo spreminjanje izbora zdravil lahko privedlo do zmede v jemanju zdravil, saj bodo mar-sikateri bolniki jemali dvojna zdravila (stara iz zaloge in nova po zamenjavi). Predlagaliso, naj se sprememba v predpisovanju uvede zaenkrat poskusno, in to samo s statini,kar je è predlagal RSK za SM/DM. V tem primeru bi {lo za nekaj zdravil, ki si jih ne bote`ko zapomniti, obenem pa bodo prihranki ̀ e znatni. Ostale spremembe naj sledijo po~a-si in varno hkrati z uvajanjem ra~unalni{ke podpore (ki je edini obetaven dolgoro~en ukrep)in izobraèvanjem zdravnikov in farmacevtov za njeno uporabo, ob informatizaciji zdrav-ni{kih delovnih mest, kjer le-te {e ni (26).

^lani RSK so razpravljali tudi o zapisovanju besedne zveze »ne zamenjuj« na receptniobrazec. Z njeno uporabo se niso strinjali, ker je raba te besedne zveze ̀ e v osnovi zgre{enain v svojem pomenu ̀ e sama navaja na mo`nost zamenjave kot zdravstvene napake (28).

21


Literatura:

1. Ko{ir T. Splo{na medicina v Sloveniji. Zgodovinski pregled do leta 1992. Ljubljana: Zdruènjezdravnikov splo{ne/druìnske medicine SZD, 2001: 169.

2. Gradi{ek A. Delo Raz{irjenega kolegija za splo{no medicino od 1996 do 2000. Osebni arhiv A. Gra-di{ka.

3. Dosegljivo na: http://www.mz.gov.si/index.php?id=68444. Ko{ir T. Splo{na medicina v Sloveniji. Zgodovinski pregled do leta 1992. Ljubljana: Zdruènje

zdravnikov splo{ne/druìnske medicine SZD, 2001: 170.5. [vab I, Ko{ir T, Rus P. Problemi financiranja predhodne diagnosti~ne obdelave bolnika. Ljub-

ljana 1993. Arhiv KDM.6. Kersnik J. 2006. Ustni vir.7. [vab I. Poro~ilo o delu RSK za splo{no medicino v letu 1993. Ljubljana 1993. Arhiv KDM.8. [vab I. Zapisnik sestanka RSK za SM z dne 16. 2. 1995. Ljubljana 1995. Arhiv KDM.9. Kralj I. Resno opozorilo za spremembo politike do hi{nih obiskov. Roga{ka Slatina 1994. Arhiv KDM.

10. [vab I. Zapisnik seje RSK za SM z dne 15. 2. 1996. Ljubljana 1996. Arhiv KDM.11. Ko{ir F. Pismo RSK za SM. Ljubljana 1996. Arhiv KDM.12. [vab I. Navodilo o spremljanju du{evnih bolnikov v zdravstvene delovne organizacije. Ljub-

ljana 1994. Arhiv KDM.13. [vab I. Poro~ilo o delu kolegija v letu 1994. Ljubljana 1994. Arhiv KDM.14. I. [vab. Predlog spremenjenega na~ina evidentiranja zdravstvenih storitev za potrebe ZZZS.

Arhiv KDM.15. Zapisnik devetega kolegija za splo{no medicino. Ljubljana 1994. Osebni arhiv A. Gradi{ka.16. Zapisnik sestanka desetega kolegija za splo{no medicino. Ljubljana 1994. Osebni arhiv A. Gra-

di{ka.17. [vab I. Dopis ministru za zdravstvo. Arhiv KDM.18. Gradi{ek A. Pogled zdravnika splo{ne medicine na liste zdravil in omejevanje predpisovanja.

Osebni arhiv A. Gradi{ka.19. [vab I. Dopis za ZZZS. Ljubljana 1994. Arhiv KDM.20. [vab I. Dopis za ZZZS. Ljubljana 1996. Arhiv KDM.21. [vab I. Dodatek k zapisniku s sestanka RSK za SM z dne 13. 6. 1996. Ljubljana 1996. Arhiv KDM.22. Erèn Pavel V. Navodila za pripravo bolnika na primarnem nivoju za operativni poseg v aneste-

ziji. ISIS 2001; 7: 89.23. Gradi{ek A. Zapisnik 8. seje RSK za splo{no medicino z dne 22. 9. 1998. Ljubljana 1998. Osebni

arhiv A. Gradi{ka.24. Rotar-Pavli~ D. 2006. Ustni vir.25. Rotar-Pavli~ D. Zapisnik druge seje Raz{irjenega strokovnega kolegija za druìnsko medicino z dne

9. 12. 2002. Ljubljana 2002. Osebni arhiv D. Rotar-Pavli~.26. Rotar-Pavli~ D. Zapisnik ~etrte seje Raz{irjenega strokovnega kolegija za druìnsko medicino.

Ljubljana 2003. Osebni arhiv D. Rotar-Pavli~.27. Rotar-Pavli~ D. Odgovor predsednici RSK za pediatrijo. Ljubljana 2003. Osebni arhiv D. Rotar-Pavli~.28. Rotar-Pavli~ D. Zapisnik pete seje RSK za DM z dne 26.9.2003. Ljubljana 2003. Osebni arhiv D. Ro-

tar-Pavli~.

22


23

4 ODBOR ZA OSNOVNO ZDRAVSTVO ZDRAVNI[KEZBORNICE SLOVENIJE (OOZ)

Ustanovljen je bil leta 1990 (1). Posku{a koordinirati delo in razvoj vseh otrok v primarnemzdravstvenem varstvu, ki so vanj tradicionalno vklju~ene, ob tem pa upo{teva predvsemizhodi{~a strategije razvoja ZZS. Pripravlja razne pravilnike, predloge, oblikuje stali{~a,tj. podpira napore druìnske medicine za njen razvoj in prepoznavnost.


Od leta 1992 do 1996 je imel naslednjo sestavo: F. Urlep – predsednik, ~lani: B. Avsec,S. Bari~evi~, J. âk{, F. Gro{elj, A. Kobal, M. Levstek, T. [ijanec, I. [vab, T. Vahtar, J. Zavr{nikin D. Zrim{ek (2).

V nadaljevanju so na{tete najpomembnej{e aktivnosti v tem obdobju.

4. 1. 1 Priprava raznih pravilnikov, predlogov in stali{~

F. Urlep je pri pripravi Pravilnika o vsebini in poteku sekundarijata k sodelovanju povabiltakratnega predstavnika mladih zdravnikov J. Zavr{nika (3). S pomo~jo Sekcije mladihzdravnikov pri SZD je bil konec februarja 1993 organiziran mednarodni posvet o vpra{a-nju sekundarijata, saj je bilo hitro jasno, da sam Pravilnik ne bo zado{~al in da bo potrebnooblikovati tudi vsebino sekundarijata. Posledica posveta je bila, da je OOZ s pomo~jopredstojnikov kateder oblikoval List sekundarija (4). 5. junija 1993 je bil na 22. skup{~i-ni ZZS ta Pravilnik sprejet (5).

OOZ je pripravil tudi Pravilnik o zasebni zdravstveni dejavnosti, ki je bil s strani Mini-strstva za zdravstvo sprejet jeseni 1992.

Pripravil je tudi Pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem, ki ga je sprejela Skup-{~ina Zbornice na tretjem zasedanju v letu 1993. V zvezi s tem Pravilnikom se je pokazalo,da bi bilo potrebno tudi imenovati komisije, ki bodo izvr{evale strokovni nadzor, izde-lati programe nadzorov in organizirati potreben administrativni aparat. Izoblikovalo seje tudi stali{~e, da bi bilo potrebno izdelati tudi strokovna navodila za nadzor (4).

Sodeloval je pri oblikovanju predloga zakona o zdravilih (6).

Pripravil je stali{~a ZZS do pravice zavarovancev v osnovni zdravstveni dejavnosti. OOZse je zavzel za uveljavitev vseh stali{~, ki so jih predlagali RSK-ji vseh tistih strok, ki sode-lujejo v osnovnem zdravstvu (4).

4. 1. 2 Predpisovanje fizikalne terapije

Ker so se pojavile teàve v zvezi s predpisovanjem fizikalne terapije, je bil s strani OOZ26. 5. 1994 sklican sestanek fiziatrov, ortopedov, pediatrov, zdravnikov druìnske medici-ne in razvojnih nevrologov (7). Sestanek je bil sklican z èljo soo~enja in poenotenja stali{~

razli~nih medicinskih strok o na~elih in praksi predpisovanja, izvajanja in nadzorova-nja fizioterapevtskih storitev. Oblikovala so se skupna stali{~a, ki so bila predloènaobema RSK (8).

4. 1. 3 Uvajanje zasebni{tva

OOZ je sodeloval pri re{evanju zapletov in teàv uvajanja zasebne zdravstvene dejavno-sti v Sloveniji. Projektna skupina OOZ je pripravila zgodovinski pregled razvoja javnezdravstvene slu`be v zadnjih sto letih. Na tem temelju je oblikovala tudi teze, ki naj bibile upo{tevane pri uvajanju zasebne zdravstvene dejavnosti v osnovnem zdravstvu v Slo-veniji (4).

4. 1. 4 Ostalo

Leta 1992 je bila OOZ poverjena naloga, da pripravi izdajanje zborni~nega glasila. Takoje v letu 1993 pri~ela izhajati revija Isis (4).

V namen preu~itve dela in poloàja medicine dela, prometa in {porta v osnovni zdravs-tveni dejavnosti je bila organizirana okrogla miza (15. 11. 1994 v dvorani Ministrstva zazdravstvo), na katero so bili vabljeni predstavniki stroke in razli~nih odgovornih institu-cij (9). Na posvetu so bile predstavljene dileme te stroke v ~asu po uveljavitvi Zakonao zdravstveni dejavnosti.

OOZ je pripravil okroglo mizo o urgentni zdravni{ki slu`bi in deùrstvu v osnutku zakonao zdravnikih (18. 5. 1995). Predstavljen je bil model za ureditev urgentne slu`be, izpo-stavljena pa mnoga nere{ena vpra{anja v zvezi z neprekinjenim zdravstvenim varstvom,deùrstvi, vklju~evanjem zasebnih zdravnikov in vpra{anja odgovornosti, ki se pri tempojavljajo (8).


Od leta 1996 do leta 2000 je imel OOZ naslednjo sestavo: I. Praznik – predsednik, F. Be~an,B. Humar, B. @ibrat, M. Rous-Jug, M. Dem{ar, B. [tagar, V. Plevnik-Vodu{ek, M. Pisanski,J. âk{ in B. Pelhan (10).

OOZ se je v tem mandatu ukvarjal z naslednjimi problemi: obravnaval je potek pogajanjza splo{ni dogovor 1998, potek pogajanj za podro~ni dogovor za zdravstvene domove inzasebnike 1998, kr{itve pogodbenih obveznosti z ZZZS s strani dolo~enih izvajalcev, spre-membe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (175. ~len), zagotovitev delovanjaosnovnega zdravstva v novih razmerah, organizacijo mrli{ko pregledne slu`be v ob~ini,problematiko bolni{kega staleà in mo`ne ukrepe za zmanj{evanje le-tega, medicinskodokumentacijo, problematiko dvojnih licenc, osnutek novega pravilnika o podeljevanju,podalj{evanju in odvzemu licenc ter sodelovanje z drugimi stanovskimi organizacijamidoma in na tujem. ̂ lani so sodelovali na seji odbora za zasebno zdravstvo ZZS 16. 3. 1998

24


25

4 ODBOR ZA OSNOVNO ZDRAVSTVO ZDRAVNI[KE ZBORNICE SLOVENIJE (OOZ)

pred 9. zborom zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in se ga tudi udeleìli20. in 21. marca na Brdu pri Kranju (11). Obravnaval je tudi probleme v zvezi z nadome-stili za odsotnost dela zaradi bolezni, z medicinsko dokumentacijo, s spremembami inz dopolnitvami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, problematiko dvojnih licenc,organizacijo mrli{ko-pregledne slu`be, standardizacijo storitev pred napotitvijo na sekun-darno raven, glavarinskim sistemom v ginekologiji, reorganizacijo osnovnega zdravstvenegavarstva. Sodeloval je pri pripravi navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstvana primarni ravni, Pravilnika o podelitvi, podalj{anju in odvzemu licenc, Pravilnika o vrstah,vsebini in poteku specializacij. Pripravil je nadzor in zagotavljanje kakovosti laborato-rijskih preiskav v okviru ambulantnega dela. ^lani so se udeleìli posveta o prihodnostizdravstvenega doma (Ptuj, 6. 11. 1998) (12).


V mandatu od leta 2000 do 2004 je imel naslednjo sestavo: predsednica: G. @iv~ec-Ka-lan, ~lani: M. Bulc, D. Rotar-Pavli~, B. @ibrat, M. Dem{ar, V. Plevnik-Vodu{ek, B. [tagar,E. Lov{e-Perger, F. [uta, E. @lajpah, M. Krajnc, D. Rejec-Taljat, I. Ivaneti~.

V tem mandatu so se izvajali naslednji podprojekti: izdelava laboratorijskih standardovza zdravnika druìnske medicine, pediatra in specialista {olske medicine, prito`ni sistemin izdelava smernic za delo (spremljanje bolnika z limfomom). Potekala sta tudi dva projek-ta Zbornice: Komunikacija primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja in Obremenitvezdravnikov primarnega nivoja (13).

4. 3. 1 Delo v zvezi s preventivnim programom

Delo v zvezi s preventivnim programom: v tem ~asu se je uvajal projekt preventivnih pre-gledov odrasle populacije. OOZ je menil, da je populacija preko 19 prevelik zalogaj zapreventivni program in je predlagal, da bi se populacija zmanj{ala na mo{ke v starostiod 35 do 65 let in ènske v starosti od 45 do 70 let. V program naj bi se, poleg zmanj{e-vanja sr~no-ìlne ogroènosti, vklju~il tudi program presejanja za karcinome. OOZ pa seje strinjal, da je izvajanje preventivnega programa v ambulanti strokovno utemeljeno inbo dolgoro~no prispevalo k zmanj{anju obiskov pri osebnem zdravniku. Vsak zdravniknaj bi izvajal preventivne preglede svoje populacije. OOZ je poudaril, da program pred-stavlja {iritev programa storitev iz Pravil zdravstvenega zavarovanja, zato je predlagalzniànje glavarine oziroma dodatno pla~ilo za opravljeno delo.

4. 3. 2 Delo v zvezi s sekundarijatom

OOZ se je zavzel za spremembo Pravilnika o sekundarijatu tako, da naj bi sekundarijatlahko potekal tudi na primarnem nivoju. Takrat je namre~ bilo mo`no v okviru sekun-darijata opravljati program s podro~ja druìnske medicine najmanj 1 mesec in najve~6 mesecev.

4. 3. 3 Delo v zvezi s kakovostjo

M. Bulc je bila imenovana za vodjo komisije za kakovost pri OOZ (omenjena je bila tudi~lanica te komisije pri UEMO). OOZ je menil, da je potrebno zdravnike dodatno moti-virati za zbiranje podatkov v okviru projekta »Kakovost v zdravstvu«. Potrebno je tudivzpodbujati izdelavo ra~unalni{kega kartona, za kar sta se zavzemala tudi RSK in ZZDM.

4. 3. 4 Delo v zvezi z laboratorijskimi storitvami

S problemom opravljanja laboratorijskih storitev se je ukvarjal tudi RSK. Vse ve~ je bilonamre~ primerov prelaganja opravljanja laboratorijskih storitev in drugih preiskav na rame-na zdravnika druìnske medicine, brez preusmeritve sredstev s sekundarnega na primarninivo. Klini~ni specialisti tudi niso upo{tevali obsega in trajanja pooblastil na napotni-cah. Mnenje OOZ je bilo, da mora klini~ni specialist upo{tevati omenjeno in sam opravitipreiskave, ~e ima za to pooblastilo. OOZ je tudi predlagal, RSK pa takrat ̀ e sprejel, mini-malni standard preiskav za prvo nenujno napotitev na sekundarni nivo.

4. 3. 5 Pravica do prevoza z re{evalnim ali drugim vozilom

Pojavila se je dilema glede prevoza dializnih bolnikov na ostale preglede. Mnenje OOZje bilo, da imajo dializni bolniki tako kot vsi drugi bolniki pravico do prevoza na ostalepreglede (ne dializne) v primeru, ko zdravnik ugotovi, da bi bil prevoz z javnim sredstvomlahko {kodljiv. Odlo~itev o prevozu je stvar strokovne odlo~itve vsakega posameznegazdravnika. Problem je nastal tudi v zvezi z zapisom o prevozu v zdravstveni dokumenta-ciji. Mnenje OOZ je bilo, da zdravnik vodi zdravstveni karton za potrebe bolnika oziromanjegovega zdravljenja in ne za potrebe zavarovalnice, zato je s strani zavarovalnice neupravi-~eno sankcioniranje zdravnikov samo zato, ker niso dovolj ob{irno zapisali in dokumentiralisvoje odlo~itve v karton (14).

4. 3. 6 Ostalo

Novembra leta 2002 je OOZ potrdil seznam preiskav, ki naj jih opravi izbrani osebni zdrav-nik v okviru obravnave bolnika pred prvo nenujno napotitvijo k napotnemu zdravniku. Seznamje junija 2003 potrdil tudi RSK za splo{no/druìnsko medicino in julija 2004 potrdil IO ZZS (15).

Na 19. u~nih delavnicah na temo zdravstvenih napak se je oblikovala pobuda za ustano-vitev branilske skupine, kar je OOZ podprl in predlagal organiziranje branilske skupine(sestavljali bi jo odvetniki) pri ZZS, ki bi bila zdravnikom in zobozdravnikom dosegljivatakoj ob dogodku in bi jih zastopala v postopkih pred sodi{~i oziroma razli~nimi orga-ni pregona ali individualnimi to`bami ali prito`bami.

V nekaterih zdravstvenih domovih se vsi zdravniki niso vklju~evali v deùrstvo. MnenjeOOZ je bilo, da so se v zagotavljanje urgentne in deùrne slu`be enakomerno in enako-pravno dol`ni vklju~evati vsi izvajalci osnovnega zdravstvenega varstva, ki opravljajodejavnost izbranega osebnega zdravnika (v splo{nih, otro{kih in {olskih ambulantah) (14).

26


27

4 ODBOR ZA OSNOVNO ZDRAVSTVO ZDRAVNI[KE ZBORNICE SLOVENIJE (OOZ)

Literatura:

1. Gradi{ek A. Referat. Arhiv ZZDM.2. Cukjati F. Prvo in drugo zasedanje skup{~ine zdravni{ke zbornice Slovenije. Isis 1992; 1: 15.3. Zavr{nik J. Misli o sekundarijatu. Isis 1992; 1: 25.4. Urlep F. Poro~ilo odbora za osnovno zdravstvo. Isis 1993; 6: 12–3.5. Urlep F. Poro~ilo odbora za osnovno zdravstveno dejavnost strokovno medicinske komisije.

Isis 1994; 4: 31–2.6. Anon. Zapisnik 22/12. seje IO ZZS. Isis 1993; 12: 44.7. Urlep F. Zapisnik sestanka sestanek fiziatrov, ortopedov, pediatrov, zdravnikov splo{ne medici-

ne in razvojnih nevrologov. Ljubljana 1994. Arhiv KDM.8. Urlep F. Poro~ilo odbora za osnovno zdravstvo. Isis 1995; 6: 27.9. Kobal AB. Vloga in funkcije medicine dela v osnovni zdravstveni dejavnosti. Isis 1995; 1: 42–3.

10. Anon. Vodstvo zbornice. Isis 1997; 7: 76.11. Praznik I. Poro~ila odborov Zdravni{ke zbornice Slovenije o delu med obema skup{~inama. Doseg-

ljivo na: http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis98-07/html/porocilaodborov45.html#1.12. Praznik I. Odbor za osnovno zdravstvo – poro~ilo o obravnavanih zadevah. Dosegljivo na:

http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis99-05/html/praznik35.html#1.13. Anon. Na~rt dela odborov Zdravni{ke zbornice Slovenije za leto 2002. Isis 2002; 4: 107.14. @iv~ec-Kalan G. Realizacija nalog odbora za osnovno zdravstvo. Isis 2003; 8–9: 110–5.15. @iv~ec-Kalan G, [uta F. Navodila za prvo nenujno napotitev na sekundarno raven zdravstvene

obravnave. Isis 2005; 5: 66.

28

5 KATEDRA ZA DRU@INSKO MEDICINO (KDM)

5. 1 Ustanovitev Katedre

Prvi predlogi za uvajanje splo{ne medicine v dodiplomski program {tudija na Medicin-ski fakulteti v Ljubljani so se pojavili po ustanovitvi Sekcije za splo{no medicino SZD(leta 1966) in po uvedbi specializacije splo{ne medicine leta 1968. V Sloveniji najdemoprvo »uradno« zapisano zahtevo po ustanovitvi Katedre za splo{no medicino v sklepih25. ob~nega zbora SZD, ki je bil 3. in 4. aprila 1970 v Celju. [e ve~. ̂ lani Sekcije za splo{nomedicino so sestavili predlog z naslovom »Ustanovitev In{tituta in Katedre za splo{no medi-cino SR Slovenije«, ki pa na 12. redni seji pedago{ko-znanstvenega sveta MF (25. 2. 1975)ni bil sprejet (1).

29

Darilo zagreb{ke Katedre ljubljanski ob njeni ustanovitvi: Aci Urlep, Ivica Vrci}-Keglevi} (ZG),Igor [vab, Milica Kati} (ZG), Mateja Bulc, @elimir Jak{i} (ZG) (z leve).

Uvajanje druìnske medicine v dodiplomski {tudij na MF je potekalo postopoma; splo-{nomedicinski tematiki je bilo najprej v drugem letniku namenjeno deset predavanj v okvirupredmeta Socialna medicina. Kasneje, ko je Medicinska fakulteta v Ljubljani v celoti izvedlareformo {tudija, je bilo druìnski medicini v {estem letniku namenjenih sedem tednov.Kljub nekaterim druga~nim mnenjem se je vodstvo Fakultete odlo~ilo, da samostojneKatedre ne ustanovi, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za njeno ustanovitev, kar je prak-ti~no pomenilo, da je stroka rabila svojega fakultetnega u~itelja. Z reformo {tudija se jena MF v Ljubljani v {tudijskem letu 1994/1995 prvi~ pojavil samostojni predmet druìn-ska medicina. Tako se je MF priklju~ila trendu, ki zagovarja uvrstitev druìnske medicine

30


v {tudijske programe medicinskih fakultet. Ko so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno usta-novitev (ko je stroka dobila svojega fakultetnega u~itelja), je Fakulteta na seji senata dne,27. 11. 1995, ustanovila Katedro za druìnsko medicino (2).

5. 2 Delovanje Katedre

Katedra predstavlja strokovni vrh slovenske druìnske medicine.

5. 2. 1 Dodiplomski {tudij

Katedra je pripravila program {tudija iz predmeta druìnska medicina, ki je izredno zani-miv, inovativen in priljubljen. Obsega 210 ur pouka, kamor so vklju~ena predavanja, vajein seminarji. Izvaja se v obliki pouka v blokih. Vaje se lahko opravljajo pri mentorjih, kiopravljajo delo na podro~ju druìnske medicine po vsej Sloveniji. V okviru pouka iz dru-ìnske medicine morajo {tudenti opraviti tudi 15ur deùrstva. Med potekom izobraèvanjase {tudent med drugim seznani, da je naloga zdravnika druìnske medicine posamezni-kom in druìnam zagotavljati celostno zdravstveno varstvo v okolju, v katerem ìvijo.[tudentje se ̀ e v dodiplomskem {tudiju seznanjajo s prakti~nim delom v splo{nih ambu-lantah. Na~in u~enja je predvsem individualen (usmerjen je k posameznemu {tudentu,saj ima vsak svojega u~itelja), zato je potrebno veliko {tevilo mentorjev, pri izvedbi prakti~-nega dela pa dobro sodelovanje z zdravstvenimi domovi. [tudentje morajo med delomv splo{ni ambulanti opraviti ve~ nalog: pregledati dolo~eno {tevilo bolnikov in jih pred-staviti na strokovnih kolegijih ter pripraviti poro~ilo o bolnikovi druìni. Seminarski del{tudija je razdeljen na tri dele: na za~etku in koncu delajo {tudentje pod vodstvom asisten-ta skupinsko, vmes pa analizirajo videoposnetke, ki nastanejo pri igranju vlog z igranimibolniki (3).

5. 2. 2 Mentorstvo

V zadnjih desetih letih so bili sodelavci Katedre mentorji Pre{ernovim nalogam, en kandidatje dobil fakultetno Pre{ernovo nagrado. Ve~ kandidatov je doktoriralo in magistriralo. V ok-viru Katedre je doktoriral kot mladi raziskovalec J. Car na Imperial College v Londonu (4).

5. 2. 3 Sodelovanje pri specializaciji in specialisti~nem izpitu

Glej to~ko 7!

5. 2. 4 Ostalo

V okviru Katedre je bila ustanovljena raziskovalna skupina za podro~je druìnske medi-cine, ki je registrirana na Ministrstvu za znanost, kar Katedri omogo~a kandidiranje namednarodnih in raziskovalnih projektih ministrstva.

V prostorih Katedre ima prostor sekretariat Evropskega zdruènja zdravnikov druìnskemedicine (WONCA Europe) od leta 2005 naprej. Tajnica je B. Toplek (4).

5. 3 Sodelavci Katedre

Ob ustanovitvi je imela Katedra tri zaposlene: doc. I. [vaba, asist. M. Kol{ka in asist.M. Bulc. Po pogodbi je bil zaposlen {e asist. G. @or`. Vsak je vodil eno skupino {tudentoven dan na teden, s tem da so bile naloge I. [vaba od vsega za~etka predvsem vodenje,koordinacija in predavanja. V letih od ustanovitve je Katedra akademsko mo~no napre-dovala. I. [vab je napredoval do naziva izredni profesor, v katerega je bil imenovan19. 3. 2001 (4). Leta 1995 so naziv asistenta dobili M. Bulc, M. Kol{ek in G. @or` (trenutnonima ve~ tega naziva). Leta 1996 sta naziv asistenta dobila J. Kersnik in I. Tomazin (slednjitrenutno nima ve~ tega naziva). Leta 1998 so naziv asistenta dobili S. Kav~i~ (trenutnonima ve~ tega naziva), D. Rotar-Pavli~ in V. Vodopivec-Jam{ek. Leta 2000 sta naziv asi-stenta dobila J. Car in G. @iv~ec-Kalan. Leta 2001 so naziv asistenta dobili [. Grmec,D. Klan~i~ in K. Tu{ek-Bunc. Leta 2002 so naziv asistenta dobili D. Klan~ar, N. Kop~avar-Gu-~ek, T. Poplas-Susi~ in S. @idanik. Leta 2003 je asistentka postala M. Petek-[ter. Leta 2004so naziv asistenta dobili R. Ilja`, P. Klemen, P. Kravos, M. Miheli~, D. Petek. Docenti sopostali M. Kol{ek (2001), J. Kersnik (2001) in [. Grmec (2005). Magistri znanosti so posta-li G. @or` (1992), J. Kersnik (1996), I. Tomazin (1998), J. Car (2000), D. Rotar-Pavli~ (2000),M. Petek-[ter (2002), A. Kravos (2003), D. Petek (2004) in N. Kop~avar-Gu~ek (2005). Dok-

31

5 KATEDRA ZA DRU@INSKO MEDICINO (KDM)

Sodelavci Katedre (Marko Kol{ek, Irena Vatovec-Progar, Danica Rotar-Pavli~) med pogovoromna Mednarodnem te~aju.

32


torji znanosti so postali I. [vab (1992), M. Kol{ek (2001), J. Kersnik (2001), [. Grmec (2004),J. Car (2005) in M. Petek-[ter (2005). Na Katedri so redno zaposleni I. [vab, predstojnik(od leta 1997), M. Bulc, asistentka (od leta 1997), M. Kol{ek, docent (od leta 1997), A. Artnak,tajnica (od leta 2001), D. Rotar-Pavli~, asistentka (od leta 2003), J. Rifel, mladi raziskova-lec (od leta 2004), B. Toplek, tajnica WONCE (od leta 2005), J. Car, asistent (od leta 2005)in K. Pesjak, mlada raziskovalka (od leta 2005). Na projektih so na Katedri dopolnilnozaposleni J. Kersnik, T. Berger, [. Grmec, M. Petek-[ter, T. Poplas-Susi~ in P. Seli~ (5).

Literatura:

1. Ko{ir T. Splo{na medicina v Sloveniji. Zgodovinski pregled do leta 1992. Ljubljana: Zdruènje zdrav-nikov splo{ne/druìnske medicine SZD, 2001: 203–4.

2. Kersnik J. Druìnska medicina na slovenskem po letu 1980. Arhiv ZZDM.3. Kersnik J. Druìnska medicina – novost v dodiplomskem izobraèvanju {tudentov medicine.

Isis 1995; 8–9: 6.4. [vab I. 2005. Ustni vir.5. Artnak A. 2006. Ustni vir.

6 ZAVOD ZA RAZVOJ DRU@INSKE MEDICINE

@e ve~ let so znotraj druìnske medicine v Sloveniji potekale debate o ustanovitvi Zdru-ènja izven SZD. ZZDM deluje v okviru SZD, ki pa je tako organizirano, da od ~lanarine,ki jo ~lani pla~ujejo SZD, ZZDM za delovanje ne prejme ni~esar, razen »brezpla~nega«ra~unovodstva. To z drugimi besedami pomeni, da lahko ZZDM tro{i le denar, pridob-ljen »na trgu«, z njim pa ne more gospodariti. ZZDM tudi ni samostojna pravna oseba.Vendar se izlo~itev iz SZD ni zdela smiselna zaradi osrednje vloge SZD v slovenskem oko-lju, prav tako tudi ne ustanovitev vzporednega dru{tva, zato se je ZZDM odlo~ilo zaustanovitev Zavoda, ki bi opravljal naloge za razvoj DM. Zavod pa lahko ustanovi le sku-pina posameznikov (1).

Tako je bil sklep za ustanovitev Zavoda za razvoj druìnske medicine podan na prvi red-ni seji zbora ustanoviteljev Zavoda za razvoj druìnske medicine (v nadaljevanju ZRDM),ki je potekala dne 20. 11. 2002 (2). Registriran pa je bil 19. 12. 2002. Ustanovitelji Zavo-da so: I. [vab, J. Kersnik, M. Kol{ek, D. Rotar-Pavli~, A. Poplas-Susi~, D. Klan~i~ (torej~lani takratnega IO Zdruènja in D. Klan~i~). ^lani Strokovnega sveta Zavoda so: I. [vab(predsednik), T. Poplas-Susi~, M. Bulc, F. Novak, M. Kova~, I. Vatovec-Progar in D. Rotar-Pa-vli~. Nadzorni odbor sestavljajo G. @or` (predsednik), M. Kol{ek in M. @nidar{i~. Sede`ZRDM je na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani (3, 4). Direktor je D. Klan~i~. Ustanoviteljiniso lastniki sredstev ali ~esarkoli drugega. ZRDM je namenjen kot samostojna organi-zacija druìnske medicine, ki podpira delovanje vseh na podro~ju druìnske medicine.Sprejet je bil tudi dogovor o sodelovanju, ki je za~rtal jasna razmerja med vsemi orga-nizacijami, ki delujejo na podro~ju druìnske medicine v Sloveniji (1).

ZRDM opravlja naslednje dejavnosti:1. prepre~evanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov in po{kodovancev,

vklju~no s fizikalno terapijo;2. spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje,

krepitev in izbolj{anje zdravja;3. izvajanje druìnske medicine;4. izvajanje medicine dela, prometa in {porta;5. zdravljenje in rehabilitacija bolnikov in po{kodovancev na domu ter oskrbovancev

v socialno varstvenih zavodih ter drugih zavodih, organizacijah in dru`bah, vklju~-no s fizikalno terapijo;

6. izvajanje nege na domu, patrona`nih obiskov in pomo~i bolnikom, po{kodovancev,ostarelim in nemo~nim;

7. ugotavljanje za~asne nezmo`nosti za delo;8. izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva rizi~nih skupin in drugih prebivalcev

v skladu z zakonodajo, s sprejetimi programi preventivnega zdravstvenega varstvain z mednarodnimi konvencijami;

9. izvajanje zdravstvene vzgoje in svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja;10. izvajanje nujne medicinske pomo~i in re{evalnih prevozov;11. izvajanje zdravstvenih pregledov nabornikov, pripadnikov Slovenske vojske, {port-

nikov in drugih posebej opredeljenih skupin dràvljanov;12. izvajanje diagnosti~nih in terapevtskih storitev;

33

13. izvajanje specialisti~ne ambulantne dejavnosti za podro~ja, ki niso vezana na bol-ni{ni~no zdravljenje;

14. izvajanje pomo`nih metod zdravljenja;15. izvajanje vzgojnih in izobraèvalnih programov s podro~ja medicine in zdravstva na

vseh nivojih;16. izvajanje {tudijskih in raziskovalnih nalog v okviru dodiplomskega in podiplomske-

ga programa medicinske fakultete, drugih visokih, vi{jih in srednjih {ol medicinskeoz. zdravstvene usmeritve ter izvajanje drugih raziskovalnih projektov s podro~ja delo-vanja Zavoda;

17. oskrba z zdravili, s sanitetnim materialom, z in{trumenti in medicinsko opremo zapotrebe Zavoda in v skladu z zakonskimi predpisi in obveznostmi;

18. vzdrèvanje objektov, vozil, opreme in drobnega inventarja v upravljanju Zavoda;s podro~ij zdravstvene ekonomike, organizacije in informatike v zdravstvu za potre-be zdravstvenega zavoda, zasebne zdravstvene dejavnosti in drugih naro~nikov;

19. svetovanje za kakovost in nadzor kakovosti.

Organi zavoda so: zbor ustanoviteljev, svet zavoda, direktor, strokovni svet in drugi orga-ni, ki jih dolo~a Statut Zavoda (3).

Literatura:

1. Kersnik J. 2005. Ustni vir.2. Anon. Zapisnik 1. redne seje ustanoviteljev ZRDM. Ljubljana 2002. Arhiv ZZDM.3. Anon. Statut ZRDM. Delovno gradivo. Ljubljana 2002. Arhiv ZZDM.4. Toplek B. 2006. Ustni vir.

34


7 SPECIALIZACIJA

7. 1 Potek uveljavljanja obvezne specializacije

Druìnska medicina je stroka sui generis kot druge medicinske stroke. Medicinska fakul-teta ne izobraùje zdravnike druìnske medicine, ampak zdravnike, ki se {ele v ~asupodiplomskega usposabljanja usmerijo v svojo specialnost, torej tudi v druìnsko medi-cino. V 11. ~lenu Pravilnika o specializacijah zdravstvenih uslu`bencev v SFRJ iz leta 1960je bila kot trideseta po vrsti napisana specializacija iz splo{ne medicine. V Sloveniji jebila izdana prva odlo~ba o specializaciji zdravniku iz Maj{perka, ki pa niti specializacijeniti izpita ni opravil v Sloveniji. [ele leta 1968 je kot prvi opravil specialisti~ni izpit J. Schrottiz Ljubljane (1). Po njem smo imenovali Schrottove dneve.

Leta 1993 se je spremenil na~in opravljanja sekundarijata, ki sedaj traja dve leti, ve~i-noma v bolni{nicah. Na koncu je sekundarijski izpit (2). Problem je nastal, ker so zdravnikina osnovi tega izpita dobili licenco za delo v splo{ni medicini, kar so avtomati~no povezova-li z delom v splo{ni ambulanti. V drugi polovici leta 1998 se je v dràvnem zboru razpravljaloo predlogu Zakona o zdravni{ki slu`bi (objavljen v Poro~evalcu 1998; 51 (4. avgust): 17–30).Za druìnsko medicino je bil sporen predvsem njegov 14. ~len, ki je predvideval, da »napodlagi uspe{no opravljenega preizkusa usposobljenosti Zbornica zdravniku izda licencoza opravljanje poklica na podro~ju splo{ne medicine«. Po mnenju ZZDM/SM in KDM je{lo za dolo~ilo, ki je bilo sporno iz ve~ razlogov. Predvidevalo je, da je za delo v splo{niambulanti dovolj opravljen sekundarijat, ne pa specializacija iz splo{ne medicine, s ~i-mer se je splo{na medicina kot stroka ponovno postavljala v poloàj drugorazredne vejemedicine in izni~evala pomen specializacije iz te stroke. To dolo~ilo je bilo sporno tudis stali{~a priblièvanja Slovenije EU. Ta namre~ v svoji direktivi {t. 93/16/EEC v 4. poglav-ju dolo~a, da je za delo v osnovnem zdravstvu (druìnska – ali splo{na medicina – odvisnood uveljavljenega naziva v dràvi) potrebno usposabljanje, ki traja najmanj dve leti, odkaterih mora vsaj {est mesecev potekati v splo{ni ambulanti. Pogoj za samostojno delov splo{ni ambulanti je specializacija. Pravilnost tega prepri~anja sta potrdila tudi takratnipredsednik evropskega zdruènja zdravnikov druìnske medicine (ESGP/FM) C. van Weel intakratni predsednik Evropskega unije zdravnikov druìnske medicine (UEMO) J.C. de Sousa.

27. 10. 1998 je takratnemu predsedniku ZZS M. Bitencu poslal pismo takratni predsednikESGP/FM C. van Weel. Napisal je, da je sli{al, da slovenska vlada razmi{lja o uvedbi dvo-letnega bolni{ni~nega usposabljanja za zdravnika druìnske medicine. Ta program najbi bil potreben za pridobitev licence za delo v splo{ni ambulanti. Slovenija ima dolgotradicijo v usposabljanju bodo~ih zdravnikov druìnske medicine, ki sega v sedemdese-ta leta. Njen program je igral pomembno vlogo v evropskih diskusijah glede programausposabljanja za zdravnika druìnske medicine, ki ga je sestavljala Leeuwenhorstova sku-pina (zdaj: EURACT). Priporo~il je, da naj se ta odli~ni program usposabljanja upo{tevapri sestavljanju novega programa, saj ima druìnska medicina specifi~ne zahteve. Velikpomen je na poznavanju epidemiologije, saj je ve~ina bolezni zdravljenih izven bolni-{nice. Poudarek je tudi na komunikacijskih sposobnostih z bolniki in njihovimi druìnami.Starfield je dokazala, da ima druìnska medicina pomemben vpliv na u~inkovitost in kako-vost zdravni{ke oskrbe (3).

35

J. C. de Sousa je na podlagi svojega obiska v Sloveniji leta 1997 ugotovil, da ima Sloveni-ja precej{nje teàve pri uresni~evanju priporo~il Evropske unije glede druìnske medicine,predvsem kar se ti~e priporo~il glede izobraèvanja za zdravnika druìnske medicine. Poslalje naslednja priporo~ila:

1. ~as trajanja izobraèvanja mora biti vsaj dve leti;2. pribli`no pol tega ~asa mora biti izobraèvanje v splo{nih ambulantah pod nadzo-

rom usposobljenega zdravnika druìnske medicine;3. izobraèvanje za zdravnika druìnske medicine mora imeti isto za~etno to~ko kot izo-

braèvanje za druge specialnosti;4. skozi vse izobraèvanje mora biti specializant nadzorovan s strani za to usposobljenega

zdravnika druìnske medicine, v ~asu usposabljanja v bolni{nici lahko mentor to vlogodeli s specialisti v bolni{nici, teoreti~na in prakti~na vsebina usposabljanja pa mora bitiprilagojena zahtevam druìnske medicine, cilji in zahteve morajo biti dolo~eni pred za~et-kom usposabljanja. Iz tega sledi, da zdravniki pri nas ne bi bili smeli dobiti licence zadelo v splo{ni ambulanti, ko z izpitom zaklju~ijo sekundarijat. Za to mesto bi se moraliusposabljati vsaj dve leti po specifi~nem programu. Ve~ino teh zahtev lahko najdemo v do-kumentih EU, kot tudi v mnogih deklaracijah in izjavah mnogih mednarodnih organizacij.

Vloga zdravnika druìnske medicine se je poudarjala in spreminjala tudi drugje po Evro-pi. Od leta 1995 naprej WHO in WONCA sodelujeta na projektu, kako narediti medicinskoprakso in izobraèvanje bolj relevantno potrebam ljudi: prispevek druìnskega zdravnika.Da bi zadovoljili potrebe ljudi, se morajo zgoditi korenite spremembe v zdravstvenih siste-mih, v zdravni{kem poklicu in v medicinskih {olah ter v drugih tovrstnih izobraèvalnihustanovah. Zdravnik druìnske medicine bi moral imeti osrednjo vlogo v zagotavljanjukakovosti, stro{kov/u~inkovitosti in enakosti v zdravstvenih sistemih. Zato mora biti zdrav-nik druìnske medicine visoko usposobljen v zdravni{ki oskrbi bolnika in mora integriratiindividualno in dru`beno zdravstveno varstvo (4). Tudi v tem dokumentu je na deveti stra-ni priporo~ilo, da naj medicinske fakultete in druge institucije uvedejo ali podpirajo mo~nepodiplomske programe v druìnski medicini. Zdravniki, ki bodo delali v splo{ni ambu-lanti, morajo pridobiti dodatna znanja iz principov zdravljenja v druìnski medicini. Tudiv odgovorih tujih zbornic na vpra{anje o pogojih za pridobitev licence iz splo{ne medi-cine za specialiste zasledimo podobna stali{~a:

1. Islandija: Druìnska medicina je svoja specialnost; da postane{ specialist, je potreb-no usposabljanje podobno, kot v ostalih specialnostih. ̂ e ̀ eli{ spremeniti specialnost,se mora{ udeleìti usposabljanja v DM.

2. Luksemburg: Nih~e ne sme delati brez usposabljanja v DM.3. [vedska: DM je svoja specialnost, ki je enakovredna vsem drugim; vsi, ki delajo v SM,

so specialisti DM.4. UK: Specializacija iz SM traja vsaj 2 leti v bolni{nici in vsaj eno leto v SM. Vsi ZSM

morajo biti usposobljeni za delo v SM.5. Nem~ija: Vsi zdravniki, ki delajo v splo{nih ambulantah, morajo imeti kon~ano ali

popolno izobraèvanje iz druìnske medicine ali pa minimalno kvalifikacijo v druìn-ski medicini, ki traja dve leti.

6. Danska: Vsi zdravniki, ki delajo v splo{nih medicini, morajo imeti opravljeno specia-lizacijo iz druìnske medicine (5).

36


Na sestanku na ZZS oktobra 1998 je bilo re~eno, da naj se pripravi nov predlog zakona,ki bi zamenjal tedanjega, ki je z mnoìco amandmajev ~akal v postopku. I. [vab je na sestan-ku glavnega strokovnega sveta ZZS jasno povedal, da bo slovenska druìnska medicinaspremenjeni predlog zakona podprla le, ~e bo ustrezno spremenjen tudi ~len, ki je opre-deljeval podeljevanje licence po opravljenem sekundarijatu. Kar se ti~e predloga zakona,je bilo stali{~e druìnske medicine naslednje: V kolikor bo v zakonu o zdravnikih (kate-rega sprejem stroka podpira) ~len, ki bo opredeljeval podeljevanje licence, potem morata biti tak, da bo povsem jasno, da je za samostojno delo v medicini potrebna speciali-zacija. To naj bi bilo mo`no dose~i tako, da bi se, kot je è omenjeno zgoraj, v 12. ~lenu~rtala druga alineja, in v 14. ~lenu ~rtal celoten 4. odstavek. Ker pa je bil predlog zako-na o zdravnikih è v drugem branju v parlamentu, je bila edina mo`nost vplivanja naspremembo dikcije zakona preko poslancev v dràvnem zboru. Zaradi tega sta bila s po-sebnim pismom o spornih dolo~ilih obve{~ena F. @nidar{i~ in J. Mo`gan, oba specialistasplo{ne medicine, takrat poslanca v dràvnem zboru. J. Mo`gan je potrdil svojo priprav-ljenost, da vloì omenjeni amandma (6).

Na strani Zdruènja in Katedre je bilo glede teh dveh spornih ~lenov tudi Zdruènje zaseb-nih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predlagali so spremembo druge alineje12. ~lena, ki bi se po novem glasila takole: »– zdravnik splo{ne/druìnske medicine:sekundarijat za ~as prvega licen~nega obdobja, v ~asu katerega mora za podalj{evanjesamostojnega dela opraviti specializacijo splo{ne/druìnske medicine«. Spremenilibi tudi 14. ~len, kjer bi na konec 4. odstavka dodali: »…, za prvo licen~no obdobje, v kateremmora za nadaljnje opravljanje samostojnega dela s tega podro~ja opraviti specializaci-jo splo{ne/druìnske medicine« (7).

