43
Dragan Ignjić ČLOVEK, KI JE NOSIL KRISTUSOVE RANE (tretja dopolnjena izdaja) SAMOZALOŽBA, 2010

D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

Embed Size (px)

DESCRIPTION

(c) 2006. (c) 2010. Dopoljena izdaja.

Citation preview

Page 1: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

1

Dragan Ignjić

ČLOVEK, KI JE

NOSIL KRISTUSOVE RANE

(tretja dopolnjena izdaja)

SAMOZALOŽBA, 2010

Page 2: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

2

Notranjost cerkve patra Pija v San Giovanniju Rotondu v Italiji.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi težki križ.

Simon je upodobljen v podobi patra Pija.

Page 3: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

3

Page 4: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

4

Dragan Ignjić

ČLOVEK, KI JE NOSIL

KRISTUSOVE RANE

(življenjepis patra Pija iz Pietrelcine)

S A M O Z A L O Ž B A

2 0 1 0

Page 5: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

5

ČLOVEK, KI JE NOSIL

KRISTUSOVE RANE

(tretja dopolnjena izdaja)

Avtor: Dragan Ignjić

Oblikovanje in urejanje: Dragan Ignjić

Fotografije: Internet (online)

Oblika izdaje: Elektronska izdaja

Izdala in založila: Samozaložba v Starem trgu

Za založbo: Dragan Ignjić

Leto prve izdaje: 2006

Leto tretje izdaje: 2010

CIP – Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

276.4-1

IGNJIĆ, Dragan

Ĉlovek, ki je nosil Kristusove rane [tretja dopolnjena

izdaja] / Dragan Ignjić / prva izdaja: 2006 / Stari trg

pri Ložu: Samozaložba, 2010.

2283749682

Page 6: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

6

PREDGOVOR

Katoliška cerkev ima ogromno svetnikov in svetnic.

Nekateri so nam bolj znani, spet drugi nekoliko manj.

Pater Pij iz Pietrelcine je bil redovnik (frančiškan) in

je v svojem življenju dosegel ogromno. Imel pa je tudi

ogromno težav.

V njegovem življenjepisu bomo lahko zasledili

človeka, ki ga je Bog izbral za svojega izbranca in

mu dal, da je vse do smrti na svojem telesu nosil

znamenja Jezusa Kristusa. Za patra Pija bi lahko

rekli, da je bil mož besede in dejanj. Njegov god

obhajamo 23. septembra. Za svetnika pa je bil

razglašen leta 2002.

Prva izdaja knjige Človek, ki je nosil Kristusove

rane je bila izdana leta 2006. Pošla je v enem

mesecu zato je leta 2007 izšla druga dopolnjena

izdaja, ki je prav tako pošla v nekaj mesecih. Po

mnenju bralcev sem se odločil, da izdam še tretjo

dopolnjeno izdajo. V njej je nekaj več fotografij

ter nekoliko dopolnjeno besedilo.

Prav gotovo bo tudi ta tretja izdaja bralcu še bolj

približala življenje sv. patra Pija in o njem dodala

še košček neizpolnjenega mozaika. O njegovem

svetem življenju je bilo sicer napisanih že ogro-

mno knjig, ki pa so za navadnega bralca in nep-

oznavalca nekoliko zahtevne. Ta knjiga pa je

napisana s preprostim jezikom, da bo vsak bralec

razumel njegovo življenje.

