-
Revija za ljubiteljevina, kulinarike
in drugih užitkovletnik XI • št. 1 • pomlad 2013
8,00 € (za naročnike 7,25 €)
Stran 3: Naše prvo desetletje
45 let VDS Skaručna Brunello
-
Spoštovani! Vino je za Slovenijo izjemna priložnost, vendar
…
45 let Vinske družbe Slovenije
10 | jubilejno
-
Kako najraje povprečno involvirani vinopivec gleda na slovensko
vinogradništvo in vinarstvo? Ah kaj, vprašanje je odveč. Pivec se
preprosto vpraša, mi je všeč, mi paše. In če mu ne, se naslednjič
odloči za kaj drugega. To pomeni, da se vinska zgodba za večino
končnih uporabnikov začne šele takrat, ko se za vinarja že skoraj
konča. A da bi prišli do vina, se moramo ukvarjati s trsničarstvom,
vinogradništvom, vinarstvom, zakonodajo in marketingom. Če smo
zares uspešni, je to celota, ki na koncu naredi vinsko destinacijo,
kar poenostavljeno le pomeni, da naša vina kupujejo pomembni
trgovci doma in v tujini. In mi, vsi ostali, ta vina potem pijemo
…
Kontekst tokratnega pisanja bo predvsem v pri-kazu let
vinogradniško-vinarske organizira-nosti, kot jo je zapisala
preteklost Vinske druž-be Slovenije in njenih predhodnic. Avtor
članka, ki je prehodil enološko, mednarodno trženjsko in domačo
cehovsko pot, si z zgodovino vinske trgovine pomaga samo toliko, da
bi prav zdaj-le opozoril, da je prihodnost slovenskega vina na
najodločilnejši prelomnici vseh časov. Smo tako blizu uspeha, kot
nismo bili še nikoli po-prej, a vseeno na točki, ki ne dopušča
bližnjic. Če pa ne bomo naredili vsega, kar od nas zahte-va
sodobnost, bomo že čez nekaj let imeli le pol ducata vinskih zvezd,
ki bodo sicer nosile sonč-na očala po zadnji modi (in kadile
cigarete – kot se pošali ena od njih), ker bo ugled tako veleval. A
kaj, ko ne bo trdnega zaledja domačih glavnih dobaviteljev vin,
niti novih zvezd, ki jih pričaku-jejo mediji. Vsaka še tako svetla
zvezda in blagov-na znamka ima omejeno življenjsko dobo. Če ni
stabilne in sodobnim zahtevam prilagojene pa-noge, se zanimanje za
vinsko destinacijo zmanjša. Ali je Robert Joseph, eden največjih
poznavalcev svetovnega vinskega dogajanja, prav zato že pred dvema
letoma za Slovenijo menil, da izgublja momentum? Kaj za vraga je s
tem mislil? Odgovor boste seveda našli v nadaljevanju. Če ne
drugje, pa med vrsticami.
Ugled obvezuje, konkurenca še bolj • Zače-ti je treba z
dejstvom, da so bila naša vina že od nekdaj vredna pozornosti. Dr.
Vršič s Fakulte-te za kmetijstvo in biosistemske vede na pose-
O nekdanji vinski trgovini v Ljubljani • Tudi za vinsko pot od
Jadrana do Dunaja se je vedelo že v avstro-ogrskem cesarstvu, a je
v kraljevini SHS po letu politična meja vipavskim, istrskim in
goriškim vinom odvzela primat na ljubljan-skem trgu v korist
štajerskih vin, ki so že od prej slovela kot boljša, čeprav dražja.
Zato so lahko vskočila dolenjska in bizeljska vina ter pridobila
trg. Na drobno so točili domači gostilničarji, na debelo pa
izurjeni domači in izšolani tuji trgovci z vinom, ki jih v
Ljubljani ni manjkalo. Pred le-tom se je zelo razvita vinska
trgovina v Lju-bljani bolj kot drugje držala v stari Ljubljani, kar
je najbrž povezano z vodno potjo. Potem pa se je premestila na
obrobje mesta, kar se je tedaj nana-šalo na Kapucinsko predmestje
(danes Ajdovšči-na). Vas Spodnja Šiška se je Ljubljani priključila
šele leta . Menda so peščena tla, ki so omo-gočala vkop kleti, in
pretočna postaja železnice prinesli smešnico, »da grozdje iz
šišenskih vino-gradov daje manj kakovostno vino kot grozdje iz
vinorodnih krajev«. Celovška, Knezova, Gasilska, Medvedova (Bolafi
jo & sinovi), Lepodvorska, Tržna in Frankopanska ulica so še
nedavno skri-vale zadnje ostanke trgovskih vinskih kleti z več
kot stoletno tradicijo, s katerimi je pometel no-vodobni
privatizacijski val. Dvoržakova, Kolod-vorska, Cankarjeva,
Trubarjeva, Dalmatinova, Vi-dovdanska, Zaloška in Tržaška ulica ter
še mnoge druge pa so imele vinske kleti, vinotoče, v kate-rih se je
po letu bohotilo dalmatinsko vino, ki je postalo zelo priljubljeno,
ker je bilo močno (višja vsebnost etanola), lepo obarvano in
dosto-pno, čeprav so se po tem letu in do druge svetov-ne vojne
vina na splošno kar naprej dražila za-radi dajatev in davkov. Leta
se je ustanovila Osrednja vinarska zadruga na Kongresnem trgu (kjer
je bil nočni klub in je zdaj sodoben vinski bar), pravili so ji
Črni magacin, ker je združevala simpatizerje klerikalne stranke in
da bi Železni-čarski zadrugi rekli rdeči magacin, ker je bila na
liberalni strani. Leta ustanovijo še Centralno vinarno na
Frankopanski v Ljubljani (na isti lokaciji nastane povojno
Slovenija vino), ki ima v lasti več okoliških kleti. Do vojne so
vse te kleti poslovale z vsemi mogočimi vini slovenskega in tujega
porekla. Dalmatinskega so mešali s štajer-skim, ki je imelo več
kisline, in vino nato proda-jali kot belo ali rdeče, kadar je bilo
mešano s šib-kim bizeljskim, dolenjskim ali metliškim vinom.