Pripombe druìnske medicine so bile tudi na Pravilnik zdravni{ke zbornice o podeljevanjuin podalj{evanju licence. Le-ta je obsegal enaka dolo~ila kot predlog Zakona o zdravni-kih, vendar ga je bilo laè spreminjati. 9. 9. 1998 je bil sestanek UO ZZDM/SM. Sprejeliso naslednji sklep: 7. ~len Pravilnika o podeljevanju in podalj{evanju licence, ki je biltakrat na obravnavi na ZZS, je bil v nasprotju z vsem, za kar sta se zavzemala ZZDM/SMin Katedra za druìnsko medicino. Bil je tudi v nasprotju z è zgoraj omenjeno direktivoEU {t. 93/16/EEC, ki v 4. poglavju dolo~a, da je za delo v osnovnem zdravstvu (druìn-sko medicino), potrebno usposabljanje, ki traja najmanj dve leti, od katerih mora vsaj{est mesecev potekati v splo{ni ambulanti. Ta direktiva tudi dolo~a, da je pogoj za samo-stojno delo v druìnski medicini specializacija. Dveletni sekundarijat niti po dolìni (dveleti od zahtevanih najmanj treh za specializacijo iz DM/SM) niti po vsebini (ni kroènjav DM/SM) ne zado{~a zahtevam direktive. Predlog UO ZZDM/SM je bil, da naj se 2. ali-neja 7. ~lena ~rta. Tako naj bi vsi, ki se na novo zaposlijo v druìnski medicini, dobili statusspecializanta. Predlagali so naslednje korake: M. Kol{ek naj bi znova napisal scenarij spe-cializacije in dospecializacije, UO naj bi pozval RSK za SM, da razpravlja o tej temi. S kratkonotico naj bi se seznanilo tudi bralce revije Isis, predsednike regijskih odborov, ob odprt-ju javne razprave (pred skup{~ino) pa naj bi Zdruènje vloìlo ustrezen amandma, karnaj bi storili tudi RSK in regijski odbori. J. Kersnik je tako 20. 9. 1998 poslal RSK-ju za splo-{no/druìnsko medicino dopis, kjer ga je seznanil z zgoraj navedenim sklepom. Zgorajomenjeno neskladje glede 7. ~lena Pravilnika o podelitvi, podalj{anju in odvzemu licenceje Strokovnemu parlamentu SZD predo~il I. [vab (8). Prav tako je Strokovnemu parlamentu

37

7 SPECIALIZACIJA

isto predo~il tudi J. Kersnik kot predsednik ZZDM/SM. Poleg zgoraj omenjenega je J. Kersnikstrokovnemu parlamentu SZD predlagal, da naj bi se prva in druga to~ka 2. alineje 7. ~le-na glasila: »Licenca se podeli za posamezno strokovno podro~je po uspe{no opravljenispecializaciji.« Na ta na~in bi se zdravniki v osnovnem zdravstvu, zlasti v druìnski medi-cini, zaposlovali kot specializanti in bi kon~ali specializacijo iz druìnske medicine. Predlagalje tudi, naj bi se 2. alineja 8. ~lena, ki se je glasila: »Zdravnik, ki zaprosi za licenco dolo-~enega specialisti~nega podro~ja, in se je v specializacijo vklju~il med potekomsekundarijata, ne more predloìti dokazil o preizkusu usposobljenosti«, izpustila. V Pre-hodne in kon~ne dolo~be je predlagal besedilo, na osnovi katerega bi zdravnikom, ki {eniso opravili specializacije, omogo~ili, da le-to opravijo v razmeroma dovolj dolgem ~asu.Tako bi zdravnikom, ki ̀ e dlje ~asa delajo na istem strokovnem podro~ju, program omo-go~al ustrezno kraj{e izobraèvanje (9).

J. Kersnik je 15. 10. 1998 v imenu Zdruènja poslal tudi pismo takratnemu predsednikuZZS M. Bitencu (Sestanek o pogojih za podalj{evanje licence za delo v splo{ni medici-ni). Tudi v njem je izraèno nasprotovanje 2. alineji 7. ~lena, ki naj se ~rta. Prav tako jezopet bilo izraèno nasprotovanje 2. alineji 12. ~lena in 4. odstavku 14. ~lena (10). Takoje bilo stali{~e druìnske medicine jasno: v kolikor bo v Zakonu o zdravnikih (kateregasprejem stroka podpira) ~len, ki bo opredeljeval podeljevanje licence, potem mora bititak, da bo povsem jasno, da je za samostojno delo v medicini potrebna specializacija.Takratno stali{~e ZZS je bilo, da naj bi se sekundarijat spremenil tako, da se vanj kot mo`-nost vklju~i pol leta druìnske medicine. Tisti, ki bi opravili sekundarijat na ta na~in, bipridobili licenco za delo v splo{ni medicini, ostali pa ne. Licenca iz druìnske medicinepa bi se pridobila le po opravljeni specializaciji iz druìnske medicine. Katedra tega pred-loga ni podpirala, saj bi lahko tako pri{lo do stanja, ko specializacije iz druìnske medicinesploh ne bi bili vpisovali. Prav tako ni bilo jasno, kak{no licenco bi na ta na~in pridobilispecializanti drugih strok. [lo je torej le za kratkoro~en ukrep, s katerim bi bili tedanjotriletno specializacijo iz splo{ne medicine nadomestil dvoletni sekundarijat s pol letadela v splo{ni ambulanti. Druìnska medicina je tako predlagala naslednje ukrepe:

• Dolo~ilo Pravilnika o podalj{evanju in podeljevanju licence naj se spremeni tako, dase bo upo{teval novi predlog Zdravni{ke zbornice o vklju~itvi druìnske medicine v se-kundarijat, vendar bi bila podelitev licence iz splo{ne medicine za~asna in bi bila zaprvo podalj{anje potrebna specializacija.

• V pravilnik se vklju~ijo dolo~be, na osnovi katerih se za zdravnike, ki è delajo v splo-{nih ambulantah brez specializacije dolo~i, da lahko licenco {e dvakrat obnovijo, ne dabi jim bilo potrebno opraviti specializacijo (Varianta: zdravnikom, ki imajo ve~ kot 20 letdelovne dobe v splo{ni ambulanti, specializacije ni treba opravljati, ~e tega ne èlijo).

• V komisije za preverjanje znanja za kandidate, ki bi pridobili za~asno licenco iz splo-{ne medicine, naj se vklju~ijo (tudi) predstavniki druìnske medicine.

• ZZDM/SM se zadolì, da do nove skup{~ine pripravi popravljen in dopolnjen programspecializacije iz druìnske medicine.

• ZZDM/SM se zadolì, da do nove skup{~ine pripravi program {tudija druìnska medicina.• ZZDM/SM se zadolì, da v roku enega leta pripravi program dospecializacije v druìn-

sko medicino iz naslednjih strok: splo{na medicina, medicina dela, pediatrija, {olskamedicina, ginekologija.

38


• ZZDM/SM se zadolì, da do nove skup{~ine pripravi program specializacije za kolege,ki delajo v splo{nih ambulantah brez opravljene specializacije.

• ZZS poveri izvedbo programa specializacije Katedri za druìnsko medicino.• Program specializacije iz druìnske medicine naj se za~ne izvajati najkasneje 1.10.1999.

ZZS je nasprotovala uvedbi obvezne specializacije zaradi strahu pred izgubo finan~nih sred-stev za sekundarijat, ki bi po uvedbi obvezne specializacije iz te stroke izgubil svoj pomen (11).

ZZS je v za~etku leta 1999 kon~no stopila na stran druìnske medicine in poslala amand-maje k predlogu Zakona o zdravni{ki slu`bi – za drugo obravnavo, kjer je predlagala ~rtanje2. alineje 12. ~lena in 4. odstavka 14. ~lena. Tako se je strinjala z uvedbo obvezne spe-cializacije za podro~je druìnske medicine (s prehodnim obdobjem 7 let). Tako bi vsizdravniki, ki bi prvi~ pridobili licenco na podlagi opravljenega sekundarijata in preizku-sa usposobljenosti v ~asu med 1. 1. 2000 in 1. 1. 2007, morali ob naslednjem podalj{anjulicence imeti opravljen specialisti~ni izpit iz splo{ne ali iz druìnske medicine (12).

V trenutno veljavnem Zakonu o zdravni{ki slu`bi (Uradni list RS, {t. 98-4618/1999) lah-ko preberemo, da so bila vsa prizadevanja druìnske medicine za spremembo 12. in14. ~lena, uspe{na. Tako so se leta 1999 kon~ali ve~letni napori druìnske medicine zapriznanje enakovrednega mesta med drugimi strokami. Druìnska medicina je bila kon~nopriznana kot svoja stroka, ki ima svojstven na~in dela in ki za svoje izvajanje potrebujezdravnika specialista, ki te posebne ve{~ine dela pozna in zna uporabljati.

7. 2 Nastajanje programa specializacije

Zakonsko obvezna specializacija je omogo~ila izdelavo novega programa specializacijeiz druìnske medicine (13).

Zdruènje je leta 1999 program specializacije iz DM posredovalo SZD. Vsebino progra-ma specializacije in specialisti~nega izpita so za ZZDM pripravili I. [vab, D. Rotar-Pavli~in M. Kol{ek (14). Svetu za izobraèvanje zdravnikov ZZS so predlagali, da bi sprejel sklepo imenu specializacije »Specializacija iz druìnske medicine«, in nazivu po opravljeni spe-cializaciji »specialist druìnske medicine«. Takrat so se namre~ specializacije prena{alez Ministrstva za zdravstvo na Zdravni{ko zbornico. Ob tem je nastopila vrsta teàv.

Pripravil se je tudi predlog poteka specialisti~nega izpita iz druìnske medicine. Specia-lizanti dotedanjega programa specializacije iz splo{ne medicine bi lahko na osnovi posebnepro{nje kon~ali specializacijo po programu, ki so ga za~eli. Le-tem bi ostal naziv spe-cialist splo{ne medicine z mo`nostjo pridobitve naziva specialist druìnske medicine podposebnimi pogoji. To bi bil predvidoma izpit, ki bi od kandidata zahteval poglobljenopripravo, oceno lastnega dela in spremembe le-tega. V aprilu 1999 je bilo po podatkihIVZ RS v Sloveniji 744 do 810 zdravni{kih delovnih mest v mreì splo{nih ambulant, odtega jih je 744 po veljavni izobrazbi ustrezalo delovnemu mestu. Presene~al je relativ-no velik dele` ostalih specialistov, ki naj bi delali v splo{nih ambulantah. Le-ti bi moraliza delo v druìnski medicini opraviti dospecializacijo in specialisti~ni izpit. Do leta 2007bi bilo potrebno razpisati 254 specializacij iz druìnske medicine (15). Tako se je ̀ e takratopozarjalo, da bi utegnilo priti do teàv zaradi mentorstva in nadome{~anja odsotnosti.

39

7 SPECIALIZACIJA

Pri{lo je tudi do nesporazuma glede naziva (zdravnik druìnske medicine, zdravnik splo-{ne medicine, druìnski zdravnik, splo{ni zdravnik). J. Kersnik je razloìl, da »poznamozdravnika druìnske medicine ali zdravnika splo{ne medicine, medtem ko druìnski zdrav-nik in splo{ni zdravnik pomenita nekaj drugega: druìnski zdravnik je tisti, ki zdravi nekodruìno oziroma ga ima druìna za svojega zdravnika, kar ni identi~no z zdravnikom dru-ìnske medicine, splo{ni zdravnik pa je nezaèlen izraz, ker so po inerciji to vsi tisti zdravniki,ki nimajo nobene zdravni{ke specializacije (med njimi so tudi univerzitetni profesorji,ki z delom v splo{ni ali druìnski medicini nimajo kaj dosti skupnega)« (16).

Pri uvajanju programa specializacije je nastal problem pri uvajanju modularne oblikeizobraèvanja.

7. 3 Program specializacije iz druìnske medicine

Sedanji program specializacije iz druìnske medicine traja 48 mesecev. Polovica tega ~asase izvaja v bolni{nicah. V tem ~asu pa morajo specializanti enkrat na teden delati v splo-{ni ambulanti pod nadzorstvom mentorja. Sklope klini~nega dela specializacije opravljaspecializant v poobla{~enih klinikah in klini~nih oddelkih pod vodstvom neposrednegamentorja. En neposredni mentor ima lahko hkrati samo enega specializanta. Odgovo-ren je za njegovo usposabljanje, za preverjanje znanja in pridobljenih ve{~in pri njih.Med kroènjem mentorji sproti preverjajo znanja in ve{~ine specializanta. Po zaklju~kuvsakega sklopa specializant opravi zaklju~ni kolokvij, kar s podpisom v Listu zdravnikaspecializanta potrdi neposredni mentor.

Druga polovica se izvaja v splo{ni ambulanti pod nadzorstvom mentorja. Program je orga-niziran v modulih, ki se ukvarjajo s specifi~nimi problemi. Specializant mora kon~ati vsehdvajset modulov. Vsak modul je razdeljen na tri dele. Prvi del predstavlja enodnevna delav-nica, ki predstavi temo modula. Drugi del se opravi v ambulanti in traja tri do {tiri tedne.V tem ~asu mora specializant opraviti dolo~eno nalogo (npr. naredi analizo predpisa-nih zdravil, pripravi natan~no poro~ilo o druìni …). Zadnji del je ponovno delavnica, kjerspecializant poro~a o svojih aktivnostih in razpravlja o problemih (17).

Program modulov:

1. DRU@INA2. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI3. SPORAZUMEVANJE Z BOLNIKOM 1. del4. PREDPISOVANJE ZDRAVIL5. SPORAZUMEVANJE Z BOLNIKOM 2. del6. VODENJE KRONI^NEGA BOLNIKA7. UVOD V ZNANSTVENO RAZISKOV. DELO 1. del8. PREVENTIVA PRI ODRASLIH9. ORGANIZACIJA DELA V AMBULANTI

10. BOLEZNI ODVISNOSTI11. PREHOSPITALNA NUJNA MEDICINSKA POMO^12. ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV13. UMIRAJOÎ BOLNIK

40


14. NA IZSLEDKIH TEMELJEÂ MEDICINA15. FIZIKALNA IN REHABILITACIJSKA MEDICINA16. STAROSTNIK17. HI[NI OBISK18. SODELOVANJE S SPECIALISTI19. ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK IN MLADINE20. ETIKA IN ZDRAVNI[KA NAPAKA

Program klini~nega dela:

interna medicina 6 mesecev nevrologija 1 mesecinfektologija 2 meseca dermatologija 1 meseckirurgija 3 mesece ortopedija 1 mesecpediatrija 3 mesece okulistika 1 mesecginekologija 2 meseca otorinolaringologija 1 mesecpsihiatrija 2 meseca onkologija 1 mesec

Zaklju~ek specializacije predstavlja specialisti~ni izpit. Vsak kandidat pripravi poro~iloo svojem delu. Opravi se tudi obisk ambulante kandidata, kjer se pregleda na~in vode-nja dokumentacije in sporazumevanje z bolniki. Kon~ni izpit je sestavljen iz MCQ pisnegaizpita, OSCE prakti~nih postaj in ustnega izpita (2).

41

7 SPECIALIZACIJA

Dean Klan~i~ pripravlja vse potrebno zaprakti~no postajo Dajanje i. v. injekcije prispecialisti~nem izpitu.

7. 4 Problem sestave komisij pri specialisti~nem izpitu

V razpravi na seji strokovnega parlamenta SZD (9. 3. 2000) so se prisotni strinjali, da ~la-ne izpitnih komisij v sodelovanju z MF imenujejo strokovna zdruènja SZD. Sprejeli sonaslednji sklep: Na seji skup{~ine ZZS se vloì sprememba 30. ~lena Pravilnika o spe-cializacijah, in sicer 3. odstavek 30. ~lena se po novem glasi: »seznam ~lanov izpitnih komisijpripravi ZZS v sodelovanju z SZD in MF« (18). Tako se je ponudila mo`nost, da bi prvi~v zgodovini lahko bili ~lani izpitne komisije za specialisti~ni izpit iz druìnske medicinezgolj specialisti splo{ne ali specialist druìnske medicine. Na 29. seji SIZ ZZS dne 3.4.2001

se je pojavila ideja, da bi se specialisti~ni izpit iz druìnske medicine razlikoval od osta-lih specialisti~nih izpitov, in sicer v smislu, da bi bili ~lani izpitne komisije tudi specialistidrugih klini~nih strok, vendar ta ideja ni zaìvela. Predstavnica ZZDM v SIZ D. Rotar-Pa-vli~ je namre~ takrat Svet opozorila, da bi v tem primeru v imenu druìnske medicinev Slovenijo povabila vodstvo UEMO, katerega polnopravna ~lanica je tudi ZZS. Na 1. sejiSIZ, ki je potekala 15. 5. 2001, na kateri je bila D. Rotar-Pavli~ opravi~eno odsotna, soobravnavali potek specializacij in sestavo komisije pri specialisti~nem izpitu iz druìn-ske medicine. Spremenili so sklep {t. 3 z 29. seje SIZ, ki se je po novem glasil: »eden izmed~lanov izpitne komisije pri specialisti~nem izpitu iz DM naj bo specialist klini~ne stroke«.D. Rotar-Pavli~ je o tem nemudoma obvestila ZZDM in Katedro, ki sta sklenila, da je bilopotrebno obvestiti naslednje institucije: UEMO, WONCA-EUROPE in EURACT (19). Mnenjeplenuma UEMO je bilo naslednje: »Odlo~itev SZZ, da mora biti v komisiji za specialisti~niizpit tudi ~lan, ki je šklini~ni specialist’, nasprotuje akademskemu razvoju v Evropi. ZdravnikDM naj bi bil spra{evan s strani tistih, ki so strokovnjaki na tem podro~ju, torej specia-listov druìnske medicine ali specialistov splo{ne medicine. UEMO svetuje SZZ, da sprejmeta princip, {e posebej zato, ker je EURACT ̀ e sprejela na~in opravljanja izpita.« (20). Vendarna ZZS {e vedno vztrajajo pri me{anih komisijah in jih ob~asno imenujejo tudi pri dru-gih specialnostih. Kljub temu se ZZDM in strokovni kolegij KDM ne strinjata s tem inmenita, da mora vsaka stroka sama ugotavljati usposobljenost svojih bodo~ih kolegov (21).

Merila za ~lane izpitnih komisij:1. Izpolnjuje pogoje za glavnega mentorja specializantom druìnske medicine (naziv

vi{ji svétnik ali svétnik ali primarij ali u~iteljski naziv ali specialist z 10 leti izku{enjna svojem podro~ju – izjemoma 5 let).

2. Udeleìl se je u~ne delavnice za mentorje v zadnjih dveh letih.3. Bil je v strokovnem ali organizacijskem odboru vsaj enega od strokovnih sre~anj Zdru-

ènja v zadnjih treh letih.4. Pripravil in izvedel je vsaj eno predavanje na strokovnem sre~anju Zdruènja ali dru-

gem strokovnem sre~anju v Sloveniji v zadnjih dveh letih.5. Nekajkrat je opravil delo zapisnikarja za izpit iz druìnske medicine in bil nekajkrat

prisoten na izpitu (najmanj 5-krat).6. Najmanj 2-krat je bil opazovalec na pisnem in 4-krat ocenjevalec na prakti~nem delu

izpita (OSCE postajah).7. Izdelal in pripravil je najmanj 5 primernih vpra{anj za ustni del izpita.8. Oblikoval in pripravil je najmanj en primeren MEQ.9. Oblikoval in pripravil je najmanj 1 primerno OSCE postajo.

10. Pripravil je najmanj 20 primernih izpitnih vpra{anj za pisni del izpita.11. Udeleìl se je sestankov o specialisti~nih izpitih (o poteku, teàvah pri tem, dobrega

pri zadnjih izpitih, »slabega« pri zadnjih izpitih …) za ~lane, predsednike in zapisni-karje, ki ga organizirata Zdruènje in Katedra.

Postopek imenovanja ~lana izpitne komisije:1. Kandidat za izpitno komisijo ali drug predlagatelj naslovi na Zdruènje predlog, da

dolo~enega kolega predlaga za ~lana izpitnih komisij.2. Zdruènje pozove kandidata, da predloì dokazila o izpolnjevanju na{tetih pogojev.

42


3. Zdruènje pozove kandidata, da podpi{e »gentlemanski« dogovor z Zdruènjem, da je pri-pravljen kot ~lan ali zapisnikar sodelovati v izpitnih komisijah, da je pripravljen sodelovativ pripravah na izpite ter da bo izpolnjeval pogoje za podalj{anje statusa ~lana izpitne komisije.

4. Zdruènje po potrebi pridobi pozitivno pisno mnenje o kandidatu odgovornega za izo-braèvanje Zdruènja in predstojnikov Kateder za druìnsko medicino, ki je oprto naizpolnjevanje pogojev in eventualne druge lastnosti kandidata, ki lahko premostijoneizpolnjevanje nekaterih pogojev.

5. Na podlagi mnenja odgovornega za izobraèvanje Zdruènja in predstojnikov Kate-der za druìnsko medicino predlaga kandidate na seznam ~lanov izpitnih komisij ZZS.

Merila za predsednika izpitne komisije:Poleg dolo~il Pravilnika in prej na{tetih pogojev izpolnjuje {e naslednja pogoja:1. Je fakultetni u~itelj ali svétnik ali vi{ji svétnik.2. Je bil ~lan izpitne komisije vsaj 10-krat v zadnjih osmih letih.

Postopek imenovanja:1. Kandidat za predsednika izpitne komisije ali drug predlagatelj naslovi na Zdruènje

predlog, da dolo~enega kolega predlaga za predsednika izpitnih komisij.2. Zdruènje pozove kandidata, da predloì dokazila o izpolnjevanju na{tetih pogojev.3. Zdruènje pozove kandidata, da podpi{e »gentlemanski« dogovor z Zdruènjem, da

je pripravljen kot predsednik ali ~lan sodelovati v izpitnih komisijah, da je priprav-ljen sodelovati v pripravah na izpite in da bo izpolnjeval pogoje za podalj{anje statusa~lana izpitne komisije.

4. Zdruènje pridobi pozitivno pisno mnenje o kandidatu od odgovornega za izobraèvanjeZdruènja in predstojnikov Kateder za druìnsko medicino, ki je oprto na izpolnjeva-nje pogojev in eventualne druge lastnosti kandidata, ki lahko premostijo neizpolnjevanjenekaterih pogojev. Kandidat sam pri tem ne more podati mnenja.

5. Na podlagi mnenja odgovornega za izobraèvanje Zdruènja in predstojnikov Kate-der za druìnsko medicino Zdruènje predlaga kandidate na seznam predsednikovizpitnih komisij ZZS (22).

7. 5 Problemi mentorstvaKatedra za druìnsko medicino je è od vsega za~etka spremljala razvoj specializacije invse teàve, ki pri tem nastajajo. Opaàli so tudi, da je prihajalo do problemov pri ime-novanju kandidatov za mentorje (23). Ti problemi so bili predvsem glede predpisa ZZS,ki je dolo~al, da je mentor lahko nekdo, ki ima deset let specialisti~ni izpit, kar je bilona podro~ju druìnske medicine najve~krat {ele v poznih petdesetih letih (11). Katedraje predlagala, da bi se pri imenovanju mentorjev dràli kriterijev, ki jih predpisuje UEMO,ki je relevantna strokovna institucija na evropski ravni. Ti kriteriji so bili naslednji:

1. mentor mora biti specialist te stroke2. najmanj pet let mora delati v praksi3. udeleèvati se mora specifi~nega izobraèvanja

Zaradi tega so è pred ve~ kot 20 leti organizirali izobraèvanje za zdravnike mentorje,ki poteka {e danes (u~ne delavnice in mednarodni te~aj za mentorje) (23).

43

7 SPECIALIZACIJA

Literatura:

1. Ko{ir T. Od splo{ne do druìnske medicine. Arhiv ZZDM.2. Kol{ek M. The case of vocational training in Slovenia. Neobjavljeno.3. Van Weel C. Pismo ZZS z dne 27. 10. 1998. Arhiv ZZDM.4. WHO-WONCA. Making Medical Practice and Education More Relevant to People's Needs:

The Contribution of the Family Doctor. Arhiv ZZDM.5. Anon. Odgovori tujih zbornic na vpra{anje o pogojih za pridobitev licence iz splo{ne medicine

za specialiste. Arhiv ZZDM.6. [vab I. Licenca za delo v splo{ni medicini. Gradivo za razpravo. Ljubljana 1998. Arhiv ZZDM.7. Zdruènje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predlog dopolnitev in sprememb

za amandmaje k predlogu Zakona o zdravni{ki slu`bi za 2. branje v DZ. Arhiv ZZDM.8. [vab I. Pismo strokovnemu svetu SZD z dne 2. 9. 1998. Arhiv ZZDM.9. Kersnik J. Pismo strokovnemu parlamentu SZD z dne 4. 9. 1998. Arhiv ZZDM.

10. Kersnik J. Pismo ZZS z dne 15. 10. 1998. Arhiv ZZDM.11. Kersnik J. 2005. Ustni vir.12. Dobnikar B. Amandmaji k predlogu Zakona o zdravni{ki slu`bi (ZZdrS) – druga obravnava.

Arhiv ZZDM.13. Kersnik J. Druìnska medicina na slovenskem po letu 1980. Arhiv ZZDM.14. Kersnik J. Prihodnost in naloge Zdruènja zdravnikov druìnske medicine, zapis delovnega sestan-

ka z dne 31. 1. 2001. Arhiv ZZDM.15. Kersnik J. Pismo predsedniku Sveta za izobraèvanje ZZS z dne 20. 5. 1999. Arhiv ZZDM.16. Kersnik J. Pismo Odboru za osnovno zdravstvo z dne 11. 6. 1999. Arhiv ZZDM.17. Potek specializacij zdravnikov ureja Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravni-

kov. Uradni list RS {t. 59/03.18. Anon. Zapisnik seje Strokovnega parlamenta SZD z dne 9. 3. 2000. Arhiv ZZDM.19. Rotar-Pavli~ D. Pismo SIZ ZZS z dne 14. 6. 2001. Arhiv ZZDM.20. Anon. UEMO Specific Training Working Group. Malta 2001. Arhiv ZZDM.21. Kol{ek M. Komisije. Arhiv ZZDM.22. Anon. Osnutek meril za ~lane in predsednike izpitnih komisij za druìnsko medicino. Arhiv ZZDM.23. Anon. Stali{~e katedre za druìnsko medicino. Ljubljana 1999. Arhiv ZZDM.

44


8 MEDNARODNO SODELOVANJE

Mednarodno sodelovanje je pomemben ~len v delu Zdruènja. Lahko bi celo trdili, dapoznamo obdobje pred mednarodnim sodelovanjem in po njem. Glavne poteze na tempodro~ju je povlekel I. [vab, ki se je ̀ e v osemdesetih letih zavedal velikega pomena med-narodnega sodelovanja. Preko Zdruènja je vsak zdravnik druìnske medicine v~lanjenv Svetovno zdruènje zdravnikov druìnske medicine (WONCA oz. ESGP/FM). Sodeluje-mo v njegovih delovnih telesih: Evropska skupina za raziskave v druìnski medicini(EGPRN), Evropska akademija u~iteljev druìnske medicine (EURACT), Evropska delov-na skupina za kakovost v druìnski medicini (EQuiP), Delovna skupina za sladkorno bolezen(DiabCare), Evropska delovna skupina za preventivo (EUROPREV) idr. Poudariti je tre-ba, da je neposredno v~lanjevanje omogo~ila {ele osamosvojitev Slovenije, zaradi ~esarje lahko pri{lo do v~lanitve tudi v UEMO, ki je politi~na organizacija zdravnikov druìn-ske medicine, tako kot je UEMS politi~na organizacija klini~nih specialistov. Na eni stranije mednarodno sodelovanje odprlo vrata sodobnih mednarodnih pogledov na druìnskomedicino in skupnim raziskovalnim projektom, na drugi strani pa je omogo~ilo predsta-vitev slovenske druìnske medicine svetu, ki zna ceniti dobro opravljeno delo. Vzdrèvanjemednarodnih stikov za Zdruènje predstavlja najve~ji zalogaj, saj je ob okoli 400.000 SITletne ~lanarine potrebno kriti tudi potne stro{ke udeleèncev rednih polletnih sre~anjomenjenih delovnih skupin. Zadnja leta na vseh kongresih Svetovnega zdruènja zdrav-nikov druìnske medicine sodelujemo s predavanji ali posterji, pri ~emer Zdruènje v okvirusvojih mo`nosti prispeva h kritju stro{kov kotizacije aktivnim udeleèncem (1).

45

Imenovanje prof. Igorja [vaba za ~astnega ~lana Royal College of General Practitioners (FRGCP Hon, London 2004).

8. 1 WONCA

8. 1. 1 Splo{no

Kratica WONCA pomeni World Organization of National Colleges, Academies and Aca-demic Associations. Zdruùje zdravnike druìnske medicine s celega sveta. Ustanovljenaje bila leta 1972 in ima okrog 150.000 ~lanov iz 72 dràv. Sodeluje s Svetovno zdravstve-no organizacijo in z Unicefom. Njen osnovni cilj je izbolj{ati kakovost ̀ ivljenja vseh ljuditako, da se uresni~ijo visoke zahteve in standardi kakovosti na nivoju primarnega zdravs-tvenega varstva in {e posebej v okviru druìnske medicine. Svetovni kongres WONCE potekavsake tri leta. Posebni kongresi potekajo za zdravnike s podeèlja in revnej{ih ter odmak-njenih predelov (Danica Rotar-Pavli~, Vloga in pomen organizacije WONCA). WONCAizdaja glasilo z naslovom WONCA News in vzdrùje spletno stran Global Family Doctor.

Evropska veja WONCE je WONCA Europe, tj. Evropsko zdruènje zdravnikov druìnskemedicine. Ustanovljeno je bilo 6. oktobra 1995 v Strasbourgu. Ima skoraj 50.000 ~lanoviz 31 nacionalnih organizacij in nekaj sto neposrednih ~lanov. Kongresi potekajo enkratletno. Pod okriljem Evropskega zdruènja delujejo naslednje organizacije: EGPRN (Eu-ropean General Practice Research Workshop), EURACT (European Academy of Teachers

46


Prof. dr. Igor [vab, predsednik Evropskegazdruènja zdravnikov druìnske medicine(Orlando, 2004).

in General Practice), EQuiP (European Working Party on Quality in Family Practice), EURIPA(European and Rural Isolated Practitioner Association) in EUROPREV (European Net-work for Prevention and Health Promotion in Family Medicine and General Practice).

Od 13. do 17. junija 1993 je potekal svetovni kongres WONCE v Haagu (Nizozemska).Za Slovenijo je bil {e posebej pomemben, saj jo je WONCA po dolgoletnih prizadeva-njih sprejela za polnopravne ~lane. Za~etki prizadevanj za ~lanstvo so obstajali ̀ e v biv{iJugoslaviji, ko je Slovenija to zahtevala. V jugoslovanskem zdruènju so ta prizadevanjasicer formalno podpirali, ob vpra{anju pla~evanja ~lanarine pa je bilo podpore hitro konec.Tako je Slovenija stike z WONCO vzdrèvala predvsem po zaslugi posameznikov, ki so iz last-nega èpa pla~evali pot in iskali sponzorje za udele`bo na sre~anjih. WONCA namre~ nihotela priznati Slovenije kot samostojne ~lanice, saj so ~lanice zdruènja lahko samo drà-ve ali posamezniki. Z osamosvojitvijo Slovenije pa smo lahko postali polnopravni ~lanite pomembne mednarodne organizacije. 10.maj 1992 je bil zelo pomemben datum za slo-vensko druìnsko medicino. Takrat je namre~ potekal svetovni kongres WONCE v Vancouvruv Kanadi. Udeleìl se ga je prim. B. Lov{e. [lo je za izjemno pomembno povabilo, saj seje Slovenija preko ~lanstva v WONCI prvi~ kot samostojna dràva vklju~ila v tiste medna-rodne organizacije zdravnikov druìnske medicine, ki so pod okriljem Zdruènih narodov (2).

8. 1. 2 Sodelovanje v odborih

Leta 1997 je na kongresu v Dublinu I. [vab postal ~lan izv{nega odbora evropske vejeWONCE in sicer kot predstavnik EGPRN. Leta 2001 na kongresu v Durbanu (Ju`noafri{karepublika) je postal podpredsednik evropske veje WONCE. V Orlandu na Floridi leta 2004je bil izvoljen za novega predsednika evropske WONCE. Mandat traja 3 leta. Slovenijaje prav tako na tem kongresu dobila kandidaturo za sede` sekretariata te presti`ne evropskeorganizacije. D. Rotar-Pavli~ je na tem kongresu postala ena izmed soustanoviteljic sve-tovne zveze raziskovalcev v druìnski medicini, ki deluje pod okriljem WONCA World.

8. 2 UEMO

The European Union of General Practitioners – Zdruènje evropskih zdravnikov druìn-ske medicine (v nadaljevanju UEMO) je organizacija zdravnikov in specialistov druìnskemedicine. Osnovna naloga te organizacije je promocija najvi{jih standardov izobraè-vanja, prakse in skrbi za bolnike. UEMO tudi brani vlogo zdravnikov druìnske medicinev zdravstvenem sistemu (3). Sestajajo se dvakrat letno.

Od leta 1994 je delegatka Slovenije M. Bulc, med leti 2001 in 2004 je bila podpredsednica.V tem ~asu je bila vodja Delovne skupine za kakovost in Delovne skupine za specializa-cijo iz druìnske medicine. Rezultat njihovega dela sta bila naslednja dva dokumenta:»UEMO Statement on Quality Assurance« in »UEMO Statement on Specialist Trainingin General/Family Practice«.

Leta 1998 je bil spomladanski sestanek na Irskem v mestu Waterford. Potekal je od 12. do13. junija. Udeleìla sta se ga M. Bulc in I. Praznik, takratni predsednik Odbora za osnovno

47


zdravstvo. M. Bulc je sodelovala v delovni skupini za specializacijo iz druìnske medicine,ki je sprejela naslednje zahteve in predloge:

1. Druìnska medicina je specialnost kot vse ostale.2. Vsi zdravniki se morajo seznanjati z druìnsko medicino tako na dodiplomskem kot

na podiplomskem {tudiju, {e preden se vpi{ejo na specializacijo.3. Programi specializacije morajo obsegati tri leta {tudija, kon~ni cilj pa je enako tra-

janje kot ostale specializacije.4. Ves potek specializacije naj izvajajo in vodijo predvsem zdravniki druìnske medicine.5. Vsi evropski programi specializacije iz druìnske medicine morajo imeti enako jedro.

V prihodnosti se bomo posve~ali predvsem kakovosti in vsebini in ne le trajanju {tudija.6. Predlagamo pro`nej{e mo`nosti za delni delovni ~as med specializacijo, tako kot to

poznajo druge specializacije v dràvah evropske zveze.7. Specializacija naj postane pogoj za delo v splo{ni ambulanti.8. Takoj je treba ukiniti mo`nost podiplomskega izobraèvanja iz dela (dolgoletna praksa),

~e v kateri od deèl {e obstoja.9. Zagotoviti je treba finan~ne, kadrovske in prostorske mo`nosti ter katedre na fakul-

tetah.10. Dràve ~lanice naj zagotovijo »indukcijske« programe, ~e je potrebno pritegniti ve~

zdravnikov v druìnsko medicino.

M. Bulc je bila tudi vodja skupine za zagotavljanje kakovosti, sodelovala je tudi pri delov-ni skupini za preventivo (4).

Leta 2002 je bila redna jesenska seja od 4. do 5. oktobra v Firencah (Italija). Udeleìlase je je M. Bulc, ki je sodelovala v skupini za zagotavljanje kakovosti, ki je sprejela Dekla-racijo organizacije UEMO o kakovosti v druìnski medicini (UEMO2002/133 Final) (5).

Od leta 2004 so ~lani delegacije ZZS v UEMO naslednji: M. Bulc, N. Kop~avar-Gu~ek inB. Dobnikar.

8. 3 EGPRN

European General Practice Research Network (v nadaljevanju EGPRN) Evropsko zdru-ènje za raziskave v druìnski medicini je nastalo kot del European Society of GeneralPractice/Family Medicine (v nadaljevanju ESGP/FM), ki je bil predhodnik evropske vejeWONCE. Njegov cilj je vzpodbujanje raziskav v druìnski medicini, usklajevanje in orga-niziranje mednarodnih {tudij, izmenjava raziskovalnih izku{enj in razvoj znanstvenozanesljivih orodij za raziskave v druìnski medicini. Sre~anja so dvakrat letno.

I. [vab se je vklju~il ̀ e leta 1989, ko je imel na sestanku te organizacije v Dubrovniku svo-je predavanje. Kot neodvisna dràva pa se je Slovenija vklju~ila jeseni leta 1991 na kongresuv Varenni (Italija). I. [vab je bil prvi predstavnik, kasneje je postal tajnik skupine. Nje-govo funkcijo je kasneje prevzela D. Rotar-Pavli~ (6). Trenutno se sre~anj udeleùjejopraviloma trije: D. Rotar-Pavli~ kot ~lanica upravnega odbora EGPRN in ~astna tajnicamreè, D. Petek kot nacionalna predstavnica in ~lanica raziskovalnega odbora EGPRNter tretji udeleènec, ki predstavi svojo raziskavo na sre~anju. Po dogovoru je preda-

48


vatelj mlaj{i kolega, ki se za~enja ukvarjati z raziskovalnim delom. Namen njegove ude-le`be je dvojen, da predstavi raziskavo in s tem zastopa Slovenijo ter da pridobi osebneizku{nje javnega mednarodnega nastopanja in odziv ter komentarje ostalih raziskoval-cev na svoje delo.

Delo nacionalnega predstavnika v EGPRN je namenjeno povezavi med raziskovalci v drà-vi in med samo organizacijo. Poro~ila, ki jih oddajajo nacionalni predstavniki, predstavljajoprikaz raziskovalnega dela raziskav, najpomembnej{e objave, novosti v financiranju aliorganizaciji raziskovalnega dela v dràvi. EGPRN kot mre`na organizacija si èli prevze-ti vlogo mednarodnega koordinatorja raziskav, utemeljitelja raziskovalnega podro~jadruìnske medicine ter pomagati pri financiranju raziskav.

Delavnica je prilo`nost za vzpostavitev mednarodnih stikov z raziskovalci sorodnegapodro~ja (7).

8. 4 EQuiP

Education and Quality in Practice (v nadaljevanju EQuiP) je Evropska delovna skupinaza kakovost v druìnski medicini, ki stimulira razvoj kakovosti v druìnski medicini. Slo-venija se je v~lanila leta 1994, predstavnika sta J. Kersnik in V. Vodopivec-Jam{kek. Enkratvmes je sodelovala tudi D. Klan~ar.

Kot rezultat sodelovanja v tej organizaciji so nastale naslednje {tudije: Zadovoljstvobolnikov, Vklju~evanje starej{ih bolnikov v zdravljenje, Ocenjevanje kakovosti splo{nihambulant in (deloma) Primacom (8). Sestanki so dvakrat letno. Junija 2003 je bilo sre-~anje te deloven skupine v Kranjski Gori.

8. 5 EURACT

Evropska akademija u~iteljev v druìnski medicini (EURACT) je nastala leta 1992, ko seje preoblikovala iz druge Luewenhorst delovne skupine u~iteljev v druìnski medicini. Njennamen je izmenjava zamisli in prakti~nih re{itev na podro~ju pou~evanja na dodiplom-ski in podiplomski ravni ter v ~asu stalnega strokovnega izobraèvanja. ̂ lani upravnegaodbora delovne skupine so izvoljeni predstavniki ~lanov v posameznih dràvah ~lanicah.^lan EURACTA je lahko posameznik, ki deluje na podro~ju izobraèvanja v druìnski medi-cini, kandidira za ~lanstvo in ga upravni odbor EURACTA potrdi. Volitve potekajo na trileta. Od samega za~etka delovanja delovne skupine je bil predstavnik v upravnem odbo-ru Slovenije I. [vab, ki je bil osem let tudi sekretar EURACTA. Od leta 2004 je predstavnikJ. Kersnik. Skupina se sre~uje dvakrat letno v dràvah ~lanicah. Slovenija je sre~anje orga-nizirala è dvakrat v Ljubljani.

Pomemben doseèk te skupine je priprava definicije dela zdravnika druìnske medicine,katere soavtor je I. [vab, in iz definicije izhajajo~ih dokumentov, med katerimi je najpo-membnej{i o vsebini izobraèvanja. Evropska akademija u~iteljev v druìnski medicinije tudi strokovni pokrovitelj mednarodnega te~aja, ki ga organiziramo v Sloveniji odleta 1992 in se je po svetu uveljavil kot »Bled course« (7).

49


8. 6 EURIPA

European and Rural Isolated Practitioner Association (v nadaljevanju EURIPA) – Evrop-sko zdruènje ZDM, ki delajo na podeèlju in v oddaljenih krajih, je bilo ustanovljenona pobudo britanskih zdravnikov leta 1997 na kongresu WONCE Europe v Palmi de Mal-lorci. Slovenija je polnopravni ~lan zdruènja od leta 2001 (sprejeta na kongresu WONCEEurope v Tamperu). Trenutno je v zdruènju 23 dràv (M. Rajtmajer; email, 15. 11. 2005)Glavne naloge ~lanov so izoblikovanje enotne strategije dela zdravnikov SM/DM na pode-èlju in v oddaljenih oziroma slabo dostopnih krajih, u~inkovita uporaba virov oziromasredstev zdravstvenega varstva, spodbujanje zdravega na~ina ̀ ivljenja s primernimi ukrepi,raziskave na podro~ju svojega delovanja, skrb za strategijo pove~anja zanimanja {tuden-tov za prakso na podeèlju, bolj u~inkovito podiplomsko izobraèvanje na tem podro~juin izoblikovanje evropske mreè zdravnikov na ruralnih obmo~jih.

Od leta 2001 do 2005 je predstavnik Slovenije v tej organizaciji M. Rajtmajer. Na {estisvetovni konferenci WONCE za ruralno zdravje (6th Wonca Rural Health Conference)leta 2003 v Santiago de Composteli sta bila predstavljena dva odmevna strokovna pris-pevka: M. Rajtmajer (Slovene General Practitioner on Travel) in J. Kersnik, M. Rajtmajer(Are Rural Patients More Satisfied with Their Family Doctors?). Na tem sre~anju je M. Rajt-majer podal predlog o ustanovitvi posebne skupine za potovalno medicino v okviru EURIPE,ki je bil sprejet. Leta 2004 je bila v Beogradu druga mednarodna konferenca (Second Inter-

50


Udeleènci sre~anja upravnega odbora EURACTA.

national Conference on Rural Health) in prva mednarodna konferenca (First Internatio-nal Conference on Occupational and Enviromental Health in Mediterranean, South Eastand Central European Countries). Na tem sre~anju je M. Rajtmajer imel tri predavanjain sicer: »Animal Bites and Stings«, »Rural Health in Slovenia« in »General Practitionersand Indigenous People in Australia (The Experience of Slovene GP)«. Vsi ti prispevki so biliobjavljeni tudi v The European Journal of Rural Health (elektronska oblika publikacije).

Od leta 2002 M. Rajtmajer sodeluje tudi v skupini Euripa emergencies group, ki se tru-di za kakovostno edukacijo zdravnikov na podeèlju na podro~ju nujne medicinske pomo~i.Leta 2003 je sodeloval kot demonstrator na vajah iz oìvljanja in nadome{~anja izgub-ljene teko~ine na konferenci v Santiagu.

V okviru izmenjave med kolegi v Euripi je kraj{i ~as delal v va{kih ambulantah na Slo-va{kem in v Srbiji ter v Skupini lete~ih zdravnikov v Avstraliji – Royal flying doctor service(leta 2003) (9).

8. 7 EUROPREV

European Network for Prevention and Health Promotion in Family Medicine and Gene-ral Practice (v nadaljevanju EUROPREV) je evropska mreà za preventivo in promocijozdravja v druìnski medicini, njene predstavnike zanimajo razli~ni pogledi na promoci-jo zdravja in preventivo (8).

Ustanovljena je bila leta 1995. Sre~anja so vsako leto, dve delavnici pa sta ponavadi orga-nizirani znotraj konference WONCA.

Od leta 1999 v njej sodeluje M. Bulc. Sodelovala je pri pripravi in izvedbi celodnevne pred-konference WONCA 2005 na Kosu z naslovom »Facilitating Health Behaviour Change«in pri treh velikih raziskavah, katerih rezultati so objavljeni v citiranih dveh ~lankih (10, 11).Sestanki so dvakrat letno.

8. 8 DIABCARE

Sodeluje J. Car, sestanki so dvakrat letno.

8. 9 OSTALO

I. [vab se je kot za~asni svetovalec Ministrstva za zdravstvo udeleìl delovnega sestan-ka foruma Evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije, ki se ukvarja z razvojemprimarnega zdravstva v Evropi. Sestanek je potekal leta 1993 v Kopenhagnu (Danska) inje bil namenjen predstavnikom vzhodnoevropskih dràv zaradi takratnih intenzivnih spre-memb v zdravstvu v teh dràvah. I. [vab je pripravil poro~ilo o stanju v Sloveniji. Namensestanka je bil pripraviti skupni dokument o spremenjenem primarnem zdravstvenemvarstvu teh dràv (12).

51


I. [vab se je udeleìl te~aja »Druìnska medicina v Evropi: organizacija in reforma«, kiga je organizirala {ola javnega zdravstva pri {panskem Ministrstvu za zdravstvo. Potekalje od 16. do 20. novembra 1992. Te~aj je bil usmerjen v primerjavo treh razli~nih siste-mov pla~evanja zdravnikov druìnske medicine. Zaklju~ek je bil, da je najbolj{i sistempla~evanja zdravnika druìnske medicine tisti, kjer zdravnik sklepa samostojno pogod-bo s pla~nikom in kjer imajo pomembno vlogo pri oblikovanju cene glavarina oz. opravljeniprogrami (13).

I. [vab se je udeleìl sre~anja z naslovom »First Meeting of the Expert Network on FamilyPractice Development Strategies«, ki je potekalo od 26. do 28. januarja 1995 v Ljubljani.Sre~anje je obravnavalo spremembe v zdravstvenem sistemu vzhodnoevropskih dràv.Organizirala ga je Svetovna zdravstvena organizacija.

Literatura:

1. Kersnik J. Druìnska medicina in Zdruènje zdravnikov druìnske medicine jutri. Arhiv ZZDM.2. [vab I. Haag 1993: Svetovni kongres zdravnikov splo{ne medicine WONCA. Isis 1993; 8: 44.3. Dosegljivo na: http://www.uemo.org/.4. Bulc M. Poro~ilo s pomladanskega zasedanja UEMO-a. Isis 1998. Dosegljivo na: http://www.mf.uni-lj.si/

isis/isis98-08/html/bulc29.html#1.5. Bulc M. Sestanek UEMO. Isis 2003; 1: 46.6. [vab I. 2005. Ustni vir.7. [vab I et al. Zbornik ob 10. obletnici Katedre za druìnsko medicino. Ljubljana: Medicinska fakul-

teta, Katedra za druìnsko medicino; 2006.8. Kersnik J. 2005. Ustni vir.9. Rajtmajer M. 2005. Ustni vir.