Dragan Ignjić

Page 7: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

7

1. ŽIVLJENJEPIS PATRA PIJA

Pater Pij se je rodil v južni Italiji, v dolini, ki je

približno oddaljena 10 km severozahodno od

mesta Benevento, natančneje v vasi

Pietrelcina. Vas Pietrelcina šteje kakih 5000 ne

preveč bogatih meščanov oz. ljudi. Očetu je

bilo ime Orazio Forgione, materi pa Maria

Giuseppa, rojena De Nunzio. Bila sta

kmečkega rodu. Imela sta osem otrok, trije so

umrli še v otroških letih, tako da je pri

življenju ostalo le še pet otrok. Med njimi je

bil Francesco (Frančišek), pravo krstno ime

patra Pija, ki se je rodil 25. maja 1887. Ime je dobil po sv. Frančišku

Asiškemu. Krstil ga je domači župnik, ki je bil s Forgionejevimi v

daljnem sorodstvu. Francesco (Frančišek) pa je bil bolj zaprt otrok in

se ni maral igrati z otroci, ampak je raje risal po tleh križe, hodil v

cerkev ministrirati in moliti. Že kot otrok je veliko molil. Starši so ga

poslali v šolo za duhovnika, vendar da bi bil sprejet v frančiškanski

samostan je moral izpolniti vsaj osnovnošolske pogoje. Tako so se

starši dogovorili z učiteljem Domenicom

Tizzanijem, a je učitelj kmalu videl, da se

Francesco zelo slabo uči, zato je staršem

rekel: "Vaš fant ni za šolo! Škoda denarja in

časa! Naj raje dela na polju!" Vsi so bili zaradi

tega mnenja potrti in glej našli so Francescu

(Frančišku) novega učitelja Angela Cacava, ki

ga je učil. Fant se je silno trudil, ne zaradi

namena, ampak zaradi tega, da vsem pokaže

da ni trdoglav. Kmalu so bili vsi pogoji

izpolnjeni in Francesco se je lahko pripravil

za odhod k frančiškanom.

Page 8: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

8

2. PIJ PRI FRANČIŠKANIH

Francesco Forgione je frančiškanskim

predstojnikom poslal prošnjo za sprejem h

frančiškanom. Toliko so se trudili! Prošnja

je bila hvala Bogu sprejeta! Oktobra leta

1902 sta se sin in oče odpravila proti severi

v Morcone. Mati jima je pripravila kar je

imela najboljšega. Segli so si v roko in -

zbogom! Sprejem je bil prisrčen, oče je bil

zadovoljen, Francesco pa še bolj. Prišel je v

kraj, kjer si bo mogel dati duška in preživel

dneve v miru. Dne 22. januarja 1903 je bil

preoblečen in dobil ime Pij. Še istega dne je

fr. Pij pričel z izpolnjevanjem enoletnega

noviciata. V vsakem redu ali vsaki

kongregaciji je noviciat najpomembnejša

doba. Bodoči redovnik se leto ali dve oblikuje v duhu reda.

Predstojniki morajo ugotoviti ali je kandidat sposoben opravljati

redovniški poklic. Pravijo "Dober začetek, dober konec." Fr. Pij je svoj

noviciat opravljal s vso svojo gorečnostjo. Od

malih nog je bil nagnjen k premišljevanju

Svetega pisma in redni molitvi. Svojega

noviciata pa ni le vestno izpolnjeval, ampak

celo dopolnjeval, še posebej pa je pretiraval

pri postu. Tako je bil 22. januarja 1904 v

samostanu sv. Elija v Pianisiju izpolnil vse

pogoje in opravil redovne zaobljube.

Predstojniki so mladega redovnika poslali

domov, ker jih je ves čas v noviciatu skrbela

visoka temperatura, celo do 48° C so mu nekoč

namerili. Menili so, da mu bo domači kraj in materina repa ter poletna

bolje teknila. V času šestletnega študija filozofije se je mladi frater Pij z

vsem srcem oklenil Jezusovega in Marijinega srca. Dne 10. avgusta

1904 pa je v Beneventu bil posvečen v duhovnika, vendar ga je

provincial poslal domov, ker ga je skrbelo zdravstveno stanje mladega

patra Pija.

