Biotska raznovrstnost in naravna ravnovesja

• Biotska raznovrstnost (stabilnost naravnih ravnovesji);

• Metode in orodja za ocenjevanje biotske raznovrstnosti (VRB; Cokan-Grenko, Gobec);

• Ocenjevanje sprememb in njihov pomen za ekosistem;

• Proces evolucije in biodiverziteta;

• Naravni ekosistemi in antropogeni ekosistemi;

• Tehnologije ohranjanja kulturne krajne in avtohtonih vrst;

• Ekoremidiacijski načini in naravna ravnovesja (VNP; Gerčer);

• Zakonodaja; ravnanje z zaščitenimi organizmi, ohranjanje biološke raznovrstnosti

Biom

BIOMI so območja, kjer so klimatske razmere

podobne, vegetacija pa ima z značilni videz. Ta

območja imajo enako ekološko sestavo favne in

flore.

Enaki biomi imajo podobne ekosistemske

značilnoati.

Ekološki ekvivalent; imenujemo geografsko

ločene in filogenetsko nesorodne vrste, ki imajo

v istem ali podobnem biomu isto ekološko vlogo.

Hirarhija združb in neživega dela Zemlje

1. Ekosfera:

biosfera (živi del) z neživim delom Zemlje

2. Biom:

deli ekosfere glede na geografsko širino in višino

3. Ekosistem:

je prostorska enota z določeno mejo

4. Habitatni tip:

del določenega ekosistema

Ekosfera

• Vir: Ekosfera Zemlje; pridobljeno 12. 3. 2013;

http://sl.wikipedia.org/wiki/Biosfera

Zonobiomi

So biomi, ki nastajajo kot posledica značilnih klimatskih razmer na posameznih geografskih širinah.

Vrste zonobiomov:

1. zonobiom tropskega deževnega gozda;

2. zonobiom travišča tropskega pasu (savane);

3. zonobiom puščave;

4. zonobiom sredozemskega rastja (čaparal);

5. gozdovi zmernega pasu;

6. travišča zmernega pasu (stepa ali pampa ali prerija);

7. zonobiom borealnih gozdov (tajga);

8. zonobiom tundre.

Tropski deževni gozd

• Uspevajo v tropskem pasu;

• Povprečne mesečne T od 25 do 30 °C;

• Dežuje vse leto; 2000 do 4000 mm/m2 letnih padavin

• Zračna vlažnost od 90 – 100%;

• Največji tropski gozdovi:

Območja Amazonije, Kameruna; Konga, Madagaskarja, Malija, Sunskih otokov, Nove Gvineje

• Značilna velika pestrost organizmov;

• Močno poudarjena slojevitost – več slojev drevesnih krošenj;

• Problem krčenja tropskih gozdov;

• Pokrivajo manj kot desetino površine kopne Zemlje, vsebujejo več kot 50% celotne biomase Zemlje (kmetijski pridelki predstavljajo le 0,5% rastlinske biomase na Zemlji)

Tropski deževni gozd

• Vir: Tropski deževni gozd; pridobljeno 12. 3. 2013;

http://www.drustvo-geografov-pomurja.si/arhiv2009/predavanje/prispevek_predavanje.htm

Tropski deževni gozd

• Vir: Tropski deževni gozd; pridobljeno 12. 3. 2013;

Travišča tropskega pasu (savane)

• Traviščna združba s posamezno rastočim drevjem;

• Menjujejo se deževna in sušna obdobja; sušno obdobje traja 5 in več mesecev;

• V deževne obdobju pade od 500 do 2000 mm padavin na m2;

Velika področja savan

• Afrika; v področju med Saharo in tropskim deževnim gozdom; od Senegala do Sudana, v Somaliji ter Keniji;

• Južna Amerika: Ob Orinoku in v centralni Braziliji

Savana

• Vir: savana; pridobljeno 12. 3. 2013;

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Paesaggio_savana_con_termitai_in_Guinea-Bissau.JPG

Savana

• Vir: savana; pridobljeno 12. 3. 2013;

http://www.misteria.org/index_file/copia%20di%20index_file/misteria/keniaelefanti.htm

Savana

• Vir: savana; pridobljeno 12. 3. 2013; http://www.trekearth.com/gallery/Africa/Kenya/West/Rift_Valley/photo315214.htm

Organizmi savan

• Rastlinski organizmi: travnate vrste, nebinovke, metuljnice, redki grmi, akacije...rast drevja onemogočajo nehranljiva in trda tla (laterina).

