GRADIVO ZA SLUŠATELJE LUR

BIOLOGIJA 8

BIOLOGIJA KOT VEDA O ŽIVLJENJU

Zgradba mikroskopa

OSNOVE EKOLOGIJE

BIOTOP – NEŽIVA NARAVA

BIOCENOZA – ŽIVA NARAVA

PREHRANJEVALNA VERGA

PREHRANJEVALNI SPLET

Glede na to, ali je v ekosisteme posegel človek ali ne, ločimo naravne in antropogene ekosisteme:1. Naravni ekosistemi so ekosistemi, ki jih človek ni spreminjal (primer: primarni - naravni gozd).2. Antropogeni ekosistemi so ekosistemi, ki jih je človek spreminjal (primer: sekundarni gozd, polja, košeni travniki, pašniki).

Naravni ekosistem

Umetni ekosistem

Fotosinteza

VRSTE ODNOSOV MED ORGANIZMI

Plenilstvo je odnos, pri katerem plenilec ali plenilci ubijejo žrtev in jo požrejo. Zato imajo plenilci od plenjenja korist, žrtve pa škodo. Gre za zelo pogost odnos ene vrste do druge. Večji plenilci kot so medvedi, volkovi, risi itd. plenijo predvsem starejše živali in mladiče, manjši plenilci kot so ježi, rovke, netopirji? pa ubijejo in pojedo vse živali s katerimi se prehranjujejo ne glede na stanje živali.

Plenijo številne vrste organizmov. Najbolj poznani primeri plenjena so pri živalih, podoben odnos obstaja pa tudi pri rastlinah. Si že slišal za mesojede rastline?

Zajedavstvo med organizmi

Zajedavstvo ali parazitizem je zelo pogost odnos med organizmi. Gre za odnos, pri katerem zajedavska vrsta parazitira na gostiteljski vrsti. To pomeni, da se zajedavec prehranjuje s telesnimi deli gostitelja (npr. s krvjo, z rastlinskimi sokovi itd.). Zato imajo zajedavske vrste vedno korist na račun gostitelja, gostitelj pa škodo s strani zajedavca.

Ločimo jih glede na to, kje živijo in zajedajo gostitelja:- notranji zajedavci živijo in zajedajo gostitelja v notranjosti organizma,- zunanji zajedavci živijo in zajedajo gostitelja na zunanjh delih organizma (npr. klop na koži)

Zajedavci so pogosto virusi, bakterije in glive, lahko pa so tudi rastline (npr. bela omela, nekatere vrste orhidej) ali živali (npr. listne uši, klopi, trakulje, gliste, metljaji, pijavke itd.)

Charles Darwin

ŽIVLJENJSKA PESTROST

Charles Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je teorijo, ki predpostavlja, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb - naravni izbor. Bil je prvi, ki je podal razlago raznolikosti življenja na Zemlji brez posredovanja nadnaravne sile. Njegovo teorijo so kasneje razširili in dopolnili z novimi odkritji; danes tvori teorija evolucije, katere začetnik je bil Darwin, enega od temeljev sodobne biologije.

Pestrost med vrstami

Za življenjsko pestrost poznamo v slovenščini še tri sopomenke:

ŽIVLJENJSKA PESTROST = BIOTSKA PESTROST = VRSTNA PESTROST = BIODIVERZITETA

Na fotografijah sta dve različni vrsti detlov. Na fotografiji na levi strani je vrsta srednjega detla, na fotografiji na desni strani pa je vrsta velikega detla. Opazite razlike med njima? Ornitologi te razlike opazijo. Srednjega in velikega detla kljub vidnim razlikam, najlažje razločijo po oglašanju. Na svetu živi 22 vrst različnih vrst ptic iz rodu detlov. Če je že med organizmi, ki so n videz enaki, pestrost tako bogata, si lahko predstavljaš, kakšna je vsa pestrost organizmov na Zemlji?

SREDNJI DETEL VELIKI DETEL

Pestrost znotraj vrst

Na sliki je le ena vrsta živali - ČEBELA .Ta skupina žuželk živi v velikih družinah, odnosi med njimi pa so izrazito hierarhično urejeni. Ker ima vsak organizem točno določeno vlogo, so se njihova telesa prilagodila vlogi, ki jo opravljajo. Tako se delavci glede na zgradbo telesa jasno ločijo od delavk,matic in samcev. Tudi ljudje, psi, mački, jablane itd se razlikujemo med seboj. Po čem?

