1

UVOD V CIVILNO PRAVO

I. ZNAILNOSTI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ

znailna je avtonomija volje volja je tista, ki vzpostavlja civilnopravna razmerja

avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki doloajo okvir svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih ta omejitev vzpostavlja ravnoteje med voljo in pravnim redom

znailna so tudi dispozitivna pravna pravila to pomeni, da so pravila subsidiarna, zavezujejo le, e se stranke ne dogovorijo drugae, ne omejujejo volje strank, ampak jo dopolnjujejo in nadomeajo

velja naelo enakopravnosti strank subjekti vstopajo v razmerje z enakimi monostmi za porazdelitev pravic

pravni red omogoa varstvo civilnopravnih razmerij posameznik, ki je nosilec pravice, lahko uveljavlja svojo pravico, e zato izrazi ustrezno voljo (primer: z odkodninskim zahtevkom)II. DELITEV CIVILNEGA PRAVA

delitev civilnega prava v Gajevih Institucijah: stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo in rodbinsko pravo

do danes sej marsikatera od teh pravnih panog osamosvojila in postala samostojna pravna panoga civilnega prava

danes se civilno pravo deli na dve skupini: na civilno materialno pravo in civilno procesno pravoCIVILNO MATERIALNO PRAVO

SPLONI DEL CIVILNEGA PRAVA

skupni imenovalec vseh vej civilnega materialnega prava

vsebuje visoko abstraktne pravne norme s katerimi opredeljuje: pravno razmerje, pravico, pravne posle, subjekte kot nosilce pravic, objekti pravnih razmerij in temeljna naela, ki veljajo za posamezna podroja

STVARNO PRAVO

ureja odnos med subjekti, ki nastopajo kot nosilci pravic in dolnosti v razmerju do stvari ureja oblast nad stvarjo v odnosu do drugih posameznikov

ureja nain pridobitve, prenehanje in varstvo stvarnih pravic v asu njihovega obstajanja

stvarne pravice so:

lastninska pravica: je dominantna stvarna pravica, imetniku pravice zagotavlja izvrevati oblast nad stvarjo, ta pravica je danes precej omejena z predpisi javnopravne narave, omejuje se jo javnem interesu stvarne pravice: na tuji stvari: slunost, zastavna pravica, stavbna pravica, zemljiki dolg institut posesti: poseben institut, ki ni pravica, to je dejansko stanje, ki mu pravni red zagotavlja varstvoOBLIGACIJSKO PRAVO

ureja pravna razmerja med subjekti, kjer se vzpostavljajo pravice in dolnosti subjektov ureja predvsem pogodbene pravne posle in iz njih izhajajoe pravne posle med dvema posameznikoma

delitev obligacijskega prava:

pogodbeno pravo: kontrakti in pogodbe; dolnik se zavee k nekemu ravnanju v korist upnika; pogodbe imajo ponavadi tudi stvarnopravne uinke (prenos stvarne pravice) odkodninska razmerja: ob kritvi pravil civilnega prava nastane koda, okodovanca ima proti povzroitelju kode odkodninski zahtevek, kot osnovno oblika varstva v civilnem pravu; pogoj za uveljavitev odkodninskega zahtevka je, da koda nastane; odgovornost za kodo je lahko subjektivna ali objektivna

povrailne oz. reparacijske obveznosti: do povrailne obveznosti pride, e ima nek pravni posel na zaetku pravno podlago, kasneje pa jo izgubi

enostranski pravni posli: ko je volja ene stranke dovolj za nastanek pravnih uinkov

DEDNO PRAVO

ureja nain prehoda premoenja po smrti zapustnika na njegove dedie dedi stopi v celo vrsto zapustnikovih pravic in dolnosti

deduje se lahko samo po fizini osebi, podeduje pa lahko fizina ali pravna oseba

RODBINSKO, DRUINSKO PRAVO

druinsko pravo ureja razmerja med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, odnos med stari in otroki...

vpraanje je ali druinsko pravo e spada v podroje civilnega pravo, je e na meji z javnim pravom, ker drava posega v druinskopravna razmerja z javnimi, kogentnimi predpisi

GOSPODARSKO PRAVO

ureja poloaj gospodarskih subjektov, gospodarske posle, vrednostne papirje in pravno ureditev trga pri urejanju poloaja gospodarskih subjektov se posebej ukvarja s statusom gospodarskih drub, ki imajo izoblikovana avtonomna pravila in ne spadajo ve med subjekte v splonem delu civilnega prava

OSEBNOSTNO PRAVO

varuje temeljne lovekove pravice in svoboine iz ustave v odnosu do drave in do drugih posameznikov

DELOVNO PRAVO

ureja odnose med delavci in delodajalci

danes se ta razmerja urejajo klasino, s pogodbo, ki ima elemente obligacijskega prava delovno pravo se zaradi omejevanja svobode volje in posega javnih interesov oddaljuje od civilnega pravaPRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE v pravu intelektualne lastnine je predmet pravic oblast nad intelektualno stvaritvijo za gospodarski razvoj so nujno potrebni novi postopki, novi izumi in patenti, ki so plod lovekovega duhovnega razvoja, lovekovega intelektualna stvaritev eprav nimajo lastnosti stvari jih je treba pravno zaititi

avtorske in druge sorodne pravice: pravice izvajalcev, urednikov, glasbenih producentov...

pravice industrijske lastnine

CIVILNO PROCESNO PRAVO

CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK

pravdni postopek je skupek pravnih norm, ki urejajo sodno uveljavljanje pravic, ki posamezniku pripadajo

v pravdnem postopku se reuje spor med dvema strankama zaradi nasprotja interesov in varujejo pravice civilnopravnega razmerja s pomojo sodnega postopka subjekti postopka so tonik in toenec, med katerima poteka pravda in sodnik, ki kot avtoriteta odloi o sporu

CIVILNI NEPRAVDNI POSTOPEK

v nepravdnem postopku ne gre za nasprotje interesov strank, ampak za ureditev razmerja med strankama (to so ponavadi postopki za delitev solastnine, zapuina, zadeve v zvezi z zemljiko knjigo, izguba poslovne sposobnosti...)

IZVRILNI POSTOPEK

izvrilni postopek, ki zagotavlja izvrbo ostalih postopkov gre za realizacijo odlob, zagotavlja pravno varstvo, e ena od strank ne izpolni svoje obveznosti prostovoljno

III. ZNAILNOSTI CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA

pravni red daje posamezniku, ki je nosilec pravice, monost da uveljavlja in varuje svojo pravico varstvo pravic je odvisno od avtonomne volje posameznika varstvo se uveljavlja e okodovanec izrazi voljo, sicer pa ne, ker civilno pravo deluje samo v zasebnem interesu ne po uradni dolnosti

SODNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO

SODNO PRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO

drava ima sodni aparat, na katerega se lahko obrne posameznik, e eli zavarovati svoje pravice

glavne znailnosti sodnega civilnopravnega varstva:

velja naelo dispozitivnosti tonik se sam odloi ali bo vloil tobo ali ne

velja naelo kontradiktornosti tonik in toenec lahko povesta svoje poglede na dejstva in na tobo

krajevna pristojnost sodia naeloma se ravna po prebivaliu toenca (lahko se izjemoma dogovorita drugae) funkcionalna pristojnost sodia sodie mora odloiti o zahtevku, e je pristojno (sicer zahtevek zavre) sodie je vezano na tobeni zahtevek lahko odloi samo v mejah postavljenega zahtevka sodie lahko sodi tudi v odsotnosti toenca subjekti pravdnega postopka so tonik, toenec in sodie

tonik sproi pravdo s tobo, v kateri je postavljen zahtevek, o katerem naj sodie odloi

toenec od sodia prejme tobo, na katero mora odgovoriti in se izjaviti o tobi in zahtevku tonika

sodie zagotavlja sodno varstvo v pravdi, rei spor, tako da avtoritativno odloi o utemeljenosti zahtevka izda obsodilno (utemeljen zahtevek) ali zavrnilno sodbo (neutemeljen zahtevek) tobe:

dajatvena toba: tonik od toenca zahteva dajatev, storitev ali opustitev

ugotovitvena toba: tonik zahteva, da se ugotovi neka pravica ali pravno razmerje, izkazan mora biti pravni interes za ugotovitev (ugotovitev oetovstva) oblikovalna toba: sodie na zahtevo tonika vzpostavi, preoblikuje ali ukine pravno razmerje

sodna poravnava:

tekom postopka se lahko stranki sporazumno dogovorita, da bosta reili spor z vzajemnim popuanjem stranki v postopku skleneta pogodbo, s katero na novo uredita razmerje

s tem se stranki izogneta dolgotrajnosti postopka, nejasnosti, ki jo prinaa odloitev sodia in strokom

sodna poravnava ima znaaj pravnomone odlobe, zoper poravnavo ni rednih pravnih sredstevSODNO NEPRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO

pri nepravdnem varstvu ne gre za spor, ampak stranki elita urediti pravno razmerje v korist obeh nepravdno varstvo se uveljavlja, kadar zakon to izrecno doloa ali kadar je glede na naravo postopka primerno

v nepravdnem postopku se urejajo osebna stanja (odvzem poslovne sposobnosti) in druinska razmerja (odvzem roditeljske pravice, pridranje v psihiatrini bolninici)SPECIALNI POSTOPKI SODNEGA CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA

postopki, ki urejajo predvsem premoenjska razmerja: vpis v zemljiko knjigo, registrski postopek, dedni postopek, postopek prisilne poravnave in steaja, postopek izvrbe...

izvrilni postopek: oblika nepravdnega varstva, v katerem drava s prisilnimi sredstvi omogoi, da je pravnomona sodba izvrena, nanaa se na pravnomone dajatvene sodbe e zavezanec v doloenem roku prostovoljno ne izpolni, kar mu je bilo naloeno v sodbi, se posluimo izvrilnega postopka

IZVENSODNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO

ARBITRAA

stranki se lahko dogovorita, da njun spora razrei arbitraa in ne sodie

arbitraa je poseben organ, sestavljen iz 3 arbitrov, ni dravni organ

za arbitrao mora vedno obstajati soglasje strank z arbitrao se lahko urejajo samo razmerja oz. pravice s katerimi stranki prosto razpolagata (premoenjske pravice) prednosti arbitrae: hitreji postopek, bolj strokoven, odloajo tisti, ki so strokovno usposobljeni za doloeno podroje, odloitev je dokonna, pritobe ni

IV. PRAVNI VIRI CIVILNEGA PRAVA

RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA

zgodovinska osnova civilnega prava so Gajeve Institucije, v katerih se rimsko civilno pravo deli na 4 temeljne skupine: stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo in rodbinsko pravo

konec srednjega veka so zaela nastajati nova, vedno bolj zapletena razmerja, vendar srednjeveko pravo ni bilo dovolj kvalitetno, zato so zaeli ponovno uporabljati rimsko pravo recepcija rimskega prava prilo je do potreb po kodifikaciji prava, zato so zaetek 17. stoletna zaele so nastajati velike civilne kodifikacijeUREDITEV CIVILNEGA PRAVA PRI NAS

tri nosilna podroja civilnega prava, ki predstavljajo skelet civilnega prava, urejajo trije zakoni:

stvarno pravo, ki ga ureja SPZ

obligacijsko pravo, ki ga ureja OZ

dedno pravo, ki ga ureja ZD

pri nas e vedno ni enotne kodifikacije civilnega prava, zato je sploni del civilnega prava urejen v vsaki panogi poseben, zato imajo vsi trije zakoni sploni in posebni del

OBI DRAVLJANSKI ZAKONIK ODZ, 1811

ODZ je po vsebini tako kot veina kodicikacij civilnega prava sledil klasifikaciji Gajevih Institucij za tiste ase je bil ODZ zelo moderen in napreden zakonik, v Avstriji z manjimi popravki velja e danes

pri nas se je ODZ neposredno uporabljal do 1918

leta 1945 je bil izdan zakon o razveljavitvi vseh predpisov, ki so nastali pred in med okupacijo in ki so nasprotovali novi ureditvi, ker pa ni bilo drugih pravil so se dolobe ODZ uporabljale kot pravna pravila

SPLONE UZANCE ZA BLAGOVNI PROMET SUBP, 1954

ne gre za pravo zakonodajnega organa, ampak za zbirko obiajev, sprejete v okviru gospodarske zbornice