Page 9: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

9

Page 10: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

10

3. NEVIDNE RANE

Bilo je 20. septembra 1915. Pater Pij je molil v svojem bivališču, ko je

začutil hude bolečine na rokah, nogah in srčni strani. Ko je pogledal v

roke je opazil rane. Naenkrat pa so te rane kar izginile. Zvečer se je o

tem dogodku posvetoval z vaškim župnikom, ki je patra Pija najbolje

poznal. Župnik je ugotovil, da ima Bog z njim posebne namene ter je

p. Piju svetoval naj nekaj časa opusti maševanje, vendar ta kljub

prošnji domačega župnika ni hotel opustiti maševanja, pač pa je

maševal v cerkvici sv. Ane, ki je stala v očetovem vinogradu, kjer mu

je bilo rojeno trpljenje.

Cerkvica sv. Ane, kjer je bilo patru Piju rojeno trpljenje.

Page 11: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

11

Rojstna hiša patra Pija v Pietrelcini.

Page 12: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

12

Na zemljevidu je označena vas Pietrelcina, ki je nekaj kilometrov stran od mesta Benevento.

Pogled na rojstno vas patra Pija – Pietrelcina.

Page 13: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

13

Notranjost rojstne hiše patra Pija v Pietrelcini.

Page 14: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

14

4. V KRAJU TRPLJENJA IN SLAVE

Ko je p. Pij prišel v San Giovanni Rotondo, je bilo to majhno mesto

obdano bolj s kamenjem, kakor cvetjem in zelenjem. Frančiškanski

samostan Naše ljube Milostne Gospe je bil kak poldrugi kilometer

zunaj od nasleja. Zrak je bil svež, saj je bil samostan 750m nad

morjem. Zato je provincial upal, da bo podnebje p. Piju dobro delo.

Danes je podoba tam čisto drugačna, namesto stare cerkve in

samostana je nova cerkev in samostan. Namesto kamnite ozke poti je

asfaltirana cesta. Prebivalcev San Giovanni Rotondo šteje že več kot

20.000. Ob samostanu pa je zrasla najmodernejša bolnišnica na

italijanskem jugu.

5. VIDNE RANE

Dvajsetega septembra 1918 je pater Pij kot po navadi v stari cerkvi

opravil sveto mašo in se šel po maši zahvaliti pred križ. Med zahvalo

je iz Jezusovih ran švignilo pet svetlobnih žarkov, ki so prebodli

njegovo srčno stran. Pater Pij se je zaradi hudih bolečin takoj

onesvestil. Čez nekaj časa ga je našel brat Nicola in ga s pomočjo

drugih sobratov odnesel v njegovo posteljo k počitku. Takoj so še isti

dan sporočili provincialu v Foggio o dogodku, ki se je zgodil. Čez

nekaj dni je prišel v samostan tudi fotograf, ki je na vrtu poslikal rane

p. Pija. Pojav predstojnikom v Foggii ni bil tuj, saj je ustanovitelj reda

sv. Frančišek Asiški dve leti pred svojo smrtjo dobil enake rane, kakor

pater Pij in kakor so bile prizadejane Odrešeniku Jezusu Kristusu in

prav z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni večne smrti.

Page 15: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

15

Križ iz katerega je švignilo pet svetlobnih žarkov in prebodlo stran, roke in noge patra Pija.

Page 16: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

16

Še ena fotografija križa iz katerega je pater Pij prejel vidne rane.

Rane patra Pija.

Page 17: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

17

Rane (stigme) patra Pija na roki.

Page 18: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

18

Fotograf je takoj na slednji dan na vrtu fotografiral rane (stigme) patra Pija.

Page 19: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

19

6. ZDRAVNIŠKE PREISKAVE

Ker so predstojniki želeli izključiti možnost prevare so k patru Piju

napotili tri zdravnike. Prvi je patra Pija pregledal dr. Romanelli in to

kar petkrat ter napisal poročilo v katerem pravi, da rane niso

površinske in da večkrat oddajajo prijeten vonj. V poročilo je zapisal

tudi, da jih je večkrat poskušal stisniti, kar pa je bolniku povzročalo

velike bolečine. Naslednji je patra Pija pregledal dr. Bignami, ker pa

vodstvo v Rimu z poročilom ni bilo zadovoljivo so poslali k p. Piju še

dr. Festo, ki je rane pregledoval. To pot je povabil še dr. Romanellija in

kar skupaj sta napisala poročilo v katerem sta se strinjala obeh

diagnoz. Ta diagnoza, da rane niso površinske in se ne celijo pa je

potrdila doba petdesetih let. Rane se nikoli niso zacelile in ne

gnojile, razširjale pa so prijeten vonj in od časa do časa so žarele. Ta

dejstva so kasneje tudi dokazali!

