OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PROSTORSKI ......2.8 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI 71 2.9 OPIS RAZVOJA OBMOČJA OB NEIZVEDBI PLANA 74 2.10 OBMOČJA POSEBNEGA REŽIMA

INSTITUT ZA EKOLOŠKI INŽENIRING, d.o.o.

OKOLJSKO POROČILO ZA

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE MAJŠPERK

6P-08221-A.05

APRIL 2012

OBČINA MAJŠPERK

KARTA NAMENSKE RABE

INSTITUT ZA EKOLOŠKI INŽENIRING, d.o.o.

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE MAJŠPERK, ŠT. PROJ. 6P-08221-A STRAN 2

Podatki o naročniku in projektni ekipi:

Naslov naloge: Občinski prostorski načrt Občine Majšperk

Vrsta dokumentacije: Okoljsko poročilo

Naročnik: Občina Majšperk

Majšperk 32a, 2322 Majšperk

Izdelal: Institut za ekološki inženiring d.o.o.

Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor

Odgovorna nosilka naloge: Duška CZURDA, univ.dipl.inž.grad.

Strokovni sodelavci IEI:

Sabina ŽAJA, univ.dipl.inž.grad.

Maša IGNJATOVIĆ, univ.dipl.biol.

Boštjan BELŠAK, abs. grad.

Sodelavci VGB –Dodatek na varovano

območje, poglavje narava:

Valerija PETRINEC, univ.dipl.biol.

Alenka KOVAČIČ, univ.dipl.biol.

Matej BUKOVNIK, prof.geog. in zgo.

Timotej MIŠIČ, univ.dipl.kraj.arh.

Luka BOŽIČ, univ.dipl.biol.

Številka projekta:

6P-08221-A.05 – po reviziji

Datum: April 2012

Odgovorna nosilka naloge:

Duška CZURDA, univ.dipl.inž.grad.

Vodja skupine PoVO in tuji projekti: Direktor:

Dr.Uroš KRAJNC, univ.dipl.inž.grad. Željko BLAŽEKA, univ.dipl.inž.grad.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


VSEBINA

1 UVOD 10

1.1 SPLOŠNO 10

1.2 NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA 10

1.3 POTEK POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKIH PLANSKIH DOKUMENTOV 11

1.4 PODLAGE ZA IZDELAVO OKOLJSKEGA POROČILA S PODATKI O PRIDOBITVI SMERNIC

NOSILCEV UREJANJA PROSTORA 11

1.5 OPIS OKOLJSKEGA POROČILA 40

1.5.1 ČEZMEJNI VPLIV 43

1.5.2 ALTERNATIVNE REŠITVE 43

2 PODATKI O PLANU 44

2.1 UVOD 44

2.2 CILJI PLANA 44

2.3 ODNOS DO DRUGIH PLANOV 46

2.4 OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN 51

2.5 OPIS PLANA 52

2.5.1 SPLOŠNO 52

2.5.2 STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA 52

2.5.3 IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA 68

2.6 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA IN ETAPNOST UREJANJA 70

2.7 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH 71

2.8 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI 71

2.9 OPIS RAZVOJA OBMOČJA OB NEIZVEDBI PLANA 74

2.10 OBMOČJA POSEBNEGA REŽIMA 75

3 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OKOLJSKEGA POROČILA 87

3.1 OSNOVNA ZAKONODAJA IN PODLAGE ZA IZDELAVO POROČILA 87

3.2 NAVEDBE O IZDELOVALCIH OKOLJSKEGA POROČILA 88

4 OCENA VPLIVA IZVEDBE PLANA NA OKOLJE 90

4.1 POVRŠINSKE VODE 90

4.1.1 OBSTOJEČE STANJE 90

4.1.2 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJA VPLIVOV

IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV 91

4.1.3 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA 92

4.1.4 VPLIV PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA POVRŠINSKE VODE 96

4.1.5 OMILITVENI UKREPI 97

4.1.6 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA 99

4.2 PODZEMNE VODE 100

4.2.1 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA 100

4.2.2 ZAKONSKA IZHODIŠČA 102

4.2.3 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA TER MERILA IN METODA ZA

UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV103

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.2.4 VPLIVI PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA PODZEMNO VODO 107



4.3 HRUP 108




4.3.3 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV IZVEDBE PLANA 111

4.3.4 VPLIVI IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV 113



4.4 KAKOVOST ZRAKA 115



IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA KAKOVOST ZRAKA 116


4.4.4 VPLIVI PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA KAKOVOST ZRAKA 120



4.5 PODNEBNE SPREMEMBE 121


4.5.2 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV


4.5.3 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA TER MERILA IN METODA ZA

UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV123

4.5.4 VPLIVI PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA PODNEBNE SPREMEMBE 125



4.6 NARAVA 126


4.6.2 OKOLJSKI CILJI PLANA 142

4.6.3 MERILA VREDNOTENJA IN METODE ZA UGOTAVLJANJE IN

VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA 143


4.6.5 VPLIVI PLANA NA DOSEGANJE OKOLJSKIH CILJEV 148


4.6.7 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVAJANJA PLANA 159

4.6.8 VIRI 159

4.7 TLA, KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 162





UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.7.4 VPLIVI IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA TLA, KMETIJSTVO IN

GOZDARSTVO 167


4.7.6 SPREMLJANJE STANJA V ČASU IZVEDBE PLANA 167

4.8 ODPADKI 168



IZVEDBE PLANA 168


4.8.4 VPLIVI IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV 173



4.9 KULTURNA DEDIŠČINA 176




4.9.3 SPLOŠNI VARSTVENI REŽIMI 181


4.9.5 VPLIVI IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA KULTURNO DEDIŠČINO 186



4.10 ZDRAVJE LJUDI IN KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA 187

4.10.1 UVOD 187

4.10.2 ZRAK 187

4.10.3 HRUP 191

4.10.4 OSKRBA S PITNO VODO IN RAVNANJE Z ODPADNO VODO 194

4.10.5 RAVNANJE Z ODPADKI 200


4.10.7 ELEKTROMAGNETNO SEVANJE 203

4.10.8 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE 208

4.10.9 OCENA VPLIVA IZVEDBE PLANA NA PREBIVALSTVO, ZDRAVJE LJUDI IN KAKOVOST

BIVALNEGA OKOLJA 211

5 NAVEDBE O IZDELOVALCIH OKOLJSKEGA POROČILA 213

6 POLJUDNI POVZETEK OKOLJSKEGA POROČILA IN OCENA SPREJEMLJIVOSTI IZVEDBE PLANA214

7 VIRI 223

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SEZNAM TABEL

TABELA 1: Seznam enot urejanja prostora 68

TABELA 2: Tabela 4: Naravne vrednote na območju Občine Majšperk 80

TABELA 3: Tabela 5: Kulturna dediščina na območju Občine Majšperk 83

TABELA 4: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na

doseganje ciljev za površinsko vodo 93

TABELA 5: Omilitveni ukrepi – površinske vode 98


doseganje ciljev za podzemno vodo 104

TABELA 7: Pregled predpisanih mejnih in kritičnih vrednosti kazalcev hrupa v

okolju v (dBA) 109


obremenjenost prebivalcev s hrupom 112

TABELA 9: Ravni koncentracij onesnaževal v SI 1 območju 116


doseganje ciljev za kakovost zraka 119


doseganje ciljev za podnebne spremembe 124

TABELA 12: Gnezdilke obravnavanega območja občine Majšperk, ogrožene v

nacionalnem merilu (uvrščene v katero izmed kategorij ogroženosti

Rdečega seznama ptičev gnezdilcev Slovenije, Ur. list RS 82/02) in/ali

v mednarodnem merilu (uvrščene v katero izmed kategorij

ogroženosti na IUCN evropskem rdečem seznamu ali v Prilogo 1

Direktive o pticah; BirdLife International 2004, http://eur-

lex.europa.eu /LexUriServ

/LexUriServ.do?uri=DD:15:01:31979L0409:SL:PDF); s sivo barvo so

označene vrste, ki gnezdijo le na zadrževalniku Medvedce in bližnji

okolici (območje Čret) 129

TABELA 13: Naravne vrednote na območju Občine Majšperk 140

TABELA 14: Zavarovana območja v Občini Majšperk 142

TABELA 15: Cilji, kazalci in metodologija vrednotenja vpliva izvedbe plana na

doseganje ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe 145

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 16: Cilji, kazalci in metodologija vrednotenja vpliva izvedbe plana na

doseganje ciljev za naravne vrednote, EPO in za varovana območja

(območja Natura 2000, zavarovana območja) 146

TABELA 17: Prikaz vplivov obravnavanega plana na doseganje ciljev za biotsko

raznovrstnost in habitatne tipe 150

TABELA 18: Tabela 6: Vpliv obravnavanega plana na doseganja ciljev za naravne

vrednote, EPO in za varovana območja (območja Natura 2000,

zavarovana območja) 154

TABELA 19: Omilitveni ukrepi ter njihovi nosilci in čas izvajanja 156


doseganje ciljev za tla, kmetijstvo, gozdarstvo in zelene mestne

površine 164


doseganje ciljev zaradi nastajanja odpadkov 170

TABELA 22: Klasifikacijske številke tipičnih odpadkov v občini 173

TABELA 23: Kulturna dediščina na območju Občine Majšperk 176


doseganje ciljev za kulturno dediščino 185


doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja - zrak 190


doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja - hrup 193


doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja – voda 196


doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja -

odpadki 201


doseganje ciljev za prebivalstvo, zdravje ljudi in kakovost bivalnega

okolja – EMS 206


doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja –

svetlobno onesnaževanje 209

TABELA 31: Omilitveni ukrepi ter njihovi nosilci in čas izvajanja 216

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SEZNAM SLIK

SLIKA 1: Prikaz predvidenih državnih planov na območju občine Majšperk (vir:

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dln/inf_

karta/pk250_dln_052011.jpg) 50

SLIKA 2: Območje občine Majšperk (vir: portal občine Majšperk:

http://www.majsperk.si/index.php?stran=splosno ) 52

SLIKA 3: Slika 2: Prikaz namenske rabe prostora na območju Občine Majšperk

(vir: PISO

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MAJSPERK,

oktober 2011 66

SLIKA 4: Prikaz dejanske rabe na območju občine Majšperk 67

SLIKA 5: Slika 9: Prikaz poplavnih območij (vir: PISO,

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MAJSPERK) 76

SLIKA 6: Slika 8: Prikaz VVO- državni nivo in vodnih zajetij (vir: PISO,


SLIKA 7: Območja Natura 2000 na območju Občina Majšperk 78

SLIKA 8: Slika 4: Zavarovana območja na območju Občina Majšperk 79

SLIKA 9: Prikaz območij naravnih vrednot 81

SLIKA 10: Slika 6: Prikaz območij EPO 82

SLIKA 11: Slika 7: Prikaz območij KD (manjši objekti niso vidni) (vir: PISO

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MAJSPERK,

oktober 2011 ) 86

SLIKA 12: Vodovarstvena območja na širšem območju občine Majšperk (vir:

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja) 101

SLIKA 13: Območja onesnaženosti zraka v RS 115

SLIKA 14: Največje število najdb s potrditvijo razvoja kačjega potočnika na

posameznih lokacijah. Vir: Šalamun, Kotarac, 2010 132

SLIKA 15: Razporeditev lokalitet, predlaganih za dolgoročni monitoring

izoliranih populacij močvirskega cekinčka (L. dispar) v dolini

Dravinje.Vir: Verovnik et al 2009 133


izoliranih populacij temnega mravljiščarja (M. nausithous) v dolini


UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



izoliranih populacij strašničnega mravljiščarja (M. teleius) v dolini


SLIKA 18: Razširjenost platnice v Sloveniji z vrisanimi predlaganimi območji. Vir:

Bertok et al 2003. 135

SLIKA 19: Energetsko omrežje v občini Majšperk (Vir:


PRILOGE

TEKSTUALNE PRILOGE

1 ODLOČBA MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR Z DNE 14.5.2008 (ŠT. 35409-144/2008-JL)

2 TABELA PREDLAGANIH POSEGOV S KOMENTARJI K SMERNICAM

KARTOGRAFSKE PRILOGE

1 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM OBMOČIJ OBRAVNAVANIH POBUD IN ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

M 1 : 25 000

2 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM VODOVARSTVENIH OBMOČIJ M 1 : 25 000

3 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM POPLAVNIH OBMOČIJ M 1 : 25 000

4 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM OBMOČIJ NARAVE M 1 : 25 000

5 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM KULTURNE DEDIŠČINE M 1 : 25 000

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


1 UVOD

1.1 SPLOŠNO

Za območje občine Majšperk je v pripravi Občinski prostorski načrt občine Majšperk. V postopku

sprejemanja Občinskega prostorskega načrta za občino Majšperk je potrebno izvesti postopek

celovite presoje njegovih vplivov na okolja, kar je določeno v Odločbi Ministrstva za okolje in

prostor z dne 14.5.2008 (št. 35409-144/2008-JL). Sestavni del postopka je izvedba presoje

sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja. Podlaga za ta postopek je

okoljsko poročilo in Dodatek za varovana območja, ki je ločen del okoljskega poročila.

Pričjoči elaborat je izvod Okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt Občine Majšperk (št.

proj. 6P-08221-A.05, april 2012 – po reviziji) in ga je za naročnika Občino Majšperk izdelalo

podjetje Institut za ekološki inženiring d.o.o., Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor. Elaborat o presoji

sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja bo priložen končnemu izvodu

okoljskega poročila v posebni mapi (izdelal ga je VGB d.o.o.).

Podlaga za izdelavo okoljskega poročila je dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta za

območje občine Majšperk in podlage (april, maj 2011, dopolnitev september 2011), ki ga je izdelal

Umarh d.o.o.

1.2 NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA

Okoljsko poročilo preverja, ali so predvideni posegi v okolje takšni, da ustrezajo načelu vzdržnega

oziroma trajnostnega razvoja in splošnim zahtevam Resolucije o nacionalnem varstvu okolja

2005-2012 (ReNPVO, UL RS, št. 2/06). Zahteva Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, UL RS, št. 39/06,

70/2008, 108/2009, 40.člen) je, da je potrebno zaradi uresničevanja zahtev trajnostnega razvoja,

celovitosti in preventive v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta,

katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje izvesti celovito presojo vplivov njegove

izvedbe na okolje. S celovito presojo vplivov na okolje se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter

vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne

dediščine v plan. Celovita presoja vplivov na okolje se izvede na podlagi okoljskega poročila. Za

prej navedene plane in druge splošne akte je potrebno pridobiti potrdilo Ministrstva za okolje in

prostor o sprejemljivosti izvedbe plana na okolje.

Okoljsko poročilo je potrebno pripraviti v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem

postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (UL. RS, št. 73/05). V okoljskem

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


poročilu se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative,

ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja.

Za potrebe postopka celovite presoje vplivov na okolje je potrebno v skladu z zahtevami 51. člena

Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) izdelati okoljsko poročilo in v skladu s 101. členom Zakona o

ohranjanju narave (ZON-UPB2) izvesti presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe posega na varovana

območja.

V skladu s slovensko zakonodajo je potrebno zagotoviti tudi sodelovanje javnosti v postopkih

sprejemanja prostorskih dokumentov (Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri

odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah - Aarhuška konvencija (UL RS, št.

62/04) in Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju

in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (MKDIOZ) (UL RS, št. 62/04)). Zato je v skladu

s 43. členom ZVO-1 predvidena tudi javna razgrnitev plana in okoljskega poročila ter javna

obravnava.

1.3 POTEK POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKIH PLANSKIH DOKUMENTOV

V Občini Majšperk poteka postopek priprave in sprejemanja občinskega prostorskega načrta

(OPN), ki se izdeluje za celotno območje občine.

Postopek priprave OPN se je začel s Sklepom Občine »Sklep o postopku priprave občinskega

prostorskega načrta« (št. 3500-01/07-3, datum 14.05.2008, izdala Županja dr. Darinka Fakin).

1.4 PODLAGE ZA IZDELAVO OKOLJSKEGA POROČILA S PODATKI O PRIDOBITVI SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt za območje občine Majšperk je bilo izdelano na

podlagi:

• Osnutek odloka o Občinskem prostorsken načrtu (izdelal Umarh d.o.o., april, maj 2011, dopolnitev september 2011)

in ob upoštevanju prejetih dokumentov in informacij s strani naročnika in načrtovalcev, ob

upoštevanju izdelanih in javno dostopnih dokumentov ter na osnovi terenskih ogledov.

Delovni osnutek odloka OPN (tekste in grafiko) smo prejeli v elektronski obliki.

Pri izdelavi okoljskega poročila smo uporabili tudi javno dostopne podatke, kot so na primer

spletne strani Ministrstev, Občine in drugih.

Nosilci urejanja prostora, ki v skladu s sprejetim »Sklepom o postopku priprave občinskega

prostorskega načrta« sodelujejo pri pripravi s predložitvijo smernic za načrtovanje, strokovnih

podlag urejanja prostora in mnenj.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Izdelovalec prostorske dokumentacije je podal vlogo za izdajo SMERNIC in prejel sledeče

usmeritve nosilcev urejanja prostora:

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


NASLOVNIK: DATUM IZDAJE: ŠTEVILKA DOKUMENTA:

1. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Odločba o postopku CPVO

14.5.2008,

9.9.2009

26.8.2010

35409-144/2008-JL

2. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana

28.1.2010 35016-25/2007/59

3. MINISTRSTVO ZA PROMET, Direktorat za

civilno letalstvo

14.8.2009 350-48/2008/4

4. MINISTRSTVO ZA PROMET

Direkcija RS Slovenije za ceste

Sektor za planiranje in analize

18.1.2010

25.8.2010

35001-5/2008

35001-5/2008

5. MINISTRSTVO ZA KULTURO

6. Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana

26.5.2008

17.9.2009

24.2.2010

3501-21/2008/5

3501-21/2008/10

3501-21/2008/16

7. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO,

GOZDARSTVO IN PREHRANO

Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana in


17.8.2009

15.12.2009

15.1.2010

24.8.2010

15.11.2010

3401-98/2008/3

350-69/2008/11

3401-98/2008/6

3401-98/2008/9

350-69/2008/24

8. MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN

SOCIALNE ZADEVE, Služba za vojna

grobišča, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana

20.1.2010

6.9.2010

131-43/2009

131-43/2009

9. MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, Štefanova 5,

1000 Ljubljana

17.2.2010 354-166/2009-5

10. MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO,

Direktorat za energijo

28.8.2009

3.9.2010

10.9.2010

350-1/2009-522

350-3/2010-223

350-1/2010-395

11. MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

24.8.2009

19.1.2010

350-3/2009-35

350-2/2010-8


Direktorat za notranji trg

Sektor za preskrbo, nadzor cen in trgovino

20.1.2010

29.9.2010

350-4/2009-713

350-1/2010-442


Direktorat za notranji trg, Sektor za

preskrbo in blagovne rezerve

17.8.2009

5.2.2010

350-4/2009-503

350-1/2010-46

14. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za

zaščito in reševanje

8.9.2009

27.1.2010

25.8.2010

350-344/2009

350-12/2010-4

350-12/2010-6

15. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

Direktorat za obrambne zadeve

Urad za civilno obrambo, Sektor za civilno

3.9.2009

5.2.2010

31.8.2010

350-183/2008-13

350-183/2008-17

350-183/2008-19

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


obrambo

16. MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Direktorat za energijo

Smernice s področja rudarstva

Savska cesta 3, 1000 Ljubljana

3.9.2010 350-3/2010-223

17. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

Uprava RS za zaščito in reševanje

25.8. 2010 350-12/2010-6

18. ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE


22.09.2009

20.9.2010

4-III-353/8-O-08/SK

4-III-353/19-O-08/AG

19. Telekom Slovenije

Sektor za vzdrževanje omrežja in

zagotavljanje storitev,

Center za vzdrževanje omrežja in

zagotavljanje storitev Maribor,

Titova c. 38, 2000 Maribor

21.8.2009

3.2.2010

31.8.2010

1056/2009-MB-IV

38/04-IV-

00121201001140051

38/04-IV-

00141201008240048

20. Elektro Maribor d.d.

Vetrinjska ul. 2, 2000 Maribor

27.8.2009

4.2.2010

20.9.2010

06-GV/B-2158/09

06-ZL/H-346/10

06-ZL/H-2841/10

21. ELES, Elektro-Slovenija, d.o.o.

Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana

27.8.2009

4.2.2010

6.9.2010

6335/532/vk

/532/vk

/

22. Geoplin plinovodi d.o.o.

C. Ljubljanske brigade 11,1001 Ljubljana

30.11.2009

20.1.2010

27.1.2010

19.11.2010

S09-538/R-MP/PB

S10-016/R-MP/RKP

S10-018/R-PH/RKP

S10-525/R-PH/RKP

23. Komunalno podjetje Ptuj d.o.o.

Puhova ul. 10,2250 Ptuj

14.8.2009

1.2.2010

9.9.2010

190-GM/09

018-GM/2010

24. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Območna enota Maribor

19.6.2008

29.9.2009

7.10. 2009

19.10.2010

281-9-2008

/

281-9-08

350-16-2010

25. SOU, Skupna občinska uprava 14.9.2009 900-2/2009 (5023)

ANALIZA SMERNIC – pripravil izdelovalec plana

Smernice številka 1:

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana Številka:350-69/2008/24 Datum: 15.11.2010 Vsebina po točkah iz smernic:

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


1. Ministrstvo ugotavlja, da občina ni predložila vseh možnih variantnih rešitev, utemeljitev izbire itd.. skladno z določili Pravilnika o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih, ter ni priložila podatkov o vseh kmetijskih gospodarstvih, demografskih podatkov in potrebah po novih stanovanjskih površinah. Nanaša se tudi na točko 6, na št. predlogov 229 in 252 : navedeni posegi so zmanjšani pod 5000m2 in za njih ni potrebno iskanje variantnih rešitev in nadomestnih zemljišč. Dodani so manjkajoči podatki. 2. Ministrstvo je ugotovili nekatera neskladja, ki jih je potrebno odpraviti: a) Vrišejo naj se vsi obstoječi objekti in v gradivu označi razpršene gradnje in razpršene poselitve. V karto obstoječa namenska raba so vrisani obstoječi objekti. b)Za vse predloge za spremembo namenske rabe naj bo enoten identifikator posegov. Za vse predloge je določen enoten identifikator posegov. c) Ministrstvo ugotavlja neskladje med digitalnim in analognim gradivom. Neskladje je odpravljeno. Iz tabelaričnega gradiva je bila izvzeta pobuda št. 6. d) Občina naj vse širitve jasno prikaže in obravnava kot pobude. Pripravljalec je vse širitve jasno prikazal in obravnaval kot pobude. 3. Površine cest naj se uskladijo z dejansko rabo ministrstva. Površine cest so prikazane kot podrobna namenska raba PC. 4. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo se ne opredeljuje do predlogov za širitev na nekmetijska zemljišča. / 5. Vsi predlogi za spremembo namenske rabe na najboljših kmetijskih zemljiščih morajo biti prikazani v elaboratu posegov na najboljših kmetijskih zemljiščih. Pripravljalec je izdelal elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča in vanj vključil vse predloge za spremembe namenske rabe na najboljših kmetijskih zemljiščih. 6. Ministrstvo navaja splošne zakonodajne usmeritve. Ugotavlja, da sta dva predloga posegov na najboljša kmetijska zemljišča, ker pobuda presega velikost 5000m2. Pripravljalec je upošteval splošne usmeritve. Predloga posegov št. 229 in 252 sta zmanjšana pod 5000m2 (nanaša se tudi na točko 1). 7. Ministrstvo se v tej točki opredeljuje do pobud. Kot identifikator posegov je uporabljen „id“. a) Ministrstvo se ne opredeljuje do sprememb namenske rabe stavbnih zemljišč v gozd. / b) Pri predlogu 45 naj se uskladi obstoječa namenska raba, vmesni objekti naj se vrišejo. Namenska raba je usklajena z obstoječo, doda se vmesno zemljišče (zapolnitev). Obstoječi objekti niso vrisani skladno s točko 2, temveč so se območja stavnih zemljišč tudi širila. Pripravljalec je stavbna zemljišča omejil na tloris stavbe, oz. je predloge racionaliziral. Iz dopolnjenega osnutka OPN je izločen je predlog 5. Obrazloži naj se tehnični popravek 93, v gradivu preveri predvideno namensko rabo in predloži podatke o kmetijskem gospodarstvu Predlog je z dopolnjen z mnenjem kmetijsko-svetovalne službe, predvidena namenska raba je A c) Predlog 7 naj se dopolni s podatki o kmetijskem gospodarstvu, v gradivu naj se popravi površina predloga. Predlog je dopolnjen s podatki o kmetijskem gospodarstvu, površina predloga se zmanjša. Pri predlogu 42 naj občina upošteva izdane usmeritve. Predlog 42 se izvzame. Ministrstvo se ne strinja s predlogom 124, pri predlogu 46 se strinja samo z vrisom obstoječega objekta. V gradivu naj se popravi samo površina. Predlog 124 se izvzame. Predlog 46 se zmanjša, vriše se samo objekt. Območje UN Ptujska Gora predlaga tudi širitve na najboljša kmetijska zemljišča, na območju UN Majšperk pa

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


se načrtuje širitve izven predlaganih zapolnitev. Ministrstvo se bo do teh predlogov opredelilo, ko bodo načrtovane širitve prikazane kot posegi in ko bodo širitve na najboljša kmetijska zemljišča obravnavane v skladu z določili pravilnika. Predlagane širitve so prikazane kot posegi in so vključene v elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča. d) Ministrstvo se je opredelilo do posameznih predlogov negativno oz. je predlagalo racionalizacijo ali zmanjšanje predlogov: Predlogi, ki se brišejo: 100, 108, 201, 15, 208, 209, 36, 77, 85, 106, 91, 185, 61, 137, 110, 414 Predlogi, pri katerih se predlagani posegi zmanjšajo samo na zemljišče pod tlorisi stavb:123, 142, 72 , 57, 171, 19, 23, 26, 28, 30, 33, 54, 101, 211, 241, 243. 147 – stavbno zemljišče se omeji vzhodno od ceste 229 – predlog se racionalizira na predlagano površino kmetijsko svetovalne službe, namenska raba: IK 248 – usklajena obstoječa namenska raba in popravljena površina posega 252 – predlog se racionalizira, zmanjša se pod 5000m2 250 – predlog se umakne iz namenske rabe K2 223 – Predlog je dopolnjen z namensko rabo 115 – ostane identično osnutku 4/1 113 – stavbno zemljišče se omeji na tlorise stavb, predlog za nov poseg se briše, zapolnitev med stavbnimi zemljišči ostane 183 – predlog ostane enak osnutku 194 – predlog ostane enak osnutku Za predloge 166, 138, 163, 240, 178, 166, 233, 62 se pridobivajo mnenja kmetijsko svetovalne službe. e) Ministrstvo se je v tej točki opredelilo do novih predlogov 254-285.

brišejo se predlogi: 255, 266, 265, 285, 279, 262, 271, 264, 259, 260, 263, 267, 268, 273, 274, 275 276, in

284 270 – poseg se zmanjša za polovico 254, 256 – predlogi se racionalizirajo 261, 281 - stavbno zemljišče se omeji na tlorise stavb 277 – predlog se racionalizira v skladu z mnenjem kmetijsko svetovalne službe in se pomakne vzhodno k obstoječemu stavbnemu zemljišču. Določi se namenska raba IK. 272 – predloga ni možno uvrstiti bolj severno od kmetije oz. Izven njivskih površin saj je tam območje poplav 278 – dodana obrazložitev kmetijske svetovalne službe 257 in 258 (pobudniki so bili pozvani k dopolnitvi vloge z mnenjem kmetijske svetovalne službe) 282- obrazložitev posega usklajena

283-predlog je dodatno obrazložen (V dokumentu Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča

8. Ministrstvo je pregledalo „shp podatke Tehnični popravki_04_stavbna“.

a) Ministrstvo ugotavlja, da se v teh podatkih zajeti tudi „individualni posegi“, zato prihaja po podvajanja podatkov. Pripravljalec je podvajanja in nepravilnosti odpravil. b) Primere, ko gre za premik stavbnega zemljišče naj se dodatno obrazloži in prikaže posebej. V kolikor gre za predlog za spremembo rabe na najboljšem kmetijskem zemljišču mora biti poseg obravnavan skladno z določili pravilnika. Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča za ažuracije je v postopku izdelave c) Pravilno naj se prikažejo obstoječi objekti v vinogradniških območjih. Obstoječi objekti so pravilno prikazani kot stavbno zemljišče pod objektom z podrobno namensko rabo Av. d) Ministrstvo se do predlogov „tehnični popravek-ažuracija“, ki obravnavajo spremembe namenske rabe kmetijskih

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


zemljišč v nekmetijsko in se nanašajo na obstoječe objekte, ne izreka. Občina naj obstoječe objekte vriše in v prostorski akt le vpiše objekte brez možnosti širitve, to se nanaša na objekte, ne na zemljišča, ki jih obkrožajo. Ministrstvo je ugotovilo, da v izvedbenem delu ni šlo le za vris objektov, temveč tudi za širitve in zapolnitve. Vsi predlogi za spremembo namenske rabe najboljših in drugih kmetijskih zemljišč naj se ponovno pregledajo in naj se gradivo pripravi tako, da bodo širitve in zapolnitve prikazane kot poseg. V tehničnih popravkih naj bodo vrisani samo predlogi za vris objektov brez širitev. Pripravljalec je tehnične popravke-ažuracije vrisal kot objekte, tako da ni možnosti širitve. e) Ministrstvo se ne opredeljuje do širitev na nekmetijska zemljišče „lesno proizvodni gozd“, „poselitveno območje“ in sprememb namenske rabe RG v „gozd“. / f) Pri predlogih vračanja stavbnih zemljišč v namensko rabo kmetijskih zemljišče ministrstvo opozarja, da v primeru, ko bi nastala vrzel med stavbnimi zemljišči vračanje ni smiselno. Prav tako v primerih, ko gre za zemljišča, na katerih že stojijo objekti, oziroma za degradirane površine, vračanje ni smiselno, razen če je na njih izvedena rekultivacija ali pa je ta načrtovana. Iz dopolnjenega osnutka OPN Majšperk je razvidno, da je občina vrnila v namensko rabo „kmetijsko zemljišče“ tudi obstoječe objekte, ki bi jih morala vrisati brez možnosti za širitev. Pripravljalec je iz predlogov vračanja zemljišč izvzel tista, za katera vračanje po smernici ministrstva to ni smiselno (vrzeli med stavbnimi zemljišči, zemljišča na katerih stojijo objekti in degradirana zemljišča). UN BREG Vse širitve na najboljša kmetijska zemljišča naj bodo prikazane kot posegi in ne kot tehnični popravki. Posegi na najboljša kmetijska zemljišča naj bodo obravnavani skladno z določili pravilnika. Enako kot v točki 8.f). Pripravljalec je vse širitve na najboljša kmetijska zemljišča prikazal kot posege in jih vključil v elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča, ki je v izdelavi. Obstoječi objekti se vrišejo brez možnosti širitve. Briše se predlog FID 537. UN MAJŠPERK Ministrstvo za kmetijstvo se ne opredeljuje do sprememb namenske rabe nekmetijskih zemljišč. / Širitev naselja naj se omeji na zapolnitve, ki so bile navedene v smernicah št. 350-69/2008/11. Vse širitve na najboljša kmetijska zemljišča morajo biti prikazane kot poseg in obravnavana v skladu s pravilnikom. Predlogi posegov se racionalizirajo, širitve na najboljša kmetijska zemljišča se prikažejo kot posegi, v izdelavi je elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča. Širitev na najboljše kmetijsko zemljišče za objekt okoljske infrastrukture UN Majšperk – FID 1 naj občina usmeri na nekmetijsko zemljišče v bližini. Pripravljalec je širitev usmeril južno od obstoječe čistilne naprave na območje lesno proizvodnega gozda. Pri predlogih vračanja na območju UN Majšperk ministrstvo opozarja, da ko gre za zemljišča, na katerih že stojijo objekti, oziroma za degradirane površine, vračanje ni smiselno, razen če je na njih izvedena rekultivacija ali pa je ta

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


načrtovana. Iz dopolnjenega osnutka OPN Majšperk je razvidno, da je občina vrnila v namensko rabo „kmetijsko zemljišče“ tudi obstoječe objekte, ki bi jih morala vrisati brez možnosti za širitev. Pripravljalec je iz predlogov vračanja zemljišč izvzel tista, za katera vračanje po smernici ministrstva to ni smiselno (zemljišča na katerih stojijo objekti in degradirana zemljišča). UN PTUJSKA GORA Ministrstvo je v smernicah zapisalo, da naj se širitev naselja omeji na območje drugih kmetijskih zemljišč. Pri pregledu gradiva je bilo ugotovljeno, da je občina v dopolnjenem Osnutku OPN ponovno predložila širitev naselij na najboljša kmetijska zemljišča. Vse širitve na kmetijska zemljišča morajo biti prikazane kot posegi, posegi na najboljša kmetijska zemljišča morajo biti obravnavani v skladu s pravilnikom. Predlogi posegov se racionalizirajo, širitve na najboljša kmetijska zemljišča se prikažejo kot posegi, izdela se elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča. UN STOPERCE Vse širitve naj bodo prikazane kot pobude. Širitvi pokopališča UN Stoperce FID 568 ministrstvo ne nasprotuje. Vse širitve se prikažejo kot pobude. 9. Ministrstvo je pregledalo „shp podatke Tehnični popravki _04 ostalo“. Občina je predlagala 2544 tovrstnih posegov. V predlogih občina predlaga naslednje spremembe namenske rabe: a) „najboljša in druga kmetijska zemljišča v gozd“. Ministrstvo je opravilo presek najboljših in drugih kmetijskih zemljišč shp „Tehnični popravki_04 ostalo“ in shp podatkov dejanske rabe „OB_69_RABA“. Občina naj pravilno povzame meje dejanske rabe. Pripravljalec je pravilno povzel meje dejanske rabe gozd. b) Ministrstvo se ne opredeljuje do sprememb namenske rabe nekmetijskih zemljišč. / c) „drugo kmetijsko zemljiššče v najboljše kmetijsko zemljišče“ in „najboljše kmetijsko zemljišče v drugo kmetijsko zemljišče“. Ministrstvo predlaga občini, da predloge za spremembo namenske rabe pusti v obstoječi namenski rabi in ne spreminja kaegorizacije. Nepravilnosti se odpravijo.