10. Brotons C et al. Prevention and health promotion in clinical practice: the views of general prac-titioners in Europe. Prev Med 2005; 40 (5): 595–601.

11. Pineiro R et al. Healthy diet in primary care: views of general practitioners and nurses from Europe.European Journal of Clinical Nutrition 2005; 1–4.

12. [vab I. Razvoj primarnega zdravstva v dràvah vzhodne Evrope. Isis 1993; 6: 44–5.13. [vab I. Kako pla~ati zdravnika splo{ne medicine. Poro~ilo s te~aja »Splo{na medicina v Evropi:

organizacija in reforma«. Isis 1993; 1–2: 50.

52


9 STALNO STROKOVNO IZOBRA@EVANJE

9. 1 Sre~anje delovnih skupin v osnovnem zdravstvu

Sre~anje delovnih skupin v osnovnem zdravstvu z najdalj{o tradicijo sre~anj v organi-zaciji ZZDM je namenjeno sre~anju delovnih skupin in ima zato poseben pomen.Dodatno mu je pridruèna skup{~ina ZZDM (Kersnik J. Prihodnost in naloge Zdruènjazdravnikov druìnske medicine, zapis delovnega sestanka z dne, 31. 1. 2001).

Prvo sre~anje je potekalo 15. in 16. novembra 1974 v [kofji Loki (Ko{ir T. Splo{na medicinav Sloveniji. Zgodovinski pregled do leta 1992. Ljubljana: Zdruènje zdravnikov splo{ne/dru-ìnske medicine SZD, 2001: 97). V nadaljevanju so na{teta vsa sre~anja med leti 1992in 2004. Podrobnej{e programe ve~ine njih lahko najdete v Dodatku.

1. Devetnajsto sre~anjePotekalo je od 4. do 6. junija 1992 v Zdravili{~u Roga{ka Slatina. 132 udeleèncev je raz-pravljalo o bolniku z gastroenterolo{kimi teàvami v ambulanti in na domu.

2. Dvajseto (jubilejno) sre~anjePotekalo je od 16. do 18. 9. 1993 na Tehni{ki fakulteti v Mariboru. 162 udeleèncev je raz-pravljalo o tematiki druìnskega ciklusa.

3. Enaindvajseto sre~anjePotekalo je od 9. do 11. junija 1994 v Zdravili{~u Roga{ka Slatina. 190 udeleèncev jerazpravljalo na temo delovne zmo`nosti.

4. Dvaindvajseto sre~anjeLeta 1995 je v hotelu Bernardin v Portoroù 236 udeleèncev razpravljalo o nujnih sta-njih v primarnem zdravstvu in o boleznih odvisnosti.

5. Triindvajseto sre~anjePredpisovanje zdravil je bila tema tega sre~anja, ki je potekalo od 20. do 22. junija 1996v Grand Hotelu Emona v Portoroù. Udeleìl se ga je 101 udeleènec.

6. [tiriindvajseto sre~anjePotekalo je leta 1997 v Grand Hotelu Emona v Portoroù. 113 udeleèncev je razpravlja-lo o starosti v zdravju in bolezni.

7. Petindvajseto sre~anjePotekalo je od 28. do 29. maja 1998 v stavbi Smelta v Ljubljani v organizaciji Sekcije zasplo{no medicino SZD, Katedre za DM in In{tituta za varovanje zdravja RS (le-ti so orga-nizirali tudi vsa sre~anja delovnih skupin v bodo~e). Udeleèncev je bilo 309, razpravljalipa so o novostih s podro~ij urgentne medicine, nevrologije in kardiovaskularne medi-cine.

8. [estindvajseto sre~anjePotekalo je od 14. do 15. maja 1999 v stavbi Smelta v Ljubljani, udeleìlo se ga je 192 udele-èncev, ki so razpravljali o novostih s podro~ja nevrologije, motenj spolnosti in urgentnemedicine.

53

9. Sedemindvajseto sre~anje

Potekalo je od 19. do 20. maja 2000 v stavbi Smelta v Ljubljani. 180 udeleèncev je raz-pravljalo o novostih s podro~ja oftalmologije, urologije in nevrologije.

10. Osemindvajseto sre~anje

Potekalo je od 25. do 26. maja 2001 v stavbi Smelta v Ljubljani. 174 udeleèncev jerazpravljalo o novostih s podro~ja ortopedije, onkologije, ginekologije in otorinolarin-gologije.

11. Devetindvajseto sre~anje

Potekalo je od 17. do 18. maja 2002 v konferen~ni dvorani poslovne stavbe GIVO (biv{iSmelt) v Ljubljani. Poleg obi~ajnih organizatorjev sta sodelovali {e Zbornica zdravstve-ne nege Slovenije in Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v splo{ni medicini.Udeleèncev je bilo 239.

12. Trideseto (jubilejno) sre~anje

Leta 2003 sre~anja ni bilo zaradi organizacije evropskega kongresa WONCA Europe, kije potekalo v Ljubljani. Tako je leta 2004 potekalo trideseto sre~anje delovnih skupin od28. do 29. maja 2004 v konferen~ni dvorani poslovne stavbe GIVO (biv{i Smelt) v Ljub-ljani. Udeleìlo se ga je 226 udeleèncev, ki so poslu{ali predavanja na temo KOPB,psihiatrije, potovalne medicine, nevrologije in ve{~in.

54


Plakat 30. sre~anja delovnih skupin(Ljubljana, 2004).

9. 2 U~ne delavnice za zdravnike druìnske medicine

ZZDM kot temeljno izobraèvalno obliko organizira u~ne delavnice za zdravnike druìn-ske medicine. Mednarodna u~na delavnica je teoreti~ni uvod vanje. Le-ti so se uveljavilikot eno temeljnih oblik izobraèvanja u~iteljev druìnske medicine v Evropi in pridobi-li pokroviteljstvo Evropske akademije u~iteljev druìnske medicine EURACT. Za asistenteKatedre in za kandidate za asistente je udele`ba na te~aju obvezna vsako leto (Kersnik J.Prihodnost in naloge Zdruènja zdravnikov druìnske medicine, zapis delovnega sestan-ka z dne 31. 1. 2001). Prva u~na delavnica je bila organizirana leta 1985 (Ko{ir T. Splo{namedicina v Sloveniji. Ljubljana: Zdruènje zdravnikov splo{ne/druìnske medicine SZD,2001: 178.). Prva mednarodna u~na delavnica pa je bila organizirana leta 1992. Organiza-torji so ZZDM, Katedra za DM, IVZ in v zadnjih letih {e Zavod za razvoj druìnske medicine.Kot zanimivost naj povemo, da se je N. Hribar iz Velenja udeleìla vseh doma~ih u~nihdelavnic do leta 2006.

9. 2. 1 Prva mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 1. do 3. oktobra 1992 v Bovcu, nosila je naslov »Management in GeneralPractice«.

9. 2. 2 Deveta u~na delavnica

Od 26. do 28. maja 1992 je potekala v Strunjanu in od 22. do 24. oktobra 1992 v Zre~ah.

9. 2. 3 Druga mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 29. septembra do 3. oktobra 1993 v Bovcu pod naslovom »Managementin General Practice (Information Handling, Clinical Record Keeping and Clasification inGeneral Practice)«.

9. 2. 4 Deseta u~na delavnica

Potekala je od 21. do 23. oktobra 1993 v Gozdu Martuljku in od 11. do 13. novembra 1993v âteù. Udeleènci so razpravljali o zbiranju podatkov, vodenju medicinske dokumen-tacije in klasifikaciji v splo{ni medicini.

9. 2. 5 Tretja mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 6. do 9. septembra 1994 v Gozdu Martuljku pod naslovom »Quality Assu-rance in General Practice«.

55


9. 2. 6 Enajsta u~na delavnica

Pod naslovom »Zagotavljanje kakovosti v splo{ni medicini« je enajsta u~na delavnicaleta 1994 potekala v Bovcu (6. do 8. oktober), v Roga{ki Slatini (11. do 12. november) inv Moravskih Toplicah (9. do 11. december).

9. 2. 7 êtrta mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 5. do 9. septembra 1995 v Gozdu Martuljku z naslovom »Consultation inGeneral Practice«.

9. 2. 8 Dvanajsta u~na delavnica

Tema je bila »Sodelovanje med zdravnikom in bolnikom«, potekala pa je v Bovcu (5. do7. oktober 1995), v Postojni (9. do 11. november 1995) in v Radencih (8. do 10. decem-ber 1995).

9. 2. 9 Peta mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 3. do 7. septembra 1996 na Bledu pod naslovom »Learning and Teachingabout Prevention and Health Promotion in General Practice«.

56


4. mednarodna u~na delavnica v Gozdu Martuljku (september, 1993).

9. 2. 10 Trinajsta u~na delavnica

Tema je bila »Preventiva v splo{ni medicini«, potekala pa je v Novi Gorici (10. do 12. ok-tober 1996), v Mariboru (22. do 24. november 1996) in v La{kem (13. do 15. december 1996).

9. 2. 11 [esta mednarodna u~na delavnica in konferencao razvoju splo{ne/druìnske medicine

Potekala je od 2. do 6. septembra 1997 na Bledu. 40 udeleèncev je razpravljalo o temi»Learning and Teaching about Family in General Practice«. Ta u~na delavnica je bila zeloodmevna, saj so bile na njej prisotne vse klju~ne osebe, ki so bile pomembne za razvojdruìnske medicine v Evropi (Kersnik J. Druìnska medicina na Slovenskem po letu 1980).V okviru te u~ne delavnice je od 5. do 6. septembra 1997 potekala konferenca o razvojudruìnske medicine. Po uvodnih predavanjih prvega dopoldneva so se udeleènci raz-delili v sedem skupin, v katerih so obravnavali teme, klju~ne za razvoj stroke v prihodnosti.Zaklju~ki so bili kasneje predstavljeni na plenarnem sestanku. Navedeni so najpomemb-nej{i. Dodiplomsko izobraèvanje: dodiplomsko izobraèvanje iz druìnske medicinemora biti prisotno na vseh medicinskih fakultetah, vsaka fakulteta mora imeti katedroza druìnsko medicino; zagotavljanje kakovosti in raziskovalno delo mora biti vklju~enov izobraèvanje druìnske medicine; zaklju~ni izpit mora biti enak z drugimi; za nadalj-nji razvoj je potrebno mednarodno sodelovanje. Specializacija: njen proces in izobraèvalne

57


Obisk ZD Bled ob 5. mednarodni u~ni delavnici na Bledu (september, 1996).

vsebine mora nadzirati druìnska medicina; mentorje je potrebno dolo~iti na osnovi vna-prej dolo~enih kriterijev, le-ti naj bi prejemali vi{jo glavarino; v Sloveniji je nujna razre{itevproblema ~akajo~ih na specializacijo. Nenehno strokovno izobraèvanje: potrebno jespremeniti dosedanji na~in, ki mora najti pravo ravnote`je med samoizobraèvanjem inodvisnim u~enjem, pred vsakim izobraèvanjem bi bilo potrebno poleg vsebine preu-~iti {e metodologijo in kakovost seminarja; v ta namen naj bi se pri ZZS oblikovaloposebno izobraèvalno telo, kjer bi sodelovali zdravniki druìnske medicine. Zagotavlja-nje kakovosti: projekt kakovosti na nacionalni ravni se mora dokon~ati, ZZS mora razvitinatan~ne indikatorje, kriterije in standarde nadzora, ki ga izvaja, menedèrji v zdravstve-nih organizacijah morajo uporabljati metodologijo kakovosti pri ocenjevanju kakovostisvojega dela (notranji nadzor kakovosti, zadovoljstvo bolnikov, prito`ni sistem); izobra-èvanje o zagotavljanju kakovosti mora biti vklju~eno v programe izobraèvanja zaposlenihv zdravstvu (dodiplomsko, specializacija, pripravni{tvo, nenehno strokovno izpopolnje-vanje). Raziskave: prihodnost raziskovalnega dela v druìnski medicini v Sloveniji jenastanek In{tituta za druìnsko medicino; raziskave v druìnski medicini ne smejo bitihobi posameznikov, ampak resno delo; treba je razviti mreò raziskovalcev v druìnskimedicini in jim omogo~iti izobraèvanje, najbolje preko Katedre za druìnsko medicino.Druìnska medicina v tranziciji: zdravniki druìnske medicine se morajo aktivno vklju~e-vati v nastajanje sprememb v zdravstvu, katedra je kot strokovni vrh pomembno mestoza promocijo novih idej ([vab I. Zaklju~ki konference o razvoju splo{ne/druìnske medici-ne. Januar 2006. Dosegljivo na http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis98-07/html/svab51.html#1).

9. 2. 12 [tirinajsta u~na delavnica

Udeleènci so razpravljali o druìni v druìnski medicini. Potekala je v Izoli (3. do 5. ok-tober 1997), na Oto~cu (14. do 16. november 1997) in v Topol{ici (5. do 7. december 1997).

9. 2. 13 Sedma mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 8. do 12. septembra 1998 na Bledu pod naslovom »Learning and Teac-hing about Medical Prescription«.

9. 2. 14 Petnajsta u~na delavnica

Tema je bila »Predpisovanje zdravil«. Potekala je v Ljubljani (23. do 24. oktober 1998),v Slovenskih Konjicah (27. do 28. november 1998) in v Lipici (11. do 12. december 1998).

9. 2. 15 Osma mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 7. do 11. septembra 1999 na Bledu pod temo »Learning and Teaching aboutChronic Disease in General Practice«.

58


9. 2. 16 [estnajsta u~na delavnica

Pod naslovom »Vodenje kroni~nega bolnika po sr~nem infarktu« je potekala na Brdu priKranju (22. do 23. oktobra 1999), v Cerknici (10. do 12. december 1999) in v Ljubljani (21. do22. januar 2000). Pod naslovom »Vodenje kroni~nega bolnika s hipertenzijo« je poteka-la od 26. do 27. novembra 1999 v Banovcih. V tem letu so bile organizirane kar {tiri u~nedelavnice.

9. 2. 17 Deveta mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 5. do 9. septembra 2000 na Bledu pod naslovom »Learning and Teachingabout Prevention in General Practice«.

9. 2. 18 Sedemnajsta u~na delavnica

Pod naslovom »Preventiva koronarne bolezni v ambulanti druìnskega zdravnika (pripra-va priporo~il na osnovi dokazov)« je potekala v Kranjski Gori (20. do 21. oktober 2000),v Ptujskih Toplicah (23. do 25. november 2000) in v Termah ̂ ate` (8. do 9. december 2000).V Termah âte` je bilo 35 udeleèncev.

Pod naslovom »Vodenje bolnika z akutno bole~ino v kriù (ocenjevanje priporo~il na pod-lagi dokazov)« je potekala od 26. do 27. januarja 2001 v Ljubljani.

59


Obisk udeleèncev na Blejskem otoku ob 8. mednarodni u~ni delavnici na Bledu(september, 1999).

9. 2. 19 Deseta mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 4. do 8. septembra 2001 na Bledu pod naslovom »Learning and Teachingabout out-of-office Care in General Practice«.

9. 2. 20. Osemnajsta u~na delavnica

Pod temo »Zdravnikovo delo izven ambulante – sr~ni bolnik« je potekala od 16. do 17. no-vembra 2001 v Lenartu.

Pod temo »Zdravnikovo delo izven ambulante – plju~ni bolnik« je potekala od 14. do 15. de-cembra 2001 na Dobrni.

Pod temo »Zdravnikovo delo izven ambulante – kroni~na bole~ina« je potekala od 25. do26. januarja 2002 v Ljubljani na Katedri.

9. 2. 21 Enajsta mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 3. do 7. septembra 2002 na Bledu in sicer je bila tema »Learning and Teac-hing about Medical Errors in General Practice«.

9. 2. 22 Devetnajsta u~na delavnica

Pod naslovom »Zdravstvena napaka« je potekala v Strunjanu (15. do 16. novem-bra 2002), na Oto~cu (13. do 14. december 2002) in v Ljubljani na Katedri (24. do25. januar 2003).

9. 2. 23 U~na delavnica za glavne mentorje

Potekala je na Klini~nem centru v Ljubljani, in sicer 15. maja 2003.

9. 2. 24 Dvanajsta mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 2. do 6. septembra 2003 na Bledu pod naslovom »Learning and Teachingabout Ethical Problems in General Practice«.

9. 2. 25 Dvajseta u~na delavnica

Pod naslovom »Etika v druìnski medicini« je potekala na Oto~cu (21. do 22. novem-ber 2003), v Strunjanu (11. do 13. december 2003) in v Ljubljani na Katedri (23. do24. januar 2004).

60


9. 2. 26 Trinajsta mednarodna u~na delavnica

Potekala je od 7. do 11. septembra 2004 v Kranjski Gori pod naslovom »Learning andTeaching about Patient Centred Care in Modern Crosscultural Communities in General/Fa-mily Practice«.

9. 2. 27 Enaindvajseta u~na delavnica

Pod naslovom »Razli~nost poìvlja – druìnska medicina na sti~i{~u kultur« je potekalav Strunjanu (9. do 11. december 2004), na Oto~cu (21. do 22. januar 2005) in v Ljublja-ni (11. do 12. februar 2005).

9. 3 Schrottovi dnevi

Schrottovi dnevi se imenujejo po Janezu Schrottu, ki je bil prvi specialist splo{ne medicinein tako na nek na~in mejnik v strokovnem razvoju druìnske medicine. Rodil se je 1. avgu-sta 1908. Medicinsko fakulteto je kon~al leta 1932 v Zagrebu. Leta 1938 je postal {efbolni{ke blagajne v Ljubljani. Od leta 1947 je delal kot {ef sektorske ambulante [i{kana polikliniki. Leta 1956 je bil imenovan za direktorja Zdravstvenega doma [i{ka, ki ga jevodil do svoje upokojitve leta 1977. Ena izmed njegovih zamisli je bila tudi zamisel zdrav-nika druìnske medicine, ki pa je kljub dispanzerski metodi dela te`ko pri{la do izraza.

Schrottovi dnevi naj bi predstavljali vrhunsko strokovno sre~anje druìnske medicine, kjerse predstavijo novosti in je pri izbiri vsebin, organizaciji in nastopih mo~no zastopana

61


20. u~na delavnica v Strunjanu (december, 2003).

Katedra. Prevladujejo plenarna zasedanja in video predstavitve (Kersnik J. Prihodnostin naloge Zdruènja zdravnikov druìnske medicine, zapis delovnega sestanka z dne,31. 1. 2001). Shrottove dneve organizirata ZZDM in Katedra za DM. Glavna organizator-ka je T. Poplas-Susi~.

9. 3. 1 Prvi Schrottovi dnevi

Potekali so od 16. do 17. maja 1997 na Katedri za druìnsko medicino v Ljubljani v or-ganizaciji MF Ljubljana, Sekcije za splo{no medicino in IVZ. Udeleìlo se jih je pribli`no35 udeleèncev.

62


Otvoritvena slovesnost na 1. Schrottovih dnevih (maj, 1997).

9. 3. 2 Drugi Schrottovi dnevi

Potekali so od 27. do 28. marca 1998 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Udeleèncev jebilo okoli 78.

9. 3. 3 Tretji Schrottovi dnevi

Potekali so od 26. do 27. marca 1999 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Udeleìlo se jihje okoli 128 udeleèncev. Naslov je bil »Simptomatsko zdravljenje kroni~nega bolnikav ambulanti splo{ne medicine; novosti pri zdravljenju kroni~nih bolnikov«.

9. 3. 4 êtrti Schrottovi dnevi

Potekali so od 24. do 25. marca 2000 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Udeleèncev jebilo okoli 220.

9. 3. 5 Peti Schrottovi dnevi

Potekali so od 9. do 10. marca 2001 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Udeleìlo se jih je226 udeleèncev.

9. 3. 6 [esti Schrottovi dnevi

Potekali so od 15. do 16. marca 2002 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Udeleìlo se jihje 358 udeleèncev.

9. 3. 7 Sedmi Schrottovi dnevi

Leta 2003 zaradi konference WONCA Europe, ki je potekala v Ljubljani, Schrottovih dne-vov ni bilo. Tako so sedmi Schrottovi dnevi potekali od 5. do 6. marca 2004 v Cankarjevemdomu v Ljubljani. Udeleìlo se jih je 284 udeleèncev.

9. 4 Kokaljevi dnevi

Spominsko sre~anje dr. Janija Kokalja je namenjeno sre~anju delovnih skupin ob prob-lematiki po{kodb in obravnavi kirur{kih tem, ki jih ne pokrivajo druga sre~anja (Kersnik J.Prihodnost in naloge Zdruènja zdravnikov druìnske medicine, zapis delovnega sestan-ka z dne, 31.1.2001). Jani Kokalj je bil dolgoletni kranjskogorski zdravnik in gorski re{evalec,umrl je leta 1997 v tragi~ni gorski nesre~i. S svojim delom in ìvljenjem je zaznamovaltiste kraje. Sre~anje poteka v organizaciji ZZDM, Osnovnega zdravstva Gorenjske – ZDJesenice, Katedre za DM in (v zadnjem ~asu) Zavoda za DM. Stalna tema so po{kodbev osnovnem zdravstvu.

9. 4. 1 Prvi Kokaljevi dnevi

Potekali so od 13. do 15. aprila 2000 v Kranjski Gori, udeleèncev je bilo 251.

9. 4. 2 Drugi Kokaljevi dnevi

Potekali so od 19. do 21. aprila 2001 v Kranjski Gori, udeleèncev je bilo 255.

9. 4. 3 Tretji Kokaljevi dnevi

Potekali so 10. do 12. aprila 2003 v Kranjski Gori, udeleèncev je bilo 195.

63


9. 4. 4 êtrti Kokaljevi dneviPotekali so od 15. do 17. aprila 2004 v Kranjski Gori, udeleèncev je bilo 232.

9. 5 Fajdigovi dneviFajdigovi dnevi so sprva pokrivali enotematska podro~ja, ki so zanimiva za druìnsko medi-cino. Glavni poudarek ni na novostih, temve~ na pospe{evanju uporabe znanih spoznanjin nekak{na valilnica priporo~il za delo (Kersnik J. Prihodnost ina naloge Zdruènja zdrav-nikov druìnske medicine, zapis delovnega sestanka z dne, 31. 1. 2001).

9. 5. 1 Prvi Fajdigovi dneviPotekali so od 3. do 4. decembra 1999 v Kranju, udeleèncev je bilo 117. Organizatorjiso bili ZZDM/SM, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Katedra za DM, Zavod za zdravstvenovarstvo Kranj; ~astni pokrovitelj je bil takratni predsednik DZ J. Podobnika. Tema je bila»Du{evne motnje, sporazumevanje in teàvni bolnik v ambulanti«.

9. 5. 2 Drugi Fajdigovi dneviPotekali so od 1. do 2. decembra 2000 v Kranju, udeleèncev je bilo 143. Organizatorjiso bili ZZDM, Katedra za DM, Osnovno zdravstvo Gorenjske – ZD Kranj, Dru{tvo medi-

64


Osveìtvene vaje iz nujne medicinske pomo~i na 3. Kokaljevih dnevih (april, 2003).

cinskih sester in tehnikov Gorenjske in Zavod za zdravstveno varstvo Kranj; ~astni pokro-vitelj je bila Mesta Ob~ina Kranj. Tema je bila »Sr~no popu{~anje«.

9. 5. 3 Tretji Fajdigovi dnevi

Potekali so od 30. novembra do 1. decembra 2001 v Kranjski Gori, udeleèncev je bilo 262.Organizatorji so bili: ZZDM, Katedra za DM, Osnovno zdravstvo Gorenjske – ZD Kranj,Dru{tvo medicinskih sester in tehnikov Gorenjske in Zavod za zdravstveno varstvo Kranj.Tema je bila »Infekcije v osnovnem zdravstvu«.

9. 5. 4 êtrti Fajdigovi dnevi

Potekali so od 11. do 12. oktobra 2002 v Kranjski Gori, udeleèncev je bilo 171. Orga-nizatorji so bili: ZZDM, Katedra za DM in Osnovno zdravstvo Gorenjske – ZD Kranj,tema pa »Bole~ina, sladkorna bolezen, depresija in preventiva v splo{ni/druìnski medi-cini«.

9. 5. 5 Peti Fajdigovi dnevi

Potekali so od 28. do 29. novembra 2003 v Kranjski Gori, udeleèncev je bilo 168. Orga-nizatorji so bili: ZZDM, Katedra za DM, Osnovno zdravstvo Gorenjske – ZD Kranj in Zavodza razvoj druìnske medicine. Tema je bila »GERB, astma, migrena, hiperlipidemije inalergije«.

9. 5. 6 [esti Fajdigovi dnevi

Potekali so od 8. do 9. oktobra 2004 v Kranjski Gori, udeleèncev je bilo 196. Tema je bila»Ulkusna bolezen, hipertenzija, KOPB, astma in mo`ganska kap«.

9. 6 Mariborsko kongres druìnske medicine

Mariborsko kongres druìnske medicine pokriva predvsem organizacijsko strokovna vpra-{anja dela v druìnski medicini (laboratorijska diagnostika, fizikalna medicina, napotitve,predpisovanje zdravil itn.). Potekal naj bi na dve leti izmenjaje s Fajdigovimi dnevi (Ker-snik J. Prihodnost in naloge Zdruènja zdravnikov druìnske medicine, zapis delovnegasestanka z dne, 31. 1. 2001). Sre~anja potekajo v organizaciji ZZDM, Katedra za DM in ZDdr. Adolfa Drolca MB.

9. 6. 1 Prvo mariborsko sre~anje

Potekalo je od 17. do 18. novembra 2000 v dvorani zavarovalnice Maribor. Tema je bila»Laboratorijska diagnostika«. Udeleèncev je bilo okrog 190.

65


9. 6. 2 Drugo mariborsko sre~anje

Potekalo je od 29. do 30. novembra 2002 v hotelu Habakuk v Mariboru. Obi~ajnim orga-nizatorjem se je pridruìlo {e Zdruènje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Temaje bila »Fizikalna terapija v ambulanti zdravnika druìnske medicine«.

9. 6. 3 Tretji mariborski kongres druìnske medicine

Potekal je od 26. do 27. novembra 2004 v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru.Stalnim organizatorjem se je {e pridruìla, takrat novoustanovljena, Katedra za dru-ìnsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru. Tema je bila »Medicinsko tehni~nipripomo~ki«.

9. 7 Ostalo

9. 7. 1 Deveta konferenca Evropskega zdruènja za druìnsko medicino

Organizacija devete konference Evropskega zdruènja za druìnsko medicino (ESGP/FM –WONCE Europe) v Ljubljani od 18. do 21. 6. 2003 je bila zelo pomembna za ugled slo-venske druìnske medicine doma in v svetu. Potekala je v Cankarjevem domu od 18. do21. junija 2003 v Ljubljani; ~astni pokrovitelj je bil takratni predsednik republike MilanKu~an, gostiteljica kongresa pa takratna ljubljanska ̀ upanja Danica Sim{i~. ZZDM so priorganizaciji pomagali tudi Cankarjev dom (kot soorganizator), Mestna ob~ina Ljub-ljana, Lek (kot generalni pokrovitelj), Krka, GSK, Zdravni{ka zbornica Slovenije (ki je gostiladva izmed uvodni~arjev) in Krka Zdravili{~a (ki so tudi gostila dva izmed uvodni~arjev)(http://www.drmed-mb.org/drumedicina/Druzinska%20medicina.pdf, 27. 8. 2005). V orga-nizacijskem odboru so delovali: J. Kersnik – predsednik, D. Klan~i~ – generalni sekretar,M. Kocjan, N. Kop~avar-Gu~ek – predsednica odbora za druàbni program, D. Petek, T. Po-plas-Susi~ – predsednica odbora za finance, M. Ratmajer, D. Rotar-Pavli~ – predsednicaodbora za stike z javnostmi, I. Vatovec-Progar, G. @or`, G. @iv~ec-Kalan, C. van Weel –ESGP/FM WONCA Liaison. V strokovnem odboru so bili: M. Bulc, [. Grmec, J. Kersnik,M. Kol{ek, D. Rotar-Pavli~, I. [vab – predsednik. Novinarska konferenca je bila 19. mar-ca 2003 v Cankarjevem domu. Teme kongresa so bile: tehnologije prihodnosti, mednarodnosodelovanje, zdravniki in bolniki; partnerji v negi, paliativna nega, identiteta evropskegazdravnika druìnske medicine, stalnost v druìnski medicini, realnost ali sanje. Na kon-gresu je nastopilo {est vabljenih uvodni~arjev, ki sodijo v sam vrh svetovnih strokovnjakovna svojem podro~ju: Chris van Weel (Nizozemska), Iona Heath (GB), Branko ̂ esnik (Av-stralija), Bernard Gay (Francija), Barbara Starfield (ZDA), Christina Fabian ([vedska).Kongres smo promovirali leta 2000 na kongresu na Dunaju (Avstrija) (J. Kersnik, I. [vab,M. Bulc in drugi), leta 2001 na kongresu v Durbanu (Ju`na Afrika) (I. [vab, M. Bulc, I. Va-tovec-Progar, G. @or` in drugi), leta 2001 na kongresu v Tamperu (Finska) (I. [vab, M. Bulc,D. Rotar-Pavli~, M. Rajtmajer in drugi) in leta 2002 na kongresu v Londonu (Velika Bri-tanija) (J. Kersnik, I. [vab, M. Bulc in drugi).

66


Program kongresa

Sreda, 18. 6. 2003Otvoritev razstave, CD LjubljanaOtvoritvena ceremonijaOtvoritveni sprejem na ljubljanskem gradu, ki ga je vodila ̀ upanja Ljubljane ga. DanicaSim{i~

êtrtek, 19. 6. 2003Plenarni predavanji:I. Heath: Eti~ne dileme v druìnski mediciniC. van Weel: Biolo{ke omejitve medicinskih intervencij

Petek, 20. 6. 2003Plenarni predavanji:B. êsnik: Moderna tehnologija v druìnski mediciniB. Gay: Genetika in njeno mesto v druìnski medicini

Sobota, 21. 6. 2003Plenarni predavanji:D. Ostergaard: Druìnska medicina z globalnega stali{~aC. Fabian: Enake mo`nosti za vse ljudi – stalnica druìnske medicine

Vsak dan je potekalo ve~ vzporednih predavanj na naslednje glavne teme: Teàve ̀ ivljenj-skega sloga v druìnski medicini, Sporazumevanje z bolniki, Humor v druìnski medicini,

67


Promocija kongresa WONCA Europe 2003 na kongresu na Dunaju (2000).

Akutne teàve v druìnski medicini, »Freestanding papers«, Nove tehnologije, Satelit-ski simpoziji.

Potekal je tudi bogat druàbni program in izleti. Otvoritveni ve~er je potekal na ljubljan-skem gradu, drugi ve~er so udeleènci lahko poslu{ali koncert klasi~ne glasbe, tretji ve~erje potekala predstavitev slovenske etnologije, ~etrti ve~er pa je bil zaklju~ek s tradicio-nalnim gala plesom v Hotelu Union. Udeleènci so si lahko ogledali lepote Slovenijez udele`bo na organiziranih izletih v Postojnsko jamo, na Bled, Kras, v Portoro`, Piran,na Oto~ec, v Maribor in na Ptuj.

Kongres je zelo uspel in tako potrdil mesto slovenske druìnske medicine v svetu in doma.Udeleènci kongresa so s pomo~jo odli~ne organizacije spremljevalnega programa spoz-nali vse lepote na{e Slovenije. Kongresa se je udeleìla kar ~etrtina vseh zdravnikovdruìnske medicine v Sloveniji, kar 10 odstotkov povzetkov je prispelo iz Slovenije, karje pomenilo zelo velik doma~ strokovni prispevek h kongresu.

Pomenil je izredno priznanje druìnski medicini v Sloveniji. Omogo~il je predstavitevstrokovnega dela in predstavitev Slovenije. Ume{~en je bil na prehod med vzhodom inzahodom, severom in jugom in je bil tako pomemben za {irjenje ideje o pomenu dru-ìnske medicine kot stroke, ki se prva sre~uje z zdravstvenimi teàvami dràvljanov(Kersnik J. Pomen kongresa za slovensko javnost.).

68


Del organizacijskega odbora na zaklju~ni slovesnosti WONCA Europe 2003: Mojca Miholi~,Mateja Bulc, Davorina Petek, Tonka Poplas-Susi~, Danica Rotar-Pavli~, Nena-Kop~avar-Gu~ek(junij, 2003).

9. 7. 2 Triindvajseta delavnica EQuiP

Potekala je od 16. do 18. junija 2003 v Kranjski Gori (v okviru 9. konference WONCE Euro-pe) v organizaciji Evropskega zdruènja za kakovost v druìnski medicini in Zdruènjazdravnikov druìnske medicine.

9. 7. 3 Akutna stanja

Leta 2003 (26. do 27. september) je v Kongresnem centru Habakuk potekalo sre~anje z na-slovom »Akutna stanja: znamenja, simptomi, sindromi, diferencialna diagnostika inukrepanje« v organizaciji ZZDM, Katedre za DM in ZD dr. Adolfa Drolca MB.

9. 7. 4 Prvo letno sre~anje evropskih u~iteljev druìnskemedicine

Potekalo je od 10. do 11. septembra 2004 v Kranjski Gori v organizaciji ZZDM, Katedreza DM, IVZ in Zavoda za druìnsko medicino. Tema je bila »At the crossroads of the edu-cation«.

69


70

10 ZALO@NI[KA DEJAVNOST

Tiskanje slovenske medicinske besede na podro~ju druìnske medicine je ena temeljnihprioritet ZZDM. Poleg samostojnih publikacij so v obliki suplementov ali posebnih publikacijiz{la predavanja {tevilnih Sre~anj delovnih skupin in u~nih delavnic, ZZDM je sofinanci-ralo izdajo {tevilk revije Zdravstveno varstvo, v katerem so bili objavljeni prispevki s Sre~anjdelovnih skupin in Fajdigovih dnevov. ZZDM od 1994 . leta redno vsako leto izdaja zbornikeob u~nih delavnicah, ki pokrivajo temeljna vpra{anja druìnske medicine. Leta 2003 je iz{laprva {tevilka ~asopisa »Druìnska medicina«, ki je brezpla~no na voljo vsem ~lanom ZZDM.

10. 1 Samostojne publikacije

10. 1. 1 Splo{na medicina: na~ela in tehnike

Knjigo je napisal B. Volj~ s sodelavci. Izdala jo je Sekcija za splo{no medicino Sloven-skega zdravni{kega dru{tva leta 1992.

10. 1. 2 Druìnska medicina z deontologijo in medicinav informatiki

Knjigo je napisal D. Zrim{ek, iz{la pa je leta 1993 pri zalo`bi Didakta iz Radovljice.

10. 1. 3 Principi druìnske medicine, druìnogram in profil:druìnsko in problemsko usmerjena baza podatkov

Knjigo je napisal D. Zrim{ek, iz{la pa je leta 1994 pri zalo`bi Didakta iz [kofje Loke.

10. 1. 4 Angiologija za prakso

Avtor je B. Mla~ak, iz{la pa je leta 1995 v zalo`bi Sekcije za splo{no medicino Sloven-skega zdravni{kega dru{tva.

10. 1. 5 Kakovost v splo{ni medicini

Knjigo je napisal J. Kersnik, izdala pa jo je Sekcija za splo{no medicino Slovenskega zdrav-ni{kega dru{tva leta 1998.

10. 1. 6 Nujna stanja

Leta 1994 je iz{la tretja izdaja priro~nika »Nujna stanja« v uredni{tvu J. Kersnika. êtr-ta izdaja pa je iz{la leta 2000, urednik je bil S. Kav~i~, priro~nik je izdalo ZZDM/SM. Kasnejeje bil priro~nik preveden v hrva{ki jezik in izdan s strani Udruènja lije~nika urgentne medi-cine Hrvatske.

71

10. 1. 7 Splo{na medicina v Sloveniji: zgodovinski pregled do leta 1992

Ob 35. obletnici ZZDM (leta 2001) je iz{la knjiga z naslovom »Splo{na medicina v Slo-veniji, zgodovinski pregled do leta 1992«. Avtor je bil T. Ko{ir, izdalo pa jo je ZZDM.

10. 1. 8 Druìnska medicina

Leta 2002 je iz{el dolgo pri~akovani u~benik druìnske medicine z naslovom »Druìnskamedicina«. Urednika sta bila I. [vab in D. Rotar-Pavli~, izdalo pa ga je ZZDM. Je avtor-sko delo 50 zdravnikov. Ima 800 strani, razdeljen je na 3 sklope (na~ela DM, prikaz obravnavenajpogostej{ih bolezenskih stanj in simptomov, opravila, ki jih dodatno izvajamo v DM).Dodana so {e navodila za ustrezno opremo ambulante in nasveti za delo zunaj ambu-lante oziroma na terenu. Predstavitev je bila 26. 6. 2002 ob 17. uri v srednji predavalnicinove MF.

10. 1. 9 Bolnik v slovenskem zdravstvu: monografijao zadovoljstvu bolnikov in organizaciji prito`negasistema

Knjigo je napisal J. Kersnik, iz{la je leta 2003 v zalo`bi ZZDM.

10. 2 Zborniki predavanj

10. 2. 1 U~ne delavnice

Zbornik predavanj z 11. u~nih delavnic z naslovom »Zagotavljanje kakovosti« je iz{elleta 1994. Urednik je bil J. Kersnik, izdala ga je Sekcija za splo{no medicino Slovenske-ga zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj z 12. u~nih delavnic z naslovom »Sporazumevanje med zdravnikomin bolnikom« je iz{el leta 1995. Urednik je bil I. [vab, izdala ga je Sekcija za splo{no medi-cino Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj s 13. u~nih delavnic z naslovom »Preventiva v splo{ni medicini« jeiz{el leta 1996. Urednik je bil I. [vab, izdala ga je Sekcija za splo{no medicino Sloven-skega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj s 14. u~nih delavnic z naslovom »Druìna v druìnski medicini« je iz{elleta 1997. Urednik je bil I. [vab s sodelavci, izdala ga je Sekcija za splo{no medicino Slo-venskega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj s 15. u~nih delavnic z naslovom »Predpisovanje zdravil v druìnski medi-cini« je iz{el leta 1998. Urednika sta bila I. [vab in J. Kersnik, izdala ga je Sekcija za splo{nomedicino Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

72


Zbornik s 16. u~nih delavnic z naslovom »Vodenje kroni~nega bolnika v druìnski medicini«je iz{el leta 1999. Urednik je bil I. [vab, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov splo{ne/dru-ìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj s 17. u~nih delavnic z naslovom »Znanstveno utemeljena medicina«je iz{el leta 2000. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik z 18. u~nih delavnic z naslovom »Zdravnikovo delo izven ambulante« je iz{elleta 2001. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnske medici-ne Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj z 19. u~nih delavnic z naslovom »Zdravstvene napake« je iz{el leta 2002.Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnske medicine Sloven-skega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj z 20. u~nih delavnic z naslovom »Etika v druìnski medicini« je iz{elleta 2003. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnske medici-ne Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj z 21. u~nih delavnic z naslovom »Druìnska medicina na sti~i{~u kul-tur« je iz{el leta 2004. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

10. 2. 2 Sre~anja delovnih skupin v osnovnem zdravstvuZbornik s Sre~anja skupin v osnovnem zdravstvu, ki je obravnavalo novosti s podro~jaurgentne medicine, nevrologije in kardiovaskularne medicine, je iz{el leta 1998. Izdalaga je Sekcija za splo{no medicino Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Leta 1999 je iz{el zbornik s Sre~anja skupin v osnovnem zdravstvu, kjer so obravnavalinovosti s podro~ja nevrologije, motenj spolnosti in urgentne medicine. Izdalo ga je Zdru-ènje zdravnikov splo{ne/druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Leta 2001 je iz{el zbornik z 28. sre~anja skupin v osnovnem zdravstvu.

Leta 2002 je iz{el zbornik z 29. sre~anja skupin v osnovnem zdravstvu.

Leta 2004 je iz{el zbornik predavanj s 30. sre~anja delovnih skupin z naslovom »Kakovost-na obravnava bolnika v druìnski medicini: obravnava s podro~ja pulmologije, psihiatrije,potovalne medicine in nevrologije«. Urednica je bila D. Rotar-Pavli~, izdalo ga je Zdru-ènje zdravnikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

10. 2. 3 Fajdigovi dneviLeta 1999 je iz{el zbornik predavanj s 1. Fajdigovih dnevov z naslovom »Du{evne mot-nje, sporazumevanje in teàvni bolnik v osnovnem zdravstvu«. Urednik je bil J. Kersnik,iz{el je kot {tevilka revije Zdravstveno varstvo.

Leta 2000 je iz{el zbornik predavanj z 2. Fajdigovih dnevov z naslovom »Sr~no popu{-~anje«. Urednik je bil J. Kersnik, iz{el je kot {tevilka revije Zdravstveno varstvo. Zbornik

73


povzetkov s 3. Fajdigovih dnevov z naslovom »Infekcije v osnovnem zdravstvu« je iz{elleta 2001. Urednik je bil J. Kersnik, iz{el je kot {tevilka revije Zdravstveno varstvo.

Leta 2002 je iz{el zbornik predavanj s 4. Fajdigovih dnevov z naslovom »Kroni~na bole-~ina, sladkorna bolezen, depresija in preventivni program«. Urednik je bil J. Kersnik, izdaloga je Zdruènje zdravnikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Leta 2003 je iz{el zbornik predavanj s 5. Fajdigovih dnevov z naslovom »GERB, astma,migrena, hiperlipidemija, alergija«. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènje zdrav-nikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj s 6. Fajdigovih dnevov z naslovom »Ulkusna bolezen, hipertenzija, za{~it-ni dejavniki zdravil na mikrocirkulacijo, KOPB, astma, mo`ganska kap« je iz{el leta 2004.Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnske medicine Sloven-skega zdravni{kega dru{tva.

10. 2. 4 Kokaljevi dnevi

Leta 2000 je iz{el zbornik povzetkov s 1. spominskega sre~anja dr. Janija Kokalja z na-slovom »Obravnava po{kodb v osnovnem zdravstvu«. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo gaje Zdruènje zdravnikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Leta 2001 je iz{el zbornik povzetkov z 2. spominskega sre~anja dr. Janija Kokalja z naslo-vom »Po{kodbe v osnovnem zdravstvu«. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènjezdravnikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Leta 2003 je iz{el zbornik predavanj s 3. spominskega sre~anja dr. Janija Kokalja z naslo-vom »Po{kodbe v osnovnem zdravstvu«. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènjezdravnikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Leta 2004 je iz{el zbornik predavanj s 4. spominskega sre~anja dr. Janija Kokalja z naslo-vom »Po{kodbe v osnovnem zdravstvu«. Urednik je bil J. Kersnik, izdalo ga je Zdruènjezdravnikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

10. 2. 5 Mariborski kongres druìnske medicine

Zbornik povzetkov s 1. mariborskega sre~anja zdravnikov druìnske medicine z naslovom»Laboratorijska diagnostika« je iz{el leta 2000. Urednici sta bili S. @idanik in M. Masten,izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

Leta 2002 je iz{el zbornik povzetkov z 2. mariborskega sre~anja zdravnikov druìnske medi-cine z naslovom »Fizikalna terapija v ambulanti zdravnika druìnske medicine«. Urednicaje bila S. @idanik s sodelavci, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnske medicine Slo-venskega zdravni{kega dru{tva.

Zbornik predavanj s 3. mariborskega kongresa zdravnikov druìnske medicine z naslovom»Medicinsko tehni~ni pripomo~ki« je iz{el leta 2004, izdalo ga je Zdruènje zdravnikovdruìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva.

74


10. 2. 6 Schrottovi dnevi

Leta 2001 je iz{el zbornik predavanj s 5. Schrottovih dnevov. Urednik je bil I. [vab s so-delavci, iz{el je kot suplement Medicinskih razgledov.

Zbornik predavanj s 6. Schrottovih dnevov je iz{el leta 2002. Urednik je bil I. [vab, iz{elje kot suplement Medicinskih razgledov.

Leta 2004 je iz{el zbornik predavanj s 7. Schrottovih dnevov. Iz{el je kot suplement Medi-cinskih razgledov.

10. 2. 7 Ostalo

Leta 2003 je iz{el zbornik predavanj z naslovom »Akutna stanja: Znamenja, simptomi,sindromi, diferencialna diagnoza in ukrepanje«. Urednika sta bila [. Grmec in K. Tu-{ek-Bunc, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnske medicine Slovenskega zdravni{kegadru{tva.

Zbornik povzetkov z 9. mednarodnega kongresa WONCA Europe z naslovom »The Futu-re Challenges of General Practice/Family Medicine: Book of Abstracts and ConferenceProgramme« je iz{el leta 2003. Urednik je bil J. Kersnik s sodelavci, izdalo ga je Zdruè-nje zdravnikov druìnske medicine.

75


Organizatorice 1. mariborskega kongresa druìnske medicine in predsednik Zdruènja: S. Ban,S. @idanik, J. Kersnik, M. Masten, Z. Bojc, D. Belec (z leve).

10. 3 Delovni zvezki

Od leta 1995 naprej vsako leto izide delovni zvezek za {tudente za predmet druìnske medi-cine. Avtor je I. [vab s sodelavci. Leta 2000 je iz{el priro~nik za mentorje {tudentov zapodro~je druìnske medicine, {lo je za tretjo, popravljeno, izdajo. Avtor je bil I. [vab s so-delavci, izdalo ga je Zdruènje zdravnikov druìnske medicine.