Pestrost združb

Življenjske združbe se lahko med seboj zelo razlikujejo po gostoti in tudi po pestrosti vrst organizmov. Sestavljene so lahko iz nekaj sto pa tudi več tisoč vrst živih bitij. Tiste življenjske združbe, v katerih je več različnih vrst organizmov, imajo večjo življenjsko pestrost (npr. tropski deževni gozdovi). Zanje velja, da so bolj stabilne, ker se v njih razvije več medvrstnih odnosov. Tiste življenjske združbe v katerih je manj različnih vrst organizmov imajo manjšo življenjsko pestrost (npr. naši mešani gozdovi). Pestrost vrst v naših gozdovih ni tako majhna, da bi bila življenjska združba nestabilna, je pa to značilnost življenjskih združb z zelo majhno vrstno pestrostjo. Na nekaterih območjih Zemlje so dejavniki podobni, zato na tistih področjih pogosto živijo tipične vrste organizmov.

Primer združbe v Sloveniji je združba listnatega gozda z vsemi ostalimi organizmi, ki bivajo v njem (glive, lišaji, glodavci, sesalci).

Dejavniki, ki vplivajo na življenjsko pestrost

Obstaja vrsta dejavnikov, ki vplivajo na razporeditev in število vrst. Nekateri vrstno pestrost zmanjšujejo, nekateri jo povečujejo.

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na življenjsko pestrost so: tektonske razmere, kamninske razmere, relief, podnebje, pedološke razmere, biološki dejavniki, hitra rast prebivalstva, onesnaževanje okolja, vnašanje tujerodnih vrst, turizem in rekreacija, nevednost, lagodnost.

Dejavniki, ki ogrožajo življenjsko pestrost

Ogrožene in zavarovane vrste rastlin v Sloveniji

Slovenija je zelo zelena država. Meniš, da obstaja pri nas kakšna vrsta rastline, ki je ogrožena in zato zavarovana?

Po sedanjih proučevanjih je v Sloveniji ogroženih in v t.i. rdeči seznam uvrščenih 342 vrst praprotnic in semenk. To je 12 % slovenske flore. Pobude za varstvo vrst so v Sloveniji že stare. Razlogi za ogroženost rastlin so različni, prav tako so različne stopnje zavarovanja.

Primeri zavarovanih rastlin v Sloveniji so: srednja rosika, velikonočnica, navadna arnika, planika, rumeni sleč, tavžent roža.

Navadna arnika Rumeni sleč Velikonočnica

Ogrožene in zavarovane vrste živali v Sloveniji

Od živalskih vrst, ki živijo na ozemlju Slovenije, je ogroženih in na rdeči seznam vključenih nad 2000 vrst. Najbolj ogrožene so dvoživke, sledijo jim plazilci in sesalci. Živali zavarovanih vrst je prepovedano loviti, ubijati, zastrupljati, prodajati, kupovati, jih namerno vznemirjati v njihovem naravnem okolju, jih poškodovati, zbirati, prenašati njihove razvojne oblike (npr. žabje paglavce).

Primeri zavarovanih živali v Sloveniji so:- dvoživke (npr. krastača, veliki pupek ), - plazilci (npr. smokulja, navadni gož, pozidna kuščarica, močvirska sklednica ),- potočni rak,- določene vrste žuželk.

Belouška Potočni rak

SISTEMATIKA Z EVOLUCIJO

Vsa živa bitja delimo na 4 kraljestva. Razvrščamo jih v mednarodno sprejete kategorije:

VRSTA→→ROD →→ DRUŽINA →→ RED →→RAZRED →→ DEBLO

Med pripadnike iste vrste uvrščamo organizme, ki so si podobni v osnovnih značilnostih in se medsebojno uspešno plodijo in imajo plodne potomce. Merila za razvrščanje so podobnosti in tudi razlike med organizmi.