2. Ministrstvo za promet Direkcija RS Slovenije za ceste Sektor za planiranje in analize Številka: 35001-5/2008 Datum: 25.8.2010 NUP nima konkretnih smernic, ki bi se neposredno nanašale na izdelavo OPN Majšperk. Smernice glede varovalnega pasa državnih cest se upoštevajo na nivoju projektiranja.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana Številka: 3401-98/2008/9 Datum: 24.8. 2010

V Prikazu stanja prostora se skladno s Pravilnikom o prikazu stanja prostora (Ur.l. RS, št. 50/2008) prikažejo območja, ki so varovana.

V kartografskem delu strateškega dela OPN (Karta 5:Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) se okvirno prikažejo območja gozdov, v izvedbenem delu pa se natančno prikažejo kot namenska raba gozd. V občini ni gozdov, ki bi bili zavarovani z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.

4. Elektro Maribor d.d. Vetrinjska uk. 2 2000 Maribor Številka: Datum: 20.9. 2010

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Smernice se nanašajo na nivo projektiranja in se upoštevajo pri izdelavi projektne dokumentacije.

Občina bo po objavi predloga OPN na strežniku MOP NUP pozvala k izdaji mnenja.

5. Elektro Slovenije d.o.o. Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Datum: 6.9. 2010

Pri načrtovanju posegov v prostor v okviru OPN Majšperk smo upoštevali prenosne elektroenergetske objekte in koridorje. Ti so prikazani v izvedbenem delu OPN (4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture) ter v Prikazu stanja prostora. Točke 2-6. se nanašajo na nivo projektiranja in se upoštevajo pri pripravi projektne dokumentacije.

Odlok v prostorskih izvedbenih pogojih glede varovanja zdravja določi območja varstva pred sevanjem.

Z OPN Majperk ne načrtujemo novih območij stavbnih zemljišč, namenjenih za stalno bivanje ljudi, ki bi se širila v elektroenergetske koridorje daljnovodov. 14 širitev stavbnih zemljišče (namenska raba A), ki imajo skupen presek s koridorji visokonapetostnih daljnovodov, je ažuracija

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


plana za obstoječe objekte, ena širitev pa je namenjena gradnji bioplinarne (namenska raba E). Nepozidana stavbna zemljišča se brišejo.

Smernice se upoštevajo pri izdelavi projektne dokumentacije.

Občina je pridobila smernice lokalnega distributerja.

Smernice se nanašajo na nivo projektiranje in gradnje objektov.

Občina bo po objavi predloga OPN na strežniku MOP pozvala NUP k izdaji mnenja.

Besedilo Odloka se ustrezno popravi in dopolni.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


6. Geoplin plinovodi d.o.o. C. Ljubljanske brigade 11 1001 Ljubljana Datum: 19.11. 2010

V prostorske izvedbene pogoje se vnesejo pogoji za posege v prostor v arovalnem pasu plinovodnega omrežja. 7. Komunalno podjetje Ptuj d.o.o. Puhova ul. 10, 2250 Ptuj Datum: 9.9. 2010

Smernice se nanašajo nivo projektiranja in se jih upošteva pri pripravi projektne dokumentacije.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Nedoslednosti in napake v Odloku se odpravijo. 8. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Služba za vojna grobišča Kotnikova 5, 1000 Ljubljana Številka: 131-43/2009 Datum: 6.9. 2010

NUP nima smernic/pripomb. 9. Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za energijo Številka: 350-1/2010-395 Datum: 10.9. 2010

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Smernice se nanašajo na nivo projektiranja in se upoštevajo pri izdelavi projektne dokumentacije.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Pogoji za gradnjo v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture se vnesejo v izvedbeni del OPN.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Lokalni energetski koncept je Občina Majšperk na seji občinskega sveta potrdila maja 2009 in se upošteva pri izdelavi OPN.

Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov narekujejo razmestitev objektov (osončenost) ter ustrezne razmike med stavbami (požarna varnost, osončenost).

Z OPN se ne načrtuje prenova naselij ali delov naselij.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Z OPN se načrtujejo širitve naselij tako, da bo možno nova zemljišča priključiti na obstoječo javno gospodarsko infrastrukturo.

Neposredno bližino stanovanjskih objektov se lahko umensti le manjši športno rekreacijski center. Z OPN se načrtujejo območja namenske rabe na način, da med sabo niso konfliktna.

10. Ministrstvo za obrambo Direktorat za obrambne zadeve Urad za civilno obrambo Sektor za civilno obrambo Številka: 350-183/2008-17 Datum: 5.2. 2010

Območju se ne predpiše posebna namenska raba (npr. območja za potrebe obrambe zunaj naselij) temveč se povzame primarna raba prostora iz predhodnega prostorskega akta. V Prikazu stanja prostora (Varstveni režimi) se prikaže omenjeno območje kot varstveni režim.

Tekst v odloku se ustrezno dopolni.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Izvedbeni del odloka se ustrezno dopolni.

11. Direktorat za energijo Smernice s področja rudarstva Savska cesta 3, 1000 Ljubljana Številka: 350-3/2010-223 Datum: 3. september 2010

Z izvedbenim delom OPN Majšperk se določi eno območje izkoriščanja mineralnih surovin, določi se podrobna namenska raba LN (območje mineralnih surovin, površine nadzemnega pridobivalnega prostora). Kot način urejanja se predpiše občinski podrobni prostorski načrt.

Območje pridobivanja se določi na podlagi zasebne pobude, ki jo Občina Majšperk podpira. Rudarska pravica se bo pridobila po sprejemu prostorskega akta.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Z izvedbenim delom OPN Majšperk se določi eno območje izkoriščanja mineralnih surovin, določi se podrobna namenska raba LN (območje mineralnih surovin, površine nadzemnega pridobivalnega prostora). Kot način urejanja se predpiše občinski podrobni prostorski načrt.

Območja mineralni surovin se prikažejo v strateškem delu OPN, Karta 4: Usmeritve za razvoj v krajini.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Na območju občine Majšperk ni delujočih odprtih kopov. Evidentiranih je nekaj historičnih kamnolomov ptujskogorskega peščenjaka, eden od teh pa se z novim OPN oživi.

Z izvedbenim delom OPN Majšperk se določi eno območje izkoriščanja mineralnih surovin, določi se podrobna namenska raba LN (območje mineralnih surovin, površine

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


nadzemnega pridobivalnega prostora). Kot način urejanja se predpiše občinski podrobni prostorski načrt, ki se bo izdelal in sprejel po sprejemu OPN Majšperk.

12. Telekom Slovenije Sektor za vzdrževanje omrežja in zagotavljanje storitev Center za vzdrževanje omrežja in zagotavljanje storitev Maribor Titova c. 38, 2000 Maribor Številka: 38/04-IV-00141201008240048 Datum: 31.8. 2010

Smernice NUP se nanašajo na nivo projektiranja in se upoštevajo pri pripravi projektne dokumentacije (PGD, PZI).

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


13. Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje Številka: 350-12/2010-6 Datum: 25.8. 2010

Širitve poselitvenih območij se praviloma izogibajo območjem, ki so potencialno nevarne z vidika naravnih nesreč kot so območja poplav, visoke podtslnice, hudournikov in zemeljskih plazov.

V nadaljevanju postopka sprejemanja OPN Majšperk se bo prostorsko definiralo območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer bo možno zagotoviti površine za pokop večjega števila ljudi in živali in deponiranje ruševin.

Upoštevajo se ocene nevarnosti zaradi naravnih in drugih nesreč, ki so na voljo. Za gradnjo stavb na območju razpršene poselitve v gričevnatem svetu, ki je potencialno

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


plazljivo, se z Odlokom pred izdajo gradbenega dovoljenja zahteva preverbo geomehanskih lastnosti terena. Širitve naselij se prav tako izogibajo varnostnim pasovom elektroenergetskih koridorjev z daljnovodi visoke napetosti ter poplavnim območjem. Za širitev naselja v EUP BR6, ki sega v območja katastrofalnih poplav (Opozorilna karta poplav, ARSO 2010) se v okviru okoljskega poročila preveri ustreznost posega in morebitni omilitveni ukrepi. Območje širitve je del Državnega prostorskega načrta za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega v pripravi. Preverijo se rešitve z vidika protipoplavnih ukrepov za to območje.

Z novim OPN se ne načrtujejo stanovanjska območja na način, da bi bila umeščena v sli v neposrednem stiku z območji proizvodnih dejavnosti.

Razvoj se prostorsko usmerja na način, da je možno nemoteno zagotoviti oskrbo s pitno vodo na način, da z vodnimi viri gospodari trajnostno. Prav tako se razvoj izogiba vodotokom, ki se jih prepusti naravnim procesom. V prostorske izvedbene pogoje se vnesejo merila in pogoji za posege v obvodni svet.

Zahteve iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije se upoštevajo v prostorskih izvedbenih pogojih.

Zahteve se vnesejo v prostorske izvedbene pogoje. Območja mineralnih surovin se načrtujejo na način, kot je opredeljeno v Uredbi.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Za naselja se predvidi ustrezen faktor izrabe ter odmiki objektov. Smernice, ki se nanašajo na nivo projektiranja se upošteva pri izdelavi projektne dokumentacije. 14. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Maribor Šifra:350-16-2010 Datum: 19.10.2010

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Pobude 56: Objekt bo možno umestiti na stavbno zemljišče ob upoštevanju potrebnega odmika. Pobuda 90: Ažuracija obstoječega objekta Pobuda 162: Ažuracija obstoječega objekta

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Pobuda 215: Ažuracija obstoječega objekta Pobuda 248: Objekt(e) bo možno umestiti na stavbno zemljišče ob upoštevanju potrebnega odmika. Pobuda 283:Objekt(e) bo možno umestiti na stavbno zemljišče ob upoštevanju potrebnega odmika.

Smernice se upoštevajo v prostorskih izvedbenih pogojih glede gospodarske javne infrastrukture.

Pobude št. 18, 102, 108, 169, 178, 266, V OPN se vriše kmetijska namenska raba. Navedeni posegi se izvajajo skladno s področno zakonodajo.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Pobuda 270: Občina predlaga NUP-u ponovno preučitev pobude za obuditev dejavnosti v kamnolomu Vundušek. Predlog za stavbno zemljišče se zmanjša iz 31 451 na 16 227 m2 in kot tak uvrsti v dopolnjen osnutek. V okviru CPVO se preuči možnost umestitve posega v prostor. Pobuda 181: Predlog za stavbno zemljišče se izvzame.

Smernice se vnesejo v prostorske izvedbene pogoje. Tiste vsebine, ki se nanašajo na nivo projektiranja, se upošteva pri izdelavi projektne dokumentacije.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Zahtevane vsebine se vključijo v Odlok o OPN Majšperk.

Prikaz stanja prostora je izdelan skladno s Pravilnikom o prikazu stanja prostora in opremljen z najnovejšimi razpoložljivimi podatki o dejanski rabi.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Vsebina se vključi v prostorske izvedbene pogoje. Izdelovalec OPN je izdelal štiri osnutke OPN in k njemu pridobival smernice. Od izdelovalca OPN

smo prejeli analizo smernic v pisni obliki za prvi in drugi osnutek, komentarji so navedeni zgoraj.

Za ostale smernice je izdelovalec OPN podal komentarje v tabeli predlaganih posegov za CPVO. Po

zagotovilih izdelovalca OPN so vse predvidene omejitve iz smernic upoštevane v OPN.

Navedena tabela predlaganih posegov s komentarji k smernicam je priložena v tekstualnih

prilogah poročila (priloga 2).

1.5 OPIS OKOLJSKEGA POROČILA

V postopku priprave Občinskega prostorskega načrta je potrebno izvesti postopek celovite

presoje njegovih vplivov na okolja in za potrebe postopka, okoljsko poročilo.

Obravnavano okoljsko poročilo je izdelalo podjetje Institut za ekološki inženiring d.o.o. skupaj s

podizvajalcem podjetjem VGB Maribor d.o.o. in njegovimi sodelavci, ki so pripravili v okoljskem

poročilu segment narava ter dodatek, Presojo sprejemljivosti na varovana območja.

Projektna ekipa je razvidna iz tabele na strani 2 in v poglavju 3.2 Navedbe o izdelovalcih

okoljskega poročila. Poročilo je izdelano v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem

postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (UL RS, št. 73/05).

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


V okoljskem poročilu uporabljamo za Občinski prostorski načrt tudi krajši izraz »plan«.

V uvodu okoljskega poročila je podan splošni del z z namenom izdelave okoljskega poročila, nato

je podan opis obravnavanega plana z lokacijo, sledijo izhodišča za pripravo okoljskega poročila,

potem sledi poglavje z oceno vplivov plana na okolje. V tem poglavju je podana ocena po sledečih

segmentih:

1) Površinske vode

2) Podzemne vode

3) Hrup

4) Kakovost zraka

5) Podnebne spremembe

6) Narava

7) Tla, kmetijstvo in gozdarstvo

8) Odpadki

9) Kulturna dediščina

10) Zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja.

V okoljskem poročilu posebej ne obravnavamo elektromagnetnega sevanja, obravnavamo ga v

podpoglavju v poglavju Zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja.

Vsak posamezni segment je obravnavan po sledečih podpoglavjih:

• Obstoječe stanje okolja

• Okoljski cilji, merila in metoda za ugotavljanje in vrednotenje vplivov izvedbe plana na doseganje ciljev za posamezni segment

• Vplivi plana na okolje z opredelitvijo in presojo ugotovljenih pomembnih vplivov izvedbe plana

• Omilitveni ukrepi

• Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana.

V nadaljevanju je povzetek ugotovitev okoljskega poročila z opozorili o poteku izdelave, sledijo

viri in priloge (fotografske priloge, grafične priloge).

V okoljskem poročilu so opredeljeni ugotovljeni pomembni vplivi plana, ki so lahko: neposredni,

daljinski, kumulativni in sinergijski, kratko-, srednje- in dolgoročni, trajni in začasni.

Vplivi izvedbe plan se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje z uporabo meril

vrednotenja.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja.

Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s strategijo načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica

izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje.

Kumulativni vplivi povzemajo vplive vseh posegov v okolje, tako posege obravnavanega plana,

kakor tudi izvedbo posegov v okviru drugih planov.

Neposredni, daljinski in kumulativni vplivi so ocenjeni na podlagi obsega sprememb po

posameznih kazalcih stanja okolja in njihovi pomembnosti, stopnje upoštevanja varstvenih ciljev

oz. drugih meril vrednotenja, glede na: stanje okolja ali stanje njegovih delov, varstvo naravnih

virov, varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo kulturne dediščine,

značilnosti prebivalstva, zdravje ljudi.

Sinergijski vplivi so opredeljeni kot vplivi zaradi kombinacije različnih meril in so v celoti večji od

vsote posameznih vplivov. V obravnavanem okoljskem poročilu so obravnavani sinergijski vplivi

samo v poglavju o vplivu na poselitev in bivalno okolje. V ostalih poglavjih smo ocenili, da ni

sinergijskega vpliva saj gre za edini plan.

Kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni vplivi se nanašajo na obdobje trajanja posega (kratkoročni

se tako nanaša na čas gradnje in na krajše obdobje po izvedbi posega).

Trajni vplivi predstavljajo nereverzibilni vpliv, poškodbo oziroma spremembo okolja, ki je trajna,

medtem ko začasni vpliv lahko predstavlja poškodbo oziroma spremembo okolja, ki se sčasoma

izniči, oziroma se sčasoma povrne v začetno stanje. V obravnavanem poročilu nismo obravnavali

posebej trajne in posebej začasne vplive, saj so vsi navedeni vplivi mišljeni kot trajni. Samo v

primeru, kjer je vpliv opredeljen kot začasni, je to posebej navedeno.

Ocena vplivov izvedbe plana na cilje celovite presoje je sestavljena iz podocen vsake od posledic

izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana.

V poročilu niso navedeni omilitveni ukrepi, ki so standardni, predpisani s smernicami nosilcev

urejanja prostora in ostali zakonsko predpisani omilitveni ukrepi. Navedeni so le dodatni

omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz predmetnega poročila.

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v

naslednjih velikostnih razredih:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv

B – vpliv je nebistven

C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

D – vpliv je bistven

E – vpliv je uničujoč

X – ugotavljanje vpliva ni možno.

Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana

na uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D

in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi. Ocena

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


posledic izvedbe plana vključuje gradnjo objektov oz. umestitev dejavnosti opredeljenih s planom

ter obratovanje objektov oz. dejavnosti opredeljenih s planom.

Omilitveni ukrepi

V okoljskem poročilu so navedeni le dodatni omilitveni ukrepi. Standardni omilitveni ukrepi (to so

zakonsko predpisani omilitveni ukrepi oz. ukrepi predpisani s smernicami nosilcev urejanja

prostora ali standardni ukrepi) niso posebej opredeljeni ali pa so podani kot usmeritve v

posebnem podpoglavju.

1.5.1 ČEZMEJNI VPLIV

Z obravnavanim planom ni pričakovati negativnih čezmejnih vplivov.

Občina je v širšem vplivnem območju Zagreba kot velikega sosednjega mesta, zato je pospešen

prostorski razvoj z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč

in drugih dejavnosti nujen za zagotavljanje enakovrednosti slovenskih območij v primerjavi s

sosednjimi območji.

1.5.2 ALTERNATIVNE REŠITVE

V procesu načrtovanja in priprave plana so bile za nekatera območja (kot npr. za kamnolom, projekt Lecana-Doklece) preverjene tudi druge rešitve s stališča obsežnosti rabe prostora, varstva okolja in varovanja kulturne dediščine. V planu so upoštevane najustreznejše variante posameznih posegov. Sicer so pri posegih v okviru plana upoštevane prostorske in zakonodajne omejitve za umestitev predlaganih posegov.

Tudi v okviru okoljskega poročila niso bile predlagane alternative rešitve plana, saj je plan ob upoštevanju podanih smernic s strani nosilcev urejanja prostora ter ob upoštevanju usmeritev s strani izdelovalca okoljskega poročila za strateški del plana ter ob upoštevanju konkretnih omilitvenih ukrepov za izvedbeni del plana, sprejemljiv.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


2 PODATKI O PLANU

2.1 UVOD

Za občino Majšperk pripravlja izdelovalec, podjetje Umarh d.o.o., prostorske dokumente. V

postopku priprave občinskih planskih dokumentov je izdelovalec pripravil Občinski prostorski

načrt oziroma osnutek odloka o OPN (v nadaljevanju OPN oz. plan) (izdelalo podjetje Umarh

d.o.o., št. proj. 2008/OPPN-081, april, maj 2011, dopolnitve september 2011). Navedeni

prostorski načrt je predmet obravnave okoljskega poročila.

V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 14.5.2008 (št. 35409-144/2008-JL), je za

predvideni postopek priprave Občinskega prostorskega načrta občine Majšperk potrebno izvesti

celovito presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti na varovana območja. Za potrebe

postopka celovite presoje vplivov na okolje je potrebno v skladu z zahtevami Zakona o varstvu

okolja in (ZVO-1) izdelati okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja.

2.2 CILJI PLANA

Na območju OPN je predvidena krepitev občinskega središča in lokalnih središč. Območje občine

je izrazito območje razpršene poselitve. Prebivalcem je potrebno zagotoviti kakovostno bivanje z

boljšo dostopnostjo do javnih funkcij. Predviden je tudi razvoj turizma ob izkoriščanju danosti

(kulturna dediščina, naravne kakovosti okolja s kakovostno naravno krajino z obsežnimi območji

Natura 2000, zavarovanimi območji in številnimi naravnimi vrednotami) in izkoriščanja

kamnolomov peščenjaka.

Dejavnosti na obravnavanem območju občine bodo usmerjene na način, da ustvarjajo največje

pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost

in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavljala se bo racionalna raba prostora in varnost

prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna

stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.

Na podlagi izhodišč in upoštevaje hierarhično nadrejene prostorske akte, sektorske akte ter

temeljna načela prostorskega razvoja, so določeni sledeči cilji skladnega prostorskega razvoja

občine:

• Usmerjati dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za

prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost

naravnega in bivalnega okolja.

• Zagotavljati racionalno rabo prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem,

večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev.

• Spodbujati funkcijske in infrastrukturne povezave naselij.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• Zagotavljati povezanost naselij z občinskim in regionalnim središčem z učinkovitejšo

mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom.

• Učinkovito razmeščati dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti in

omejitev.

• Zagotavljati zadostno število različnih stanovanj predvsem v občinskem središču.

• Varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena naselja.

• Zagotavljati kvaliteto bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje,

prenovo in oživljanje naselij.

• Zagotavljati kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno

opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter z dostopnostjo

do družbene javne infrastrukture.

• Zagotavljati ustrezno vodooskrbo prebivalcem na celotnem območju občine.

• Zagotavljati varstvo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja z ustreznim varstvom

pred naravnimi in drugimi nesrečami.

• Izkoriščati prostorski potencial podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na

podeželju.

• Izboljšati povezanost prometnega omrežja.

• Izboljšati povezanost elektro in drugih energetskih omrežij.

• Izboljšati telekomunikacijska omrežja

• Varčna in večnamenska raba tal in virov.

• Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem poselitvenih območij.

• Ohranjati pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo.

• Spodbujati rabo obnovljivih virov, kjer je to prostorsko sprejemljivo.

• Usmerjati prostorski razvoj izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče,

predvsem izven poplavnih območij reke Dravinje in območij usadov v Halozah.

• Preusmerjati obstoječe dejavnosti iz območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih

nesreč, oziroma izboljševati zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč.

• Zagotavljati dostopnost do kulturne in naravne dediščine in s tem povečati

identifikacijske, vzgojne in gospodarske potenciale ter njihovo trajnostno rabo.

• Spodbujati ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot

bistvene sestavine kakovostnega naravnega okolja.

• Zagotavljati ustrezno vključitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v

gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

• Vključevati sestavine varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• Zagotavljati komunalno opremljenost obstoječih in novih zemljišč za gradnjo (vodovod,

kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije).

• Racionalno ravnati s komunalnimi in drugimi odpadki.

2.3 ODNOS DO DRUGIH PLANOV

Za celotno območje občine Majšperk je v izdelavi obravnavani občinski prostorski načrt.

Usmeritve iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, na katere se navezuje prostorski razvoj

Občine Majšperk (povzeto iz izvlečka iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, Humar, d.o.o.)

Enakovredna vključenost Slovenije v evropski prostor

Občina Majšperk leži na hribovitem, težje dostopnem območju s številnimi problemi

gospodarskega in demografskega nazadovanja. Zato naj se za enakovredno vključenost Slovenije

v evropski prostor v skladu z usmeritvami iz državnih strateških prostorskih aktov spodbuja

oblikovanje čezmejnih regij. Za reševanje skupnih vprašanj se spodbuja oblikovanje razvojnih

programov in projektov, saj Občina Majšperk leži v bližini meje Evropske unije, to je meje s

Hrvaško. V ta namen se krepi prometno dostopnost območja Občine Majšperk in sosednjih občin

ter povezuje njihova središča s slovenskimi regijami.

Občina Majšperk leži na širšem vplivnem območju Zagreba kot velikega sosednjega mesta, zato se

spodbuja pospešen prostorski razvoj z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con,

turističnih središč in drugih dejavnosti, da se zagotavlja enakovrednost slovenskih območij v

primerjavi s sosednjimi območji.

Policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj

Za skladen prostorski razvoj Slovenije se spodbuja razvoj policentričnega urbanega sistema, ki ga

tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, na

katerega se, s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, navezuje

omrežje središč in ostalih naselij v Občini Majšperk.

Razvoj poselitve se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka

razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja. To so naselja

Majšperk, Breg, Ptujska Gora in Stoperce.

Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in

druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središč.

V pomembnejših lokalnih središčih se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in

razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. V pomembnejša lokalna središča se umešča

primarno zdravniško in socialno oskrbo (na primer zdravstveni dom, lekarno, osebno in družinsko

pomoč) ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost.

Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsaj možnosti za

vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnih središč, ki zagotavljajo ustrezno oskrbo in raven

javnih funkcij. V Občini Majšperk so to predvsem Stoperce in Ptujska Gora.

V naseljih Majšperk in Breg, ki sta zaposlitveni središči območja s posebnimi razvojnimi problemi

ter v obmejnega območja, kjer se lahko razvije neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjimi

državami, se oblikuje manjše gospodarske cone. Naselji Majšperk in Breg morata zagotavljati

zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg

svojega gravitacijskega območja.

Povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnja gospodarske

javne infrastrukture

Javni potniški promet se medsebojno povezuje in razvija s podporo države. Razvoj in širjenje

javnega potniškega prometa, dopolnjenega z nemotoriziranim prometom in v manjši meri z

osebnim avtomobilskim prometom, se usklajuje z načrtovanim razvojem urbanih območij ter s

tem zagotavlja povezavo mest in drugih naselij v teh območjih. Posebno skrb se nameni dobrim

povezavam z javnim potniškim prometom med podeželjem in urbanimi naselji v posameznem

regionalnem območju. Občina Majšperk naj bo čim bolje povezana predvsem s Ptujem,

Mariborom, Slovensko Bistrico in Rogatcem.

Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi z ekološko naravnano turistično ponudbo

ter zaradi omogočanja zdravega telesnega gibanja prebivalstva.

Znotraj vplivnih območij urbanih naselij in med njimi se na vseh poseljenih območjih zagotavlja

dobro dostopnost do javnih funkcij z javnim potniškim prometom. Podpira in razširja se predvsem

javni potniški promet, daje prednost kolesarjem in pešcem, avtomobilski promet pa zmanjšuje.

Vitalnost in privlačnost podeželja

Za izkoriščanje primerjalnih prednosti podeželja se spodbuja diverzifikacijo tistih gospodarskih

dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in

vitalnosti podeželja ter posredno ali neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in

doživljajski privlačnosti njegove naravne in kulturne krajine. V urbanih naseljih na podeželju, v

Občini Majšperk so to predvsem Majšperk, Breg in Ptujska Gora, se spodbuja razvoj delovnih

mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.

Naselja in krajino na podeželju se razvija kot povezan gospodarski in bivalni prostor, v katerem se

ohranja in razvija krajinske in arhitekturne kakovosti ter tako spodbuja ohranjanje prepoznavnosti

slovenskega podeželja.

Poseljenost podeželja se ohranja na območjih, ki so pomembna zaradi narodnoobrambnih vidikov

in na območjih kakovostnih kulturnih krajin. V obmejnih območjih se zaradi gravitacijskega vpliva

večjih mest v sosednji državi, predvsem Zagreba, posebej krepi urbana naselja. V teh naseljih se

razvija ne le dejavnosti za potrebe prebivalstva na območju Slovenije, ampak tudi tiste dejavnosti,

ki bodo vlogo teh naselij z usklajenim razvojem prometnega omrežja razširile čez mejo ter s tem

pripomogle k njihovi konkurenčnosti v mednarodnem prostoru.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Z energetsko oskrbo, ki temelji na lokalno razpoložljivih virih energije, kot so lesna biomasa,

bioplin, sončna energija, geotermalna energija in drugo, se ohranja in krepi konkurenčnost,

privlačnost in vitalnost podeželja.

Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji, to je na hribovitih območjih, se razvija dopolnilne

programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem

zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo

kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom.

Gozdovi so najpomembnejša prvina naravne krajine, vendar se njihovega obsega dodatno

načrtno ne povečuje. Spodbuja se tako gospodarsko ter rekreacijsko ali drugo rabo gozdov, ki ne

ogroža gozdnih ekosistemov. Njihov rekreacijski potencial se v bližini naselij primerno izkoristi v

okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij. Sklenjenost gozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradi

regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali.

Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine

Krajinske, naselbinske in naravne značilnosti slovenskega prostora se ohranja z usmerjanjem

prostorskega razvoja tako, da prispevajo k identifikaciji prebivalcev z nacionalnim teritorijem, h

kakovostnemu naravnemu in kulturnemu bivalnemu okolju ter hkrati omogočajo prostorski

razvoj drugih dejavnosti. S prostorskim razvojem se omogoči ohranjanje biotske raznovrstnosti in

naravnih vrednot ter povezanost ekoloških omrežij (ekološko pomembna območja - EPO, Natura

2000,…). Krajinske in naravne značilnosti predstavljajo potencial za razvoj specifičnih in njim

prilagojenih institucij in dejavnosti nacionalnega pomena v pomembnejših naseljih, ki zaradi

svojih krajinskih, naselbinskih in naravnih kvalitet postajajo prepoznavna na nacionalni ravni.

Omogoči se tudi vključevanje kulturnih poti, ki povezujejo objekte in območja kulturne dediščine,

muzejev na prostem v turistično ponudbo.

Prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi

Prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi se spodbuja s krepitvijo urbanih

naselij, smotrnim razmeščanjem javnih storitev, zagotavljanjem potrebnih zemljišč ter z

učinkovitim infrastrukturnim opremljanjem teh območij.

Na hribovitih območjih ter na območjih z naravnimi in kulturnimi kakovostmi se zagotavlja

prostorske možnosti za razvoj tistih dejavnosti, ki lahko izkoristijo prostorske potenciale, ki tvorijo

regionalne posebnosti teh območij. Na območju Občine Majšperk so to na primer vinogradništvo,

pašna živinoreja – tudi drobnica, gozdarstvo, pridobivanje peščenjaka.

Na ogroženih območjih se prostorski razvoj prilagaja ogroženosti zaradi potencialnih naravnih in

drugih nesreč.