10. 4 âsopis druìnske medicine

Prva {tevilka ~asopisa Druìnska medicina je iz{la maja 2003. V njej smo lahko prebra-li uvodnik z naslovom »Druìnska medicina v Sloveniji«, nekaj o Zdruènju zdravnikovdruìnske medicine, o specializaciji iz druìnske medicine, o na~rtih za kongres WONCEEurope v Ljubljani in o napotitvah na pulmolo{ki ali alergolo{ki specialisti~ni pregled (1).Druga {tevilka je iz{la decembra 2003. Poleg uvoda in vo{~ila smo lahko prebrali nekajo {tudiju na daljavo, poro~ilo s kongresa WONCA Europe 2003, izvedeli smo, kako ukre-pati pri bolniku z migreno v ambulanti druìnskega zdravnika, od{li na obisk k »lete~imzdravnikom« v Avstralijo in se seznanili z rezultati raziskave EUROPA. Pojavila se je tudinova, polemi~na, rubrika z naslovom »Bobu bob« (2). Tretja {tevilka je iz{la maja 2004.V njej smo lahko brali o zdravniku druìnske medicine jutri{njega dne, o projektu EPOKSA(evropski projekt ocenjevanja kakovosti splo{nih ambulant), o za~etkih razvoja elektron-ske kartoteke, prebrali smo lahko pismo uredni{tvu in sklep o vlogi zdravnika druìnskemedicine, pediatra in zdravnika {olske medicine na primarni ravni (3). êtrta {tevilka jeiz{la decembra 2004 in je prinesla seznam pomembnih dogodkov za slovensko druìn-

76


Prenovljena podoba ~asopisa Druìnskamedicina.

sko medicino, brali smo lahko o novem na~inu ocenjevanja ambulante, o izobraèvanjuspecializantov doktorjev medicine na modulih, o zalo`ni{ki dejavnosti in literaturi na Kate-dri za druìnsko medicino, o 14. mednarodni delavnici EURACT in o patrona`ni slu`bi (4).

Vse dosedanje {tevilke ~asopisa Druìnska medicina je izdal Zavod za razvoj druìnskemedicine v sodelovanju s Katedro za druìnsko medicino, z Zdruènjem zdravnikov dru-ìnske medicine in s Servier Pharmo. Glavni in odgovorni urednici sta bili T. Poplas-Susi~in D. Rotar-Pavli~. Uredni{ki odbor je bil sestavljen iz: I. [vab, J. Kersnik, M. Kol{ek, D. Klan-~i~, N. Kop~avar-Gu~ek, D. Petek.

Na sestanku UO ZZDM 8. 4. 2005 je bilo ugotovljeno, da ~asopis ne dosega ve~ èlja, kibi jih radi uresni~ili z objavami v njem: postaja pretesen. Nadaljnji razvoj se je tako usmerilv tri smeri: pove~anje obsega strani in usmeritev v nove vsebine, pritegnitev novih sode-lavcev (marketing, oblikovalec, lektor …) in finan~no rekonstrukcijo ~asopisa (5). Takoje sredi decembra 2005 iz{la nova {tevilka ~asopisa Druìnska medicina v prenovljenipodobi in v ve~jem obsegu. Urednici sta {e naprej D. Rotar-Pavli~ in T. Poplas-Susi~, teh-ni~ni urednik pa je R. Vajd.

Sestava ~asopisa:1. Uvodnik: predstavitev {tevilke, kaj je novega2. Bobu bob: polemi~ni komentarji3. Poro~ila: z mednarodnih sre~anj in forumov, z na{ih sre~anj, komentarji predstavni-

kov druìnske medicincev ZZS ali drugih institucijah, mednarodne novice, sklepi RSKin drugih strokovnih organizacij

4. Strokovne teme: povzetki zanimivih raziskav, predstavitve novosti v izobraèvanju inraziskovanju, predstavitve zanimivih knjig, objave prispevkov na podlagi diplomskihnalog ali manj{ih {tudij, seznanitev z dogajanji na raziskovalnem podro~ju v druìn-ski medicini v Sloveniji

5. Na{e ambulante: predstavitev zanimivih ambulant ZDM, zanimive osebne zgodbe z bol-niki

6. Zanimivosti7. Strani za sprostitev: zdravni{ke {ale, stripi8. Urnik strokovnih sre~anj (6).

10. 5 Ostalo

10. 5. 1 Evropska definicija druìnske medicine

Leta 2004 je iz{el slovenski prevod Evropske definicije druìnske medicine, urednika stabila J. Kersnik in I. [vab. Prevod je izdalo ZZDM.

10. 5. 2 Priporo~ila za zdravljenje bole~ine pri odraslembolniku z rakom

Avtorica je bila S. Lahajnar-âvlovi~ s sodelavci, izdajatelja pa sta bila Katedra za DMin Zdruènje zdravnikov druìnske medicine. Priporo~ila so iz{la leta 2001.

77


Literatura:

1. Dosegljivo na: http://www.drmed-mb.org/drumedicina/Druzinska%20medicina.pdf.2. Dosegljivo na: http://www.drmed-mb.org/drumedicina/Druzinska%20medicina2.pdf.3. Dosegljivo na: http://www.drmed-mb.org/drumedicina/Druzinska%20medicina%20Nova.pdf.4. Druìnska medicina. December 2004. [t. 4.5. Anon. Strategija razvoja ~asopisa Druìnska medicina, delovno gradivo, ki je nastalo na podlagi

mnenj in pripomb vseh ~lanov uredni{kega odbora Druìnske medicine. Arhiv ZZDM.6. Dosegljivo na: http://www.drmed.org/novica.php?id=8726.

78


11 PROJEKTI

Stroka se mora neprestano dokazovati tako na izobraèvalnem, delovnem kot tudi na razi-skovalnem podro~ju. ZZDM je, poleg Katedre za DM, edina institucija, kjer se raziskovalnadejavnost razvija sistemati~no. Slovenski zdravniki druìnske medicine se vklju~ujejo v {te-vilne doma~e in mednarodne raziskovalne projekte. Najvidnej{i rezultat raziskovalnedejavnosti v druìnski medicini so objave v medicinskih revijah (1).

Mnogi projekti niso financirani, zato jih ~lani ZZDM opravijo kot ~astno nalogo. Njiho-vo delo se evidentira. Ti kolegi imajo pravico kandidirati za sofinanciranje aktivne udele`bena kongresu druìnske medicine v tujini (2).

11. 1 Mednarodni projekti

11. 1. 1 EPOKSA

To je Evropski projekt ocenjevanja kakovosti splo{nih ambulant (v nadaljevanju EPOKSA).Nosilec projekta je J. Kersnik, koordinatorka pa V. Vodopivec-Jam{ek.

Pod okriljem EQuiP deluje raziskovalna skupina, ki v mednarodni {tudiji razvija in prou~u-je kazalce kakovosti organizacije in upravljanja splo{nih ambulant. Cilji projekta so: razvitikonceptualno ogrodje organizacije in upravljanja splo{nih ambulant, razviti serijo kazal-cev kakovosti, ki temelji na tem ogrodju, oceniti veljavnost serije kazalcev kakovosti naevropskem nivoju, uporabiti kazalce kakovosti kot osnovo orodje za ocenjevanje kako-vosti v pilotni raziskavi v dràvah Evrope, primerjati sodelujo~e dràve na podlagi razvitihkazalcev in instrumentov na podro~ju kakovosti upravljanja ter organizacije splo{nihambulant in oblikovati priporo~ila za izbolj{evanje in uporabo orodja. Slovenci smo sek projektu uradno priklju~ili septembra 2003, pod pogojem, da si sami zagotovimo sreds-tva za izvedbo (takrat {e nismo bili del EU). Ta pomemben evropski projekt podpiraBertelsmannova fundacija iz Nem~ije, ki pa po svojem statutu ni dopu{~ala financiranjapartnerjev izven meja Evropske unije. Pilotska raziskava je bila tako izvedena ve~inomas prostovoljnim delom kolegov in ob podpori Zdruènja zdravnikov druìnske medicineSZD, Katedre za druìnsko medicino, Zavoda za razvoj druìnske medicine in Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije. Testiranje kazalcev kakovosti s podro~ja poslovanja,kakovosti in varnosti, opremljenosti, informacij, zaposlenih in zadovoljstva bolnikov jev Sloveniji potekalo na 31 izbranih lokacijah po vsej dràvi. V vzorec so bili zajeti izva-jalci iz zasebnega in javnega sektorja. Postopek vzor~enja je zahteval vklju~itev malih (enzdravnik), srednjih (dva zdravnika) in ve~jih lokacij (trije in ve~ zdravnikov), enakomer-no porazdeljenih v mestnem in podeèlskem okolju. Vklju~ene so bile lokacije z u~nimiambulantami in tiste brez njih. Raziskava je na terenu potekala od za~etka decembra 2003do konca februarja 2004, v njej pa je sodelovalo 83 zdravnikov in 158 medicinskih sester(srednjih medicinskih sester in patrona`nih sester).

Sodelujo~i so po po{ti prejeli ankete, ki so jih izpolnili in vrnili koordinatorici raziska-ve. Vnos podatkov je potekal na Univerzi Njimegen na Nizozemskem in na Univerzi Swanseav Walesu, kjer je potekal vnos podatkov. Od 31. 3. do 2. 4. 2004 se je V. Vodopivec-Jam{ek

79

udeleìla u~ne delavnice v Antwerpnu v Belgiji, kjer je s predavanjem predstavila izku{-nje iz pilotnega projekta. Aprila je potekalo ocenjevanje vpra{alnikov, ki so ga izvedlipartnerji v vseh sodelujo~ih dràvah. Pri nas sta oceno posameznih kazalcev, primernostdomen in dimenzij opravila vodja projekta in koordinatorica. Na podlagi vseh ocen inpripomb ter validacije orodij je o`ja raziskovalna skupina razvrstila kazalce kakovosti v o`-ji set kazalcev in mednarodni set, ki bosta obvezni del nadaljnjih orodij. Nekatere kazalceso uvrstili v skupino, ki je relevantna le za posamezne dràve, nekateri kazalci so bili izlo-~eni kot neprimerni, nekateri pa so bili preoblikovani ali dodani. Maja 2004 je bil v ~asopisuDruìnska medicina objavljen ~lanek o projektu z naslovom: EPOKSA – evropski projektocenjevanja kakovosti splo{nih ambulant. Ker je orodje razvito v raziskavi EPOKSA pri-merno za strokovni nadzor s svetovanjem, je bila raziskava s predavanjem in z vodenodiskusijo predstavljena tudi na Forumu: Strokovni nadzor, v okviru Fajdigovih dni – okto-ber 2004. Na svetovnem kongresu WONCA na Floridi je bil s predavanjem predstavljendel slovenskih rezultatov z naslovom: Cvetko T, Vodopivec-Jam{ek V, Kersnik J: QualityAssessment of the Organisational Culture in Slovenia. Izvle~ek predavanja je objavljenv knjigi izvle~kov konference (3).

11. 1. 2 IMPROVE

Raziskava je potekala v okviru evropskega projekta; enotnemu protokolu je sledilo enajstevropskih dràv: Avstrija, Belgija, Portugalska, Francija, [vica, Nem~ija, Nizozemska, Veli-ka Britanija, Izrael, Danska in Slovenija. V Sloveniji je bil naslov projekta »Soodlo~anjebolnikov kot del kakovostne zdravstvene oskrbe starej{ih ljudi v druìnski medicini«. Razi-skava je potekala v treh fazah. V prvi, kvalitativni, fazi (leto 2001/2002) so raziskovalcidokumentirali in na nacionalnem ter na mednarodnem nivoju ovrednotili ovire in pos-pe{evalne dejavnike, ki se pojavljajo na podro~ju soodlo~anja starej{ih ljudi s posebnimpoudarkom na dejavnosti druìnske medicine. V drugi fazi (leto 2002/2003) so izvedli analizobesedil in vrednotili spodbujevalne ter zaviralne dejavnike, ki so jih na podlagi izku-{enj navajali zdravniki in starej{i bolniki. Razvili so {tiri orodja. V tretji raziskovalni fazi(leto 2003/2004) so analizirali podatke in pripravili kon~ne oblike orodij, s katerimi lah-ko starej{i bolniki u~inkoviteje soodlo~ajo v procesu zdravljenja. Izdelali so priporo~ilain jih objavili na spletni strani http://baserv.uci.kun.nl/~improve/. Natisnili so tudi 1200 iz-vodov publikacije v slovenskem jeziku z naslovom »Soodlo~anje starej{ih ljudi v ambulantidruìnske medicine« in izdali mednarodno publikacijo z naslovom »Involvement OlderPatients in General/Family Practice« (4).

11. 1. 3 Vodenje bolnikov s sladkorno boleznijo

Zdruènje zdravnikov druìnske medicine – SZD je v sodelovanju s Katedro za druìn-sko medicino Medicinske fakultete in Forumom Qualitetssicherung in der diabetologieiz Avstrije pripravilo projekt vodenja bolnikov s sladkorno boleznijo v druìnski medici-ni. Cilj je bil ugotoviti, ali je v Sloveniji izvedljivo vodenje sladkornega bolnika s stranizdravnika druìnske medicine in kak{ni problemi pri tem nastanejo.

80


11. 1. 4 EUROPEP

To je bil eden izmed projektov Evropske skupnosti iz EU/BIOMED programa, kateregacilj je bila priprava mednarodno testiranega vpra{alnika za merjenje zadovoljstva bol-nikov v osnovnem zdravstvu. Poleg Slovenije so sodelovale {e Belgija, Danska, Finska,Islandija, Izrael, Nem~ija, Nizozemska, Norve{ka, Portugalska, [panija, [vedska, [vicain Velika Britanija. Projekt je potekal v ve~ fazah: oblikovanje vpra{alnika, njegovo testi-ranje, kon~na razli~ica vpra{alnika, zbiranje in obdelava podatkov. Pri razvrstitvi dràvpo najbolj{ih odgovorih na posamezna vpra{anja so slovenski bolniki v 58 % odgovori-li, da so bili zelo zadovoljni z delom zdravnika druìnske medicine. To nas uvr{~a na 5. mestoza [panijo, Islandijo, [vico in Nem~ijo. Na{i bolniki so najbolje ocenili strokovno delozdravnikov, njihove sposobnosti sporazumevanja, seznanjanja s preiskavami in z name-nom obiska drugega specialista ali bolni{nice, pomo~ zdravnikovih sodelavcev, njegovodostopnost in dosegljivost ter mo`nost dobiti zdravni{ki nasvet po telefonu. Nekolikoslab{e so ocenili ~as, ki jim ga je zdravnik lahko nudil med posvetom, zanimanje zdravni-ka za osebne teàve bolnika in mo`nost za spro{~eno poro~anje o svojih teàvah. Najslab{eso, podobno kot drugod, ocenili ~akanje v ~akalnici. Kar 55% bolnikov bi svojega osebnegazdravnika zelo toplo priporo~ilo svojim znancem. Z mednarodno preverjenim vpra{al-nikom EUROPEP smo dobili zanesljivo orodje za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbev druìnski medicini. V prihodnje se pri~akuje njegova {iroka uporaba v raziskovalnenamene kot tudi za ocenjevanje kakovosti dela posameznih zdravstvenih ustanov in zdrav-nikov (5).

11. 1. 5 ISAAC

Kratica ISAAC pomeni »Integrated System Architecture For Advance Primary Health Care«.Gre za pregled razvoja druìnske medicine v 15 evropskih dràvah (Andora, Hrva{ka, Danska,Nem~ija, Gr~ija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovenija,[panija, Tur~ija, Velika Britanija). V Sloveniji je bil odgovorna oseba I. [vab. Cilji projek-ta so bili razvoj funkcionalnega referen~nega modela za ilustracijo procesiranja informacijv druìnski medicini, razviti ra~unalni{ko podprto okolje za aktivnosti zdravnikov druìn-ske medicine, ki bi omogo~alo povezavo primarnega nivoja s sekundarnim in terciarnim,prena{ati in hraniti bolnikove zdravstvene zapise ter nuditi orodja za stalno izobraèva-nje zdravnikov.

11. 1. 6 PRIMACOM

Kratica PRIMACOM pomeni »PRIMAry Care Physician's COMmunication Network«. Toje bil zdruèn projekt, ki ga je financirala Evropska skupnost v okviru njenega programaINCO COPERNICUS. Osnovni namen projekta je bil zagotoviti informacijski sistem ininfrastrukturo za komunikacijo med zdravnikom druìnske medicine in bolni{nico. Pre-nos podatkov na ta na~in bi omogo~al visoko stopnjo za{~ite in neposredno vgrajevanjev medicinsko dokumentacijo tako na primarni kot tudi na sekundarni ravni. Potekal jena Madàrskem in v Sloveniji, kjer so sodelovali: OZG Kranj: ZD Jesenice (ZP Kranjska

81

11 PROJEKTI

Gora), ZD Bled, Bolni{nica Jesenice in Infonet Kranj. Za~el se je 1.12.1997 in potekal v trehfazah. Zaklju~na delavnica je bila od 1. do 3. novembra 1999 v Budimpe{ti, sodelovaliso: J. Kersnik (ZZDM Kranjska Gora), M. Rems (Bolni{nica Jesenice, Kirur{ki oddelek),B. Ber~i~ (INFONET), T. Mate, G. Cerkvenik (Ministrstvo za zdravje), M. Bitenc (ZZS), T. Ga-zvoda (ZD Novo Mesto), M. Trenz (SB Novo Mesto). Leta 2000 so potekala zaklju~na delana projektu (priprava kon~nega poro~ila in na~rtovanje aktivnosti v zvezi z eksploatacijopridobljenih izku{enj) (Kersnik J. Poro~ilo o poteku projekta »Primary Care Physician's Com-munication Network-PRIMACOM« {t. PL 961090. Kranjska Gora, 10. 5. 2001. Arhiv ZZDM).Izdelani so bili protokoli za izmenjavo napotnic, odpustnih pisem, receptov in labora-torijskih naro~il (Kersnik, email, 18. 9. 2005). Zataknilo se je pri pridobivanju soglasijdràvnih organov v zvezi z mo`nostmi uporabe omre`ja CVI v te namene (6). Svoje soprispevala tudi nasprotovanja posameznikov in direktorjev k informatizaciji zdravni{ke-ga delovnega mesta ter nizka ra~unalni{ka kultura zdravnikov nasploh (7). Tako je {irjenjemreè zaenkrat zastalo.

ZZDM in Infonet pa sta za~ela dela na izdelavi elektronskega zdravstvenega kartona, kon-cept in prototip je razvilo ZZDM. S projektom PRIMACOM je v Slovenijo pri{lo ustreznotehnolo{ko znanje za varno in hitro izmenjavo medicinskih podatkov (EDIFACT) (6).

11. 1. 7 ECATOD

Kratica ECATOD pomeni »Exchange of Research Methodology Between EuropeanUnion Countries-NIS and CCE to Define Essentials of European Community Actions Sup-porting Primary Health Care Actions Against Tobacco Consumption and HazardousDrinking«. Poleg Slovenije so sodelovale {e Italija, Belgija, Bolgarija, Madàrska, Latvi-ja in Rusija. Projekt je potekal pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti med leti 1998in 2001. Cilji projekta so bili: ustvariti osnovni in strukturirani pristop za izvajanje ukre-pov v razli~nih kulturnih, ekonomskih in zdravstvenih okvirjih z namenom pove~anjau~inkovitosti primarnega zdravstva glede tveganega pitja alkohola in kajenja, usposobitiintervencijske time za specifi~no kvalitativno raziskovalno metodologijo v vseh sodelu-jo~ih dràvah, promocija skupnih ukrepov za mednarodno primerjavo, primerjati poloàjv primarnem zdravstvu vsake sodelujo~e dràve glede na preventivo in zgodnjo diagno-stiko teàv, povezanih z alkoholom in s tobakom, definirati osnovne ukrepe v osnovnemzdravstvu z namenom ustvariti bolj u~inkovite zdravstvene sisteme na predlaganem podro~-ju, oceniti dostopnost epidemiolo{kih podatkov v zdravstvenih sistemih sodelujo~ih dràvin razviti predlog za uvajanje programov v vseh sodelujo~ih dràvah. V raziskavi se je zbraloveliko nacionalnih podatkov glede alkohola in tobaka. Za uspe{no delovanje proti kajenjuin tveganemu pitju alkohola je treba sprejeti in izvajati ukrepe na nivoju dràve (zako-nodaja, politika davkov in cen …), promocijo zdravja in zdravstveno prosvetljevanje inukrepe za posebne skupine prebivalstva (otroci, mladostniki, zdravniki, politiki, mediji…).Dràva bi morala pripraviti celovit nacionalni program, ki bi vklju~eval finan~no in dru-go podporo. Povezati bo morala aktivnosti zdravstvenih storitev, lokalnih skupnosti,izobraèvalnih organizacij, medijev, klubov, cerkva in javnih osebnosti. Poseben pouda-rek bi moral biti na otrocih in mladostnikih. [ole bi morale pripraviti na~rte ukrepov insodelovati z zdravstvenimi strokovnjaki na vseh nivojih izobraèvanja. Mediji bi morali

82


bolj sodelovati pri promociji ̀ ivljenja brez alkohola in tobaka. Dràva in politiki bi moralipripraviti nacionalno strategijo za alkohol. Pripraviti je treba navodila za obravnavo cilj-nih skupin s strani zdravnika. Treba je spodbujati izvajanje vsakodnevnega preprostegapresejanja za odkrivanje tveganega pitja alkohola v splo{nih ambulantah (M. Kol{ek. TheSummary of the Country Report of ECATOD Project for Slovenia. Neobjavljeno.). V okvirutega projekta sta bili izvedeni dve kvalitativni raziskavi o izvedljivosti zgodnjega odkri-vanja tveganega in {kodljivega pitja alkohola in izvajanju kratkih intervencij ob tak{nempitju ter mo`nostih za {ir{o dru`beno akcijo za zmanj{anje pitja in posledic zaradi pit-ja alkohola v Sloveniji. Oblikovan in validiran je bil kratek vpra{alnik AUDIT-C za zgodnjeodkrivanje tveganega ali {kodljivega pitja alkohola za vsakdanjo uporabo v ambulanti (8).

11. 1. 8 »Strengthening Home Care and General Practice in Slovenia«

Projekt je bil, poleg {e dveh drugih projektov v osnovni zdravstveni dejavnosti v Sloveni-ji, del Matra pogodbe ({t. SI/96/01, z naslovom »Needs in Primary Health Care in Slovenia«).Izvajal ga je NIVEL (Netherlands Institute of Health Services Research), trajal je 30 me-secev. V projektu so sodelovali: ZZDM, Katedra za druìnsko medicino, ZZS in ZZZS. Kotslovenski eksperti so sodelovali I. [vab (lokalni koordinator), M. Bulc, M. Grm, J. Ker-snik in G. @or`. Projekt se je ukvarjal z naslednjimi vpra{anji: hi{ni obiski, timsko delo,kakovost zdravljenja in dostopnost informacij. V okviru kakovosti zdravljenja sta bili usta-novljeni dve delovni skupini, ena v Ljubljani in druga v Radovljici. Le-ti naj bi oblikovalismernice za angino pectoris in bole~ino v kriù. Oblikoval naj bi se tudi postopek prito`bebolnika. V okviru timskega dela naj bi se na novo oblikovalo sodelovanje med medicin-skimi sestrami in zdravniki. Rezultati: smernice za angino pectoris so bile napisane inobjavljene. Smernice za bole~ino v kriù niso bile napisane, saj je skupina prenehala z de-lom. Prito`ni postopek je bil realiziran z zamudo. Opis dela zdravnika druìnske medicineje {e potekal, in sicer v sodelovanju med ZZS in nizozemskimi eksperti. Cilji v okviru tim-skega dela niso bili uresni~eni (9).

11. 1. 9 Kakovost dela zdravnikov druìnske medicinev mestu Ljubljana (preskus modela)

Raziskava je bila del evropske {tudije o delovnem profilu zdravnikov splo{ne medicine(European Study on Task Profiles of General Practitioners). Sluìla je izdelavi nacionalnihprofilov in primerjavi delovnih profilov med posameznimi dràvami (WHO 1993, Boer-ma 1993). Pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije je raziskavo vodil inkoordiniral nizozemski in{titut Nivel (Netherlands Institute of Primary Health Care). Slove-nija je sodelovala v raziskavi kot ~lanica projektnega sveta. Na mestni ravni je potekalav treh, na mednarodni pa v {tirih fazah. Prva faza je zajemala izdelavo protokola raziska-ve in je potekala na mednarodni ravni. Druga faza je zajemala zbiranje podatkov in kontrolokakovosti podatkov in je potekala na mestni in nacionalni ravni. Izbor zdravnikov je bilnaklju~en. Nacionalni koordinator je opravil za~etno kontrolo podatkov in ozna~il klini~-nega (napotenega) specialista z dogovorjenimi {iframi. Tretja faza je zajemala kontrolo,

83

11 PROJEKTI

pripravo in vnos podatkov za analizo in je potekala na mednarodni ravni. Vpra{alniki izvseh sodelujo~ih dràv so bili podlaga za enotno datoteko. To datoteko so pripravili nain{titutu NIVEL na Nizozemskem. êtrta faza je zajemala analizo podatkov, primerjavomed dràvami in publiciranje in je potekala tako na nacionalni kot na mestni ravni. Naosnovi rezultatov raziskave so bili predlagani naslednji ukrepi:

1. Proces zagotavljanja kakovosti na ravni mesta Ljubljana bi bilo treba poglobljeno raziska-ti ob uporabi nekaterih kraj{ih in konkretnej{ih aplikativnih {tudij na ravni posameznegazdravstvenega doma ali ambulante. Tako bi lahko raziskali uporabnost nekaterih pri-poro~il za osnovno zdravstveno dejavnost.

2. Zanimivo in potrebno bi bilo raziskati nekatere slab{e znane elemente delovnega pro-fila, ki so pomembni elementi kakovosti dela (npr. napotitve na zdravili{ko zdravljenje).

3. @e ta analiza pa daje nekatere podatke, ki so zanimivi za mestno zdravstveno politiko:• Pomemben element delovnega profila je spol zdravnika. Kaè, da se s feminizacijo

medicine uveljavlja bolj natan~en, sistemati~en in manj prakti~en stil dela zdravnika.• Pove~evanje {tevila obiskov v ambulanti negativno vpliva na delovni profil. Na~in

financiranja osnovne zdravstvene dejavnosti ne stimulira k racionalnej{i uporabi.• Opremljenost zdravstvenih domov je sicer formalno dobra, potrebno pa je poskr-

beti za ustrezno opremljenost samih ambulant, tudi s preprostimi aparati (peakflowmeter, oftalmoskop) in na ta na~in vplivati na delovni profil.

• Ne glede na celo vrsto kriti~nih pripomb do dela pa je velika ve~ina zdravnikov relativ-no zadovoljna s poklicem, ki ga opravlja, ne pa s poloàjem, ki ga imajo. V medicinividijo vrsto nesmislov, saj so preobremenjeni z administriranjem. Slednje je uved-ba ra~unalnikov v osnovno zdravstvo kve~jemu {e okrepila. Pri~akovati je, da se bokriti~nost {e pove~evala. Nosilec projekta je bil I. [vab (10).

11. 1. 10 [tudija o razlikah v obravnavanju najpogostej{ihzdravstvenih problemov med zdravniki druìnskemedicine v Sloveniji

[tudija se je za~ela v letu 1993 in je bila del mednarodne multicentri~ne {tudije z na-slovom »European Study on Task Profiles of General Practice«, ki jo je na evropskem nivojuvodil Nivel. Poleg Slovenije so sodelovale {e naslednje dràve: Belgija, Danska, Nem-~ija, Gr~ija, [panija, Irska, Francija, Italija, Luksemburg, [vedska, Finska, Izrael, Andora,Islandija, Poljska, ê{ka, Slova{ka, Madàrska, Bolgarija, Romunija in Hrva{ka.

Delovni profil zdravnika druìnske medicine je opredeljen kot {tevilo opravil, ki jih zdrav-nik druìnske medicine opravlja, problemov, s katerimi se sre~uje in bolezni, ki jih trajnovodi. Analiza delovnega profila in vplivov nanj je osnovni predpogoj za na~rtovanje razvo-ja stroke. Avtorji so s sodelovanjem v mednarodni {tudiji o delovnem profilu zdravnikovdruìnske medicine posku{ali opisati stanje na podro~ju druìnske medicine v Slovenijiin izdelati lestvico, ki bi sluìla kot osnova za nadaljnje analize. V raziskavi je sodelova-lo 162 zdravnikov druìnske medicine v Sloveniji, kar predstavlja reprezentativni vzorec.Uspelo je narediti standardizirano lestvico delovnega profila, ki naj bi kasneje sluìlaza mednarodne primerjave. Rezultati so pokazali, da med zdravniki druìnske medicine

84


prevladujejo ̀ enske, da ve~ina zdravnikov dela v mestno-va{kem okolju, v skupini z drugi-mi zdravniki. Opremljenost z osnovnimi tehni~nimi pripomo~ki je relativno dobra. Zdravnikidruìnske medicine se ve~inoma ukvarjajo z akutnimi in s kroni~nimi teàvami odraslepopulacije, v manj{i meri otrok. Z nekaterimi postopki, ki sodijo v podro~je osnovne zdravs-tvene dejavnosti, se prakti~no ne ukvarjajo, ker so to delo v celoti prevzeli drugi profiliv osnovni zdravstveni dejavnosti. Ravno tako je majhna njihova angaìranost na podro~jupsihosocialnih problemov (11).

11. 1. 11 PREDICTEvropski FW3 projekt PREDICT (Prediction of Future Episodes of Depression in PrimaryMedical Care Evaluation of a Risk Factor Profile – Previdevanje nastanka depresije v os-novnem zdravstvenem varstvu) je najve~ji raziskovalni projekt Katedre za druìnskomedicino. Gre za prospektivno kohortno {tudijo, v kateri se posku{a izdelati lestvico, s po-mo~jo katere bi lahko napovedali nastanek depresije pri sicer asimptomatskih bolnikih.[tudija je mednarodna, vanjo je vklju~enih ve~ kot 6500 anketirancev. Slovenija kot partnerskrbi za anketiranje 1100 ljudi. Logisti~no gre za izjemno zahteven projekt, saj je potrebnovsakega anketiranca obiskati dvakrat letno in se z njim osebno pogovoriti. Kljub zahtev-nosti tega mednarodnega projekta se je Slovenija izkazala kot zelo dober in zanesljivpartner. [tudijo koordinira D. Rotar-Pavli~, projekt pa vodi I. [vab (8).

11. 1. 12 Preventiva kajenja v rokah zdravnikov druìnskemedicine

[tudija je potekala kot del multicentri~ne {tudije, katero je financirala Evropska gos-podarska skupnost. Vodila sta jo I. [vab in M. Kol{ek. Namen je bil analizirati stali{~azdravnikov druìnske medicine do preventive kajenja.

11. 1. 13 Multivariantna analiza vzrokov napotitev iz splo{nihambulant

[tudija je bila del evropske mednarodne multicentri~ne raziskave, v vodenju katere jeavtor (I. [vab) sodeloval kot predstavnik Slovenije skupaj s predstavniki {e {tirinajstihdràv. Zdravniki druìnske medicine so registrirali podatke o sebi in svojih ambulantah,delu, ki ga opravljajo in o tridesetih napotitvah. Na podlagi vseh nacionalnih rezultatovso bila izdelana naslednja priporo~ila:

1. Za zdravnika druìnske medicine naj bi bila zgornja meja napotitev 10 odstotkov inspodnja 2 odstotka. Zdravnik, ki po{ilja k specialistu pogosteje od zgornje ali redke-je od spodnje, naj bi to znal utemeljiti.

2. Razlike v odstotkih hi{nih obiskov v Evropi so prevelike. Zgornja meja hi{nih obiskovbi morala biti 20 odstotkov vseh obiskov v ambulanti.

3. V {tevilu obiskov pri zdravniku tedensko so med dràvami velike razlike. Morda bi mora-li omejiti zgornje {tevilo bolnikov dnevno, ki jih lahko kakovostno obravnava zdravnikdruìnske medicine (12).

85

11 PROJEKTI

11. 1. 14 Ostalo

Slovenija je sodelovala v ~etrti fazi kolaborativnega projekta SZO za zgodnje odkrivanjein kratke intervencije ob tveganem ali {kodljivem pitju alkohola na podro~ju osnovne-ga zdravstva. Pridruìla se mu je leta 1999, projekt pa se kon~uje v letu 2005.

Sodelovali smo tudi v mednarodnem projektu evropske skupnosti PHEPA, ki je bil name-njen uvajanju zgodnjega odkrivanja in kratkih intervencij ob tveganem ali {kodljivem pitjualkohola v redno delo v ambulantah v osnovnem zdravstvu. Za~el se je leta 2002, kon-~al pa leta 2005 (13).

86


Plakat projekta o {kodljivem pitju alkohola.

11. 2 Doma~i projekti

11. 2. 1 Zdravstveni karton

11. 2. 1. 1 Papirna oblikaZdravniki pri svojem delu z bolniki za zapisovanje podatkov uporabljamo razli~no zdravs-tveno dokumentacijo. Najpogosteje je uporabljen zdravstveni karton. Njegove oblike jeopisal J. Kersnik v ~lanku z naslovom »Problemsko usmerjena dokumentacija v splo{nimedicini«, ki je bil objavljen v Medicinskih razgledih leta 1994 (14). Prej{nji zdravstve-ni karton je bil zasnovan pred mnogimi leti, ko je v Sloveniji prevladovala povsem druga~naepidemiolo{ka situacija. S spremenjenim epidemiolo{kim stanjem populacije so sespremenile tudi zahteve, ki jim mora ustrezati tudi vsebina zdravstvenega kartona. Novi

zdravstveni karton je nastal na pobudo RSK za splo{no medicino in se naslanja na konceptproblemsko usmerjene medicinske dokumentacije ter omogo~a nadgradnjo v ra~unal-ni{ki obliki (15).

Za~etek nastanka nove kartoteke je napovedala raziskovalna naloga »Oblikovanje nove-ga zdravstvenega kartona in metodologije vodenja medicinske dokumentacije v osnovnemzdravstvu«. Izvajalci so bili: I. [vab, A. Gradi{ek, L. Zonik in J. Kersnik. Raziskovalna nalogaje bila del ve~jega projekta z naslovom »Kakovost dela v osnovni zdravstveni dejavnosti«,katere namen je bil dvig kakovosti v osnovni zdravstveni dejavnosti. Izdelali so metodolo-gijo zbiranja podatkov, predlagali obliko in odnos do ra~unalni{kega vodenja zdravstvenedokumentacije. Pripravili so osnutek zdravstvenega kartona, ki so ga testirali na vzorcu50 slovenskih zdravnikov druìnske medicine (16).

Opis novega zdravstvenega kartona:

Mapa vsebuje vpenjala za vpenjanje stalnih obrazcev, vlo`nih listov in izvidov, ̀ ep, v ka-terega se shranijo nespeti izvidi, in obrazce, na katere se zbirajo dolo~eni podatki. Obrazciomogo~ajo strukturirano in poenoteno zapisovanje podatkov. Nekateri so obvezni, dru-gi pa ostajajo na izbiro zdravniku. Obrazec »Splo{ni podatki« je del osebnih podatkov.Vlo`ni list je predloga z generalijami, ki omogo~a zapisovanje stikov med zdravnikom inbolnikom. Zbirnik predstavlja seznam vseh zdravstvenih, socialnih in drugih teàv ter stanj,ki spremljajo bolnika v dalj{em obdobju. Njegov namen je, da ima zdravnik na eni stra-ni pregled nad ve~jimi zdravstvenimi teàvami bolnika. Del zbirnika je tudi seznam zdravil,ki jih bolnik jemlje dlje ~asa. Druìnski zbirnik je sestavljen iz treh delov: genograma, dru-ìnskega APGARJA I in druìnskega APGARJA II. Dodatni obrazci so: zbirnik potrdil, zbirniklaboratorijskih izvidov, zbirniki pregledov in hospitalizacij, listi kroni~nih bolezni in pre-ventivni listi (15).

11. 2. 1. 2 Elektronska oblikaPobudo za elektronsko kartoteko je dal upravni odbor Zdruènja za druìnsko medicinoseptembra 2001 na seji na Bledu, pred tem pa ̀ e RSK za druìnsko medicino. Prvo idejnopredstavitev je imel A. Gradi{ek na sestanku Dru{tva za medicinsko informatiko aprila 2002na Bledu, ki je naletela na ugoden odziv. Ministrstvo za zdravje je umestilo predlaganiprojekt v {ir{i projekt Razvoja upravljanja zdravstvenega varstva. 4. 12. 2002 so na priprav-ljalnem sestanku poglavitni sodelavci in izvajalci (ZZZS s svojimi strokovnjaki s podro~jara~unalni{tva in informatike, konzorcij ponudnikov programske opreme, skupina stro-kovnjakov, predstavnikov RSK za druìnsko medicino, Zdravni{ke zbornice, Zdruènja zadruìnsko medicino in Katedre za druìnsko medicino, In{titut za varovanje zdravja, Zavodiza zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje, Urad za zdravila R Slovenije, Fakulteta zafarmacijo) izrazili pripravljenost sodelovati v projektu. Temelj za delo na elektronsko podprtikartoteki predstavlja papirna oblika kartoteke druìnske medicine (obrazec DZS 8,4), kije nastajala od l. 1993, od Mednarodne u~ne delavnice pod okriljem Euracta, v Bovcu (17).

NAMEN PROJEKTA:1. izbolj{ati kakovost administrativnega dela v ordinacijah druìnske medicine2. poenostaviti postopke v zvezi z administrativnimi opravili3. olaj{ati delo zdravnika in medicinske sestre

87

11 PROJEKTI

4. olaj{ati komunikacijo med izvajalci, pla~niki in Zdravni{ko zbornico5. izbolj{ati strokovni in varnostni nivo posredovanja dokumentacije6. v celoti izrabiti mo`nosti drage ra~unalni{ke opreme7. poenotenje skupnih elementov razli~nih ra~unalni{kih programov8. standardizirati zapis ambulantnega obiska v skladu s strokovnimi zahtevami, izho-

di{~e je obrazec DZS 8,49. poenostaviti izpise obrazcev in receptov

10. uvesti elemente ekspertne ra~unalni{ke podpore zdravnikovemu odlo~anju11. zdravnike uvesti v nujnost elektronske komunikacije in stalnega izobraèvanja s po-

mo~jo ra~unalnika12. poenotiti {ifrante, baze podatkov, standarde informacijskega dela in potrebne stan-

darde za komunikacijo in prenose podatkov13. izbolj{ati sodelovanje med ZZZS, MZ in konzorcijem dobaviteljev programske opreme

glede dinamike uvajanja sprememb v predpisih14. oblikovati enotno navodilo o administrativnem poslovanju ordinacije15. izrabiti vse tehni~ne mo`nosti kartice zdravstvenega zavarovanja

CILJI PROJEKTA:1. popolna informatizacija vsakega zdravni{kega in sestrskega delovnega mesta v os-

novnem zdravstvu2. pove~anje propustnosti ambulantnega sistema3. hitrej{e, prijaznej{e obravnave bolnikov, kraj{e ~akanje4. ~asovni prihranki5. ve~ja natan~nost dela, potrebne poti kraj{e6. bolj{a kakovost vodenja kroni~nih bolnikov7. bolj{a kakovost dela zdravnika z mo`nostjo uporabe lastnih podatkov8. spremljanje kakovosti dela z analizo rutinsko beleènih podatkov9. mo`nosti za strokovni nadzor z uporabo standardno beleènih podatkov

10. nadzorovana rast stro{kov za ambulantno predpisana zdravila11. kontrolirano napotovanje na sekundarni nivo12. stalno spremljanje epidemiolo{ke situacije, kakovosten zajem podatkov o nalezljivih

boleznih13. zmanj{anje {tevila ambulantnih obiskov14. pridobivanje podatkov, pomembnih za Evropsko unijo15. varno delo s podatki16. delo s certificiranimi programi17. ve~ja sodnomedicinska za{~ita zdravnika z bolj{o dokumentacijo18. izbolj{ane mo`nosti za stalno izobraèvanje dodiplomskih {tudentov in specializan-

tov druìnske medicine19. zmanj{anje stro{kov posamezne ambulante za ra~unalni{ko podporo

V delovni skupini za oblikovanje elektronskega kartona so, poleg predstavnikov Infone-ta (ponudnik programske opreme), sodelovali: A. Gradi{ek, J. Kersnik in B. Ko{ir. MZ jeimenovalo skupino pod vodstvom J. Kersnika, ki je implementacijo elektronske podpo-re kartoteki vnesla v elaborat o razvoju druìnske medicine.

88


Po 1. 1. 2006 naj bi bilo obvezno uporabljati ra~unalni{ko podprto kartoteko druìnskemedicine. ZZZS naj bi zagotovila ustrezno programsko opremo po priporo~ilih RSK zadruìnsko medicino. Priporo~ila za strojno in programsko opremo ter elektronsko izme-njavo podatkov z ZZZS naj bi iz{la v Ob~asniku ZZZS do konca leta 2004 (18).

11. 2. 2 Zagotavljanje kakovosti dela zdravnikov v osnovnizdravstveni dejavnosti

Temeljni cilj projekta je bil izbolj{ati kakovost dela v osnovni zdravstveni dejavnosti obuporabi razli~nih strategij. Raziskava je potekala isto~asno na ve~ ravneh: avtorji so so~a-sno merili zadovoljstvo bolnikov z delom zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnostiin analizirali kakovost njihovega dela preko uporabe pisnih primerov. Analizo pisnihprimerov so ponovili ~ez {est mesecev, tako so dobili variabilnost, vezano na samegazdravnika. Po zbiranju podatkov so uvedli intervencijski del programa, v okviru kateregaso izvajali izobraèvanje zdravnikov na tistih podro~jih, na katerih so opazili pomanjka-nje znanja ali pretirano variabilnost v znanju (19). Anketirali so ve~ kot 2000 bolnikovv splo{nih ambulantah ob uporabi standardiziranega vpra{alnika EUROPEP. Preliminarnirezultati so bili objavljeni: [vab I. Kersnik J. Car J. Rotar-Pavli~ D. Vegnuti M. Zagotavljanjekakovosti dela zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti: letno poro~ilo raziskovalne-ga projekta za leto 1999. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja, 2000: 22. Izdelava kon~negaporo~ila raziskave je sluìla kot doktorat za J. Kersnika (20). Projekt je potekal od leta 1999do 2001, njegov nosilec je bil I. [vab.

11. 2. 3 Analiza stanja na podro~ju zdravljenja bole~inev kriù, depresije in nezapletene oku`be se~il

Raziskava je bila izpeljana na osnovi analize reprezentativnega vzorca zdravnikov dru-ìnske medicine v Sloveniji ob uporabi metodologije pisnih primerov. Pokazala je velikovariabilnost med zdravniki in na nekatere nedopustne vzorce obravnavanja teh bolezni.V reviji Family Practice je iz{el ~lanek z izsledki te raziskave: Car J, [vab I, Kersnik J, Veg-nuti M. Management of Lower Urinary Tract Infection in Women by Slovene GPs; v revijiZdravstveno varstvo pa ~lanka: Car J, Kersnik J, [vab I. Obravnava depresije v splo{ni medi-cini in Kersnik J, Car J, [vab I. Management of chronic low back pain in family practice.

11. 2. 4 Kakovost dela v osnovi zdravstveni dejavnosti

Projekt je potekal med letoma 1996 in 1998. Nosilec je bil I. [vab. Potekal je na ve~ ravneh,ki so pomembne za dvig kakovosti. Cilji projekta so bili: izbolj{anje kakovosti izobraè-vanja, nadzor nad kakovostnim delom zasebnikov, izbolj{anje kakovosti zbiranja podatkovin izdelava priporo~il. Za izbolj{anje kakovosti izobraèvanja so analizirali uspe{nost dose-danjega u~enja predmeta druìnska medicina. V okviru tega je T. Poplas-Susi~ izvedlaraziskavo z naslovom »Analiza poro~il absolventov medicinske fakultete o praksi splo{nemedicine v letih 1991–1994«. Za nadzor nad kakovostnim delom zasebnikov se je izvedla

89

11 PROJEKTI

analiza dela zdravnikov v zasebni zdravstveni dejavnosti. I. Vatovec-Progar je izvedla razi-skavo z naslovom »Razlogi za odlo~itev slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov za zasebnodelo v letu 1992 in 1993«. Za izbolj{anje kakovosti zbiranja podatkov so I. [vab, A. Gra-di{ek, L. Zonik in J. Kersnik izvedli raziskovalno nalogo z naslovom »Oblikovanje novegazdravstvenega kartona in metodologije vodenja medicinske dokumentacije v osnovnemzdravstvu«. Z izdelavo in objavo strokovnih priporo~il za delo v osnovni zdravstveni dejav-nosti na nekaterih podro~jih so nameravali prispevati h kakovostnej{emu delu zdravnikovv osnovni zdravstveni dejavnosti (21).

11. 2. 5 Sporo~ilo v steklenici

Osnovni namen projekta je zmanj{evanje rabe alkohola in zmanj{evanje {kodljivih posledicrabe alkohola. Cilji so informiranje, izobraèvanje in osve{~anje prebivalstva in strokov-ne javnosti o sodobnih strokovnih pogledih na pitje alkohola, njegovih u~inkih in {kodi,ki jo povzro~a, zna~ilnostih abstinence, manj tveganega, tveganega in {kodljivega pitja,odvisnosti od alkohola, spodbujanje k zadovoljnemu ̀ ivljenju brez alkohola in k zmanj-{anju pitja, s tem pa tudi spreminjanju stali{~ in odnosa do alkohola, rabe alkohola terdo posledic pitja. Vodja projekta je doc. prim. dr. Marko Kol{ek.