Na ljubljanskem trgu ni manjkalo niti banatskih, slavonskih,
negotinskih, italijanskih, pa tudi ne posebnih vin, kot sta madeira
in port. Ljubljana je torej ponujala veliko izbiro vin.
Trgovci si znajo pomagati • Politične razmere so bistveno
vplivale na nabavo vina, ki jo je pogo-jevala vsakokratna državna
meja. To so posebno neugodno občutila Goriška brda, saj so mejo v
dobrih sto letih petkrat spremenili. Na Sloven-skem je bilo pred
prvo svetovno vojno licencira-nih vinogradnikov trgovcev, trgovcev
z vinom in vinarskih zadrug ter še vrsta manj-ših posrednikov, saj
ni bilo kraja, ki ne bi imel lokalnega vinskega trgovca ali
vinotoča. Po letu pa je trgovina opešala, zato so večje vinar-ske
zadruge vpeljale potnike, ki niso bili uspešni. Z uvedbo biljarda,
gramofona () in pozneje radia ter oglasov () so poskušali v
vinotoče privabiti več ljudi, vendar je bližajoča se vojna že
onemogočala nabavo vina, ki se je zelo podraži-la, pred koncem
druge svetovne vojne pa je vina povsem zmanjkalo. Med letoma in je
bilo zato nekaj podjetjem s posebnim dovolje-njem vlade vina
dovoljeno »podaljšati«. To naj ne preseneča preveč. Do konca
devetnajstega stole-tja je vina prej primanjkovalo, kot da bi ga
bilo preveč, čeprav so se regionalne vinske krize zaradi viškov
dogajale tudi v preteklosti. Naravnih de-javnikov, ki uravnavajo
pridelek, se ne da trajno nadzorovati. V vseh starih strokovnih
priročni-kih najdemo navodila, kako se vina »pomnožijo«. Francoz
Petiot je že bil eden takih strokovnjakov, ki je bil najbrž
velikokrat citiran.
Socialistično vinogradniški preobrat • Po vojni je večina
dobrega domačega vina (posebno ce-njeni Ljutomerčan) šla v izvoz.
Za to nalogo je bilo ustanovljeno Slovenijavino. Petkrat cenejše
vino iz južnih republik Jugoslavije pa je sloven-skemu odvzelo
pomemben tržni delež, zato je sledil hiter odziv vinogradnikov z
»rezanjem na smrt« (po dr. Colnariču), kar je zvečalo pride-lek, a
usodno znižalo kakovost vin. V šestdese-tih letih se z
industrializacijo vinogradništva in uvedbo strojev bistveno olajša
težko vinogradni-ško delo. Iz prej vertikalnih vrst, ki so padale
po pobočju, nastanejo terase, ki naredijo antropo-geni pogled,
vendar se zaradi manjšega števila trt na hektar bistveno poveča
obremenitev po trti. Glede na delež terasastih vinogradov je
Slovenija skupaj z Nemčijo na samem vrhu v EU. Čeprav so nekateri
strokovnjaki že tedaj opozarjali, da to ne bo najbolje, je res, da
sodobne mehanizaci-
stvu na Meranovem rad pokaže zemljevid rajnke Avstro-Ogrske, na
katerem so vrisani vinogradi. Ozemlje današnje Slovenije je bilo
prava zakla-dnica vin za cesarstvo. In zakaj se potem ne bi
hvalili, da je bila kakovost »naših« vin prepozna-na na dunajskem
dvoru? Priznati pač moramo, da je bil nadvojvoda Janez tisti, ki je
pred leti kupil posestvo in ga spremenil v imeniten vin-ski vrt.