Hribovita območja se zaradi naravno-geografskih značilnosti kot so višina, strmine in relief,

posledic naravnih nesreč, zmanjševanja poseljenosti soočajo z gospodarskimi, družbenimi in

okoljevarstvenimi problemi. Na takih območjih se zagotavlja osnovno gospodarsko in družbeno

infrastrukturo, ustrezno upravljanje z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje narave in

kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki način kmetovanja, uporabo

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


obnovljivih virov energije, za kar je na teh območjih praviloma več možnosti, ter zagotavlja

podporo prebivalcem hribovitih območij.

Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot

omejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti v prostoru. Prostorski razvoj na vseh območjih, zlasti

pa na ogroženih območjih, se načrtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč, kot

so poplave, zemeljski plazovi, erozija, požari v naravnem okolju in potresi. Potencialna tveganja se

zmanjšuje s preventivnim načrtovanjem, in sicer z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven

območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in

ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge

nesreče. Na območju Občine Majšperk so problematična predvsem poplavna območja ob reki

Dravinji in usadi v gričevnatem delu občine.

Državni prostorski akti na območju občine Majšperk

Na območju občine Majšperk sta predvidena dva državna prostorska akta:

• Plin, nafta: pod št. 29. Uredba o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/1 na

odseku Kidričevo–Rogatec (UL RS, št. 34/01, 110/02 – ZUreP-1, 35/06, 33/07 – ZPNačrt in

80/10 – ZUPUDPP).

• Vodna infrastruktura: Pod št. 273. Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev

reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega.

Glede na podatke na uradni spletni strani MOP

(http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dln/inf_karta/spisek_dpn_stanje_11

052011.pdf) je prostorski akt za plinovod pod št. 29 sprejet, za vodno ureditev št. 273 pa je v

pripravi.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 1: Prikaz predvidenih državnih planov na območju občine Majšperk (vir: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dln/inf_karta/pk250_dln_052011.jpg)

Lokacijski in ureditveni načrti občine Majšperk:

• Sklep o postopku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Majšperk, Uradni list

Republike Slovenije, št. 44/2007

• Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev ceste JP 740560 Vila–Podlože na odseku Vila–

Žolger, Uradni list Republike Slovenije, št. 91/2006

• Program priprave lokacijskega načrta za ureditev javne poti JP 740560 Vila–Podlože, na

odseku Vila–Žolger, Uradni list Republike Slovenije, št. 118/2005

• Sklep o začetku priprave strategije prostorskega razvoja Občine Majšperk in prostorskega

reda Občine Majšperk, Uradni list Republike Slovenije, št. 57/2005

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• Ugotovitveni sklep (glede dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine

Ptuj izven mesta Ptuj), Uradni list Republike Slovenije, št. 141/2004

• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj

za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje

1986–1990 za območje Občine Majšperk, dopolnjenega v letu 2004, Uradni list Republike

Slovenije, št. 81/2004

• Program priprave in sprememb planskih aktov Občine Majšperk, Uradni list Republike

Slovenije, št. 119/2000

• Program priprave prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Majšperk, Uradni

list Republike Slovenije, št. 119/2000

• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine

Ptuj izven mesta Ptuj, Uradni list Republike Slovenije, št. 52/1997

• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega

plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Majšperk, dopolnjenega v

letu 1996, Uradni list Republike Slovenije, št. 20/1997

• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj

za obdobje 1986–2000 za območje Občine Majšperk, dopolnjenega v letu 1996, Uradni

list Republike Slovenije, št. 20/1997.

2.4 OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN

Območje OPN za občino Majšperk zajema celotno površino občine, ki vključuje 26 naselij.

Površina občine je: 72,8 km2 . V Občino Majšperk spadajo naselja: Bolečka vas, Breg, Doklece, Dol

pri Stopercah, Grdina, Janški Vrh, Jelovice, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk, Medvedce,

Naraplje, Planjsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča,

Stogovci, Stoperce, Stanečka vas in Zgornja Sveča.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 2: Območje občine Majšperk (vir: portal občine Majšperk: http://www.majsperk.si/index.php?stran=splosno )

2.5 OPIS PLANA

2.5.1 SPLOŠNO

Poglavje je povzeto po:

• Odloku o Občinskem prostorskem načrtu za občino Majšperk (osnutek, izdelalo podjetje

Umarh d. o.o. Ptuj, april, maj 2011, dopolnitev september 2011).

2.5.2 STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

I. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

Prednostna območja za razvoj poselitve:

močno razpršen tip poselitve. Z vidika ohranjanja kulturne krajine, z narodno – obrambnega

vidika in tudi z vidika ohranjanja habitatov se omogoči aktivno ohranjati in vzpodbujati nadaljnjo

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


avtohtono poselitev na območjih razpršene poselitve. Za dvig kvalitete življenja prebivalcev v

naseljih razpršenega tipa prednostno razvija Majšperk kot občinsko središče in lokalna središča

Stoperce, Ptujska Gora in Breg. Razvija se jih predvsem v smislu funkcijske širitve (oskrba,

storitve, kultura, izobraževanje…), ob zapolnitvi prostih zazidljivih površin znotraj naselij pa tudi

kot prostorske širitve.

Prednostna območja za razvoj dejavnosti

Prednostno območje razvoja turizma je območje naselja Ptujska Gora, kjer se še intenzivneje

vzpodbuja razvoj romarskega in kulturnega turizma ter potrebnih spremljajočih dejavnosti. Ob

ustrezni prostorski ureditvi prometa se v največji meri ohranja zaščiteno staro vaško jedro s

cerkvijo Marije zavetnice. Na ostalih delih naselja se dejavnosti vključuje skladno z njegovo

tradicionalno urbanistično in arhitekturno podobo.

Novogradenj v starem jedru naselja se ne dopušča.

Na tromeji občin Kidričevo, Slovenska bistrica in Majšperk se nahaja nedokončan vodni

zadrževalnike (Medvedce). Ob vodnem zadrževalniku Medvedce se naj prične razvijati projekt

razvoja turizma v navezavi na podeželsko zaledje Haloz.

Prednostno območje za proizvodne dejavnosti je obstoječe območje v naselju Breg. Z vidika

naravovarstva se glede na lokacijo območja dejavnosti prilagaja zahtevam ohranjanja območij

Natura 2000.

Prednostno območje za razvoj kmetijstva je skrajni severni del občine, Dravsko polje. Meliorirano

območje južno od reke Polskave je namenjeno poljedelstvu, prilagojenemu zahtevam varstva

vodnih virov.

Zaradi velikih naravnih možnosti in kakovosti se razvoj dejavnosti na območju prilagodi ohranitvi

naravnih kakovosti. Dejavnosti v območju Haloz in v Dravinjski dolini naj temeljijo na prednostni

usmeritvi v trajnostno sonaravni razvoj. Take so predvsem:

• različne oblike mehkega turizma kot kolesarjenje, pohodništvo, turistične kmetije,

• sonaravno gozdarjenje in raba lesne biomase v energetske namene,

• pašna živinoreja,

• vinogradništvo s počitniškimi hišami predvsem na območju Janškega Vrha, Jelovic in

Stoperc ter

• Izkoriščanje mineralnih surovin – peščenjaka.

Omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij in temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v

občini in regiji

Omrežje naselij v občini sestavlja 26 naselij. Občinsko središče Majšperk je funkcijsko

najpomembnejše naselje, upravno, izobraževalno, oskrbno in zaposlitveno središče občine.

Lokalna središča so Ptujska Gora, Breg in Stoperce. Naselje Breg je zaposlitveno, oskrbno in

zdravstveno središče občine, v naselju je tudi edini otroški vrtec v občini in torej funkcijsko

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


dopolnjuje občinsko središče. Funkcijsko pomembni naselji sta središče verskega in kulturnega

turizma Ptujska Gora in oskrbno središče razpršeno poseljenega južnega dela občine, Stoperce.

Ostalih 22 naselij so vasi brez pomembnejših funkcij.

Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

Občinsko središče in lokalna središča so med seboj povezane z državnimi regionalnimi cestami,

vsa ostala naselja pa z lokalnimi. Regionalno je občina povezana z državnimi cestami v štiri smeri:

• proti severu do Ptuja in Kidričevega ter do avtocestne povezave A4 v smeri Maribora,

• proti vzhodu do občin Videm in Podlehnik ter do avtocestne povezave A4 proti mejnemu

prehodu Gruškovje in Zagrebu,

• proti jugu do občin Rogatec, Rogaška Slatina in v Posotelje ter

• proti zahodu po dolini Dravinje do občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica ter do

• avtocestne povezave A1 v smeri Ljubljane in Avstrije.

Druga za občino pomembna območja

Na območje občine sega jo obsežna posebna varstvena območja Natura 2000, v podobnem

obsegu tudi ekološko pomembna območja, prisotne so številne naravne vrednote, severno

pobočje Donačke gore je zavarovano območje, pomembno z naravovarstvenega in turističnega

vidika.

Površinske vode v občini sta reki Dravinja s pomembnejšimi pritoki potoki Skralska, Jesenica, ter

na severnem obrobju občine Polskava in vodni zadrževalnik Medvedce.

V dolini potoka Vundušek, levega pritoka Jesenice, so opuščeni ali delno opuščeni kamnolomi

peščenjaka. Potencial za izkoriščanja peščenjaka na nekaj lokacijah še obstaja.

Odlagališča odpadkov v občini ni. Regionalni center za ravnanje z odpadki je v Gajkah v Mestni

občini Ptuj.

Urbana središča, za katera je izdelan urbanistični načrt

Urbana središča, obdelana z urbanističnimi načrti, so:

• Majšperk kot občinsko središče s poselitvenimi in funkcijskimi širitvami,

• Breg kot zaposlitveno središče, kjer se na posameznih področjih funkcijsko dopolnjuje

občinsko središče,

• Ptujska Gora kot lokalno središče, kjer se intenzivneje razvije turistične dejavnosti, in

• Stoperce kot lokalno središče, ki se ga krepi zaradi oskrbe prebivalcev v zaledju, kjer ni

strnjene poselitve.

II. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA

Prometna infrastruktura

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Na območju občine Majšperk so tri državne ceste:

• 432 Rogatec - Majšperk - Hajdina (regionalna cesta II. reda),

• 688 Slovenske Konjice - Žiče - Poljčane - Majšperk (regionalna cesta III. reda) in

• 690 Majšperk - Jurovci - Tržec - Zg.Leskovec (regionalna cesta III. reda).

Predvsem na območjih strnjene poselitve in na območjih sanacije razpršene gradnje se ob teh

cestah predvidijo površine za pešce.

Lokalne ceste in javne poti na poselitvenih območjih se na kritičnih odsekih prenovijo. Lokalne

ceste se asfaltirajo v celoti.

Omrežje kolesarskih poti tvori omrežje državnih daljinskih in glavnih kolesarskih povezav, ki

povezujejo urbana središča in turistična naselja ter se navezujejo na daljinski evropski kolesarski

povezavi skozi Slovenijo številka 8 in 9. Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno

infrastrukturo se za kolesarske poti izkoristi obstoječe, z motornim prometom malo obremenjene

prometnice. V podporo razvoja mehkega turizma v občini se vse občinske ceste zaradi nizke

gostote motornega prometa opredelijo tudi kot lokalne turistično-rekreativne kolesarske poti.

Zaradi raznolike konfiguracije terena se jih kategorizira glede na težavnost. Vse lokalne kolesarske

poti se navezujejo na regionalno oziroma obe daljinski kolesarski povezavi. Gozdne ceste se

nameni tudi gorskemu kolesarjenju. Dolinske lokalne in regionalne ceste so predvidene za dnevne

migracije.

Zasnova pešpoti obsega tematske pešpoti v podeželskem območju, povezane v omrežje pešpoti

in navezane na evropski pešpoti E6 in E7, ter kulturne poti skozi Slovenijo. Omrežje pešpoti se

razvija v turističnih območjih in se jih povezuje s kolesarskim omrežjem. Z njimi se zagotavlja

povezovanje privlačnih krajinskih območij. Pri njihovem umeščanju v prostor se zagotavlja čim

večja varnost pešcev oziroma pohodnikov.

Sistem javnega potniškega prometa

V občini je edina oblika javnega potniškega prometa avtobusni promet. Gostejše povezave

potekajo po državnih cestah v smeri Ptuja, nekoliko manj pa v smeri Slovenske Bistrice in

Maribora ter Rogaške Slatine. Za učinkovit sistem javnega avtobusnega potniškega prometa

predstavljajo problem redka razpršena poselitev in neugodni reliefni pogoji, zaradi česar ima velik

del prebivalstva slabšo dostopnost do javnega potniškega prometa. Obstoječa avtobusna

postajališča je v veliki meri potrebno prenoviti.

Predvidi se racionalne povezave vseh naselij z javnim avtobusnim prometom, kjer je to mogoče. V

vseh naseljih se uredi tipska avtobusna postajališča, zaščitena pred vremenom

Telekomunikacijska infrastruktura

Prednostno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij,

optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij na

celotnem območju občine. Obstoječe telekomunikacijsko omrežje ne omogoča dostopa do

interneta v naseljih Lešje, Sestrže, Medvedce in Janški Vrh. Na teh območjih se predvidi ustrezna

telekomunikacijska povezava.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Trase telekomunikacijskih kablov se prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih

infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja

v prostor se v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte

telekomunikacijskega omrežja. Vplivi na zdravje, okolje in prostor se pri tem zmanjšajo na

najmanjšo možno mero.

Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo na podeželju in na odročnih območjih se temu

ustrezno zagotovi primerne infrastrukturne naprave in objekte. Z zagotavljanjem kakovostnega

dostopa do interneta in organiziranjem ustreznega izobraževanja se spodbuja vključevanje

najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Za zagotavljanje usposobljenosti mladih za

informacijsko družbo pa se zagotavlja optimalno telekomunikacijsko opremljenost izobraževalnih

ustanov.

Energetska infrastruktura

Obnovljive vire in učinkovito rabo energije se spodbuja tako, da se poveča njihov delež v primarni

energetski bilanci države. Fosilna goriva se nadomešča z rabo tehnološko in gospodarsko

izkoristljivih potencialov obnovljivih virov. To so predvsem biomasa, lesna biomasa, sončna

energija in geotermalna energija, predvsem v lokalnih središčih Majšperk, Breg, Ptujska Gora in

Stoperce. V energetski zasnovi občine se ob analizah možnosti vključevanja obnovljivih virov in

samooskrbe z energijo opredeli možnosti varčevanja z energijo in načine pospeševanja učinkovite

rabe energije. Z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim

načrtovanjem tehnološko in oblikovno primernih objektov, sistemov poselitve in energetsko

varčnih oblik gradnje, se zagotavlja zmanjšanje porabe energije. Pri gospodarjenju in načrtovanju

novogradenj ter pri prenovi in sanaciji se zagotavlja učinkovito in varčno rabo energije. Spodbuja

se gradnjo novih enot za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije ter sistemov

daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo toploto iz soproizvodnje. Na reki Dravinji se glede na

možnosti pridvidijo male hidroelektrarne.

Elektroenergetsko omrežje 20 kV je speljano po celotni občini. Ob večjih razvojnih posegih ga je

potrebno posodabljati glede kakovosti in širiti. Preko zahodnega dela občine potekajo

visokonapetostni daljnovodi 1x 400 kV Mihovce-Podlog (D-412), 1x 400 kV Mihovce-Krško (D-

410), 2x 400 kV Maribor-Mihovce-Krško (D-411), 1x 220 kV Mihovce- Podlog (D-211) in 1x 110 kV

Mihovce-Rogaška Slatina. V koridorjih, ki so za daljnovode 220 kV in 400 kV široki 50 m (±25 m od

osi), za 110 kV pa 30 m(±15 m od osi), si morajo pred gradnjo investitorji vseh objektov pridobiti

soglasje pristojnega upravljavca daljnovoda.

Plinovodno omrežje poteka čez občino kot obstoječi prenosni plinovod M1 Ceršak - Rogatec,

predviden pa je še vzporedni prenosni plinovod M1/1. Preko območja občine je predvidena tudi

trasa prenosnega plinovoda M9 Lendava - Opatje selo, od katerega je do proizvodnega območja v

naselju Breg speljan plinovod M1v45+660 - MRP Majšperk. Na območju občine Majšperk oskrba s

plinom preko distribucijskega omrežja ni predvidena.

Toplotno omrežje za daljinsko ogrevanje se zaradi izboljšanja bivalnih kakovosti in energetske

varčnosti načrtuje v strnjenih naseljih, predvsem v Majšperku in Bregu.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


V svojem lokalnem energetskem konceptu občina predvidi energetsko varčno in učinkovito

oskrbo z energijo z upoštevanjem možnosti rabe razpoložljivih obnovljivih virov energije oziroma

energetske samooskrbe, predvsem lesne biomase. Pri vseh novo načrtovanih večjih kotlovnicah

za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje toplote in električne energije

Komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja

Občina je v veliki meri priključena na javni vodovodni sistem upravljavca Komunalno podjetje

Ptuj. Na javni vodovodni sistem še ni priključena Krajevna skupnost Stoperce, kar pa je prioritetna

naloga občine. Glede na vododeficitarnost celotnega območja Haloz se sem ne usmerja novih

velikih porabnikov vode, pri obstoječih pa se spodbuja uvajanje najnovejših tehnologij in

najboljših tehničnih rešitev priprave in uporabe pitne in reciklaže tehnološke vode. S priključitvijo

na javni vodovodni sistem se bodo razmere na južnem delu občine znatno izboljšale, a se zgornje

usmeritve upoštevajo v čim večji meri.

Največji vodotok na območju občine je reka Dravinja, ki redno poplavlja kvalitetna kmetijska

zemljišča. Zaradi upoštevanja sonaravnega urejanja struge reke Dravinje in pogojev Nature 2000

se kmetovalcem na poplavnem območju poišče ustrezen način pokrivanja izpada dohodka.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda: V naseljih Majšperk in Breg delujeta čistilni napravi. Ostala

naselja nimajo kanalizacijskih omrežij. Na območjih strnjene pozidave se zagotavlja ločeno

odvajanje padavinske in odpadnih vod, ki se zaključi z ustrezno čistilno napravo, povsod drugod

pa se uredi individualno čiščenje odpadne vode, prednostno z rastlinskimi čistilnimi napravami.

Odvajanje in čiščenje komunalnih odplak in odvajanje padavinske vode se prednostno uredi v

turističnih naseljih in območjih, posebej v naseljih na območjih, ki so opredeljena kot občutljiva ali

vodovarstvena območja.

Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno povsod kjer je to ekonomsko upravičeno in

tehnično možno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa

površinsko odvaja mimo naselij do površinskega ponikovalnika ali v vodotoke.

Na področju ravnanja z odpadki se zagotavlja ponovno uporabo in zmanjševanje količin odpadkov

ter nevarnostnega potenciala na izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih

odlagališč ter drugih starih bremen. Na celotnem območju občine se zagotovi izvajanje ločenega

zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, še posebej biološko razgradljivih odpadkov, ki se jih v

največji možni meri kompostira individualno ali pa v skupnih kompostarnah. Zbiralnice za ločeno

zbiranje odpadkov se postavijo na območju celotne občine, gostota pa se prilagodi gostoti

poselitve in primerni dostopnosti. Občina bo zbirni center za odpadke zgradila za svoje območje.

Obstoječa neustrezna odlagališča odpadkov, tako imenovana »črna« oziroma »divja« odlagališča,

ki so potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se sanira prioritetno. V okviru sanacije

divjih odlagališč se zagotovi okoljsko - tehnične ukrepe za preprečitev potencialnega

onesnaževanja naravnih virov, njihovo prostorsko sanacijo, v okviru katere se predvidi ustrezna

raba saniranega prostora, predvsem pa nadzor nad nedovoljenim odlaganjem odpadkov v okolje.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


III. OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO

POVEZANA

Določitev okvirnih območij naselij

Lešje, Majšperk, Medvedce, Podlože, Preša, Ptujska Gora, Sestrže, Skrblje, Stanečka vas, Stogovci,

Stoperce. Ostala naselja so razpršenega tipa.

Naselji, ki vključujeta tudi območja razpršene gradnje iz 28. člena Pravilnika (Ur.l.RS, št. 99/07),

sta Majšperk in Ptujska Gora.

Novo naselje razpršene gradnje iz 29. člena Pravilnika (Ur.l.RS, št. 99(07) je Podlože –vzhodni del.

IV. OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE

Okvirna območja razpršene poselitve

V občini je razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec prisotna na celotnem

gričevnatem delu občine, saj zajema cca 70 % stavbnih zemljišč. Pojavlja se v obliki razložene

slemenske poselitve, zaselkov in samotnih kmetij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred

letom 1967 oziroma njihova mlajša nadomestna gradnja.

USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

V. USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO

Razvoj naselij

V največji meri se bo razvoj usmerjal v naselja Majšperk, Breg, Ptujska Gora in Stoperce. Glavni

poudarek je na notranjem razvoju, kar pomeni prenovo, sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno

izrabljenih stavbnih zemljišč. Zgoščevanje znotraj obstoječih stavbnih zemljišč je možno ob

zagotavljanju kvalitetnih bivalnih razmer. Glede na demografsko projekcijo in gibanje števila

gospodinjstev so obstoječe površine stavbnih zemljišč naselij ob površinah, predvidenih za

sanacijo razpršene gradnje, zadostne za naslednjih 15 let.

Občinsko središče Majšperk se bo razvijalo znotraj obstoječih stavbnih zemljišč. Razpoložljive

površine zadostujejo predvideni funkcijski krepitvi naselja, kot tudi stanovanjski gradnji. Območje

stare osnovne šole je predvideno za oblikovanje novega središča naselja z občinsko upravno

stavbo, prireditveno dvorano in spremljajočimi storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi.

Individualna stanovanjska gradnja se usmerja predvsem na obstoječe proste površine namenjene

stanovanjski gradnji in na območja sanacije razpršene gradnje z namenom zgoščevanja razpršene

gradnje in racionalizacije rabe obstoječe infrastrukture, predvsem severni, ločen del Majšperka.

Proste zazidljive površine na jugovzhodnem delu Majšperka so primerne za mešano

večstanovanjskoposlovno gradnjo.

Naselje Breg je predvsem zaposlitveno središče občine, ob tem pa so prisotne še druge funkcije

(zdravstvena, banka, pošta, vrtec, samopostrežna prodajalna osnovne oskrbe) in s tem funkcijsko

dopolnjuje občinsko središče. Obstoječa stavbna zemljišča zadostujejo tako predvideni

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


stanovanjski gradnji (predvsem individualni) kot centralnim in proizvodnim dejavnostim,

nekaterim za poselitev neprimernim stavbnim zemljiščem pa se namenska raba spremeni nazaj v

primarno.

Razvoj naselja Ptujska Gora narekuje predvsem izjemno kvalitetna in bogata kulturna dediščina.

Ptujska Gora se zato razvija kot turistično – romarsko naselje. Razvija se predvsem turistično

infrastrukturo, novogradnje na nezazidanih stavbnih zemljiščih pa se prilagodi celostni podobi

naselja kot kulturno-turističnega središča.

Naselje Stoperce je lokalno središče redko poseljenega južnega dela občine. Zaradi ohranjanja

poselitve in dviga kakovosti življenja prebivalcev tega območja se vzpodbuja njegov razvoj v

smislu funkcijske krepitve in izboljšanja dostopnosti do centralnih dejavnosti oziroma družbene

infrastrukture. Za nadaljnji prostorski razvoj Stoperc zadostujejo obstoječa stavbna zemljišča in

del novih, ki so znotraj zaokroženega naselja.

V ostalih strnjenih naseljih v občini se predvsem zapolnjuje proste zazidljive površine znotraj

obstoječe pozidave.

Razvoj dejavnosti po naseljih

V Majšperku se ob stanovanjski gradnji razvija predvsem centralne dejavnosti. Z oblikovanjem

novega jedra s prepletom upravne, kulturne, storitvene, oskrbne in morebitnih drugih funkcij, se

bo Majšperk glede na svojo velikost v povezavi s sosednjim Bregom razvil v dobro opremljeno

občinsko središče.

Naselje Breg funkcijsko dopolnjuje Majšperk, tako z vidika centralnih dejavnosti kot z vidika

delovnih mest v edini proizvodni coni v občini. Proizvodne dejavnosti se dodatno krepi, saj so na

voljo zemljišča, interes in možnosti razvoja dejavnosti.

Naselje Ptujska Gora se razvija kot naselje usmerjeno v turizem. Za to so potrebne površine za

turizem (predvsem objekti za nastanitev), parkirišča, gostišča, določene storitvene in oskrbne

dejavnosti, razvoj dopolnilnih oziroma dodatnih dejavnosti na kmetijah, ki jih je možno

povezovati z razvojem turizma.

V Stopercah se razvija predvsem osnovne centralne in oskrbne dejavnosti, velik pomen pa se daje

krepitvi kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in razvoju kmečkega turizma.

V ostalih naseljih se predvideva le osnovne storitvene in oskrbne dejavnosti.

Sanacija in prenova razpršene gradnje

S sanacijo območij razpršene gradnje se omogoča prenovo območij, ki pomenijo zgostitev

zazidave v skladu s krajinskimi identitetnimi značilnostmi prostora, prostorske možnosti za razvoj

dopolnilnih dejavnosti, prenovo stavbnega fonda, ureditev javnih površin, okoljsko sanacijo,

sanacijo ogroženih območij ter zmanjšanje negativnih vplivov na kulturno dediščino in naravne

vrednote. S sanacijo se omogoča izkoriščanje obstoječe že zgrajene gospodarske javne

infrastrukture in priključevanje nanjo ter oblikovno in okoljsko sanacijo.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Za območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje, so bila glede na funkcionalno in

oblikovno povezanost z obstoječim naseljem, možnost zagotovitve dostopa do obstoječe

družbene infrastrukture naselja ter možnost priključitve na infrastrukturno omrežje naselja

(predvsem priključitev na prometno omrežje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje naselja,

elektro,...) opredeljena naslednja območja: Majšperk, Ptujska Gora.

Območje sanacije razpršene gradnje se določi kot novo naselje kadar obstoječe razpršene gradnje

ni mogoče vključiti v obstoječe naselje, vendar jo je možno zaradi zaokroženosti območja

oblikovati v novo naselje (obseg in morfologija), če obstaja možnost zagotovitve dostopa do

obstoječe družbene infrastrukture z javnim potniškim prometom. Kot novo strnjeno naselje se bo

oblikovalo naselje Podlože – vzhodni del.

Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebna zaključena območja poselitve

(vinogradniška območja) so Preša, Janški Vrh, Naraplje, Jelovice, Sitež.

Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

V občini je razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec prisotna na celotnem

gričevnatem delu občine, saj zajema okoli 70 % stavbnih zemljišč. Pojavlja se v obliki razložene

slemenske poselitve, zaselkov in samotnih kmetij, ki jih pretežno tvorijo objekti (ali nadomestna

gradnja), zgrajeni pred 1967. Območje razpršene poselitve se v čim večji možni meri ohranja in

varuje tako, da se načrtuje obnova ali prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje novih

posegov v prostor je možno le za posege, ki:

• neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,

• so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna

• infrastruktura),

• so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),

• so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva

kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,

• so namenjeni športu in rekreaciji,

• so namenjeni rabi naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ali

• so namenjeni obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te

prostorske ureditve v pristojnosti občine;

• sem se šteje tudi stanovanjske objekte, pod pogojem, da se ohranjajo prepoznavne

značilnosti prostora in prepreči zaraščanje obdelovalnih površin.

Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve je pomembno še z narodnoobrambnega

vidika, saj gre za obmejno območje, pomembno pa je tudi z vidika ohranjanja kulturne krajine, saj

je občina usmerjena v razvoj mehkega turizma.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij

Urbanistično oblikovanje naselij v občini bo sledilo sledečim načelom:

• ohranjati in revitalizirati stara jedra s prostorskimi poudarki, dominantami naselij,

• jasno opredeljevati in zaokroževati območja posameznih namenskih rab prostora,

• načrtovati jasno in dobro propustno cestnoprometno omrežje z ločenimi potmi za pešce

in kolesarje ter zadostnimi parkirnimi površinami, ob cestah pa zagotoviti površine za

postajališča javnega potniškega prometa, v stanovanjskih območjih načrtovati

rekonstrukcijo in novogradnjo cest z vsaj enostranskim pločnikom in z infrastrukturnim

koridorjem,

• načrtovati rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav energetske, komunalne in

telekomunikacijske infrastrukture naselij za doseganje zadostnih kapacitet, na območjih

naselij v podzemni izvedbi,

• v centralnih območjih naselij predvideti javne proste tržne površine (ploščadi),

• razviti zadostno osnovno oskrbo in druge centralne dejavnosti v naseljih,

• v proizvodnih območjih predvideti zadostne površine za parkiranje vozil obiskovalcev in

zaposlenih ter vse razpoložljive površine ozeleniti,

• stanovanjska območja načrtovati ob skrbi za kvalitetne, zdrave in urejene bivalne pogoje

in

• v naseljih ohranjati ali uvajati večplastne, pestre zelene sisteme ter ohranjati značilne

naravne zelene okvirje naselij.

Poglavitni namen urbanističnega oblikovanja naselja je naselje zaokrožiti, ga izgraditi znotraj meja

obstoječe urbane strukture, poudariti kvalitetno urbanistično in arhitekturno dediščino ter nove

stavbe predvideti kot tvorne elemente oblikovanja tržnih površin in javnih ambientov naselja.

Neurejena območja starih jeder, centralnih, stanovanjskih in drugih območij naselij se bo

kompleksno prenovilo ter jih opremilo s cestnim in komunalnimi omrežji ter urejenim zelenjem in

parterno opremo. Stara jedra naselij so odsev preteklosti in značilnost posameznega naselja, ki se

je ohranila do danes, zato naj bodo naseljem v ponos in okras, infrastrukturna omrežja in urejeno

zelenje pa nuja za dobro funkcioniranje naselij ter njihov urejen izgled.

Arhitekturno se bo nove objekte v naselju Majšperk oblikovalo skladno s silhueto grajene urbane

strukture, kot njene poudarke ali kot del avtohtone arhitekture. Oblikovani so lahko sodobno,

vendar v skrbnem odnosu do obstoječih grajenih območij naselja.

Moteče objekte se bo odstranilo ali rekonstruiralo z oblikovnimi elementi, ki so za naselje

primerni.

Občinsko središče danes nima prostorskega poudarka, zato se izkoristi ostanke gradu nad

naseljem. Grajski pomol se z odstranitvijo dela gozda in zarasti, ki zakriva ostanke gradu, uredi kot

razgledno ploščad in tako ustvari manjkajočo prostorsko dominanto naselja. Razgledno ploščad se

poveže s peš potjo iz naselja, s čemer se jo vključi kot del njegove urbane strukture.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Naselje Ptujska Gora se oblikuje kot turistično naselje s popolnim ohranjanjem zunanjosti in

notranjosti cerkve Marije Pomočnice, stavb okoli nje, okoli trga pod cerkvijo in starega vaškega

jedra ter sedanje namenske rabe površin ambienta cerkvenega griča.

Naselje se dogradi na grebenu južno od cerkvenega griča, na grebenu ob glavni cesti proti

Majšperku ter na spodnji polovici pobočja severno od cerkve. Nove objekte naselja Ptujska Gora

se bo oblikovalo z doslednejšim uvajanjem oblikovnih elementov tradicionalne haloške

arhitekture.

Druga vaška naselja se gradi po istih principih, vendar se objekte v večji meri oblikuje z elementi

avtohtone arhitekture. V vseh naseljih se poudarja ali na novo uvaja urbanistične elemente, ki

ambiente naselij kot celoto zaokrožujejo ter poudarjajo njihov dominantni izgled v pokrajini.