SUBP veljajo samo, e se stranki tako dogovorita, vendar je veljala domneva, da se stranki vnaprej podvreta predpisom SUBP, razen e jih nista izrecno izkljuili s pogodbo

SUBP so bile zelo kvalitetne, so zbirka modernih gospodarskih pravil, veliko reitev iz modernih zakonodaj

ZAKON O OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH ZOR, 1978

prvi pomembneji predpis, ki je celovito uredil podroje civilnega prava pri nas

za ZOR je znailen monistini pristop, ker je celotno podroje obligacijskega prava urejeno enotno ne glede na to, ali je subjekt razmerja gospodarski ali negospodarski subjekt

v ZOR je sicer 11 dolob, ki veljajo samo za gospodarske pogodbe, vendar to se ne pomeni dualizma

ZOR ureja pravne poslovne obveznosti, odkodninske in repraracijske obveznosti, ne ureja pa nekaterih klasinih pogodb (darilne pogodbe, dedne pogodbe, posodbene pogodbe...), za to se je e naprej uporabljal ODZ

po osamosvojitvi ni bilo potrebe po hitrem nadomeanju ZOR, zato je veljal do uveljavitve OZ leta 2002

OBLIGACIJSKI ZAKONIK OZ, 2002

v celoti nadomea ZOR OZ sledi tradiciji na jugoslovanskem teritoriju, v njem je prevzet koncept ZOR, ki je bil izredno moderen in kvaliteten, poleg tega pa smo prevzeli e izkunje iz tujih zakonodaj

razen manjkajoih pogodb in sklepanja pravnih poslov v njem praktino ni nobenih razlik v primerjavi z ZOR

ZAKON O TEMELJNIH LASTNINSKIH RAZMERJIH ZTLR, 1980

ureja stvarnopravno podroje civilnega prava

v njem so urejena temeljna lastninska razmerja, ve klasinih razmerij pa je ostalo neurejenih

v celoti odgovarja modernim konceptom stvarnega prava, le posamezni instituti niso izpeljani do konca

STVARNOPRAVNI ZAKONIK SPZ, 2003

po osamosvojitvi ni bilo potrebe po spreminjanju ZLTR, tako da se je nov SPZ uveljavil ele z letom 2003

ZAKON O DEDOVANJU ZD, 1976

ureja dedno podroje civilnega prava

ker je bil to v celoti republiki predpis, ga uporabljamo e danes, razen nekaterih zastarelih dolob

dedovanje je delno urejeno e v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev

posebno obravnavanje kmetij je znailnost alpskih drav, ker je kmetija nosilec gospodarske obveznosti

V. PRAVNE NORME CIVILNEGA PRAVA

KOGENTNE NORME

kogentne norme prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo

kogentne norme doloajo okvir v katerem se lahko subjekti civilnega prava gibljejo kogentne dolobe so razlino mone na razlinih podrojih civilnega prava, najmoneje so na podroju stvarnega prava, pri izkljuujoih pravicah, ki uinkujejo proti vsem

TEMELJNA NAELA

temeljna naela: dispozitivna narava zakonskih dolob, prosto urejanje razmerij, enakopravnost udeleencev, naelo vestnosti in potenja, ravnanje v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji, skrbnost, prepoved zlorabe pravic, naelo enake vrednosti dajatev, prepoved povzroanja kode, mirno reevanje sporov...

temeljna naela so pravni standardi, navedeni v OZ, ampak niso konkretizirani, vsebino jim da sodie odlobe in sodbe vrhovnega sodia, ki konkretizirajo temeljna naela so zelo pomemben pravni vir

DISPOZITIVNE NORME

dispozitivne norme so pravna pravila, za katera se dogovorijo subjekti, so popustljiva in subsidiarna zaradi naela pacta sund servanda so dogovori, ki jih stranki skleneta obvezni in uinkujejo kot e bi bili kogentno doloeni z zakonom

ZAKONSKE DOLOBE

zakonske dolobe se uporabijo samo, e stranki ne izrabita monosti samostojnega dogovoraSODNA PRAKSA

obstajajo nekatera razmerja, ki sploh niso urejena, pravne praznine sodia po analogiji poiejo pravna pravila, ki ustrezajo takemu razmerju in zapolnijo pravne praznine sodna praksa ima na civilnopravnem podroju velik pomen

JAVNO IN ZASEBNO PRAVO

I. DELITEV PRAVNEGA REDA NA JAVNO IN ZASEBNO PRAVO

JAVNO PRAVO

javno pravo ureja razmerja med dravo, kot nosilko oblasti in posameznikom.

v javnopravnem razmerju ima drava oblastni poloaj nad posameznikom

v javnopravnem razmerju je drava imperium, nosilka oblasti, oblast izvruje preko aparata represije, prisile

tipine veje javnega prava so ustavno pravo, upravno pravo, kazensko pravo...

v javnem pravu veljajo kogentna pravna pravila, ki prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, teh pravil ni mogoe spreminjati in omejujejo avtonomijo strank

v javnem pravu se odloa v javnopravem postopku, ki stee neodvisno od okodovaneve volje, saj javno pravo deluje v javnem interesu

CIVILNO (ZASEBNO) PRAVO

civilno pravo ureja razmerja med posamezniki.

v civilnopravnem razmerju nobena od strank nima oblastnega poloaja

v civilnopravnem razmerju je drava gestionis, ne nastopa kot nosilka oblasti, ampak kot posameznik, je enakopravna posamezniku, izgubi atribut oblasti

tipine veje civilnega prava so stvarno pravo, obligacijsko pravo, dedno pravo, pravo intelektualne lastnine, osebnostno pravo, rodbinsko pravo, delovno pravo, gospodarno pravo

v civilnem pravu veljajo dispozitivna pravna pravila, ki so popustljiva in subsidiarna, vedenje in ravnanje, ki ga predvidevajo dispozitivna pravna pravila zavezujejo le, e se stranke tako dogovorijo, ta pravila ne omejujejo volje strank, ampak jo dopolnjujejo in nadomeajo

v civilnem pravu se odloa po civilnopravnih postopkih, ki stee odvisno od okodovaneve volje, saj civilno pravo deluje v zasebnem interesu

II. ODNOS MED CIVILNIM IN JAVNIM PRAVOM

meja med civilnim in javnim pravom je pogosto zabrisana

civilno pravo je lahko tudi v javnem interesu

javno pravo vedno bolj predpisuje in doloa mehanizme civilnega prava

v zvezi s tem so se razvile 4 teorijo o odnosu med civilnim in javnim pravom

INTERESNA TEORIJA

po interesni teoriji javno pravo ureja interes drave, zasebno pravo pa interes dravljanov veina nadaljnjih teorij temelji na nadgradnji te teorije

SUBJEKTIVNA TEORIJA

po subjektivni teoriji razmejuje civilno in javno pravo glede na udeleence v pravnih razmerjih

javnopravne so vse tiste zadeve, kjer je stranka drava, civilnopravne pa so zadeve med posamezniki kritika te teorije je, da tudi drava lahko nastopa v civilnopravnih zadevah kot posameznik, za javno pravo pa re samo takrat, ko drava nastopa kot nosilka oblasti

TEORIJA PRAVNEGA VARSTVA

teorija pravnega varstva razmejuje civilno in javno pravo glede na postopek varstva doloene pravice

e gre za pravdni, nepravdni, steajni ali izvrilni postopek je razmerje civilnopravne narave e pa gre za javni, upravni ali kazenski postopek pa je razmerje javnopravne narave kritika te teorije je, da dejansko ne daje odgovora na vpraanje, kaj spada v doloeno sfero

TEORIJA VSEBINE RAZMERJA

teorija vsebine razmerja analizira vsebino posameznega razmerja in ga opredeli kot javnopravno ali kot civilnopravno

pri tem upoteva tako interes, subjekte, kot tudi pravno varstvo v posameznem primeru

ta teorija je integralna, povezuje vse teorije

CIVILNOPRAVNO RAZMERJE

I. SPLONO O CIVILNOPRAVNIH RAZMERJIH

PRAVNA UREJENOST

civilnopravno razmerje urejajo civilnopravni predpisi

civilnopravni predpisi so kogentni ali dispozitivni predpisi

dogovor med strankama ima zaradi avtonomije volje v civilnem pravu pomembno veljavo, velja kot zakon

v obeh primerih je zagotovljeno sodno varstvo (izjema je, e je obveznost naturalna in sodnega varstva ni)STRANKE

subjekti civilnopravnega razmerja so stranke, lahko so fizine ali pravne osebe ena stranka je nosilka pravice, ki ji omogoa ali zagotavlja doloen pravni poloaj ali doloeno ravnanje

druga stranka pa nosilka dolnosti, kar pomeni ima dolnost zagotoviti uresnienje pravice prve stranke

v civilnopravnem razmerju velja enakopravnost strank, eprav je pogosto le formalna

II. ELEMENTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

ODNOS MED DVEMA SUBJEKTOMA

pri civilnopravnem razmerju je bistveno, da gre za razmerje med dvema subjektoma v razmerju lahko nastopajo fizine ali pravne osebe, e imajo poslovno oziroma pravno sposobnost

PRAVICA IN DOLNOST

v vsakem civilnopravnem razmerju obstaja vsaj ena pravica in njej odgovarjajoa dolnost

pravica je osrednji element vsakega civilnopravnega razmerja

za dananje civilno pravo je znailna prepletenost tevilnih pravic in dolnosti med dvema subjektoma stranki sta medsebojno zavezani in upravieni

BREME

breme ni tako bistven element civilnopravnega razmerja, gre za hipotetino dolnost, za dolnost nije kategorije

zakon stranki, ki ima pravico nalaga tudi breme kot doloeno ravnanje v korist drugega subjekta

nosilec bremena se lahko odloi ali bo naloeno breme izpolnil ali ne

opustitev ali neizpolnitev bremena za posledico nima protipravnega poloaja, posledica je samo to, da nosilec bremena izgubi svoj dosedanji ugodneji pravni poloaj

primer bremena je notifikacija napake kupec nosi breme grajanja napak, nihe ga ne more prisiliti v to, da jih graja, vendar e jih ne, prodajalec za napake ne odgovarja in kupec izgubi ugodneji poloaj

PRISTOJNOST

tudi pristojnost spada med manj bistvene elemente civilnopravnega razmerja

pristojnost pove, kdo je pristojen, da opravi doloeno dejanje pristojnost opraviti doloeno dejanje ima lahko stranka sama, ali pa je zato doloena pooblaena oseba (primer: pri pogodbenih obveznostih je treba veljavno sprejeti izpolnitev dolnosti, za kar je pristojen upnik, ampak upnik lahko pooblasti nekoga drugega za sprejem izpolnitve dolnosti)

III. TIPI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ

ERGA OMNES RAZMERJA

erga omnes so razmerja, ki uinkujejo nasproti nedoloenemu krogu subjektov pravicam, ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo izkljuujoe pravice, ker ima nosilec izkljuujoe pravice monost, da izkljui ostale subjekte od poseganja v svojo pravico

dolnost vseh je, da spotujejo upravienje, ki ga takna pravica zagotavlja dolnost pasivnega ravnanjaINTER PARTES RAZMERJA

inter partes so razmerja, ki uinkujejo nasproti enemu ali ve subjektov pravicam, ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo relativne pravice za udeleence inter partes razmerij je znailna medsebojna upravienost in zavezanost navadno gre za razmerje med dvema tono doloenima osebama razmerje med upnikom in dolnikom upnik lahko od dolnika terja neko individualno ravnanje dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev

upnik lahko terja tako ravnanje samo od dolnika in od nikogar drugega

za razmerja inter partes velja, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano z zakonom v razmerjih inter partes je zelo pomembno naelo pacta sund servandaVMESNI POLOAJI

relativizacija erga omnes razmerja: razmerje erga omnes preraste v razmerje inter partes, e neupravieni subjekt v razmerju erga omnes posee v izkljuujoo pravico drugega subjekta, postane to razmerje inter partes

objektivizacija inter partes razmerja: razmerja inter partes dobijo znailnosti razmerij erga omnes, e se na primer najemna pogodba, ki uinkuje inter partes, vpie v zemljiko knjigo, potem uinkuje erga omnes