Rane oz. stigme, ki jih je nosil

pater Pij niso bile površinske in

to je potrdila tudi doba petdesetih

let, ker se niso celile.

Page 20: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

20

Pater Pij je v večjih skupinah

množice ljudi nosil rokavice,

ki pa jih je vedno sam pral.

Pater Pij v molitvi.

Ikonska upodobitev

patra Pija iz Pietrelcine.

Page 21: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

21

Pater Pij med verniki v spremstvu svojih redovnih bratov.

Pater Pij pri obhajanju

evharistije pri sveti maši.

Page 22: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

22

Pater Pij pri darovanju svete maše.

Page 23: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

23

7. »GLAS SE ŠIRI V DEŽELI GARGANSKI«

Kmalu se je o Pijevi mističnosti razvedelo po vsej garganski deželi in

glej to sta izvedela tudi starša patra Pija od vaškega župnika iz

Pietrelcine. Bila sta srečna, da je Bog izbral prav njunega sina za

svetnika. Glas o patrovih ranah pa se je iz San Giovanni-ja Rotonda

širil še naprej in ljudje so množično želeli videti patra Pija, čeprav o

mu bili obiski prepovedani iz strani cerkve v Rimu.

Pater Pij v družbi svojega sobrata frančiškana.

Page 24: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

24

Pater Pij med verniki.

Pater Pij s skupino vojaškega osebja v

San Giovanni Rotondu.

Pater Pij govori ob prvi obletnici

bolnišnice Hiše lajšanja trpljenja.

Page 25: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

25

8. MISLI PATRA PIJA

»Samo ena misel mora zaposlovati vsega tvojega duha: ljubiti Boga ter delati

in oznanjati dobro.«

»Zemlja bi prej vzdržala brez sonca kakor brez svete maše.«

»Zanesljivo in nezmotljivo znamenje izvoljenosti duše za odrešenje je

skušnjava, ki ji bo revica izpostavljena v znamenje nasprotovanja sredi

hudega viharja. Naj nas poživlja misel, da bomo prestali preizkušnjo,

življenje vseh svetnikov, ki jim ni bilo prizaneseno s to preizkušnjo.«

»Ne stremimo za stvarmi, ki se vidijo, temveč za tistimi, ki se ne vidijo. In

prav je, da premišljujemo o nebeških dobrinah, za zemeljske pa ne skrbimo,

kajti prve so večne, slednje pa minljive.«

»Usmerjajmo svoje misli vedno na nebesa, našo pravo domovino, saj je

zemlja le njena podoba, ter ostanimo vedri in mirni ob vsakem dogodku,

veselem ali žalostnem.«

»Molite, molite, molite. Molitev je ključ do Božjih zakladov, je bojno in

zmagovito orožje v boju za dobro in zoper zlo. Česa ne more molitev v

češčenju, spokornosti, prošnji, zahvaljevanju?«

»Rožni venec je orožje, s katerim premagamo demona in dosežemo milost <

Je povzetek naše vere, opora našega upanja, razcvet naše ljubezni.«

»Najlepše dejanje vere je tisto, ki privre na ustnice v temi, v žrtvovanju, v

bolečini, v skrajnem naporu neupogljive volje, da bi delali dobro.«

»Svetost pomeni presegati sebe; pomeni popolno zmago nad vsemi našimi

strastmi; pomeni resnično in stalno prezirati sebe in zemeljske stvari, dokler

nimamo rajši uboštva kot bogastva, ponižanja bolj kot časti, bolečine bolj kot

užitka.«

»Ne smeš izgubiti poguma na poti, po kateri stopaš, ker je Bogu všeč vse;