Predvsem je pomembno, da dobijo naselja prostorski poudarek (prostorsko dominanto), proste

javne ploščadi (trge) ter urejeno urbano zelenje. Med najpomembnejše urbanistične naloge sodi

gabaritna usklajenost stavbnega fonda vsakega naselja, s čemer se doseže njegova značilna

silhueta. Za to morajo biti različni tipi zazidave v posameznem naselju strnjene stavbne skupine,

med seboj jasno ločene, za svoj namen primerno opremljene ter skladno oblikovane. V gostejših

zaselkih brez centralnih območij se predvidi površine za javno ploščad in namestitev osnovnih

centralnih dejavnosti ob njenih robovih, ob kateri se centri postopoma lahko razvijejo.

V strnjenih naseljih se strogo spoštuje sanitarni red. To pomeni, da se obstoječe proizvodne

dejavnosti in kmetije, ki so del strnjene grajene strukture naselja, uredi kot ekološko neoporečne.

Ne smejo biti vir prekomernega hrupa, niti v najmanjši meri pa prašenja, smradu ali legla mrčesa.

Tovrstne emisije morajo biti v celoti odstranjene in obvladane z vgradnjo ustreznih tehničnih

rešitev, kot so zadostne protihrupne izolacije, ventilacijske in filtrirne naprave. Prav tako v

strnjenih delih naselij ne sme biti začasnih deponij odpadnega materiala na prostem. Predvidi se

ustrezno oblikovane in pogledu vsaj deloma zakrite niše za posode za odpadke, saj jim javne

površine gotovo niso namenjene.

Proizvodno obrt in industrijsko dejavnost se usmerja v zaključene proizvodne cone. Intenzivna

kmetijska dejavnost se postopno preseljuje na primerno oddaljene lokacije od stanovanjskih

območij. Vsa proizvodna območja se komunalno in sanitarno uredi v celoti, da niso vir škodljivih

emisij v okolico.

VI. USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

Območja kmetijskih zemljišč, ki zavzemajo 45 % površin občine, so v približno polovici najboljša

kmetijska zemljišča. Deleži se v največji možni meri ohranjajo. Na območju Dravskega polja se

kmetijstvo prilagodi zahtevam varstva vodnih virov, saj zemljišča ležijo na zaščitenem rezervatu

podtalnice Dravsko polje. Preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč v Halozah. V zaraščanju je

83,5 ha oziroma 2,8 % kmetijskih površin. Predvsem se ohranja in vzdržuje travnike, vinograde in

sadovnjake.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Gozd pokriva 52 % površja občine. Prevladuje lesno proizvodni gozd, gozdov s posebnim

namenom je zelo malo. Z vidika energetske oskrbe in vzdrževanja gozdov je pomembno

sonaravno izkoriščanje lesne biomase, obenem pa tudi podlaga za razvoj proizvodnih in

storitvenih dejavnosti, temelječih na tem naravnem viru.

Turizem, predvsem sonaravni turizem v Halozah, je ena od osnovnih razvojnih dejavnosti občine.

Temelječ na naravnih in kulturnih kakovostih pokrajine bo mogoč ob ustrezni predstavitvi,

označitvi posameznih območij in vključitvi le-teh v aktivnosti in programe ponudnikov turističnih

storitev. Turizem v Halozah se usmerja predvsem v razvoj kmečkega turizma, organiziranega

pohodništva in kolesarstva ter ponudbe bivanja v zidanicah na vinogradniških območjih. Velik

potencial za razvoj turizma ima vodni zadrževalnik Medvedce, ob katerem se locirajo dejavnosti,

skladne z naravovarstvenim pomenom zadrževalnika.

Neizkoriščen potencial mineralnih surovin so kamnolomi peščenjaka v dolini potoka Vundušek. Ta

peščenjak je že iz preteklosti visoko čislan kiparski kamen (večina kamnitih kiparski izdelkov v

cerkvi Ptujska Gora in širše) in tradicionalni stavbni kamen širšega območja Haloz in Spodnjega

Podravja. Ob izkoriščanju te mineralne surovine je potrebno upoštevati, da je potok Vundušek

opredeljen kot naravna vrednota, zato se eksploatacija temu prilagodi.

Območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora

V občini so številne naravne vrednote, 15 območij na 146 ha površine. Po površini največje

naravne vrednote so vodni zadrževalnik Medvedce, pragozdni gozdni rezervat Donačka gora in

reka Dravinja. Območja Natura 2000 zavzemajo 56 % površine občine, skoraj celotni haloški del in

dolino reke Dravinje.

V občini je 25 objektov in območij zavarovane kulturne dediščine. Dejavnosti in posege na teh

območjih se prilagodi ohranjanju teh kakovosti. Z ustreznim pristopom ta območja predstavljajo

iniciatorje razvoja, kar se v čim večji meri izkoristi.

Naselje Ptujska Gora se bo prednostno urejalo kot turistično območje. Osnova za tako opredelitev

je romarska cerkev Marije zavetnice, ki je najuglednejša gotska stavba med slovensko kulturno

dediščino in slovito romarsko središče v slovenskem, pa tudi v širšem merilu. Cerkvena stavba na

griču je tudi nesporna prostorska dominanta širšega območja, saj dominira tako nad južnim

delom Dravskega polja kot nad severnim delom zahodnih Haloz.

Cerkveni grič s cerkvijo, trgom in obtrško zazidavo ter staro vaško jedro so osrednji element

zaščite v smislu ohranjanja stavbne dediščine in vedutnega varovanja iz okolice. Zaradi tega

strogo omejujemo širitev pozidave na njegova pobočja iz vseh strani in ohranjamo današnjo rabo

zelenih površin ter obstoječo grajeno strukturo gornjega dela cerkvenega griča. Prednostno se bo

priredilo prometno omrežje, predvsem na severnem pobočju cerkvenega griča, da bo primerno za

avtobusni promet iz regionalne ceste po severnem pobočju do obračališča ob novem parkirišču in

nazaj na regionalno cesto. Za avtobuse mora biti usposobljena tudi cesta po južni strani

cerkvenega griča, po južnem grebenu proti Slapam, saj bodo tukaj nameščene nove turistične in

gostinske dejavnosti, ki morajo biti dostopne z avtobusom. Za posebne prilike se bo opredelilo

poseben prometni režim z zaporo ceste preko trga pod cerkvijo in z enosmernim krožnim

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


prometom, za občasno parkiranje osebnih vozil pa se bo dodatno opredelilo zelene površine ob

regionalni cesti zahodno od naselja.

Novo centralno območje za osnovno oskrbo načrtujemo na grebenu ob cesti proti Slapam oz.

Stogovcem na južni strani naselja. Obstoječ center ob cerkvenem trgu je namreč slabše dostopen

zaradi strmine in za prebivalce manj prikladen, vsekakor pa se bo obstoječe centralne dejavnosti v

današnjem obsegu ohranilo zaradi obiskovalcev. Obstoječo stanovanjsko gradnjo na severnem

pobočju se bo zgoščevalo na spodnji tretjini pobočja, to je do meje vedutne zaščite cerkvenega

griča, novo pa usmerjalo na površine ob regionalni cesti proti Majšperku zahodno od naselja in na

južni greben do Marijinega stebra ob cesti proti Slapam.

Naselje Ptujska Gora je opredeljeno kot območje intenzivnega razvoja turizma. Turistične

nastanitvene in gostinske zmogljivosti se bodo prednostno razvijale v južnem centralnem

območju naselja ob cesti proti Slapam ter ob robu severnega pobočja, na ravnini Dravskega polja.

Gostinske in nočitvene kapacitete se bodo vzpodbujale tudi v vseh ostalih centralnih in

stanovanjskih območjih naselja, edini pogoj pa bo zagotovitev površin za parkiranje vozil

obiskovalcev.

Skrbno se bo varovali obstoječ zeleni sistem naselja, tako samoraslega na območju kot zasajenega

na pobočjih okoli vrha cerkvenega griča. Ob dostopnih cestah proti cerkvi se ga bo dopolnilo z

drevoredno zasaditvijo ob delu regionalne ceste iz zahodne smeri do odcepa lokalne ceste proti

staremu jedru naselja in ob cesti proti Slapam. Avtohtono gozdno zarast se bo varovalo v

sedanjem obsegu. Zeleni sistem naselja bo tako ostal bistven sestavni del avtohtone kulturne

krajine in ohranjanja vedutne podobe naselja Ptujska gora.

Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Dolina reke Dravinje je eno najpogosteje poplavljenih območij, zato se dejavnosti napoplavnem

območju v celoti prilagoditi temu dejavniku. Poplavna območja se ureja sonaravno. Regulacije

strug vodotokov niso dovoljene, saj povzročijo nepopravljivo škodo v ekosistemu. Problematike

poplavnosti ne rešujejo, ampak jo le prenesejo v nizvodno ležeča območja ob vodotokih.

Zaradi geološke podlage, pa tudi človekovih posegov, so Haloze močno ogroženo usadno

območje. V območje zahtevnejših zaščitnih ukrepov spada večji del občine. Vse posege v tem

območju se preveri z vidika ohranjanja stabilnosti tal in upošteva zaščitne ukrepe.

Območja in objekti za potrebe obrambe)

Skrajni severovzhodni del občine sega v območje za potrebe obrambe in ostane rezervirano le za

ta namen.

VII. USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

Določitev namenske rabe zemljišč

Namenska raba zemljišč se v čim večji meri povzame po dejanski rabi.

Razširitev stavbnih zemljišč je predvidena predvsem za potrebe območij za sanacijo razpršene

gradnje, za ureditev stavbnih zemljišč za obstoječe objekte (t.i. tehnična uskladitev), za potrebe

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


razvoja kmetijske in turistične dejavnosti na območju Haloz, ter razvoja turizma ob vodnem

zadrževalniku Medvedce. Del stavbnih zemljišč je predviden za izvzem in spremembo

namembnosti v primarno rabo, saj so zaradi reliefa, ali drugih pogojev manj primerna za gradnjo.

Kmetijska zemljišča se v največji možni meri ohranja. Vzpodbuja se oživitev kmetijske rabe

površin v zaraščanju. Določena stavbna zemljišča se vrne v kmetijske površine.

Gozdna zemljišča se povzame po obstoječi namenski rabi. Ohranja se jih v največji možni meri, a

se v primerih potreb po novih stavbnih ali drugih zemljiščih prednostno posega na gozdna

zemljišča ali površine v zaraščanju, saj površine gozdov naraščajo, kmetijska zemljišča pa se krčijo.

Območja vodnih zemljišč se ohranja v mejah dejanske rabe.

Območja drugih zemljišč (območja mineralnih surovin, območja za potrebe obrambe) se

ohranjajo v obstoječi namenski rabi.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 3: Slika 2: Prikaz namenske rabe prostora na območju Občine Majšperk (vir: PISO http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MAJSPERK, oktober 2011

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 4: Prikaz dejanske rabe na območju občine Majšperk

VIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV (PIP)

Vrste PIP

Območje občine se ureja po enotah urejanja prostora (EUP) s sledečimi vrstami PIP:

• glede namembnosti površin in objektov,

• glede lege objektov,

• glede velikosti objektov,

• glede oblikovanja objektov,

• glede parcelacije,

• glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno

dobro,

• glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okoljain

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

• glede varovanja zdravja ljudi in

• glede območij, za katera so predvideni občinski podrobni prostorski načrti.

2.5.3 IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora,

upoštevanja režimov s področja varstva okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne

dediščine, upoštevanja omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo ter pretežne

namenske rabe.

Enote urejanja prostora so določene za naselja, zaselke ali dele naselij ter za ostala območja

stavbnih zemljišč, območja režimov in območja krajine.

Za vsako enoto urejanja prostora so določeni osnovna in podrobna namenska raba ter prostorski

izvedbeni pogoji.

Seznam enot urejanja prostora (EUP) je v spodnji tabeli. Podan je tudi način urejanja, bodisi z OPN

ali OPPN.

TABELA 1: Seznam enot urejanja prostora

IME ENOTE UREJANJA PROSTORA

OZNAKA EUP

NAČIN UREJANJA

PODROBNA NAMENSKA RABA

ČLEN

Stanovanjsko območje Breg 1 Stanovanjsko območje Breg 6 Stanovanjsko območje Majšperk 1 Stanovanjsko območje Majšperk 2 Stanovanjsko območje Majšperk 3 Stanovanjsko območje Majšperk 4 Stanovanjsko območje Majšperk 5 Stanovanjsko območje Majšperk 6 Stanovanjsko območje Majšperk 7 Stanovanjsko območje Majšperk 8 Stanovanjsko območje Podlože Stanovanjsko območje Ptujska Gora 1 Stanovanjsko območje Ptujska Gora 2 Stanov. in zeleno območje Ptujska Gora 3 Stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi Majšperk 9

BR 1 BR 6 MA1 MA 2 MA 3 MA 4 MA 5 MA 6 MA 7 MA 8 PO 2 PG1 PG2 PG 3

OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN

SS SS SS SS SS SS SS SS SS SS SS SS, PC SS, PC SK, PO, PC

45

MA9 OPPN SS 45, 47, 59

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



OZNAKA EUP

NAČIN UREJANJA


ČLEN

Podeželsko naselje Grdina Podeželsko naselje Koritno Podeželsko naselje Kupčinji Vrh Podeželsko naselje Lešje 1 Podeželsko naselje Lešje 2 Podeželsko naselje Medvedce Podeželsko naselje Preša 1 Podeželsko naselje Preša 2 Podeželsko naselje Sestrže 1 Podeželsko naselje Sestrže 2 Podeželsko naselje Stogovci 1 Podeželsko naselje Stogovci 2 Podeželsko naselje Stogovci 3 Podeželsko naselje Skrblje Podeželsko naselje Stoperce 1 Podeželsko naselje Stoperce 2 Podeželsko naselje Stanečka vas Podeželsko naselje Ptujska Gora 3

GR 1 KO 1 KV 1 LE 1 LE 2 ME 1 PR 1 PR 2 SE 1 SE 2 SG 1 SG 2 SG 3 SK 1 SP 1 SP2 SV 1 PG 3

OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN

SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK SK

46

51, 56

Obm. centralnih dejavnosti Breg Obm. centr. dejav. Majšperk - historično jedro Obm. centralnih dejavnosti - osnovna šola Obm. centr. dejavnosti - trgovski center Obm. centr. dejav. Majšperk - večnam.stavba Obm. centr. dejav - Ptujska Gora Obm. centralnih dejavnosti Stoperce Stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi Majšperk 9

BR 2 MA 10 MA 11 MA 12 MA13 PG 4 SP 3 MA9

OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN

CU CU CU CU CU CU CU

47

OPPN SS 45, 47, 59

Območje proizvodnih dejavnosti - Breg Območje proizvodnih dejavnosti - Stogovci Območje proizvodnih dejavnosti - mlin Območje proizvodnih dejavnosti - ribogojnica

BR 3 SG 4 SL 1 DO1

OPN OPN OPN OPN

IG IG IG IK, IG, V

48

Območje turizma Ptujska Gora Območje turizma Zgornja Sveča

PG5 ZS1

OPN OPN

BT BT

49

Športno rekreacijske površine Bolečka vas Športno rekreacijske površine Majšperk Športno rekreacijske površine Podlože Športno rekreacijske površine Sestrže Športno rekreacijske površine Doklece Športno rekreacijske površine Breg

BV 1 MA 14 PO 1 SE 3 DO 1 BR4

OPN OPN OPN OPN OPN OPN

ZS ZS ZS ZS ZS ZS

50

Park - grad Majšperk Park - Majšperk center Park - Breg

MA 15 MA 17 BR 5

OPN OPN OPN

ZP ZP ZP

51

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



OZNAKA EUP

NAČIN UREJANJA


ČLEN

Zeleno območje Ptujska Gora 3 PG 3 OPN ZD 56

Pokopališče Majšperk Pokopališče Ptujska Gora Pokopališče Stoperce

MA 16 PG 7 SP 4

OPN OPN OPN

ZK ZK ZK

52

Parkirišče Ptujska Gora Parkirišče Ptujska Gora

PG 6 PG 3

OPN OPN

PO PO

5

Bioplinska elektrarna Tacinger LE 3 OPN E, A 54

Območje čistilne naprave Majšperk MA 18 OPN O 55

Obm. zunaj naselij 1 Obm. zunaj naselij 2 Obm. zunaj naselij 3 - Natura 2000 Obm. zunaj naselij 4 - Natura 2000 Obm. zunaj naselij 5 - Natura 2000 Obm. zunaj naselij 6 - Natura 2000 Obm. zunaj naselij 7 - Natura 2000 Obm. zunaj naselij 8 – VVO Obm. zunaj naselij 9

ZN 1 ZN 2 ZN 3 ZN 4 ZN 5 ZN 6 ZN7 ZN 8 ZN 9

OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN OPN

A, K1, K2, G, VC A, K1, K2, G A, K1, K2, G A, K1, K2, G, VC A, K1, K2, G, VC A, K1, K2, G, VC A, K1, K2, G, VC A, K1, K2, G, VC A, K1, K2, G, PC

56

Vinogradniško območje 1 Vinogradniško območje 2 Vinogradniško območje 3 Vinogradniško območje 4 Vinogradniško območje 5 Vinogradniško območje 6

VG 1 VG 2 VG 3 VG 4 VG 5 VG 6

OPN OPN OPN OPN OPN OPN

A, Av, K1, K2, G A, Av, K1, K2, G A, Av, K1, K2, G A, Av, K1, K2, G A, Av, K1, K2, G A, Av, K1, K2, G

57

Obm. mineralnih surovin - Vundušek Obm. mineral. surovin - Medvedov kamnolom

JE 1 JE 2

OPPN OPPN

LN LN

58, 59

Območja, ki se jih ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom

MA9 OPPN SS 45,47,59

JE 1 JE 2 OPPN LN 58, 59

Plan vključuje pobude, ki so prikazane v tabeli, skupaj s komentarji k smernicam, v tekstualni

prilogi 2.

2.6 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA IN ETAPNOST UREJANJA

Za plan ni predvideno etapno izvajanje.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


2.7 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH

Naravni vir je del okolja, kadar je predmet gospodarske rabe (po ZVO-1).

Dejavnosti, ki so vezane na naravne vire:

Območja kmetijskih zemljišč zavzemajo 45 % površin občine (približno polovica je najboljših

kmetijskih zemljišč). 83,5 ha oziroma 2,8 % kmetijskih površin je v zaraščanju.

Gozd pokriva 52% površja občine. Prevladuje lesno proizvodni gozd, gozdov s posebnim

namenom je zelo malo. Z vidika energetske oskrbe in vzdrževanja gozdov je pomembno

sonaravno izkoriščanje lesne biomase, obenem pa tudi podlaga za razvoj proizvodnih in

storitvenih dejavnosti, temelječih na tem naravnem viru.

Turizem, predvsem sonaravni turizem v Halozah, je ena od osnovnih razvojnih dejavnosti občine.

Velik potencial za razvoj turizma ima vodni zadrževalnik Medvedce.

Neizkoriščen potencial mineralnih surovin so kamnolomi peščenjaka v dolini potoka Vundušek. Ta

peščenjak je že iz preteklosti visoko čislan kiparski kamen (večina kamnitih kiparski izdelkov v

cerkvi Ptujska Gora in širše) in tradicionalni stavbni kamen širšega območja Haloz in Spodnjega

Podravja. Ob izkoriščanju te mineralne surovine je potrebno upoštevati, da je potok Vundušek

opredeljen kot naravna vrednota.

Glede porabe naravnih virov ločimo direktno porabo (zemljišča za gradnjo-uporaba tal) in pa

indirektno porabo, ki poteka preko nakupa na trgu (uporaba lesne biomase, uporaba mineralnih

surovin, uporaba vode za preskrbo s pitno vodo, raba premoga, plina itd.)

S planom so predvideni posegi, ki bodo predstavljali porabnike naravnih virov, vendar večinoma

posredno porabo, z nakupom na trgu.

Ocenjujemo, da s planom načrtovani posegi niso tako veliki direktni ali indirektni porabniki

naravnih virov, da bi bi bila poraba virov kritična ali potrebna posebne presoje.

2.8 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI

Emisije hrupa:

Pri gradnji bodo nastajale emisije hrupa kot posledica obratovanja gradbene mehanizacije,

tovornih vozil in drugih naprav na območju gradbišča in/ali za njegove potrebe. V času

obratovanja dejavnosti na novih območjih urejanja bo hrup nastajal kot posledica samega

obratovanja (promet in ostale hrupne dejavnosti). V vsakem primeru je potrebno v skladu z

veljavno zakonodajo poseg izvajati (v času gradnje) in izvesti (v času obratovanja) tako, da poseg

ne bo povzročil začasne ali trajne čezmerne obremenitve okolja s hrupom, saj drugače poseg ne

bi bil dopusten. V času obratovanja dejavnosti v okviru obravnavanega plana ne smejo presegati

zvočne moči za III. oziroma za IV. stopnjo varstva pred hrupom, odvisno v katerem predelu se

opravlja dejavnost. Glede razvrstitve je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev

hrupa v okolju, UL RS, št. 105/05, 34/08, 109/2009, 62/2010.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka:

Toplogredne pline emitirajo predvsem kurišča, kmetijske dejavnosti, industrijski viri in promet. Pri

gradnji so možne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov pri zgorevanju pogonskih goriv

zaradi obratovanja gradbene mehanizacije, tovornih vozil in drugih naprav na območju gradbišča

in/ali za njegove potrebe. Tudi gradnja sama lahko predstavlja vir onesnaževal, predvsem prašnih

delcev, pri manipuliranju s prašnimi materiali, pri rušitvah, med zemeljskimi deli, izkopi, planiranju

in drugih opravilih.

V času obratovanja dejavnosti na novih območjih urejanja bodo najpomembnejše emisije

onesnaževal in toplogrednih plinov nastajale pri zgorevanju pogonskih goriv zaradi prometa

osebnih, tovornih in drugih motornih vozil v cestnem prometu, zaradi železniškega prometa

neposredno ob območju plana, pri pridobivanju energije za ogrevanje/hlajenje objektov na

območju plana, pri pripravi tople vode in kuhanju.

Neposrednega vpliva emisij v zrak iz tehnoloških procesov oziroma industrijskih virov ne bo.

Prezračevanje delovnih in drugih prostorov ne predstavlja nepremičnega vira snovi v zrak.

Med gradnjo vseh objektov bodo prisotne emisije prahu, povečan bo promet na dostopnih

cestah, prav tako bo prisoten povečan hrup zaradi gradbenih strojev.

Pri gradnji je treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:

Gradbena mehanizacija lahko obratuje le toliko časa kot je to nujno potrebno, poleg tega se lahko

pri gradnji uporabljajo le stroji in naprave, ki so redno vzdrževani, motorna vozila pa registrirana

za promet v cestnem prometu.

Emisije prahu v zrak zaradi gradnje novih objektov, manipuliranja s sipkimi gradbenimi materiali,

prometa po makadamskih poteh znotraj gradbišča je treba zmanjševati na najnižjo možno mero z

naslednjimi ukrepi:

V suhih, vročih in vetrovnih dneh je treba poskrbeti za dodatno vlaženje sipkih gradbenih

materialov, makadamskih transportnih poti na območju gradbišč ter območij igrišč, kjer je bila

odstranjena rastlinska plast.

Vsa tovorna cestna vozila, ki se bodo uporabljala na gradbišču, morajo biti vsako leto registrirana

za promet v cestnem prometu. Na tehničnem pregledu je treba preveriti emisije snovi v zrak iz

motorjev z notranjim izgorevanjem, ki morajo biti skladne s predpisanimi mejnimi vrednostmi, ki

veljajo za cestna vozila.

Ocenjujemo, da bo Izvedba plana vplivala na povečanje emisij TGP, za dosego cilja bo potrebno

predvideti omilitvene ukrepe, med drugim tudi tiste, ki bodo opredeljeni v poglavju OP o zraku.

Emisije odpadne vode

Med gradnjo obstaja možnost onesnaženja tal in vod z odvajanjem odpadnih vod z gradbišč, z

emisijami iz gradbene mehanizacije (nafta, motorna olja) ali ob izrednih dogodkih kot so nesreče z

razlitjem. Vse vrste onesnaženj se da preprečiti ali vsaj hitro sanirati s standardiziranimi

omilitvenimi in intervencijskimi ukrepi.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Med gradnjo bo prihajalo do onesnaženje padavinskih vod s prašnimi delci, prav tako bo pri

gradnji nastala manjša količina tehnoloških vod, ki bo imela višji pH (8 do 8,5) zaradi vsebnosti

cementa in apna. Pri gradnji je treba vse odpadne vode zbirati in ponovno uporabiti ali jih ob

dovoljenju upravljavca kanalizacije odvajati v javno komunalno kanalizacijo.

V bližini površinskih vod pričakujemo predvsem med gradnjo naslednje potencialne vplive na

površinske vode:

• izlivanja odpadnih vod v površinske vode,

• odlaganje odpadkov na brežine ali v struge površinskih vod,

• odlaganje prahu v vodno maso površinskih vod,

Ukrepi za varovanje površinskih vod so torej usmerjeni v zbiranje odpadnih vod na gradbiščih in

preprečevanje izlivanja v površinske vode ter urejeno zbiranje odpadkov na gradbiščih ter

predajanje gradbenih odpadkov pooblaščenim zbiralcem, predelovalcev in odstranjevalcem

odpadkov v skladu z določili Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter

upoštevanje omilitvenih ukrepov za preprečevanje prašenja pri rušenju in gradnji, ki so navedeni

v podpoglavju Emisije snovi v zrak.

Med obratovanjem bodo komunalne in tehnološke odpadne vode nastajale pri proizvodnih

dejavnostih in pa komunalne odpadne vode na območjih stanovanjske gradnje.

Celotno obravnavano območje bo postopoma priključeno na obstoječe vode javne gospodarske

infrastrukture. Celotna infrastruktura mora biti zasnovana tako, da predstavlja posamezna faza

izvedbe zaključeno celoto.

Upoštevajo se naj priporočila in zakonodaja:

• Padavinske vode streh objektov se lahko speljejo v ponikovalnice ali po interni ali javni

padavinski kanalizaciji v površinske vode, treba pa je zagotoviti ustrezno utrjevanje

brežine vodotokov ter zadrževalne bazene za omejevanje hipnih odtokov padavinske

vode v površinske vode v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju

odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05, 49/09);

• Padavinske vode iz večjih parkirnih in cestnih površin je potrebno speljati preko ustrezno

dimenzioniranih lovilcev olj v ponikovalnice ali po interni oziroma javni padavinski

kanalizaciji v površinske vode;

• Komunalne odpadne vode je treba speljati v kanalizacijski sistem, drugje pa v nepretočne

in ustrezno dimenzionirane greznice skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri

odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05, 49/09);

Pri gradnji lahko zaradi potencialnega izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav

ter tovornih vozil na gradbišču pride do onesnaženja tal in podzemne vode.

Ravnanje z odpadki

Pri izvajanju gradbenih del in predvidenih dejavnosti na obravnavanem območju v okviru plana

bodo nastajali odpadki, ki so jih posamezni upravljavci dolžni odstranjevati v skladu z zahtevami

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


zakonodaje. Zaradi varovanja okolja in higiensko estetskih razmer je potrebno zagotoviti odvoz in

odlaganje odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi. Odpadke, ki jih ni možno odlagati skupaj s

komunalnimi, je potrebno zbirati posebej. Odpadke je potrebno zbirati v posebej za to

namenjenih kontejnerjih na ločenem prostoru.

Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopna

vozilom za odvoz odpadkov.

V skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, je investitor dolžan:

• zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke,

ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega

seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov

omogočen dostop za njihov prevzem

• za celotno gradbišče zagotoviti predelavo ali odstranjevanje gradbenih odpadkov tako, da

se zagotovi oddajo gradbenih odpadkov neposredno predelovalcem ali odstranjevalcem

odpadkov oziroma mora za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v

njegovem imenu oddajal gradbene odpadke pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali

odstranjevalcem

• ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolniti evidenčni list, doložen s predpisom, ki ureja

ravnanje z odpadki.

2.9 OPIS RAZVOJA OBMOČJA OB NEIZVEDBI PLANA

Na področju poselitve je glavni problem depopulacija. Število prebivalcev se je v zadnjih

desetletjih močno zmanjšalo zaradi težjih bivalnih pogojev v gričevnatem delu občine in izgube

delovnih mest. Hkratno staranje prebivalstva možnosti za izboljšanje demografske slike in

gospodarski razvoj še poslabšuje. Za občino so značilne tudi slaba izobrazbena struktura, težka

socialna problematika in brezposelnost. Problem na področju poselitve predstavljajo težnje po

nadaljnji razpršeni gradnji, pogosto tudi na poplavnem območju.

Na področju infrastrukture je splošni problem podpovprečna opremljenost. Ključni problemi so:

• vodooskrba na delu občine, ki ni priključen na regionalni vodovodni sistem,

• prometna povezanost - velik del še neasfaltiranega prometnega omrežja in

• kanalizacija s čistilnimi napravami, potrebna za strnjena naselja, za območja razpršene

poselitve pa potrebne male ali individualne čistilne naprave.

Na območju krajine je velik problem zaraščanje, ki je posledica depopulacije in upada interesa za

primarne dejavnosti. Drugi problem so naravne nesreče – predvsem poplavnost Dravinje in

plazljivost, saj so za območje znani številni primeri usadov.

Velik del površine občine zajemajo območja različnih kategorij varovanja narave. Ti varstveni

ukrepi so omejitve za različne dejavnosti v krajini, po drugi strani pa so znak kakovosti okolja, kar

se izkoristi. Z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja je mogoče doseči ohranjanje poselitve in

hkrati višjo kakovost življenja.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Opisana problematika zahteva skrbno načrtovane rešitve. Z neizvedbo obravnavnih sprememb in dopolnitev bi bila izgubljena priložnost za rešitev izpostavljene problematike in za nadaljnji razvoj občine. V primeru neizvedbe plana bi to pomenilo neizkoriščanje naravnih resursov in danosti, stagniranje območja, negativni vpliv na razvoj dejavnosti in tako tudi na možnost zaposlovanja v regiji. Vse to zmanjšuje privlačnost regije, kvaliteto življenja prebivalstva in dodatno pospešuje izseljevanje oz. depopulacijo. Z neizvedbo plana bi bilo vprašljivo tudi doseganje ciljev trajnostnega razvoja države in pa ekonomske konkurenčnosti občine v primerjavi z razvojem drugih slovenskih občin, saj današnja stopnja socio-ekonomskega razvoja te konkurenčnosti ne omogoča. Onemogočeno bi bilo obvladovanje rabe prostora (med drugim omejevanje razpršene gradnje) tudi na območjih, kjer bi ta povzročala nesprejemljivo degradacijo okolja (npr. poseganje na varovana območja narave, poplavna ali plazljiva območja).

2.10 OBMOČJA POSEBNEGA REŽIMA

V nadaljevanju je prikaz območij posebnega režima, to je varstvenih, varovanih, zavarovanih,

degradiranih in drugih območij, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva

naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan drugačni režim. Posebna območja so območja

režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi. Ta območja obravnavamo tudi v samostojnih

poglavjih, pri posameznih segmentih okolja.

Na obravnavanem območju plana so območja posebnega režima:

• poplavna območja - opis je v poglavju 4.1. Površinske vode, prikazano na spodnji sliki;


zemljišča. Poplavno območje Dravinje je eno najpogosteje poplavljenih območij v Sloveniji. Prav

tako kmetijske površine na široko poplavlja reka Polskava na severnem delu občine.

Poplavna območja prikazuje spodnja slika in karta, priloga 3.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 5: Slika 9: Prikaz poplavnih območij (vir: PISO, http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MAJSPERK)

• vodovarstvena območja zaradi zaščite vodnih virov – opis je v poglavju 4.2. Podzemne vode,

prikazano na spodnji sliki;

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Severni del občine se v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov

Dravsko-ptujskega polja (Ur.l. RS, št. 59/2007, 32/2011) nahaja v III. vodovarstvenem območju z

oznako VVO 3.

Vodovarstvena območja in vodna zajetja prikazuje spodnja slika in karti, priloga 2.