IV. VARSTVO CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ

zahtevek je glavna oblika pravnega varstva civilnopravnih razmerij

iz vsake pravice izvira doloen zahtevek, vendar pa je varstvo te pravice odvisno od nosilca pravice

opustitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz erga omnes razmerij, nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja, ki pomeni poseg v njegovo pravico erga omnes

odkodninski zahtevek: e zaradi poseganja v pravico nastane koda

izpolnitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz inter partes razmerij, nosilec pravice zahteva doloeno ravnanje

V. ASOVNA KOMPONENTA

pravna razmerja obstajajo v asu, imajo svoj asovni zaetek in asovni konec

pravno razmerje nastane ob pogojih, ki jih doloa pravni red, ti pogoji se izpolnijo v doloenem asovnem trenutku, nato pravno razmerje traja in na koncu ugasne

TRENUTNA RAZMERJA

trenutna razmerja so razmerja, ki hitro nastajajo in ugaajo znailna so za obligacijska razmerja ko se izpolnita obe obveznosti, razmerje, ki je nastalo s pogodbo ugasne

cilj trenutnega razmerja je izpolnitev, asovni obstoj je le pot za dosego namena

TRAJAJOA RAZMERJA

trajajoa razmerja so asovno neomejena razmerja

znailna so za izkljuujoe pravice, ki obstajajo do tistega trenutka, ko ugasnejo za nosilca pravice

namen pravice se izpolnjuje z obstojem v asu, ne gre za dosego cilja

TRAJNA RAZMERJA

trajna razmerja ne prinaajo le enkratne izpolnitve, ampak se ta izpolnitev ponavlja v asu dokler obstaja pravno razmerje, nastajajo izpolnitvene dolnosti vedno na novo

vendar so tudi trajna razmerja postavljena glede na doloen konec

e ob ustanovitvi so miljena zgolj za doloen as in prenehajo s potekom tega asa lahko pa prenehajo tudi na temelju medsebojnega ali enostranskega ravnanja

PRAVICA

I. PRAVICA V CIVILNEM PRAVU

pravica je element vsakega civilnopravnega razmerja

v vsakem razmerju imamo pravico in njej pripadajoo dolnost

POSKUS OPREDELITVE PRAVICE

teorija skua opredeliti pojem pravice, vendar so definicije zaradi mnogih pojavnih oblik pravice preve abstraktne

definicija pravice je pomembna zaradi sistematike civilnega prava, v praksi pa si z njo ne moremo dosti pomagati

sodobna teorija skua pravico opredeliti tako, da nateva njena upravienja, vendar pa je meja med pravico in upravienjem vasih teko dololjiva

PRAVICE IN UPRAVIENJA

pravica je sestavljena iz razlinih kategorij upravienj (primer: lastninska pravica je sestavljena iz ius utendi, ius fruendi in ius abutendi lastnik je upravien do rabe, do plodov in do unienja stvari) pravice imajo monost samostojnega obstoja in samostojnega pravnega prenaanja, so trajno prenosljive

upravienja so oja od pravice, vendar so tudi lahko predmet pravnega prometa, so le zaasno prenosljiva

temeljno upravienje, ki izvira iz vsake civilnopravne pravice je tobeno upravienje, ki imetniku omogoa, da pod doloenimi pogoji dosee prisilno vzpostavitev pravice

TEMELJNI POGLEDI NA OPREDELITEV POJMA PRAVICE

VOLJNA TEORIJA Windscheid pravica je povezana z voljo subjekta subjekt lahko na podlagi pravice z voljo oblikuje doloen poloaj

pravica je izraz volje posameznika in tej moi volje se morajo podrediti vsi, ki so s to pravico zavezani

volja je pomembna tudi pri uresnievanju pravnega razmerja subjekt sam odloi, ali bo pravico uporabljal ali ne

kritika te teorije je, da pravico priznavamo tudi nekaterim subjektom, ki niso sposobni oblikovati volje, ki bi bila upotevana v pravu (primer: pravice nerojenega otroka)INTERESNA TEORIJA Jhering

pravica je pravno zaiten interes, usmerjena je k varovanju interesa kritika te teorije je, da je presplona saj vsaka pravica varuje nek interes, poleg tega pa pravne interese itijo tudi drugi instituti, ne samo pravica pravno varstvo interesov ne more biti temeljni element pravice

INTEGRALNA ALI VOLJNO-INTERESNA TEORIJA Jellinek

pravica je pravno priznana in pravno zavarovana mo volje, ki je usmerjena k doloeni dobrini ali interesu

ta teorija skua zdruiti pozitivna spoznanja interesne in voljne teorije, vendar se ni prijela

KOLEKTIVISTINA TEORIJA Duguit

pravica je socialni pojem, ta teorija opozarja na socialno funkcijo pravice

posameznik mora izvrevanju pravice upotevati druge

II. OSNOVNA DELITEV PRAVIC

absolutne ali izkljuujoe pravice: uinkujejo v razmerjih erga omnes oblastne pravice, osebnostne pravice in pravice intelektualne lastnine

relativne pravice: uinkujejo v razmerjih inter partes pravice iz osebnega in dednega prava

oblikovalne pravice: uinkujejo v razmerjih erga omnes ali inter partes, so pravice enostranskega oblikovanja volje, ki jih mora druga stranka sprejeti v breme sodelovalne pravice, priakovalne pravice, pravice na pravici

III. ABSOLUTNE ALI IZKLJUUJOE PRAVICE

absolutne ali izkljuujoe pravice so pravice, ki nastajajo v erga omnes razmerjih

te pravice uinkujejo nasproti nedoloenemu krogu subjektov

nosilec pravice lahko izkljui ostale subjekte od poseganja v pravico, imajo dolnost pasivnega ravnanja izkljuujoe pravice so statine narave, ker doloajo neko stanje in ga varujejo pred nedopustnimi posegi

velja naelo numerus clausus poznamo samo toliko izkljuujoih pravic, kolikor jih pozna zakon

izkljuujoe pravico so praviloma premoenjske narave in so prenosljive lahko pa so tudi osebnostni pravice, ki so nepremoenjske narave in niso prenosljive razmerja erga omnes lahko prerastejo v terjatve inter partes, e pride do kritve razmerja erga omnes

OBLASTNE PRAVICE

oblastvene pravice so izkljuujoe pravice, ki urejajo oblast nad stvarjo sem sodijo predvsem pravice stvarnega prava oblastvene pravice imajo publicitetni uinek, kar pomeni, da morajo biti spoznavne navzven

poznamo dve temeljni vrsti oblastvenih pravic: lastninsko pravica in pravica na tuji stvariLASTNINSKA PRAVICA

lastninska pravica lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo in zagotavlja uporabo stvari proti vsakomur

to je najosnovneja premoenjska pravica

predmet lastninske pravice kot oblastvene pravice je lahko samo stvar po naelu specialnosti ne moreta obstajati dva izkljuna lastnika na isti stvari, lahko pa obstaja solastnina

vasih so iz lastninske pravice izhajala 3 osnovna upravienja, ki jih je imel imetnik lastninske pravice na stvari: ius utendi, ius fruendi, ius abutendi (pravica do rabe, plodov in unienja)

danes lastninska pravica ni ve tako absolutna, ampak je relativizirana, omejena s predpisi javnega prava

lastnik lahko izvruje oblast nad stvarjo samo v kolikor ga ne omejuje zakon zaradi javnega interesa (gozd!) lastninsko pravico imamo lahko na premininah ali nepremininah preminine: izraz publicitete je posest, tevilo preminin je neomejeno, zato je nemogo njihov register

nepreminine: publiciteta je vezana na vpis v zemljiko knjigo, lastnik je tisti, ki je vpisan v zemljiko knjigo

PRAVICA NA TUJI STVARI

stvarne pravice na tuji stvari so omejene oblastvene pravice pravice na tuji stvari so pravice, ki omejujejo lastnika pri oblasti, pomenijo omejitve lastninske pravice ne dosegajo obsega lastninske pravice, ker se omejujejo le na del lastnine, vendar je v tem delu njihov poloaj moneji od lastninske pravice

zastavna pravica: zastavna pravica je prednostna poplailna pravica e dolnik ne plaa dolga, lahko zastavni upnik zahteva prodajo zastavljene stvari ali razpolaga s stvarjo

zastavna pravica omejuje lastnika v njegovem razpolaganju s stvarjo

zastavna pravica je prenosljiva skupaj s stvarjo, ki je zastavljena

slunost:

lastnik slueega zemljia mora trpeti izvrevanje slunosti na svojem zemljiu dokler obstaja slunost na stvari je lastninska pravica omejena, lastnik ima samo e golo lastninsko pravico

osebne slunosti: so ustanovljene v korist doloeni oseb, niso prenosljive, ker so vezane na osebo

stvarne slunosti: so ustanovljene v korist doloenemu zemljiu in so prenosljive skupaj z zemljiem

zemljiki dolg

zemljiki dolg je posebna oblika zastavne pravice, pomeni drugaen nain izvritve poplaila

stavbna pravica

stavbna pravica pomeni upravienje postaviti objekt na tujem zemljiu

OSEBNOSTNE PRAVICE

osebnostne pravice pomenijo zavarovanje nedotakljivosti osebnostne sfere in pravico do svobodnega razvoja posameznikove osebnosti te pravice varujejo eksistencialne dobrine osebnostne pravice spadajo med temeljne lovekove pravice, ne moremo pa trditi obratno

osebnostne pravice uinkujejo proti dravi in proti posamezniku

splone osebnostne pravice: nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, uveljavljene so v 35. lenu Ustave

posebne osebnostne pravice so se razvile v okviru splone osebnostne pravice

posebne osebnostne pravice: nedotakljivost lovekovega ivljenja, telesna in osebnostna integriteta...,

osebnostne pravice pripadajo tako fizinim kot pravnim osebam

po svoji naravi so osebnostne pravice izkljuujoe pravice, nepremoenjske, neprenosljive in nepodedljive so najmlaje pravice, pojavile so se na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko je se zael boj za lovekove pravice in svoboine, pred tem so bili mnenja, da lovekova osebnost ne more biti predmet pravic

nato pa so ugotovili, da je bistveno varovanje teh pravic tudi na civilnem podroju (poleg kazenskega podroja)ODKODNINSKO VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC

glede osebnostnih pravic govorimo v okviru civilnega prava predvsem o varstvu osebnostnih pravic v civilnem pravu je mogoe zahtevati odkodnino za nastale posledice (v kazenskem pravu to ni mogoe) najpogosteje je odkodninsko varstvo, pri katerem pride do prehoda iz razmerja erga omnes v inter partes

temelj za odkodninsko varstvo osebnostnih pravic je 134 OZ zahteva za prenehanje s kritvami osebnostnih pravic (vsak ima pravico zahtevati od sodia, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se kri kakna osebnostna pravica, da preprei tako dejanje ali da odstrani njegove posledice, kritelj mora prenehati z dejanjem sicer mora plaati odkodnino) temeljni elementi odkodninskega zahtevka oz. predpostavke za odkodninsko odgovornost so:

koda: ni dovolj da koda grozi, ampak mora e nastati

protipravnost ravnanja: protipravnost je izkljuena e gre za silobran, skrajno silo, samopomo, privolitev

krivda: potrebna je subjektivna odgovornost, samo ponekod je dovolj e objektivna odgovornost

vzrona zveza med ravnanjem in kodo: protipravno ravnanje mora povzroiti kodo

OBLIKE PRAVNO PRIZNANE KODE

premoenjska koda: koda, ki nastane na premoenjskih dobrinah:

zmanjanje premoenja: dejanska koda (damnum emergens) prepreitev poveanja premoenja: izgubljeni dobiek, hipotetina koda (lucrum cessans) nepremoenjska koda: koda, ki je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe:

telesne boleine: posledice posegov v lovekovo telesno integriteto duevne boleine: dogodki, ki povzroijo neprijetne psihine obutke in psihino trpljenje (duevne boleine zaradi zmanjane ivljenjske aktivnosti, zaradi skaenosti, zaradi razalitve dobrega imena in asti, zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice, zaradi smrti blinjega, zaradi kritve dostojanstva, zaradi kritve spolne nedotakljivosti...) strah: strah pred posledicami, ki lahko nastanejo in strah zaradi samega kodnega dogodka okrnitev ugleda pravne osebe: nova doloba, sodie lahko prisodi pravni osebi odkodnino, tudi e premoenjske kode ni, e spozna, da okoliine primera to opraviujejo; pri pravnih osebah veinoma ne gre za odkodnino, temve za objavo sodbe

razlika med premoenjsko in nepremoenjsko kodo se kae v nadomestilu

premoenjska koda: se nadomesti v obsegu, kolikor znaa, pri emer so mona rahla odstopanja zaradi upotevanja premoenjskih razmer okodovanca, okodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari (primer: vaza dejansko ni ni vredna, vendar ima okodovanec nanjo vezane spomine na umrlo mater) nepremoenjska koda: je neizmerljiva, pri njej gre za satisfakcijo, za kompenzacija neprijetnega obutka; satisfakcija je lahko denarna (veinoma se za nepremoenjsko kodo izplaujejo premoenjska nadomestila), ali moralna (opraviilo okodovanca); sodie mora v vsakem konkretnem primeru ugotavljati stopnjo prizadetosti

PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE

predmet pravice intelektualne lastnine je imaterialna dobrina, stvaritev lovekovega duha, duhovna stvaritev

problem je, ker na imaterialna dobrina ni stvar na kateri bi bilo omogoeno izvrevanje oblasti, kljub temu pa avtor potrebuje oblast nad izkorianjem svoje imaterialne dobrine

tudi imaterialnim dobrinam je treba zagotoviti pravno varstvo

pravo intelektualne lastnine skua varovati interese avtorja, ustvarjalca imaterialne dobrine

avtorja oz. ustvarjalca je treba varovati, ker ima lovekovo duhovno ustvarjanje velike gospodarske vrednosti pravni red mora avtorju omogoati prilaanje gospodarske vrednosti, ki izhaja iz njegovega duhovnega ustvarjanja (izumi imajo veliko gospodarsko vrednost, izumiteljem je treba omogoiti, da si prilastijo vrednost, ki jo izum ustvarja) problem nastane, ko avtor in lastnik stvari nista ista oseba (primer: ponavadi lastnik zgradbe in arhitekt nista ista oseba, lastnik lahko zunanjost zgradbe spreminja le s soglasjem arhitekta pod doloenimi pogoji) pravice intelektualne lastnine predstavljajo nekaken most med premoenjskimi in osebnostnimi pravicami imajo dvojno naravo, ki se kae v tem, da so sestavljene so iz osebnih ali moralnih upravienj in iz premoenjskih ali materialnih upravienj

osebna ali moralna upravienja: avtor je moralni nosilec produkta, tudi e materialno komponento prenese na koga drugega (zalonika) moralno upravienje e vedno ostane njemu (avtor dela je slaven, ne zalonik) premoenjska ali materialna upravienja: avtor je kot ustvarjalec varovan ne glede na to, kdo njegov produkt premoenjsko izkoria (varovanje je asovno omejeno, kar je pravice so intelektualne lastnine asovno omejene (znailno za premoenjske pravice) po doloenem asu postanejo pravice intelektualne lastnine public domain, avtorska upravienja trajajo e 70 let po smrti avtorja

pravice intelektualne lastnine imajo omejeno prenosljivost, delno so prenosljive le z avtorsko pogodbo

osnovna oblika varstva pravic intelektualne lastnine je opustitveni zahtevek (zahteva se prenehanje kritve)

poleg tega poznamo e odkodninsko varstvo (povrnitev kode avtorju), kar je tipino za razmerja inter partes pravice intelektualne lastnine lahko razdelimo na dve kategoriji:

avtorske pravice in avtorskim sorodne pravice

pravice industrijske lastnineAVTORSKE PRAVICE

ureja jih Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki v generalni klavzuli podaja opredelitev avtorskega dela, v nadaljevanju pa eksemplifikativno nateva tipine primere avtorskih del

avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev, ki mora biti na nek nain izraena navzven, da je zaitena

ideja kot taka nima monosti zaite, idejo je treba preliti v neko materialno stvar, pa e takrat je ni mono zaititi absolutno, zaiten pa je nain, na katerega je ideja izraena

avtor je oseba, ki ustvari avtorsko delo, lahko je le fizina oseba (pravna oseba je lahko le nosilec materialnih upravienj) pridobitev avtorskih pravic: velja domneva, da avtor postane nosilec avtorske pravice v trenutku, ko je avtorsko delo dokonano (vpraanje, kdaj je avtorsko delo dokonano, pri nas ni potrebna formalnost, v ZDA dodajo )

odprt ostaja problem dokazovanja avtorskega dela tudi pri avtorski pravici se kae njena dvojnost narave v materialnih in moralnih upravienjih

MORALNA ALI OSEBNA UPRAVIENJA AVTORSKE PRAVICE

moralna upravienja so vezana na osebo avtorja, varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih sfer

moralno upravienje avtorske pravice pomeni, da avtor odloa o prvi objavi, ima pravico do priznavanja in navajanja avtorstva, do spotovanja avtorskega dela, pravico do prepovedi uporabe dela, do skesanja...

moralna upravienja niso prenosljiva, ostanejo avtorju ne glede na to, komu gredo materialna upravienja

MATERIALNA ALI PREMOENJSKA UPRAVIENJA AVTORSKE PRAVICE

materialna upravienja varujejo premoenjske pravice avtorja avtor se sam odloi na kaken nain se bo delo uporabilo in za kaj

materialnih upravienj je ve, odvisno od narave dela: pravica do reproduciranja, do distribuiranja, pravica do javnega izvajanja, do prevoda, do predelave, avdiovizualne podobe...

materialna upravienja so prenosljiva delno ali v celoti, avtor z njimi razpolaga, jih spreminja, prenaa, obremeni

AVTORSKIM SORODNE PRAVICE sorodne pravice pomenijo duhovne stvaritve, ki so blizu avtorskim in pomagajo, da avtorske pravice zaivijo

sorodne pravice so: pravice izvajalcev avtorskih del, pravice proizvajalcev fonogramov, pravice filmskih producentov, pravice RTV organizacij, pravice zalonikov...

PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE

podobne avtorskim pravicam, vendar je tu bolj kot moralna poudarjena premoenjska komponenta ne govoriti o duhovnem ustvarjanju, kljub temu pa imajo te pravice lahko zelo veliko vrednost v proizvodnji za pridobitev pravice industrijske lastnine ne zadoa dokonanje, ampak je potrebna registracija na Uradu za industrijsko lastnino pravica pripade vloniku zahteve po registraciji, to pa je lahko pravna ali fizina oseba

PRAVICA PATENTA

patent varuje izum kot rezultat lovekovega ustvarjanja pogoji za izum: izum mora biti nekaj novega (ni mogoe zaititi neesa, kar je v tujini e zaiteno), dosei ga je treba z ustvarjalnim delom (ne po nakljuju), biti mora industrijsko uporabljiv patent se pridobi na podlagi patentne prijave (kdor prvi prijavi patent, se teje, da je prvi izumil doloeno stvar) as trajanja patenta je 20 let, po tem asu veina izumov zastari in postanejo dostopni vsemPRAVICA VZORCA IN MODELA

pomeni zaito novega modela, risbe, slike, ki se uporablja v industrijski proizvodnji varuje zunanji videz produkta, ki je podlaga za prepoznavnost izdelka (steklenica Coca-cole)PRAVICA BLAGOVNE ZNAMKE

blagovna znamka je kombinacija znakov, ki slui prepoznavi blaga pravica blagovne znamke varuje znak, ki je namenjen razlikovanju iste ali podobne vrste produkta znaki morajo biti dovolj razlini od ostalih, ne smejo povzroati zmede na trgu, ne smejo biti nemoralni doloena blagovna znamka se pridobi za doloen razred produktov (Boss za konfekcijo, parfume, cigarete) prepovedana je zaita svetovno znanih znakov (Mercedes) ali znaka, ki generino predstavlja produkt (miza) pravica blagovne znamke traja 10 let z monostjo podaljevanjaPRAVICA DO GEOGRAFSKEGA POREKLA

blago je lahko prepoznavno po tem, da prihaja iz doloenega podroja (kraki prut, kraki teran, ampanjec...) ni klasina pravica industrijske lastnine, je pa sorodna tem pravicam in potrebuje pravno varstvo sankcije: kritelj mora opustiti proizvodnjo, uniiti produkte, zoper kritelja se uveljavi odkodninski zahtevek

III. RELATIVNE PRAVICE

relativne pravice izhajajo iz razmerij inter partes pravni temelj na podlagi katerega nastajajo relativne pravice je pravni posel, predvsem pogodba

relativne pravice uinkujejo nasproti enemu ali ve subjektov, nimajo pa uinka proti tretjim osebam

ponavadi gre za razmerje med dvema tono doloenima strankama, med upnikom in dolnikom relativne pravice so dinamine narave, to pomeni da veinoma ne gre za trajna razmerja

razmerje inter partes in z njim relativna pravica ugasne, ko se obveznost izpolni relativni pravici odgovarja dolnost aktivnega ravnanja upnik terja od dolnika neko ravnanje, in sicer:

dajatev ali storitev (dolnik je aktivno zavezan) opustitev ali dopustitev (dolnik je pasivno zavezan) vsebina razmerij inter partes je zelo iroka in neobvladljiva, zato zanje ne velja naelo numerus clausus relativne pravice je mogoe oblikovati voljno, meje avtonomije strank postavlja zakon

nekatere pogodbe sploh niso doloene in jih stranki ustvarita z dogovorom, praksa je zelo kreativna

zato je zelo pomembno naelo pacta sund servanda dogovor med strankama, ima veljavo pravnega vira

relativne pravice se v doloenih primerih absolutizirajo, dobijo uinek erga omnes to se zgodi v primeru, ko se relativna pravice vpie v javni register (na primer v zemljiko knjigo) relativne pravice se vpisuje le, e tako doloa zakon (najem, predkupna pravica, odkupna pravica, prepoved razpolaganja)TERJATEV

terjatev je temeljni model relativne pravice

terjatev je pravica proti tono doloeni osebi, je zaveza dolnika, na temelju katere zahteva upravienec od zavezanca izpolnitev terjatve

terjatev lahko zajema pozitivno (dajatev, storitev) ali negativno ravnanje (dopustitev, opustitev) pravni temelj za nastanek terjatve je pravni posel ali zakon relativna narava terjatve se kae v tem, da upnik lahko terja izpolnitev samo od dolnika in nikogar drugega

izkljuna narava terjatve se kae v tem, da terjatev izkljui vse tretje osebe iz upnikovega razmerja do dolnika

za izpolnitev terjatve odgovarja dolnik z vsem svojim premoenjem vsi zahtevki iz terjatve se izpolnijo le toliko, kolikor to dopua premoenjska masa dolnika

terjatev je tipina premoenjska pravica in jo je mogoe prenaati samo doloene terjatve niso podedljive ali prenosljive terjatve glede osebnostnih pravic in terjatve za premoenjsko kodo

terjatev ugasne z izpolnitvijo, s pobotanjem, s pologom stvari pri sodiu, z nezmonostjo izpolnitveIV. RAZLIKA MED ABSOLUTNIMI IN RELATIVNIMI PRAVICAMI

najlepe se razlika med izkljuujoimi in relativnimi pravicami pokaejo pri steajnem postopku pravne osebe

steaj nastopi ko premoenje pravne osebe ne zadoa za poplailo njenih obveznosti

steajni upravitelj ugotovi kolikno je premoenje steajnega dolnika na dan uvedbe steaja (steajna masa) vsi upniki prijavijo svoje terjatve

steajna masa predstavlja aktivo, terjatve pa pasivo

razmerje med steajnim upraviteljem in upniki je razmerje inter partes, lahko pa deluje tudi erga omnes