samo, da mu bo tvoje srce vedno hotelo biti zvesto, pa ti ne bo nalagal težjih

bremen, kakor jih zmoreš nositi, in pomagal ti jih bo nositi, ko bo videl, da

rad upogneš svoj hrbet.«

Page 26: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

26

»V vsakem bolniku je Jezus. V vsakem revežu je Jezus, ki omedleva.«

»Nosite Boga bolnim. To bo vredno več kakor katero koli drugo zdravilo.«

»Če se Jezus prikaže, se mu zahvali; če se skrije, se mu prav tako zahvali: vse

je igrivost ljubezni.«

»Človek, ki premišljuje in naravna duha na Boga je kakor zrcalo: spoznava

napake, popravlja jih, uravnava strast in živi po vesti.«

»Vsaka molitev je dobra, če jo opravljaš z dobrim namenom in dobro voljo.«

»Molitev mora biti vztrajna, zakaj vztrajnost vsebuje vero in upanje.«

»Grešiti proti ljubezni, pomeni Boga zadeti v zenico Njegovega očesa.«

»Kjer ni kreposti, ni nič dobrega, kjer ni nič dobrega, ni ljubezni, kjer ni lju-

bezni, ni Boga in kjer ni Boga ni nebes.«

»Vsaka laž je hudičeva hčerka.«

»Ponižnost je resnica in resnica je ponižnost.«

Page 27: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

27

9. SPREOBRNENJA PO POSREDOVANJU

PATRA PIJA

Angležinja. V San Giovani Rotondo je prišla neka angleška dama.

Italijansko je dobro govorila. Stopila je v spovednico. Kmalu je prišla

ven vsa objokana, tako da so okoli nje stoječi mislili, da je bil pater Pij

z gospo pretrd. Minio je dvajset dni in Angleţinja je še vedno prihajala

v cerkev. Srečala je patra Pija in ta jo je lepo vprašal: "Se želite

spovedati?" "Prosim, če smem", mu je odvrnila ženska. Že dvajset dni

čakam." Koliko časa je Gospod čakal na vas, ko ste vsa ta leta

brezbožno čakal na vas, ko ste vsa ta leta brezbožno prejemali sveto

obhajilo brez spovedi? Gospa se je začudila: "Vse ve, vse ve!"

Osredotočeno se je spovedala.

Deklica. Neka deklica je slišala pripovedovati domače, kako natančen

je pater Pij. Namenila se je napisati vse grehe na listek in odšla k

njemu k spovedi. Začela je brati. Pater jo je ustavil in rekel: "Počakaj, ti

bom jaz povedal!" in naštel ji je vse grehe, katere je sama napisala na

listek.

Divji zakonec. Pater Pij je obhajal. K obhajilni mizi je pokleknil mož.

Pater Pij je šel mimo njega, ne da bi ga obhajal. To je storil kar trikrat.

Zakonec je po maši prišel v zakristijo za patrom in bil je ves divji ter

jezen. Vprašal je patra Pija: "Zakaj me niste obhajali? Kaj to pomeni?"

Pater Pij se je obrnil in rekel: "Pojdi poroči se z ženo, s katero živiš in

potem pridi!" Mož je odšel, kot da bi ga polila voda. Bog vse vidi in

slej ali prej vse izve!"

Jud. Med množico, ki je romala v San Giovanni Rotondo je bil nekoč

tudi neki Jud. Radovednost ga je gnala, da vidi, kaj se dogaja. Vedel je,

da to le ne more biti goljufija. Patra Pija je prosil za razgovor. "Gospod

pater jaz sem judovske vere. No in? Želel bi biti krščen." Pater Pij ga je

poučil in nato še krstil.

Page 28: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

28

Pater Pij pri blagoslovu.

Pater Pij med prvoobhajanci s svojimi redovnimi brati.