Toliko v dokaz, da so bile naše lege že od nekdaj imenitne in tudi
količinsko pomembne, kar nas je že strah priznati. Primorska vina
niso nič manj hodila na dvore in dvorce. Znani so bili muškat,
malvazija, refošk in celo renski rizling, ki so znali oglejskim
patriarhom služiti za po-ravnavo drugih dolgov – in to samo zato,
ker so bila vina odlična. Če pa so se spridila, niso mogla
nadomestiti novcev. Imeli smo tudi »gosposki« cviček in »zdravilni«
teran. Torej ni čudno, če Jancis Robinson, vplivna vinopiska, lani
Sloveni-jo uvrsti med najzanimivejše nove vinorodne de-žele. Nove
zato, ker nas na mednarodnem trgu v resnici skoraj ni, čeprav smo
prisotni, a imamo le v štirih državah sveta več kot litrov vina,
četudi ga izvažamo v kakšnih šestdeset. Čeprav s peščico korifej
opozarjamo nase, je obseg vinske ekonomije usodno pomemben za
prepoznavnost vinorodne dežele. To seveda ne pomeni, da nas
profesionalni pivci in pisci poznajo. Raja, kot se je nekoč
omalovažujoče reklo preprostemu ljud-stvu, pa niti malo. Za
posamezne vinarje je to do-volj, za nastanek narodno pomembnega
vinskega gospodarstva in destinacije pa premalo. Vpraša-nje, ki se
ob tem postavi, je skoraj samoumevno. Ali sploh imamo v državi
vinogradniško-vinarsko avtoriteto, ki razmišlja o razvoju in v
korist ce-lotne panoge? Taka bi morala biti vsaka državna ustanova,
saj bi to moralo že samo po sebi vele-vati davkoplačevalsko fi
nanciranje. Ponuditi reši-tve, ki niso povezane z lastnim
prestižem, temveč s storitvijo, ki je v prid dolgoročnega napredka
sektorja in večine zainteresiranih vinogradni-kov in vinarjev, bi
moralo biti edino poslanstvo. Ko vinar postane zvezda, hodi zelo
svojo pot, ker drugače ne gre. Da noblesse oblige, je star
franco-ski pregovor, ki pove, da ugled obvezuje, da torej zahteva
več in druge reči kot od večine tekmecev, sledilcev in glavnih
dobaviteljev vin. V današnjih časih bi bilo sicer bolje reči
concurrence oblige, da torej predvsem mednarodna tekma in rivalstvo
na nasičenem trgu od vseh prisotnih zahteva več kot v preteklosti,
ko se nismo tako zelo spopada-li za tržne deleže, ker je bilo za
večino še dovolj prostora. Spodnji graf nakaže na bistvo stanja.
Tekma se je začela že sredi osemdesetih let prej-
šnjega stoletja, ne pred nekaj leti s fi nančno krizo. Že dolgo
padajoča krivulja pridelave namiznih vin in rast kakovostnih
sprožita mnoga vprašanja o spremenjenih pivskih navadah in
trgih.
Pridelava vina v EU 15, EU 25 in EU 27Vir: DG AGRI, 2010
Jancis Robinson, vplivna vinopiska,je lani Slovenijo uvrstila
med najzanimivejše nove vinorodne dežele.
12 | jubilejno
-
15 | jubilejno
Poučna anekdotaSlovenija, vinska dežela, je ena od mnogih
pavšalnih trditev, ki jih Slovenci tako radi izrekamo o sebi in
svoji deželi. Da bi se ta trditev uresničila, bomo morali najprej
pomesti pred lastnim pragom. Domača potrošnja vina pada, tuja vina
s polic izrinjajo slovenska, kultura pitja s prohibicijsko
miselnostjo ne napreduje, zato bo treba med slovenskimi potrošniki
najprej zgraditi pozitiven odnos do slovenskega vina. Šele na tej
osnovi se bomo lažje uveljavljali v svetu. Na začetku devetdesetih
let se mi je kot takratnemu direktorju Poslovne skupnosti za
vinogradništvo in vinarstvo Slovenije na jesenskem vinskem sejmu v
Ljubljani zgodila zelo poučna anekdota. Vinopisca iz Velike
Britanije, ki smo ju povabili, da bi pisala o novi vinski deželi
Sloveniji, sta prišla na zaključni razgovor in me za začetek
postavila pred zelo po angleško naravnano, provokativno ugotovitev
oziroma vprašanje: »Kako lahko predstavljate Slovenijo kot vinsko
deželo, ko pa sva ta teden v gostilnah prebirala jedilne liste s
kilometrsko ponudbo jedi in centimetrsko ponudbo vin, večina gostov
pa je pila pivo?« Kako drugače je danes? • V osemdesetih letih je
Slovenija dosegla neponovljiv rekord, saj je izvozila skoraj
polovico letnega pridelka vina. Tega ne bo mogoče kmalu ponoviti.
Da bi se umestili med svetovne vinske destinacije, bi morali
nadaljevati z udejanjanjem v devetdesetih letih začete izvozne
strategije ter izkoristiti slovenske naravne danosti in turistično
infrastrukturo, ki sta lahko poleg vrhunskih ponudnikov vin odlična
osnova za vinski turizem, sestavni del destinacije oziroma njene
uveljavitve. Vsi deležniki vinske zgodbe bi se morali bolj
posvetiti izvoznim naporom kot pa izčrpavajoči cenovni vojni na
domačem trgu, ki je pravzaprav izgubljena. Na srečo imamo tudi doma
veliko uspešnih in mednarodno priznanih vinarjev. Sledimo jim, pa
bo tudi Slovenija postala mednarodno priznana vinska dežela.