KDAJ RAZMERJE DELUJE INTER PARTES

razmerje deluje inter partes, e glede plaila terjatev upnikov velja naelo sorazmernosti plaila

primer: vsak upnik dobi enak dele iz steajne mase glede na svojo terjatev (vsak dobi poplaanih 10% svoje terjatve)KDAJ RAZMERJE DELUJE ERGA OMNES

razmerje deluje erga omnes, e ima kateri od upnikov privilegirano terjatev (loitveno ali izloitveno pravico) izloitvena pravica: podlaga za izloitveno pravico je lastninska pravica, ki uinkuje erga omnes

steajni dolnik je sklenil najemno pogodbo, najemnina je terjatev, ki spada v steajno maso; glede te terjatve je najemodajalec poplaan enakomerno iz steajne mase; najeto stanovanje pa ne spada v steajno maso, ker ima najemodajalec na stanovanju lastninsko pravico in zahteva da se stanovanje izloi iz steajne mase

prodajalec proda steajnemu dolniku stvar s pridrkom lastninske pravice, to pomeni, da kupec postane lastnik ele ko je kupnina plaana; kupnina zapade v plailo in steajni dolnik pride v steaj, prodajalec zahteva izloitev stvari iz steajne mase, ker ima e lastninsko pravico na stvari

loitvena pravica: podlaga za loitveno pravico je zastavna pravice, ki uinkuje erga omnes

steajni dolnik si sposodi pri upniku denar; upnik svojo terjatev zavaruje z nepreminino steajnega upnika, upnik ni lastnik nepreminine in po steaju ne more zahtevati izloitev nepreminine iz steajne mase, ampak zaradi zastavne pravice lahko zahteva loeno poplailo svoje terjatve; nepreminina se loi od steajne mase, se proda in z izkupikom se poplaa zastavni upnik, ostanek pa gre v steajno maso

V. OBLIKOVALNE PRAVICE

oblikovalne pravice oblikujejo pravna razmerja, lahko jih imenujemo tudi pravotvorna upravienja med oblikovalnim upraviencev in oblikovalnim udeleencem e od prej obstaja pravni odnos (najemna pogodba) oblikovalne pravice delujejo v razmerjih inter pactes, vendar imajo lastnost, ki velja za erga omnes pravice

oblikovalne pravice imajo tri osnovne znailnosti

ena stranka z enostransko izjavo volje ustvari posledice, ki zavezujejo drugo stranko (razdor najemne pogodbe) druga stranka ima dolnost, da uinke oblikovalne pravice sprejme, preoblikovanega razmerja ne more zavrniti

oblikovalne pravice posegajo v materialno pogodbeno naelo, ki zahteva soglasje med strankama (ni soglasja) pravni temelj oblikovalnih pravic je v zakonu ali v pravnem poslu

oblikovalne pravice so asovno omejene, sicer bi vnaale negotovost v pravno razmerje

oblikovalne pravice prenehajo s svojo uveljavitvijo ali s potekom asa

oblikovalne pravice so samostojno prenosljive, e obstaja interes za to

so premoenjske pravice, ker vplivajo na premoenjsko razmerje na katerega so vezane

oblikovalne pravice delimo glede na nain njihovega uveljavljanja:

tobene oblikovalne pravice: za njihovo uveljavljanje je potrebno vloiti tobo

prave oblikovalne pravice. za njihovo uveljavljanje zadoa enostranska izjava oblikovalnega upravienca, ena stranka z enostranskim ravnanjem (izrecno ali konkludentno) ustvari posledice, ki zavezujejo drugo stranko

DELITEV OBLIKOVALNIH PRAVIC PO POSLEDICAH, KI IZHAJAJO IZ RAZMERIJ

NASTANEK NOVEGA PRAVNEGA RAZMERJA

pravice, ki so usmerjene v nastanek novega pravnega razmerja imenujemo tudi opcije opcije se nanaajo na vzpostavitev novega pravnega razmerja med imetnikom opcije in zavezancem, ki bo zavezovalo obe stranki, vzpostavitev dvostranskega razmerja je prepuena izjavi samo ene stranke

opcije so oblikovalne pravice s katerimi je mogoe samostojno razpolagati tipine opcije: ponudba, predkupna pravica, prodajne opcije (put opcije), nakupne opcije (pol opcije), futuresi...

primer: kdor ima predkupno pravico, lahko takrat ko se stvar prodaja, z enostransko izjavo volje spremeni predkupno pravico v kupoprodajno pogodbo, ki zavezuje tudi lastnika

PRENEHANJE OBSTOJEEGA PRAVNEGA RAZMERJA

najpogosteje so oblikovalne pravice, ki so usmerjene v prenehanje obstojeega pravnega razmerja, to so:

odpoved razmerja: velja za trajna razmerja inter partes, tako pogodbo lahko ena stranka kadarkoli odpove z doloenim odpovednim rokom, druga stranka pa mora sprejeti odpoved (najemna pogodba) odstop od pogodbe: kupec ima doloen as po sklenitvi pogodbe pravico od nje odstopiti, ne da bi navedel razlog za to, plaati pa mora skesnino, do odstopa lahko pride tudi zaradi kritve pogodbe ene stranke

razdor pogodbe: pogodba preneha z razlogom, na primer zaradi pomanjkljive izpolnitve ali kritve pogodbe

izpodbijanje pogodbe: pomeni odpravo posledic voljne izjave za preteklost

SPREMEMBA OBSTOJEEGA PRAVNEGA RAZMERJA

obstojea, e izoblikovana pravna razmerja se spreminjajo z aneksi stranki se z aneksom sporazumeta, da bo prilo do spremembe vsebine obstojeega pravnega razmerja nosilec oblikovalne pravice z enostransko izjavo volje spremeni vsebino pravnega razmerja

primer: jamevanje za napako, pri kupoprodajni pogodbo prodajalec jami za napake stvari; kupec, ki notificira napako, ima pravico, da od prodajalca zahteva: odpravo napake ali zmanjanje kupnine ali odstopi od pogodbe; prodajalec ne more prepreiti notifikacije in njenih posledic; notifikacija je breme kupca, izgubi ugodneji poloaj

OHRANITEV OBSTOJEEGA PRAVNEGA RAZMERJA

oblikovalne pravice, ki so usmerjene v ohranitev obstojeega pravnega razmerja, so tipine za primere, v katerih razdor pogodbe nastopi po zakonu

zakon doloa, da se pogodba razdre, e ni izpolnjena pravoasno, za tak razdor ni potreba izjava druge stranke

gre za pogodbe, pri katerih je as bistvena sestavina pravnega posla in je dogovorjen med strankama

vasih pa ima izpolnitev kljub prekoraenemu roku e vedno pomen za kupca kupec dobi oblikovalno pravico, s katero lahko zahteva, da se ohrani pravno razmerje, e je to v njegovem interesu

kupec mora takoj po poteku roka sporoi prodajalcu, da pogodba e vedno velja

primer: kupec in prodajalec se dogovorita, da bo prodajalec do 22.12. dobavil 100 smrekic; as je tu bistvena sestavina, jasno je, da kasneje dobava ne bo imela ve nobenega smisla; e prodajalec ne dostavi smreic do 22.12. se pogodba po zakonu razdre; lahko pa kupec sporoi prodajalcu, da pogodba e vedno velja, e mu prodajalec dostavi smreice naslednji dan, ker ima interes, da bi smreice prodal naprej

PRILASTITVENE PRAVICE

prilastitvene pravice so posebna oblika oblikovalnih pravic, ki imajo uinek erga omnes

te pravice dajejo monost subjektu, da z enostranskim ravnanjem vzpostavi erga omnes razmerje najvekrat gre za vzpostavitev lastninske pravice s prilastitveno pravico niija stvar je stvar, nad katero lastnik po svoji volji odpove oblast (kosovni odvoz) izgubljena stvar se ne teje za niijo, ker se lastnih ni odpovedal oblasti nad stvarjo po svoji voljo prilastitev niije stvari je pri nas mona le na premininah, ki jih je potrebno vzeti v posest z namenom, da se na njih pridobi lastninska pravica prilastitev divjadi in rib je privilegirana prilastitvena pravica, po naih predpisih so vse prosto ivee ivali last Republike Slovenije, njihovo prilaanje s strani posameznikov omogoajo privilegirani prilastitveni poloaji, to so dovolilnice s katerimi lovci in ribii smejo pridobiti divjad in ribe, ki so sicer v lasti drave

SODELOVALNE PRAVICE

nosilcem sodelovalnih pravic je omogoeno sodelovanje pri oblikovanju volje pravne osebe in udelebo pri delovanju pravne osebe (sodelovanje pri upravljanju drube, pri vodenju poslov, pri odloanju glasovanje...) gre za oblikovanje neke splone volje

sreamo jih v gospodarskem pravu so prenosljive, samostojno ali pa s korporacijsko pravico (delnica)

PRIAKOVALNE PRAVICE

pri priakovalnih pravicah gre za priakovanje doloene pravice, priakovanje pravice v nastajanju

izpolnjeni so vsi bistveni elementi za nastanek doloene pravice, niso pa e izpolnjeni isto vsi pogoji

primer je pogojni pravni posel, ki je sicer sklenjen, vendar njegov uinek nastopi ele z izpolnitvijo pogoja

pravo daje varstvo doloenemu priakovanju priakovalca pravo varuje tako, da omejuje tistega, ki bi skual prepreiti kasneji uinek priakovalne pravice

priakovanje je mogoe prenesti na drugega

tipina priakovalna pravica je dedna pravica

PRAVICE NA PRAVICAH

v zaetku je bila ideja o pravici na pravici zavrnjena, danes pa obstajajo nekatere pravice na pravicah

tak primer je zastavna pravica, danes je poleg stvari mogoe zastaviti tudi pravico, e je prenosljiva in ima premoenjsko vrednost (mogoe je zastaviti terjatev)PROTIPRAVICE ALI UGOVORI

protipravice dajejo imetniku monost, da se zoperstavi pravici, ki jo uveljavlja nek drug subjekt

imenujemo jih ugovori nosilec protipravice lahko proti drugemu nosilcu pravice nastopi s svojim ugovorom ugovor je lahko trajen ali zaasen

z ugovorom se popolnoma ali deloma odvzame uinek uveljavljani pravici e ena stranka postavi zahtevek, lahko nasprotna stran ukrepa z ugovorom

ugovor je treba uveljavljati, sodie ugovora ne upoteva po uradni dolnosti, ampak le ga vloi upravienec

VI. IZVREVANJE PRAVIC

VSEBINA IN MEJE PRAVIC

vsebina in meje pravic sta doloeni:

pri izkljuujoih pravicah z zakonom: vsebina je natanno doloena v zakonu

pri relativnih pravicah s pravnim poslom: v zakonu navedena samo temeljna naela, iz njih ne moremo razbrati natanne vsebine pravice, ker so preve abstraktna, pravica se konkretizira ele s pravnim poslom

AVTONOMIJA VOLJE PRI IZVREVANJU PRAVIC

avtonomija volje pomeni, da subjekti svobodno vstopajo v civilnopravna razmerja, na temelju svoje volje

vse pravice je treba izvrevati v skladu z njihovo vsebino, ki jo doloita stranki po svoji avtonomni volji vendar je avtonomna volja omejena s splonimi naeli, ki doloajo meje izvrevanja pravic v civilnopravnih razmerjih mora vsakdo ravnati v skladu s temi naeliNAELA, KI VELJAJO ZA IZVREVANJE PRAVICNAELO VESTNOSTI IN POTENJA

pri izvrevanju pravic morajo udeleenci spotovati naelo vestnosti in potenja, udeleenci morajo v pravnem prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji (5. len) takno ravnanje se priakuje od vsakogar, ki stopa v civilnopravno razmerje naelo vestnosti in potenja se dostikrat prekriva z moralnimi in prisilnimi predpisi na naelo vestnosti in potenja se je mono sklicevati tudi pri izvrevanju pravic in pri pravnih poslih

zaradi naela vestnosti in potenja je pravico nedopustno izvrevati na nain, ki drugemu povzroa kodo sodie lahko zaradi krenja naela vestnosti in potenja razveljavi pogodbo, ki je pravilno sestavljena, ampak ima izrazito nepoteno vsebino ali e je vsebina pogodbe v nasprotju z moralnimi in prisilnimi predpisiPREPOVED ZLORABE PRAVIC

prepovedano je izvrevanje pravic v nasprotju z namenom, za katerega je bila pravica ustanovljena ali priznana pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih pravice je treba izvrevati v skladu s temeljnimi naeli OZ in z njihovim namenom udeleenci v obligacijskih razmerjih se morajo pri izvrevanju svojih pravic vzdrati ravnanja, s katerim bi bila oteena izpolnitev obveznosti drugih udeleencev za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen nosilec ravna z oitnim namenom, da drugemu koduje. OKOLIINE, KI IZKLJUUJEJO PROTIPRAVNOST IZVREVANJA PRAVIC