SLIKA 6: Slika 8: Prikaz VVO- državni nivo in vodnih zajetij (vir: PISO, http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MAJSPERK)

• območja Natura 2000 - opisano v poglavju 4.6 Narava in prikazano na spodnji sliki;

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Območja Natura 2000

Na podlagi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (UL. RS št. 49/04,

110/04, 59/2007, 43/2008) predstavlja obravnavano območje del posebnega varstvenega

območja Natura 2000: Boč – Haloze – Donačka gora SCI SI3000118, del posebnega varstvenega

območja Natura 2000: Dravinja pri Poljčanah SCI SI3000217 ter del ohranitvenega območja

Dravinjska dolina SPA SI 5000005. Območja Natura 2000 so prikazana na spodnji sliki in na karti,

priloga 4.

SLIKA 7: Območja Natura 2000 na območju Občina Majšperk

• zavarovana območja narave in naravne vrednote – opisana v poglavju 4.6 Narava, prikazana

na spodnjih slikah;

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Zavarovana območja so zavarovana z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in

spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.14/79) oz. z Odredbo o

razglasitvi pragozda na Donački gori za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št.3/65) oz. z

Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih

spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica (UL RS, št.21/92). Zavarovana območja so na

spodnji sliki in na karti, priloga 4.

SLIKA 8: Slika 4: Zavarovana območja na območju Občina Majšperk

Naravne vrednote so varovane z Zakonom o ohranjanju narave. (UL RS, št. 56/99, 31/00, 119/02,

22/03, 41/04, 96 /04) in Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (UL RS št. 111/04,

70/06, 58/09). Na območju Občine Majšperk se nahajajo naslednje naravne vrednote:

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 2: Tabela 4: Naravne vrednote na območju Občine Majšperk

EVIDST IME KRATKA OZNAKA ZVRST POMEN

262 Donačka gora

Greben Donačke gore z zanimivo floro in vegetacijo,

izrivna struktura

bot, ekos,

zool, geol državni

4495 Dravinja

Desni pritok Drave, vzhodno od Majšperka,

južno od Ptuja ekos, zool, hidr lokalni

6966 Volčna vas - suhi travnik

Suhi travnik v Volčni vasi, južno od Majšperka,

jugozahodno od Ptuja ekos, bot državni

7264 Jelovice - nahajališče kamnin

Nahajališče miocenskega peščenjaka, konglomerata,

laporovca in glinavca v kamnolomu v dolini Vundušek,

jugovzhodno od Majšperka geol lokalni

7265 Vundušek

Levi pritok Jesenice (desni pritok Dravinje),

jugovzhodno od Majšperka zool, ekos, hidr lokalni

7266 Topolinjek - mokrotni travniki

Ohranjen kompleks mokrotnih ekstenzivnih travnikov

južno od Majšperka, jugozahodno od Ptuja bot, ekos, zool državni

7267 Medvedce

Vodni zadrževalnik na južnem robu Dravskega polja pri Sestržah,

vzhodno od Slovenske Bistrice bot, zool, ekos državni

7268 Velika Glavica - suhi travnik

Vrstno bogati suhi travnik pod Veliko Glavico,

južno od Majšperka, jugozahodno od Ptuja bot, ekos državni

7269 Puša - suhi travnik

Ekstenzivni suhi travnik na Puši, južno od Majšperka,


7270 Sitež - suhi travnik

Ekstenzivni suhi travnik na Sitežu, južno od Majšperka,

jugozahodno od Ptuja bot, ekos državni

7271 Lančkov breg - suhi travnik Ekstenzivni suhi travnik na Lančkovem bregu, južno od Majšperka ekos, bot državni

7272 Donačka gora - bukov pragozd

Dinarski bukov gozd pragozdnega značaja na Donački gori,

severno od Rogatca ekos državni

7273 Jelovice - gozd Gozd gradna in pravega kostanja na Jelovicah, južno od Majšperka ekos lokalni

7274 Jelovice - rastišče breka Rastišče breka na Jelovicah, južno od Majšperka ekos lokalni

7275

Hromna grapa - rastišče

lovorolistnega

volčina in širokolistne lobodike

Rastišče lovorolistnega volčina (Daphna laureolum) in širokolististne

lobodike (Ruscus hypoglossum) v Hromni grapi, jugovzhodno od Majšperka,

jugozahodno od Ptuja bot državni

7276 Sveča - rastišče kranjske bunike

Rastišče kranjske bunike (Scopolia carniolica) v Sveči,

jugozahodno od Majšperka, jugozahodno od Ptuja bot lokalni

7277 Pišekov dob

Hrast izjemnih dimenzij pri kmetiji Pišek na Bregu,

jugozahodno od Ptuja drev državni

7278 Rodoškova skorša

Skorša izjemnih dimenzij pri domačiji Rodošek v Podložah,

severovzhodno od Majšperka, jugozahodno od Ptuja drev državni

7279 Čučkova bodika Sedemdebelna bodika ob Čučkovi domačiji na Kupčinjem vrhu, drev lokalni

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



južno od Majšperka

7280 Tadičeva bodika

Debela bodika ob Tadičevi domačiji na Kupčinjem vrhu,

južno od Majšperka drev lokalni

7281 Ptujska gora - tisa Tisa na Ptujski gori drev lokalni

7282 Breg - lipi Mogočni lipi pri dvorcu Hamre na Bregu, jugozahodno od Majšperka drev lokalni

7283 Sveča - hrast dob Hrast dob v Sveči, jugozahodno od Majšperka drev lokalni

7284 Sveča - bukve Bukve v Sveči, jugozahodno od Majšperka drev lokalni

7285 Grdina - lipa Mogočna lipa pri kmetiji Äunkovič v Grdini, južno od Majšperka drev lokalni

7286 Stoperce - lipa Mogočna lipa pri domačiji Taciga v Stopercah, južno od Majšperka drev lokalni

7431 Glivno - mokrotni travniki Mokrotni travniki v Glivnem ob Dravinji, južno od Majšperka ekos, bot, zool lokalni


Naravne vrednote Občine Majšperk prikazuje spodnja slika in karta, priloga 4.

SLIKA 9: Prikaz območij naravnih vrednot

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• ekološko pomembna območja (EPO) - opisano v poglavju 4.6 Narava, prikazano na sliki;

Ekološko pomembna območja

Z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (UL RS št. 48/04) je del Občine Majšperk opredeljen

kot EPO Boč – Haloze – Donačka gora (koda 41600), del kot EPO Dravsko polje (koda 42500), del

kot EPO Dravinjska dolina (koda 44100), del pa kot EPO Medvedce (koda 45300). EPO so

prikazana na spodnji sliki in na karti, priloga 4.

SLIKA 10: Slika 6: Prikaz območij EPO

Varovalni gozd

Po podatkih Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim režimom (UL RS št. 88/05,

56/07, 29/09, 91/10) na območju Občine Majšperk ni varovalnih gozdov.

• enote kulturne dediščine - opisane so v poglavju 4.9 Kulturna dediščina in prikazane na sliki.

Kulturna dediščina

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Temeljni predpis s področja kulturne dediščine je Zakon o varstvu kulturne dediščine - ZVKD-1 (UL

RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011, Odl.US: U-I-297/08-19). V občini se nahajajo

naslednji objekti oz. območja kulturne dediščine, kot so navedeni v spodnji tabeli.

TABELA 3: Tabela 5: Kulturna dediščina na območju Občine Majšperk

Ime Ešd Površina

m2

1 Ptujska Gora - Cerkev Marije zaščitnice 591 814624


3 Majšperk - Vaško jedro 1338 11455

4 Majšperk - Koroščeva vila 1339 1880

5 Breg pri Majšperku - Znamenje sv. Janeza

Nepomuka

1379 50

6 Janški Vrh - Bobekova kapelica 1386 50

7 Lešje - Tudejeva kapelica 1403 50

8 Majšperk - Kopšetova kapelica 1404 18

9 Majšperk - Cerkev sv. Nikolaja 3128 288


11 Jelovice - Cerkev sv. Bolfenka 3129 740

12 Stari Grad - Cerkev sv. Ane 3132 22975


14 Ptujska Gora - Cerkev sv. Lenarta 3296 140

15 Janški vrh - Cerkev sv. Janeza Krstnika 3297 26957


17 Stoperce - Cerkev sv. Antona Puščavnika 3395 41529

18 Stoperce - Cerkev sv. Antona Puščavnika 3395 187

19 Kupčinji Vrh - Cerkev sv. Mohorja in

Fortunata

3541 125


Fortunata

3541 29604

21 Sestrže - Okopi 6473 5335

22 Podlože - Gomilno grobišče Gomila 6475 5575

23 Slape - Prazgodovinska naselbina 6476 62083

24 Doklece - Plano in gomilno grobišče 6477 24141

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Ime Ešd Površina

m2

25 Zgornja Sveča - Reliefne podobe na skalah 6487 10444

26 Ptujska gora - Vas 6492 108691


28 Doklece - Gomila 6505 7172

29 Breg pri Majšperku - Grad Hamre 6515 11774

30 Stogovci pri Ptuju - Znamenje pri hiši

Stogovci 15

6645 52

31 Stogovci pri Ptuju - Znamenje s kipom Pieta 6646 379

32 Stogovci pri Ptuju - Spominska plošča

tehniki Lacko

6670 50

33 Podlože - Gomilno grobišče Pod Vrhkom 15427 47045

34 Sestrže - Arheološko območje Gradišče 15429 65118

35 Doklece - Lackova kapelica 19815 50

36 Jelovice - Jurketova kapelica 19816 50

37 Jelovice - Skokova kapelica 19817 50

38 Jelovice - Vodlska kapelica 19818 50

39 Jelovice - Znamenje 19819 50

40 Breg pri Majšperku - Novakova grobnica 19820 291

41 Kupčinji Vrh - Resenička kapelica 19821 50

42 Koritno pri Majšperku - Ajdovšekova

kapelica

19822 50

43 Koritno pri Majšperku - Štumberska

kapelica

19823 50

44 Medvedce - Vaška kapelica 19824 50

45 Naraplje - Kapelica Na Polucah 19825 50

46 Planjsko - Znamenje 19826 50

47 Podlože - Lokonova kapelica 19827 50

48 Podlože - Strašekova kapelica 19828 50

49 Ptujska Gora - Kapelica sv. Roka 19829 50

50 Ptujska Gora - Pečnikova kapelica 19830 50

51 Ptujska Gora - Pranger 19831 50

52 Sestrže - Gregatva kapelica 19833 50

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Ime Ešd Površina

m2

53 Stanečka vas - Križ 19834 50

54 Stoperce - Benečka kapelica 19854 50

55 Stoperce - Maksova kapelica 19855 50

56 Stoperce - Vrabičeva kapela 19856 50

57 Savinsko - Turiška kapelica 20219 10

58 Preša - Štjanetva preša 24380 23

59 Spodnja Sveča - Domačija Klarič 24383 85

60 Majšperk - Grad Majšperk 24672 5885

61 Stoperce - Osnovna šola 24676 280

62 Stoperce - Župnišče 24677 154

Kulturna dediščina je prikazana na spodnji sliki in na karti, priloga 5.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 11: Slika 7: Prikaz območij KD (manjši objekti niso vidni) (vir: PISO http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MAJSPERK, oktober 2011 )

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


3 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OKOLJSKEGA POROČILA

V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 14.5.2008 (št. 35409-144/2008-JL), je za

predvideni postopek priprave Občinskega prostorskega načrta občine Majšperk potrebno izvesti

celovito presojo vplivov na okolje in dodatek za varovana območja

Vplivi plana na okolje se ugotovijo in njihov vpliv na okolje presodi na podlagi okoljskega poročila,

ki ga je dolžan zagotoviti pripravljavec plana. Upoštevati je potrebno določbe Zakona o varstvu

okolja in Zakona o ohranjanju narave.

3.1 OSNOVNA ZAKONODAJA IN PODLAGE ZA IZDELAVO POROČILA

Osnovna zakonodaja

Pri preučitvi okoljskih ciljev plana smo upoštevali okoljske cilje, ki jih je Vlada RS sprejela z

Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012. Ker omenjena Resolucija povzema

tudi obveznosti iz podpisanih mednarodnih pogodb, smo tako posredno zajeli tudi okoljske cilje

določene v naslednjih mednarodnih pogodbah:

• Kjotski protokol, ki velja na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;

• Montrealski protokol o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč;

• Konvencija ZN o spremembi podnebja;

• Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti

• Konvencija o ohranjanju evropskih prostoživečih rastlin in živali ter njihovih naravnih

habitatov - Bernska konvencija

• Kartagenski protokol o biološki varnosti;

Okoljski cilji, vezani na vsebino posameznih obravnavanih segmentov so predstavljeni v vsakem

posameznem segmentu okolja posebej in prav tako tudi podzakonski akti, iz katerih okoljski cilji

izhajajo.:

Pri izdelavi okoljskega poročila je bila uporabljena sledeča »krovna« zakonodaja:

1) Resolucija o nacionalnem varstvu okolja 2005-2012 (ReNPVO) (UL RS, št. 2/06)

2) Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (ZVO-1, UL RS, št. 39/06, 70/2008, 108/2009)

3) Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) (UL RS, št. 76/04)

4) Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) (UL RS, št. 102/04, 14/05, 126/07, 57/2009 Skl.US: U-I-

165/09-8, 108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl.US: U-I-165/09-34 )

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


5) Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (UL RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B,

108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.))

6) Zakon o vodah (ZV-1) (UL RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 57/08)

7) Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe

planov na okolje (UL RS, št. 73/05)

8) Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2)

(UL RS, št. 51/2006)

9) Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do

pravnega varstva v okoljskih zadevah - Aarhuška konvencija (UL RS, št. 62/04)

10) Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in

dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (MKDIOZ) (UL RS, št. 62/04)

11) Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (UL RS, št. 96/04)

12) Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (UL RS št. 16/08).

Posamezna relevantna zakonodaja za posamezni sklop obravnave je navedena pri posameznih

podpoglavjih.

3.2 NAVEDBE O IZDELOVALCIH OKOLJSKEGA POROČILA

Podatki o izdelovalcih okoljskega poročila:

Naslov naloge: Občinski prostorski načrt Občine Majšperk

Vrsta dokumentacije: Okoljsko poročilo




Strokovni sodelavci IEI:

Sabina ŽAJA, univ.dipl.inž.grad.


Boštjan BELŠAK, abs. grad.

Sodelavci VGB –Dodatek na varovano

območje, poglavje narava:

Valerija PETRINEC, univ.dipl.biol.

Alenka KOVAČIČ, univ.dipl.biol.

UVOD

_______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Matej BUKOVNIK, prof.geog. in zgo.

Timotej MIŠIČ, univ.dipl.kraj.arh.

Luka BOŽIČ, univ.dipl.biol.

OCENA VPLIVA IZVEDBE PLANA

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4 OCENA VPLIVA IZVEDBE PLANA NA OKOLJE

4.1 POVRŠINSKE VODE

4.1.1 OBSTOJEČE STANJE

Na območju občine Majšperk tečejo vodotoki Dravinja, deloma Polskava, Skralsa (Skrabska),

Jesenica in še nekaj manjših potokov, ki se izlivajo v Dravinjo. Dravinja je v skladu z ZV-1 vodotok

1. reda, ostali so vodotoki 2. reda.

Na območju občine je tudi akumulacija Medvedce, ki je umeščena na ravnini, na sotočju

vodotokov Polskava in Devina, severno od zaselka Sestrže. Osnovni namen akumulacije je

uravnavanje odtočnega režima in nadomeščanje učinkov izvedenih osuševalnih posegov, ob tem

ohranjanje obvodnih habitatov ter namakanje in ribištvo. Za usposobitev akumulacije Medvedce

za njeno osnovno namembnost, zadrževanje visokih voda Polskave in Devine ter za namakanje, so

potrebne še nekatere dograditve (prelivni objekt, dovodni kanal Devine, rekonstrukcija struge

Devine, rekonstrukcija razbremenilnika Polskave, 4 novi cestni mostovi, hidromehanska oprema

prelivnega in izlivnega objekta, kamnita obloga brežin, čiščenje in urejanje bazena akumulacije,

ureditev otoka, zasaditev ob nasipih). Dograditev je v domeni države.

Meliorirano območje južno od reke Polskave je namenjeno poljedelstvu, prilagojenemu zahtevam

varstva vodnih virov.

Na splošno je v Sloveniji opazen trend izboljševanja kakovosti vodotokov in prav tako tudi

Dravinje in Polskave.

Podatke v tem poglavju v nadaljevanju povzemamo po podatkih na uradnih spletnih straneh MOP

ARSO.

Glede na podatke iz Ocene ekološkega in kemijskega stanja voda v Sloveniji za obdobje 2006 do

2008 (Ljubljana, december 2010) je kemijsko stanje za Dravinjo v Zrečah dobro ob visoki ravni

zaupanja, na odseku Zreče-Videm je kemijsko stanje dobro ob srednji ravni zaupanja. Kemijsko

stanje za Polskavo na odseku Zgornja Polskava-Tržec je dobro ob srednji ravni zaupanja.

Ekološko stanje oziroma ekološki potencial je za Dravinjo na odseku Zreče-Videm zmerno ob

srednji stpnji zaupanja, in za Polskavo na odseku Zgornja Polskava-Tržec je zmerno ob nizki ravni

zaupanja.

Reki Dravinja in Polskava na območju občine Majšperk poplavljata in sicer je je območje

katastrofalnih in redkih poplav v dolinah rek Dravinje in Polskave ter redkih poplav v dolinah

pritokov Dravinje, Skrabska in Jesenica. Območje poplav je razvidno iz slike 5 in na grafični prilogi

3, kjer je območje katastrofalnih in redkih poplav prikazano skupaj s predvidenimi posegi in

enotami urejanja prostora.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Na območju občine Majšperk se za zaščito objektov v poplavnem območju Dravinje izdeluje

Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega.

Sestavni del dokumentacije so tudi karte poplavne ogroženosti, ki bodo spremenile prikazana

območja poplav. Predvidevamo, da bo večina posegov, ki so zdaj v poplavnem območju, po

izvedbi varna pred poplavami.

Te vodne ureditve naj bi bile izvedene v prihodnjem letu.


IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV

Pri določitvi okoljskih ciljev ter meril in metode za vrednotenje vplivov izvedbe plana na

doseganje ciljev za površinske vode smo upoštevali sledečo veljavno zakonodajo:

1) Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1) (UL RS, 39/06)

2) Zakon o vodah (UL RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 57/08)

3) Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (UL RS, št. 11/02, 41/04, 14/09)

4) Uredba o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (UL RS, št. 52/02)

5) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL RS, št. 47/05, 45/07)

6) Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (UL RS, št. 89/08)

7) Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (UL RS, št. 7/10)

8) Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (UL RS, št. 47/05)

9) Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda (MUV, št. 23/06)

10) Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavnske odpadne vode (UL RS, št. 109/07)

11) Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije (MUV, št. 14/94)

12) Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih vod (UL RS, št. 63/05, 26/06)

13) Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda (UL RS, št. 42/02).

Kot okoljske cilje smo zadali:

• ohraniti kakovostno stanje vodotokov in jezer

• ohraniti obstoječo stabilnost brežin vodotokov in jezer

• ohraniti obstoječe retenzijske površine.

Merilo za vrednotenje je izpolnjevanje zadanega cilja, kar se bo spremljajo s kazalniki:


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• sprememba kakovostnega razreda vodotokov in jezer

• brežine vodotokov in jezer ostajajo stabilne

• retenzijske površine so ohranjene.

4.1.3 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA

Okoljske cilje plana smo določili na podlagi predvidevanj, kakšen vpliv na doseganje ciljev bodo

imele predvidene dejavnosti v okviru plana. Ob tem smo upoštevali veljavno zakonodajo, vrsto

dejavnosti in predvidene emisije v okolje.

Okoljski cilji, zakonska izhodišča in merila vrednotenja ter metoda za ugotavljanje in vrednotenje

vplivov izvedbe plana na doseganje ciljev za površinsko vodo so prikazana v tabeli, ki sledi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 4: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za površinsko vodo

OKOLJSKI CILJI PLANA ZAKONSKA IZHODIŠČA KAZALCI METODOLOGIJA VREDNOTENJA

Ohraniti kakovostno stanje

vodotokov

Ohraniti obstoječo stabilnost

brežin vodotokov

Zakon o vodah (UL RS, št.

67/02, 110/02, 2/04, 57/08)

Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (UL RS, št. 11/02, 41/04, 14/09)

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (UL RS, št. 47/05, 45/07)

Sprememba kakovostnega razreda

vodotokov

Obstoječa brežina ne erodira in

ostaja stabilna na odseku izvedbe

plana

Velikost retenzijskih površin

Kazalec uporabljamo v primerih, ko območje obravnavanega plana obsega

tudi površinske vode oziroma je v neposredni bližini le-teh. V tem kazalcu so

posredno zajeti tudi vplivi na pretok vode in na življenjske pogoje vodnih ali

obvodnih organizmov.

Ocenjujemo tudi ohranjanje stabilnost brežin vodotoka in retenzijskih

površin.

Vrednotenje

Vodotoke ovrednotimo v skladu z metodologijo razvrščanja vodotokov v

kakovostne razrede. Vodotoke razvrščamo glede na kemijsko stanje v

skladu z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda, vodotoki so lahko v

dobrem ali slabem kemijskem stanju.

Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če:

• na merilnem mestu nobena letna povprečna vrednost parametrov

ni večja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v

Uredbi (tabela 7),

• časovna vrsta letnih povprečnih vrednosti nobenega od

parametrov iz prednostnega seznama nevarnih snovi, za katere se

ugotavlja vsebnost v sedimentih, nima trenda naraščanja v

obdobju zadnjih petih let.

Ocena ekološkega stanja oziroma ekološkega potenciala površinskih

vodotokov se ovrednoti glede na izvedene analize. Vodotoki so razvrščeni v

pet kakovostnih razredov oziroma stanj: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo,

zelo slabo. Zmerno je že prekomerno obremenjen vodotok.

Podatki o kategorizaciji vodotokov so na voljo na spletni strani ARSO,

večinoma za večje vodotoke.

Vrednotimo tudi, ali ostaja brežina stabilna in ne erodira ter ohranjanje


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


retezijskih površin.

Ocenjevanje

A: Vpliv bo pozitiven

Izvedba plana bo izboljšala kemijsko stanje in biološko kakovost vodotoka –

torej bo vodotok na območju plana po izvedbi uvrščen v višji razred.

Stabilnost brežine se izboljša, ni več niti manjših usipov materiala z brežine.

Retenzijske površine se povečajo.

Vpliva ni

Izvedba plana ne bo spremenila kemijsko stanje in biološko kakovost

vodotoka – torej bo vodotok po izvedbi ostal v enakem razredu.

Brežina vodotoka ostaja nespremenjena in ne erodira. Retenzijske površine

ostanejo enake.

B: Vpliv je nebistven

Vodotok, v katerega posega plan, sodi glede na biološko kakovost v

kategorijo zmerno obremenjenih oziroma močno onesnaženih vodotokov

(2.,3. razred) – izvedba plana nanj ne bo imela vpliva oz. bo ta neznaten.

Brežina se delno spremeni, vendar ostaja stabilna in ne erodira. Retenzijske

površine se minimalno spremenijo.

C: Vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

Vodotok sodi glede na biološko kakovost v razred neobremenjenih do zelo

malo obremenjenih oziroma zmerno obremenjenih vodotokov (1., 2.

razred). Izvedba plana bo imela ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

kvečjemu neznaten vpliv – spremembo razreda vodotoka za največ 1

razred. Biološka kakovost se ne spremeni.

Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se brežina delno spremeni, tako da

ostaja stabilna in samo minimalno erodira. Retenzijske površine se

minimalno spremenijo.

D: Vpliv je bistven

Izvedba plana bo vodotoku, kljub izvedbi omilitvenih ukrepov, poslabšala

kemijsko stanje (za dva razreda ali več) in biološko kakovost.

Brežina se spremeni, mestoma je nestabilna in tudi erodira. Retenzijske


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


površine se zmanjšajo.

Izvedba plana ni dovoljena.

E: Vpliv je uničujoč

Po izvedbi plana bo vodotok z obravnavanega območja, kljub izvedbi

omilitvenih ukrepov, glede na biološko kakovost uvrščen v 4. razred in ima

slabo kemijsko stanje.

Brežina se močno spremeni, je nestabilna in erodira. Retenzijske površine

se zmanjšajo.



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.1.4 VPLIV PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA POVRŠINSKE VODE

4.1.4.1 Opredelitev in presoja ugotovljenih pomembnih vplivov izvedbe plana

EUP MA 18 je v območju katastrofalnih poplav Dravinje, to je območje, kjer je že zgrajena CČN

Majšperk. Ob območju CČN je predvidena ureditev centra za ločeno zbrane odpadke. Poseg je

sprejemljiv, v kolikor se s hidrološko hidravlično študijo dokaže, da je območje varno pred

poplavami oziroma bo sprejet Državni prostorski načrt (predvidene vodne ureditve, Državni

prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega) in bo

območje posegov zavaroval pred poplavami.

Posega 274 in 275 v okviru EUP ZN 7 (območje zunaj naselij) sta v območju redkih poplav

Dravinje. Gre za stanovanjsko gradnjo, zapolnitev gradbene vrzeli. Poseg je sprejemljiv, v kolikor

se s hidrološko hidravlično študijo dokaže, da je območje varno pred poplavami oziroma bo

sprejet Državni prostorski načrt (predvidene vodne ureditve, Državni prostorski načrt za

vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega) in bo območje posegov

zavaroval pred poplavami.

Poseg 229 je v območju katastrofalnih poplav v dolini reke Jesenica (pritok Polskave), predstavlja

delno ažuracijo (širitev kmetije). Poseg je sprejemljiv, v kolikor se s hidrološko hidravlično študijo

dokaže, da je območje varno pred poplavami oziroma bo sprejet Državni prostorski načrt

(predvidene vodne ureditve, Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke

Dravinje od Stogovcev do Koritnega) in bo območje posegov zavaroval pred poplavami.

Poseg 252 (projekt Lecana – Doklece) je ob robu poplavnega območja Dravinje, v severnem delu

sega deloma v območje katastrofalnih poplav. Poseg je sprejemljiv, v kolikor se ali umakne

nekoliko proti jugu izven poplavnega območja ali pa se s hidrološko hidravlično študijo dokaže, da

je območje varno pred poplavami oziroma bo sprejet Državni prostorski načrt (predvidene vodne

ureditve, Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do

Koritnega) in bo območje posegov zavaroval pred poplavami.

Območje EUP DO 1 sega v severnem delu v območje redkih in katastrofalnih poplav. Poseg

sprejemljiv v kolikor se s hidrološko hidravlično študijo dokaže, da je območje varno pred

poplavami oziroma bo sprejet Državni prostorski načrt (predvidene vodne ureditve, Državni

prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega) in bo

območje posegov zavaroval pred poplavami.

Vpliv zaradi izvedbe plana na površinske vode je trajen. Neposredni in kratkoročni oz.

srednjeročni vpliv na spremembo kvalitete vode v reki Dravinji in Polskavi bo nebistven.

Kumulativnega vpliva nismo ugotavljali, za obravnavano območje je opisani plan edini.

Čistilne naprave že v obstoječem stanju delujejo v okviru zahtev zakonodaje. Predvidena je

izgradnja kanalizacije in dodatno priključevanje odpadnih vod na ČN.

Zaradi izvedbe plana ne bo posrednega ali daljinskega vpliva na površinske vode.

Izvedba plana bo imela ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistven vpliv. Predvideni so

omilitveni ukrepi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Skupen vpliv na površinske vode ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

(ocena C).

4.1.5 OMILITVENI UKREPI

V nadaljevanju podajamo ukrepe v zvezi z izvedbo plana in vplivom na površinsko vodo. Vse

omejitve in pogoji se točno določijo v vodnem soglasju.

Predvidena je izgradnja protipolavnega nasipa, v sprejemanju je Državni prostorski načrt za

vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega.

Kjer so EUP ali posegi delno znotraj poplavnih območij se naj EUP in posegi zmanjšajo za del v

poplavnem območju ali pa se zaščitijo z ustrezno protipolavno zaščito (nasip).

Posegi in EUP, ki so v poplavnem območju, naj se zaščitijo z ustrezno protipolavno zaščito (nasip).

V kolikor jih protipoplavni nasip ne more zaščititi pred poplavami, so posegi in EUP nesprejemljivi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 5: Omilitveni ukrepi – površinske vode

Omilitveni ukrep Nosilec izvedbe

ukrepa

Časovni okvir izvedbe Način spremljanja izvedbe omilitvenega

ukrepa

Ukrep 1 za posege:

- EUP MA 18, Center za ločeno zbrane odpadke,

- Posega 274 in 275 v okviru EUP ZN 7 (območje zunaj naselij),

- Poseg 229 predstavlja delno ažuracijo (širitev kmetije),

Izvedba protipoplavnega nasipa v sklopu Državnega prostorskega načrta za vodnogospodarsko

ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega in Potrditev kart poplavne ogroženosti, ki dokažejo,

da bo po izvedbi nasipa območje varno pred poplavami.

Izdelovalec plana

investitor

inšpekcijske

službe

v času priprave plana

pred pričetkom gradnje

centra za ločeno zbrane

odpadke

v času obratovanja

Pred objavo Odloka o OPN nosilec urejanja

prostora pri pripravi mnenja preveri

potrditev Državnega prostorskega načrta

oziroma kart poplavne ogroženosti

Pred izdajo gradbenega dovoljenja

soglasodajalec preveri upoštevanje pri

projektiranju.

V okviru nadzora v fazi obratovanja izvedbo

omilitvenih ukrepov nadzira pristojna

inšpekcijska služba.

Ukrep 2 za posege:

- Poseg 252 (projekt Lecana – Doklece),

- Območje EUP DO 1.

Umik posegov izven poplavnih območij ali pa izvedba protipoplavnega nasipa v sklopu Državnega

prostorskega načrta za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega in

Potrditev kart poplavne ogroženosti, ki dokažejo, da bo po izvedbi nasipa območje varno pred

poplavami.

Izdelovalec plana

investitor

inšpekcijske

službe




odpadke

v času obratovanja







projektiranju.





__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


V kolikor bo izveden Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od

Stogovcev do Koritnega, ki bo spremenil poplavna območja, je potrebno na osnovi novih kart

poplavne ogroženosti na novo definirati omilitvene ukrepe.

Sledijo priporočila v zvezi z izvedbo plana in vplivom na površinsko vodo.

Ločeno je potrebno speljati odpadno vodo, ki naj bo speljana v kanalizacijsko omrežje in na CČN

ter neonesnaženo padavinsko vodo, ki se ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Vsi cevovodi

in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni vodotesno.

Potrebno je predvideti takšno zasnovo kanalizacijskega omrežja, da se zmanjša hipni odtok z

utrjenih površin (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...) .

Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je, kjer je potrebno, predvidena vgradnja

standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

Tla v garažah, proizvodnih in skladiščnih prostorih, kjer lahko pride do razlitja nevarnih snovi,

morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh morajo biti odpadne vode

speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske

odpadne vode.

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti

usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne

službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (UL RS, 109/07) in Uredbo o

emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (UL RS, št. 47/05,

45/07).

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti

usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (UL RS, št. 47/2005)

in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (UL

RS, št. 45/2007).

Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz objekta za vzdrževanje in popravilo

motornih vozil mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj

za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic

za motorna vozila (UL RS.št. 10/1999, 40/2004).

4.1.6 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Potrebno je izvajati redne monitoringe iztokov iz čistilnih naprav in iz lovilcev olj.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.2 PODZEMNE VODE

4.2.1 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

Vodovarstveno območje v severnem delu občine Majšperk je v vplivnem pasu vodnih virov

Lancova vas in Skorba.

Za vodni vir Skorba v Dravski kotlini je monitoring kemijskega stanja podzemne vode v letu 2008

pokazal, da so presežene vrednosti za atrazin in desetilatrazin.

Vodno telo podzemne vode (v nadaljevanju vodno telo) Dravska kotlina se nahaja na območju

aluvialnega prodnatega zasipa reke Drave med Selnico ob Dravi in Ormožem, do Središča ob Dravi

ob meji s Hrvaško. Površine tega območja je 490 km2.