Page 29: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

29

Pater Pij pri maševanju.

Pater Pij pri povzdigovanju hostije.

Freska prikazuje angelski zbor in patra Pija v srečanju z Devico Marijo in

njenim sinom Jezusom Kristusom.

Page 30: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

30

Zanimiva upodobitev patra Pija ob prejemu Kristusovih znamenj – ran (stigem).

Page 31: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

31

Pogled na trg pred cerkvijo v San Giovanni Rotondu.

Pogled na mozaike slovenskega avtorja patra Marka Ivan Rupnik v cerkvi

v San Giovanni Rotondu.

Page 32: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

32

Soba oz. celica patra Pija v samostanu v San Giovanni Rotondu.

Spovednica v kateri je spovedoval pater Pij.

Page 33: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

33

Pater Pij s svojimi sobrati v pogovoru.

Pater Pij s svojimi sobrati na poti k vhodu v samostan.

Page 34: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

34

Pater Pij s svojimi sobrati. Pater Pij v pogovoru s svojim sobratom.

Samostan Naše ljube Gospe v San Giovanni Rotondu nekdaj.

Page 35: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

35

Pater Pij je 22. septembra 1968 še zadnjič daroval sveto mašo.

Page 36: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

36

10. PATER PIJ IN PAPEŽI

BENEDIKT XV. Papež Benedikt XV. je bil patru Piju naklonjen, saj je

vedel, da je pater Pij mož molitve in ponižnega srca.

PIJ XI. Papež Pij XI., patru Piju ni bil naklonjen. Prepovedal mu je vse

izhode iz samostana in pisanja pisem ter drugih stvari. Mogoče je bil

tak, ker patra Pija ni podrobneje poznal.

PIJ XII. Papež Pij XII., je bil mož duhovne obnove. Patra Pija je silno

cenil. Ukinil je prepoved, tako da je p. Pij ponovno smel sam zapuščati

samostan. Odvezal ga je tudi uboštva za kar lahko vidimo kako ga je

papež Pij XII. silno cenil in pater Pij prav tako njega.

Page 37: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

37

JANEZ XIII. ali PAPEŽ DOBRI. Papež Janez XIII., ali Dobri, kot so

mu pravili je patra Pija obiskal še kot nadškof Roncalli. Bila sta dobra

prijatelja in p. Pij se ga je večkrat spominjal tudi kasneje, ko je papež

Dobri že umrl.

PAVEL VI. Tudi papež Pavel VI. je bil patru Piju naklonjen in ga je

zelo cenil. Obiskal ga je še kot milanski nadškof in se z njim dobro

razumel.

Page 38: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

38

11. HIŠA LAJŠANJA TRPLJENJA

Pater Pij je mnogim garganskim pastirjem, kmetom in drugim ljudem

pomagati tudi na naravni način. Želel je zgraditi bolnišnico in v njej

spremljati reveže brezplačno. Dne 9. januarja 1940 so se v celici patra Pija

zbrali štirje možje in sicer: slikar in arhitekt dr. Angelo Lupi, zdravnik iz

Firenc dr. Gulielmo Sanguinetti in bivši farmacevt iz Zadra dr. Carlo

Kiswarday. Pater Pij je po daljšem govoru zbranim možem razložil, kako

potrebna je bolnišnica za revne bolnike v garganski pokrajini. Predložil je

načrt:

1. Začeli bi zbirati denar,

2. Arhitekt Lupi bi napravil načrt,

3. Dr. Sabguinetti bi bil prvi šef primarij bolnišnice,

3. Dr. Kiswarday bi vodil lekarno.

Prvi novec je simbolično priložil pater Pij za pričetek del bolnišnice. Možje

so se lotili vsak svojega dela in s prispevki so zbrali kar 80.000 lir, prispevki

pa so bili majhni po liro, dve ali tri. Neki Pijev prijatelj, ki ni želel biti

imenoval je za bolnišnico prispeval takratnih 1.300,000 lir. S tem kapitalom

bi se gradnja bolnišnice že lahko pričela, a ker je 10. junija 1940 Mussolini

pridružil dvema osema Rim - Tokio je Italija pričela z vojno in na gradnjo je

bilo potrebno počakati. Spomladi

leta 1947 so dela končno stekla.