Organizmi savan

• Živalski organizmi: mravlje, termiti, kobilice, ptiči tkalci, sodoprsti kopitarji (bradavičaste svinje, žirafe, gazele, antilope, bivoli) in lihoprsti kopitarji (zebre, nosorogi, sloni), plenilci savanskih kopitarjev (levi, leopardi, gepardi, hijene, hijenski psi, šakali, jastrebi, krokodili)…

Puščave

• Značilna dolga sušna obdobja brez padavin (npr. Sahara – dežuje vsaki dve do tri leta);

• Sušenje tal pospešujejo suhi vetrovi;

• Tla so neporasla zaradi velikega dnevno-nočnega nihanja temperature zraka;

• Za tla je značilna povečana slanost, zaradi površinskega izparevanja vode

Puščava

• Vir: puščava Gobi; pridobljeno 12. 3. 2013;

http://www.facka.si/gradiva/geo/azija/podnebje/gobi.html

Puščava

• Vir: puščava; pridobljeno 12. 3. 2013;

http://www.siol.net/data/fotogalerije/svet/2008/11/naj_fotke-zanimivosti.aspx

Organizmi puščav

• Rastlinski organizmi; redki,

pritlikave akacije ob suhih rečnih koritih t.i. vadijih;

slanuše;

sočnice (sukulenti; kakteje, drevesasti mlečki);

čebulice, gomolji korenike, ki zrastejo samo, ko pade dež.

Organizmi puščav

• Živalski organizmi: mravlje, termiti, škorpijoni, plazilci skinki, pajki, hrošči, podgane mošnjičarke, zajci, dolgouhi ježi, puščavske lisice, progasti dihurji, skokonoga gazela…

Nastanek puščav

posledica pretoka zračnih mas, ki se spuščajo k tlom severno in južno ob ekvatorialnem pasu, posledično odvzemanje vlage v okolju in preprečitev padavin – (primer: puščave v Sahari, Somaliji in Arabskem polotoku);

v padavinskih sencah za gorskimi grebeni (primer: južnoameriške in severnoameriške puščave, celinske puščave (Gobi v osrednji Aziji) ter avstralske puščave; obalne puščave v Namibiji in Mehiki)

Sredozemsko rastje (makija in čaparal)

• to so zimzeleni trdolistnati gozdovi;

• makija je značilna za obalo Sredozemskega morja,

• čaparal se pojavlja v Kaliforniji, ob južni obali Južne Afrike - Kap, zahodni obali Avstralije in Čilu ;

• meje sovpadajo z mejami rasti oljke;

• klimatski pogoji: poleti dolgotrajne suše z vročino, padavine so pozimi;

Razširjenost vednozelenega trdolistnatega gozda

• Vir: Razširejenost vednozelenega trdolistnatega gozda; pridobljeno 10. 3. 2013;

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Macchia_mediterranea_map.jpg

Organizmi zimzelenih trdolistnatih gozdov

• Rastlinski organizmi:

različne vrste hrastov, lovor, pušpan, mirta, oleander, žuka, ruj, bodeči slak, rožmarin…;

• Živalski organizmi:

želve kornjače, žoltoplaz (sorodnik slepca), bogomoljka, paličnjak, termiti.

Spremembe v kulturno krajno

• nasadi oljk, vinske trte, smokvovcev, dateljevih palm;

• zasaditve v parkih in vrtovih; cedra, agava, opuncija

Makija

• Vir: Makija; pridobljeno 10.4.2013; http://s463.photobucket.com/user/Danciora/media/MAKIJA.jpg.html

Travišča zmernega pasu (stepa ali pampa ali prerija)

• so naravne traviščne pokrajne;

• premalo vode, da bi uspevali gozdovi;

• tla so običajno temnejše barve- humusna;

• pojavljajo se v področjih: Vzhodne Evrope, Vzhodne Azije, Severne Amerike (prerije)