Janez Vrečer,direktor PSVVS od 1991 do 2003
je za vertikalne nasade ni bilo na voljo. • Ker je zmagovala
trgovina s poceni vinom, se je interes za nakup slovenskega vina
zelo zmanjšal. Zato ni bilo obnov vinogradov ( odstotkov vinogradov
je bilo starejših od let), stroški pridelave pa so se povečevali.
Mag. Zafošnik omenja, da je leta natakar dobil višjo »dogovorjeno«
napitnino kot vinar za liter vina. Dr. Colnarič pa navaja, da je
leta liter domačega vina veljal , po letu (zelo obilna letina) le
še , iz južnih jugo-slovanskih republik pa vsega dinarjev. • Poleg
nevzdržnih tržnih razmer tudi kmetijska politika ni videla drugega
kot uspešnosti trgovine, stro-ka pa prav tako ni imela nobene
veljave. Stanje je bilo povsem neperspektivno, kar klicalo je po
no-vih rešitvah. In tako se je zgodilo. Vinogradniki in vinarji ter
stroka so se prvič povezali v skupno organizacijo, ki je odločilno
vplivala na celoten poznejši razvoj panoge v Sloveniji.
Prvi odgovor na krizo leta 1956: zaščitni znak slovenskih vin •
Pri Glavni zadružni zvezi LRS je deloval odbor za vinarstvo, ki je
sklical širok posvet, na katerem so sodelovala državna pod-jetja,
zadružni in zasebni pridelovalci ter stroka. Sprejeli so sklep, da
se uvede zaščitni znak za vsa stekleničena slovenska vina
nadpovprečne kako-vosti. Zaščita porekla in kakovosti naj bi se
pode-ljevala na podlagi prostovoljne odločitve o sode-lovanju, s
čimer bi pospeševali prodajo pravilno negovanih vin. Vsem je bilo
jasno, da je zaščitni znak dobra in izvedljiva rešitev, vendar
kritične mase vseeno ni bilo. Ideja je žal za deset let zamr-la, a
ni ugasnila.
Organizirani hmeljarji so dali misliti vinogradni-kom •
Slovenski hmeljarji so že bili organizira-ni v Poslovnem združenju
Styria. Imeli so lasten inštitut, ki je dobro deloval. Vinogradniki
in vi-narji so tako uvideli, da se je treba glede orga-niziranosti
zgledovati po njih. Na iniciativnem sestanku so sprejeli sklep ter
se leta vključili v to združenje in pripravili program s tremi
glav-nimi področji delovanja: zaščita skupnih intere-sov, poslovne
koristi v proizvodnji in prometu z vinom, ustanovitev lastne
strokovne službe. Prvi predsednik odbora za vinogradništvo in
vinarstvo v združenju je bil Matija Ratek (Ormož), pod-predsednik
prof. Milan Veselič, strokovni taj-nik dr. Jože Colnarič. Že isto
leto odbor pripravi odmeven prvi vinogradniško-vinarski posvet in
oživi ocenjevanje letnika na Kmetijskem zavodu v Mariboru, ki
postane tradicionalno. Naslednje
leto stečejo priprave za zaščito kakovosti sloven-skih vin s
pomočjo kolektivne blagovne znam-ke, ki jo je idejno zasnoval prof.
Miran Veselič ob pravni podpori dr. Stojana Pretnarja in likovni
iz-vedbi prof. Milovana Krajnca iz Ljubljane. Tako je bilo leta
podeljenih prvih zlatih za-ščitnih znamk sauvignonu letnika iz
Haloz. Zaščitna znamka je imela na trgu zelo hiter in pozitiven
odziv, že v naslednjih letih pa je postala prodajna uspešnica.
Vsaka znamka je imela svo-jo številko, kar je zagotovilo
sledljivost do vino-grada. • Povezani vinogradniki in vinarji so se
takoj lotili zakonodaje, zato se je leta naj-prej sprejel zakon o
označevanju vin in leta prvi slovenski zakon o vinu, ki se je
zgledoval po evropski zakonodaji in dosledno uveljavil nad-zor nad
poreklom slovenskih vin. Tako se je prvič govorilo o zavarovanju
vinogradov, o obrambi pred točo ter obnovi vinogradov in oživitvi
trsni-čarstva. Strokovni tajniki združenja so vsako leto izdelali
programe ter poskrbeli za prve strokovne ekskurzije v Nemčijo in
Francijo. Še več, prvič se tudi dogovorijo o okvirnih odkupnih
cenah za grozdje in mošt, kar naj bi vodilo k pravični razporeditvi
v celotni verigi v obliki vertikalne kalkulacije, od vinograda do
končnega porabni-ka. Ali ni poučno, da se je podobna zgodba lani
pojavila pri žitu z opevanim žitnim kodeksom?