Vodno telo se nahaja v treh tipičnih vodonosnikih. Prvi, aluvialni vodonosnik, se nahaja v prodno

peščenem zasipu Drave. Podzemni dotoki iz sosednjih vodonosnikov se pričakujejo v glavnem iz

območja Polskave med Pragerskim in Pleterji. Določeno mejo napajanja predstavljajo tudi

pomembni dotoki površinskih voda s Pohorja med Rušami in območjem Polskave. Ti površinski

tokovi ponikajo na severozahodnem obrobju Dravske kotline takoj, ko pritečejo s hribovitega

obrobja na ravnino Dravske kotline. Reka Drava je najpomembnejši tok površinske vode na tem

območju in predstavlja pomembno hidrodinamsko mejo v vodonosniku. Reka deluje v večjem

delu svojega toka kot drenažna meja. Kot meja napajanja nastopa Drava v območju Selniške

Dobrave, Ruš, Mariborskega otoka ter Vrbanskega platoja. Vzporedno z Dravo med Mariborom in

Ptujskim jezerom poteka še umetni kanal HE Zlatoličje, ki ima izrazit vpliv na smer toka podzemne

vode v jugovzhodnem delu dravskega polja. Drugi, medzrnski vodonosnik, se izkorišča kot vodni

vir na območju med Slovensko Bistrico in Ptujem. Tretji termalni vodonosnik se nahaja v globljih

terciarnih sedimentih.

Na vodnem telesu so določeni 4 vodonosni sistemi ob reki Dravi: Območje Selniške Dobrave in

Ruš, Dravsko polje, Ptujsko polje in Ormož – Središče ob Dravi. V letu 2004 in 2005 je Agencija za

okolje spremljala kakovost podzemne vode na 2 vodonosnih sistemih ter na 18 merilnih mestih v

vodnjakih, vrtinah in piezometrih (Kamnica, Tezno, Bohova, Rače, Starše, Brunšvik, Šikole,

Kidričevo, Skorba, Sp. Hajdina, Lancova vas, Siget, Dornava, Zagojiči, Ormož, Sobetinci.

Kakovost podzemne vode v Dravski kotlini je v letih 2004 in 2005 odražala posledice velikih

obremenitev vodnega telesa. Statistična obdelava rezultatov kaže na visoke obremenitve

podzemne vode z nitrati in pesticidi (predvsem atrazin in njegov razgradni produkt deseti -

atrazin). Na posameznih merilnih mestih pa tudi s kromom, manganom in kalijem. Za 11 od

skupno 15 merilnih mest v letu 2004 in 10 od skupno 15 merilnih mest v letu 2005 je ugotovljeno,

da kakovost podzemne vode ne ustreza zahtevam za podzemne vode. Na merilne mestu Tezno je

bil tako v letu 2004 kot v letu 2005 viden vpliv industrijske in obrtne dejavnosti. Presežene so bile

vrednosti trikloroetena in tetrakloroetena. V letu 2004 so se pojavile visoke koncentracije kroma

in sicer 170 μg/l in tako je bila 5,7-krat presežena dopustna meja.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


V letu 2004 je bila presežena tudi mejna vrednost za atrazin in sicer je bila koncentracija 0,11

μg/l.

Na spodnji sliki so prikazana vodovarstvena območja zalog pitne vode v skladu z Uredbo o

vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (UL RS, št. 59/07).

V prilogah je na karti 2 prikaz vodovarstvenih območij v občini in bližnji okolici ter predvideni

posegi v okviru OPN.

SLIKA 12: Vodovarstvena območja na širšem območju občine Majšperk (vir: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja)

Legenda:

Belo – območje zajetja pitne vode

Zeleno – 3 varstveni režim

Rumeno – 2 varstveni režim

Oranžno - rdeče - 1 varstveni režim

4.2.1.1 Območja posebnega režima

Na območju občine so vodovarstvena območja, zavarovana z državno uredbo, Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (UL RS, št. 59/07).

Varstveni pasovi za zavarovanje vodnih virov-zajetij so naslednji:

1. najožji varstveni pas – območje z najstrožjim režimom zavarovanja,

2. ožji varstveni pas – območje s sanitarnim režimom zavarovanja,

3. širši varstveni pas – območje z blagim režimom zavarovanja.

Najožji varstveni pas obsega neposredno okolico objekta za oskrbo s pitno vodo, kjer obstaja

možnost direktnega vpliva na količino in kakovost pitne vode.

OBČINA MAJŠPERK


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Ožji varstveni pas s sanitarnim režimom zavarovanja obsega območje, kjer je glede na sestavo

zemlje in terena možno razmeroma hitro onesnaževanje vodnega vira.

Območje je določeno tudi glede na čas pretakanja podzemne vode in čistilno sposobnost

sedimentov.

V širši varstveni pas je zajeto območje s katerega se vrši površinsko in podzemno odtekanje proti

zajetjem oziroma je to skrajna točka ozemlja, s katerega je še možen vpliv vode na kvaliteto v

zajetjih.

4.2.1.2 Ureditev kanalizacije in oskrbe z vodo

Občina je v veliki meri priključena na javni vodovodni sistem upravljavca Komunalno podjetje

Ptuj. Na javni vodovodni sistem še ni priključena Krajevna skupnost Stoperce, kar pa je prioritetna

naloga občine. Glede na vododeficitarnost celotnega območja Haloz se sem ne usmerja novih

velikih porabnikov vode, pri obstoječih pa se spodbuja uvajanje najnovejših tehnologij in

najboljših tehničnih rešitev priprave in uporabe pitne in reciklaže tehnološke vode. S priključitvijo

na javni vodovodni sistem se bodo razmere na južnem delu občine znatno izboljšale, a se zgornje

usmeritve upoštevajo v čim večji meri.


zemljišča. Zaradi upoštevanja sonaravnega urejanja struge reke Dravinje in pogojev Nature 2000

se kmetovalcem na poplavnem območju poišče ustrezen način pokrivanja izpada dohodka.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda: V naseljih Majšperk in Breg delujeta čistilni napravi. Ostala

naselja nimajo kanalizacijskih omrežij. Na območjih strnjene pozidave se zagotavlja ločeno

odvajanje padavinske in odpadnih vod, ki se zaključi z ustrezno čistilno napravo, povsod drugod

pa se uredi individualno čiščenje odpadne vode, prednostno z rastlinskimi čistilnimi napravami.

Odvajanje in čiščenje komunalnih odplak in odvajanje padavinske vode se prednostno uredi v

turističnih naseljih in območjih, posebej v naseljih na območjih, ki so opredeljena kot občutljiva ali

vodovarstvena območja.

4.2.2 ZAKONSKA IZHODIŠČA

Pri določitvi okoljskih ciljev ter meril in metode za vrednotenje vplivov na podzemne vode smo

upoštevali sledečo veljavno zakonodajo:

1) Pravilnik o pitni vodi (UL RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06)

2) Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (UL RS, št. 64/04)

3) Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (UL RS, št. 63/05)

4) Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (UL RS, št. 100/05)

5) Pravilnik o imisijskem monitoringu za podzemne vode (UL RS, št. 42/02)

6) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (UL RS, št. 59/07)

7) Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Majšperk (UL RS, št. 72/10)


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


8) Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Majšperk (UL RS, št. 72/10)

9) Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Majšperk (UL RS, št. 100/04).

Cilji za celotno območje občine, za obravnavani OPN:

• zagotavljanje ustreznega zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda;

• preprečevanje onesnaževanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na

zdravstveno ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa;

• zadostnost izdatnosti vodnih virov.

Merilo za vrednotenje je izpolnjevanje zadanega cilja, kar se bo spremljajo s kazalniki:

• ogroženost kakovosti podzemne vode,

• izdatnost vodnih virov glede na potrebe za oskrbo prebivalcev s pitno vodo,

• zadostnost zalog pitne vode za pokritje potreb dejavnosti iz plana.

4.2.3 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA TER MERILA IN METODA ZA UGOTAVLJANJE

IN VREDNOTENJA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV

Okoljske cilje strategije oziroma plana smo določili na podlagi predvidevanj, na kaj bodo

predvidene dejavnosti v okviru predlogov v planu imele vpliv. Ob tem smo upoštevali veljavno

zakonodajo, vrsto dejavnosti in predvidene emisije v okolje.


vplivov izvedbe plana na doseganje ciljev za podzemne vode so prikazana v tabeli, ki sledi.


____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 6: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za podzemno vodo


Ohraniti dobro kemijsko

stanje podzemne vode

Zagotavljanje vodnih količin

za oskrbo prebivalcev s pitno

vodo

Ohranjanje zadostnih količin

zalog pitne vode

Pravilnik o pitni vodi (UL RS,

19/04, 35/04, 26/06, 92/06)

Pravilnik o kriterijih za

določitev vodovarstvenega

območja (UL RS, št. 64/04)

Pravilnik o določitvi vodnih

teles podzemnih voda (UL RS,

št. 63/2005)

Uredba o vodovarstvenem

območju za vodno telo

vodonosnikov Dravsko-

ptujskega polja (UL RS, št.

59/07).

Pravilnik o imisijskem

monitoringu podzemne vode

(UL RS, št. 42/02)

Ogroženost kakovosti podzemne

vode

Izdatnost vodnega vira glede na

potrebe za oskrbo prebivalcev s

pitno vodo

Zadostnost zalog pitne vode za

pokritje potreb dejavnosti iz plana

Vrednotenje

Kazalec uporabljamo v primerih, ko obravnavan plan posega v območje

podzemnih vod oziroma se nahaja v njegovi bližini. V tem kazalcu so

posredno zajeti tudi vplivi na zdravje prebivalcev.

Osnova za vrednotenje so podatkih o kvaliteti podzemne vode po določbah

Uredbe o standardih kakovosti podzemne vode (UL RS, št. 100/05), na

osnovi ocene trendov kakovosti ter sprejemljivosti posegov glede na

Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš,

Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (UL RS, št. 24/07).

Ugotavlja se tudi izdatnost vodnega vira glede na potrebe za oskrbo

prebivalcev s pitno vodo in zadostnost zalog pitne vode.

Ocenjevanje

Kategorije podzemne vode so določene na podlagi vrednotenja kakovosti

podzemne vode in varovanja vodnih virov.

A: Vpliva ni

Vplivov oz. učinkov plana na slabšanje kemijskega stanja podzemnih voda

ne bo. Količine pitne vode za oskrbo prebivalcev so zadostne. Količine zalog

pitne vode so zadostne za pokritje vseh potreb plana. Pozitivni vpliv: Z

izvedbo plana se kemijsko stanje podzemne vode izboljša. Poveča se

zanesljivost glede količine pitne vode za oskrbo prebivalcev. Količine zalog

pitne vode so zadostne za pokritje vseh potreb plana.


Vpliv izvedbe plana na onesnaženje podzemne vode je nebistven. Kakovost

podzemne vode bo poslabšana, vendar mejne vrednosti za posamezne

parametre (stanja podzemne vode) po določbah Uredbe o standardih

kakovosti podzemne vode (UL RS, št. 100/05) ne bodo presežene. Količine


____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


pitne vode za oskrbo prebivalcev so zadostne, v daljših sušnih obdobjih se

poredko se pojavi primanjkljaj glede potrebnih količin pitne vode. Količine

zalog pitne vode so zadostne za pokritje vseh potreb plana.


Izvedba plana bo povzročila takšno onesnaženje podzemne vode, da bodo

presežene mejne vrednosti za posamezne parametre po določbah Uredbe o

standardih kakovosti podzemne vode (UL RS, št. 100/05). Negativne vplive

izvedbe plana se omeji z izvedbo učinkovitih omilitvenih ukrepov.

Količine pitne vode za oskrbo prebivalcev so večinoma zadostne, občasno v

sušnem času nastopi pomanjkanje pitne vode, kar se da nadomestiti z

ustreznim omilitvenim ukrepom.

Količine zalog pitne vode so zadostne za pokritje vseh potreb plana ob

upoštevanju omilitvenih ukrepov.

D: Vpliv je bistven

Izvedba plana bo povzročila preseganje nekaterih mejnih vrednosti za

posamezne parametre stanja podzemne vode in z liste prednostnih

nevarnih snovi po določbah Uredbe o standardih kakovosti podzemne vode

(UL RS, št. 100/05). Negativne vplive izvedbe plana se omeji z izvedbo

omilitvenih ukrepov, vendar kljub temu pričakujemo poslabšanje

kemijskega stanja podzemne vode in preseganje nekaterih mejnih

vrednosti.

Količine pitne vode za oskrbo prebivalcev zmeraj ne zadostujejo, sušnem

času redno nastopi pomanjkanje pitne vode.

Količine zalog pitne vode niso zadostne za pokritje vseh potreb plana.


Ob izvedbi plana pričakujemo uničujoč vpliv na stanje podzemnih voda.

Mejne vrednosti za posamezne parametre stanja podzemne vode in z liste

prednostnih nevarnih snovi po določbah Uredbe o standardih kakovosti

podzemne vode (UL RS, št. 100/05) bodo bistveno presežene. Negativne

vplive izvedbe plana se ne da omejiti z izvedbo omilitvenih ukrepov. Izvedba

plana ni dovoljena glede na Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno


____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega

polja (UL RS, št. 24/07).

Količine pitne vode za oskrbo prebivalcev ne zadostujejo, nastopajo daljša

časovna obdobja pomanjkanje pitne vode.


Izvedba plana ni dopustna.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.2.4 VPLIVI PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA PODZEMNO VODO


V območju VVO 3 so nekateri objekti (predvsem stanovanjske hiše) in EUP-ji (stanovanjska

območja, podeželska naselja, športno rekereacijske površine): 257, 225, 194, 227, 56, SE1, SE2,

SE3, ME1, 163, 64, MA1, PO1, PG1, PG1, PG3, PG4, PG5, PG6, PG7, 278.

Vpliv zaradi izvedbe plana na podzemne vode je trajen.

Zaradi izvedbe plana bo daljinski vpliv na vodni vir. Zaradi izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav

pričakujemo izboljšanje stanja.

Kumulativnega vpliva nismo ugotavljali.

Ocenjujemo, da vplivov oz. učinkov plana na slabšanje kemijskega stanja podzemnih voda ne bo.

Kar se tiče potrebnih količin pitne vode, izvedba plana ne vpliva na količine pitne vode za oskrbo

prebivalcev v takšni meri, da bi zaradi tega nastopila težava v oskrbi prebivalstva. Količine pitne

vode so zadostne.

Skupna ocena vplivov izvedbe plana na doseganje ciljev za podzemne vode je, da vpliva ne bo

(ocena A). Vplivov oz. učinkov plana na slabšanje kemijskega stanja podzemnih voda ne bo.

Količine zalog pitne vode so zadostne za pokritje vseh potreb plana. Pozitivni vpliv: Z izvedbo

plana se kemijsko stanje podzemne vode izboljša, ker je predvidena izgradnja kanalizacijskega

omrežja in čistilnih naprav. Količine zalog pitne vode so zadostne za pokritje vseh potreb plana.


Omilitveni ukrepi niso predvideni.

Podrobno niso poznane predvidene dejavnosti. Omejitve in pogoji se določijo v vodnem soglasju oziroma v OPPN.


V času izvedbe plana ni predvideno dodatno spremljanje stanja podzemnih voda na

obravnavanem območju. Še naprej se izvajajo redni monitoringi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.3 HRUP


4.3.1.1 Opis obstoječega izhodiščnega stanja in obstoječe obremenjenosti okolja

Za potrebe obravnavane naloge niso bile izvedene meritve hrupa.

V skladu z določili 4.člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (UL RS, št. 105/05,

34/08) in kot je navedeno v Občinskem prostorskem načrtu, razvrščamo območja naselij v občini

Majšperk v III. stopnjo varstva pred hrupom, prav tako tudi območja okoli naselij, ki so

namenjena kmetijski dejavnosti, razen sledečih območij:

• urbano središče,

• območja enot urejanja,

ki so uvrščena v območja s IV. stopnjo varstva pred hrupom.

V splošnem upoštevamo določila prej navedene Uredbe o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v

okolju, od koder povzemamo mejne vrednosti, navedene tabeli 7. Tako ocenjujemo, da območje

občine Majšperk v obstoječem stanju ni prekomerno obremenjeno s hrupom. Glavni vir hrupa je

so državne regionalne ceste:

• regionalna cesta II. reda z oznako 432, Rogatec-Majšperk-Hajdina,

• regionalna cesta III. reda z oznako 688, Slovenske Konjice-Žiče-Poljčane-Majšperk in

• regionalna cesta III. reda z oznako 690, Majšperk-Jurovci-Tržec-Zg.Leskovec.

Ocenjujemo, da so zaradi obremenjenosti s hrupom zaradi prometa v obstoječem stanju

preobremenjeni prebivalci v stanovanjskih hišah, ki se nahajajo v 4 metrskem pasu ob cesti, kjer

so presežene mejne vrednosti v nočnem času. Ocenjujemo, da je teh prebivalcev okoli xx.

Ostale dejavnosti v občini so takšne narave, da ne povzročajo prekomernega hrupa.


Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju predpisuje stopnje varstva pred hrupom

glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa. Glede na določila navedene uredbe se za vse

stavbe z varovanimi prostori znotraj vplivnega območja uporabljajo kriteriji za III. stopnjo varstva

pred hrupom. Po definiciji iz uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju so varovani

prostori tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojnovarstvene, izobraževalne,

zdravstvene in podobne dejavnosti, stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje

zadržujejo pogosto in daljši čas.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________




4.3.2.1 Okoljski cilji plana

Zakonske zahteve:

• Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, Uradni list RS št. 121/04

• Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS št. 105/05, 34/08

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za

njihovo izvajanje, Uradni list RS št. 70/96, 45/02

• Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Uradni list RS št. 106/02, 50/05,

49/06

• Pravilnik o zvočni zaščiti stavb, Uradni list RS št. 14/99

• Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega

okolja ter za bivalne prostore, Uradni list SRS št. 29/80, 45/95, 14/99.

Prizadevanja za zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom so navedena v različnih dokumentih od

Nacionalnega programa varstva okolja do ustrezne področne zakonodaje. Izbrali smo naslednji

osnovni okoljska cilja plana:

• zmanjšanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom zaradi prometa in ostalih virov.

4.3.2.2 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana

Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju so predpisane z Uredbo o mejnih vrednostih

kazalcev hrupa v okolju in so navedeni v spodnji tabeli. Pri vrednotenju smo upoštevali kriterije za

III. območje varstva pred hrupom.

TABELA 7: Pregled predpisanih mejnih in kritičnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju v (dBA)

St.varstv

a pred

hrupom

mejne vrednosti za

območje

mejne vrednosti za vir hrupa

mejne kritične promet*1 drugi viri *

2 drugi viri*

3

Lnoč Ldvn Lnoč Ldvn Ldan Lvečer Lnoč Ldvn Ldan Lvečer Lnoč Ldvn L1,v/n L1,dan

IV. 65 75 80 80 70 65 60 70 73 68 63 73 90 90

III. 50 60 59 69 65 60 55 65 58 53 48 58 70 85


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


II. 45 55 53 63 60 55 50 60 52 47 42 52 65 75

I. 40 50 47 57 55 50 45 55 47 42 37 47 60 75

*1 ... uporaba ceste, železniške proge ali večjega letališča;

*2 ... naprava, obrat, letališče, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče;

*3 ... letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga, naprava in obrat.

Legenda okrajšav v tabeli 1:

Ldan – kazalec dnevnega hrupa (med 6.00 in 18.00 uro);

Lvečer – kazalec večernega hrupa (med 18.00 in 22.00 uro);

Lnoč – kazalec nočnega hrupa (med 22.00 in 6.00 uro);

Ldvn – kazalec hrupa dan-večer-noč;

L1,v/n – konična raven hrupa v obdobju večera in noči;

L1,dan – konična raven hrupa v obdobju dneva.

Vrednotenje vplivov plana na uresničevanje okoljskega cilja plana se ugotavlja v naslednjih

velikostnih razredih:

A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv






Izbrani kazalec (število preobremenjenih prebivalcev) podrobneje vrednotimo:

Razred Opis vpliva Merila vrednotenja

A ni vpliva oziroma je vpliv

pozitiven

število preobremenjenih prebivalcev

zaradi izvedbe plana je enako ali nižje kot

brez njega

B vpliv je nebistven število preobremenjenih prebivalcev

zaradi izvedbe plana se ne bo bistveno

povečalo

C vpliv je nebistven zaradi izvedbe

omilitvenih ukrepov

število preobremenjenih prebivalcev

zaradi izvedbe plana se zaradi izvedbe


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


omilitvenih ukrepov ne bo bistveno

povečalo

D vpliv je bistven število preobremenjenih prebivalcev se

zaradi izvedbe plana bo bistveno povečalo

glede na mejne ravni za vir hrupa

E vpliv je uničujoč število preobremenjenih prebivalcev se

zaradi izvedbe plana se bo bistveno

povečalo glede na kritične ravni hrupa

X ugotavljanje vpliva ni možno ugotavljanje vpliva ni možno

Za velikostne razrede A, B in C je vpliv izvedbe plana (posega) sprejemljiv in ustrezen.

Za velikostna razreda D in E vpliv izvedbe plana ni sprejemljiv in ni ustrezen.

4.3.3 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV IZVEDBE PLANA

Okoljske cilje plana smo določili na podlagi predvidevanj. Ob tem smo upoštevali veljavno

zakonodajo, vrsto dejavnosti in predvidene emisije hrupa v okolje.


vplivov izvedbe plana na doseganje ciljev zaradi hrupa so prikazana v tabeli, ki sledi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 8: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na obremenjenost prebivalcev s hrupom


Zmanjšanje obremenjenosti

prebivalcev s hrupom

Direktiva 2002/49/EC

Uredba o mejnih vrednosti

kazalcev hrupa v okolju (UL RS,

št. 105/2005)

Število preobremenjenih prebivalcev

za kazalec hrupa dan-večer-noč in

kazalec nočnega hrupa

Vrednotenje: Primerjava števila preobremenjenih prebivalcev brez posega

in z njim

Ocenjevanje:

A – pozitiven vpliv/ni vpliva: število preobremenjenih prebivalcev zaradi

izvedbe plana je enako ali nižje kot brez njega

B – nebistven vpliv: število preobremenjenih prebivalcev zaradi izvedbe

plana se ne bo bistveno povečalo

C – nebistven vpliv pod pogoji: število preobremenjenih prebivalcev zaradi

izvedbe plana se ne bo bistveno povečalo ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov

D – bistven vpliv: število preobremenjenih prebivalcev glede na mejne ravni

za vir hrupa zaradi izvedbe plana se bo bistveno povečalo

E – uničujoč vpliv: število preobremenjenih prebivalcev glede na kritične

ravni zaradi izvedbe plana se bo bistveno povečalo

X – ugotavljanje značilnosti vpliva plana na ravni CPVO ni možno


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.3.4 VPLIVI IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV


Vplive plana ugotavljamo na osnovi opredeljenih kazalcev, to je po številu čezmerno

obremenjenih prebivalcev.

Vpliv bo nastajal tudi med samo gradnjo, saj bo obratujoče gradbišče pomenilo prevladujoč vir

hrupa, katerega dosežene ravni bodo neposredno odvisne od vrste uporabljene mehanizacije,

intenzivnosti in načina izvajanja zemeljskih in gradbenih del ter obratovalnega časa. Vpliv gradnje

obravnavamo le pri omilitvenih ukrepih.

V času obratovanja obravnavamo le končno stanje plana na območju. Obravnavamo lahko

neposreden in daljinski vpliv plana na okolje. Neposreden vpliv bo nastajal zaradi hrupa, ki ga bo

povzročal sam plan. Daljinski vpliv bo nastajal zaradi spremembe prometa po obstoječih in

načrtovanih novih cestah. Skupen vpliv pomeni neposreden in daljinski vpliv skupaj.

Glede neposrednega vpliva lahko evidentiramo naslednje možne vire hrupa: poslovne, trgovske,

oskrbovalne in podobne dejavnosti z vsemi hrupnejšimi pomožnimi napravami (prezračevalne,

hladilne naprave ipd.) ter parkirišča. O navedenih napravah nimamo podatkov, menimo pa, da

bodo precej manj vplivni kot cestni promet.

S planom je predvideno povečanje javnega potniškega prometa, zato lahko pričakujemo, da bo

cestni promet z avtomobili upadel.

Vpliv na okolje tako vrednotimo glede na osnovni okoljski cilj plana:

• Neposreden vpliv plana tako vrednotimo z B (nebistven vpliv), pri čemer gre pri pogojih za

običajne ukrepe, ki omejujemo hrup predvidenih dejavnosti in naprav.

• Daljinski vpliv plana vrednotimo z A (pozitiven vpliv/ni vpliva), saj se število preobremenjenih

prebivalcev ne bo bistveno spremenilo oz. se bo celo nekoliko zmanjšalo.

Skupen vpliv izvedbe plana na obremenitev okolja zaradi hrupa vrednotimo z A (pozitiven

vpliv/ni vpliva). Ugotavljamo, da je osnovni okoljski cilj plana izpolnjen, prav tako vplivi niso v

nasprotju z okoljskimi cilji, ki se posredno ali neposredno nanašajo na obremenitev s hrupom.

Predvidevamo celo, da se bo število preobremenjenih prebivalcev zmanjšalo.

Kakor smo ugotovili, vplivi plana na okoljske cilje niso sporni.


Med samo gradnjo je pri preseganju mejnih in kritičnih ravni hrupa za III. območje varstva pred

hrupom potrebno izvesti primerne omilitvene ukrepe, tako da gradbišče ne bo povzročalo

čezmerne obremenitve. Med možne omilitvene ukrepe sodijo predvsem časovne omejitve glede

na dnevni čas, ukrepi na viru (npr. izbira tehnologije, strojev) in na poti širjenja hrupa (npr.

pregrade, primerne lokacije virov hrupa). V primeru, da gradbišče vseeno povzroča čezmerno

obremenitev, lahko izvajalec del v skladu z 94. členom ZVO-1-UPB1 (UL RS, št. 39/06) za čas


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


gradnje s strani Ministrstva pridobi dovoljenje za občasno prekoračevanje dovoljenih ravni hrupa,

vendar tudi v tem primeru kritične ravni ne smejo biti presežene.

Vsi ukrepi v nadaljevanju se nanašajo na čas obratovanja.

Pri umeščanju potencialno hrupnih dejavnosti (poslovne, trgovske, oskrbovalne in podobne

dejavnosti ter parkirišča) vključno z morebitnimi pomožnimi napravami je potrebno izvesti takšne

ukrepe, da te dejavnosti in naprave ne bodo povzročale čezmerne obremenitve okolja s hrupom

in za okolje ne bodo moteče. V vsakem primeru je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo

poskrbeti, da poseg ne bo povzročil začasne ali trajne čezmerne obremenitve okolja s hrupom, saj

drugače poseg ne bi bil dopusten.


Spremljanje stanja okolja v času gradnje je v skladu z veljavno zakonodajo potrebno, zavezanec za

te meritve je izvajalec del. Prve meritve hrupa v času obratovanja so potrebne za dejavnosti in

naprave, ki so viri hrupa, za katere so te predpisane v skladu z veljavno zakonodajo, zavezanec za

meritve je upravljalec vira hrupa.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.4 KAKOVOST ZRAKA



Na obravnavanem območju emitirajo onesnaževala in s tem vplivajo na kakovost zunanjega zraka

veliki energetski objekti, kurišča stanovanjskih in poslovnih objektov, promet po cestah in

železnici ter industrijski in drugi emisijski viri onesnaževanja zraka pa tudi daljinski transport

onesnaženega zraka na velike razdalje. Kurišča, nekaj je skupinskih kotlovnic, posamezni

stanovanjski objekti pa imajo tudi individualna kurišča, uporabljajo predvsem tekoča in plinasta

goriva. Aktivni so le v zimskem času. Industrijski viri, večji energetski viri in promet so aktivni

preko celega leta.

4.4.1.2 Prikaz stanja okolja s kazalci stanja okolja

Podrobnejši podatki o emitiranih količinah onesnaževal za območje plana, za območje občine

Majšperk, niso poznani.


Na podlagi Sklepa o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida,

dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (UL

RS, št. 72/03) je območje plana in vplivnega območja v občini Majšperk, označeni kot območje

onesnaženosti zraka SI, ki sodi v v območje onesnaženosti zraka SI 1 (slika spodaj).

SLIKA 13: Območja onesnaženosti zraka v RS

OBRAVNAVANO OBMOČJE


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Za to območje je določena II. stopnja onesnaženosti zraka, na katerem je raven onesnaženosti

enega ali več onesnaževal višja od predpisane mejne vrednosti in nižja od vsote mejne vrednosti

in vrednosti sprejemljivega preseganja. Ravni koncentracij posameznih onesnaževal so v spodnji

tabeli.

TABELA 9: Ravni koncentracij onesnaževal v SI 1 območju

Območje SO2 NO2 PM10 Pb CO benzen O3

SI 1 5 2 2 5 5 5 1

V letnem poročilu ARSO je na podlagi meritev v letu 2007 narejena nova ocena onesnaženosti

zraka v Sloveniji. Za območje SI 1 je določena raven onesnaženosti 5 za onesnaževala SO2, CO, Pb

in benzen. Raven 2 je določena za NO2 in za delce PM10, medtem ko je določena raven 1 za O3.

Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (UL RS, št. 52/02, 41/04)

zahteva, da je potrebno na poselitvenih območjih, kjer je zrak čezmerno onesnažen, z ukrepi za

izboljšanje kakovosti zraka zagotoviti, da se ravni onesnaženosti onesnaževal znižajo do

predpisanih vrednosti. Nov poseg v okolje na območju II. stopnje onesnaženosti ne sme povzročiti

povečanja onesnaženosti zraka. Če pa zrak še ni čezmerno onesnažen, je treba z ukrepi za

ohranjanje kakovosti zraka zagotoviti, da ravni onesnaženosti ne presežejo predpisanih vrednosti

in da se obstoječa kakovost zraka ne poslabša.


IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA KAKOVOST ZRAKA


Zakonske zahteve:

1) Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (UL RS, št. 52/02, 41/04),

2) Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (UL RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 in 121/06),

3) Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (UL RS, št. 52/02, 41/04),

4) Uredba o ozonu v zunanjem zraku (UL RS, št. 8/03, 41/04),

5) Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (UL RS, št. 56/06),

6) Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (UL RS, št. 72/03),

7) Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (UL RS, št. 24/05, 92/07),


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


8) Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (UL RS, št. 34/07, 81/07).

Prizadevanja za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka zahtevajo manjše emisije

onesnaževal. Podlage za to so v različnih dokumentih od Nacionalnega programa varstva okolja

do ustrezne področne zakonodaje. Izbrali smo dva osnovna okoljska cilja plana:

1. zmanjšanje emisij onesnaževal

2. ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka z onesnaževali.

Kazalec za okoljski cilj plana zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak so emitirane količine

onesnaževal: skupni dušikovi oksidi - NOx, hlapne organske spojine - HOS in žveplov dioksid - SO2.

Kazalec, s katerim ovrednotimo okoljski cilj ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, je

stopnja onesnaženosti zraka.

Vrednotenje vplivov plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana se ugotavlja v naslednjih








Kazalec stopnja onesnaženosti zraka podrobneje vrednotimo tako, da primerjamo stanje pred

izvedbo plana in z njim v planskem obdobju:



pozitiven

III. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka se izboljša)

B vpliv je nebistven II. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka je nespremenjena)


omilitvenih ukrepov

II. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka je nespremenjena zaradi izvedbe

omilitvenih ukrepov)

D vpliv je bistven I. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka se poslabša)

E vpliv je uničujoč I. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka se poslabša in presega kritično

obremenitev)


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________






V spodnji tabeli sledijo merila vrednotenja ter metoda za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

izvedbe plana na doseganje ciljev za kakovost zraka in podnebne spremembe, upoštevani okoljski

cilji ter zakonodaja.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 10: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za kakovost zraka


Ohranjanje in izboljšanje

kakovosti zraka

Uredba o ukrepih za

ohranjanje in izboljšanje

kakovosti zunanjega zraka (UL

RS, št. 52/02, 41/04)

Uredba o žveplovem dioksidu,

dušikovih oksidih, delcih in

svincu v zunanjem zraku (UL

RS št. 52/02, 18/03, 41/04,

121/06)

Uredba o benzenu in

ogljikovem monoksidu v

zunanjem zraku (UL RS, št.