Vsak človek je drugačen od drugih. Je torej osebek (posamezno živo bitje), ki ga vodijo njegove lastne potrebe in pamet. Pripada vrsti Homo sapiens in je del populacije ljudi. Osebek, vrsta in populacija so osnovni pojmi ekologije. Osebek ali subjekt - je posamezno živo bitje, ki se vsaj malo loči od drugega (primer: srna Bambi).Vrsta je skupina osebkov z enakimi lastnostmi, ki se med seboj plodijo in prenašajo lastnosti na svoje potomce (primer: srna bambi pripada vrsti Capreolus capreolus).Populacija je skupina osebkov iste vrste, ki sočasno živijo na nekem območju in se med seboj križajo (primer: populacija srn v Predtrškem gozdu).

Tudi za pripadnika kakšne druge živalske vrste ali rastline velja enako kot za ljudi in za srno bambi.

Zgodovinski pregled razvoja sistematike

Sistematiziranje živih bitij je močno olajšalo delo biologov, saj so do 18. stol. ljudje, ki so se ukvarjali z rastlinami in živalmi, različno razvrščali skupine živih bitij ali pa jih sploh niso. To je bila prava zmešnjava različnih sistemov. Tako so eni rastline razvrščali glede na strupenost in

zdravilnost, živali so razvrščali glede na življenjsko okolje ali kako drugače. Ti sistemi namreč niso izhajali iz sorodnosti. Eden prvih sistematikov je bil veliki filozof Aristotel, ki je združeval živa bitja glede na zunanji izgled. Rastline je delil na zelišča, grme in drevesa. Šele v 18. stol. je švedski naravoslovec Carl von Linné podal osnove za sodobno sistematiko in uvedel dvočlensko ali dvojno poimenovanje organizmov (binarna nomenklatura). Tudi njegov sistem razvrščanja rastlin je temeljil le na eni lastnosti-številu prašnikov in pestičev in ga zato štejemo k umetnim sistemom. V svojem delu je kot prvi znanstvenik upodobil sorodnost in razvoj organizmov v obliki drevesa. Linné je poimenoval večino njemu znanih rastlin in živali ter jih opredelil v dve kraljestvi. V 19. stol. se je sistematika dokončno uveljavila kot biološka znanost. V tem času se je število znanih vrst močno povečalo, k čemer so prispevali pomembni raziskovalci kot je bil C. Darwin in drugi. Šele po II. sv. vojni in po odkritju DNK se je začela nova doba tudi za sistematiko. Znanstveniki so na podlagi proučevanja dednine in zarodkov opazili nove sorodstvene vezi med domnevno 'oddaljenimi' vrstami in ugotovili velike vrzeli med domnevno 'sorodnimi'. Tako je sistematika še dandanes 'živa' veda.

Dvojno poimenovanje (binarna nomenklatura)

Kakšna zmešnjava nastane, če se na terenu dobijo švedski, francoski in japonski botanik? Vsak zna govoriti le svoj jezik in noben ne razume drugega. Potem naletijo na redko rožo in švedski znanstvenik vzklikne: Orchis palustris! Njegova kolega takoj vesta za katero rastlino gre: močvirska kukavica.

Kaj je pomen te anekdote? Linne je z uvedbo dvojnega poimenovanja vrst v latinskem jeziku (oz. latiniziranem) vzpostavil odločilen red znotraj poimenovanja živih bitij. Pred tem so bila običajna ljudska imena rastlin in živali, v vsakem jeziku drugače poimenovana. Ker pa je bila latinščina še v 18. stol. v Evropi v splošni uporabi, se je Linne odločil, da bo vsako vrsto poimenoval z dvema besedama, ki bosta v latinščini, oz. latiniziranem jeziku. Prva beseda izraža rodovno ime in je napisna z veliko začetnico (npr. Orchis - kukavica), druga beseda pa izraža vrstno ime in se piše z malo začetnico (npr. palustris - močvirska), kar skupaj da Orchis palustris (dobeseden prevod: kukavica močvirska). Ker pa v slovenskem jeziku stoji pridevnik pred samostalnikom, se vrsta Orchis palustris imenuje močvirska kukavica. V praksi se je uveljavilo pravilo, da se najprej napiše slovensko ime, nato znanstveno ime. Polno znanstveno ime vsebuje še podatek o tem, kdo je vrsto prvi uvrstil v sistem. Tako bi se polno ime glasilo: močvirska kukavica (Orchis palustris Jacq.)