• Zelo uspešno sodelovanje med vinogradniki, vi-narji, zadrugami
in podjetji ter strokovnimi insti-tucijami je privedlo do prvega
programa razvoja panoge, ki je zajel obdobje od leta do . Leta so
se v slovenskem agroživilstvu poja-vile zahteve po novih oblikah
organiziranosti v panogah. Famozni SAS (samoupravni sporazum) je od
združenega dela zahteval, da zajame celoto panoge od pridelave do
porabe. Zato je nastala Poslovna skupnost za vinogradništvo in
vinarstvo Slovenije (PSVVS), ki je delovala od leta do .
Prva medpanožna organizacija poveže vse sektorske igralce • Leta
Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije zajame
proizvodnjo, predelavo, promet ter izobraževal-ne in raziskovalne
organizacije, zato se do . zgodijo mnogi bistveni premiki v panogi.
Po-slovna skupnost deluje v Celju, Mariboru, Novi Gorici in
Ljubljani ter povezuje družbenikov, od tega pridelovalcev grozdja
in vina, deset tr-govcev ter sedem izobraževalnih, znanstvenih in
pospeševalnih institucij. Leta skupnost po-maga pri organizaciji
prvega kongresa OIV pri nas, zato izda prve večjezične publikacije
Slove-
Dve deželi in ...Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so bila
prelomna: veliko opuščenih vinogradov, tudi na najboljših legah,
skromna obnova, premajhen delež prodaje slovenskega vina na našem
trgu in neustrezna vinska zakonodaja. Zaščita porekla in kakovosti
je postala eksistenčno vprašanje. V Podravju in Posavju so najbolj
čutili potrebo po zaščiti in primernih cenah, zato so se leta 1967
v okviru Poslovnega združenja Styria organizirali in pripravili
pravilnik za zaščitno znamko slovenskih vin. Po vključitvi
primorskih vinogradnikov je leta 1975 zaživela samostojna Poslovna
skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Tako združeni so
rešili precej nakopičenih problemov. • Po osamosvojitvi Slovenije
se je Poslovna skupnost preoblikovala v PSVVS, d. o. o., in se
prilagodila novim razmeram. Po letu 2004 je panoga zašla v podobne
težave kot štiri desetletja prej. Zanemarila se je vloga stroke,
prevladale so individualne ambicije pred skupnimi interesi, krčijo
se površine s trto, obnova stagnira, pridelek pada, izvoz je
skromen. Imamo kakovostno, vendar zelo razdrobljeno vinsko ponudbo,
delež naših vin v trgovski mreži je premajhen in pod velikim
cenovnim pritiskom. Organizirane promocije za vino doma in na tujem
nimamo. • Čim prej bi se morali lotiti projekta zaščitenega in
kontroliranega porekla naših vin, več pozornosti nameniti našim
starim sortam, izbranim legam, zvrstem posameznih okolišev,
predvsem pa učinkoviti promociji in sodobni tržni strategiji. Z
racionalno izvedenimi makro- in mikrorajonizacijami ter s tem
povezanim označevanjem kakovostnih kategorij vin bi se vnesla red
in preglednost. Dovolj bi bili dve vinorodni deželi, saj imamo le
dve vinogradniški coni, namesto sedanjih dežel trije veliki
okoliši, obdržali bi uveljavljena imena okolišev, podokolišev itn.
Koristilo bi nam jasno razlikovanje slovenskih vin na policah, ki
bi potrošnikom zagotavljalo poreklo in kakovost.
Mag. Zdenko Rajher,direktor PSVVS od 1988 do 1991
Vsi skupaj, v panogi in državi, smo obvezani narediti le
eno:oblikovati novo vinsko paradigmo – za obstoj, celostni razvoj
in napredekvsega slovenskega vinogradništva in vinarstva.
14 | jubilejno
-
nija in njena vina. Tisto leto se znova zasnuje-jo vinsko
turistične ceste, prerezi letnikov (stro-kovni posveti z
degustacijami), z novo vinoteko na Gospodarskem razstavišču pa se
pridobi prvo tovrstno promocijsko orodje za širjenje vinske
kulture. Ustanovi se prvi rizični sklad, sprejme se sporazum o
cenovnih razmerjih med kakovostni-mi razredi, saj se želi urediti
domači trg in vnesti zavedanje, da morajo biti med različnimi
stopnja-mi kakovosti tudi cenovne razlike. Leta se začne prvo
skupinsko nastopanje na sejemskih prireditvah, leta se pojavijo
nekatere znane zvrsti, na primer Janževec, leto pozneje se pridela
prvi »uradni« roze v metliški kleti. Družbeniki pa se odločijo, da
se v korist kakovosti v prihodnje v kleteh raje prevzema grozdje
kot pa mošt ali vino, saj se s tem pridobi nadzor nad pridelavo in
zagotovi višja kakovost. • V letih in so bile močne pozebe, ki so
prizadele več kot hektarjev. Zato strokovne službe v PSVVS
pripra-vijo program krčenja in obnov ter predlagajo, da se ustanovi
poseben Sklad za razvoj vinogradni-štva in vinarstva Slovenije.