SILOBRAN

e je oseba ki je v silobranu povzroila kodo ne odgovarja zanjo

pri prekoraenem silobranu (ni sorazmerja med povzroeno kodo in kodo, ki je grozila) pa je odkodninska odgovornost

ODVRNITEV KODE OD DRUGEGA

komur nastane koda pri tem, ko odvraa od drugega kodno nevarnost, ima pravico zahtevati od njega povrnitev kode, kateri se je smotrno izpostavil

STISKA

e posameznik povzroi kodo v nevarnosti, ki je ni povzroil sam, ne odgovarja za kodo

okodovanec lahko zahteva odkodnino od tistega, ki je odgovoren za nastanek nevarnosti ali od tistega od katerega je bila koda odvrnjena

SAMOPOMO

samopomo je pravica vsakogar, da odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e tak nain odvraanja kritve ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost (139/2) pogoj za uporabo samopomoi je, da grozi neposredna nevarnost, da bo onemogoena izvritev zahtevka

samopomo je zaasno zavarovanje zahtevka

VII. NASTANEK, PRENOS IN PRENEHANJE PRAVIC

NASTANEK PRAVIC IZVIRNI NAIN PRIDOBITVE PRAVIC

pri izvirnem nainu pridobitelj pridobi pravico ne glede na voljo predhodnika

OKUPACIJA

izvirni nain pridobitve lastninske pravice na nikogarnjih stvareh izvede se tako, da pridobitelj pravice vzame nikogarnjo stvar v posest z namenom prilastitvePRIPOSESTVOVANJE

pridobitev lastninske pravice je pravna posledica dobroverne posesti, ki je trajala dalje asovno obdobje dobroverni posestnik je posestnik, ki ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova

dolina priposestvovalnega roka je od 3 do 20 let (odvisno ali gre za preminino ali nepreminino, ali je posest zakonita ali ne)

IZDELAVA NOVE STVARI

najbolj pogosto se izdela nova stvar iz posameznikove lastne stvari

e se izdela nova stvar iz tujega materiala, gre za predelavo

e predelovalec ve, da stvar ni njegova, potem je lastnik predelane stvari lastnik materiala e je predelovalec v dobri veri, da je material njegov, na predelani stvari nastane solastnina v sorazmerju vrednosti materiala lastnika in vrednosti vloenega dela predelovalca

e je delo predelovalca obutno ve vredno kot material, predelana stvar pripade predelovalcu, vendar mora lastniku materiala povrniti nastalo kodo

SPOJITEV, ZMEANJE IN POMEANJE

e pomeanih stvari ni mono loiti brez znatnih strokov, nastane na njih solastnina e je nekdo pomeal stvari nedobroverno, lahko ostali njihovi lastniki zahtevajo pomeano stvar zase ali pa mu jo prepustijo, pomeevalec pa mora povrniti kodoGRADNJA NA TUJEM ZEMLJIU

graditelj postane lastnik stavbe e gradi v dobri veri, e lastnik zemljia za ve gradnjo, e se lastnik gradnji ne upre

sicer pa graditelj ne postane lastnik stavbe zaradi naela superficies solo cedit

PRIDOBITEV NARAVNIH PLODOV

plodovi pripadajo lastniku matine stvari

po loitvi plodov od matine stvari na plodovih izvirno pridobita lastninsko pravico uitkar in zakupnik

PRENOS PRAVIC IZVEDENI NAIN PRIDOBITVE PRAVICE

pri izvedenem nainu pridobitelj izvaja pravico od druge osebe in postane nosilec pravice le, kadar je odsvojitelj imetnik pravice bistveno je soglasje volje med odsvojiteljem in pridobiteljem

nihe ne more prenesti na drugega ve pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse haberet)

po obsegu so derivativne pridobitve:

posamine ali singularne: predmet pridobitve je posamezna pravica (kupoprodajna pogodba) vesoljne ali univerzalne: predmet pridobitve je cel kompleks pravic (dedovanje)PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE

stvar je potrebno pridobiti od lastnika, e se stvar pridobi od nelastnika, postane pridobitelj lastnik samo e je stvar kupljena na drabi, e nelastnik stvar proda na podlagi pravnega posla, e nelastnik stvar proda na podlagi svoje dejavnosti, pri emer pridobitelj ne ve, da ni lastnik

pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepreminini kot izkljuujoe pravice je vpis v zemljiko knjigo za pridobitev lastninske pravice na preminini je potrebno soglasje in izroitev (traditio)

pri izroitvi gre lahko za nadomestno izroitev, ki pomeni oznaitev prenosa stvari (izroitev avtomobilskih kljuev) bodoi kupec ima lahko stvar e v posesti, zato izroitev ni potrebna izroitev na kratko roko (brevi manu traditio) e nekdo eli prodati stvar, ki je v posesti nekoga drugega, lastninska pravica na stvari nastane s pravnim poslom

CESIJA

en upnik prenese terjatev na drugega upnika cesijo, to lahko stori brez soglasja dolnika, stari upnik mora le obvestiti dolnika o novem upniku, po obvestilu lahko dolnik dolg veljavno izpolni le novemu upniku

PRENEHANJE PRAVICE

pravica lahko preneha absolutno ali relativno absolutno: pravica ugasne in ne obstaja za nikogar ve

relativno: pravica preneha le v sferi enega subjekta s tem ko preide v sfero drugega subjekta

pravica lahko preneha tudi z odpovedjo

pri izkljuujoih pravicah je odpoved lahko enostranska, pri relativnih pravicah pa je potrebno soglasje stranke e so pravice vezane na osebo, prenehajo z njeno smrtjo terjatev preneha z odpustom dolga, z izpolnitvijo, s konfuzijo, z nemonostjo izpolnitve terjatev je mono pobotati, pri pobotu morajo biti stvari istovrstne in iste kvalitete, terjatvi, ki se pobotata, morata biti zapadli (dospeli), e je terjatev zastarala, preden so stekli pogoji za pobot, je ni mono pobotati

oblastvene pravice lahko prenehajo z unienjem stvari oblikovalne pravice prenehajo z izpolnitvijo ali po preteku doloenega asaZAHTEVEK IN UGOVOR I. ZAHTEVEK

POJEM ZAHTEVKA

zahtevek je materialnopravno upravienje za varstvo poloaja, ki izvira iz pravice uresniitev tega poloaja je mogoe sodno uveljavljati

zahtevek je namenjen uveljavljanju pravice in doseganju pravnega poloaja, ki ga ta pravica vsebuje

zahtevek pomeni pravico zahtevati od koga drugega storitev ali opustitev zahtevek vedno obstaja proti tono doloeni osebi gre za razmerje inter partes med tistim, ki zahtevek postavi, in naslovnikom zahtevka (ne moremo toiti imaginarno) zahtevek je konkretizacija terjatve vsaka terjatev je zahtevek ampak ni vsak zahtevek terjatev

za zahtevek veljajo splona obligacijska pravila o zastaranju zahtevek s potekom asa spremeni svojo vsebino, z zastaranjem ugasne monost uinkovitega sodnega uveljavljanja zahtevka

VRSTE ZAHTEVKOV

VRNITVENI ALI VINDIKACIJSKI ZAHTEVEK

ta zahtevek se nanaa na vrnitev tono doloene stvari

uveljavlja ga lastnik nasproti posestniku (actio rei vindicatio)OPUSTITVENI ALI NEGATORNI ZAHTEVEK

z zahtevkom nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja, ki posega v njegovo pravico

mogoa je tudi preventivna prepoved bodoih istovrstnih ravnanj

znailen je za izkljuujoe pravice (actio negatoria)IZPOLNITVENI ALI INSTITUCIJSKI ZAHTEVEK z zahtevkom upnik terja od dolnika ravnanje, za katero se je dolnik zavezal (primer: prodajalec zahteva kupnino)ODKODNINSKI ZAHTEVEK z zahtevkom se zahteva povrnitev, nadomestitev kode, ki je nastala s kritvijo praviceOBOGATITVENI ALI REPARACIJSKI ZAHTEVEK z zahtevkom se zahteva vrnitev stvari, na raun katere je bil nekdo neupravieno obogaten (kondikcije) KONKURENCA ZAHTEVKOV

konkurenca zahtevkov nastane, ko iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov

ko med istima strankama, v istem razmerju obstaja ve zahtevkov, pravimo si konkurira ve zahtevkov

NORMATIVNA ALI ZAKONSKA KONKURENCA ZAHTEVKOV

isto dejansko stanje se lahko odraa v ve zakonskih dolobah

v takih primerih velja naelo, da specialneji zahtevek stopi na mesto splonejega zahtevka velja enako kot z zakoni, ampak to se v civilnem pravu dogaja redko (primer: kodo se praviloma povrne enkratno, e pa gre za poseg v avtorsko pravico se povrne dvakratno zaradi specialnosti velja drugo pravilo)ALTERNATIVNA KONKURENCA ZAHTEVKOV

e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov z razlino vsebino, lahko njihov imetnik alternativno izbira med njimi ko se uveljavi en zahtevek, ostali ugasnejo (primer: e ima stvar napako, kupec lahko zahteva odpravo napake, dopolnitev ali znianje kupnine, zahteva lahko samo eno od teh stvari, ne pa vseh treh)KUMULATIVNA KONKURENCA ZAHTEVKOV e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov, jih lahko uveljavlja hkrati (primer: odkodninski zahtevek se lahko uveljavlja kumulativno, hkrati s temeljnim zahtevkom)KONKURENCA NORMATIVNEGA IZPODRIVANJA ZAHTEVKOV

iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov, ki so usmerjeni v isto posledico isto dejansko stanje ima razline pravne podlage za uveljavljanje zahtevka

stranki pripada samo en zahtevek, in e se izpolni zahtevek iz ene pravne podlage, se ne more zahtevati uveljavitve zahtevka e iz druge pravne podlage (primer: lastnik lahko zahteva najete vrnitev stvarni pa podlagi lastninske pravico ali pa na podlagi najemne pogodbe)KONKURENCA POSAMEZNIH TERJATEV

konkurenca terjatev pomeni, da je na individualni stvari ve terjatev, terjatev pa se lahko izpolni samo enkrat e pride do konkurence terjatev velja naelo prejnji po asu, moneji po pravici (prior tempore, potior iure) prednost ima izvritveno ravnanje prva izpolnjena terjatev

pri konkurenci terjatev na zastavljeni nepreminini ima prednost zastavni upnik, prvi vpisan v zemljiko knjigo

II. UGOVOR

POJEM UGOVORA

ugovor ima lastnost pravice, je sinonim za protipravico ugovor je obrambno sredstvo proti zahtevku ugovor se pod doloenimi pogoji lahko uveljavlja zoper neko pravico, ki se uveljavlja z zahtevkom

ugovor lahko daje oseba, ki ji zakon daje to monost

ne upoteva se po uradni dolnosti, temve vedno le na zahtevo njegovega nosilca

VRSTE UGOVOROV

trajni ugovori: ugovori, ki trajno izkljuujejo zahtevek, zanikajo obstoj zahtevka (primer: ugovor zastaranja) zaasni ugovori: obstajajo, dokler za njih obstajajo pogoji, nato ugasnejo (primer: ugovor predkupne pravice) ugovori, ki omejijo zahtevek: ugovori, ki odlagajo pravno mo zahtevka (primer: ugovor neizpolnjene pogodbe, na izpolnitev se lahko toi le, e je druga stran pravilno poravnala svoj del obveznosti)OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

I. PREDMETI PRVE KATEGORIJE

predmeti I. kategorije so objekti oblastvenih pravic, so objekti samo v civilnopravnih razmerjih

predmeti I. kategorije so stvari, ravnanja in imaterialne dobrine

1. STVARI

stvar je osnovna oblika objekta I. kategorije stvar je telesni del narave, ki je lahko obvladljiv s lovekovimi ravnanji

stvari so predmet oblastvenih stvarnopravnih pravic

ival imajo pri nas lastnost stvari, lahko so predmet lastninske pravice

ivali so zaitene s posebnimi zakoni, e takih zakonov ni, se smiselno uporabljajo dolobe, ki veljajo za stvari

za stvari tejejo tudi energije in valovanja, ki sicer nimajo telesnosti, ko tipine lastnosti stvari

klasifikacija stvari:

ENOSTAVNE IN SESTAVLJENE STVARI

enostavne stvari so enotne, enovite po naravi (kamen), takih stvari je danes vedno manj

sestavljene stvari je ve enovitih stvari, povezanih, spojenih skupaj v novo enotno stvar

s spojitvijo v sestavljeno stvar nastopijo doloene pravne posledice deli sestavljene stvari so bili pred spojitvijo samostojni, zdaj pa je predmet lastninske pravice le sestavljena stvar, njeni deli pa ne, izgubijo pravno samostojnost

e obstaja tuja lastninska pravica na delu, je ni mono uveljavljati, dokler del ne postane samostojen

ZBIRNE STVARI

zbirne stvari imajo obe priznane lastnosti stvari samo kot celota (set kart, par evljev), samo kot celota so lahko predmet lastninske pravice

PRITIKLINE

pritikline so stvari, ki so manj pomembne in sestavljajo z bolj pomembno stvarjo trajno zvezo, sluijo doseganju gospodarskega namena glavne stvari

za pritikline velja naelo accessio cedit principali: stranska gospodarsko manj vana stvar postane sestavina glavne, gospodarsko bolj vane stvari s tem stranska stvar izgubi pravno samostojnost, priraste k glavni stvari, postane akcesija, prirast glavne stvari

pritiklina deli usodo glavne stvari, e ni doloeno drugae

TELESNE IN NETELESNE STVARI

telesne stvari so stvari, ki zavzemajo prostor, vse tisto kar lahko primemo

netelesne stvari so stvari, ki ne zavzemajo prostora (dediina, terjatve, pravice)PREMININE IN NEPREMININE

preminine so stvari, ki lahko brez kode za svoje bistvo spreminjajo kraj, na katerem so

nepreminine so odmerjeni deli zemeljske povrine, zemljike parcele, posamezni deli zgradbe (etae), tudi ladje in letala se tejejo za nepreminine

zemljia so oznaena z mejami, parcelnimi tevilkami in vpisana v zemljiko knjigo

k zemljiu spada zrani prostor nad njim in zemlja pod njim

po naelu superficies solo cedit je vse, kar je trdno in trajno spojeno z zemljiem sestavni del zemljia, prirast zemljia pripade zemljiu, dejansko ne moremo biti lastniki hie, lahko smo samo lastniki zemljia

odstop od tega naela je etana lastnina v venadstropnih stavbah

NADOMESTNE IN NENADOMESTNE STVARI

nadomestne stvari so generine stvari, genus

nadomestne stvari so doloene po vrsti, v gospodarskem ivljenju pojavljajo v vejih koliinah, lahko jih med seboj zamenjujemo doloamo jih s tetjem, merjenjem in tehtanje

e je predmet dajatve genus, dolnost ne preneha, e se stvar unii, ker se generine stvari ne izrpajo

nenadomestne stvari so individualno doloene stvari, species

nenadomestne stvari so doloene kot enkratna stvar, ki je ni mogoe nadomestiti

e je predmet dajatve species, z unienjem stvari dolnost preneha, ker dajatev postane nemogoa

POTRONE IN NEPOTRONE STVARI

potrone stvari se z enkratno rabo porabijo, naravno (hrana, pijaa) ali pravno (denar) glede potronih stvari se sklepajo posojilne pogodbe posojilojemalec mora vrniti posojilodajalcu enako koliino istovrstnih stvari enake kvalitete (tantumdem eiusdem generis et qualitatis) nepotrone stvari so stvari, ki se z uporabo ne iztroijo

glede nepotronih stvari se sklepajo najemne in posodbene pogodbe

DELJIVE IN NEDELJIVE STVARI

deljive stvari je mono razdeliti na enakovredne dele, ne da bi pri tem trpelo njihovo bistvo in vrednost, delitev stvari je lahko realna ali fizina

nedeljive stvari je mono deliti le miselno stvar pripada ve osebam kot solastnikom, solastnik ima na stvari miselni ali idealni dele (pars pro indiviso)PLODOVI

od matine stvari se organsko loi nova samostojna stvar, ki je iste vrste kot neposredna matina stvar plodovi so naravni (sadei, ivalski mladii, mleko, anorganski donosi rudninskega sveta) ali pravni (denarne koristi, ki jih dobiva upravienec od stvari na podlagi obligacije) IMATERIALNE DOBRINE

imaterialne dobrine so vsi ostali objekti izkljuujoih pravic, ki niso stvari to je predvsem intelektualna lastnina, ki jo varujejo pravice intelektualne lastnine lovekova osebnost, ki jo varujejo osebnostne pravice

RAVNANJE

ravnanje je tipien objekt obligacijskega razmerja ravnanje zajema zelo irok spekter

dajatve: dolnost nekaj dati v korist upnika

storitve: dolnost nekaj storiti v korist upnika, fizino ali umsko delo

opustitve: dolnik v korist upnika opua nekaj, kar mu je sicer dovoljeno

dopustitve: dolnik upniku dopusti nekaj, kar bi bilo sicer prepovedano

II. PREDMETI DRUGE KATEGORIJE

predmeti II. kategorije so pravice in pravna razmerja, ki so lahko objekt drugih pravic in pravnih razmerij

za predmete II. kategorije je znailno, da so lahko predmet razpolagalnih pravnih poslov, s katerimi pravica nastane, se spremeni ali ugasne

1. PRAVICE IN PRAVNA RAZMERJA

tipien primer predmeta II. kategorije je premoenje

premoenje pomeni celoto vseh pravic in pravnih razmerij, ki pripadajo doloenemu pravnemu subjektu sem sodijo le pravice, ki imajo neko vrednost in jih lahko izrazimo v obliki denarnih enot

premoenje je pomembno zaradi premoenjske odgovornosti, saj subjekt za svoje obveznosti odgovarja s celotnim premoenjem

e subjekt noe prostovoljno izpolniti obveznosti se lahko prisilno posee v premoenje z izvrilnim postopkom

vendar se ne sme posei v celotno premoenje (v preivninskih terjatvah se posee v 1/2 premoenja, v ostalih terjatvah pa v 1/3 premoenja) premoenje kot celota ni predmet pravic in pravnih razmerij, razen pri univerzalnem pravnem nasledstvu

predmet pravic in pravnih razmerij so ponavadi posamezne pravice, ki izvirajo iz premoenja lastninska pravica, zastavna pravica...

III. RAZLIKA MED PREDMETI PRVE IN DRUGE KATEGORIJE

razliko je mogoe prikazati na primeru lastninske pravice: ko lastnik proda stvar kupcu predmet kupoprodajne pogodbe ni stvar ampak lastninska pravica, stvar se ne prenese kot objekt I. kategorije, ampak se prenese lastninska pravica kot objekt II. kategorije

FIZINA OSEBA I. OPREDELITEV FIZINE OSEBE

fizina oseba je vsak posameznik, lovek, ki se v procesnem pravu imenuje stranka osebna sposobnost fizine osebe je sestavljena iz:

pravna sposobnost: splona in posebna

voljna sposobnost: poslovna in deliktna

II. PRAVNA SPOSOBNOST FIZINIH OSEB

pravna sposobnost je sposobnost postati in biti subjekt pravic in dolnosti pomeni zmonost subjekta, da ima katerekoli pravice in dolnosti, ki so pravno dovoljene

pravno sposobnost ima vsak (vsak je sposoben biti nosilec pravic in dolnosti, ne glede na spol, starost ali duevno stanje) pri pravni sposobnosti je bistveno vpraanje pridobitve posameznih pravic in dolnosti kako in ali bo subjekt pridobil doloene pravice in dolnosti, je odvisno od njegove poslovne sposobnosti

danes se predvideva, da vsak, ki ima voljno sposobnost, ima tudi pravno sposobnost

SPLONA PRAVNA SPOSOBNOST

osebi ni treba izpolnjevati nikakrnega pogoja, da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolnosti

POSEBNA PRAVNA SPOSOBNOST

oseba mora izpolnjevati doloene pogoje, zato da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolnosti

oporona sposobnost: sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali uniiti, starost oporonika mora biti nad 15 let, biti mora razsoden, volje zapustnika ne more nihe nadomestiti, zastopanje tu ni mogoe

dedna sposobnost: sposobnost dedia, da stopi v poloaj zapustnika, naeloma je dedi lahko vsak razen, e je dedno nevreden, ker s svojim zavrnim ravnanjem do zapustnika zapravil monost, da bi po njem dedoval

sposobnost za uresnievanje z ustavo doloene pravice o svobodi odloanja glede rojstev otrok: zahteva se razsodnost, drugi posebni pogoji pa so vpraljivi (zdravje, starost, primerna za rojevanje, psihine in moralne lastnosti) sposobnost otroka, da izvruje pravice doloene s Konvencijo o otrokovih pravicah: vezana je na doloeno starost, za otroka se teje lovek do 18. leta starosti oz. otrok ki ni poslovno sposoben

ekovna sposobnost, avtorska pravna sposobnost...PRIDOBITEV PRAVNE SPOSOBNOSTI

pravna sposobnost se pridobi z rojstvom tu se postavi vpraanje koga smatramo za e rojenega

po nai zakonodaji pravno sposobnost priznavamo samo ivorojenemu otroku otrok mora ob rojstvu kazati znake ivljenja (pogoj za ivljenje je, da otrok diha), ni potrebno, da je sposoben za ivljenje

dvomu velja pravna domneva, da je bil otrok iv rojen

VARSTVO ZARODKA, NASCITURUSA

po naem pravu nasciturus nima pravne sposobnosti, ni samostojno bitje s pravicami in svoboinami

nima absolutne pravice do ivljenja, ustava sicer zagotavlja nedotakljivost ivljenja, a to ne velja za nasciturus ivljenje nasciturusa je varovano posredno preko ivljenja njegove matere, vendar je hkrati odvisno od njene volje

tudi se nasciturusu prizna doloeno pravno varstvo, kadar gre za njegove pravice in koristi, ne pa ko gre dolnosti

nasciturus teje za e rojenega, kadar gre za njegove pravice, vendar se mora roditi iv, sicer te pravice odpadejo, kakor da ne bi nikoli nastale (rimsko pravilo: nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur) pravice nasciturusa:

dedna pravica: nasciturus lahko deduje

pravica do povraila kode, ki je bila povzroena s kodnim ravnanjem v asu, ko je bil e nasciturus

PRENEHANJE PRAVNE SPOSOBNOSTI

pravna sposobnost loveka preneha s smrtjo (pravno relevantna je moganska ali cerebralna smrt) s smrtjo prenehajo, ugasnejo vse pravice, vezane na umrlo osebo

veina pravic se lahko z dedovanjem prenese na dedie

sodie lahko v nepravdnem postopku pogreano osebo spozna za mrtvo, doloi dan in uro, ki veljata za smrt

v tem primeru se vzpostavi domneva smrti z vsemi pravnimi posledicami

ta domneva je izpodbojna e se pogreani vrne, mora sodie vzpostaviti prejnje stanje ter mu vrniti vse pravice in dolnosti, edino zakonska zveza z vrnitvijo pogreanega ne oivi

sodie pogreanega razglasi za mrtvega, e: o njem zadnjih 5 let ni nobenega poroila in je njegovega rojstva poteklo 70 let ter je verjetno, da ni ve iv

je izginil v poaru, potopu ladje, letalski nesrei ali drugi katastrofi, pa o njem ve kot 6 mesecev ni glasu

je pogrean v vojni, pa o njem 1 leto ni glasu

vpraanje komorience se postavi v primeru, ko umreta 2 osebi v istem trenutku in se ne da natanno doloiti, katera je umrla prej kdor zaradi uveljavljanja koristi trdi, da je ena oseba preivela drugo, mora to dokazati