Organizmi travišč zmernega pasu

• divji konji, svizci, bizoni (v rezervatih), hrčki, volkovi, stepska lisica, stepski dihur, ptiči: stepski tekači (nanduji), velike droplje, stepski orli, sokol morilec,

Gozdovi zmernega pasu

• uspevajo v področju z mrzlimi zimami, toplim poletjem, s precej padavinami;

• listopadni gozdovi so se prilagodili na zimsko sušo z jesenskim odpadanjem listja;

• poglavitne listopadne vrste: bukev, javor, brest, jesen, gaber in lipa;

Razširjenost listopadnega gozda

• Osrednji del Evrope;

• Severna Amerika – pogorje Apalačev;

• Azija – vzhodna Kitajska, Koreja, Japonska.

Ohranjanje gozdov

• s poseljevanjem človeka – problem velikega krčenja listopadnih gozdov;

Ohranjanje:

• kot narodni parki in rezervati;

• v Sloveniji: pragozd Pečka, pragozd Šumik, Rajhenavski gozd, pragozd Ravna Gora;

Organizmi listopadnih gozdov

V srednjeevropskih gozdovih:

• 4000 rastlinskih vrst (alge, glive, cvetnice);

• 7000 živalskih vrst (talne gliste, stonoge, strige, pajkovci, žuželke, ptiči duplarji: sinice, brglez, detel, žolne)…

Borealni gozdovi (tajga)

• je največji kopenski biom obširnih gozdov iglavcev;

• področja: severna Evropa, velik del Sibirije, sever Severne Amerike in Kanade;

• podnebje: zime so dolge in zasnežene, poletje so hladna in kratka;

• na severu prehaja tajga v tundro;

Tajga - organizmi

• Rastlinski organizmi:

bor, jelka, smreka, macesen, listavci: breza, jelša, vrba, topol;

• Živalski organizmi:

navadne veverice, veverice poletuše, gozdne voluharice, ptice: zlovešče šoje, divji petelin, ruševec, barjanski jereb, plenilci: medved, lisica, kuna, volk…

Tundra

• biom v področju severne Skandinavije, severnega obrobja Sibirije, severne Kanade in Alaske;

• podnebje: doge zime z zelo nizkimi temp., poletja kratka in mrzla, zemlja ostaja zamrznjena tudi poleti (permafrost), odmrzne samo površina, ki se spremeni v močvirje;

Tundra - organizmi • Rastlinski organizmi:

šotni mahovi, munci, lišaji, vresa, alpska velesa,, šaši, pritlikave breze, v poletnem času (žužkocvetke): pogačice, zlatice, krvomočnice, spominčice, kamnokreči.

• Živalski organizmi:

čmrlji, komarji, ptice: race, pobrežniki, prodniki, govnačke, rastlinojedi sesalci: lemingi, polarni zajci, moškatno govedo, losi, severni jeleni, plenilci: polarne lisice, koconoge kanje, snežne sove.

Orobiomi

So biomi, ki nastanejo kot posledica značilnih klimatskih razmer na posameznih nadmorskih višinah gore.

Razporejeni so v štirih osnovnih pasovih:

1. kolinski pas (nižji pas; uspevajo tropski gozdovi, savane, gozdovi zmernega pasu ali stepe)

2. montanski pas iglavcev; ima podobne ekološke razmerekakor zonobiom tajge;

3. alpinski pas pritlikavih lesnih rastlin in travišč, ima podobne ekološke razmere kot zonobiom tundre;

4. nivalni pas kamenišč, snežišč in ledenikov, ima podobne ekološke razmere,kot so na skrajnem južnem ali severnem polu.

Vrstna pestrost in biodiverziteta

• Vrstna pestrost; število različnih vrst na določenem prostoru,

• Bodiverziteta; pestrost v najširšem pomenu.

Ravni biodiverzitete

1. GENOMA; razlike v ferkvenci in razporeditvi alelov;

2. OSEBKOV in razlik v njihovih življenjskih strategijah;

3. POPULACIJ; različni ekotipi in podvrste;

4. VRST; vrstna pestrost;

5. ZDRUŽB;

6. EKOSISTEMOV;

Poenostavljene ravni biodiverzitete

(Gaston, 1996):

Tri glavne ravni pestrosti:

- GENSKA;

- VRSTNA;

- EKOSISTEMSKA.