Prvič se leta spre-govori tudi o problematiki oblikovanja cen vin v
gostinstvu, kar je aktualno še danes. To je tudi leto rekordne
prodaje na tujem, saj družbeniki PSVVS izvozijo dve petini (
milijonov litrov) od vsega jugoslovanskega izvoza vina ( mili-jonov
litrov). Največ vina gre v Nemčijo, Veliko Britanijo, ZDA, na
Japonsko in v Skandinavijo. Tisto leto k podeljevanju zaščitne
znamke slo-
venskih vin pristopijo primorske kleti, in ker se delovanje
PSVVS fi nancira izključno s prispevki od podeljenih zaščitnih
znamk in prodanega vina na domačem trgu, se dejavnosti skupnosti
lahko še povečajo. V naslednjih letih se tako razširijo mednarodne
aktivnosti, zato Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije posta-ne tudi članica AREV (Združenje evropskih
vi-norodnih regij). • Prva licitacija arhivskih vin, v Festivalni
dvorani v Ljubljani leta , je bila napoved, da bodo promocijske
aktivnosti Poslov-ne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo
Slo-venije še pomembnejše.
Promocija in kultura vina ter domača cepljenka kot bistveni
dejavniki • Po letu se začne najmočnejše obdobje mednarodne
promocije slovenskih vin, saj družbeniki PSVVS sodeluje-jo na vseh
pomembnih sejmih v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Hrvaški, Madžarski,
Slovaški, Avstriji in Franciji. Zato se znova izda večjezična
publika-cija Slovenski vinogradi in vina v izvo-dih. Za mednarodne
nastope se izdela elegantna stojnica, ki v naslednjih letih postane
sinonim za mednarodne vinske nastope Slovenije. Vrstijo se udeležbe
na mednarodnih ocenjevanjih, kjer družbeniki PSVVS prejmejo
pomembne medalje. Zato bi lahko rekli, da so devetdeseta leta zlato
obdobje skupnosti in zaščitne znamke slovenskih vin. • Da bi med
enološkimi znanji in konč-nim porabnikom spletli trdnejšo vez,
PSVVS leta
organizira prvi (!) -urni izobraževalni te-čaj za someljeje, ki
ga pripravita mag. Rajher in dr. Colnarič. Tega nadgradijo še z
drugo in tretjo stopnjo. Pravzaprav so se vse panožne novosti
zgodile znotraj združenja, tako tudi prve hotelske vinske
predstavitve, prva mednarodna simpozija Vino in hrana ter Vino in
zdravje. • Močna za-sebna iniciativa, ki že v osemdesetih letih
omogo-či večji razvoj družinskim kmetijam, med druž-benike pripelje
znane »zasebnike«, kot so Amon, Istenič, Čurin in Društvo
vinogradnikov Jeruza-lem. Tudi po letu se zanimanje družinskih
vinogradnikov za članstvo poveča, vendar naspro-tujoči si poslovni
interesi (med družinskimi vi-narji je le malo zavezancev za DDV) in
nepregle-dnost poslovanja pri »zasebnikih« onemogočijo dolgoročno
sodelovanje. Zato Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije še naprej povezuje predvsem vse večje slovenske kleti,
trgo-vinske organizacije pa izstopijo iz članstva, saj se
osamosvajajo kot poslovni subjekti in v dogovar-janju z vinarji o
cenovni politiki ne vidijo svoje priložnosti. • Zavedanje o pomenu
dobre do-mače cepljenke, ki je prilagojena našim rastnim razmeram,
spodbudi ustanovitev dveh selekcij-sko-trsničarskih središč v
Vrhpolju in Ivanjkov-cih, pri čemer družbeniki PSVVS z -odstotnim
sofi nanciranjem pomagajo pri izvajanju petletne-ga raziskovalnega
projekta. • Po osamosvojitvi Slovenije se začne že tretje obdobje
skupne orga-niziranosti slovenskih vinogradnikov in vinarjev,
povezanih v PSVVS, ki postane družba z omeje-no odgovornostjo
ter deluje med letoma in .
Še večja proaktivnost na tujem in domačem trgu • S francosko
snemalno ekipo prvič pride-mo do strokovno posnetega in predvsem
lepega fi lma Trta in vino Slovenije, saj septembra Slovenija
postane članica Mednarodnega urada za vino v Parizu (OIV), kar na
skupščini OIV v San Franciscu obeleži -minutni prikaz omenjenega fi
lma. Tega leta PSVVS, d. o. o., postane članica največjega
mednarodnega združenja za vino in al-koholne pijače FIVS, kar je
izjemen dosežek, saj gre za ekskluzivni klub igralcev na svetovnih
trgih.
• Nadaljujejo se promocijske aktivnosti na kar domačih in tujih
sejmih. Skupnost prvič sodelu-je na Svetu vina v Beogradu in na
sejmu Intervi-tis v Stuttgartu. Izvedejo se hotelske predstavitve v
Nemčiji. Z nemškim ekspertom Von Nellom se pripravi izvozna
marketinška strategija, za večjo trženjsko aktivnost pa se ustanovi
Fond za vino.