Projekt se je za~el leta 2003 v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in Fakulte-to za socialno delo. Podprli so ga Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije, Mestna ob~ina Ljubljana, CINDI Slovenija, {tevilne ob~ine ter mnoge usta-nove in podjetja (18).

11. 2. 6 Ostalo

V obdobju od leta 1992 do 2004 so potekale {e naslednje raziskave:1. Spolno vedenje Slovencev (1996–2000, nosilec I. [vab)2. Uvajanje standardov kakovosti pri oskrbi bolnikov z bole~ino v druìnski medicini

(2000–2002, nosilec I. [vab)3. Soodlo~anje bolnikov kot del kakovostne zdravstvene oskrbe starej{ih ljudi v druìn-

ski medicini (2001–2004, nosilec I. [vab)4. Izbolj{anje kakovosti komuniciranja z bolnikom z oblikovanjem in evalvacijo sodobnih

u~nih metod (2002–2003, nosilec J. Kersnik)5. Predvidevanje nastanka depresije v osnovnem zdravstvenem varstvu (2002–2005, nosilec

I. [vab)6. Obremenjenost zdravnikov splo{ne medicine v Sloveniji (2003–2004, nosilec I. [vab)7. Metodologija in kazalci za ocenjevanje kakovosti splo{nih ambulant (2004–2007, nosilec

J. Kersnik)8. Analiza obravnavanja bolnikov z arterijsko hipertenzijo pri bolnikih v splo{nih ambu-

lantah v Sloveniji (2004–2007, nosilec I. [vab)9. Raziskave na podro~ju javnega zdravja (2004–2008, nosilec I. [vab)

90


Literatura:

1. Kersnik J. Druìnska medicina in Zdruènje zdravnikov druìnske medicine jutri. Arhiv ZZDM.2. Kersnik J. Prihodnost in naloge Zdruènja zdravnikov druìnske medicine, zapis delovnega sestanka

z dne 31. 1. 2001. Arhiv ZZDM.3. Vodopivec-Jam{ek V. EPOKSA – Evropski projekt ocenjevanja kakovosti splo{nih ambulant. Doseg-

ljivo na: http://www.drmed-mb.org/drumedicina/Druzinska%20medicina%20Nova.pdf.4. Anon. Zaklju~no poro~ilo o rezultatih raziskovalnega projekta v letu 2004. Arhiv ZZDM.5. Kersnik J. Merjenje zadovoljstva bolnikov – EUROPEP. November 1998. Dosegljivo na: http://

www.mf.uni-lj.si/isis/isis98-11/html/kersnik62.html.6. Kersnik J. Poro~ilo o poteku projekta »Primary care physician's communication network-PRI-

MACOM«{t. PL 961090. Kranjska Gora 2001. Arhiv ZZDM.7. Kersnik J. 2005. Ustni vir.8. [vab I et al. Zbornik ob 10. obletnici Katedre za druìnsko medicino. Ljubljana 2006.9. Anon. Strengthening home care and general practice in Slovenia. Final report. Ljubljana 2001.

Arhiv ZZDM.10. [vab I. Kakovost dela zdravnikov splo{ne medicine v mestu Ljubljana (preskus modela), Ljub-

ljana 1996. Arhiv KDM.11. [vab I. Zaklju~no poro~ilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na podro~-

ju aplikativnega raziskovanja. [tudija o razlikah v obravnavanju najpogostej{ih zdravstvenihproblemov med zdravniki splo{ne medicine v Sloveniji. Ljubljana 1996. Arhiv KDM.

12. [vab I. Multivariantna analiza vzrokov napotitev iz splo{nih ambulant. Povzetek doktorata zamedije. Arhiv KDM.

13. Kol{ek M. 2005. Ustni vir.14. Kersnik J. Problemsko usmerjena dokumentacija v splo{ni medicini. Med Razgl 1994; 33: 223–40.15. Kersnik J, [vab I. Predlog novega zdravstvenega kartona. Zdrav Var 1996; 35: 193–9.16. Anon. Prijava projekta za financiranje v letu 1995. Arhiv KDM.17. Gradi{ek A. Popis ̀ elja in potreb za elektronsko podporo kartoteki druìnske medicine. Arhiv ZZDM.18. Gradi{ek A. Predlog besedila za izvajalsko pogodbo za elektronsko podprto kartoteko druìn-

ske medicine. Arhiv ZZDM.19. Anon. Vloga za (so)financiranje raziskovalnega projeta za leto 1999. Arhiv KDM.20. [vab I. Zagotavljanje kakovosti dela zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti. Poro~ilo o po-

teku dela na raziskovalnem projektu. Arhiv KDM.21. [vab I. Kakovost dela v osnovni zdravstveni dejavnosti. Predlog projekta. Ljubljana 1995. Arhiv KDM.

91

11 PROJEKTI

92

93

12 KAKOVOST V ZDRAVSTVU

Zagotavljanje kakovosti predstavlja novo paradigmo v osnovni zdravstveni dejavnosti.Medtem ko so se specialisti~ne stroke ̀ e zgodaj zavzemale za uvedbo strokovnih in obvezu-jo~ih doktrin pri svojem delu, se je to v osnovni zdravstveni dejavnosti zgodilo relativnopozno. Razlog za to zakasnitev je v tem, da je narava dela zdravnika v osnovni zdravs-tveni dejavnosti izrazito individualna in da je mo`nosti neposrednega strokovnega nadzora,kakr{nega poznamo v klini~nih specialnostih, bistveno manj. Po drugi strani pa je postalokmalu jasno, da so odlo~itve, ki se sprejemajo v osnovni zdravstveni dejavnosti, pomemb-ne za cel sistem zdravstvenega varstva. Pomen je velik ne samo zaradi velikega obsegadela (tu se razre{i pribli`no 80–90 % vseh zdravstvenih problemov, zaradi katerih se ljud-je zate~ejo po zdravni{ko pomo~), ampak tudi zaradi velikih posledic za ekonomskofunkcioniranje sistema zdravstvenega varstva (1).

12. 1 Skupina za zagotavljanje kakovosti v splo{nimedicini

Na IO Sekcije za splo{no medicino 26. 1. 1994 je bila imenovana skupina, ki naj bi sepoglobljeno ukvarjala z zagotavljanjem kakovosti zdravstvene oskrbe v druìnski medi-cini. Imenovani so bili naslednji ~lani: M. Dem{ar, M. Kol{ek, M. Pentek, G. @or` in J. Kersnik.Prizadevanja te skupine so spodbujanje raziskav na tistih podro~jih zdravstvene oskrbe,kjer je tori{~e razhajanj v kakovosti, prednost naj bi imela usmerjeno vodena zdravstve-na dokumentacija (zdravstveni karton), zagotavljanje zaupnosti podatkov v vseh oblikahshranjevanja, sodelovanje z drugimi zainteresiranimi za podro~je kakovosti v druìnskimedicini in sodelovanje v skupini EQuiP (2).

12. 2 Smernice

V okviru uveljavljanja kakovosti v druìnski medicini so potekale tudi izdelave smernicoziroma priporo~il za zdravljenje dolo~enih bolezni: bole~ina pri raku ([vab, Pentek), bole-~ina v kriù (Bulc), angina pectoris (Grm), osteoporoza (Vodopivec), holesterol. Potekalje tudi projekt Kakovost v zdravstvu v sodelovanju MZ, ZZS in ZZZS (Kersnik), stroka seje vklju~ila tudi v pripravo novih meril za strokovni nadzor pri ZZS (G. @iv~ec-Kalan, M. Bulc,D. Rotar-Pavli~).

Osnutek priporo~ila za bole~ino v kriù, ki je bil narejen na osnovi analize strokovne lite-rature in na osnovi analize stanja v Sloveniji, je bil poslan v objavo v British Medical Journal(Car J, Sheikk A. Acute Low Back Pain). Priporo~ila so bila testirana na vzorcu desetihzdravnikov druìnske medicine v Sloveniji.

Smernice za bolnike z angino pectoris so bile izdelane, vendar pa, zaradi pomanjkanjasredstev, niso bile objavljene v tiskani obliki.

Izdelan je bil osnutek priporo~il za vodenje bolnikov z rakom. Priporo~ila so bila kasne-je ustrezno testirana na skupini zdravnikov iz cele Slovenije. Njihove pripombe so bile

94


upo{tevane pri dokon~ni obliki smernic. Priporo~ila so bila poslana v sprejetje na RSKza druìnsko medicino in na RSK za onkologijo. Oba kolegija sta jih sprejela. Kasnejeso priporo~ila strokovno podprli tudi Slovensko zdruènje za zdravljenje bole~ine in Katedraza anesteziologijo in reanimatologijo. Priporo~ila so bila tudi objavljena (glej to~ko 10.1.5).

Literatura:

1. [vab I. Vloga za (so)financiranje raziskovalnega projekta za leto 1999. Zagotavljanje kakovosti delazdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti. Arhiv KDM.

2. Kersnik J. Program skupine za zagotavljanje kakovosti v splo{ni medicini. Isis 1994; 5: 31–2.

95

13 SEKCIJA MLADIH ZDRAVNIKOV

Sekcija mladih zdravnikov in specialistov druìnske medicine pri ZZDM zdruùje mladezdravnike druìnske medicine, specializante druìnske medicine, specialiste druìnskemedicine, ki so specialisti~ni izpit opravili v zadnjih petih letih in podiplomske {tuden-te ter raziskovalce s podro~ja druìnske medicine. Sekcija redno in aktivno skrbi zavklju~evanje novih ~lanov, za obve{~anje ~lanstva o svojem delu in na letni konferenciporo~a o svojem delu. Pri svojem delu sekcija tvorno sodeluje z vsemi institucijami, kizdruùjejo druìnske zdravnike in zasleduje program ter cilje v skladu s Strategijo raz-voja druìnske medicine v Sloveniji v obdobju do leta 2010. Delo ~lanov sekcije in delosekcije kot celote predstavlja pomemben del izvajanja strategije.

Prvo sre~anje specialistov splo{ne in specialistov druìnske medicine ter specializantovdruìnske medicine je bilo 10. oktobra 2004 v Ljubljani. Imenovan je bil iniciativni odbor,ki je bil zadolèn za organizacijo ustanovnega sestanka sekcije Mladih zdravnikov dru-ìnske medicine, kjer naj bi se izvolilo vodstvo sekcije, predstavil predlog programa delasekcije ter finan~ni na~rt za leto 2005. Predsednik sekcije je M. Dre{~ek.

Ustanovljena je bila tudi delovna skupina za prenovo klini~nega dela specializacije, kijo sestavljajo M. Dre{~ek, M. Pelcl, V. Iveti}, M. Kol{ek in I. [vab.

M. Pelcl in V. Iveti~ sta tudi predstavnika v Vasco da Gama gibanju mladih zdravnikovpri Wonca Europe (1).

Predstavnika slovenskih mladih zdravnikov dru inske medicine M. Pelcl in V. Iveti~s predsednikom WONCE Europe I. Švabom v sredini.

96


Literatura:

1. Tasi}-Ili} M, Ilja` R. 1. sre~anje mladih zdravnikov druìnske medicine. Zapisnik sestanka z dne,20. 10. 2004. Arhiv ZZDM.

14 DELOVNA SKUPINA ZA OBRAVNAVOSTAROSTNIKOV

20. oktobra 2004 je bil v Ljubljani prvi sestanek zdravnikov, ki delajo s starostniki. Sre-~anje je v sodelovanju s Krko pripravil iniciativni odbor za ustanovitev delovne skupineza obravnavo starostnikov ob podpori Zdruènja zdravnikov druìnske medicine. Ude-le`ba je bila dobra, saj se ga je udeleìlo pribli`no 30 kolegov iz cele Slovenije. Razpravase je vrtela predvsem okoli dela v Domu starej{ih ob~anov (v nadaljevanju DSO). Dolo~enoje bilo tudi za~asno jedro delovne skupine (B. [tagar (ZD Koper), N. Pre{ern (DSO Med-vode), K. Mijin-[tern (ZD Mozirje), R. @vegli~-Dim~i~ (ZD Maribor), M. Urban~i~-Vu~kovi~(DSO Kr{ko), V. Logar (DSO Kolezija), N. Aha~i~-Srednik (ZD Nova Gorica) in M. Petek-[ter(ZD Trebnje). 8. 12. 2004 se je delovna skupina sestala na Katedri in dolo~ila smerniceza nadaljnje delo (1).

Literatura:

1. Anon. 1. sre~anje delovne skupine za obravnavo starostnikov. Zapisnik sestanka z dne, 20.10.2004.Arhiv ZZDM.

97

98

99

15 POTOVALNA MEDICINA

Na podro~ju potovalne medicine je slovenska druìnska medicina aktivna od leta 2002,ko je M. Rajtmajer postal ~lan mednarodnega zdruènja za potovalno medicino (ISTM-In-ternational Society of Travel Medicine). Leta 2003 je bila na pobudo M. Rajtmajerja v ZZDMustanovljena sekcija zdravnikov druìnske medicine, ki delajo tudi na podro~ju potoval-ne medicine. Trenutno to sekcijo vodi M. Rajtmajer.

Na 8. Konferenci ISTM leta 2003 v New Yorku je M. Rajtmajer predstavil predavanje z naslo-vom Slovene General Practitioner on Travel (Presentation of Course of Travel Medicinefor Slovene General Practitioners). Na 9. konferenci ISTM leta 2005 v Lizboni je M. Rajt-majer predstavil prispevek z naslovom »General Practitioner and Travel Medicine«. Na5. azijski konferenci ISTM leta 2004 v Kuala Lumpurju je M. Rajtmajer predstavil dva pris-pevka z naslovom »Health Tourism in Slovenia« in »Travel Medical Kit for Travelling to SouthEast Asia«. Na 4. evropski konferenci za potovalno medicino leta 2004 v Rimu je M. Rajt-majer predstavil prispevek z naslovom »Animal Bites and Stings in Tropical Countries«.

M. Rajtmajer redno sodeluje z aktivnimi prispevki na te~ajih iz potovalne medicine, kijih organizira Klinika za nalezljive bolezni in vro~inska stanja iz Ljubljane. Je soavtor knji-ìce in akcije Zdravi na pot in nazaj (Skupni projekt IVZ in ZZV Ljubljana). Sodeluje kotsvetovalec Svetovne turisti~ne organizacije (WTO) in Svetovnega zdruènja turisti~nihvodnikov (WFTGA) na podro~ju potovalne medicine.

Leta 2005 je v Lizboni kot prvi slovenski zdravnik druìnske medicine opravil mednarodniizpit ISTM in pridobil certifikat za podro~je potovalnega zdravja (CTH-Certificate of Tra-vel Health), ki omogo~a tudi delo na podro~ju potovalne medicine. Enako licenco imatav Sloveniji le {e dve infektologinji iz Ljubljane.

Udeleìl se je treh humanitarnih misij v okviru Zdravnikov brez meja (MSF) (1).

Literatura:

1. Rajtmajer M. 2005. Ustni vir.

100

16 STRATEGIJA RAZVOJA DRU@INSKE MEDICINEDO LETA 2010

Slovenski zdravstveni sistem na podro~ju osnovne zdravstvene dejavnosti {e vedno teme-lji na sistemu teritorialno ume{~enih zdravstvenih centrov, ki so posledica organizacijezdravstvenega varstva iz preteklosti, katere temelji so {e iz ~asov Andrije [tamparja. Zara-di razli~nih javnozdravstvenih in lokalnopoliti~nih pritiskov se v njih poleg tipi~no primarnozdravstvenih dejavnosti pogosto nahajajo klasi~ne specialisti~ne dejavnosti, ki same posebi ne sodijo v primarno zdravstveno varstvo. Ta zdravstveni sistem je {el skozi procestranzicije, v katerem je Sloveniji uspelo ohraniti njegove klju~ne pridobitve. Ob tem pase slovenska osnovna zdravstvena dejavnost soo~a s {tevilnimi problemi, ki so naniza-ni v nadaljevanju.

Prvi izmed njih je preskrbljenost prebivalstva z zdravniki druìnske medicine. Le-ta seje v drugi polovici devetdesetih let vztrajno izbolj{evala, a je bila v letu 2002 ponovnona ravni iz leta 1993. Izvajalci in na~rtovalci dejavnosti zdravstvenega varstva se zadnjaleta spopadajo s kadrovskim problemom pomanjkanja zdravstvenega osebja. Za zago-tavljanje obstoje~ega {tevila zdravnikov druìnske in druìnske medicine bi ob sedanjistarostni strukturi (10 odstotkov zdravnikov druìnske medicine, polno zaposlenih za nedo-lo~en ~as, je starej{ih od 60 let in se bodo v naslednjih letih zagotovo upokojili) do leta 2010potrebovali najmanj 120 novih zdravnikov druìnske medicine. Ob tem niso upo{tevanedemografske spremembe zaradi staranja prebivalstva in pri~akovane realne rasti pov-pra{evanja po zdravstvenih storitvah (1 %). Ta problem se bo v prihodnosti {e poglabljal,saj ni mo`na re{itev v kratkem obdobju. Ustanovitev Medicinske fakultete v Mariborubo kadrovske re{itve prinesla {ele ~ez desetletje.

Tudi organiziranost stroke predstavlja problem. Osnovno zdravstveno varstvo v Slovenijizagotavljajo zdravniki druìnske medicine s specializacijo in brez nje, zdravniki speciali-sti pediatri, specialisti {olske medicine, medicine dela in specialisti ginekologi ter psihiatri.Kadrovska struktura posameznih specialnosti je razli~na, ravno tako so razli~ne njihoveobremenitve. Posebna problema sta tudi precej{nje {tevilo drugih specialnosti znotrajprimarnega zdravstva in slabo sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem. Ena klju~-nih pomanjkljivosti stroke je {e vedno slaba medsebojna povezanost zdravnikov nastrokovni ravni. Poseben problem je zagotavljanje strokovne podrejenosti znotraj stro-ke, saj se mnogi zdravniki v svojem delu ~utijo povsem samostojne in te`ko pristanejov strokovni nadzor znotraj iste institucije. Po drugi strani je teàva v sodelovanju tudiv drugi smeri, saj so vodstva zdravstvenih domov povsem samostojna v svojem odlo~a-nju in se ne ~utijo podrejena nobeni disciplini, razen poslovni, ki jo narekuje Zavod zazdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaradi sedanjega na~ina oskrbe posameznih popu-lacijskih skupin (ginekolo{ke probleme ènsk naj bi obravnavali praviloma ginekologi,pediatri~no populacijo pa pediatri) zdravnik druìnske medicine mnogih zdravstvenih prob-lemov ne more u~inkovito obravnavati kljub ustrezni strokovni izobraènosti in motivaciji.Pri tem je ovira tudi na~in pla~evanja storitev s strani ZZZS, ki zdravnika druìnske medicineneredko odvra~a od opravljanja dodatnih diagnosti~nih postopkov in ga sili v usmerja-nje bolnikov na sekundarni nivo zdravstvene dejavnosti.

101

102


V preteklosti se je mo~no pove~ala obremenjenost zdravnikov v osnovni zdravstvenidejavnosti. Le-ta izvira iz spremenjene obolevnosti prebivalstva, pove~ane zahtevnostibolnikov, stroke, pla~nika, prenosa vodenja nekaterih stanj s sekundarne na primarnoraven, spremenjenega na~ina financiranja, rasti medicinskega znanja in pojava bolezenskihproblemov, ki jih v preteklosti nismo ali pa smo jih druga~e obravnavali kot sedaj (os-teoporoza, depresija, dislipidemije …), novih delovnih obveznosti na podro~ju zakonskodolo~enih preventivnih pregledov odrasle populacije, pove~anega obsega administrativ-nega dela, zmanj{evanja absolutnega {tevila zdravnikov druìnske medicine ob pove~evanjuabsolutnega {tevila odraslih, {e posebej pa starej{ih prebivalcev in rasti samozavestizdravnikov druìnske medicine in s tem ve~je pripravljenosti za prevzemanje razli~nihdejavnosti ter ve~je odgovornosti. Rezultat je nesprejemljiva kriti~na obremenjenost zdrav-nikov druìnske medicine na nekaterih obmo~jih Slovenije (Koro{ka, Prekmurje, nekateripredeli [tajerske in {e kje), kjer je pomanjkanje zdravnikov najve~je.

Strokovnost dela zdravnikov druìnske medicine v Sloveniji predstavlja neopredeljen prob-lem. Izvedene {tudije, ki so bile narejene ob primerjavi dela z drugimi dràvami, kaèjona primerljivo zadovoljstvo bolnikov, manj hi{nih obiskov in ve~ napotitev kot v drugihdràvah. Analize so tudi pokazale, da je pri nekaterih pogostih boleznih delo zdravnikovdruìnske medicine dokaj oddaljeno od tistega, ki bi ga pri~akovali v skladu z znanstve-no utemeljeno medicino, zato je na podro~ju obravnave teh bolezni veliko prostora zaizbolj{anje kakovosti. Trendi, dostopni iz redne zdravstvene statistike in Zavoda za zdravs-tveno zavarovanje Slovenije, govorijo o pove~evanju {tevila obiskov, pove~evanju {tevilanapotitev, pove~evanju predpisanih zdravil. Vendar dejansko kori{~enje zdravstvenih sto-ritev s strani uporabnikov v okviru obstoje~ih podatkovnih zbirk ni znano (z obstoje~imzajemom podatkov torej nimamo mo`nosti, da bi analizirali, koliko ljudi dejansko obi{-~e zdravnika in kak{en je razpon v {tevilu obiskov posameznika).

Pomemben problem je tudi nadzor kakovosti zdravnikovega dela, ki se sicer izvaja na ve~-jih ravneh in formalno po predpisih, vendar je na mnogih podro~jih pomanjkljiv. Internistrokovni nadzori protokolarno niso dore~eni in prepu{~eni kreativnosti in osve{~enostivodstva zavodov. Strokovni nadzor s svetovanjem, kakr{nega izvaja Zdravni{ka zbornicaSlovenije, je tako po metodologiji kot obsegu dale~ pomanjkljiv. Edini nadzor, ki dejan-sko poteka, je finan~ni nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki formalnopreverja samo napake v financiranju, dejansko pa preverja tudi strokovnost zdravnikovegadela in hote ali nehote vpliva na prihodnje strokovne odlo~itve nadzorovanih zdravni-kov. Pravega sodelovanja na tem podro~ju ni.

Na podro~ju izobraèvanja zdravnikov druìnske medicine v Sloveniji smo naredili veliknapredek. Ustanovljena je bila Katedra za druìnsko medicino, v parlamentu je bil spre-jet zakon o obvezni specializaciji druìnske medicine, ki ima druga~no, ustreznej{o vsebinokot stara specializacija iz splo{ne medicine. [e vedno pa ostaja problem dejanskega izva-janja specializacije in mentorstva ter svetovanja mladim zdravnikom. Mreà mentorjevje formalno vzpostavljena preko Zdravni{ke zbornice Slovenije, vendar je strokovni raz-voj mentorjev {e vedno problemati~en.

Z ustanovitvijo raziskovalne skupine na Katedri za druìnsko medicino v Ljubljani se jeraziskovanje na tem podro~ju preneslo iz okvira In{tituta za varovanje zdravja. Razisko-

valna skupina je è izpeljala nekaj zahtevnih mednarodnih projektov, v nekatere izmednjih pa je è vklju~ena.

Kot odgovor na vse te probleme so se oblikovali predlogi re{itev. Za dvigovanje kako-vosti je potrebno okrepiti sodelovanje z vrhom stroke in z zdravniki na terenu. Predlagalase je vpeljava sistema »zdravnikov mentorjev« za podro~je druìnske medicine, ki bi kotkoordinatorji kakovosti na regijski ravni sodelovali z zdravniki in ustanovami pri dvigo-vanju kakovosti dela. Imenovala bi jih RSK za druìnsko medicino in ZZS. Preko njih sebi tudi usklajevalo sodelovanje med primarnim in sekundarnim nivojem v regiji, v~asihtudi s pla~niki in z naro~niki zdravstvenih storitev.

Nadzor nad zdravnikovim delom naj bi potekal celovito in ne razdrobljeno kot doslej.To pomeni, da bi se obenem preverjala organiziranost, strokovnost in kakovost dela. Izde-lati je treba enovito metodologijo preverjanja kakovosti in jo ponuditi v uporabo vsemzainteresiranim za nadzor.

Potrebno je vzpodbuditi delo na informatizaciji zdravnikovih delovnih mest in uvajanjeekspertnih sistemov v delo zdravnika. Izdelati bi morali smernice kakovosti informacij-ske opreme ambulant, ra~unalnik naj bi postal nepogre{ljivo strokovno orodje zdravnikapri njegovem delu, ne pa administrativna navlaka. Nedopustno je, da morajo zdravniki,ki so zaposleni v zdravstvenih domovih, pri vodstvih sami apelirati za ustrezno ra~unal-ni{ko opremo, kot da gre za luksus in ne nujno sredstvo za delo. Izdelati bi morali tudistandarde kakovosti za informacijsko podporo pri zdravnikovem delu in zahtevati njihovouveljavljanje v praksi. Informatizacija delovnih mest bi omogo~ila tudi pla~evanje delapo kriterijih kakovosti in ne po koli~ini opravljenega dela. V ta namen je potrebno omo-go~iti in spodbujati izobraèvanje zdravnikov s podro~ja ra~unalni{kih programov.

Neustrezno znanje vodilnih delavcev v zdravstvenih ustanovah je velik problem. Sedanjidirektorji zdravstvenih domov imajo premalo znanja s podro~ja ocenjevanja in izbolj-{evanja kakovosti na ravni posameznega zdravnika. Tudi merila za imenovanje strokovnihvodij in vodij slu`b so v primerjavi z bolni{ni~no ravnijo preve~ ohlapni in premalo raz-vojno usmerjeni. Organizirati bi morali posebne te~aje o kakovosti za vodstvene delavcezdravstvenih domov (iz podobnih te~ajev se je za~ela specializacija iz splo{ne medicinev {estdesetih letih prej{njega stoletja). Tako bi nadomestili in nadgradili priljubljene MBAte~aje. Potrebno bo izdelati merila za mesta strokovnih vodij in vodij posameznih slu`b.

Na ravni specializacije iz druìnske medicine bi morali za~eti projekt programa specia-lizacije za obdobje po letu 2010, kar bi bila naloga ad hoc delovne skupine zainteresiranihljudi. Njihova naloga bo pripraviti vsebine in modele izobraèvanja specializantov v pri-hodnjem desetletju. Obenem bi morali {e izbolj{evati izvajanje sedanje specializacije.

Na ravni stalnega strokovnega izpopolnjevanja je potrebno narediti prehod od zbiranjato~k po kongresih k osebnim na~rtom izobraèvanja pod mentorstvom. Mentorji naj bibili isti kot v zgornji to~ki. V prihodnje naj bi zdravniki nabrali s pasivno udele`bo na stro-kovnih sre~anjih do ene tretjine to~k, z aktivno udele`bo pri razli~nih izobraèvalnih,raziskovalnih projektih in pri projektih zagotavljanja kakovosti do ene tretjine to~k in z vo-denim samoizobraèvanjem prav tako eno tretjino to~k, potrebnih za podalj{evanje licence.

103

16 STRATEGIJA RAZVOJA DRU@INSKE MEDICINE DO LETA 2010

104


Z ustanovitvijo raziskovalne skupine na Katedri so izpolnjeni pogoji za razvoj raziskova-nja na tem podro~ju. Za~el se je petletni ciklus programskega financiranja, kjer je druìnskamedicina è vklju~ena.

Posebno pozornost je treba posvetiti vklju~evanju perspektivnih, motiviranih, za druìn-sko medicino navdu{enih in obenem najsposobnej{ih {tudentov in sekundarijev (1).

Razli~nost dela v zdravstveni dejavnosti postaja s {iritvijo Evropske unije in z ustvarja-njem enotnega evropskega trga tista vsebina, ki jo pogosto obravnavamo ne le na dràvniravni, ampak tudi kot posamezniki: s kak{no kakovostjo zdravstvene oskrbe se bomo sre-~ali, ~e odidemo v drugo dràvo; kateri sistem zdravstvenega varstva bi lahko postavilikot vzor~ni, zgledni model; ali je v dràvi, v kateri bivamo, raven zdravstvenega varstvazadovoljiva in kako jo morebiti izbolj{ati; kak{na je ponudba zdravstvene oskrbe v o~ehtujega uporabnika.

Vsekakor smo na pragu ve~jih informacijskih zahtev in analiz kakovosti dela. Medtem kose kopja v Sloveniji najpogosteje lomijo glede delitve dela v okviru primarne pediatri-je, {olske in druìnske medicine, bi morali ~im prej analizirati dejansko delo zdravnikov.Analiza, podkrepljena z dejavniki, kot so osebne zna~ilnosti zdravnikov (spol, starost, izobra-èvanje), organizacijske zna~ilnosti (skupinsko delo, opremljenost ordinacije, zaposlenomedicinsko in nemedicinsko osebje), lokalne zna~ilnosti (mestna/va{ka lokacija, dostopnostbolni{ni~nega zdravljenja, zdravstvene in socialno demografske zna~ilnosti opredelje-nih bolnikov), bi omogo~ala natan~nej{e na~rtovanje kadrov in financ ter omogo~ilaosnoven pregled kakovosti dela (2).

Neizbe`no se bomo soo~ili tudi z zastarelo informacijsko tehnologijo, ki je v uporabi v os-novni zdravstveni dejavnosti in sama po sebi zavira izvedbo kakovostne analize. Sodobenelektronski zdravstveni karton, ki omogo~a hitro obdelavo lastnih ambulantnih podat-kov, lasten nadzor nad predpisovanjem zdravil, opozarja pred napakami predpisovanjater alergijami, je danost, ki je na voljo osebju v marsikateri tranzicijski dràvi. ê smona dolo~enih podro~jih do sedaj oklevali, se jim nikakor ne bomo mogli izogniti po pri-druìtvi Evropski uniji.

Klju~ni elementi uspeha druìnske medicine v prihodnosti so:• ustanovitev nacionalnega in{tituta za druìnsko medicino• informatizacija zdravnikovega dela• razvoj mreè mentorjev-svetovalcev• razbremenitev zdravnikov druìnske medicine z ne nujno potrebnimi postopki (1).

Literatura:

1. [vab I, Ilja` R, Rotar-Pavli~ D, Pribakovi~ R, Kersnik J. Predlog nacionalne strategije razvoja druìnskemedicine v Sloveniji od leta 2005 do leta 2010. Delovno gradivo. Arhiv ZZDM.

2. Kersnik J. Kakovost v splo{ni medicini. Sekcija za splo{no medicino SZD, 1998; 1: 307.

17 ZAKLJUÊK

Slovenska druìnska medicina je v opisanem desetletju uresni~ila veliko pomembnih ciljev.Ustanovljena je bila Katedra za druìnsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani,izvedla se je prenova specializacije iz druìnske medicine, v komisiji za specialisti~ni izpitso prisotni ve~inoma specialisti splo{ne in druìnske medicine, specializacija iz druìn-ske medicine je postala pogoj za opravljanje dela v ambulanti druìnske medicine, karposredno pomeni tudi potrditev druìnske medicine kot samostojne specialnosti. Po noveideje in znanja je slovenska druìnska medicina od{la tudi na tuje, kjer je razvila trdnoin plodno mednarodno sodelovanje z vsemi pomembnimi organizacijami. Usmerila seje tudi v raziskovanje, izobraèvanje in uvajanje sistema kakovosti v druìnski medicini.

Seveda pa prihodnost odpira veliko poti, po katerih se bo slovenska druìnska medicinamorala odpraviti. Potrebno bo na novo opredeliti poloàj zdravnika druìnske medici-ne v osnovnem zdravstvu, predvsem v smislu sodelovanja z ginekologom in s pediatrom.Tudi mreà javnega zdravstva na primarnem nivoju je potrebna prenove. Zelo pomemb-no bo vzpostaviti u~inkovit transparenten sistem kakovosti, ki bo omogo~al nadzor naddelom zdravnika druìnske medicine, predvsem pa mu bo omogo~al analizo kakovostilastnega dela. Informatizacija delovnega mesta zdravnika druìnske medicine bi bila nuj-no potrebna ̀ e v~eraj, zato je potrebno vse sile usmeriti tudi v to smer. Sistem izvajanjaspecializacije vsebuje precej pomanjkljivosti, kar bo potrebno popraviti. Pomembno jenadaljevanje dobrega sodelovanja v mednarodnih organizacijah in promocija slovenskedruìnske medicine navzven. Zato je potrebno ~imve~ vlagati v raziskovanje in izobra-èvanje na podro~ju druìnske medicine.

Omenjeni cilji so ob{irni, naslednje desetletje se zdi kar prekratko za njihovo uresni~i-tev. Vendar verjamem, da bo slovenski druìnski medicini s sveìmi idejami, z novo energijoin z zagnanim delom znova uspelo.

105

106

107

DODATEK

1. SREÂNJA DELOVNIH SKUPIN V OSNOVNEM ZDRAVSTVU

1. 1. Enaindvajseto sre~anje

êtrtek, 9. 6. 1994

Tema: delovna zmo`nost {olarjev

Opravi~ila izostankov od pouka {portne vzgoje zaradi zdravstvenih razlogov:M. [alehar: Opravi~evanja {olskih izostankov (vidik {olskega zdravnika)F. êh: Vidiki {olstva in podzakonski aktiM. Vodnjov: Vidiki {olskega zdravnikaVuga: Vidiki {portnega zdravnikaStrel: Vidiki profesorja {portne vzgojeM. Kova~: Vidiki {olstva in podzakonski akti

Evidenca in razvr{~anje otrok in mladine s posebnimi potrebami:F. Pe~ak: Razvojno prizadeta mladina, Zakonske osnove postopkaV. Slodnjak: Interdisciplinarni pristop k razvidu in razvr{~anju otrok in mladih

z motnjami v du{evnem in telesnem razvoju, Kategorizirana mladina in postopek pred invalidsko komisijo

Okrogla miza

Petek, 10. 6. 1994

Tema: Trajna nezmo`nost za delo

S. Modic: Ocenjevanje delovne nezmo`nostiS. Modic-So~an: Analiza in zdravstvena ocena delovnega mestaJ. Su{nik: Ergonomska diagnostika in terapijaT. [ilc: Preventivni zdravstveni pregledi in ocena delovne zmo`nostiM. [kof: Predstavitev del s posebnimi psihi~nimi zahtevamiR. ^rnivec: Poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom – vloga in prikaz izvedeni{tva

v Centru za ocenjevanje delovne zmo`nosti IMSP[A. Fatur-Videti~: Poklicna rehabilitacijaG. D{uban: Sistem poklicnega zavarovanjaA. Kobal: Epidemiologija invalidnosti v Sloveniji

Okrogla miza

Delavnica: obrazec za invalidsko komisijo

Sobota, 11. 6. 1994

Tema: Za~asna nezmo`nost za delo

ZZZS: Za~asna nezmo`nost za delo – pravna ureditevD. Blaì~, J. Govc-Erèn: Za~asna ocena delovne zmo`nosti na zdravni{kih komisijah

I. stopnje – stik z osebnim zdravnikom

F. Boì~ek, M. Stanovnik: Za~asna in trajna delovna nezmo`nost kmetov – lastne izku{nje

B. Kralj: Delovna zmo`nost in inkontinencaA. Lukanovi~, P. Ko{orok: Problematika delovne zmo`nosti in invalidnosti

pri nervozah in psihoreaktivnih motnjahB. Pelhan: Sodelovanje splo{nega zdravnika in medicinca dela v praksi

Okrogla miza

1. 2. Petindvajseto sre~anje

Organizacijski odbor: D. Rotar-Pavli~, I. Tomazin, S. Kav~i~, J. Kersnik, V. VodopivecJam{ek, I. Vatovec-Progar

Petek, 28. 5. 1998

J. Kersnik: Kakovost izvenbolni{ni~nega nudenja nujne medicinske pomo~iI. [vab, D. Rotar-Pavli~: Zdravnik druìnske medicine in strah pred nepri~akovanim

urgentnim zapletomA. Bru~an: Organiziranost nujne medicinske pomo~i v evropskih dràvah

Izbrana poglavja iz urgentne medicine:P. Aplenc: Nujna medicinska pomo~ v Ljubljani (na~in dela in {tevil~ni prikazi)A. @mavc: Ocenjevanje prizadetosti in ogroènosti bolnikov in po{kodovancev v NMP

s pomo~jo ocenjevalnih lestvicS. Kav~i~: Nudenje optimalne nujne medicinske pomo~i s strani zdravnika prvega stikaI. Tomazin: Re{evalno delo v te`kih pogojihZ. Nagode: Medicinska sestra in medicinski tehnik ter urgentna situacijaB. Polen~i~: Pritisk varovanca na urgentno slu`boM. Kova~: Najpogostej{i zapleti med transportom urgentnega pacientaM. Habinh: Sprejem urgentnega pacienta v bolni{nico@. Uremovi~: Zdravstveni tehnik in sprejem urgentnega bolnika – delo

v urgentnem bloku

Simpozij 1:

Dol`nost nudenja nujne medicinske pomo~i in pravoA. Dolenc: Uvodno predavanjeV. Flis: Nujna medicinska pomo~ in zakonM. Zaletel: Dileme medicinske sestre in zdravstvenega tehnika v urgentni situacijiT. Germ: Dol`nost nudenja nujne medicinske pomo~i in medicinska sestraAnon.: Pogled sodnika na sodne zaplete nujne medicinske pomo~iJ. Balaìc: Pogled sodnega izvedenca na sodne zaplete nujne medicinske pomo~iB. [tefani~: Pogled sodnega medicinca na sodne zaplete nujne medicinske pomo~iI. Tomazin: Prikaz re{evanja v te`kih pogojih

Prakti~ne vaje iz posameznih postopkov oìvljanja za odrasle in imobilizacije

108


109

DODATEK

Sobota, 29. 5. 1998

Izbrana poglavja iz nevrologijeM. Janko: Novosti v zdravljenju Parkinsonove bolezniF. Boì~ek: Zdravnik druìnske/splo{ne medicine in vodenje bolnika s Parkinsonovo

boleznijoT. Ge~: Vloga patrona`ne sestre pri bolnikih z obolenji ìv~evjaM. Deni{li~: Novosti v zdravljenju multiple sklerozeA. Gradi{ek: Zdravnik druìnske/splo{ne medicine in vodenje bolnika z multiplo

sklerozoD. ôderl: Patrona`na sestra in bolnik z multiplo sklerozoAnon.: Pogled bolnika z multiplo sklerozo

Izbrana poglavja iz kardiovaskularne medicine:M. [abovi~: AntikoagulacijaA. Blinc: AntiagregacijaV. Vodopivec: Zdravnik druìnske/splo{ne medicine in vodenje antikoagulantne

ter antiagregacijske terapijeM. Emer{i~: Patrona`na sestra in nepomi~en bolnik

Simpozij 2:

Organizacija dela v dejavnosti druìnske/splo{ne medicine za kakovostno vodenje antikoagulantnegain antiagregacijskega zdravljenjaN. Vene: Uvodno predavanje

Simpozij 3:

Dru{tvo bolnikov z multiplo sklerozo: predstavitev dru{tva in smernice za rehabilitacijo bolnikov z multiplo sklerozo

1. 3. [estindvajseto sre~anje

Organizacijski odbor: I. Vatovec-Progar, J. Car, D. Rotar-Pavli~, J. Kersnik, V. Vodopivec-Jam{ek

Petek, 14. 5. 1999

J. Kersnik: PozdravI. [vab: »Evidence Based Medicine«

Izbrana poglavja iz nevrologije:D. B. Vodu{ek: Novosti s podro~ja nevrologijeM. Kova~: Ukrepi na terenu pri bolniku z akutno mo`gansko kapjoA. Grad: Mo`nosti zdravljenja bolnika po mo`ganski kapi v bolni{niciD. Grmek, V. Logar: Vodenje bolnika po mo`ganski kapi na domu, v ambulanti

druìnske medicine ali v domu starej{ih ob~anovZ. Ti~er: Nega bolnika po mo`ganski kapi na domuN. Goljar: Rehabilitacija bolnika po mo`ganski kapi

B. Lisatc: Vloga fizioterapevta pri rehabilitaciji bolnika po mo`ganski kapiV. Vodopivec: Sekundarna preventiva pri bolniku po mo`ganski kapiB. Novak: Prikaz bolnika po mo`ganski kapiB. Lov{e: Izku{nje svojca z bolnikom po mo`ganski kapiS. Kav~i~: Predstavitev priro~nika Pravo~asno in pravilno

Simpozij 1:

R. A~imovi~: Predstavitev dru{tva bolnikov s cerebrovaskularno boleznijoPredstavitev gerontolo{kega dru{tvaPredstavitev INKO dru{tva

Simpozij 2:

Obravnava dementnega bolnika v ambulanti druìnske medicine

Bolnik z Alzheimerjevo boleznijo

Prakti~ne vaje – urgentna stanja pri odraslem, kratka ponovitev osnovnih znanj, nato nadgradnjaprakti~nih vaj iz leta 1998

Simpozij 3:

Ocenjevanje funkcionalnega stanja starostnika

Prakti~ne vaje: nega stome

Sobota, 15. 5. 1999

Pogosti simptomi pri bolnikih v ambulanti druìnske medicine:H. Moìna: Kolapsna stanjaD. Rotar Pavli~: HipotonijaE. Dem{ar: VrtoglavicaJ. Kersnik: Telesni znaki du{evnih motenjV. Boì~ek: Komunikacija medicinske sestre pri bolniku z nejasnimi simptomi

Izbrana poglavja iz motenj spolnosti:M. Bulc: Bolnik, bolnica z motnjami spolnosti v ambulanti druìnske medicineG. @or`: Obravnava bolnika z erektilno disfunkcijo v ambulanti druìnske medicineC. Oblak: Obravnava in medikamentozno zdravljenje bolnika z erektilno disfunkcijo

v urolo{ki ambulantiA. Pretnar-Darovec: Obravnava bolnic z motnjami spolnosti v ginekolo{ki ambulantiI. Praznik: Medikamentozni stranski u~inki na spolnostS. Ziherl: Psihiatri~na obravnava bolnice, bolnika z motnjami spolnostiT. Grgurevi~-Plankar: Odnosni vidiki motenj spolnosti

Simpozij 1:

Novosti na podro~ju zdravljenja erektilne disfunkcije

110


1. 4. Osemindvajseto sre~anje

Organizacijski odbor: D. Rotar-Pavli~, N. Kop~avar-Gu~ek, D. Petek, N. Pre{eren,A. Stepanovi~

Petek, 25. 5. 2001

C. van Weel: Uvodno predavanjeI. [vab: Nova spoznanja v medicini – izziv sodobnemu druìnskemu zdravniku

Program za zdravnike:D. Logar: Izvensklepni revmatizemB. Lov{e: Prikaz bolnika z izvensklepnim revmatizmomD. Radosavljevi~: Nove metode zdravljenja po{kodb sklepnega hrustancaB. Matoic: Fizioterapevtsko zdravljenje izvensklepnega revmatizmaG. @or`: Nujne napotitve k ortopeduE. Mu{i~: Sodoben pristop k zdravljenju alergijskega rinitisa pri odraslih

Program za medicinske sestre in zdravstvene tehnike:M. Bulc, V. Gu{tin: Arterijska hipertenzija, predavanje in delavnica z merjenjem RR

in z zvo~no demonstracijoJ. Zakotnik: Svetovanje bolniku z metabolno motnjo, dieta pri sladkorni bolezni,

zdrava prehrana, predstavitev ambulante za huj{anje; prakti~ni preizkus hoje na 2 km

Skupna predavanja:M. Snoj: Tipne spremembe v dojkiM. Milohnoja: Bolezni dojk: pristop druìnskega zdravnikaH. Meden-Vrtovec: Nadomestno hormonsko zdravljenjeV. Vodopivec-Jam{ek: Nadomestno hormonsko zdravljenje v ambulanti druìnske

medicineT. Poplas-Susi~: Nefarmakolo{ki pristop k zdravljenju menopavzalnih teàv

v ambulanti druìnske medicineM. Ur{i~-Vr{~aj: Uporaba raloksifena pri bolnikih z osteoporozo in rakom dojke

Delavnice:D. Radosavljevi~, B. Koritnik, M. Goren{ek, B. Matoic: Osveìtev ve{~in in pogovor

z ortopedom oz. fiziatrom (ortopedski status, pregled kolena, nujne napotitve –pogled ortopeda)

M. Snoj, M. Kau~i~, M. Milohnoja, H. Meden-Vrtovec: Osveìtev ve{~in in pogovorz onkologom in ginekologom (novosti v zdravljenju karcinoma dojke – varovalnabezgavka, pregled dojk – na~in u~enja (na modelu), hormonsko zdravljenje –predpisovanje, stranski u~inki, interakcije)

Sobota, 26. 5. 2001

Program za zdravnike:N. Pre{eren: Bolezni u{es, nosu in grla v ambulanti druìnske medicineJ. Fischinger: Otekline na vratu, posebej pove~ane vratne bezgavke

111

DODATEK

I. Ho~evar-Bolteàr: Funkcionalna disfonijaZ. Kurent: Kroni~ni hiperplasti~ni rinitisC. Tr~ek: Vnetje u{esH. Koprivnikar: Uporaba feksofenadina pri alergijskih teàvah

Program za medicinske sestre in zdravstvene tehnike:M. Zupan~i~: Golenja razjeda, prikaz nege z uporabo sodobnih prevezilnih materialovB. Salobir: Preventiva osteoporoze, vloga medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

v izobraèvanju bolnikovV. Grunfeld: Predstavitev Dru{tva bolnikov z osteoporozo

Skupna predavanja:J. Kersnik: Vpliv strokovnega nadzora s svetovanjem na zagotavljanje kakovostiG. @iv~ec-Kalan: Ali je uvedba licence za delo vplivala na porast izobraèvanja

zdravnikov?A. Roì~-Hristovski: Re{evanje informacijskih potreb zdravnikov druìnske medicine:

vloga Centralne medicinske knji`nice

1. 5. Devetindvajseto sre~anje

Organizacijski odbor: D. Rotar-Pavli~, D. Petek, N. Kop~avar-Gu~ek, N. Pre{eren, A. Stepanovi~, B. Isteni~, A. Gradi{ek, A. Artnak