52/02, 41/04)

Uredba o ozonu v zunanjem

zraku (UL RS, št. 8/03, 41/04)

Sklep o določitvi območij in

stopnji onesnaženosti zaradi

žveplovega dioksida, dušikovih

oksidov, delcev, svinca,

benzena, ogljikovega

monoksida in ozona v


72/03)

Stopnja onesnaženosti zraka Vrednotenje: primerjava stopnje onesnaženosti zraka za posamezno

onesnaževalo brez plana in z njim v planskem obdobju

Ocenjevanje:

A – pozitiven vpliv: III. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost zraka se

izboljša)

B – nebistven vpliv: II. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost zraka je

nespremenjena)

C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov): II. stopnja

onesnaženosti zraka (kakovost zraka je nespremenjena zaradi

izvedbe omilitvenih ukrepov)

D – bistven vpliv: I. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost zraka se

poslabša)

E – uničujoč vpliv: I. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost zraka se

poslabša in presega kritično obremenitev)

X – ugotavljanje vpliva ni možno


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.4.4 VPLIVI PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA KAKOVOST ZRAKA

Izvedba predvidenih sprememb plana ne bo imela vpliva na kakovost zraka. Morda se bo nekoliko

povečal promet ob uspešno izvedenih in delujočih turističnih zanimivostih, zato se bo nekoliko

povečala količina onesnaževal. Tudi zaradi novih porabnikov energije na območju plana in zaradi

obratovanja vseh predvidenih dejavnostih (ogrevanje, hlajenje, kuhanje in drugo) bodo posredno

emisije toplogrednih plinov višje kot v obstoječem stanju. Nekoliko se bo povečala količina emisij

v zrak zaradi izgradnje bioplinske elektrarne.

Kratkoročni vpliv izvedbe plana na doseganje ciljev za kakovost zraka v času gradnje: vir emisij

bodo transportna vozila, ki bodo dovažala gradbeni in ostali material ter gradbena mehanizacija

na gradbiščih. S tem bo tudi negativni vpliv na doseganje ciljev za podnebne spremembe. Vpliv je

nebistven.

Neposredni vpliv izvedbe plana na kakovost zraka bo zaradi emisij zaradi prometa in zaradi kurišč.

Navedeni vplivi so sicer dolgoročni, a nebistveni, saj se raven onesnaževanja v primerjavi z

obstoječim stanjem ne bo povečala, pričakujemo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Neposredni vpliv izvedbe plana na podnebne spremembe bo predvsem zaradi prometa (izpušni

plini) in obratovanja kurišč. Navedeni vplivi so dolgoročni, vendar nebistveni.

Kumulativni vpliv izvedbe plana nismo ugotavljali.

Ocenjujemo, da vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za kakovost zraka ne bo (ocena A).

Načrtovane dejavnosti v okviru izvedbe spremembe plana minimalno vplivajo na poslabšanje

kakovosti zraka (npr. koncentracije onesnaževal se povečajo samo v določenem obdobju – med

gradnjo objektov, kasneje se raven onesnaževanja minimalno poveča). Skupne emitirane

količine toplogrednih plinov (promet, energetika) bodo zaradi izvedbe plana nekoliko nižje kot

brez njega: nekoliko višje zaradi dodatnih energetskih porabnikov, prometa ter kmetijskih

dejavnosti. Vpliv med obratovanjem bo trajen. Kumulativni vpliv se ne ugotavlja.

Izvedba plana je s stališča kakovosti zraka in podnebnih sprememb ustrezna, saj je okoljski cilj

plana izpolnjen.


Omilitveni ukrepi zaradi vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za kakovost zraka niso

predvideni.


Spremljanje stanja okolja (ugotavljanje kakovosti zraka in izdelava katastrov emisij toplogrednih

plinov in onesnaževal) v času izvedbe plana ni potrebno.

Monitoring med gradnjo objektov ni potreben, med obratovanjem pa so potrebne emisijske

meritve iz vseh definiranih virov prahu in vonjav v skladu s Pravilnikom o monitoringu zunanjega


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


zraka (UL RS, št. 127/03). Obseg monitoringa se naj določi v fazi pridobitve gradbenega

dovoljenja.

4.5 PODNEBNE SPREMEMBE



Na obravnavanem območju emitirajo toplogredne pline veliki energetski objekti, kurišča

stanovanjskih in poslovnih objektov, promet po cestah in železnici ter industrijski in drugi

emisijski viri onesnaževanja zraka pa tudi daljinski transport onesnaženega zraka na velike

razdalje. Kurišča, nekaj je skupinskih kotlovnic, posamezni stanovanjski objekti pa imajo tudi

individualna kurišča, uporabljajo predvsem tekoča in plinasta ter so aktivni le v zimskem času.

Industrijski viri, večji energetski viri in promet so aktivni preko celega leta.

Obnovljive vire in učinkovito rabo energije se spodbuja s povečanjem njihovega deleža v primarni

energetski bilanci države. Fosilna goriva se nadomešča z rabo tehnološko in gospodarsko

izkoristljivih potencialov obnovljivih virov. To so predvsem biomasa, lesna biomasa, sončna

energija in geotermalna energija, predvsem v lokalnih središčih Majšperk, Breg, Ptujska Gora in

Stoperce. V energetski zasnovi občine se ob analizah možnosti vključevanja obnovljivih virov in

samooskrbe z energijo opredeli možnosti varčevanja z energijo in načine pospeševanja učinkovite

rabe energije. Z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim

načrtovanjem tehnološko in oblikovno primernih objektov, sistemov poselitve in energetsko

varčnih oblik gradnje, se zagotavlja zmanjšanje porabe energije. Učinkovito in varčno rabo

energije se zagotavlja pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj ter pri prenovi in sanaciji.

Spodbuja se gradnjo novih enot za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije ter sistemov

daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo toploto iz soproizvodnje. Na reki Dravinji se glede na

možnosti predvidi male hidroelektrarne.

Toplotno omrežje za daljinsko ogrevanje se zaradi izboljšanja bivalnih kakovosti in energetske

varčnosti načrtuje v strnjenih naseljih, predvsem v Majšperku in Bregu.

V svojem lokalnem energetskem konceptu je občina predvidela energetsko varčno in učinkovito

oskrbo z energijo ob upoštevanju možnosti rabe razpoložljivih obnovljivih virov energije oziroma

energetske samooskrbe, predvsem lesne biomase. Pri vseh novo načrtovanih večjih kotlovnicah

za daljinsko ogrevanje se preveri možnost so-proizvodnje toplote in električne energije.

4.5.1.2 Prikaz stanja okolja s kazalci stanja okolja

Podrobnejši podatki o emitiranih količinah toplogrednih plinov za območje plana niso poznani.

Najpomembnejše emisije v Sloveniji nastajajo v sektorju energetika in promet (80 %), sledijo

kmetijstvo (10 %), industrija (6 %) in odpadki (4 %).


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



S stališča podnebnih sprememb na območju plana ni območij, za katere bi bil predpisan poseben

pravni režim.




Zakonske zahteve:

• Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (UL RS, št. 2/2006)

• Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola (UL RS, št. 17/2002)

• Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UL RS, št.

59/1995).

Osnovni cilj Nacionalnega programa varstva okolja za poglavje podnebne spremembe, ki izhaja iz

Kjotskega protokola in konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, je zmanjšanje

emisij toplogrednih plinov za 8 % do obdobja 2008-2012 glede na leto 1986. Zato predlagamo

osnovni okoljski cilj tega plana:

1. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Izbrani kazalec je emitirana količina toplogrednih plinov, izražena z ekvivalentom CO2, saj te

emisije predstavljajo glavni vzrok za podnebne spremembe, kazalec pa je možno tudi računsko

določiti oziroma zanj običajno obstajajo izhodiščni podatki.

4.5.2.2 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana

Toplogredne pline emitirajo predvsem promet, kurišča in industrijski viri. Na območju plana bodo

prisotni emisijski viri med gradnjo, po izvedbi plana pa bosta promet po cestnem omrežju in

poraba energije za ogrevanje/hlajenje najpomembnejša vira toplogrednih plinov, plan pa ne bo

imel neposrednega vpliva na druge vire (na primer promet, industrija, obrt) oziroma so mogoči

daljinski vplivi še preveč neznani. Zato v nadaljevanju obravnavamo le emisije toplogrednih plinov

zaradi cestnega prometa (kvantitativno z izračunom emitiranih količin – vrednosti izbranega

kazalca) in porabe energije za ogrevanje/hlajenje (kvalitativno, saj zaradi pomanjkanja podrobnih

podatkov podrobnejši izračun kazalca ni možen).

Vrednotenje vplivov plana na uresničevanje okoljskega cilja plana se ugotavlja v naslednjih






__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________





Kazalec emitirana količina toplogrednih plinov podrobneje vrednotimo tako, da primerjamo

vrednost brez izvedbe plana in z njim za določeno plansko obdobje:



pozitiven

emisije zaradi plana so enake ali nižje kot

brez njega

B vpliv je nebistven emisije zaradi plana so malo višje (do 10

%) kot brez njega


omilitvenih ukrepov

emisije zaradi plana so zaradi izvedbe

omilitvenih ukrepov malo višje (do 10 %)

kot brez njega

D vpliv je bistven emisije zaradi plana so bistveno višje kot

brez njega (10 % do 25 %)

E vpliv je uničujoč emisije zaradi plana so nesprejemljivo

višje kot brez njega (nad 25%)




4.5.3 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA TER MERILA IN METODA ZA UGOTAVLJANJE

IN VREDNOTENJA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV

Okoljske cilje strategije oziroma plana smo določili na podlagi predvidevanj, na kaj bodo


zakonodajo, vrsto dejavnosti in predvidene emisije v okolje.


vplivov izvedbe plana na doseganje ciljev za podnebne spremembe so prikazani v tabeli, ki sledi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 11: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za podnebne spremembe


Zmanjšanje emisij

toplogrednih plinov

Zakon o ratifikaciji Kjotskega

protokola (UL RS, št. 17/02)

Zakon o ratifikaciji Okvirne

konvencija Združenih narodov

o spremembi podnebja (UL RS,

št. 59/95)

Resolucija o Nacionalnem

programu varstva okolja 2005

– 2012 (UL RS, št. 2/06)

Emitirana količina toplogrednih

plinov CO2, CH4, N2O, izražena v

ekvivalentu CO2

Vrednotenje: primerjava emitiranih količin toplogrednih plinov CO2, CH4,

N2O, izražena v ekvivalentu CO2, brez plana in z njim v planskem obdobju

Ocenjevanje:

A – ni vpliva oziroma je vpliv pozitiven: emisije zaradi plana so enake ali

nižje kot brez njega

B – vpliv je nebistven: emisije zaradi plana so malo višje (do 10 %) kot brez

njega

C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: emisije zaradi

plana so malo višje (do 10 %) kot brez njega

D – vpliv je bistven: emisije zaradi plana so bistveno višje kot brez njega (10

% do 25 %)

E – vpliv je uničujoč: emisije zaradi plana so nesprejemljivo višje kot brez

njega (nad 25 %)



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.5.4 VPLIVI PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA PODNEBNE SPREMEMBE

Izvedba predvidenih sprememb plana ne bo imela vpliva na kakovost zraka. Morda se bo nekoliko

povečal promet ob uspešno izvedenih in delujočih turističnih zanimivostih, zato se bo nekoliko

povečala količina onesnaževal. Tudi zaradi novih porabnikov energije na območju plana in zaradi

obratovanja vseh predvidenih dejavnostih (ogrevanje, hlajenje, kuhanje in drugo) bodo posredno

emisije toplogrednih plinov višje kot v obstoječem stanju. Zaradi emisij izpušnih plinov vozil, ki so

tudi toplogredni plini, bo tudi negativen vpliv na podnebne spremembe. Nekoliko bo več

toplogrednih plinov zaradi obratovanje bioplinske elektrarne,

Kratkoročni vpliv izvedbe plana na doseganje ciljev za kakovost zraka v času gradnje: vir emisij bodo

transportna vozila, ki bodo dovažala gradbeni in ostali material ter gradbena mehanizacija na

gradbiščih. S tem bo tudi negativni vpliv na doseganje ciljev za podnebne spremembe. Vpliv je

nebistven.

Neposredni vpliv izvedbe plana na kakovost zraka bo zaradi emisij zaradi prometa in zaradi kurišč.

Neposredni vpliv izvedbe plana na podnebne spremembe bo predvsem zaradi prometa (izpušni plini)

in kurišč. Navedeni vplivi so dolgoročni, vendar nebistveni, emisije toplogrednih plinov bodo nižje,

kakor brez izvedbe plana.


Vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za podnebne spremembe ne bo (ocena A). Skupne

emitirane količine toplogrednih plinov (promet, energetika) bodo zaradi izvedbe plana nekoliko

nižje kot brez njega: nekoliko višje zaradi dodatnih energetskih porabnikov, prometa ter kmetijskih

dejavnosti. Vpliv med obratovanjem bo trajen. Kumulativni vpliv se ne ugotavlja.

Izvedba plana je s stališča kakovosti zraka in podnebnih sprememb ustrezna, saj je okoljski cilj plana

izpolnjen.


Omilitveni ukrepi zaradi vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za podnebne spremembe niso

predvideni.


Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana ni potrebno.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.6 NARAVA


4.6.1.1 Opis obstoječega stanja in obstoječe obremenjenosti okolja – biotska raznovrstnost in

habitatni tipi

Območje občine Majšperk lahko od severa proti jugu v grobem razdelimo na naslednje naravne

enote: južno obrobje Dravskega polja s prevladujočimi intenzivnimi njivami, do nekaj čez 300 m n.v.

visok del Dravinjskih goric, poplavno dno Dravinjske doline in del gozdnatih Haloz (največ nekaj več

kot 600 m n.v.) z zaključkom na strmih severnih pobočjih Donačke gore (882 m n.v.). Območje

vključuje tudi vzhodni del vodnega zadrževalnika Medvedce, ki je zaradi velikega pomena za varstvo

ptic deležen posebne pozornosti. Pokrajinska pestrost s pripadajočo paleto različnih habitatov se

kaže v razmeroma veliki pestrosti ptic – tukaj gnezdi okoli 120 vrst, kar je približno 60 % vseh v

Sloveniji gnezdečih vrst ptic. Od teh jih je 59 oziroma približno polovica ogroženih v nacionalnem

merilu (uvrščene v katero izmed kategorij ogroženosti Rdečega seznama ptičev gnezdilcev Slovenije,

Ur. list RS 82/02) in/ali v mednarodnem merilu (uvrščene v katero izmed kategorij ogroženosti na

IUCN evropskem rdečem seznamu ali v Prilogo 1 Direktive o pticah; BirdLife International 2004,

http://eur-lex.europa.eu /LexUriServ /LexUriServ.do?uri=DD:15:01:31979L0409:SL:PDF) (tabela 1).

Večina v nadaljevanju predstavljenih podatkov je bila zbrana v okviru popisov za Novi ornitološki

atlas gnezdilk Slovenije (NOAGS) v obdobju 2002-2010, podatki o vodomcu in beli štorklji pa v okviru

monitoringa izbranih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) v Sloveniji

(Rubinić 2005 & 2009, Rubinić et al. 2004, 2005, 2006, 2007a, 2007b, 2008 & 2009, Denac et al.

2010).

Inzenzivne njive so na obravnavanem območju glede razporeditve sejanih kultur dokaj mozaično

razporejene, prevladujejo pa koruza, različna žita in oljna repica. V takšni pokrajini so za ptice zelo

pomembni številni zaraščeni melioracijski jarki. Število vrst na tem območju je za tovrsten habitat

nadpovprečno, še zlasti na predelih nekdanjih močvirnih travnikov – Čret. Značilne gnezdilke povsem

odprtih njiv in pripadajočih robnih habitatov so poljski Alauda arvensis in čopasti škrjanec Galerida

cristata, priba Vanellus vanellus, rumena pastirica Motacilla flava, prosnik Saxicola torquata, repnik

Carduelis cannabina, medtem ko izključno v zaraščenih jarkih gnezdita močvirska trstnica

Acrocephalus palustris in rjava penica Sylvia communis. Med naštetimi je zlasti rumena pastirica v

Sloveniji zelo lokalna gnezdilka, ki tudi nikjer drugje na Dravskem in Ptujskem polju ne gnezdi v

primerljivem številu. Redkejša, varstveno pomembna vrsta tukaj je veliki strnad Miliaria calandra.

Osamele gozdnate otoke sredi njiv naseljujejo številne običajne gozdne vrste ptic, poleg teh pa tukaj

gnezdi tudi en par v Sloveniji zelo redkega črnega škarnika Milvus migrans (celotna nacionalna

populacija je 10-15 parov) in duplar Columba oenas.

Pretežno gozdnata pokrajina v Dravinjskih goricah in Halozah je poleg številnih ščinkavcev Fringilla

coelebs, taščic Erithacus rubecula, brglezov Sitta europaea, drozgov Turdus sp.in sinic Parus sp. s. lat.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


habitat šestih vrst družine plezalcev Picidae. Med temi je najredkejši srednji detel Dendrocopos

medius, medtem ko sta drugi varstveno pomembni vrsti, mali detel D. minor in pivka Picus canus,

pogostejši. Na gozdnih posekah in robovih je ponekod dokaj številna drevesna cipa Anthus trivialis.

Med maloštevilne gnezdilce gozdov sodita tudi ujedi sršenar Pernis apivorus in kragulj Accipiter

gnetilis. Vsaj prvi je verjetno pogostejši kot kažejo zbrani podatki. Redka gnezdilka gozdov (1 zaseden

teritorij) je črna štorklja Ciconia nigra, ki je bila največkrat opazovana med prehranjevanjem v

Dravinjski dolini. Ob pomanjkanju sistematičnih raziskav nočno aktivnih vrst je bila med gozdnimi

vrstami sov zabeležena le splošno razširjena lesna sova Strix aluco.

Z omenjeno gozdnato pokrajino se prepleta mozaična kmetijska krajina z ekstenzivnimi travišči in

viskodebelnimi sadovnjaki na pobočjih gričevja, ki ponekod sega do robov Dravinjske doline.

Varstveno pomembnih gnezdilk je tukaj več kot v gozdovih – med najbolj številne sodijo vijeglavka

Jynx torquilla, zelena žolna Picus viridis in pogorelček Phoenicurus phoenicurus, medtem ko je v

nacionalnem merilu močno ogrožena smrdokavra Upupa epops redkejša (po oceni gnezdi nekaj

parov). Razmeroma številna gnezdilka starih zgradb, zlasti tistih s prisotnostjo živine, je kmečka

lastovka Hirundo rustica. Zelo redek gnezdilec pobočij na toplih legah je plotni strnad Emberiza cirlus,

ki ima tukaj majhno in izolirano gnezdečo populacijo (glavnina gnezdi v JZ delu Slovenije).

Za Dravinjsko dolino so poleg meandrirajočega toka Dravinje, ki ima na večjem delu obravnavanega

območja ohranjene elemente naravnih nižinskih rek, značilni vlažni travniki. Teh je zaradi vse bolj

intenzivne rabe in spreminjanja v njive sedaj precej manj kot pred desetletjem, predstavljajo pa

ključen habitat za ohranitev nekaterih ogroženih vrst. Takšna je na primer kosec Crex crex, ki je v

Dravinjski dolini in povsod v SV Sloveniji na robu izumrtja. Vlažni, ekstenzivni travniki so najboljša

prehranjevališča za belo štorkljo Ciconia ciconia, značilno gnezdilko naselij vzdolž robov Dravinjske

doline – tukaj gnezdi večina od osmih parov na obravnavanem območju (Denac 2010). Značilne

pogostejše vrste tukaj so rjavi srakoper Lanius collurio, rumeni strnad Emberiza citrinella, prosnik,

zelenec Carduelis chloris, lišček C. carduelis, škorec Sturnus vulgaris in sivi muhar Muscicapa striata.

Gnezdilka Dravinje oziroma njenih navpičnih peščenih bregov, ki nastajajo zaradi delovanja bočne

erozije reke, je vodomec Alcedo atthis, v Sloveniji in večjem delu Srednje Evrope ogrožena vrsta. Na

odseku Dravinje znotraj občine Majšperk gnezdijo 2-3 pari. Ponekod na Dravinji gnezdi tudi siva

pastirica Motacilla cinerea, v panonskem svetu Slovenije maloštevilna in lokalno razširjena gnezdilka.

Zelo pomembno območje za ptice s številnimi redkimi oziroma ogroženimi gnezdilkami je

zadrževalnik Medvedce z bližnjo okolico. Zadrževalnik je od varstveno pomembnih vrst

najpomembnejše gnezdišče globalno ogrožene kostanjevke Aythya nyroca, konopnice Anas strepera,

sivke Aythya ferina in čopaste črnice Aythya fuligula v Sloveniji. Visoke deleže nacionalnih gnezdečih

populacij ima tukaj še več kot 10 drugih vrst vodnih ptic (Božič et al. 2009, Kerček 2009). Območje

zadrževalnika je edina lokaliteta na obravnavanem območju, ki je bila sistematično raziskana tudi v

zunajgnezditvenem obdobju (Bordjan & Božič 2009). Načrtna opazovanja so potrdila mednarodni

pomen območja za selitev velike bele čaplje Casmerodius albus in rjavega lunja Circus aeruginosus

ter nacionalni pomen za številne druge. Pomemben del območja so tudi gozdni otoki sredi

intenzivnih njiv v okolici zadrževalnika, zlasti kot gnezdišče črnega škarnika in belorepca Haliaetus

albicilla.

Reka Dravinja je eden redkih nižinskih vodotokov severovzhodne Slovenije, z na večjem delu

ohranjeno naravno strugo in obrečno zarastjo. Je edini, v dokajšnjem delu nereguliran nižinski pritok


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


reke Drave. Ohranjena rečna dinamika omogoča obstoj pestrih hidromorfoloških struktur; poplavno

območje prekrivajo ekstenzivni travniki različnih tipov, ki z mejicami, drevesnimi osamelci, vrbami

glavačami, zaraščenimi mrtvimi rokavi, okljuki in depresijami ter močvirji tvorijo tipično kulturno

krajino območja. Dravinjska dolina je območje izjemnega pomena za vrsto redkih in ogroženih

metuljev (Lycaena dispar, Maculinea nausithous, Maculinea teleius) ter kačjih pastirjev, ki jih je na

območju več kot 20 vrst (kačji potočnik, koščični škratec, popotni porečnik).

Reka Dravinja predstavlja pomemben življenjski prostor številnih vrst zaradi plavajoče in obrečne

vegetacije, zato ju je potrebno ohraniti, kar dosežemo s preprečevanjem spreminjanja naravne rečne

dinamike.

Haloze so območje močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije. Na severu pokrajino

obrobljata reki Dravinja in Drava, na zahodu pa jo omejuje gozdnati Boč, kjer je na enem od suhih

travišč rastišče velikonočnice. Vzhodni del Haloz je vinoroden, zahodni del pa pretežno pokrivajo

bukovi gozdovi, znotraj katerih se na pobočnih gruščih mozaično pojavljajo javorovi gozdovi. Na jugu

Haloze zaključuje Donačka gora. Porasla je pretežno z ilirskimi bukovimi gozdovi.

Gre za zelo veliko območje, ki bi ga lahko imenovali »naravni rezervat Štajerske« ali »center

biodiverzitete Štajerske«, saj je sicer območje Štajerske oz. kar severovzhodne Slovenije zelo

poseljeno, kmetijsko preoblikovano, prepredeno s cestami, skratka z naravovarstvenega stališča

degradirano. Območje gozdnatih Haloz je pomembno ne le zaradi gozdnih in negozdnih habitatnih

tipov (travišč), ampak tudi zaradi svoje relativno majhne poseljenosti, velike pokritosti z gozdom,

dveh floristično pomembnih vrhov - Boča in Donačke gore in ohranjene tradicionalne rabe v

hribovitih predelih. Posebej je potrebno izpostaviti vinorodne Haloze, saj vsebujejo zagotovo

največjo gostoto mezobrometalnih travnikov v Sloveniji in morda eno največjih v Srednji Evropi, čuti

se vpliv submediterana (jadranska smrdljiva kukavica Himantoglossum adriaticum, čopasta hrušica

Muscari comosum, širokolistna lobodika Ruscus hypoglossum, bodeča lobodika R. aculeatus ipd.),

oblike kmetijstva so zaradi konfiguracije terena in demografske strukture ostale tradicionalne,

ekstenzivne in ohranjajo visoko diverziteto habitatov in flore.

Na območju Občine Majšperk je bilo v sklopu obravnavanega plana opredeljenih 1382 enot urejanja

prostora, znotraj katerih je skupno izkazanih 1293 pobud (obravnavana datoteka je bila poslana z

elektronsko pošto dne 28.9.2011, Matej Škafar, Umarh d.o.o.), ki zajemajo tako individualne pobude

kot tudi pobude za spremembo namenske rabe.

Največji delež pobud (28% vseh površin obravnavanega plana) predstavljajo površine, ki bodo

spremenjene v območja prometne infrastrukture (36,78 ha), sledijo območja razpršene poselitve (ca

27% vseh površin obravnavanega plana), katerih površina se bo povečala za ca 35 ha.

Kar 30,8 ha površin bo izvzetih iz razpršene gradnje in spremenjenih v kmetijska zemljišča (te pobude

predstavljajo ca 24% vseh površin obravnavanega plana), medtem ko bo dodatnih 5,5 ha površin

izvzetih iz razpršene gradnje in spremenjenih v gozdna zemljišča (te pobude predstavljajo ca 4% vseh

površin obravnavanega plana).

Ca 15 ha površin bo spremenjenih v območja stanovanj, te pobude predstavljajo površinsko ca 11%

vseh pobud obravnavanega plana.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.6.1.2 Prikaz stanja okolja s kazalci

Stanje okolja je opredeljeno s sledečimi kazalci:

• Pomen območja za zavarovane živalske in rastlinske vrste.

• Pomen območja za prisotne habitatne tipe, s poudarkom na zavarovanih.

• Lastnosti, procesi in strukture, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V nadaljevanju so opredeljene prisotne zavarovane živalske in rastlinske vrste ter prisotni habitatni

tipi, s poudarkom na zavarovanih.

TABELA 12: Gnezdilke obravnavanega območja občine Majšperk, ogrožene v nacionalnem merilu (uvrščene v

katero izmed kategorij ogroženosti Rdečega seznama ptičev gnezdilcev Slovenije, Ur. list RS

82/02) in/ali v mednarodnem merilu (uvrščene v katero izmed kategorij ogroženosti na IUCN

evropskem rdečem seznamu ali v Prilogo 1 Direktive o pticah; BirdLife International 2004,

http://eur-lex.europa.eu /LexUriServ /LexUriServ.do?uri=DD:15:01:31979L0409:SL:PDF); s sivo

barvo so označene vrste, ki gnezdijo le na zadrževalniku Medvedce in bližnji okolici (območje

Čret)

Vrsta (slovensko ime) Vrsta (latinsko ime) Rdeči seznam

(SLO, Evropa)

Priloga 1

Direktive o

pticah

kragulj Accipiter gentilis V

skobec Accipiter nisus V

rakar Acrocephalus arundinaceus E2

bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus V

vodomec Alcedo atthis E2 X

dolgorepa raca Anas acuta K

raca žličarica Anas clypeata E2

kreheljc Anas crecca E2

reglja Anas querquedula E2

konopnica Anas strepera E2

travniška cipa Anthus pratensis Ex?

čuk Athene noctua E1

sivka Aythya ferina E2

čopasta črnica Aythya fuligula V

kostanjevka Aythya nyroca E1, VU X

bobnarica Botaurus stellaris Ex? X

mali deževnik Charadrius dubius V

bela štorklja Ciconia ciconia V X

črna štorklja Ciconia nigra V X


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


rjavi lunj Circus aeruginosus K X

duplar Columba oenas E2

prepelica Coturnix coturnix V

kosec Crex crex E2 X

srednji detel Dendrocopos medius V X

mali detel Dendrocopos minor V

črna žolna Dryocopus martius O1 X

plotni strnad Emberiza cirlus V

rumeni strnad Emberiza citrinella V

trstni strnad Emberiza schoeniclus V

sokol selec Falco peregrinus E2 X

belovrati muhar Ficedula albicollis V

čopasti škrjanec Galerida cristata V

belorepec Haliaeetus albicilla E1 X

čapljica Ixobrychus minutus E2 X

vijeglavka Jynx torquilla V

rjavi srakoper Lanius collurio V1 X

rečni galeb Larus ridibundus V

rečni cvrčalec Locustella fluviatilis V

trstni cvrčalec Locustella luscinioides E2

kobiličar Locustella naevia E2

slavec Luscinia megarhynchos V

veliki strnad Miliaria calandra V

črni škarnik Milvus migrans E2, VU X

rumena pastirica Motacilla flava V

jerebica Perdix perdix E1

sršenar Pernis apivorus V X

pogorelček Phoenicurus phoenicurus E2

pivka Picus canus V1 X

zelena žolna Picus viridis E2

črnovrati ponirek Podiceps nigricollis R

mala tukalica Porzana parva E1 X

grahasta tukalica Porzana porzana E2 X

mokož Rallus aquaticus E2


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


plašica Remiz pendulinus V

rjava penica Sylvia communis V

pisana penica Sylvia nisoria V X

pegasta sova Tyto alba E2

smrdokavra Upupa epops E1

priba Vanellus vanellus VU

Rdeči seznam ptičev gnezdilcev (Ur. list RS 82/02):

− Ex? – domnevno izumrla vrsta

− E1 – kritično ogrožena vrsta

− E2 – močno ogrožena vrsta

− V – ranljiva vrsta

− V1 – ranljiva vrsta, za katero obstaja nevarnost, da bo zaradi sprememb v življenjskem prostoru postala ogrožena

Kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) je vrsta nižinskih rek z vsaj deloma ohranjeno rečno dinamiko.

Znana razširjenost kačjega potočnika v Sloveniji je bila ob izidu Atlasa kačjih pastirjev Slovenije

(Kotarac 1997) omejena na severovzhodni del. Večina najdb, predvsem tistih s potrditvijo razvoja

(najdba leva), je bila z rek Mure, Drave in Dravinje, ličinke so bile najdene tudi v pritokih Dravinje

Ložnici in Polskavi.

Raziskava za pripravo strokovnih izhodišč za vzpostavitev omrežja Natura 2000 (Kotarac s sod. 2003)

v letu 2003 je pokazala, da največja populacija v Sloveniji živi na reki Dravi med Dravogradom in

Mariborom. Levi so bili najdeni tudi na odsekih Drave, Mure in Dravinje, vendar v mnogo manjšem

številu kot na Zg. Dravi in omejeni na optimalna mesta oziroma vsaj minimalne zajede v rečnem

bregu ob glavnem toku (Šalamun, Kotarac, 2010).

Spodnja slika prikazuje stanje populacij kačjega potočnika na Dravinji.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 14: Največje število najdb s potrditvijo razvoja kačjega potočnika na posameznih lokacijah. Vir: Šalamun, Kotarac, 2010

Močvirski cekinček (Lycaena dispar) je vrsta vezana na nižinske vlažne habitate kot so močvirski in

vlažni travniki, robovi poraslih jarkov, loke ter obrežja jezer in rek. V teh habitatih so prisotne tudi

hranilne rastline gosenic, to so različne vrste kislic, predvsem kodrastolistna (Rumex crispus),

topolistna (Rumex obtusifolius), vodna (Rumex aquaticus) ali konjska kislica (Rumex hydrolapathum).

V Sloveniji ima bolj ali manj sklenjeno razširjenost v severovzhodnem delu od spodnje Savinjske

doline na zahodu, prek Dravinje in Haloz na jugu ter ravnice in gričevja vzhodno in severno od teh

območij.