Teren 730 m nad morjem je bilo

najprej potrebno zravnati, tako da

je na gradbišču pokalo in grmelo,

kakor da bi vojna še trajala - to

pot z naravo. Vsi so se posvetili

svojemu delu. Dne 5. maja 1956 so

odprli vrata bolnišnice, kljub

težkim časom, ki so jih preživljali

med gradnjo bolnišnice je na kratko navzoče pozdravil p. Pij. Kardinal

Lercaro je prerezal vrvico in ljudje so se razveselili čisto nove in brezmejne

pridobitve, ki še danes stoji v San Giovanni Rotondu, vendar v nekoliko

novejši (sodobnejši) obliki.

Page 39: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

39

12. SVETNIK VSEH ČASOV

Po smrti patra Pija so vsi želeli takoj, da bi bil pater Pij povzdignjen na oltar.

Beatifinacijo oz. razglasitev za blaženega za njegovo svetost je sprožil papež

Janez Pavel II. in sicer 2. maja 1999, za svetnika pa ga je prav tako razglasil

papež Janez Pavel II. in sicer 16. junija 2002 v Rimu. Za njegov godovni dan

je določen dan smrti in sicer 24. september, umrl pa je 24. septembra 1968 v

San Giovanni-ju Rotondu v starosti 81 let.

Ob smrti patra Pija

na pogrebnem

sprevodu,

26.9.1968.

Page 40: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

40

Na razglasitvi patra Pija za svetnika, 16. junija 2002 v Rimu.

Nestrohnjeno telo patra Pija je položeno v stekleno kripito.

Page 41: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

41

Okoli njegovega groba se vsako leto zbere več tisoče ljudi oz. vernikov.

Page 42: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

42

ŠE NEKAJ MISLI

ZNANIH OSEB O PATRU PIJU

Emilio Cavaterra: Pater Pij je mrtev. Za nas bo ostal ponižen brat, ki je milijonim vlival upanje, ki je

neštetim vrnil izgubljeno vero, ki je poln tihe predanosti junaško izvrše-val svoj

duhovniški poklic in to v času in v svetu, ki govori o smrti Boga.

Lina Castagnola:

Eno je gotovo: če bi množica tistih, ki jih je pater Pij oblagodaril, pa če bi vsaj eden

od desetih napisal po eno vrstico zahvale iz hvaležnosti do njega, bi bilo potrebno

mnogo kilometrov papirja.

Jean Guitton, francoski akademik: »Pater Pij je bil gotovo eden nenavadnih pojavov na našem

planetu. Še dolgo se bo govorilo o tem ubogem, preprostem

duhovniku, ki je nosil Kristusove rane. Mislim, da je le malo

ljudi, celo med največjimi nasprotniki Cerkve, ki so imeli patra

Pija za hinavca. Bil je popolnoma ravnodušen do naklonjenosti

ali sovražnosti okolice. Živel je v drugem svetu. Dihal je

Kristusovo ozračje.«

Page 43: D. Ignjić: Človek, ki je nosil Kristusove rane

43

KAZALO VSEBINE

PREDGOVOR 6

1. Življenjepis patra Pija 7

2. Pij pri frančiškanih 8

3. Nevidne rane 10

4. V kraju trpljenja in slave 14

5. Vidne rane 14

6. Zdravniške preiskave 19

7. »Glas se širi v deželi garganski« 23

8. Misli patra Pija 25

9. Spreobrnjenja po posredovanju patra Pija 27

10. Pater Pij in papeži 36

11. Hiša lajšanja trpljenja 38

12. Svetnik vseh časov 39

13. Še nekaj misli znanih oseb o patru Piju 42

KAZALO VSEBINE 43