Petek, 17. 5. 2002

Prof. dr. C. van Weel: Uvodno predavanjeProf. dr. I. [vab: Dileme druìnske medicine v SlovenijiProgram za zdravnike – sklop gastroenterologija:M. Sok: Ustni zadahS. [tepec: Difuzna parenhimska okvara jeterG. Kolar: Bolezni trebu{ne slinavke – teàve zgodnje diagnostikeI. Soto{ek: Prikaz primera bolezni trebu{ne slinavke

Satelitski simpozij (Janssen-Cilag): Zdravljenje kroni~ne bole~ine

Program za medicinske sestre, zdravstvene tehnike in zdravnike:Olimpijski komite Slovenije: Recept za zdravo ìvljenje s {portom – dopolnitev

zdravstveno/vzgojnih programovN. Luznar, B. La{~ak: Preventivni pregled odraslega: dejavnosti skupine v osnovnem

zdravstvu

Skupni program – sklop paliativna nega oziroma gerontologija:U. Salobir: Temelji, novosti paliativne negeM. Kocjan: Novosti v gerontologijiA. Gradi{ek: Obravnava ostarelih pacientov v domu za starej{e ob~ane in na domu,

izzivi in perspektiveM. Kol{ek: Organizacijske oblike dela zdravnika v DSO ter delitev dela med osebjem

DSO in osebjem ZD

112


Delavnice:A. Gradi{ek, M. Kol{ek: Zdravstvena oskrba v domu ostarelihT. @argi, M. Logonder: Uporaba ~rpalk za subkutano dajanje zdravilV. Boì~ek: Zdravstvena vzgoja usmerjena za delo s starej{im pacientomKonsenzus konferenca na temo zdravljenja bole~ine pri rakavem bolniku:I. [vab, M. Klevi{ar: Uvodni predavanji (vabljeni strokovnjaki s podro~ja,

delo v skupinah)

Sobota, 18. 5. 2002

I. [vab: Predstavitev sklepov s plenarnega sre~anjaM. Grm: Kroni~na utrujenost – pogost simptom v druìnski mediciniZ. êba{ek-Travnik: Izgorelost kot posledica poklicne preobremenjenostiM. Brecelj-Kobe: Motnje hranjenja – novosti v organizaciji zdravstvene pomo~i

in na~inu zdravljenjaD. @agar: Komunikacija bolnik – zdravnik pri te`kih boleznih in intimnih temah

Predstavitev bolnika

Delavnice:D. @agar: Medsebojni odnosi zdravnik – bolnikM. Kova~: Osveìtvene vaje in NMPM. Slak: Oskrba diabeti~ne nogeD. Meh: Metode za merjenje prevodnosti bole~ine po ìv~nih dra`ljajih

1. 6. Trideseto sre~anje

Petek, 28. 5. 2004

Satelitski simpozij (Astra Zeneca): KOPB

Psihiatrija:J. Kersnik: Ocenjevanje druìneZ. êba{ek-Travnik: Druìne, ki same ne zmorejo re{iti svojih teàvP. Seli~: Prepoznavanje znakov nasilja in zlorab v druìniD. Rotar-Pavli~: Prevalenca in napovedni dejavniki za razvoj depresijeB. Kores-Plesni~ar: Zna~ilnosti depresije po starosti, spoluU. Groleger: Med benzodiazepini in antidepresiviM. Rus-Makovec: Motivacija bolnika za terapijoL. Pibernik: Prepoznavanje anksioznega in depresivnega bolnika – vloga

medicinske sestreS. Kadivec: Pravilna uporaba inhalatorjev pri bolnikih z astmo in KOPB

Potovalna medicina:V. Tomi~: SARS – nevarnosti na potovanjuM. Mati~i~, J. Tomaì~: Mo`nosti oku`be na poti in za{~itaM. Rajtmajer: Potovalna lekarna – èlje popotnikov in na{a priporo~ilaN. Kop~avar-Gu~ek: Standardna oprema za nudenje prve pomo~i na letalih

113

DODATEK

114


A. ûfar: Posvet v lekarni – sodelovanje farmacevta in zdravnika v postopku zdravljenja

A. Ho~evar: Malarija, dengaF. Pikelj: Driska na potovanjuP. Ko{orok: Obravnava krvavitve iz ~revesa

Pfizer simpozij: Kroni~na bole~ina od izvora do re{itve

M. Kos-Golja, M. Gregori~: Stopenjski pristop k laj{anju revmati~ne bole~ine, nevropatska bole~ina: zna~ilnosti in nove smeri zdravljenja

B. Valen~i~: Aplikacija nizkomolekularnih heparinov

Sobota, 29. 5. 2004

Nevrologija:A. Mesec: Sindrom navzeje in bruhanja – diferencialna diagnozaM. Zaletel: Kroni~ni glavobol – presejalni test ID migrenaJ. Govc-Erèn: Prikaz bolnikaA. [kerjanc: Delazmo`nost bolnika s primarnim glavobolom

Ve{~ine:M. Globo~nik: Pregled o~esnega ozadjaB. @ièk: Interpretacija EKGM. Fleàr: Interpretacija spirometrijeI. Vidic: Kaj mora vedeti napotni zdravnik o UZ preiskavi trebuha

Delavnice za zdravnike in medicinske sestre:U. Ah~an: Uporaba laserske terapije za zdravljenje sprememb koèC. Triller, Z. Para~: Oskrba kirur{ke rane s predstavitvijo prevezilnega materialaM. Slak: Pou~evanje sladkornih bolnikovM. Mo~nik, J. Bor{tnar: Na~ela zakonsko-partnerske terapijeU. Lunder: Sporo~anje slabe noviceS. Komazec, B. Anùr: Kako naj medicinska sestra ravna z agresivnim bolnikom

2. U^NE DELAVNICE

2. 1. [esta mednarodna u~na delavnica

Torek, 2. 9. 1997

I. [vab: The Scope and Purpose of the Course

Group work 1: Experiences from Local Settings

Group work 2: The Importance of Family Approach

Plenary: Presentation from Working Groups

Sreda, 3. 9. 1997

Y. Yaphe: Family in General Practice

Group work 3: Presentation of Family Profiles

Group work 4: Presentation of Family Profiles

Plenary: Conclusions from the Exercises

Group work 5: Selection of Teaching Module

Group work 6: Drafting of Teaching Module

êtrtek, 4. 9. 1997

G. Passerini: The Family Life Cycle

Group work 7: Genogram Construction

Group work 8: Genogram Construction

Group work 9: Testing of the Module in Practice

Petek, 5. 9. 1997

J. Correia de Sousa: Family Assessment Methods

Group work 10: The Practice Model in Family Approach

Group work 11: The Practice Model in Family Approach

Group work 12: Correcting the Module

Group work 13: Preparation for the Presentation

Sobota, 6. 9. 1997

Plenary: Presentation of the Modules

Plenary: Discussion

EURACT general assembly

115

DODATEK

2. 2. [tirinajsta u~na delavnica

Petek:

Uvodno predavanje: Druìnski pristop v splo{ni medicini

Delo v skupinah

Plenarni sestanek: Poro~ilo dela v skupinah

Delo v skupinah: Predstavitev druìnskih profilov

Delo v skupinah: Vaje – Izdelava druìnskega drevesa, druìnski APGAR …

Sobota:

Plenarni sestanek

Delo v skupinah: Mo`nosti sodelovanja z drugimi profili

Delo v skupinah: Mo`nosti u~enja druìnskega pristopa

Plenarni sestanek

Delo v skupinah: Priprava modela

Delo na terenu: Hi{ni obisk

Plenarni sestanek

Zaklju~ni pogovor

2. 3. Petnajsta u~na delavnica (Lipica)

Kazalo monografije:I. [vab: Pou~evanje o predpisovanju zdravilT. Gradi{ek: Politika razvr{~anja zdravilM. Kol{ek: Odvisnost in predpisovanje zdravilM. Bulc: Predpisovanje zdravil pri kroni~nih bolnikihD. Rotar-Pavli~: Predpisovanje zdravil v lu~i statisti~nih podatkovV. Vodopivec-Jam{ek: Predpisovanje zdravil v sekundami preventiviM. Pentek: Predpisovanje zdravil starostnikomM. @uber: Nadzor nad zdravili po njihovi uporabiM. Zupan~i~: Predpisovanje psihotropnih zdravilA. Kunstel: Pouk predpisovanja zdravil in {tudentJ. Kersnik: Zagotavljanje in izbolj{evanje kakovosti predpisovanja zdravil

2. 4. Sedemnajsta u~na delavnica (Ptujske Toplice)

êtrtek, 23. 11. 2000

M. Bulc: Predstavitev namena in ciljev delavniceJ. Car (uvodno predavanje): Na~ela znanstveno utemeljene medicine

116


T. Berger: Viri informacij – delavnica: iskanje informacij s pomo~jo interneta

Delo v skupinah: Izku{nje z znanstveno utemeljeno medicino, prikaz analize lastnega dela

Delo na terenu

Petek, 24. 11. 2000

M. Bulc: Ocenjevanje koronarne ogroènosti in prepre~evanje koronarne bolezniv ambulanti druìnske medicine

Delo v skupinah: Formuliranje vpra{anja za iskanje dokazov v literaturi

Delo v skupinah: Ocenjevanje kakovosti dokazov v literaturi

Delo v skupinah: Re{evanje problema in izdelava ukrepov – priporo~il

Plenarni sestanek: Poro~ilo delovnih skupin o delu na terenu

Delo v skupinah: Re{evanje problema in izdelava ukrepov – priporo~il

Sobota, 25. 11. 2000

Plenarni sestanek: Predstavitev osnutka priporo~ila za ugotavljanje koronarne ogroènosti in za izvajanje preventive koronarne bolezni (primarna, sekundarna)v druìnski medicini.

2. 5. Sedemnajsta u~na delavnica (Ljubljana)

Petek, 26. 1. 2001

G. @or`: Predstavitev namena in ciljev delavniceJ. Car: Na~ela znanstveno utemeljene medicineT. Berger: Viri informacij – delavnica: Iskanje informacij s pomo~jo interneta

Delo v skupinah: Izku{nje z znanstveno utemeljeno medicino, prikaz analize lastnega dela

Delo v skupinah: Formuliranje vpra{anja za iskanje dokazov v literaturi

Sobota, 27. 1. 2001

G. @or`: Akutna bole~ina v kriù

Delo v skupinah: Ocenjevanje kakovosti dokazov v literaturI

Delo v skupinah: Re{evanje problema in izdelava ukrepov

Plenarni sestanek: Predstavitev predloga za revizijo klini~nih priporo~il za vodenje bolnika z akutnobole~ino v kriù

117

DODATEK

2. 6. Osemnajsta u~na delavnica (Lenart)

Organizacijski odbor: F. [uta, M. Bulc, D. Rotar-Pavli~, M. Kocjan

Petek, 16. 11. 2001

M. Bulc: Predstavitev namena in ciljev delavniceD. Rotar Pavli~: Hi{ni obisk – sprejem klica, potrebna oprema, sporazumevanje,

ukrepanje

Delo v skupinah: Izku{nje z delom izven ambulante

[. Grmec: Sodelovanje med ~lani ekipe NMP med intervencijo

Delo v skupinah: Izku{nje s posebnimi oblikami dela izven ambulante

Delo v skupinah: Izku{nje z obravnavo bolnika s sr~no boleznijo

Plenarni sestanek: Poro~anje skupin

Sobota, 17. 11. 2001

M. Bulc: Kroni~ni sr~ni bolnik na domuM. Bulc: Napoved pri kroni~nem sr~nem bolniku

Delo v skupinah: Priprava poro~il za delo pri bolniku z boleznijo srca izven ambulante

Delo v skupinah: Priprava poro~il za delo pri bolniku z boleznijo srca izven ambulante

Plenarni sestanek: Predstavitev osnutka priporo~ila za obravnavo bolnika z boleznijo srca izven ambulante

2. 7. Osemnajsta u~na delavnica (Dobrna)

Organizacijski odbor: M. Rajtmajer, I. Vatovec-Progar, J. Kersnik

Petek, 14. 12. 2001

I. Vatovec-Progar: Predstavitev namena in ciljev delavniceA. Kravos: Hi{ni obisk – sprejem klica, potrebna oprema, sporazumevanje, ukrepanje


B. Me`nar: Sodobni pogledi na obravnavo plju~nega bolnika

Delo v skupinah: Izku{nje s posebnimi oblikami dela izven ambulante

Delo v skupinah: Izku{nje z obravnavo bolnika s plju~no boleznijo izven ambulante. Pogovor ob doma~i nalogi

Plenarni sestanek: Poro~anje skupin

118


Sobota, 15. 12. 2001

S. Kajba: Racionalna diagnostika pri kroni~nem plju~nem bolniku

Delo v skupinah: Priprava poro~il za delo pri bolniku s plju~no boleznijo izven ambulante

Delo v skupinah: Priprava poro~il za delo pri bolniku s plju~no boleznijo izven ambulante

Plenarni sestanek: Predstavitev osnutka priporo~ila za obravnavo bolnika izven ambulante

2. 8. Osemnajsta u~na delavnica (Ljubljana)

Organizacijski odbor: I. [vab, D. Klan~i~, A. Artnak

Petek, 25. 1. 2002

M. Pavlin-Klemenc: Predstavitev namena in ciljev delavniceM. Pavlin-Klemenc: Bolnik s kroni~no bole~ino v ambulanti druìnskega zdravnikaJ. Pirc: Bolnik s kroni~no bole~ino – sodelovanje zdravnika druìnske medicine

in specialista


I. [vab, D. Klan~i~: Smernice za vodenje bolnika s kroni~no bole~ino

Delo v skupinah: Obravnava smernic in priprava priporo~il

Plenarni sestanek: Poro~anje skupin in zaklju~ek prvega dne

Sobota, 26. 1. 2002

D. Rotar-Pavli~, E. Bobnar-Najèr: Zdravnik v stikih z javnostmi

Delo v skupinah: Zdravnik v stikih z javnostmi – igranje vlog – intervju

Delo v skupinah: Zdravnik v stikih z javnostmi – igranje vlog – okrogla miza, forum

Plenarni sestanek: Predstavitev skupin – najbolj{e in najslab{e vloge

2. 9. Enajsta mednarodna u~na delavnica

Torek, 3. 9. 2002

Lecture 1: Introduction to Medical Errors

An Overview of Literature on Medical Errors Reports

Group work: Medical Errors: Reports from Participants

Seminar 1: How to Prepare a Presentation, Ideas for Teaching Methods

Group work: Teaching Methods: What is Interesting to Teach

Plenary: Presentations of Ideas from Working Groups

119

DODATEK

Sreda, 4. 9. 2002

Lecture: I. [vab: Preventing Errors

Exercise: Debriefing (Demonstration)

Group work: Debriefing: Reports of Medical Errors

Lecture: G. Passerini: When Errors Occur

Exercise: How to Break Bad News (Demonstration)

êtrtek, 5. 9. 2002

Lecture 3: J. Kersnik: Learning from Medical Errors: Critical Incident Analysis

Group work: Use of Errors in Quality Improvement, Complaint Procedures

Group work: Selection of Teaching Method for Demonstration

Petek, 6. 9. 2002

Lecture: J. Correia de Sousa: Facing Consequences: Dealing with Media and Lawyers

Group work: Exercise: Role Playing in Groups

Group work: Patients' Views and their Importance

Group work: Preparation for the Presentation

Group work: Preparation for the Presentation

Sobota, 7. 9. 2002

Plenary: Demonstration of Ideas from Working Groups

Plenary: Discussion

2. 10. Devetnajsta u~na delavnica (Strunjan)

Petek, 15. 11. 2002

Uvodno predavanje: Definicija, vrste napak, posledice

Delo v skupinah

Postopek po medicinski napaki

Delo v skupinah

Strategija prepre~evanja medicinske napake

120


Sobota, 16. 11. 2002

Medicinske napake pri obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo

Najpogostej{e napake pri p. o. terapiji SB tipa II

Delo v skupinah – Obravnava napak ob prikazu klini~nih primerov

Ovire pri vodenju SB v ambulanti SM/DM in delo v skupinah

Delo v skupinah – Izdelava u~nega modela, priporo~il

2. 11. Devetnajsta u~na delavnica (Oto~ec)

Petek, 13. 12. 2002

M. Bulc: Definicija, vrste napak, posledice

Delo v skupinah

Postopek po zdravstveni napaki

Delo v skupinah

Strategija prepre~evanja zdravstvene napake

Sobota, 14. 12. 2002

Zdravstvene napake pri obravnavi bolnika s sladkorno boleznijoM. Tomaì~: Najpogostej{e napake pri oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2M. Tomaì~, N. Bedernjak, M. Stout: Delo v skupinah: Re{evanje klini~nih primerov

sladkornih bolnikov z neustreznim zdravljenjem oz. napakami pri zdravljenjuD. Petek: Stali{~a in ovire pri zdravljenju sladkorne bolezni

Delo v skupinah: Ovire pri vodenju SB v splo{ni ambulanti


2. 12. Devetnajsta u~na delavnica (Ljubljana)

Petek, 24. 1. 2003

I. [vab, D. Klan~i~: Definicija, vrste napak, posledice

Delo v skupinah

M. Petek [ter: Postopek po zdravstveni napaki – kako sporo~iti slabo novico

Delo v skupinah

I. [vab: Strategija prepre~evanja zdravstvene napake

121

DODATEK

Sobota, 25. 1. 2003

D. Klan~i~: U~enje iz napak

Delo v skupinah

D. Petek: Bolnik kot vir napak pri vodenju kroni~ne bolezni

Delo v skupinah: Ovire pri vodenju SB v splo{ni ambulanti


2. 13. Dvajseta u~na delavnica (Oto~ec)

Petek, 21. 11. 2003

G. @iv~ec-Kalan: Predstavitev udeleèncevN. [e~er-Dolenc: Uvod v medicinsko etikoN. [e~er-Dolenc, N. Pfajfar Kri`ni~, G. @iv~ec Kalan, I. Vatovec Progar: Delo v skupinah:

Izku{nje iz prakseN. Pfajfar-Kri`ni~: Bolnikova avtonomijaN. [e~er-Dolenc, N. Pfajfar-Kri`ni~, G. @iv~ec-Kalan, I. Vatovec-Progar:

Delo v skupinah: Re{evanje problemov (igranje vlog)G. @iv~ec-Kalan: Avtonomija – strokovnost (poro~ila iz delovnih skupin)M. Kol{ek: Eti~ne dileme pri pouku v ambulantiN. [e~er-Dolenc, N. Pfajfar-Kri`ni~, G. @iv~ec-Kalan, I. Vatovec-Progar: Delo

v skupinah: Izhodi{~a za obravnavo eti~nih vpra{anj v ambulantiG. @iv~ec-Kalan: Poro~ila iz delovnih skupinJ. Zaletel: Diabetes in arterijska hipertenzija, nove raziskave in novi koncepti

Sobota, 22. 11. 2003

G. @iv~ec-Kalan: Povzetek prvega dnevaI. Vatovec-Progar: Eti~ni izzivi pri obravnavi depresivnega bolnikaR. Tav~ar: Vloga paroksetina v klini~ni praksiN. [e~er-Dolenc: ZaupnostN. [e~er-Dolenc, N. Pfajfar-Kri`ni~, G. @iv~ec-Kalan, I. Vatovec-Progar:

Delo v skupinah: Re{evanje problemov (igranje vlog)G. @iv~ec-Kalan: Zaupnost (poro~ila delovnih skupin)N. Pfajfar-Kri`ni~: Pravi~nostN. [e~er-Dolenc, N. Pfajfar-Kri`ni~, G. @iv~ec-Kalan, I. Vatovec-Progar: Izdelava navodil

za eti~no ravnanje v ambulantiG. @iv~ec-Kalan: DobronamernostN. [e~er-Dolenc, N. Pfajfar-Kri`ni~, G. @iv~ec-Kalan, I. Vatovec-Progar: Izdelava navodil

za eti~no ravnanje v ambulantiG. @iv~ec-Kalan: Predstavitev predlogov delovnih skupinG. @iv~ec-Kalan: Zaklju~ek delavnice – Povratne informacije

122


2. 14. Dvajseta u~na delavnica (Strunjan)

êtrtek, 11. 12. 2003

J. Kersnik: Zakonske/eti~ne dileme in poslediceM. Bulc: [tiri eti~na na~ela pri obravnavi bolnikaD. Rotar-Pavli~, M. Bulc, M. Kocijan: Izku{nje iz prakse: Odnos zdravnik-bolnik,

{tiri na~elaM. Bulc: Poro~ila delovnih skupin: Najpogostej{e eti~ne dileme

Petek, 12. 12. 2003

M. Kocijan: Zagotavljanje enakosti pri obravnavi bolnikaD. Rotar-Pavli~, M. Bulc, M. Kocijan: Delo v skupinah: Obravnava primerov, igranje

vlog s pomo~jo pripravljenih primerov iz prakse: enakostD. Rotar-Pavli~: Bolnikova avtonomnostD. Rotar-Pavli~, M. Bulc, M. Kocijan: Delo v skupinah: Obravnava primerov, igranje

vlog s pomo~jo pripravljenih primerov iz prakse: avtonomnostM. Bulc: Zaupnost, dobronamernostD. Rotar-Pavli~, M. Bulc, M. Kocijan: Delo v skupinah: Obravnava primerov, igranje

vlog s pomo~jo pripravljenih primerov iz prakse: zaupnost, dobronamernostM. Kocijan: U~enje etike in eti~ni vidiki u~enjaJ. Zaletel: Diabetes in arterijska hipertenzija: nove raziskave, novi koncepti

Sobota, 13. 12. 2003

D. Rotar-Pavli~: Eti~ni izzivi pri obravnavi depresivnega bolnikaR. Tav~ar: Vloga paroksetina v klini~ni praksiD. Rotar-Pavli~, M. Bulc, M. Kocijan: Delo v skupinah: Priprava navodila za obravnavo

eti~nih vpra{anj v ambulantiM. Kocjan: Etika v lu~i napredka medicine in dru`beM. Bulc: Predstavitev izdelkov delovnih skupin

2. 15. Dvajseta u~na delavnica (Ljubljana)

Petek, 23. 1. 2004

M. Bulc: Uvodno predavanjeN. Kop~avar-Gu~ek: Etika in izobraèvanje

Delo v skupinah

M. Petek-[ter: Bolnikova avtonomnost

Delo v skupinah

J. Zaletel: Diabetes in arterijska hipertenzija

123

DODATEK

Sobota, 24. 1. 2004

I. Vatovec-Progar: Etika in depresivni bolnikR. Tav~ar: Paroksetin v klini~ni praksi

Delo v skupinah

D. Petek-[ter: Zaupnost

Delo v skupinah

N. Kop~avar-Gu~ek: Eti~ne dileme ob timskem delu

2. 16. Trinajsta mednarodna u~na delavnica

Torek, 7. 11. 2004: Introduction to the Course

J. Kersnik: Welcome, Introduction to the CourseY. Yaphe: Introduction to Medical Anthropology

Group leaders: Personal Experiences with Different Communication Styles

M. Maier: Introduction to Communication Patterns

Group leaders: What to Teach about Crosscultural Aspects of Communication

M. Maier: Plenary: Presentations of Ideas from Working Groups

Sreda, 8. 11. 2004: Patient Ceterdness, Paternalism, Partnership

J. Correia de Sousa: PlenaryJ. Correia de Sousa: Partnership – an Escape from Doctor's Responsibility

Group leaders: Building Doctor Patient Relationship

Group leaders: Group work – Selection of a Topic (Nationality, Culture, Sexual Orientation, Values, Handicaps …)

A. Howe: Medically Unexplained Health Problems – MUPS

Group leaders: Group work

A. Howe: Plenary: Presentations of Ideas from Working Groups

êtrtek, 9. 11. 2004: Recognising and Resolving Disagreement in the Consultation

J. Kersnik: PlenaryJ. Kersnik: Recognising and Resolving Disagreement in the Consultation

Group leaders: Exercise Recognising Disagreement in the Consultation

Group leaders: Group work: Selection of Teaching Method

M. Maier, A. Howe: How to Deal with Doctors and Patients with Different Values

Group leaders: Exercise, field work in Bled

124


Petek, 10. 11. 2004: Ethics from Ethnical Viewpoint

M. Maier: PlenaryM. Maier: Cross Cultural Medical Ethics

Group leaders: Exercise Different Doctor's Values in the Light of Medical Ethics

I. [vab: »Joker session«: How to Develop a Personal Learning PlanA. Howe: How to Communicate in a Foreign Language

Group work: Preparation for Presentations

Sobota, 11. 11. 2004: Conference

2. 17. Enaindvajseta u~na delavnica (Strunjan)

êtrtek, 11. 12. 2004

M. Kocjan: Medicinska antropologija – kako prepoznati razlike:• definicija• razlike pri bolnikih in pri zdravnikih• motnje v odnosu zdravnik – bolnik• vpliv na izid zdravljenjaM. Kocjan: Navodila za delo v skupinahM. Kocjan, I. Vatovec-Progar, T. Poplas-Susi~, J. Rifel: Delo v skupinah:

Izku{nje iz prakse:• obravnava doma~ih nalog• analiza prebrane literature• izmenjava izku{enj pri re{evanju medkulturnih zadregM. Kocjan: Plenarno zasedanje, Poro~ila delovnih skupin: Najpogostej{i problemi pri

delu v ve~eti~nem okolju

Petek, 12. 12. 2004

T. Poplas-Susi~: Prakti~ni pristop k razli~nostiM. Kocjan, I. Vatovec-Progar, T. Poplas-Susi~, J. Rifel: Delo v skupinah: U~enje

sporazumevanja in strategij (vinjete, video):• razlike v spolu• VIP, prijatelji, znanci, sorodniki kot bolniki• verske, nacionalne razlike (begunci)• bolniki s posebnimi potrebami• spolna nagnjenjaI. Vatovec-Progar: Simptomi in kultureM. Kocjan, I. Vatovec-Progar, T. Poplas-Susi~, J. Rifel: Delo v skupinah: Obravnava

primerov, igranje vlog s pomo~jo pripravljenih primerov iz prakse: Vpliv kulture na prikaz simptomov

J. Rifel: Kaj dolo~a bolezen?

125

DODATEK

M. Kocjan, I. Vatovec-Progar, T. Poplas-Susi~, J. Rifel: Delo v skupinah: Obravnava primerov, igranje vlog s pomo~jo pripravljenih primerov iz prakse: Vpliv razli~nihozadij na iskanje zdravni{ke pomo~i

T. Kocjan, V. Vodopivec-Jam{ek: Osteoporoza

Sre~anje mentorjev DM

Sobota, 13. 12. 2004

M. Kocjan: Priprava na hi{ni obiskM. Kocjan, I. Vatovec-Progar, T. Poplas-Susi~, J. Rifel: Delo v skupinah: Hi{ni obisk

in priprava modela za pristop k bolnikom z razli~nim kulturnim ozadjemM. Kocjan: Plenarno zasedanje: Predstavitev izdelkov delovnih skupinM. Kocjan: Sklepi delavnice

126


3. SCHROTTOVI DNEVI

3. 1. Prvi Schrottovi dnevi

Organizatorki: T. Poplas-Susi~ in D. Rotar-Pavli~

Petek, 16. 5. 1997

I. [vab, V. Poljanec: Pozdrav in uvodno predavanjeJ. [orli: Zagotavljanje kakovosti v odnosu »zdravnik splo{ne medicine-specialist«F. Ko{ir: Zagotavljanje kakovosti – stali{~a ZZZSJ. Kersnik: Izbolj{anje kakovosti v splo{ni medicini: prikaz projekta »Izbolj{evanje

kakovosti predpisovanja antibiotikov pri akutnem respiratornem infektu«

Delavnice: Aktualni problemi, ki vplivajo na kakovost, opredelitev prioritetnih smernic, predlogi delovnih skupin

Sobota, 17. 5. 1997

M. Tomori: Sporazumevanje med zdravnikom in bolnikom ter bolnikovo druìnoI. [vab: Posebnosti sporazumevanja v ambulanti splo{ne medicine

Delavnice: igranje vlog, samoocenjevanje in ocenjevanje {tudenta

Plenarni sestanek

3. 2. Drugi Schrottovi dnevi

Petek, 27. 3. 1998

I. [vab, V. Poljanec: Pozdrav in uvodno predavanje

Nadomestno hormonsko zdravljenjeH. Meden-Vrtovec: Nadomestno hormonsko zdravljenjeA. Kocjan~i~: Osteoporoza: nadomestno hormonsko zdravljenje, bifosfonatiM. Debevec: Nadomestno hormonsko zdravljenje in karcinom dojkI. Keber: Nadomestno hormonsko zdravljenje in kardiovaskularna obolenjaR. Kveder: Eritropoetin – zdravljenje v splo{ni ambulantiJ. âk{: Nadomestno hormonsko zdravljenje – vidiki splo{nega zdravnika

Odnos zdravnik-bolnik, ki se odlo~i za paramedicinski na~in zdravljenja – zakonodaja v RSD. Pleterski-Rigler: Komunikacija v ambulanti splo{ne medicineJ. Balaìc: Kazenska, eti~na, moralna odgovornost izbranega zdravnikaB. Dobnikar: Zakonodaja v RSJ. Trontelj: Status nemedicinskega zdravilstva v Sloveniji – stali{~e dràvne komisije

za medicinsko etiko

127

DODATEK

3. 3. Tretji Schrottovi dnevi

Petek, 26. 3. 1999

I. [vab: Bolnik s kroni~no boleznijo in zdravnik splo{ne medicineB. Prestor: Simptomatsko zdravljenje bolnikov z metastazami v C@SKuhelj: Simptomatsko zdravljenje metastaz v kosteh – pomen radioterapijeKajba: Ambulantno vodenje bolnika s KOPB – trendiM. Ko{nik: Astma v ambulanti splo{nega / druìnskega zdravnika – stopenjska

obravnavaD. Herman: Zdravljenje kroni~nega limfedema s fizioterapijoA. Leskov{ek: Mo`nosti kirur{kega zdravljenja kroni~nega limfedemaB. [tabuc: Zdravljenje in prepre~evanje stranskih u~inkov zdravljenja

s citokemoterapijoP. Ko{orok: Laj{anje kroni~nih prebavnih teàv (obstipacija, inkontinenca)I. Bartenjev: Laj{anje in prepre~evanje kroni~nih ko`nih sprememb po obsevanju

Novosti:

M. Pentek: Dementni bolnik v ambulanti splo{ne medicineM. Pi{ljar: Alzheimerjeva demenca in mo`nost zdravljenja z novimi preparatiC. Oblak: Novost pri zdravljenju mo{kih erektilnih disfunkcij – ViagraP. Poredo{: Zdravljenje kroni~ne ishemije udov s prostaciklini

Glikiran hemoglobin – pomen in vrednotenje pri zdravljenju sladkorne bolezni

Sobota, 27. 3. 1999

Komunikacija:V. Vodopivec-Jam{ek: Komunikacija med kroni~nim bolnikom in zdravnikom splo{ne

medicineM. Zwitter: Komunikacijske poti ob kroni~nem bolnikuJ. Trontelj: šPomagati’ bolniku umreti – pogledi dràvne eti~ne komisije na zahteve

svojcev, naj izbrani zdravnik skraj{a trpljenje

Pregledi kroni~nega bolnika pri specialistih: sodelovanje med zdravnikom splo{ne medicine in specialistom:M. Klevi{ar: HOSPIC – pomo~ kroni~nemu bolniku in svojcem

Delavnice, igranje vlog

3. 4. êtrti Schrottovi dnevi

Petek, 24. 3. 2000

êrvek: Vloga bifosfonatov pri zdravljenju kostnih zasevkovS. Lahajnar: Zdravljenje bole~ine zaradi kostnih zasevkovI. [vab: Vloga druìnskega zdravnika pri laj{anju bole~inK. Lukanovi~: Glavne zna~ilnosti zdravila Aredia

128


Triller: Nov pristop k operativnemu zdravljenju ingvinalnih hernij – doma~e izku{njeD. Pogorelec: Sindrom karpalnega kanala – mo`nosti konzervativnega in operativnega

zdravljenjaA. Lukanovi~: Novosti v konzervativnem in kirur{kem zdravljenju urinske inkontinence

pri ènskah

Kroni~ni glavobol in zdravnik druìnske medicine – videoPoga~nik: Kroni~ni glavobol – pogled nevrologaM. Kocmur: Kroni~ni glavobol – pogled psihiatraB. Mla~ak: Epidemiologija bolezenskih stanj venskega sistema na spodnjih udihKo{i~ek: Varikozni dermatitis – sodobni na~ini zdravljenjaKo{orok: Akutni hemoroidalni sindrom v ambulanti druìnskega zdravnikaP. Poredo{: Bolnik s kroni~no vensko insuficienco – pristop in zdravljenjeLecomte: Patofiziologija kroni~nega venskega popu{~anja in mo`nosti zdravljenja

s flavonoidi

Sobota, 25. 3. 2000

M. Bulc, I. Vatovec: Bolnik s sr~nim popu{~anjem v ambulanti zdravnika druìnske medicine

M. [abovi~: Nova dognanja pri zdravljenju sr~nega popu{~anjaB. Pajk: Urgentna onkolo{ka stanja in zdravnik druìnske medicineF. Strle: Zdravljenje in prepre~evanje influenceA. Godi~: Alopecija in zdravnik druìnske medicineI. Bartenjev: Sodobni na~ini zdravljenja androgeneti~ne alopecije v ambulanti

zdravnika druìnske medicineI. [vab: Zdravstveni karton – kaj pomeni zdravniku, kaj bolnikuD. Rotar-Pavli~: Nov zdravstveni karton v rokah zdravnika druìnske medicineV. Flis: Pravno eti~ni problemi in lastni{tvo zdravstvenega kartonaJ. Balaìc: Kazenska odgovornost zdravnika kot lastnika zdravstvenega kartona

3. 5. Peti Schrottovi dnevi

Bolnik s Parkinsonovo boleznijo in ZDM (video)Z. Pirtov{ek: Ko zmanjkuje dopamina – po~asen, otrdel bolnik, ki se trese in padaA. Mesec: Ko levodopa pomaga – Parkinsonova bolezenD. Flisar: Ko levodopa ne pomaga – Parkinsonski sindromK. Lukanovi~: Comtan – nova mo`nost zdravljenjaL. Ocepek: Bolnik s parkinsonizmom ne potrebuje samo zdravil

Ulcerozni kolitis, Chronova bolezen – bolnik v ambulanti ZDM (video)I. Ferkolj: Novej{i pristopi v zdravljenju kroni~ne vnetne ~revesne bolezniM. Kos-Golja: Revmatolo{ke manifestacije pri kroni~nih vnetnih ~revesnih

boleznih – kdaj pomisliti nanje in kako voditi zdravljenjeZ. Rudolf: Maligni melanom – na kaj naj bo pozoren ZDM

129

DODATEK

U. Ah~an: Stenozantni tendovaginitis – »sproìlni prst«: mo`nosti zdravljenja pri ZDM,ukrepi zdravnika na sekundarnem nivoju

B. Drnov{ek: Akutni konjunktivitisi – novej{i pristopi v zdravljenjuD. Benko, F. Verovnik: Zdravljenje bolnikov z ishemi~no boleznijo srca – akutne oblikeF. Verovnik, D. Benko: Zdravljenje bolnikov z ishemi~no boleznijo srca – kroni~ne oblikeM. Grm: Smernice vodenja bolnika z AP v ambulanti ZDM – predstavitev projekta MatraI. Vatovec-Progar: Predstavitev problema kardiovaskularne ogroènosti v ambulanti ZDMZ. Fras: Prakti~no ocenjevanje globalne koronarne ogroènosti v ambulanti ZDMI. Keber: Kako in kdaj zdraviti povi{ane lipide v krvi v ambulantah ZDM

Depresivni bolnik pri ZDM (video)G. @or`: Obravnava depresivnega bolnika in njegove druìne v ambulanti ZDMT. Koren-Furst: Vloga psihiatra in ZDM pri zdravljenju bolnikov z depresijoD. Rotar-Pavli~: Nespe~nost – kako takega bolnika obravnavati v ambulanti ZDMV. Vodopivec-Jam{ek: Antiagregacijsko zdravljenje v ambulanti ZDMA. Blinc: Antiagregacijsko zdravljenje – indikacije, vodenje in zapletiI. Kranjec: Perkutani koronarni revaskularizacijski posegi in antiagregacijsko

zdravljenje – vodenje v ambulantah ZDMA. Grad: Antiagregacijsko zdravljenja bolnika z nevrolo{kim obolenjem – spremljanje

s strani ZDMP. Poredo{: Klopidrogel – ponujena nova mo`nost zdravljenjaJ. Kersnik: Nadzor kakovosti dela ZDM s pomo~jo dokazovM. [abovi~: Kaj pomeni »na izsledkih temelje~a medicina« za ZDMJ. Furst: Poraba zdravil v SlovenijiJ. Fettih: Scintigrafija skeleta – indikacije za napotitev, ki so v rokah ZDMI. Bartenjev: Mo`nosti laserske terapije v rokah ZDMI. [vab: Dol`nosti in dileme izbranega zdravnika pri prisilni hospitalizacijiV. [vab: Hospitalizacija proti volji bolnika – indikacije psihiatrijeB. Dobnikar: Pravni okviri prisilne hospitalizacijeJ. Balaìc: Eti~no-deontolo{ki vidiki prisilne hospitalizacije

3. 6. [esti Schrottovi dnevi

Petek, 15. 3. 2002

M. Medve{~ek: Osnovna pravila obravnave bolnikov s sladkorno boleznijo v ambulanti zdravnika druìnske medicine

F. Mrevlje: Izbira peroralnega antidiabetika za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2M. Pfeiffer: Postprandialni glukozni vrhovi in kardiovaskularna bolezen – nova

paradigma v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2V. Urban~i~: Nefarmakolo{ki pristop k zdravljenju sladkorne bolezniE. Baumann: Predstavitev Starlixa – prvi v novem razredu aminokislinskih

derivatovDrnov{ek Olup: Bolnik z o~esno krvavitvijo v ambulanti zdravnika druìnske

medicine

130


Triller: Kirur{ko zdravljenje ognojkov v pazduhiMuzlovi~: Mesto moksifloxacina pri izbiri antibioti~nega zdravljenjaB. @gavec: Zdravljenje in diferencialna diagnostika rozacejeT. Lunder: Diferencialna diagnostika in terapija ekcemov in psoriazeP. Peternel: Venska tromboza pri ènskahM. Ponikvar: Prepre~evanje venskih trombembolizmov po artroplastiki kolka in kole-

na: podalj{ana uporaba nizkomolekularnih heparinovV. Vodopivec-Jam{ek: Priprava bolnikov, ki prejemajo antikoagulantna zdravila, na

operativni posegP. Poredo{: Smernice pri prepre~evanju in zdravljenju venske trombozeN. Vele: Preventiva venskih trombembolizmovH. Meden-Vrtovec: Ambulantna obravnava ènsk v reproduktivnem obdobjuA. Pretnar-Darovec: Novej{i pogledi na izbiro kontracepcijske metodeB. Pinter: Novosti v kontracepciji pri mladostnicah

Sobota, 16. 3. 2002

J. Kersnik: Bolnik z motnjami v delovanju {~itnice in zdravnik druìnske medicinePirnat: Motnje zaradi pomanjkanja jodaK. Ger{ak: Sodobni pogledi na nadome{~anje joda med nose~nostjoC. Krì{nik: Smernice nadome{~anja joda pri odra{~ajo~i mladiniV. Antoli~: Osteoartroza in zdravnik druìnske medicineM. Kos-Golja: Novosti v zdravljenju revmatoidnega artritisa in vloga druìnskega

zdravnikaB. Matoic: Rehabilitacija bolnikov z artrozoM. Moìna: Farmakovigilanca na podro~ju antirevmatikovM. Tom{i~: Vloga koksibov pri zdravljenju revmati~nih bolezniM. Fleàr: Stopenjska diagnostika bolnikov z blago astmo v ambulanti zdravnika

druìnske medicineM. Ko{nik: Zdravljenje blage astmeV. Ma~ek: Astma pri otrokuM. Kuhar: Alergijski rinitis pri otroku in njegov vpliv na nadaljnji razvoj alergijskih

bolezniM. Kol{ek: Vloga druìnskega zdravnika pri tveganem in {kodljivem pitju alkoholaT. Poplas-Susi~: Stali{~a odraslih in zdravnikov do problematike pitja alkoholaJ. Jakopi~: Kaj pri sindromu odvisnosti od alkohola spada v medicino in kaj ne?J. Balaìc: Eti~ni problemi, s katerimi se sre~ujejo zdravniki pri obravnavi alkoholikov

v svojih ambulantah

3. 7. Sedmi Schrottovi dnevi

Petek, 5. 3. 2004

M. [abovi~: Novi podatki o vplivu ACE inhibitorjev na upo~asnitev aterosklerozeF. Verovnik, M. Tretjak: Teàve pri vsakdanjem obravnavanju bolnikov z ishemi~no

boleznijo srca: Trije zna~ilni klini~ni primeri

131

DODATEK

M. Medve{~ek: Sladkorna bolezen tipa 2 – dodatno tveganje za sr~noìlno bolezen:kompleksen pristop k zdravljenju

V. Vodopivec-Jam{ek: Nove smernice za obravnavo bolnika po sr~nem infarktuv ambulanti zdravnika druìnske medicine

Video: Bolnik s presajeno ledvicoN. Kop~avar-Gu~ek: Vodenje bolnika s presajeno ledvico v ambulanti druìnske

medicine – sodelovanje z nefrologomKandus: Presajanje ledvic v SlovenijiBren: Ambulantno vodenje bolnikov po presaditvi ledvicM. Dolenc-Volj~: Glivi~na obolenja koèI. Bartenjev: Onihomikoza – mo`nosti diagnostike in zdravljenja v ambulanti

druìnskega zdravnikaD. Klan~i~: Prakti~ni pristop k obravnavanju glivi~nih obolenj koè in nohtov

v ambulanti zdravnika druìnske medicineVrta~nik-Bokal: Vulvovaginalna kandidiazaD. B. Vodu{ek: Bole~ine pri okvari ìv~evjaCvenkel: Glavkomski bolnik v ambulanti zdravnika druìnske medicineB. Tr{inar: Zdravljenje prekomerno aktivnega se~nega mehurja z zdraviliU. Ah~an: Uporaba laserja v plasti~ni kirurgiji in dermatologiji

Sobota, 6. 3. 2004

J. Kersnik: Ischialgija, retrotrohanterni bursitis: diferencialna diagnoza in zdravljenjeD. Rotar Pavli~: VrtoglavicaT. Poplas-Susi~: Povi{ana telesna temperaturaM. Fleàr: KOPB – zgodnja diagnostika in pristop k bolnikuPe~ovnik Balon: Periferna arterijska bolezen in ledviceJ. Zaletel: Periferna arterijska bolezen in diabetesP. Poredo{: Periferna arterijska bolezen in hiperlipemijeM. Bulc: Sodelovanje med bolnikom in zdravnikom v zdravljenju kroni~nih bolezniM. Kol{ek: Zasvojenost z zdraviliJ. Kersnik: Odloèno ~akanjeI. [vab: Deset zmot o izobraèvanju zdravnikov[kerjanc: Bolni{ki stale` nad 30 dniM. Zupan~i~: Problemi in pasti ocenjevanja delazmo`nosti pri nihajnih po{kodbah

vratne hrbteniceG. @or`: Eti~ne in strokovne dileme bolni{kega staleà

132


4. KOKALJEVI DNEVI

4. 1. Drugi Kokaljevi dnevi

êtrtek, 19. 4. 2001

1. sklop: Po{kodbe zapestja, Ahilove tetive in petnice

J. P{enica: Spoznava, razvrstitev in zgodnja oskrba po{kodbe zapestjaJ. P{enica: Nadaljevanje zdravljenja in rehabilitacija po kirur{ki oskrbi po{kodbe

zapestjaB. Brodnik: Zdravljenje rupture Ahilove kiteM. Andolj{ek: Zlomi petniceM. Andolj{ek: Re{evanje poznih komplikacij po zlomu petniceM. Mohor in sod.: Vaja Predor 2000, videoprikaz

Okrogla miza: Organizacija re{evanja mnoì~nih nesre~

Petek, 20. 4. 2001

2. sklop: Tope po{kodbe

D. ânder: Crush in blast po{kodbeP. Klemen: Po{kodbe prsnega ko{a na terenuD. Vidovi~, E. M. Gadìjev: Tope po{kodbe trebuhaJ. Prestor: Vloga zdravstvenega tehnika pri obravnavi topih po{kodb

3. sklop: Po{kodbe sklepov

V. Senekovi~: Artroskopija gle`njaM. Sajovic: Obravnava {portne po{kodbe kolenaS. Fokter: Po{kodba rameV. Senekovi~: Artroskopija rame in sodobni pogledi na rehabilitacijo rameA. Dem{ar: Racionalno predpisovanje fizikalne terapije pri po{kodbah v ambulanti

zdravnika druìnske medicine

4. sklop: Po{kodbe vratne hrbtenice

M. Zupan~i~: Po{kodbe vratne hrbteniceM. Vlaovi}: Ocena po{kodbe vratne hrbtenice na kraju nesre~eM. @ura: Oskrba po{kodovanca ob sumu po{kodbe vratne hrbteniceM. Vlaovi}: Stopenjska diagnostika po{kodbe vratuB. Mihel~i~: Zgodnja medicinska rehabilitacija po nihajnih po{kodbah

vratne hrbtenice

5. sklop: Po{kodbe otrok

P. Najdenov: Po{kodbe otrokN. Uranker: Prepoznavanje trpin~enja otrokJ. Vidmar: Trpin~en otrokD. Vidovi~, S. Potr~: Travmatska ruptura pankreasa pri otrokuJ. Kersnik, I. [vab: Dileme pri obravnavi po{kodovanega otroka