• V sodelovanju z marketinško agencijo leta PSVVS pripravi
zaščitni znak slovenskih deželnih vin, ki v naslednjih letih označi
milijonov ste-klenic. To poveča prepoznavnost nove zakonske označbe
za deželna vina, ki postanejo tudi nova prodajna kategorija. •
Zaradi spreminjajočega se življenjskega sloga in vedno manjše
porabe vina Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije izda publikacijo Vino v družbi mladih,
ki doživi več ponatisov. Zato se z ravnatelji sre-dnjih
gostinskih in turističnih šol dogovorijo za predstavitve o kulturi
vina in hrane za dijake. Da bi podprli prizadevanja o odgovornem
uži-vanju vina, posnamejo TV-oddaj Vina moje dežele, v sodelovanju
z Geodetskim zavodom pa izdajo posebne vinogradniške zemljevide
(kakr-šnih ni bilo ne prej ne potem) ter prve promo-cijske vinske
termometre in dropstope. Vse to so podporni elementi za napredek
vinopivske kulture. • V PSVVS se izvajajo tudi strokovne naloge,
kot je priprava projekta integrirane pri-delave grozdja in vina
(IPGV). Nato tri leta na ha vinogradov izvajamo strokovne naloge
IPGV v skladu s podeljeno koncesijo. Po sko-raj štiriletnem
aktivnem sodelovanju pri pripra-vi novega zakona o vinu ga leta
končno dobimo. Znotraj PSVVS deluje tudi Trsničarski odbor (TO), ki
postane član Mednarodne trsni-čarske organizacije (CIP). S pripravo
strokovnih seminarjev v tujini PSVVS domačim trsničarjem pomaga, da
se še bolje spoznajo z dogajanjem na mednarodnem trgu. • Po letu se
zavedanje o nujnosti izvoza še okrepi. Z eksperti iz Francije in
Velike Britanije pripravimo seminar za enolo-ge in komercialiste
izvoznih kleti ter izvedemo več kot promocijskih dogodkov. Leta se
začne zelo uspešno sodelovanje z letečimi enolo-gi, kar povzroči
spremembo sloga vina v ormo-ški, briški, ptujski in šmarski kleti
ter posledično ozavesti pomen sloga pri trženju vina na medna-
rodnem trgu, kar v naslednjem desetletju utrdi izvozno
naravnanost vin družbenikov. Domača stroka zaradi užaljenosti temu
sodelovanju ni bila naklonjena, a ko vina sčasoma pridobijo tudi
do-mače medalje, se nestrpnost poleže. • Ker je od prvega
vinogradniško-vinarskega kongresa prete-klo že šest let, se leta
PSVVS odloči, da pre-vzame pripravo in izvedbo . slovenskega
vinogra-dniško-vinarskega kongresa na Otočcu. Poslovna skupnost za
vinogradništvo in vinarstvo Slovenije predlaga, da bi morali vsi
vinarji na zamaške na-pisati Slovenija, saj je mednarodna
prepoznavnost države majhna. Žal predlog pri vinarjih in stroki ne
vzbudi zadostnega odziva, da bi se ideja nad-gradila. • Leta PSVVS
prevzame podelje-vanje navojnih zamaškov z znakom Konzorcija
cviček, saj ima bogate izkušnje z zaščitno znam-ko slovenskih vin,
ki je v vsej dobi podeljevanja označila več kot milijonov
steklenic. To je imelo izjemen pomen za razvoj kakovostnega
vi-nogradništva in vinarstva v Sloveniji. Tudi cviček, dolenjski
posebnež, v naslednjih letih doživi pra-vo prodajno renesanso.
Take in drugačne, a vedno slovenske vinske zgodbe • Skupaj s
Televizijo Slovenija Poslovna skupnost za vinogradništvo in
vinarstvo Slovenije leta posname deset kulinaričnih oddaj Okus po
vinu, kar je prvi primer generične vinske pro-mocije, saj se
predstavljajo le sortna vina in pore-kla brez blagovnih znamk.
Kljub temu se na te-
17 | jubilejno
Leta je Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije predlagala,da bi morali vsi vinarji na zamaške napisati
Slovenija, saj je mednarodnaprepoznavnost države majhna. Predlog
pri vinarjih in stroki ni vzbudil zadostnega odziva.
16 | jubilejno
-
leviziji odločijo za zelo pozne termine predvajanj, ker se
bojijo kazni, ki bi morebiti izšla iz prepo-vedanega oglaševanja
alkoholnih pijač. Zato leta v Cankarjevem domu v Ljubljani Poslovna
skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije začne prve
primerjalne degustacije, ki jih poime-nujemo Slovenske vinske
zgodbe in ki nadaljnja leta dobijo mnoge posnemovalce po vsej
Sloveni-ji. • Ob vstopu Slovenije v EU leta PSVVS izvaja močno
mednarodno promocijsko aktiv-nost (predstavitev na CNN, BBC itn.),
postane članica CEEV (največje evropsko vinarsko zdru-ženje). Že
leto pred tem PSVVS v Portorožu iz-pelje . generalno skupščino FIVS
in za odlično organizacijo srečanja pridobi posebno priznanje FIVS.