III. VOLJNA SPOSOBNOST FIZINIH OSEB

voljna sposobnost pomeni sposobnost za zavestno in preudarno tvorjenje lastne volje kdor ima voljno sposobnost, ima tudi pravno sposobnost

voljna sposobnost je sestavljena iz deliktne in poslovne sposobnostiPOSLOVNA SPOSOBNOST

poslovna sposobnost je sposobnost subjekta, da sam ustvari voljo, ki se zahteva za sklepanje pravnih poslov

poslovna sposobnost pomeni zavest in voljo pravnega subjekta

sklepati pravne posle

se zavezovati na podlagi teh poslov

pridobivati pravice

prevzemati obveznosti

pretei mora nekaj asa, da lovek je sposoben presoditi pomen in posledice dejanj in zanje prevzeti odgovornost

POPOLNA POSLOVNA SPOSOBNOST

popolno poslovno sposobnost se praviloma pridobi s polnoletnostjo izjemoma se lahko pridobi e prej s sklenitvijo zakonske zveze ali rojstvom potomca, e obstajajo pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti (spregled mladoletnosti, venia aetatis)

POSLOVNA NESPOSOBNOST

popolnoma poslovno nesposoben je otrok do 15. leta

otrok je popolnoma nesposoben, ker ne more izjaviti pravno relevantne volje vsak posel, ki ga sklene otrok, je nien kljub temu pa vasih taknih pravnih poslov ne tejemo za nine (otrok kupi malico), ampak smatramo, da je otrok sel, ki ni nujno poslovno sposoben veljavni so pravni posli, ki jih sklene oseba o odvzeto poslovno sposobnostjo, ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna, je imela svetel trenutek (lucidum intervallum)

tisti, ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, ne morejo sklepati pravnih poslov, taki pravni posli so nini, so v enakem poloaju kot otroci do 15. leta starosti

poslovna sposobnost se v celoti odvzame osebi, ki ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, zaradi:

napake volje, razuma in znaaja

duevnih bolezni ali duevne zaostalosti

trajnega uivanja alkohola ali mamil, hude telesne prizadetosti, pretirane zapravljivosti ali kverulantstva

odvzem lahko predlagajo:

blinji sorodniki

zakonski partner

prizadeta oseba sama v obdobju svetlega trenutka

CSD

dravni toilec

sodie o odvzemu poslovne sposobnosti odloi v nepravdnem postopku na podlagi dokazov

najbolj upoteva mnenje izvedenca sodnopsihiatrine stroke

DELNA ALI OMEJENA POSLOVNA SPOSOBNOST

omejeno poslovno sposobnost ima mladoletnik od 15. do 18. leta, ki je pod roditeljsko ali skrbniko pravico omejeno poslovno sposobna oseba lahko praktino sklepa vse posle, razen pomembnejih pravnih poslov, za katere je potrebna avtorizacija (odobritev) starev ali skrbnika kot pomembneji pravni posli se tejejo tisti pravni posli, ki vplivajo na ivljenje mladoletnika v prihodnosti pomembneji pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba ne velja, e ni avtoriziran neavtoriziran pravni posel zavezuje le sopogodbenika omejeno poslovno sposobne osebe, zato se za take posle uporablja naziv epavi pravni posel (negotium claudicans) po avtorizaciji pa pravni posel velja, kot da bi bil veljaven e od dneva sklenitve dokler niso avtorizirani so pomembneji pravni posli izpodbojni izpodbija ga lahko mladoletnik sopogodbenik ima pravico zahtevati od mladoletnikovih starev, naj se izjavijo, ali bodo posel avtorizirali ali ne, e se v 30 dneh od tega poziva ne izreejo, ali odobravajo pogodbo ali ne, se teje, da so odobritev zavrnili sopogodbenik mladoletnika, ki ni vedel za njegovo omejeno poslovno nesposobnost, lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika sopogodbenik mladoletnika, ki je vedel za da je mladoletna oseba omejeno poslovno nesposobna, pa ga je ta prevarala, e da ima dovoljenje od njenega zakonitega skrbnika lahko odstopi od pogodbe pravica odstopiti od pogodbe ugasne v 30 dneh potem, ko sopogodbenik zve za poslovno omejeno sposobnost druge stranke oziroma za to, da nima dovoljenja zakonitega zastopnika

e stari ali skrbnih odobrijo pogodbo preden se iztee ta rok, sopogodbenik ne more odstopiti od pogodbe

poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pravne posle, katere ji dovoljuje sklepati zakon to so pravni posli: sklepa pravne posle glede zasluka in razpolaga s svojim zaslukom

sklene delovno razmerje in pogodbo o delu

razpolaga z avtorskimi in iznajditeljskimi pravicami

razpolaga z osebnimi pravicami

pridobivanje pravice in ne prevzemanje dolnosti

prosto razpolaganje s tipendijo

umetna prekinitev nosenosti (velja le za razsodne mladoletnice) opravlja v vsakdanjem ivljenju obiajen pravni promet (velja tudi za otroka, ki e ni dopolnil 15 let) omejeno poslovno sposobna je tudi oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost delno odvzeta (s podaljanjem roditeljske pravice ali z odvzemom poslovne sposobnosti v nepravdnem postopku) take osebe imajo enak poloaj, kot mladoletniki od 15. do 18. leta CSD jim lahko dovoli opravljati nekatere pravne posle pri tem pa mora upotevati vzrok, zaradi katerega jim je bila omejena poslovna sposobnostDELIKTNA SPOSOBNOST

deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za posledice prepovedanega dejanja v civilnem pravu je delikna sposobnost, sposobnost za kodno ravnanje in odkodninsko odgovornost za odkodninsko odgovornost so potrebni 4 pogoji:

krivdna odgovornost

nedopustno kodno ravnanje

nastanek prepovedane posledice

vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in kodo

odkodninska odgovornost ima obrnjeno dokazno breme toenec mora dokazati da ni ravnal kodno

razsodnost je pogoj za krivdno odgovornost v civilnopravnem pomenu (= pritevnost v kazenskem pravu) kdor je nerazsoden zaradi ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi drugemu

kdor je v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja za kodo, ki jo povzroi, razen e dokae, da ni po svoji kri-vdi priel v tako stanje; e je priel v tako stanje po tuji krivdi, odgovarja za kodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil

deliktna odgovornost mladoletnika:

mladoletnik do dopolnjenega 7. leta: ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi, odgovarjajo stari, ne glede na krivdo, so objektivno odgovorni, razen e so podani razlogi za izkljuitev odgovornosti

mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta: ne odgovarja za kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati; stari odgovarjajo za kodo, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde; dokazno breme je na strani starev; e se dokae, da je bil otrok ob povzroitvi kodljive posledice razsoden, odgovarja poleg solidarno starev

mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti: odgovarja po splonih pravilih odgovornosti za kodo, stari odgovarjajo subsidiarno; e je kodo povzroil za razsojanje zmoen mladoletnik, ki pa je ne more povrniti, sme sodie, naloiti starem, da v celoti ali deloma povrnejo kodo, eprav zanjo ne odgovarjajo

V. OSEBNO STANJE (STATUS) IN EVIDENCA OSEBNEGA STANJA

vsak lovek ima svojo osebnost, po kateri se loi od drugih, je nosilec 3 statusov: status familiae: pripadnost druini

status personae: osebni poloaj

status civitatis: pripadnost dravi

lastnosti loveka so prirojene ali pridobljene osebno stanje ali osebni status je celota lovekovih lastnosti, na katere pravo vee doloene posledice evidenca osebnega stanja se vodi v matinih knjigah (rojstna, porona in mrlika matina knjiga) v rojstno matino knjigo se vpie rojstvo in tudi druge okoliine: priznanje oetovstva in materinstva, dejstvo posvojitve, skrbnitvo, spremembe osebnega imena, sprememba dravljanstva

OSEBNO IME

vsak lovek ima osebno ime, ki ga sestavljata ime in priimek osebno ime je edini reprezentativni znak fizine osebe, po imenu se posamezna fizina oseba loi od ostalih

dovoljeno je imeti najve 2 imeni in 2 priimka e ima oseba ve imen, si mora zaradi varnosti pravnega prometa, izbrati ime, s katerim bo nastopala v pravnem prometu

pomen osebnega imena:

razlikovanje in ohranjanju reda v drubi (priimki dajejo podobo o medsebojni povezanosti) povezanost osebe z doloenim geografskim okoljem

kae na spol posameznika

pridobitev osebnega imena:

ob rojstvu

s spremembo: na zahtevo, s sklenitvijo zakonske zveze, s posvojitvijo

velja obveznostna pravica glede osebnega imena oseba je dolna uporabljati svoje ime v pravnem prometu

psevdonim uiva enako pravno varstvo kot osebno ime, vendar mora biti znan in se ga mora uporabljati

ne sme se uporabljati psevdonima, ki ga e ima doloena znana oseba (nedopustna korist) stari niso upravieni dati otroku kakrnegakoli imena, ime mora biti primerno primernost imena presoja matiar, e je ime neprimerno, ga ne vpie v matino knjigo iz tega lahko izhaja spor ime ne sme biti vulgarno, slogovno zaznamovano, ne sme vsebovati nijega izraza aki imeti aljive vsebine

PRAVNO VARSTVO OSEBNEGA STANJA

ZAHTEVKI

opustitveni zahtevek: uporabi se, kadar pride do neupraviene uporabe osebnega imena, ker je prepovedano, da imata 2 osebi enako osebno ime, razen e tako dovoljuje zakon ali s privolitvijo prizadete osebe

odstranitveni zahtevek: poseg mora biti izvren in dokonan, da ni nevarnosti ponovitve

odkodninski zahtevek: uporablja se po povzroitvi duevnih bolein, zahteva se povrailo kode zaradi materialne izgube in duevnih bolein

ugotovitveni zahtevek: ugotavlja se pravica osebnega imena in pravni interes

POSMRTNA ZAITA OSEBNOSTI

po smrti se ne varujejo osebne pravice posameznika, ker prenehajo, varuje pa se lovekovo dostojanstvo za asa ivljenja se varuje: ivljenje, zdravje, svoboda gibanja

po smrti se varuje: dostojanstvo, ast in dobro ime, ivljenjska podoba.

svojci dajejo soglasje za objavo fotografije e 10 let

ustrezna zaita osebe traja, dokler je e iv spomin na pokojnika (lahko tudi 100 in ve let)

zahtevo za zaito dajo svojci

pri transplantaciji je mona uporaba organov umrle osebe, razen e je umrli temu izrecno nasprotoval ali temu izrecno nasprotujejo svojci, ki izhajajo iz domnevne volje umrlega

v primeru spora mora sodnik pretehtati interes javnosti in hkrati varovati pieteto umrlega

POSEBNO DRUBENO VARSTVO OTROKA

otrok ne more povedati, da so njegove pravice krene, zato ga je treba posebej varovati

prepoved diskriminacije: gre za vpraanje dolnosti sprejema priimka oeta pri izbiri osebnega imena otroku, e imata stara sklenjeno zakonsko zvezo, po naem pravu ni nujno prevzeti oetovega priimka

najdencu da ime CSD

e oe pripozna oetovstvo, najdenec dobi oetov priimek

PRAVNA OSEBA I. UVOD

pravne osebe so umetno, s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti pravna oseba je skupek fizinih oseb, ki so se zdruili za doseganje skupnih ciljev in zato da laje skupno nastopajo v pravnem prometu pravni red jim podeli lastnost pravne osebe

vendar ni vsaka tvorba posameznikov, ki je ustvarjena za doseganje nekih ciljev tudi pravna oseba

zdruevanje je mono na ve nainov: societas in pravna oseba

II. SOCIETAS PREDSTOPNJA PRAVNE OSEBE

societas je zdruevanje oseb za doseganje skupnih ciljev na podlagi drubena pogodba posledica drubene pogodbe je povezanost in zdruevanje med drubeniki kot strankami

societas je ustanovljena z namenom doseganja doloenega premoenjskega cilja, ki ga drubeniki kot posamezniki ne bi mogli dosei oz. bi ga dosegli zelo teko

z drubeno pogodbo ne nastane pravna oseba, societas ni sposobna biti nosilec pravic in dolnosti

pravice in dolnosti drubeniki sprejemajo posamezno ali skupno, odvisno od notranjega razmerja

zdruevanje v societas je ibko, saj preneha s smrtjo enega drubenika, s potekom asa ali z izpolnitvijo cilja

za drubeno pogodbo je znailna avtonomi