133

DODATEK

Sobota, 21. 4. 2001

6. sklop: Druge po{kodbe

S. Piberl: OpeklineA. Kralj Odar: Podhladitev[. Grmec: Pristop k politravmatizirancu v prehospitalni dejavnosti (nujna medicinska

pomo~ in zdravnik druìnske medicine)B. Polen~i~: Videoprikaz obravnave razli~nih primerov po{kodb na terenu

7. sklop: Dileme pri obravnavi po{kodb

S. Cuznar: Vloga usposobljenega laika pri re{evanju po{kodovancev na terenuS. Kav~i~: Razmejitev med nujno medicinsko slu`bo in drugimi re{evalnimi slu`bamiK. Stani~: Kako izbolj{ati predajo po{kodovanca v bolni{niciJ. Vidmar: Vodenje po{kodovanca v ambulanti splo{ne medicine po pregledu in oskrbi

pri travmatologu zaradi la`je po{kodbeJ. Balaìc, B. [tefani~: Sodnomedicinski problemi obravnave po{kodb

4. 2. Tretji Kokaljevi dnevi

Organizacijski odbor: J. Kersnik, N. Kop~avar-Gu~ek, M. Zupan~i~, [. Grmec, T. Bucek-Jezer{ek, J. Krevh

êtrtek, 10. 4. 2003

1. sklop: Po{kodbe torakoledvene hrbtenice

M. Zupan~i~: Po{kodbe torakoledvene hrbteniceM. @ura: Oskrba po{kodovanca ob sumu po{kodbe torakoledvene hrbteniceM. Vlaovi}: Stopenjska obravnava po{kodb torakoledvene hrbteniceI. Tekav~i~: Obravnava kasnih posledic po{kodb torakoledvene hrbteniceA. Dem{ar: Fizikalna terapija po{kodb torakoledvene hrbteniceP. Klemen: Dokumentacija pri nujnih intervencijahJ. Prestor: Prikaz re{evanja iz vozilaD. Taseski: Zagotavljanje zdravstvene oskrbe na terenu (izven ambulante)S. Piberl: Sporazumevanje ekipe nujne medicinske pomo~i in po{kodovanca

Petek, 11. 4. 2003

2. sklop: Zapleti po primarni kirur{ki oskrbi

E. [kerjanc in sod.: Tehnike prevezovanja kirur{ke raneJ. P{enica: Mo`ni zapleti pri celjenju ko`nega pokrovaB. Brodnik: Mo`ni zapleti na mehkih tkivih (kompartment sindrom)M. Andolj{ek: Mo`ni zapleti na skeletu

134


3. sklop: Oskrba travmatskih ran

A. Hafner: Po{kodbe pri deluA. Nadler-@agar: Izku{nje s primarno oskrbo ran v splo{ni ambulantiD. ânder: Zaustavljanje krvavitev na terenuB. Ko{ir: Priprava operativnega kompleta za sterilizacijo (video)J. Vidmar: Osnovne kirur{ke tehnikeR. Ko{ir: Uporaba ko`nih lepil pri oskrbi ran4. sklop: Vaje – zaustavljanje krvavitve, {ivanje rane

Delo v skupinah (osnovne kirur{ke tehnike, poraba KED opornic, orotrahealna intubacija, tehnikezaustavljanje krvavitve na terenu in alternativna oskrba dihalne poti, uporaba zajemalnih nosil)

Sobota, 12. 4. 2003

5. sklop: Mehanizmi po{kodbe

M. Stanti}-Pavlin~i}: Po{kodbe in cepljenje proti steklini[. Grmec: Mehanizmi po{kodb pri prometnih nezgodahI. Tomazin: OmrzlineD. Vidovi~: Opozorilni znaki po{kodb trebuhaJ. Balaìc: Pomen mehanizma po{kodbe pri sodnomedicinskem delu

6. sklop: Analgezija in kapnometrija pri po{kodbah

K. Stani~: Ocena bole~ine in ukrepi pri po{kodovancu na terenuM. Dem{ar: Vpliv analgezije na stopnjo bole~ine pri po{kodovancuL. @ura, M. Grunfeld: Analgezija na terenu[. Grmec: Zakaj uporabljati kapnometrijo/kapnografijo v predbolni{ni~ni oskrbi

hudih po{kodb?P. Najdenov: Analgezija pri otrokuB. Brodnik: Pasti nekriti~ne analgezije

4. 3. êtrti Kokaljevi dnevi

êtrtek, 15. 4. 2004

1. sklop: Po{kodbe medenice

P. Klemen: Prepoznava po{kodb medenice in oskrba v predbolni{ni~nem okolju[. Grmec: Uporaba ocenjevalne lestvice MEES v kombinaciji s kapnometrijo

pri po{kodbah v predbolni{ni~nem okoljuM. Vlaovi~: Stopenjska obravnava po{kodb medeniceD. Brilej: Po{kodbe acetabulumaM. Vlaovi}: Banalne po{kodbe v podro~ju medeniceA. Dem{ar: Fizikalna terapija po{kodb medenice

135

DODATEK

2. sklop: Kraniocerebralne po{kodbe

[. Grmec: Pasti pri diagnostiki in oskrbi po{kodbe glave v predbolni{ni~nem okoljuD. Kupnik: Posebnosti oskrbe maksilofacialnih po{kodb v predbolni{ni~nem okoljuV. Ko{orok: Celovita rehabilitacija po nezgodni mo`ganski po{kodbiE. [kerjanc: Nega bolnika s kraniocerebralno po{kodbo po definitivni oskrbi

Petek, 16. 4. 2004

3. sklop: Kroni~na rana

J. Kersnik: Generalizirana anksiozna motnjaA. Lah: Osnovne smernice za oskrbo kroni~ne raneM. Pre{eren: Klasifikacija sodobnih oblog za oskrbo ranH. Peric: Smernice Evropske zveze za oskrbo ran za bole~ine pri ranah

4. sklop: Kirur{ke infekcije koè in podko`ja

J. Vidmar: Kirur{ke infekcije koè in podko`jaA. Nadler-@agar in sod.: Izku{nje z oskrbo gnojnih procesov na koì v splo{ni

ambulantiD. Vidovi~ in sod.: Prikaz kirur{kih posegov za oskrbo gnojnih procesov na koìR. Beden: Mo`ni zapleti gnojnega procesa na koìB. Brodnik: Izku{nje pri uporabi topi~nega hiperbari~nega kisika pri zdravljenju

raneO. Mertelj: Izku{nje pri uporabi VAC-a pri zdravljenju kroni~ne rane

5. sklop: Vaje – osnovne kirur{ke tehnike

6. sklop: Vaje – izvajanje nekaterih temeljnih postopkov oìvljanja in imobilizacija

J. Vidmar in R. Ko{ir:Skupina 1: Osnovne kirur{ke tehnikeSkupina 2: Osnovne kirur{ke tehnikeB. Kozar, J. Prestor, M. Kelbi~, K. Stani~, E. [kerjanc, L. Gantar-@ura, K. Lah, K. Turk:Skupina 3: Obravnava po{kodovanca s po{kodbo glave, skupina 4: obravnava

po{kodovanca s po{kodbo kolkaSkupina 5: Alternativna oskrba dihalne potiSkupina 6: Tehnike zaustavljanje krvavitve na terenuSkupina 7: orotrahealna intubacijaSkupina 8: Uporaba KED opornicSkupina 9: Obravnava po{kodovanca s po{kodbo medeniceJ. Vidmar in R. Ko{ir:Skupina 10: Osnovne kirur{ke tehnikeSkupina 11: Osnovne kirur{ke tehnikeB. Kozar, J. Prestor, M. Kelbi~, K. Stani~, E. [kerjanc, L. Gantar-@ura, K. Lah, K. Turk:Skupina 12: Obravnava po{kodovanca s po{kodbo glaveSkupina 13: Obravnava po{kodovanca s po{kodbo kolkaSkupina 14: Alternativna oskrba dihalne poti

136


Skupina 15: Tehnike zaustavljanja krvavitve na terenuSkupina 16: Orotrahealna intubacijaSkupina 17: Uporaba KED opornicSkupina 18: Obravnava po{kodovanca s po{kodbo medenice

Sobota, 17. 4. 2004

7. sklop: Osteoporoza in zlomi kolka

M. Hovnik-Ker{manc: Javno zdravstveni problem pogostosti zloma kolkaM. Andolj{ek, P. Rupar, A. Rupel: Zlomi kolka. Kje smo in kaj nas ~aka?M. Zupan~i~: Osteoporoza in zlom kolka – mo`nosti preventiveB. Klju~ev{ek-Novak: Vodenje bolnika z osteoporozoJ. Govc-Erèn: Vloga zdravnika druìnske medicine pri obravnavi bolnika

z osteoporozo – prikaz primeraT. Luznar: Zdravljenje osteoporoze z aldronatomK. Lah: Prepoznavanje zloma kolkaJ. Prestor: Oskrba po{kodovanca z zlomom kolka na terenuM. Kova~, J. P{enica: Zdravljenje zlomov kolka I: zlom stegneni~nega vratuA. Rupel, M. Andolj{ek: Zdravljenje zlomov kolka II: pertrohanterni zlomiL. Plaskan: Rehabilitacija bolnika po operativnem zdravljenju v predelu kolkaB. Brodnik, J. P{enica, M. Andolj{ek: Zapleti po operacijah zaradi zloma kolkaN. Masle{a, P. Kri`nar: Vloga vitamina D pri prepre~evanju in zdravljenju osteoporoze

137

DODATEK

5. FAJDIGOVI DNEVI

5. 1. Prvi Fajdigovi dnevi

Organizacijski odbor: J. Kersnik, F. Be~an, J. Jeraj, L. Vizjak, M. Seljak, S. Resman,L. Anzeljc

Petek, 3. 12. 1999

Problem du{evnih motenj v osnovnem zdravstvu:Otvoritev sre~anja: Dr. Boìdar Fajdiga – legenda starega KranjaJ. Kersnik: Du{evne motnje v osnovnem zdravstvuI. [vab: Teàvni bolnik v druìnski mediciniM. Tomori: Telesni znaki du{evnih motenj

Pogosti problemi pri du{evnih motnjah:A. Kogoj, D. Troha: Vodenje dementnega bolnikaV. Vodopivec-Jam{ek: Sporo~anje slabe novice in sporazumevanje z druìno

te`ko bolnih in umirajo~ihM. Kali{nik-[auli: Obravnava mladostnika z du{evnimi motnjamiD. Resman: Pani~ni napad kot nujno stanje

Obravnava nekaterih vidikov du{evnih teàv:J. Car: Obravnava depresije v druìnski medicini v SlovenijiM. Burgar-Jenko: StresA. Kralj-Odar: Kako bi ravnal zdravnik, ~e bi sam zbolel zaradi du{evne motnjeM. Mohor: Izpeljava prisilne hospitalizacijeM. Zupan~i~: Delazmo`nost pri du{evnih motnjah

Timski pristop k re{evanju nekaterih psihosocialnih problemov:M. Anì~, A. Pov{ner, A. Poàr: Patrona`no varstvo pri du{evnih motnjahR. [pilak: Vloga medicinske sestre pri bolnikih z du{evnimi motnjamiF. Podbev{ek: Obravnava bolnikov v primeru zlorabe, nasilja in beganja (krizni center)E. Pov{ner: Delo kluba zdravljenih alkoholikovB. Brin{ek: Predstavitev dela lokalnih akcijskih skupin pri delu z odvisnimiM. Kali{nik-[auli: Delo z zasvojenimi na GorenjskemF. Be~an: Du{evne motnje pri kroni~nih bolnikihD. Petek: Anksioznost in depresivnost pri diabetikih in kroni~nih ortopedskih bolnikih

Sobota, 4. 12. 1999

Obravnava izbranih problemov s pomo~jo prikazov v delavnicah:

Delavnice:M. Bulc: Videoseminar sporazumevanje med zdravnikom in bolnikomM. Kol{ek: Videoseminar sporazumevanje med zdravnikom in bolnikomM. Kali{nik-[auli: Obravnava mladostnika z du{evnimi motnjamiA. @mitek: Obravnava depresivnega bolnika

138


D. Resman: Bolnik s pani~no motnjoI. Hartman: Sporazumevanje medicinske sestre z bolnikomM. Anì~: Patrona`na sestra in du{evne motnjeR. [pilak: Sporazumevanje medicinske sestre z bolnikom z du{evnimi motnjami

Okrogla miza: Sodelovanje zdravnika v osnovnem zdravstvu in psihiatra

Okrogla miza: Meje psihiatrizacije in medikalizacije

5. 2. Drugi Fajdigovi dnevi

Petek, 1. 12. 2000

J. Kersnik: Zagotavljanje kakovosti obravnave bolnikov s sr~nim popu{~anjemM. Grm, D. Pirih, M. Ropret: Bolnik s sr~nim popu{~anjem v druìnski medicini –

izsledki projekta MATRAL. Ahec: Vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnikov s kroni~nim sr~nim popu{~a-

njemA. Kikel: Epidemiolo{ko spremljanje sr~nega popu{~anja s prikazom spremljanja na

GorenjskemH. Moìna: Patofiziolo{ka dogajanja pri sr~nem popu{~anjuF. Kandare: Diferencialna diagnoza dispnoeJ. Zaletel: Diagnosti~ne preiskave pri sr~nem popu{~anjuM. [abovi~: Na~ela farmakoterapije sr~nega popu{~anjaN. Ruì~-Medve{~ek: Indikacije za hospitalizacijo bolnika s sr~nim popu{~anjemD. Peternel-Poga~nik: Na~ela obravnave bolnika s sr~nim popu{~anjem v druìnski

mediciniM. Jenko-Burgar: Obravnava nujnega stanja pri bolnikih s sr~nim popu{~anjemM. @ura: Pristop, obravnava in prevoz bolnika s sr~nim popu{~anjemD. [tajer: Prepoznava nujnega stanja pri bolniku s sr~nim popu{~anjemA. Peternelj: Ukrepi medicinske sestre pri nujnem stanju pri bolniku s sr~nim

popu{~anjemM. Fleàr: Prakti~ne vaje: Dihalni {umiD. [tajer: Prakti~ne vaje: Sr~ni toni in {umiI. Keber: Okrogla miza: Organizacija celovite obravnave bolnika s sr~nim popu{~anjem

v Sloveniji

Sobota, 2. 12. 2000

J. Turk: Obravnava bolnika s sr~nim popu{~anjem glede na osnovno bolezen ali njenzaplet – pogled kardiologa

M. Mulej: Pomen obremenitvenih testov pri sr~nem popu{~anjuI. Kranjec: Bolnik s sr~nim popu{~anjem po odpustu iz bolni{nice – pri~akovanja

kardiologaM. Ravnihar: Bolnik s sr~nim popu{~anjem na domuM. Kalan: Oskrba bolnika s sr~nim popu{~anjem na domu

139

DODATEK

M. [abovi~: Enalapril pri zdravljenju sr~nega popu{~anja v ambulanti zdravnika druìnske medicine – objavljene raziskave

S. Kadivec: Edukacija bolnikov in sorodnikovI. Keber: Telesna dejavnost bolnika s sr~nim popu{~anjemD. Iva{kovi~: Bolnik s sr~nim popu{~anjem v zdravili{~uM. Kràn, B. Salobir: Teoreti~na podlaga zapletov zdravljenja sr~nega popu{~anjaM. Klevi{ar: Sporazumevanje z bolnikom in s sorodniki pri umirajo~em bolniku

s sr~nim popu{~anjem

5. 3. Tretji Fajdigovi dnevi

Petek, 30. 11. 2001

1. sklop: Respiratorni infekti

D. Fleming: Sodobni pogledi na obravnavo infekcijskih bolezniS. Bizjak, J. Kersnik: Pogostost akutnih respiratornih infektov v druìnski mediciniM. Zupan~i~: Zdravljenje sinusitisovZ. Bojc: Laboratorijske preiskave vnetja v rokah zdravnika druìnske medicineF. Be~an, J. Kersnik: Zdravljenje akutnih respiratornih infektov v druìnski medicini

2. sklop: Cepljenje

N. Kop~avar-Gu~ek: Cepljenje proti gripi v druìnski mediciniB. Bizjak, J. Kersnik: Kako cepimo proti tetanusu v druìnski mediciniA. Kraigher: Naju~inkovitej{i ukrep pred nalezljivimi boleznimi – varno cepljenje

Vloga medicinske sestre pri izvajanju varnega cepljenjaA. Ho~evar-Grom: Cepljenje proti davici, tetanusu, klopnemu meningoencefalitisu

in hepatitisuM. So~na: Prepre~evanje pnevmokokne plju~nice in gripe s cepljenjem

3. sklop: Oku`be se~il

J. Car: Kako zdravimo oku`be se~il v druìnski medicini v SlovenijiJ. Lindi~: Nezapletene oku`be se~ilU. Dermota: Sanford in urikultI. Grmek: Ob~utljivost testiranih antibiotikov v ZZV

Sterilen odvzem vzorca za mikrobiolo{ko preiskavo

Sobota, 1. 12. 2001

4. sklop: Uporaba antibiotikov

U. Puringer: Pomen tr`ne analize antibiotikovS. @idanik: Predpisovanje antibiotikov v druìnski mediciniJ. Furst: Posebnosti predpisovanja antibiotikov v Sloveniji v primerjavi s svetomB. Bona~-Tuma: Trendi v sodobnem antibioti~nem zdravljenju

140


5. sklop: @go~e teme

M. Fleàr: Zapleti respiratornih infektov na spodnjih dihalih, diferencialna diagnozavirusne in/ali bakterijske oku`be

V. Urban~i~: Infekcije diabeti~ne nogeB. Beovi~: Kreutzfeld Jacobsova encefalopatijaM. Kràn: Medsebojno delovanje antibiotikov in ostalih zdravilI. Grmek-Ko{nik: Mehanizmi bakterijske odpornosti na antibiotike

6. sklop: Rezistentni mikroogranizmi

A. Trampu`: Kak{no nevarnost predstavljajo odporne bakterije pri ambulantnih bolnikih

Ku`nine v ambulanti – MRSA

Delo z bolniki, okuènimi z MRSA

M. Golja: MRSA in domska oskrba

5. 4. êtrti Fajdigovi dnevi

Organizacijski odbor: F. Be~ar, J. Jeraj, A. Stepanovi~, D. Petek, I. [vab, M. Grm,N. Kop~avar, V. Remic, J. Kersnik, J. Krevh, T. Ko{ir, E. Pov{nar

Petek, 11. 10. 2002

1. sklop: Kroni~na bole~ina

A. Stepanovi}: Predstavitev usklajenih smernic za zdravljenje bole~ine pri rakavembolniku

N. Kr~evski-Skvar~: Izhodi{~a za uporabo mo~nih analgetikov pri kroni~ni bole~iniM. Kràn: Interakcije analgetikov (z drugimi zdravili in drugimi zauìtimi snovmi)J. Sto{i~: Uporaba opioidnih analgetikov pri laj{anju kroni~ne bole~ine

2. sklop: Diabetes

M. Tomaì~: Smernice in oblike oskrbe bolnika s sladkorno boleznijoJ. Plavc, J. Kersnik: Kazalci kakovosti vodenja bolnika s sladkorno boleznijoF. Mrevlje: Novosti v zdravljenju sladkorne bolezniA. Jane`: Preventiva sladkorne bolezni – zdravljenje inzulinske rezistenceU. Smole: Glimepirid – sulfonilse~nina nove generacijeD. Petek: Ovire pri zdravljenju sladkorne bolezni – pogled bolnikaM. Grm, M. Ropret: Vodenje nepokretnega bolnika s sladkorno boleznijo na domuM. Koblar, K. Romih: Vloga patrona`ne sestre pri vodenju bolnika s sladkorno bolezni-

jo na domuD. Sev{ek: Okulisti~ni pregledi in uporaba kamere v diagnostikiM. Koselj: Zgodnje odkrivanje ledvi~nih okvar pri bolnikih s sladkorno boleznijoV. Urban~i~ Rovan: Video – pregled diabeti~nega stopala

141

DODATEK

M. Slak: Nega diabeti~nega stopalaB. Beovi~: Obravnava oku`b pri bolniku s sladkorno boleznijoM. Rus: Omejena delazmo`nost in invalidska ocena pri bolniku s sladkorno boleznijo

Sobota, 12. 10. 2002

3. sklop: Depresija

I. Vatovec-Progar, I. [vab: Napoved depresije v ambulanti splo{ne medicineO. Grad-Tekav~i~: Ali samomor lahko prepre~imo?U. Groleger: Kako se lotiti zdravljenja depresivnega bolnika?R. Tav~ar: Mesto paroksetina v klini~ni praksiV. Lindtner: Paroksetin – najve~ indikacij med SSRI4. sklop: Izku{nje pri izvajanju preventivnega programa sr~no-ìlnih bolezniM. Grm, E. Pov{nar, V. Kokalj: Preventivni program – prve izku{njeE. Pov{nar: Na{e izku{nje pri izvajanju delavnic – kajenjeV. Kokalj: Na{e izku{nje pri izvajanju delavnic – prehranaM. Grm, M. Koblar: Na{e izku{nje pri izvajanju testa hojeM. Kol{ek: Individualno svetovanje v ambulantiAnon.: Uporaba antilipemikov v primarni preventivi

5. 5. Peti Fajdigovi dnevi

Petek, 28. 11. 2003

1. sklop: Astma

K. Planinec: Bolnik z astmo v druìnski mediciniR. Ilija`, T. Gradi{ek: Sodelovanje bolnika pri zdravljenju (video)M. Ko{nik: AstmaPerdija: Diagnostika astme

2. sklop: Gastroezofagealna refluksna bolezen

D. Rotar-Pavli~: Gastroezofagealna refluksna bolezen v druìnski mediciniM. Drenovec: Priprava bolnika na gastroskopski pregled in video prikaz

gastroskopskega pregledaM. Koèlj: Indikacije za gastroskopski pregled bolnika z dispepsijoM. Koèlj: Zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni z zdraviliM. Bitenc: Operativno zdravljenje gastroezofagelane refluksne bolezni

Sobota, 29. 11. 2003

3. sklop: Alergi~ni dermatitisi

N. Kop~avar-Gu~ek: Kontaktni dermatitis in urtikarija v druìnski mediciniA. Godi~: Diferencialna diagnoza ekcemov: diseboroi~nega, atopi~nega, kontaktnega

in iritativnega

142


M. Ko{i~ek: Zdravljenje ekcemov in urtikarijeT. Kordi{-Apih: Slovenske izku{nje pri zdravljenju atopijskega dermatitisa in urtikarije

s cetirizinom

4. sklop: Migrena

M. Strgar-Hladnik, S. Repar-Born{ek: Na~ela obravnave bolnika z migrenskim glavobo-lom v druìnski medicini

B. @van: Izbira ustreznega zdravila za zdravljenje migreneT. Poga~nik, B. @van, M. Zaletel: Klini~ni primer: Zdravljenje adolescenta z migrenoT. Poga~nik, B. @van, M. Zaletel: Klini~ni primer: Pretirano jemanje analgetikov pri

bolniku z migrenoT. Poga~nik, B. @van, M. Zaletel: Klini~ni primer: Bolnik s transformirano obliko

migrenskega glavobola

5. sklop: Primarna preventiva

M. Bulc: Primarna preventiva sr~noìlnih bolezniA. Backovi~-Juri~an: Telesna dejavnost v primarni preventivi sr~noìlnih bolezniB. Wagner: Uporaba antilipemikov v primarni preventiveB. Wagner: Predstavitev ALP programa raziskav o atorvastatinuD. Loli~: Odnos Romov do kajenja

5. 6. [esti Fajdigovi dnevi

Petek, 8. 10. 2004

1. sklop: Ulkusna bolezen

D. Rotar-Pavli~: Dispepsija v druìnski mediciniS. Benedik: Diferencialna diagnoza dispepti~nih teàvM. Stefanovi~: Zdravljenje hiperacidnih bolezni zgornjih prebavilM. Ivanu{a: Vloga zdravil pri zdravljenju ulkusne bolezni

2. sklop: Smernice za zdravljenje hipertenzije

R. Acceto: Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzijeM. Bulc: Nefarmakolo{ki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzijeJ. Dobovi{ek: Izbira zdravila in najbolj racionalne kombinacije zdravil za zdravljenje

arterijske hipertenzijeP. Dolenc: Sistoli~na hipertenzijaM. Petek-[ter: Kako zdravimo arterijsko hipertenzijo zdravniki druìnske medicine?

3. sklop: Za{~itni u~inki zdravil na mikrocirkulacijo

V. Vodopivec-Jam{ek: Vodenje bolnika po koronarnem dogodku pri posebnih skupinahbolnikov

N. Ruì~-Medve{~ek: Arterijska hipertenzija in sr~no popu{~anjeJ. Dobovi{ek: Zdravljenje arterijske hipertenzije pri bolnikih z ledvi~no odpovedjoM. [abovi~: Za{~itni u~inki na mikro- in makrocirkulacijo – skupni farmakolo{ki pristop

143

DODATEK

4. sklop: KOPB

D. Petek: Vodenje bolnikov s KOPB v splo{ni ambulantiM. Fleàr: Sodobni pristop k obravnavi bolnikov s KOPBD. Petek, N. Kop~avar-Gu~ek: Spirometrija v splo{ni ambulantiM. Fleàr: Kasne posledice neustreznega vodenja bolnika s KOPBZdruènje zdravnikov druìnske medicine SZD, MZ, Parlamentarni odbor za zdravstvo,

ZZS, ZZZS, javnost, mediji: Forum – Nadzor nad zdravnikovim delom – okrogla miza

Sobota, 9. 10. 2004

5. sklop: Astma

K. Planinec: Vodenje bolnika z astmo v druìnski mediciniM. Ko{nik: Izbira ustreznega zdravljenja glede na hudost astmeR. Ilja`: Kako zdravimo astmo zdravniki druìnske medicine?

6. sklop: Zdravljenje mo`ganske kapi in tranzitorne ishemi~ne atake

R. Rajapakse: Tranzitorna ishemi~na atakaV. [vigelj: Pomen hitrega ukrepanja za uspe{no zdravljenje mo`ganske kapiB. @van: Sekundarna preventiva mo`ganske kapiA. Koro{ec: Vloga dipiridamola s prirejenim spro{~anjem v kombinaciji

z acetilsalicilno kislino v preventivi mo`ganske kapi

144


6. MARIBORSKO SREÂNJE ZDRAVNIKOV DRU@INSKE MEDICINE

6. 1. Prvo mariborsko sre~anje

Organizacijski odbor: S. Ban, D. Belec, Z. Bojc, A. Dem{ar, M. Masten, S. @idanik

Petek, 17. 11. 2000

I. [vab: Pomen laboratorijske diagnostike za zdravnika druìnske medicineS. @idanik: Dejavniki, ki vplivajo na odlo~itev zdravnika druìnske medicine

za laboratorijsko diagnostikoS. Nabernik: Vpliv dejavnikov predanaliti~ne faze na variabilnost rezultatov

laboratorijskih preiskavJ. Osredkar: Laboratorijska tehnologija, metode in oprema sodobnega laboratorija

v osnovnem zdravstvuS. [abovi~: Pregled temeljnih laboratorijskih testov: urinskih, hematolo{kih,

koprolo{kih in biokemi~nihA. Gole: Najpogostej{e mikrobiolo{ke preiskave v ambulanti zdravnika druìnske

medicineK. Dreo: Najpogostej{e serolo{ke preiskave v ambulanti zdravnika

druìnske medicineM. Rude`: Priprava pacienta na laboratorijske preiskaveJ. Balaìc, B. [tefani~: Dileme zdravnikov druìnske medicine pri odlo~anju

za laboratorijsko diagnostiko: eti~ni vidik nekaterih preiskav, komunikacija z bolnikom o potrebnosti in smiselnosti preiskav

F. [uta: Laboratorijske preiskave v osnovni zdravstveni dejavnostiS. Jelisav~i~: Ekonomski pogled na opravljanje laboratorijskih preiskav s stali{~a ZZZSM. Bulc: Laboratorijske preiskave v preventivni mediciniM. Rebernik-Vele: Laboratorijske preiskave v medicini dela: urinske, hematolo{ke

in biokemi~neM. Becner, M. Drozg-Borko: Laboratorijske preiskave pri preventivnih pregledih

zaposlenih: mikrobiolo{ke preiskave

Satelitski simpozij v organizaciji Krke

Bole~ina v kriùJ. Drinovec: Medicinski in dru`beni vidiki bole~ine v kriùM. Kos-Golja: Bole~ina v kriù z revmatolo{kega vidikaS. Kramberger: Bole~ina v kriù z ortopedskega vidikaN. Kr~evski-[kvar~: Na~ela zdravljenja bole~ine v kriùG. @or`: Vodenje bolnika z bole~ino v kriù v ambulanti splo{ne prakse

Sobota, 18. 11. 2000

P. Borin: Pospe{ena sedimentacija eritrocitovZ. Bojc: CRP in sedimentacija pri infekcijskih boleznihT. Grmek-Zemlji~: Najpogostej{e hematolo{ke preiskave

145

DODATEK

146


B. Kova~-Kova~i~: Diferencialna diagnoza pri patolo{kem urinuA. Se{ek Bri{ki: Jetrni testi, amilaza, lipaza in AFI. Lukas: Tumorski markerjiM. Bulc: Laboratorijska diagnostika pri hipertoniku in bolniku s kroni~nim

sr~nim popu{~anjemF. Be~an: Laboratorijska diagnostika pri bolniku z benigno hiperplazijo prostateA. Pahor: Pomen imunolo{kih testov v druìnski mediciniJ. Kersnik: Laboratorijska diagnostika pri bolniku s sladkorno boleznijoA. Aleksejev: Laboratorijska diagnostika pri bolniku s hiperlipidemijoZ. [alda: Laboratorijska diagnostika pri bolniku z boleznijo {~itniceP. Vobovnik-Grobelnik: Laboratorijska diagnostika pri bolniku z osteoporozo

6. 2. Drugo mariborsko sre~anje

Organizacijski odbor: S. Ban, D. Belec, Z. Bojc, A. Dem{ar, M. Masten, K. Tu{ek-Bunc,S. @idanik

Petek, 29. 11. 2002

Fizikalna terapija kot delovno orodjeI. [vab: Pomen fizikalne terapije za druìnskega zdravnikaA. Dem{ar, L. Plaskan: Racionalno predpisovanje fizikalne terapije v ordinaciji

druìnske medicineR. Glehr: Ekonomski in organizacijski vidiki predpisovanja fizikalne

terapije v Avstriji

Vrste fizikalne terapije – indikacije in kontraindikacijeS. Krelj: Termoterapija in mehanoterapijaM. Klop~i~-Spevak: ElektrodiagnostikaM. Pre{eren-[trukelj: Protibole~inska elektroterapijaZ. Turk, J. Barovi~: MagnetoterapijaS. Tomaì~: KinezioterapijaN. Kos: Laserska terapija

Evista in zdravljenje osteoporoze: kdaj, pri kom in zakaj?T. Erjavec: Kontraindikacije za izvajanje fizikalne terapijeA. Felc-Hoefferle: Delovna terapija – kaj lahko nudi druìnskemu zdravniku?J. Hajewska-Kosi: Akupunktura – kaj naj o njej ve druìnski zdravnik?L. Medved: Manualna medicina – kaj naj o njej ve druìnski zdravnik?M. Gaì~: SamozdravljenjeL. Medved: Ocena alternativnih fizikalnih metod (kosmodisk, magnetki, kolenski

trakovi …)B. Mihel~i~: Fizikalna terapija limfnega edema po mastektomijiD. êlan: Fizikalna terapija pri Bellovi paralizi

Sobota, 30. 11. 2002

Programi fizikalne terapije po telesnih regijahM. Zupan~i~: Bolnik z bole~im vratom v ambulanti zdravnika druìnske medicineD. Marn-Vukadinovi~: Rehabilitacija po{kodbenih stanj vratne hrbteniceK. Tu{ek Bunc: Bole~a ramaM. Spevak-Klop~i~: Ramenski sklep – popo{kodbena stanja, degenerativne okvareM. Pavlin-Klemenc: Komolec – epikondilitisL. Plaska, A. Dem{ar: Rehabilitacijska obravnava po po{kodbah komolcaR. Gulin: Medicinsko-rekreacijski center FontanaM. Bulc: Bole~ina v kriù v ambulanti zdravnika druìnske medicineZ. Turk, D. êlan: Bole~ina v kriù – fiziatrov pristopA. Nadler-@agar: KoksartrozaA. Aleksejev: GonartrozaB. Sedej: Rehabilitacijska obravnava bolnikov z artrozo kolena in kolkaK. Grabljevec: Bole~ina v stopaluA. Felc-Hoefferle: Sudeckov sindrom. Kompleksni regionalni bole~inski sindrom:

rehabilitacijska obravnavaK. Grabljevec: Fizikalna terapija la`jih po{kodb

Fizikalna terapija na domu

N. Goljar: Po mo`ganski kapiM. Pra{nikar: Po miokardnem infarktu

Merila za napotitev na fizikalno terapijo in v zdravili{~a

@. Lovrenov, B. Horvat, M. [iftar: Merila ZZZS in Pravila OZZB. Horvat, @. Lovrenov, M. [iftar: Predpisi ZZZS v zvezi z napotitvijo na fizikalno

terapijo in pravica do obnovitvene rehabilitacijeS. Krelj: Strokovna merila za napotitve bolnikov z okvarami in s prizadetostjo

gibal v zdravili{~a

6. 3. Tretji mariborski kongres

Organizacijski odbor: S. Ban, D. Belec, K. Tu{ek-Bunc, Z. Bojc, M. Kamenik, M. Masten, L. Praper, S. @idanik

Petek, 26. 11. 2004

D. Blaì~: Medicinsko tehni~ni pripomo~ki v obveznem zdravstvenem zavarovanjuD. Hajdinjak: Predstavitev {ole za diabetes v SBMBM. [kafar: Vloga medicinske sestre pri vzgojno-izobraèvalnem programu bolnikov

s sladkorno boleznijoU. Klun: Prikaz glukometra OptiumB. Kodba: U~enje ve{~in pravilne uporabe tehni~nih pripomo~kov pri bolnikih

s sladkorno boleznijo

147

DODATEK

A. Zavratnik: Novej{a zdravila za zdravljenje sladkorne bolezniD. Meh: TENS in zdravljenje diabeti~ne nevropatijeA. Jane`: Mesto tiazolidindionov v zdravljenju sladkorne bolezniV. Urban~i~: Diabeti~no stopaloM. ôkoli~: Vloga atorvastatina v primarni preventivi sr~noìlnih bolezni pri

diabetikih – izsledki raziskave CARDSK. Tu{ek-Bunc: Kaj naj bi zdravnik druìnske medicine vedel o urinski inkontinenciI. But: Pristop k obravnavi bolnikov z urinsko inkontinenco v urodinamskem

laboratorijuB. Tr{inar: Zdravljenje prekomerno aktivnega mehurja z Detrusitolom SRI. But: Nefarmakolo{ko zdravljenje urinske inkontinenceD. Perki~: Hla~ne predloge – merila ZZZS za predpisovanjeS. @idanik: Pregled najpogosteje predpisanih pripomo~kov pri urinski inkontinenci

v ambulanti zdravnika druìnske medicine

Satelitski simpozij (Krka): Ali je kakovost ìvljenja bolnikov z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB) ogroèna?

Z. Bojc: Bolniki z GERB pri druìnskem zdravnikuM. Skalicky: Vpliv preiskav na na~in zdravljenja in kakovost ìvljenjaM. Ivanu{a: Kako najhitreje odpraviti simptome in pozdraviti ezofagitis?

Sobota, 27. 11. 2004

C. Triller, D. Smrke, Z. Para~: Uporaba sodobnih oblog za raneB. Kralj: Sodobno zdravljenje bolnika z golenjo razjedoM. Harl-Repi~, J. Eder: Vloga medicinske sestre pri oskrbi bolnika z golenjo razjedoB. Kova~-Kova~i~: Oskrba bolnika s preleàninamiS. Majcen-Dvor{ak: Predstavitev oblog za raneL. Dolenc-Gro{elj: Motnje spanja, nespe~nost in apnea med spanjemS. Letonja: Kaj naj bi vedel zdravnik druìnske medicine o trajnem zdravljenju

s kisikom na domu?M. Fleàr: Uporaba merilca pretoka zraka pri bolniku z astmoH. Damjan: Pripomo~ki za gibanje, stojo in sedenje^. Marin~ek: Novosti v razvoju pripomo~kov za gibanjeA. Dem{ar: Zgodnja ambulantna proteti~na oskrbaM. Koèlj: Kaj mora zdravnik druìnske medicine vedeti o oskrbi bolnika z umetno

izpeljanim ~revesom?S. Majcen-Dvor{ak: Predstavitev tehni~nih pripomo~kov pri umetno izpeljanem

~revesu in pri teàvah z odvajanjem urinaF. Kav~i~: Predstavitev dejavnosti Zveze invalidskega dru{tva ILKO Slovenija

148


7. OSTALO

7. 1. Akutna stanja

Organizacijski odbor: [. Grmec, J. Kersnik, K. Tu{ek-Bunc, [. Mally, D. ânder, M. @unkovi~, T. Germ, B. Kozar

Petek, 26. 9. 2003

A. @idanik, I. [vab, J. Kersnik: Dileme zdravnika prvega stika pri odlo~anju ob akutnih stanjih

[. Grmec, K. Lah: Sr~ni zastoj – splo{ni algoritemM. No~, [. Mally: Prsna bole~inaJ. [orli, S. Piberl: Akutna dispnoaJ. [orli, A. Jelatancev: Akutno respiratorno popu{~anjeB. Kamenik, T. Hren: AritmijeA. Sinkovi~, T. Schaubach: Hipotenzija/{okR. Hojs, K. Tu{ek-Bunc: Hipertenzivna krizaV. Ga{parovi~, [. Grmec: Oligurija, akutna ledvi~na odpovedE. M. Gadìjev, D. Kupnik: Akutna bole~ina v trebuhuM. Skalitzky, D. Kupnik: Gastrointestinalne krvavitveP. Klemen, K. Lah: Nezavest – sinkopaE. Teti~kovi~, M. Kolar: GlavobolE. Teti~kovi~, M. Kova~: Generalizirane konvulzije

Sobota, 27. 9. 2003

M. Moìna, [. Grmec: Akutne zastrupitveV. Ga{parovi~, S. Piberl: Akutno stanje zmedenostiG. Voga, [. Mally: Pomen vazopresina v nujnih stanjih[. Grmec, K. Lah, [. Mally, M. Kova~, P. Klemen, S. Piberl, D. ânder, T. Germ,

M. @unkovi~, M. Kelbi~, B. Kozar, B. Polen~i~, A. Jus: Vaje – imobilizacija, TPO,postopki za oskrbo dihalne poti, nadaljevalni postopki oìvljanja, ra~unalni{kesimulacije primerov (diferencialna diagnostika, ukrepi)

Predstavitev posterjev

7. 2. Prvo letno sre~anje evropskih u~iteljev splo{ne/druìnske medicine

Petek, 10. 9. 2004

I. [vab: The EURACT Teaching AgendaM. Maier: Do we Need New Models of Teaching?

Sobota, 11. 9. 2004

Panel session:Y. Yaphe: What is Different about Teaching GP/FM?

149

DODATEK

Workshops and parallel sessions: Teaching Students1. J. Rifel, I. [vab: 10 Years Experience from Ljubljana2. R. Ottenheim, P. J. Zwietering, J. FM Metsemakers: Teaching and Learning in Gene-

ral Practice: Third Year Student – Patient Encounters3. K. Tu{ek-Bunc, J. Kersnik: Development of Curriculum for Family Medicine of New

Medical School in Maribor4. M. Maier: Teaching Experience from the New Curriculum in Vienna5. R. Ottenheim, J. FM Metsemakers: Teaching and Learning in the Clinical Setting:

Patient Contacts on Sound Educational Principles in Undergraduate MedicalEducation

6. N. Kop~avar-Gu~ek: Teaching Medical Students in General Practice: the Patients'View

7. Presentations of the Teaching Modules from Working Groups of the 13th EURACTcourse: Learning and Teaching about Patient Centred Clinical Care in ModernCrosscultural Communities in General/Family Medicine

8. Workshops and Parallel Sessions: Tutoring GPs':9. R. Price: Selection for GP Training in UK

10. M. Bulc, I. [vab, D. Rotar-Pavli~, M. Kol{ek: Vocational Training of Slovene FamilyPhysicians

11. C. Zotta: Role of Evidence Based Medicine in the Continuous Formation in Medi-cine

12. S. Radi}, D. Nikoli}, M. Ivkovi}: At the Crossroad of Education During the Vocca-tional Training in General Practice

13. S. Jankovi~: Rural Practice in Serbia14. R. Ilja`: Middle-sized Primary Health Centre as an Optimal Environment for Lear-

ning Medicine?

Panel SessionJ. Correia de Sousa: A Challenge: Being a Role Model for the Students in Your Practice.

150


Izid knjige so omogo~ili:

Krka

Novartis pharma

Eli Lilly

Lek

Merck Sharp & Dohme

Boehringer Ingelheim

Pfizer

Servier Pharma

Belupo

151

EXE-

AD

01-0

9/06

-SI

Ohrani nas skupaj

je odli~no zdravilo za bolnike z demenco pri Alzheimerjevi

in Parkinsonovi bolezni





Skraj{ano besedilo navodil: Oblika in sestava: Ena kapsula vsebuje 1,5; 3; 4, 5 ali 6 mg rivastigmina v obliki rivastigminijevega hidrogentartrata. 1 ml peroralne raz-topine vsebuje rivastigminijev hidrogenat, ki ustreza 2 mg rivastigmina. Terapevtske indikacije: Simptomatsko zdravljenje blage do zmerne Alzheimerjeve demence in blage do zmerne demence pri bolnikih z idiopatsko parkinsonovo boleznijo. Odmerjanje in na~in uporabe: Zdravljenje mora uvesti in nadzorovati zdravnik, ki je izku{en v diagnostiki in zdravljenju Alzheimerjeve demence ali demence, povezane s parkinsonovo boleznijo. Rivastigmin mora bolnik jemati dvakrat na dan, z jutranjim in ve~ernim obrokom. Za~etni odmerek je 1,5 mg dvakrat na dan. ~e bolnik ta odmerek po najmanj dveh tednih zdravljenja dobro prena{a, lahko odmerek pove~amo na 3 mg dvakrat na dan in kasneje na 4,5 mg in nato na 6 mg dvakrat na dan, kar mora temeljiti na dobrem prena{anju in lahko pride v po{tev po najmanj dveh tednih zdravljenja s tistim odmerkom. Neželeni u~inki se utegnejo odzvati na opustitev enega ali ve~ odmerkov. ~e neželeni u~inki vztrajajo, moramo dnevni odmerek za~asno zmanj{ati na odmerek, ki ga je bolnik poprej {e dobro prena{al, oziroma prekiniti zdravljenje. U~inkoviti odmerek je 3 do 6 mg dvakrat na dan. Priporo~eni najve~ji dnevni odmerek je 6 mg dvakrat na dan. Enaki odmerki peroralne raztopine rivastigmina in kapsul rivastigmina so med seboj zamenljivi. Kontraindikacije: Uporaba Exelona je kontraindicirana pri bolnikih z znano preob~utljivostjo na rivastigmin, druge derivate karbamata ali na katerekoli pomožne snovi, uporabljene v pripravku, ter pri bolnikih s težko jetrno okvaro. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi: Pogostnost in stopnja izraženosti neželenih u~inkov se na splo{no pove~ujeta z ve~anjem odmerkov. ~e zdravljenje prekinemo za ve~ kot nekaj dni, ga moramo spet za~eti z odmerkom 1,5 mg dvakrat na dan, da zmanj{amo možnost neželeinih u~inkov. Prebavne motnje, na primer navzea in bruhanje, se lahko pojavijo predvsem na za~etku zdravljenja in/ali ob pove~anju odmerka. Med zdravljenjem moramo spremljati bolnikovo telesno maso. Previdnost pri uporabi rivastigmina pri bolnikih s sindromom bolnega sinusnega vozla ali prevodnimi motnjami (sinoatrialni blok, atrioventrikularni blok), pri anamnezi astme ali obstruktivne plju~nice, pri zdravljenju bolnikov z aktivnimi razjedami želodca ali dvanajstnika ali bolnikov z nagnjenostjo k tem boleznim, pri zdravljenju bolnikov, nagnjenih k zaporam se~nih izvodil ali epilepti~nih napadov. Rivastigmin lahko povzro~i poslab{anje ali pojav ekstrapiramidnih simptomov, vklju~no s poslab{anjem pri bolnikih s parkinsonovo boleznijo. Rivastigmina ne smete uporabljati med nose~nostjo, razen ~e je nujno potrebno. Matere, ki jemljejo rivastigmin, ne smejo dojiti. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij: Ker je rivastigmin zaviralec holinesteraze, lahko mo~no pove~a u~inke mi{i~nih relaksantov tipa sukcinilholina med anestezijo. Zaradi svojih farmakodinami~nih u~inkov se rivastigmin ne sme uporabljati skupaj z drugimi holinomimeti~nimi zdravili in lahko zmanj{uje aktivnost antiholinergi~nih zdravil.Glede na njegovo presnovo se zdi presnovno medsebojno delovanje z drugimi zdravili malo verjetno, ~eprav lahko rivastigmin zavre presnovo drugih zdravil, v katero je vklju~ena butirilholinesteraza. Neželeni u~inki: Okužba se~il, agitiranost, zmedenost, nespe~nost, depresija, halucinacije, vrtoglavost, glavobol, somnolence, tremor, sinkopa, napadi kr~ev, ekstrapiramidni simptomi (vklju~no s poslab{anjem parkinsonove bolezni), angina pektoris, sr~ne aritmije (npr. bradikardija, atrioventrikularni blok, atrijska fi brilacija in tahikardija), hipertenzija, navzea, bruhanje, driska, izguba teka, bole~ine v trebuhu in dispepsija, razjede želodca in dvanajstnika, krvavitev v prebavila, pankreatitis, zvi{ani jetrni funkcijski testi, pove~ano potenje, izpu{~aji, utrujenost in astenija, splo{no slabo po~utje, nezgodni padci, shuj{anje. Imetnik dovoljenja za promet: Novartis Europharm Ltd, Velika Britanija. Na~in in režim izdaje: Samo na zdravni{ki recept. Pred uporabo, prosimo, preberite celotno navodilo. Datum priprave promocijskega gradiva: september 2006.