• Veliko dela se opravi tudi v domačem okolju. Da bi povezali vse
najuglednejše vinarske znanstvenike in strokovnjake, skupnost
ustano-vi Slovenski vinarski kolegij, ki naj bi v najtežjih
trenutkih, ko je težko najti pameten kompromis, pomagal s pametnim
nasvetom. Skupaj z Medi-cinsko fakulteto organizira prvo okroglo
mizo o zdravilni prihodnosti vina. Za večjo prepoznav-nost
Slovenije na mednarodnem trgu vpelje novo kolektivno blagovno
znamko, ki se pojavi tudi na steklenicah vin družbenikov: Slovenija
– moja vinska dežela. Ta postane od leta sinonim za dejavnost
Vinske družbe Slovenije, d. o. o., ki na-stane leta iz dotedanje
Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, pri
če-
mer obdrži vse vinogradniške in vinarske vsebine iz preteklosti,
vendar s poudarkom na enološko--marketinški usmeritvi.
Obdobje trajnostnih vsebin: Slovenija kot vinska destinacija • V
naslednjih letih Vinska družba Slovenije, d. o. o., (VDS) oblikuje
različne pro-mocijske projekte in se usmeri na mednarodni trg. Zato
sledijo odmevne objave v specializira-nem tisku, kot je revija
Harpers v Veliki Britaniji ali Weinwirtshaft v Nemčiji. Na vseh
mednaro-dnih sejmih z novim slogom protektivno pridela-nih vin, ki
jasno izkažejo primarne arome grozd-ja, vzbudi veliko pozornosti in
postane nosilka sodobnega sloga slovenskih vin na mednarodnem trgu.
• VDS še naprej ohranja interdisciplinar-nost organizacije vinarjev
in uvaja nova zaveda-nja o prihodnosti vina. S projektom
inovativnega pitja vina, ki ga pozneje preimenuje v Ob vinu vodo.
Vedno., spodbudi zmerno in odgovor-no pitje vina. V mednarodnih
krogih s projek-tom inovativnega pitja vina leta za dve leti celo
prehiti nastanek evropskega projekta WIM (Wine in Moderation),
čeprav ga tudi fi nančno podpira. Leta VDS prvič oblikuje sintagmo
Slovenija, kot vinska destinacija, kar do leta postane glavna
paradigma, ki jo privzamejo v ce-lotni panogi. • Vsebine
trajnostnega razvoja po-stajajo odločilne, zato VDS razširja znanja
in ve-dnosti o ogljičnem odtisu, ekoloških vsebinah in podnebnih
spremembah ter aktivno sodeluje pri
vseh slovenskih vinogradniško-vinarskih kongresih, vinarskih
dnevih, raznih sektorskih in panožnih organizacijah ter nesebično
širi znanja o vseh po-membnih temah sodobne pridelave in trženja
vina.
• Z letom tudi VDS občuti, da vstopa v naj-bolj krizno obdobje
glede organiziranosti sektor-ja, saj razdrobljenost panoge in
odsotnost vinogra-dniško-vinarske strategije ne omogočata uspešnega
dolgoročnega razvoja. Zato skuša VDS še dejav-neje sodelovati pri
vseh sektorsko relevantnih vse-binah, zavedajoč se dejstva, da bo
Slovenija brez panožne organiziranosti izgubila priložnost, da
končno postane nakupna vinska destinacija, kar je strateški cilj
VDS in vseh njenih prizadevanj.
Apel za novi vinski preboj • V vsej zgodovini panožne
organiziranosti Vinske družbe Sloveni-je, d. o. o., in predhodnic
se poslovni interesi pre-pletajo z bolj občimi, sektorskimi. Le
redko pre-vladajo partikularni interesi, zato družba preživi tudi
turbulentne razmere. Krizni časi pa prinašajo omejitve, ki vodijo v
egocentrično ravnanje. Izgu-blja se občutek za potrebnost
interdisciplinarnosti. Celo raziskovalne in izobraževalne ustanove
posta-nejo iskalci dodatnih zaslužkov izven svoje nepo-sredne
dejavnosti in poslanstva. Neurejene razme-re na domačem
vinogradniškem in vinskem trgu, ob -odstotni neevidentirani
gospodarski dejav-nosti, neverodostojnih uradnih podatkih,
poveča-nem uvozu in stagnaciji v izvozu, padajoči domači porabi in
izgubi tržnega deleža domačih vin ter v odsotnosti operativne
strategije panoge za izhod iz krize, ne omogočajo zelo optimistične
napove-di. Kljub temu je kakovostna rast slovenskih vin zadostna,
slogovna prilagoditev glede na modo in usmeritve pa tolikšna, da
smo vsi skupaj v pano-gi in državi obvezani narediti le eno:
oblikovati novo vinsko paradigmo – za obstoj, celostni razvoj in
napredek vsega slovenskega vinogradništva in vinarstva. • In kako?
Pa si spet enkrat preberimo, kako se je vse skupaj začelo davnega
leta .
DuŠAn BRejC,foto: MARijAn MoČiVniK, STAŠA CAFuTA TRČeK
in ARHiV VDS
Vinska družba Slovenije, d. o. o.Kongresni trg 14, 1000
Ljubljanatelefon: 01 244 18 00faks: 01 244 18 06elektronski naslov:
[email protected] stran: www.vinskadruzba.si
Prav zdaj je prihodnost slovenskega vinana najodločilnejši
prelomnici vseh časov.
18 | jubilejno