Novartis Pharma Services Inc, Podružnica v Sloveniji, Tivolska 30, Ljubljana, Tel.: 01 300 75 50, Fax: 01 300 75 95

DEPRESIJAni vse samo v glavi

DEPRESIJAboli

SEROTONIN NORADRENALIN

»USTVENIsimptomi depresije

TELESNIsimptomi depresije

DEPRESIJA

Opomba: V Republiki Sloveniji sta na voljo dve jakosti: Cymbalta 30 mg trde gastrorezistentne kapsule in Cymbalta 60 mg trde gastrorezistentne kapsule. Besedili za obe jakosti se vsebinsko ne razlikujeta.

IME ZDRAVILA: CYMBALTA 30 mg trde gastrorezistentne kapsule. CYMBALTA 60 mg trde gastrorezistentne kapsule KAKOVOSTNA IN KOLI»INSKA SESTAVA: Zdravilna uËinkovina v Cymbalti je duloksetin. Cymbalta 30 mg: Ena kapsula vsebuje 30 mg duloksetina v obliki duloksetinijevega klorida. Cymbalta 60 mg: Ena kapsula vsebuje 60 mg duloksetina v obliki duloksetinijevega klorida. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI: Vsebina kapsule: hipromeloza, hidroksimetilpropilceluloza acetat sukcinat, saharoza, sladkorne kroglice, smukec, titanov dioksid (E171), trietilcitrat Ovojnica 30 mg kapsule: želatina, natrijev lavrilsulfat, titanov dioksid (E171), indigotin (E132), Užitno zeleno Ërnilo Ërni železov oksid - sintetiËni (E172), rumeni železov oksid - sintetiËni (E172), propilenglikol, šelak. Ovojnica 60 mg kapsule: želatina, natrijev lavrilsulfat, titanov dioksid (E171), indigotin (E132), rumeni železov oksid (E172) užitno belo Ërnilo. Užitno belo Ërnilo vsebuje: titanov dioksid (E171), propilenglikol, šelak, povidon FARMACEVTSKA OBLIKA Trde gastrorezistentne kapsule. TERAPEVTSKE INDIKACIJE: Zdravljenje velikih depresivnih epizod. Zdravljenje boleËine diabetiËne periferne nevropatije pri odraslih. ODMERJANJE IN NA»IN UPORABE: Za peroralno uporabo. Odrasli: Velike depresivne epizode: ZaËetni in priporoËeni vzdrževalni odmerek je 60 mg enkrat na dan s hrano ali brez nje. BoleËina diabetiËne periferne nevropatije: ZaËetni in priporoËeni vzdrževalni odmerek je 60 mg enkrat na dan s hrano ali brez nje. Starejši: Velike depresivne epizode: Samo na podlagi starosti pri starejših bolnikih prilagajanje odmerka ni potrebnoBoleËina diabetiËne periferne nevropatije: Samo na podlagi starosti pri starejših bolnikih prilagajanje od-merka ni potrebno. Otroci in mladostniki: Varnosti in uËinkovitosti duloksetina v teh starostnih skupinah niso preuËevali. Zato dajanja Cymbalte otrokom in mladostnikom ne priporoËamo. Okvarjeno delovanje jeter: Cymbalte pri bolnikih z obolenjem jeter, ki ima za posledico okvarjeno delovanje jeter, ne smemo uporabljati. Okvarjeno delovanje ledvic: Pri bolnikih z blago do zmerno okvarjenim delovanjem ledvic (oËistek kreatinina 30 do 80 ml/min) odmerka ni treba prilagajati. KONTRAINDIKACI-JE: PreobËutljivost za zdravilno uËinkovino ali katerokoli pomožno snov. Cymbalte ne smemo uporabljati soËasno z neselektivnimi ireverzibilnimi zaviralci monoaminooksidaze – MAOI. Obolenje jeter, ki ima za posledico okvarjeno delovanje jeter. Cymbalte ne smemo uporabljati v kombinaciji s fluvoksaminom, ciprofloksacinom ali enoksacinom (tj. moËnimi zaviralci CYP1A2), saj kombinacija povzroËi povišane plazemske koncentracije duloksetina. Hudo okvarjeno delovanje ledvic (oËistek kreatinina < 30 ml/min). POSEBNA OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Manija in epileptiËni napadi: Cymbalto je treba pri bolnikih z manijo v anamnezi ali z diagnozo bipolarne motnje in/ali epileptiËnimi napadi uporabljati previdno. Midriaza: V povezavi z duloksetinom so poroËali o midriazi, zato je pri predpisovanju Cymbalte bolnikom s povišanim intraokularnim tlakom ali s tveganjem za akutni glavkom z zaprtim zakotjem potrebna previdnost. Krvni tlak in srËna frekvenca: Pri bolnikih z znano hipertenzijo in/ali drugim srËnim obolenjem priporoËamo spremljanje krvnega tlaka, zlasti ob zaËetku zdravljenja. Pri bolnikih, pri katerih bi povišana srËna frekvenca ali povišanje krvnega tlaka lahko vplivala na njihovo stanje, je pri uporabi duloksetina potrebna previdnost. Okvarjeno delovanje ledvic: Pri bolnikih s hudo okvarjenim delovanjem ledvic na hemodializi (oËistek kreatinina < 30 ml/min) se pojavijo povišane plazemske koncentracije duloksetina. SoËasna uporaba z antide-presivi: Pri uporabi Cymbalte v kombinaciji z antidepresivi je potrebna previdnost. Še posebej odsvetujemo kombinacijo duloksetina s selektivnimi reverzibilnimi MAOI. Šentjanževka: Ob soËasni uporabi Cymbalte in zelišËnih pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko (Hypericum perforatum), so lahko neželeni uËinki pogostejši. Samomor Velike depresivne epizode: Depresija je povezana s poveËanim tveganjem za samomorilne misli, samopoškodovanje in samomor. To tveganje traja do pojava po-membne remisije. Ker se izboljšanje ne pojavi nujno v prvih nekaj tednih zdravljenja ali dalj, moramo bolnike skrbno spremljati, dokler do takega izboljšanja ne prideMed zdravljenjem z duloksetinom ali kmalu po prenehanju zdravljenja so poroËali o primerih samomorilnih idej in samomorilnega vedenja. Farmakološko zdravljenje naj spremlja skrben nadzor bolnikov z velikim tveganjem. Bolnike (in njihove skrbnike) moramo opozoriti na potrebo po spremljanju zaradi možnega pojava samomorilnih misli/vedenja ali misli o samopoškodovanju, in da naj ob pojavu takih simptomov nemudoma poišËejo zdravniško pomoË. BoleËina diabetiËne periferne nevropatije: Kot pri drugih zdravilih s podobnim farmakološkim delovanjem (antidepresivi) so med zdravljenjem z duloksetinom ali kmalu po prenehanju zdravljenja poroËali o posameznih primerih samomorilnih idej in samomorilnega vedenja. Zdravniki naj spodbujajo bolnike, da o kakih stisko povzroËujoËih mislih ali obËutkih nemudoma kadarko-li poroËajo. Uporaba pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let: Pri pediatriËnih skupinah niso opravili kliniËnih preskušanj z duloksetinom. Cymbalte pri zdravljenju otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let, ne smemo uporabljati. Saharoza: Cymbalta

trde gastrorezistentne kapsule vsebujejo saharozo. Bolniki z redkimi dednimi motnjami intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze-galaktoze ali s pomanjkanjem saharoze-izomaltaze tega zdravila ne smejo jemati. Krvavitev: Pri selektivnih zaviralcih prevzema serotonina in selektivnih zaviralcih prevzema noradrenalina so poroËali o nenormalnih krvavitvah, kot so ekhimoze, purpure in krvavitve iz prebavil. Pri bolnikih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi in/ali druga zdravila, za katera je znano, da vplivajo na delovanje trombocitov, ter pri bolnikih z znano na-gnjenostjo h krvavitvam je potrebna previdnost. Hiponatremija: Ob dajanju Cymbalte so redko poroËali o hiponatremiji, zlasti pri starejših. Previdnost je potrebna pri bolnikih z veËjim tvega-njem za hiponatriemijo; denimo pri starejših, bolnikih s cirozo, dehidriranih bolnikih ali bolnikih, ki jemljejo diuretike. Prekinitev zdravljenja: Ob prekinitvi zdravljenja se lahko pojavijo odtegnit-veni simptomi, še zlasti, Ëe je prekinitev nenadna. Zato svetujemo, da se ob prekinjanju zdravljenja v skladu z bolnikovimi potrebami odmerek duloksetina postopoma zmanjšuje v obdobju ne manj kot 2 tednov. Starejši: Velike depresivne epizode: Podatki o uporabi Cymbalte 120 mg pri starejših bolnikih z velikimi depresivnimi motnjami so omejeni. Pri zdravljenju starejših je

Cymbalta®60 mg 1x dnevno

SEROTONIN NORADRENALIN

»USTVENIsimptomi depresije

TELESNIsimptomi depresije

k e r d e p r e s i j a b o l i

novo

d u l o k s e t i nd u l o k s e t i n

Cymbalta®odpravlja Ëustvene in telesne simptome, vkljuËno

z boleËimi simptomi depresije1, 2

Si-

Cy-

Ad

-06-

Sep

-030

sep

tem

ber

200

6

torej potrebna previdnost pri maksimalnem odmerjanju. Akatizija/psihomotoriËni nemir: Jemanje duloksetina so povezovali s pojavom akatizije, za katero je znaËilen subjektivno neprijeten ali muËen nemir in potreba po gibanju, ki ju pogosto spremlja nezmožnost sedenja ali stanja pri miru. Ti simptomi se najpogosteje pojavijo v prvih nekaj tednih zdravljenja. Za bolnike z omenjenimi simptomi je veËanje odmerka lahko škodljivo in je zato treba uporabo duloksetina ponovno oceniti. Hepatitis/povi-šane vrednosti jetrnih encimov: Ob zdravljenju z duloksetinom so poroËali o primerih okvare jeter, vkljuËno s povišanjem vrednosti jetrnih encimov (> 10 kratna zgornja meja normalnih vrednosti), hepatitisom in zlatenico. Do veËine okvar je prišlo v prvih nekaj mesecih zdravljenja. Pretežno je šlo za hepatocelularno okvaro jeter. Pri bolnikih, ki jemljejo zdravila, ki lahko povzroËijo okvaro jeter, je pri uporabi duloksetina potrebna previdnost. MEDSEBOJNO DELOVANJE Z DRUGIMI ZDRAVILI IN DRUGE OBLIKE INTERAKCIJ: Pri jemanju Cymbalte v kombinaciji z drugimi osrednje delujoËimi zdravili in snovmi, ki vkljuËujejo alkohol in pomirjevala (denimo benzodiazepini, morfinomimetiki, antipsihotiki, fenobarbital, sedirajoËi antihistaminiki), je potrebna previdnost. Zaradi nevarnosti za serotoninski sindrom CYMBALTE ne smemo uporabljati v kombinaciji z neselektivnimi ireverzibilnimi zaviralci MAOI ali v 14 dneh po prenehanju zdravljenja z MAOI. Na podlagi razpolovnega Ëasa dulokseti-na pa mora po prenehanju jemanja CYMBALTE preteËi vsaj 5 dni pred zaËetkom jemanja MAOI. Pri selektivnih reverzibilnih MAOI, denimo moklobemidu, je tveganje za serotoninski sindrom manjše. Vendar pa soËasno uporabo CYMBALTE s selek-tivnimi reverzibilnimi MAOI odsvetujemo. Pri bolnikih, ki so SSRI (denimo paroksetin, fluoksetin) uporabljali soËasno s serotoninergiËnimi zdravili, so v redkih primerih poroËali o serotoninskem sindromu. »e CYMBALTO uporabljamo soËasno s seroto-ninergiËnimi antidepresivi, kot so SSRI, tricikliËnimi antidepresivi, denimo, klomipraminom ali amitriptilinom, šentjanževko (Hypericum perforatum), venlafaksinom ali triptani, tramadolom, petidinom in triptofanom, priporoËamo previdnost. UËinek duloksetina na druga zdravila »e Cymbalto dajemo soËasno z zdravili, ki jih presnavlja predvsem CYP2D6 in imajo ozek terapevtski indeks (kot na primer s flekainidom, propafenonom in metoprololom), svetujemo previdnost. UËinki drugih zdravil na duloksetin CYMBALTE ne smemo dajati skupaj z moËnimi zaviralci CYP1A2, denimo s fluvoksaminom. Induktorji CYP1A2: študije populacijske farmakokinetike so pokazale, da imajo kadilci v primerjavi z nekadilci skoraj za 50 % nižje plazemske koncentracije duloksetina. Ob soËasnem dajanju duloksetina in varfarina so poroËali o višjih vrednostih INR. NEŽELENI U»INKI: Neželeni uËinki, o katerih so pri bolnikih z depresijo, zdravljenih s Cymbalto, najpogosteje poroËali, so bili slabost, suha usta, glavobol in zaprtje. Vendar pa je bila veËina pogostih neželenih uËinkov blagih do zmernih, obiËajno so se pojavili kmalu po uvedbi zdravila, veËina jih je izzvenela že med nadaljevanjem zdravljenja. Neželeni uËinki, katere so pri bolnikih z bo-leËino diabetiËne nevropatije, zdravljenih s Cymbalto, najpogosteje opažali, so bili: slabost, zaspanost, glavobol in omotica. Zelo pogosti neželeni uËinki: slabost, glavobol, suha usta, nespeËnost in zaprtje. Pogosti neželeni uËinki: zmanjšanje apetita, tesnobnost, zmanjšanje libida, anorgazmija, omotica, tresenje, živËnost, letargija, somnolenca, zamegljen vid, palpitacije, navali vroËine, zehanje, driska, bruhanje, dispepsija, povišane vrednosti jetrnih encimov (ALT, AST, alkalna fosfataza), poveËa-no znojenje, motnje ejakulacije, erektilna disfunkcija, utrujenost, zmanjšanje telesne mase. ObËasni neželeni uËinki: dehidracija, agitacija, bruksizem, dezorientacija, motnje spanja, disgvezija, midriaza, motnje vida, vrtoglavica, tahikardija, rdeËica, zvišan krvni tlak, hladni periferni deli, kolcanje, gastroenteritis, stomatitis, hepatitis, akutna okvara jeter, noËno znojenje, fotosenzitivnostne reakcije, napetost mišic, trzanje mišic, nikturija, slabši curek urina, zastajanje seËa, obËutek mraza/vroËine, slabost, žeja, neobiËajno poËutje, otrplost, poveËanje telesne mase, povišane vrednosti kreatin fosfokinaze. Ostale neželene reakcije: anafilaktiËna reakcija, hiponatriemija, SIADH, samomorilne ideje, samomorilno vedenje, halucinacije, serotoninski sindrom, ekstrapiramidni simptomi, konvulzije, akatazija, psihomotoriËni nemir, glavkom, ortostatska hipotenzija, sinkopa, hipertenzija, zlatenica, angionevrotiËni edem, Stevens-Johnsonov sindrom, urtikarija, izpušËaj, boleËina v prsnem košu. VRSTA OVOJNINE IN VSEBINA: CYMBALTA 30 mg je na voljo v pakiranju po 28 kapsul. CYMBALTA 60 mg je na voljo v pakiranju po 28 kapsul. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET: Eli Lilly Nederland BV, Grootslag 1-5, NL-3991 RA Houten, Nizozemska NA»IN IN REŽIM IZDAJE ZDRAVILA: Izdaja zdravila je le na recept. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA: 31. maj 2006.

Podrobnejše in zadnje revizije informacij o zdravilu so na voljo pri: Eli Lilly (Suisse) S.A., Podružnica v Ljubljani, Dunajska c. 156, 1000 Ljubljana, Slovenija; T:01-5800024; F: 015691705 ali priBoehringer Ingelheim Pharma, Podružnica Ljubljana, Goce DelËeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01-5864004, F:01-5864010

Pred predpisovanjem zdravila Cymbalta®, vas vljudno prosimo, da si preberete Povzetek glavnih znaËilnosti zdravila Cymbalta®, ki ga dobite pri naših strokovnih sodelavcih oziroma pri Eli Lilly ali Boehringer Ingelheim Pharma.

Literatura:1. Bymaster et al. Current Pharmaceutical Design 2005; 11:1475-1493.2. Goldstein et al. J Clin Psychopharmacology 2004; 24 (4): 389-399.

atorvastatin, tablete po 10 mg, 20 mg in 40 mg

Skrajšano navodilo za predpisovanjeINDIKACIJE: primarna hiperholesterolemija (tip IIa), kombinirana hiperlipidemija (tip IIb), heterozigotna in homozigotna družinska hiperholesterolemija. Uporaba zdravila je indicirana kot dodatek dietnemu zdravljenju za zniževanje ravni celotnega holesterola, holesterola LDL, apolipoproteina B in trigliceridov ter za zvečanje vrednosti holesterola HDL. ODMERJANJE: začetni odmerek je 10 mg, največji odmerek je 80 mg. Bolnikom z ledvično okvaro odmerka ni treba prilagajati. KONTRAINDIKACIJE: aktivna jetrna bolezen ali nepojasnjeno stalno zvečanje serumskih vrednosti transaminaz, preobčutljivost za katerokoli sestavino zdravila, bolezni skeletnih mišic, nosečnost in dojenje. PREVIDNOSTNI UKREPI IN OPOZORILA: Jetrna okvara: Po uporabi zaviralcev reduktaze

in čez 12 tednov po njegovem začetku ali po zvečanju odmerka, nato pa odmerek atorvastatina zmanjšati ali pa zdravljenje z njim ustaviti. Skeletne mišice: Mož

Zdravljenje z atorvastatinom je treba začasno ali za stalno ustaviti pri bolnikih, pri katerih sumimo ali potrdimo miopatijo. INTERAKCIJE:ciklosporin, makrolidni antibiotiki in azolni antimikotiki. Do interakcij pride tudi med sočasno uporabo

NEŽELENI ŠKODLJIVI UČINKI:č kot odstotku bolnikov, ki so jemali atorvastatin, so se pojavili: zaprtje, napenjanje, bolečine v tre

šičnimi bolečinami ter njihovo občutljivostjo ali oslabelostjo. VRSTA IN VSEBINA OVOJNINE:IZDAJANJE ZDRAVILA: IMETNIK DOVO

LJENJA ZA PROMET:

Tudi po 40 mg

Movalis

Actilyse

PFI

-10-

09

Pfizer Luxembourg SARL 283 Route D’Arlon, L-8011 STRASSEN LUKSEMBURGPFIZER, podružnica Ljubljana, Letališka 3c, 1000 Ljubljana, www.pfizer.si

Pfizer oglas_A5_dvostranski.ai 9/13/06 4:08:38 PM

15000 naših znanstvenikov po vsem svetu raziskuje, išËe in ustvarja nove uËinkovine za nova zdravila. Za zdravila pri-hodnosti, za zdravila, ki bodo premagala najhujše bolezni. NajveËje farmacevtsko podjetje smo zato, ker namenjamo najveË sredstev za raziskave, ker smo razvili 33 originalnih zdravil iz 18 terapevtskih podroËij in ker nikoli ne odnehamo upati, da bomo novo zdravilo odkrili prav z naslednjim poskusom.

Milijoni kapljic. En biser.

Pfizer oglas_A5_dvostranski.ai 9/13/06 4:08:38 PM

Bolniki z

neurejenim krvnim tlakom ob prisotnosti ali

odsotnosti po{kodb tar~nih organov in dejavnikov tveganja

IZBIRATE LAHKO MED:

Mednarodne in slovenske smernice priporo~ajonov na~in zdravljenja hipertenzije 1,2

U~inkovita strategija zdravljenja hipertenzije è od samega za~etka 3

Ve~ urejenih bolnikov 3 U~inkovito zniànje krvnega tlaka 3

60

40

20

0

*P 0,015**SKT 140 in DKT 90 mm Hg

Stopnja normalizacije**(bolniki %)

48,946,9

61,7

atenololnato losartan

nato amlodipin

valsartan ± HCTZ Noliprel

-22,6-21,5

atenololnato losartan

nato amlodipinvalsartan ± HCTZ Noliprel

-26,6

∆SKT(mm Hg)0

-10

-20

-30

*P 0,005

tableta na dan

1. 2003 European Society of Hypertension – European Society of Cardiology guidelines for the management of arterial hypertension. J Hypertens. 2003;21:1011-1053. 2. Smernice Sekcije za hipertenzijo SZD. Obravnava arterijske hipertenzije. Ljubljana, 20033. Mourad JJ, Waeber B, Zannad F, et al. Comparison of dif-ferent strategies in hypertension: a low-dose combination of perindopril/indapamide versus a sequential monotherapy or a stepped-care approach. J Hypertens. 2004; 22:2379-2386.

SKRAJ[AN POVZETEK TEMELJNIH ZNAÎLNOSTI ZDRAVILA (SmPC)NOLIPREL® Sestava: 1 tableta vsebuje 2mg perindoprila, erbuminijeve soli (kar ustreza 1,669mg perindoprila) in 0,625mg indapamida. Pomo`ne snovi: Brezvoden koloidni silicijev dioksid, laktoza monohidrat, magnezijev stearat, mikrokristalna celuloza. Indikacije: Esencialna hipertenzija. Odmerjanje: Peroralno, po 1 tableto Noliprela® na dan, najbolje zjutraj pred zajtrkom. ê krvnega tlaka ne uredite, smete odmerek podvojiti na dve tableti Noliprela® na dan. Starej{i bolniki: Zdravljenje za~nite z obi~ajnim odmerkom po 1 tableto Noliprela® na dan. Bolniki z ledvi~no odpovedjo: Bolnike s hudo ledvi~no odpovedjo (o~istek kreatinina pod 30ml/min (0,5ml/s)) je zdravilo kontraindicirano. Pri bolnikih z o~istkom kreatinina >30ml/min (0,5ml/s) odmerka ni potrebno prilagajati. Obi~ajno spremljanje bolnika naj zajame pogoste meritve vrednosti kreatinina in kalija. Farmakolo{ke lastnosti: Noliprel® je kombinacija perindoprila, zaviralca angiotenzinske konvertaze in indapamida, diuretika, ki deluje na kortikalni dilucijski segment. Kontraindikacije: Preob~utljivost za perindopril, indapamid ali sulfonamide, dedni ali idiopati~ni angionevroti~ni edem, hepati~na encefalopatija ali huda okvara jeterne funkcije, huda ledvi~na odpoved, nezdravljeno dekompenzirano sr~no popu{~anje. Neèleni u~inki: Ob~utek utrujenosti, astenija, glavobol, motnje razpoloènja spanja ali obojega, kr~i, hipotenzija, redki primeri ko`nih izpu{~ajev, epigastri~ne bole~ine, anoreksija, slabost, bole~ine v trebuhu, motnje okusa. Lahko se spremenijo nekateri krvni izvidi, zlasti pri bolnikih z zoìtvijo ledvi~ne arterije, z arterijsko hipertenzijo, ki jemljejo diuretike, ali bolnikih z ledvi~no odpovedjo. Posebna opozorila: Previdnostni ukrepi: Previdnost je potrebna pri bolnikih z motnjami v ravni elektrolitov in teko~ine. Kombinacija perindoprila in indapamida ne prepre~i pojava hipokalemije, zlasti ne pri bolnikih s sladkorno boleznijo in ledvi~no odpovedjo. Redno jim morate meriti vrednost kalija v plazmi kot ob jemanju vsakega antihiperten-ziva, ki vsebuje diuretik. Pri bolnikih s hudim sr~nim popu{~anjem (IV. razred) ali sladkorno boleznijo tipa 1 (spontana te`nja k pove~ani koncentraciji kalija) mora uvajanje zdravljenja potekati pod zdravni{kim nadzorom in z zmanj{anim za~etnim odmerkom. Bolnikom s hipertenzijo in koronano insuficienco ne smete ukiniti zdravljenja z blokatorji beta receptorjev, ampak je potrebno zaviralce angiotenzinske konvertaze dodati blokatorju beta receptorjev. [portnike moramo opozoriti, da zdravilo vsebuje u~inkovino, ki lahko povzro~i pozitiven izvid testov za doping. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili: Noliprela® ne smemo predpisovati skupaj z zdravili, ki vsebujejo litij, niti z diuretiki, ki zadrùjejo kalij ali s kalijem (kalijeve soli). Kombinacije, pri katerih morate biti posebej previdni: Antidiabeti~na zdravila (inzulini, hipoglikemi~ni sulfonamidi), nesteroidni antirevmatiki (sistemski), salicilati v velikih odmerkih. Kombinacije, ki zahtevajo dolo~eno previdnost: Imipraminski antidepresivi (tricikliki), nevroleptiki, kortikosteroidi, tetrakosaktid. Uporaba med nose~nostjo in dojenjem: Ker ta kombinacija vsebuje zaviralce angiotenzinske konvertaze, je Noliprel® kontraindiciran med nose~nostjo in dojenjem. Otroci: U~inkovitost in prena{anje perindoprila v monoterapiji ali kombinirani terapiji pri otrocih {e niso ugotovili. Preodmerjanje: Najverjetnej{i neèleni u~inek pri prevelikem odmerjanju je hipotenzija, ki jo v~asih spremljajo slabost, bruhanje, kr~i, omotica, zaspanost, zmedenost in oligurija, ki lahko napreduje v anurijo (zaradi hipovolemije). Lahko pride do motenj ravnovesja soli in vode (hiponatremija, hipokalemija). Na~in shranjevanja: Zdravilo shranjujemo pri temperaturi do 30°C. Zdravilo shranjujemo nedosegljivo otrokom. Rok

uporabnosti: Ozna~en je na ovojnici. Na~in izdajanja: Samo na zdravni{ki recept. Oprema: Zloènka s 30 tabletami v toplotno zvarjenem pretisnem omotu. Izdeluje: Les laboratoires Servier Industrie, Francija. Podrobnej{e informcije dobite pri imetniku dovoljenja za promet z zdravilom: Servier Pharma d.o.o., Tolstojeva 8, 1000 Ljubljana, Tel: 01/5634811, faks: 01/5634829, e-mail: infoasrv-pharma.si. Datum zadnje revizije navodila: 07.03.2003

Kombinacijo majhnih

odmerkov dveh zdravil

Majhnim odmerkom

enega zdravila

Noliprel oglas.ai 11.9.2006 12:09:39

®

stroncijev ranelat

Prvo zdravilo z dvojnim delovanjem za zdravljenje pomenopavzne osteoporoze▶ Hkrati poveËuje tvorjenje kosti in zmanjšuje njeno

resorpcijo1, 2

▶ Zmanjšuje tveganje zlomov vretenc in kolka1, 3, 4

▶ OdliËno prenašanje: skupna stopnja pojavnosti stranskih uËinkov se pri skoraj 8000 bolnicah ni razlikovala od placeba1

1. Povzetek glavnih znaËilnosti zdravila. 2. Marie PJ, Ammann P, Boivin G, in sod. Calcif Tissue Int, 2001;69:121-129. 3. Menuier PJ, Roux C Seeman E in sod. N Engl J Med, 2004;350:459-468. 4. Reginster JY, Seeman E, De Vernejoul MC in sod. J Clin Endocrinol Metab, 2005:90 (5). 2816-2822.

SKRAJ©AN POVZETEK GLAVNIH ZNA»ILNOSTI ZDRAVILAPROTELOS 2 g zrnca za peroralno suspenzijo. Sestava: ena vreËka vsebuje 2 g stroncijevega ranelata. Farmacevtska oblika: zrnca za peroralno suspenzijo, rumena zrnca. Pomoæne snovi: aspartam (E 951), maltodekstrin, manitol (E 421). Terapevtska indikacija: zdravljenje pomenopavzne osteoporoze za zmanjπevanje tveganja zlomov vretenc in kolka. Odmerjanje in naËin uporabe: priporoËeni dnevni odmerek je ena vreËka po 2 g enkrat na dan peroralno. Zaradi poËasne absorpcije PROTELOS jemljemo pred spanjem, najbolje najmanj dve uri po obroku. Zrnca iz vreËke popijemo v obliki suspenzije v kozarcu vode. Kontraindikacije: preobËutljivost za zdravilno uËinkovino ali katerokoli pomoæno snov. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi: PROTELOS ni priporoËen pri bolnicah z oËistkom kreatinina pod 30 ml/min. Pri predpisovanju PROTELOSA bolnicam s poveËanim tveganjem za vensko trombembolijo, vkljuËno s tistimi, ki jo imajo v anamnezi, moramo biti previdni. Stroncij moti kolorimetriËne metode za doloËanje koncentracije kalcija v krvi in urinu. Zato je treba pri meritvah v zdravstveni praksi uporabljati metodo atomske emisijske spektrometrije z induktivno spojeno plazmo ali atomske absorpcijske spektrometrije, da bi zagotovili natanËno doloËanje koncentracije kalcija v krvi in urinu. PROTELOS vsebuje vir fenilalanina, ki je lahko πkodljiv za bolnice s fenilketonurijo. Medsebojna delovanja: hrana, mleko in mleËni izdelki ter zdravila, ki vsebujejo kalcij, lahko zmanjπajo bioloπko uporabnost stroncijevega ranelata za pribliæno 60 do 70 %. Zato je priporoËljivo, da bolnice jemljejo PROTELOS najmanj dve uri po njihovem zauæitju. Antacide je priporoËljivo jemati najmanj dve uri po PROTELOSU. Kot previdnostni ukrep je treba med zdravljenjem s peroralnimi tetraciklini ali kinolonskimi antibiotiki jemanje PROTELOSA prekiniti. NoseËnost in dojenje: PROTELOS je namenjen le æenskam v obdobju po menopavzi. Za stroncijev ranelat ni kliniËnih podatkov o izpostavljenosti med noseËnostjo. Æe bolnica nehote jemlje PROTELOS med noseËnostjo, mora jemanje prekiniti. Stroncijevega ranelata ne smemo predpisovati dojeËim materam. Vpliv na sposobnost voænje in upravljanja s stroji: stroncijev ranelat nima ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost voænje in upravljanja s stroji. Neæeleni uËinki: PROTELOS so prouËevali v kliniËnih πtudijah, ki so zajele skoraj 8000 bolnic. 23 % vkljuËenih bolnic je bilo starih od 80 do 100 let. Skupne stopnje pojavnosti neæelenih uËinkov ob stroncijevem ranelatu se niso razlikovale od placeba. Neæeleni uËinki so bili obiËajno blagi in prehodni. Najpogostejπa sta bila slabost in diareja, ki so ju veËinoma opaæali na zaËetku zdravljenja, kasneje pa ni bilo opaznih razlik med skupinama. Neæeleni uËinki (pogostost v primerjavi s placebom): glavobol (3,0 % v primerjavi z 2,4 %), slabost (6,6 % v primerjavi s 4,3 %), diareja (6,5 % v primerjavi s 4,6 %), mehko blato (1,1 % v primerjavi z 0,2 %), dermatitis (2,1 % v primerjavi z 1,6 %), ekcem (1,5 % v primerjavi z 1,2 %). Preveliko odmerjanje: zauæitje mleka ali antacidov lahko pripomore k zmanjπevanju absorpcije uËinkovine. V primeru izrazitega prevelikega odmerjanja lahko izzovemo bruhanje za odstranjevanje neabsorbirane uËinkovine. Delovanje in kliniËna uËinkovitost: stroncijev ranelat poveËuje tvorjenje kosti z replikacijo prekurzorjev osteoblastov ter sintezo kolagena in zmanjπuje resorpcijo kosti z zmanjπevanjem diferenciacije osteoklastov in resorpcijske dejavnosti. Na ta naËin se premena kosti ponovno uravnovesi v korist njihovega tvorjenja. Stroncijev ranelat ne vpliva na lastnosti kostnih kristalov. V πtudijah III. faze so se v primerjavi s placebom biokemiËni kazalci tvorjenja kosti poveËali, kazalci resorpcije kosti pa zmanjπali od tretjega meseca zdravljenja do treh let. V 3-letnem zdravljenju je PROTELOS zmanjπal relativno tveganje novih zlomov vretenc za 41 %. Relativno tveganje kliniËnih zlomov vretenc se je zmanjπalo za 38 %. Pri bolnicah, ki so bile starejπe od 80 let, je skupna analiza πtudij SOTI in TROPOS pokazala, da je PROTELOS v 3-letnem zdravljenju zmanjπal

relativno tveganje za pojav novih zlomov vretenc za 32 %. Pri bolnicah z velikim tveganjem za zlome in starostjo nad 74 let je PROTELOS v 3 letih zdravljenja zmanjπal tveganje za zlome kolka za 36 %. Vrsta ovojnine in vsebina: vreËke iz papirja/polietilena/aluminija/polietilena, πkatla vsebuje 28 vreËk. Proizvaja: LES LABORATOIRES SERVIER, 22, rue Garnier, 92200 Neuilly-sur-Seine, Francija. Celoten povzetek glavnih znaËilnosti zdravila in dodatne informacije o zdravilu dobite pri imetniku dovoljenja za promet: SERVIER Pharma d.o.o., Tolstojeva 8, Ljubljana. Telefon: 01 5634811, faks: 01 5634829, [email protected]. Datum zadnje revizije besedila: september 2004.

Untitled-2 1 9/14/06 9:51:04 AM

Kaj imajo moški z ED raje in Zakaj …

Skrajšan povzetek glavnih značilnosti zdravila:Ime CIALIS 10 mg in 20 mg fi lmsko obložene tablete Sestava Vsaka tableta vsebu-je 10 mg oz. 20 mg tadalafi la. Pomožne snovi Jedro: laktoza monohidrat, natrijev kar-melozat, premreženi, hidroksipropilceluloza, mikrokristalna celuloza, natrijev lavrilsulfat, magnezijev stearat. Filmska obloga: laktoza monohidrat, hipromeloza, triacetin, titanov dioksid (E171), rumeni železov oksid (E172), smukec. Indikacije Zdravljenje erektilne disfunkcije. Odmerjanje in način uporabe Za peroralno uporabo. Uporaba pri od-raslih moških: Priporočeni odmerek je 10 mg, zaužit pred pričakovano spolno aktiv-nostjo, in sicer ne glede na hrano. Pri bolnikih, pri katerih 10 mg tadalafi la ne povzroči zadostnega učinka, lahko poskusimo z 20 mg. Lahko se vzame najmanj 30 minut pred spolno aktivnostjo. Največja pogostnost odmerjanja je enkrat dnevno. Tadalafi l 10 in 20 mg je namenjen za uporabo pred pričakovano spolno aktivnostjo in ga ne priporočamo za dolgotrajno vsakodnevno uporabo. Kontraindikacije Dajanje CIALISA bolnikom, ki uporabljajo kakršnokoli obliko organskega nitrata je kontraindicirano. Učinkovin za zdravljenje erektilne disfunkcije, vključno s CIALISOM, ne smemo uporabljati pri moških s srčnim obolenjem, katerim je spolna aktivnost odsvetovana. Zdravniki naj upoštevajo možno srčnožilno tveganje pri spolni aktivnosti pri bolnikih, ki že imajo srčnožilno bo-lezen. Naslednje skupine bolnikov s srčnožilno boleznijo niso bile vključene v klinična preskušanja, zato je pri njih uporaba tadalafi la kontraindicirana: bolniki z miokardanim infarktom v zadnjih 90 dneh; bolniki z nestabilno angino pektoris ali angino pektoris, ki se pojavlja med spolnim odnosom; bolniki s srčnim odpovedovanjem razreda 2 ali višjim po NYHA v zadnjih 6 mesecih; bolniki z nekontroliranimi aritmijami, hipotenzijo (< 90/50 mm Hg) ali nekontrolirano hipertenzijo; bolniki, ki so v zadnjih 6 mesecih doživeli kap. CIALIS je kontraindiciran pri bolnikih, ki so izgubili vid na enem očesu zaradi nearteritič-ne anteriorne ishemične optične nevropatije (NAION), tudi če ta dogodek ni bil povezan

s predhodnim jemanjem zaviralcev PDE5. CIALISA ne smemo uporabljati pri bolnikih s preobčutljivostjo za tadalafi l ali katerokoli pomožno snov. Opozorila Preden začnemo razmišljati o farmakološkem zdravljenju, je za diagnozo erektilne disfunkcije in določitev možnih temeljnih vzrokov potrebno vzeti anamnezo in pregledati bolnika. Pred uvedbo kakršnegakoli zdravljenja za erektilno disfunkcijo naj zdravniki upoštevajo srčnožilno sta-nje svojih bolnikov, saj obstaja srčnožilno tveganje, povezano s spolno aktivnostjo. Med kliničnimi študijami Cialisa so se pojavili resni srčnožilni dogodki, vključno z miokardnim infarktom, nenadno srčno smrtjo, nestabilno angino pektoris, prekatno aritmijo, kapjo in tranzitornimi ishemičnimi atakami, bolečina za prsnico, palpitacije in tahikardija so bili poročani ali v postmarketinških raziskavah in/ali v kliničnih raziskavah. V povezavi z jemanjem CIALISA in drugih zaviralcev PDE5 so poročali o okvarah vida in o primerih NAION. Bolnika je treba opozoriti, da naj v primeru nenadne okvare vida preneha jemati CIALIS in o tem nemudoma obvesti svojega zdravnika. Pri bolnikih s hudo okvarjenim delovanjem jeter (razred C po Child-Pughu) so na voljo le omejeni klinični podatki o varnosti CIALISA; v kolikor ga predpišemo, naj zdravnik, ki zdravilo predpiše, skrbno ovrednoti razmerje med koristmi in tveganjem pri posamezniku. Bolnike z erekcijami, ki trajajo 4 ure ali več, je potrebno opozoriti, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč. Učinkovine za zdravljenje erektilne disfunkcije, vključno s CIALISOM, je potrebno pre-vidno uporabljati pri bolnikih z anatomsko deformacijo penisa (kot so ukrivljenost, ka-vernozna fi broza ali Peyroniejeva bolezen), ali pri bolnikih s stanji, ki bi lahko povečala dovzetnost za priapizem (kot so srpastocelična anemija, multipli mielom ali levkemija). CIALISA se ne sme dajati bolnikom s podedovanimi težavami intolerance za galaktozo, s pomanjkanjem Lapp laktaze ali malabsorpcijo glukoze-galaktoze. Pri bolnikih, ki jemljejo alfa(1)-blokatorje, kot je doksazosin, lahko sočasno dajanje CIALISA pri nekaterih bolni-kih povzroči simptomatsko hipotenzijo, zato kombinacija tadalafi la in alfa-blokatorjev ni

Življenje brez ED?

Cialis Ogl B5 2str02.indd 2-3 13.9.2006 8:26:35

priporočena. Ko predpisujemo CIALIS bolnikom, ki jemljejo močne inhibitorje CYP3A4 (ritonavir, sakvinavir, ketokonazol, itrakonazol in eritromicin), je potrebna previdnost, ker so pri taki kombinaciji zdravil opažali povečano izpostavitev (AUC) tadalafi lu. Varnosti in učinkovitosti kombinacij CIALISA in drugih zdravljenj za erektilno disfunkcijo niso preu-čevali, zato uporaba takih kombinacij ni priporočena. Interakcije Učinki drugih zdravil: Selektivni inhibitor CYP3A4, ketokonazol in ritonavir, inhibitor proteaze sta povečala izpostavitev (AUC) tadalafi lu. Čeprav specifi čnih medsebojnih delovanj niso preučevali, je potrebno druge inhibitorje proteaze, kot je sakvinavir, ter druge inhibitorje CYP3A4, kot so eritromicin, klaritromicin, itrakonazol in grenivkin sok, sočasno dajati previdno, saj lahko pričakujemo, da povišajo plazemske koncentracije tadalafi la. Obstaja možnost medsebojnih delovanj zdravil, ki jih posreduje inhibicija prenašalcev. Induktor CYP3A4, rifampicin, je AUC tadalafi la. Induktor CYP3A4, rifampicin, je AUC tadalafi la znižal. Pri-čakujemo lahko, da bo sočasno dajanje drugih induktorjev CYP3A4, kot so fenobarbital, fenitoin in karbamazepin, prav tako znižalo plazemske koncentracije tadalafi la. Učinki na druga zdravila: Pri bolniku, ki ima predpisan CIALIS in kjer je dajanje nitrata zdra-vstveno nujno v življenje ogrožujoči situaciji, naj pred dajanjem nitrata preteče vsaj 48 ur po zadnjem odmerku CIALISA. V takih okoliščinah se sme dajati nitrate samo pod skrbnim zdravstvenim nadzorom z ustreznim hemodinamskim spremljanjem. Bolnikom je potrebno ustrezno klinično svetovati glede možnega znižanja krvnega tlaka, do katerega lahko pride med zdravljenjem z antihipertenzivnimi zdravili. Pri osebah, ki so sočasno prejemale tadalafi l in doksazosin, blokator alfa(1)-adrenergičnih receptorjev, je prišlo do okrepitve hipotenzivnega učinka doksazosina, zato kombinacija tadalafi la in alfa-bloka-torjev ni priporočena. Prikazano je bilo, da tadalafi l povzroči povišanje peroralne biolo-ške uporabnosti etinilestradiola; podobno povečanje lahko pričakujemo pri peroralnem dajanju terbutalina, četudi so klinične posledice tega negotove. Čeprav je povišanje

srčne frekvence manjše in v študiji klinične farmakologije tadalafi la skupaj s teofi linom (neselektivnim inhibitorjem fosfodiesteraze) ni bilo klinično pomembno, ga je potrebno ob sočasnem dajanju teh zdravil upoštevati. Specifi čne študije medsebojnega delova-nja z antidiabetičnimi učinkovinami niso bile opravljene. Neželeni učinki Zelo pogosti: glavobol, dispepsija; Pogosti: omotica, zardevanje, zamašen nos, bolečine v hrbtu, bo-lečine v mišicah; Občasni: otekanje vek, občutki, opisani kot bolečine v očeh, konjunkti-valna hiperemija. Med postmarketinškim spremljanjem bolnikov so poročali o naslednjih neželenih učinkih: migrena, preobčutljivostne reakcije, vključujoč izpuščaj, koprivnico, oteklino obraza, Stevens-Johnsonov sindrom in eksfoliativni dermatitis, resni srčnožilni dogodki, vključno z miokardnim infarktom, nenadno srčno smrtjo, nestabilno angino pek-toris, prekatno aritmijo, kapjo, tranzitornimi ishemičnimi atakami, bolečinami za prsnico, palpitacijami in tahikardijo, hipotenzija, hipertenzija in sinkopa, zamegljen vid, izpadi v vidnem polju, zapora retinalnih žil, epistaksa, čezmerno znojenje, bolečine v trebuhu, gastroezofagealni refl uks, priapizem, podaljšana erekcija; Neznana pogostnost: NAION. Imetnik dovoljenja za promet Lilly ICOS Limited, St Bride’s House, 10 Salisbury Square, London, EC4Y 8EH Velika Britanija Način in režim izdaje zdravila Izdaja zdravila je le na recept. Datum priprave informacije: 28.07.2006

Kaj

Zakaj

Eli Lilly (Suisse) S.A., Podružnica v LjubljaniDunajska cesta 156, 1000 Ljubljanatelefon (01) 5800 010, faks (01) 5691 705S

i-Ci-A

D-0

6-S

ept-0

20S

epte

mbe

r 200

6

Življenje brez ED

Moški imajo raje Cialis kot sildenafi l1

HITRA učinkovitost Cialis deluje že po 16 minutah pri nekaterih moških; priporoča se, da se vzame 30 minut pred spolno aktivnostjo.2

EDINSTVENA DOLGOTRAJNA učinkovitost do 36 ur3

Cialis edini omogoča 36 ur samozavesti in spontanosti.

BOLJŠE zadovoljstvo S TRDNOSTJO EREKCIJE v primerjavi s sildenafi lom; zagotavlja uspešen začetek in zaključek spolnega odnosa.3

Reference1. Eardley I, et al. BJU Int 2005; 96: 1323–32.2. Cialis SPC, julij 2006.3. Carson CC, et al. BJU Int 2004; 93: 1276–81.

Cialis Ogl B5 2str02.indd 2-3 13.9.2006 8:26:35

VeË kot simptomatsko zdravljenje angine pectoris

Kapsule s podaljšanim sprošËanjem

Racionalna uporaba inucinkovito delovanje

Indikacije:

koronarna bolezen srca

- stabilna angina pectoris

- nestabilna angina pectoris

- Prinzmetalova angina pectoris

- angina pectoris po miokardnem infarktu

- nema miokardna ishemija

- preventivno zdravljenje angine pectoris

pri zdravljenju kroniËnega srËnega popušËanja

v kombinaciji z drugimi zdravili

- omogoËa bolniku racionalno inuËinkovito zaužitje predpisanih odmerkov v pred-pisanem Ëasovnem intervalu

Belupo d.o.o., Dvoræakova 6, Ljubljana, SlovenijaTel.: + 386 1 300 95 10, fax.: 386 1 432 63 11, e-mail: [email protected], http: www.belupo.si

172

Documents

DESETLETJE DRU@INSKE MEDICINE - drmed.org3 RAZ[IRJENI STROKOVNI KOLEGIJ ZA SPLO[NO MEDICINO (RSK za SM) ..... 15 3.1 Mandat od leta 1992 do 1996..... 15 3.1.1 Predhodna diagnosti~na