Močvirski cekinček je kljub širjenju areala ogrožena vrsta, saj so njegovi larvalni habitati v večjem

delu Evrope izrazito fragmentirani. Glavni dejavniki ogrožanja te vrste so poleg izoliranosti in majhnih

populacij izguba larvalnega habitata zaradi izsuševanj, agromelioracij, intenzivne rabe travišč

(gnojenje, intenzivna paša) in urbanizacije.(Verovnik et al 2009)


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 15: Razporeditev lokalitet, predlaganih za dolgoročni monitoring izoliranih populacij močvirskega cekinčka (L. dispar) v dolini Dravinje.Vir: Verovnik et al 2009

V Sloveniji je vrsta temni mravljiščar (Maculinea nausithous) razširjena le v severovzhodnem delu

države: Savinjska dolina, Dravinjska dolina, Haloze, Dravska dolina, Slovenske gorice, ravninski del

Pomurja in Goričko. Vrsta se pogosto pojavlja simpatrično s strašničinim mravljiščarjem (Maculinea

teleius), ki ima podobne ekološke potrebe.

Temni mravljiščar ter strašnični mravljinčar predstavljata eno najbolj ozko ekološko specializiranih

evropskih vrst metuljev. Živita predvsem na vlažnih in močvirnih travnikih ter ob z gostejšo

vegetacijo zaraslih vodnih jarkih in kanalih, kjer raste hranilna rastlina gosenic, zdravilna strašnica

(Sanguisorba officinalis).

Najpomembnejši dejavniki ogrožanja obeh vrst so: intenzifikacija kmetijstva (prezgodnja in

prepogosta košnja, hidro- in agromelioracije, gnojenje, spremembe v rabi travniških površin),

opuščanje košnje in posledično zaraščanje primernih površin za vrsto ter gradnje infrastrukture.

(Verovnik et al 2009)


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 16: Razporeditev lokalitet, predlaganih za dolgoročni monitoring izoliranih populacij temnega mravljiščarja (M. nausithous) v dolini Dravinje.Vir: Verovnik et al 2009

V okviru projekta vzpostavitve monitoringa izbranih ciljnih vrst metuljev je bilo v letu 2008

pregledanih 51 lokalitet v območjih, za katere je bilo predvideno, da se v njih strašničin mravljiščar

pojavlja v izoliranih populacijah. Med njimi je bilo 17 lokalitet na terenu ovrednotenih kot

neprimerne za vrsto zaradi uničenja habitatov, bodisi zaradi zaraščanja močvirnih travnikov ali

prepogoste košnje. Najobsežnejše degradacije habitatov vrste so v letu 2008 bile opažene v

Dravinjski in Vipavski dolini. V Dravinjski dolini se je v zadnjih letih izrazito zmanjšalo število ploskev

ovrednotenih kot potencialni habitat vrste. Stanje populacij vrste v Slovenskih goricah, Halozah in v

Dravinjski dolini je kritično, zato so v teh območjih nujni takojšnji ukrepi za povečanje površin in

izboljšanje stanja obstoječih habitatov.

SLIKA 17: Razporeditev lokalitet, predlaganih za dolgoročni monitoring izoliranih populacij strašničnega mravljiščarja (M. teleius) v dolini Dravinje.Vir: Verovnik et al 2009


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Platnica (Rutilus pigus) v Sloveniji živi v vseh vodotokih donavskega povodja, največje populacije pa

so v porečju Ljubljanice, v spodnjem toku Save, v Mirni, Krki in Kolpi.

Glavni vzroki ogroženosti vrste vzroki so črpanje gramoza, ker se uničujejo drstišča in zajezitve, ker

prekinjajo selitev v manjše pritoke na drst. Najpomembnejši vzrok pa je premajhna lovna mera (30

cm), ker ribe še niso spolno zrele.

Predlog varstvenih ukrepov

- ohranjanje naravne strukture in ustrezne prehodnosti vodotoka brez neprehodnih ovir

- eliminacija onesnaženja in redni monitoring kvalitete vode

- prepoved mehanskih posegov v prodnate in z rastlinjem porasle plitvine in prelive, kjer so drstišča

platnice.

SLIKA 18: Razširjenost platnice v Sloveniji z vrisanimi predlaganimi območji. Vir: Bertok et al 2003.

Pomembna habitatna tipa za območje Dravinje:

Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p.

Habitatni tip se razvije na peščenih in muljastih nanosih nižinskih rek ter na delih prodišč z nanosi

drobnega materiala v spodnjem toku rek. Sestavljajo ga prehodno pojavljajoče se združbe, ki

potrebujejo neporasla rastišča. Slednja oblikuje ohranjena rečna dinamika z zasipavanjem z

naplavinami ter občasnim odnašanjem ruše. Habitatni tip gradijo pionirske vrste, ki imajo rade veliko

količino dušikovih hranil v tleh in zato pogosto uspevajo tudi na sekundarnih rastiščih (nasutja, njive).


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Razvijejo se šele v poznem poletju in jeseni, ko je zaradi nizkega vodostaja največ primernih kopnih

površin. Pri nas se habitatni tip primarno pojavlja predvsem v ob nižinskih rekah vzhodne Slovenije,

sekundarno pa raztreseno po celi državi. Ogrožajo ga posegi v naravno rečno dinamiko (regulacije,

gradnja jezov), tujerodne vrste rastlin ter izkoriščanje proda in peska.

Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in

Callitricho-Batrachion

Ta habitatni tip se razvije v vodi s počasnim do srednje hitrim tokom, zmerno bogati s hranili, na

drobnozrnatem dnu. Večina rastlin je zakoreninjenih. Razvijejo lahko več metrov dolge poganjke, ki v

ugodnih pogojih tvorijo gosto plast od dna do vodne gladine. Zaradi prosojne (čiste) vode in majhne

globine je običajno presvetljenost zadostna vse do dna. Ob nizkem vodostaju so deli rastlin na

površini vode ali nad njo. Habitatni tip je v Sloveniji splošno razširjen predvsem v spodnjem toku

razmeroma naravnih vodotokov. V številnih rekah in

potokih manjka ali je nepopolno razvit zaradi neprimernih abiotskih dejavnikov (hitrost toka, zgradba

sedimenta in struge, zasenčenost struge, onesnaženje). Ogrožajo ga onesnaževanje vode, gradnja

hidroenergetskih objektov, košnja ali obdelovanje do roba struge, krčenje obrežne in vodne

vegetacije (npr. zaradi ribolova) in poraslost s tujerodnimi vrstami.

Pomembni habitatni tipi območja Haloz so:

Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna

rastišča kukavičevk)

Ta habitatni tip sestavljajo travniki ali pašniki na apnencih, dolomitih, redkeje na flišu ali peskih in

starih prodiščih. Njihova rastišča so suha, svetla in topla, podlaga je nevtralna ali rahlo bazična, z

malo hranili. Ne prenesejo gnojenja, razen na zelo pustih tleh, kjer uspevajo tudi ob zmernem

gnojenju. Poraščajo pobočja gričevij (razen severnih), kjer so plitva, mestoma razgaljena tla. Ne

prenesejo močne vlage, kakor tudi ne zastajanja vode. Potrebujejo ekstenzivno pašo ali košnjo 1-2-

krat letno, prvič po odcvetu večine travniških rastlin, brez gnojenja, s sušenjem sena na travniku, ne

škodi jim paša na koncu sezone (avgust-oktober). V Sloveniji se ta habitatni tip pojavlja raztreseno na

primernih površinah (negnojeno, zlasti karbonatna tla, prisojna pobočja). Ogrožajo ga gnojenje

travnikov, baliranje sena, spreminjanje travnikov v njive, zaraščanje z lesnimi vrstami, ponekod tudi

planinarjenje in izgradnja infrastrukture.

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki uspevajo na zmerno gnojenih, vlažnih do zmerno suhih tleh.

Košeni so dva- ali trikrat letno. V tradicionalni kulturni krajini se ponavadi pojavljajo v mozaiku s

suhimi in vlažnimi travniki. Najdemo jih povsod po Sloveniji, redki so v Slovenski Istri in na Krasu, ni

jih v visokogorju. Poznamo tri oblike tega habitatnega tipa: vlažno, suho in mezofilno. Slednja je

zaenkrat najmanj ogrožena, medtem ko suho najbolj ogroža zaraščanje, vlažno pa izsuševanje in

intenzifikacija travnikov (sprememba v njive, dosejevanje travnih mešanic, baliranje, pretirano

gnojenje, prepogosta košnja).

Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum)

Kisloljubni bukovi gozdovi uspevajo na nekarbonatni, kisli podlagi od nižin do gozdne meje. Pogosto

jih najdemo na prisojnih pobočjih. V vseh slojih vegetacije najdemo značilnice za kislo podlago: v


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


drevesnem je to pravi kostanj, v grmovnem čistilna krhlika, v zeliščnem pa borovnica in orlova

praprot. Grmovni in zeliščni sloj sta praviloma slabše razvita. Habitatni tip se pojavlja po vsej

Sloveniji, pogostejši pa je na vzhodu. Zlasti v preteklosti so ga ogrožali steljarjenje, spreminjanje v

smrekove gozdove, prekomerna sečnja in panjevsko gospodarjenje.

Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih

Sem štejemo vse gozdove plemenitih listavcev od okoli 400 do 1200 m nadmorske višine, ki se

pojavljajo v obliki otokov znotraj bukovih združb. Poraščajo vlažna in hladna pobočja, skalnate jarke

in vrtače, pretežno na karbonatni podlagi. V drevesni plasti prevladujejo gorski javor, veliki jesen in

bukev, jelke se pojavljajo le posamič. Habitatni tip se je ohranil zlasti tam, kjer bukev ni konkurenčna.

Pojavlja se na manjših površinah raztreseno po vsej Sloveniji. Ogroža ga spreminjanje v smrekove

gozdove, ponekod mu pomlajevanje otežkoča jelenjad.

Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

Ilirski bukovi gozdovi rastejo na karbonatni podlagi na nadmorski višini 600-1400 m. Sestavlja jih več

različnih združb (dinarski podgorski bukovi gozdovi, bukovi gozdovi z jelko, visokogorski bukovi

gozdovi), zanje je značilna večja vrstna pestrost kot za ostale bukove gozdove. V Sloveniji so najbolje

ohranjeni v dinarskem svetu, pojavljajo pa se tudi v Alpah in ponekod v vzhodni Sloveniji (Orlica,

Bohor, Kum, Boč, Donačka gora). V preteklosti jih je ponekod ogrožalo panjevsko gospodarjenje,

steljarjenje in gozdna paša, sedaj pa mestoma pospeševanje smreke in otežkočeno pomlajevanje

zaradi objedanja.

Lastnosti, procesi in strukture, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Na območju Občine Majšperk je opredeljeno območje izjemnega pomena za redke in ogrožene vrste

metuljev - temnega mravljinčarja, strašničnega mravljinčarja ter močvirskega cekinčka. Vrste so

vezane na vlažne habitate kot so močvirski in vlažni travniki ter obrežja potokov, zato je ohranitev

hidrološkega režima območja ključnega pomena za ohranitev biotske raznovrstnosti.


Z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (UL RS št. 48/04) so na območju Občine Majšperk

opredeljena sledeča območja:

EPO Boč – Haloze – Donačka gora (id. št. 41600)

Obsežno območje ohranjenih habitatnih tipov. Na Boču med gozdnimi združbami na južnih pobočjih

izstopajo združbe zveze Orno- Ostryon ter Fagion, na severnih pobočjih pa predvsem gozdovi bukve s

primesjo plemenitih listavcev, na območju grap. Na ovršni planoti so ohranjena območja suhih

travišč na karbonatni podlagi. Redke in ogrožene rastlinske vrste, ki jim ustreza raznolikost

življenjskih prostorov na Boču so naslednje: velikonočnica, navadni jesenček, kranjski šebenik, dišeči

volčin, kranjski jeglič, Ceterach javorkeanum. Vrstno pestrost povečujejo redke in ogrožene živalske

vrste (hrošči: alpski in bukov kozliček), metulji, vezani na suha travišča. Bogata je prav tako favna

dvoživk (hribski urh) in plazilcev (zelenec, martinček). Kraške jame predstavljajo habitat vrstam, ki so


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


vezane na tovrstne prostore. Donačka gora s subpanonskimi bukovimi gozdovi ter suhimi travišči na

karbonatni podlagi ter zakisanimi travišči na južnih legah predstavlja življenjski prostor redkim in

ogroženim vrstam, med njimi tudi endemičnimi, kot sta Juvanov netresk in Hoppejev klinček.

Pestrost rastlinskega sveta se kaže v pojavnosti vrst kot so: hrvaška perunika, travnolistna perunika,

kranjska lilija ter alpskih reliktov: Clematis alpina, Arabis alpina, Primula auricula. Ohranjeni so

ekstenzivni visokodebelni sadovnjaki ter suhi ekstenzivni travniki, bogati z orhidejami. Območje

Haloz poraščajo gozdovi; prevladujejo hrastovo-bukovi, hrastovi gozdovi s kostanjem ter kisloljubna

bukovja, na južnih pobočjih so razvite termofilne združbe s črnim gabrom, mokovcem in cerom. Brek

in skorš, ki tukaj uspevata samoniklo, nista redka. Grape poraščajo gozdovi plemenitih listavcev. V

Halozah je ohranjena kulturna krajina; ekstenzivni suhi in vlažni travniki ter visokodebelni sadovnjaki.

Haloški travniki se ponašajo z izjemno gostoto orhidej: Orchis morio, Orchis tridentata, Limodorum

abortivum, Ophrys holosericea. Pester svet Haloz dopolnjujejo številne vrste ptic: rjavi srakoper,

smrdokavra, pogorelček. Številen je prav tako svet metuljev, vezanih na suha in vlažna travišča:

Apatura ilia, Maculinea arion, Eutrix potatoria.

EPO Dravsko polje (id. št. 42500)

Območje zajema osrednji del Dravskega polja, od Miklavža na Dravskem polju na severozahodu do

Kidričevega na jugovzhodu. Od osrednjega dela je več koridornih krakov proti zahodu v smeri

Pohorja, proti jugu v smeri Dravinje in Haloz in proti vzhodu v smeri Drave. Največji ekološki pomen

tega območja se kaže v lastnostih ekološkega koridorja v smeri vzhod - zahod ter v povezovanju

alpskega in panonskega biogeografskega območja. Ohranitev teh funkcij je povezana predvsem z

ohranitvijo sklenjenih nepozidanih površin v gozdarski, kmetijski in vodo oskrbni rabi. Na območju so

prisotni naravovarstveno pomembni habitatni tipi ter habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

EPO Dravinjska dolina (id. št. 44100)

Reka Dravinja je eden redkih nižinskih vodotokov severovzhodne Slovenije, z na večjem delu

ohranjeno naravno strugo in obrečno zarastjo. Je edini, v dokajšnjem delu nereguliran nižinski pritok

reke Drave. Ohranjena rečna dinamika omogoča obstoj pestrih hidromorfoloških struktur; poplavno

območje prekrivajo ekstenzivni travniki različnih tipov, ki z mejicami, drevesnimi osamelci, vrbami

glavačami, zaraščenimi mrtvimi rokavi, okljuki in depresijami ter močvirji tvorijo tipično kulturno

krajino območja. Dravinjska dolina predstavlja življenjski prostor redkim in ogroženim vrstam ptic:

vodomec, bela štorklja, kosec, sršenar, smrdokavra. Hkrati je območje izjemnega pomena za vrsto

redkih in ogroženih metuljev (Lycaena dispar, Maculinea nausithous, Maculinea teleius) ter kačjih

pastirjev, ki jih je na območju več kot 20 vrst (kačji potočnik, koščični škratec, popotni porečnik).

EPO Medvedce (id. št. 45300)

Zadrževalnik Medvedce, zgrajen na potoku Polskavi, leži sredi intenzivno obdelanih polj; na območju

nekdanjih čret- vlažnih in močvirnih travnikov z drevesi in grmovjem, ki so se v preteklosti

razprostirali po celotnem Dravskem polju. Raznoliki močvirski habitatni tipi, številne rastlinske in

živalske vrste, mnoge med njimi redke in ogrožene, tvorijo enega pestrejših življenjskih okolij pri nas.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Izjemno naravovarstveno vrednost območju dajejo številne rastlinske vrste, ki uspevajo v vodi ter na

plitvih, muljastih obrežjih (Ranunculus circinatus, Ludwigia palustris, Peplis porpula, Marsilea

quadrifolia). Na območju se pojavlja preko 35 vrst kačjih pastirjev, med katerimi velja omeniti

stasitega kamenjaka, afriškega minljivca ter pasastega kamenjaka. Na območju je najdenih tudi 10

vrst dvoživk (plavček, pisana žaba, zelena krastača). Prav tako je območje ornitološko izjemno

bogato, saj je bilo opaženih preko 150 vrst ptic, med njimi preko 30 vrst gnezdilk; kar 13 vrst se

nahaja na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Območje Medvedc je prav tako bogato

s favno metuljev, med njimi najdemo vrste kot so: Lycaena dispar, Maculinea nausithous, Maculinea

teleius.

Na podlagi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (UL. RS št. 49/04,

110/04, 59/07, 43/08) so na območju Občine Majšperk opredeljena sledeča območja Natura 2000:

Natura 2000: SCI Boč – Haloze – Donačka gora (SI3000118)

Haloze so območje močno razgibanih, nizkih terciarnih goric panonske Slovenije. Na severu pokrajino

obrobljata reki Dravinja in Drava, na zahodu pa jo omejuje gozdnati Boč, kjer je na enem od suhih

travišč rastišče velikonočnice. Vzhodni del Haloz je vinoroden, zahodni del pa pretežno pokrivajo

bukovi gozdovi, znotraj katerih se na pobočnih gruščih mozaično pojavljajo javorovi gozdovi. Na jugu

Haloze zaključuje Donačka gora. Porasla je pretežno z ilirskimi bukovimi gozdovi.

Natura 2000: SCI Dravinja pri Poljčanah (SI3000217)

Območje predstavlja najbolj ohranjen del reke Dravinje z mokrotnimi travniki, ki jih obdajajo

gozdovi. Pomembne vrste območja so metulji rodu Maculinea ter kačji pastirji (Ophiogomphus

cecilia). Območje je ogroženo zaradi neprimernih vodnogospodarskih ukrepov in onesnaženja

vodotoka.

Natura 2000: SCI Dravinjska dolina (SI5000005)

Dravinja je na obravnavanem odseku tipičen nižinski vodotok s pretežno ohranjeno naravno strugo

in raznolikimi rečnimi in obrečnimi hidrološkimi in hidromorfološkimi pojavi in je edini, vsaj delno

naravni nižinski pritok Drave v Sloveniji. Ohranjena tradicionalna kulturna krajina z raznolikimi

ekstenzivnimi travniki in ohranjenimi morfološkimi elementi, kot so mejice, drevesni osamelci,

zaraščeni mrtvi rokavi, okljuke in depresije, redka močvirja in mlake v poplavnem območju, pogojuje

obstoj izredno pestrih habitatnih tipov, ki so bivališče redkih, ogroženih in zavarovanih živalskih vrst.

Naravne vrednote so varovane z Zakonom o ohranjanju narave. (Ur.l. RS, št. 56/99, 31/00, 119/02, 22/03,

41/04, 96 /04) in Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10).

Na območju Občine Majšperk se nahajajo naslednje naravne vrednote:


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 13: Naravne vrednote na območju Občine Majšperk


262 Donačka gora

Greben Donačke gore z zanimivo floro in vegetacijo,

izrivna struktura

bot, ekos,

zool, geol državni

4495 Dravinja

Desni pritok Drave, vzhodno od Majšperka,

južno od Ptuja ekos, zool, hidr lokalni

6966 Volčna vas - suhi travnik

Suhi travnik v Volčni vasi, južno od Majšperka,


7264 Jelovice - nahajališče kamnin

Nahajališče miocenskega peščenjaka, konglomerata,

laporovca in glinavca v kamnolomu v dolini Vundušek,

jugovzhodno od Majšperka geol lokalni

7265 Vundušek

Levi pritok Jesenice (desni pritok Dravinje),

jugovzhodno od Majšperka zool, ekos, hidr lokalni

7266 Topolinjek - mokrotni travniki

Ohranjen kompleks mokrotnih ekstenzivnih travnikov

južno od Majšperka, jugozahodno od Ptuja bot, ekos, zool državni

7267 Medvedce

Vodni zadrževalnik na južnem robu Dravskega polja pri Sestržah,

vzhodno od Slovenske Bistrice bot, zool, ekos državni

7268 Velika Glavica - suhi travnik

Vrstno bogati suhi travnik pod Veliko Glavico,

južno od Majšperka, jugozahodno od Ptuja bot, ekos državni

7269 Puša - suhi travnik

Ekstenzivni suhi travnik na Puši, južno od Majšperka,


7270 Sitež - suhi travnik

Ekstenzivni suhi travnik na Sitežu, južno od Majšperka,

jugozahodno od Ptuja bot, ekos državni

7271 Lančkov breg - suhi travnik Ekstenzivni suhi travnik na Lančkovem bregu, južno od Majšperka ekos, bot državni

7272 Donačka gora - bukov pragozd

Dinarski bukov gozd pragozdnega značaja na Donački gori,

severno od Rogatca ekos državni

7273 Jelovice - gozd Gozd gradna in pravega kostanja na Jelovicah, južno od Majšperka ekos lokalni

7274 Jelovice - rastišče breka Rastišče breka na Jelovicah, južno od Majšperka ekos lokalni

7275

Hromna grapa - rastišče

lovorolistnega

volčina in širokolistne lobodike

Rastišče lovorolistnega volčina (Daphna laureolum) in širokolististne

lobodike (Ruscus hypoglossum) v Hromni grapi, jugovzhodno od Majšperka,

jugozahodno od Ptuja bot državni

7276 Sveča - rastišče kranjske bunike

Rastišče kranjske bunike (Scopolia carniolica) v Sveči,

jugozahodno od Majšperka, jugozahodno od Ptuja bot lokalni

7277 Pišekov dob

Hrast izjemnih dimenzij pri kmetiji Pišek na Bregu,

jugozahodno od Ptuja drev državni

7278 Rodoškova skorša

Skorša izjemnih dimenzij pri domačiji Rodošek v Podložah,

severovzhodno od Majšperka, jugozahodno od Ptuja drev državni

7279 Čučkova bodika

Sedemdebelna bodika ob Čučkovi domačiji na Kupčinjem vrhu,



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


7280 Tadičeva bodika

Debela bodika ob Tadičevi domačiji na Kupčinjem vrhu,


7281 Ptujska gora - tisa Tisa na Ptujski gori drev lokalni

7282 Breg - lipi Mogočni lipi pri dvorcu Hamre na Bregu, jugozahodno od Majšperka drev lokalni

7283 Sveča - hrast dob Hrast dob v Sveči, jugozahodno od Majšperka drev lokalni

7284 Sveča - bukve Bukve v Sveči, jugozahodno od Majšperka drev lokalni

7285 Grdina - lipa Mogočna lipa pri kmetiji Äunkovič v Grdini, južno od Majšperka drev lokalni

7286 Stoperce - lipa Mogočna lipa pri domačiji Taciga v Stopercah, južno od Majšperka drev lokalni




__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Zavarovana območja so zavarovana z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in

spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.14/79) oz. z Odredbo o

razglasitvi pragozda na Donački gori za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št.3/65) oz. z Odlokom

o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na

območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.21/92).

TABELA 14: Zavarovana območja v Občini Majšperk

IDENTIF. ŠT. IME VRSTA ZAVAROVANEGA OBMOČJA POMEN

430 Zimzeleni hrast v Starem gradu pri cerkvi sv. Ane naravni spomenik lokalni

1147 Bodika, Kupčinji vrh 25 naravni spomenik lokalni

1148 Bodika, Kupčinji vrh 26 naravni spomenik lokalni

1134 Pragozdni rezervat na Donački gori (Rogaški) in Reseniku naravni rezervat lokalni

Po podatkih Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim režimom (Uradni list RS št. 88/05,

56/07, 29/09, 91/10) na območju Občine Majšperk ni varovalnih gozdov.

4.6.2 OKOLJSKI CILJI PLANA

Za te namene so upoštevane določbe predpisov, navedenih v tabelah zgoraj.

Pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin se upoštevajo nekatera splošna načela in principi

ohranjanja narave:

• Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, 61/07, 117/07, 32/08, 8/10 – v nadaljevanju

ZON) določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z

namenom prispevati k ohranjanju narave (1. člen ZON). Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti

in sistem varstva naravnih vrednot se vključujejo v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje

naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON).

• Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo

naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v dokumentih:

»Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Majšperk« (št. 4-III-353/5-O-

08/SK, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, maj 2008), “Dopolnitve

naravovarstvenih smernic za občinski prostorski načrt za Občino Majšperk (Zavod RS za varstvo

narave, Območna enota Maribor, maj 2009), »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski

načrt za Občino Majšperk – druga dopolnitev smernic« (št. 4-III-353/8-O-08/AG, Zavod RS za

varstvo narave, Območna enota Maribor, februar 2010) ter v dokumentu “Naravovarstvene

smernice za Občinski prostorski načrt za Občino Majšperk – tretja dopolnitev smernic (št. 4-III-

353/19-O-08/AG, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, september 2010).


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.6.3 MERILA VREDNOTENJA IN METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA

Vrednotenje temelji na dokumentaciji o predvidenih posegih.

Pri tem se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravovarstveno pomembnih

območij in ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja.

V poglavju so uporabljeni arhivski podatki VGB d.o.o.. Podatke o obstoječem stanju ptic je

posredoval DOPPS. Podatki o habitatnih tipih so povzeti po podatkovni bazi CKFF.

Za obravnavani plan je bil izdana Odločba o obvezni izvedbi celovite presoje vplivov na okolje

(Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-144/2008-JL, z dne: 14.5.2008), s katero se bodo

ugotovili in ocenili vplivi izvedbe plana na okolje in vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja

narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan v skladu z določili 50. člena ZVO-1.

Opredelitev in presoja ugotovljenih vplivov izvedbe plana na doseganja ciljev za varovana območja je

podrobneje obdelana v ločenem prikazu ugotovitev, ki se nanašajo na varovana območja. (Dodatek

za varovana območja , št. proj 3072/08-A).

Kumulativni vplivi odražajo zanemarljiv vpliv izvedbe plana na izbrana merila vrednotenja, ima pa

izvedba plana skupaj z obstoječimi posegi ali s posegi, ki so načrtovani in grajeni na podlagi drugih

planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več posegov istega plana združen vpliv,

katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi.

Na območju Občine Majšperk poteka območje veljavnega državnega prostorskega načrta »Lokacijski

načrt za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec« (Uradni list RS št. 34/01-2036,

110/02-5386 - ZUreP-1, 34/06-1402 - spr./dop., 33/07-1761 – ZPNačrt). Po podatkih Občine

Majšperk je plinovod v prostoru že izveden in kot tak ne predstavlja posega, ki bi po izvedbi

povzročal dodaten vpliv na okolje., zato kumulativnega vpliva skupaj z obravnavanim planom ne bo.

V pripravi je tudi Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev

do Koritnega, v tej fazi predvideni posegi še niso umeščeni v prostor, zato kumulativnega vpliva ni

možno opredeliti.

V tabelah 3 in 4 so predstavljena okoljska izhodišča in metodologija oz. izbrana merila za ocenjevanje

in vrednotenje (kazalci) vpliva izvedbe plana.

Če se podocene in ocene za katerokoli posledico učinka ne uvrstijo v velikostni razred D ali E, vplivi

plana na varstvene cilje posameznih segmentov narave in njihove celovitosti ter povezanosti niso

škodljivi.

Če se podocene in ocene za katerokoli posledico učinka uvrstijo v velikostni razred D ali E, so vplivi

plana na varstvene cilje pomembni in škodljivi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



V tabeli spodaj so navedeni cilji, kazalci in metodologija vrednotenja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe oz. v tabeli 4 za naravne vrednote, EPO in za varovana območja (območja Natura 2000, zavarovana območja).


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 15: Cilji, kazalci in metodologija vrednotenja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN HABITATNI TIPI

Cilji Zakonska izhodišča Kazalci Vrednotenje

• Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov) (NPVO)

• Odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti (ZVO-1)

• Nacionalni program varstva okolja NPVO (Ur.l. RS št. 2/06)

• Zakon o ohranjanju narave (UL RS, št. 96/04, 61/07, 117/07, 32/08, 8/10);

• Zakon o varstvu okolja (ZVO-1C) (Ur. l. RS, 39/06, 70/08, 108/09)

• Konvencija o ohranjanju evropskih prostoživečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov - Bernska konvencija (Urad. list RS, št. 55(17)/99);

• Konvencija o biološki raznovrstnosti (UL RS št. 30/95)

• Uredba o habitatnih tipih (UL. RS št. 112/03, 36/09);

• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (UL RS št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09);

• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (UL RS št. 46/04, 109/04. 84/05, 115/07, 96/08, 36/09);

• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (UL RS, št. 82/02, 42/10)

• Pomen območja za zavarovane živalske in rastlinske vrste.

• Pomen območja za prisotne habitatne tipe, s poudarkom na zavarovanih.

• Lastnosti, procesi in strukture, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

A – ni vpliva oz. pozitiven vpliv:

• Vplivi oz. učinki plana bodo enaki kot v obstoječem stanju ali pozitivni.

B - nebistven vpliv:

• Občasna prisotnost manjšega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst le na tistih območjih, ki jih poseg neposredno ne prizadene, ni uničenja ali fragmentacije redkih in ogroženih habitatnih tipov, ni prekinitve migracijskih poti, ni sprememb lastnosti, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

C – nebistven vpliv, z izvedbo omilitvenih ukrepov:

• Stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, zmeren vpliv na redke in ogrožene habitatne tipe, fragmentacija redkih, ogroženih in prednostnih habitatnih tipov, prekinitev migracijskih poti, sprememba lastnosti, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Možni so učinkoviti omilitveni ukrepi.

D - bistven vpliv:

• Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, katerih populacije se zaradi posega zmanjšajo, fragmentacija redkih, ogroženih in prednostnih habitatov, prekinitev migracijskih poti, sprememba lastnosti, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Učinkoviti omilitveni ukrepi niso možni.

E – uničujoč vpliv:

• Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst ter kritično zmanjšanje ali popolno uničenje njihovih populacij, uničenje ali fragmentacija redkih, prednostnih in ogroženih habitatov, popolna prekinitev migracijskih poti, popolna sprememba lastnosti, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Učinkoviti omilitveni ukrepi niso možni. Velika verjetnost izumrtja katere od vrst.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 16: Cilji, kazalci in metodologija vrednotenja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za naravne vrednote, EPO in za varovana območja (območja

Natura 2000, zavarovana območja)

NARAVNE VREDNOTE, EPO IN VAROVANA OBMOČJA

Cilji Zakonska izhodišča Kazalci Vrednotenje

Preprečevanje uničenja naravnih

vrednot in zmanjševanja biotske

raznovrstnosti na EPO.

Preprečitev škodljivih vplivov na

varstvene cilje, ki so opredeljeni za

območja Natura 2000

o Nacionalni program varstva okolja NPVO (Ur.l. RS št. 2/2006); o Zakon o ohranjanju narave (UL RS, št.

96/04, 61/07, 117/07, 32/08, 8/10); o Uredba o ekološko pomembnih

območjih (UL. RS št. 48/04); o Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih

vrednot (UL RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10); o Uredba o posebnih varstvenih

območjih (območjih Natura 2000), (UL RS št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08); o Pravilnik o presoji sprejemljivosti

vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11); o Operativni program upravljanja

območij Natura 2000 (sprejet na vladi RS 11.10.07).

• Prisotnost naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij

• Ugodno ohranitveno stanje za območja pomembnih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst.

• Celovitost območij ohranjanja biotske raznovrstnosti.

• Ohranjanje lastnosti, procesov in struktur, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oz. EPO.

• Ohranitev celovitosti zavarovanih in Natura 2000 območij.

• Ugodno ohranitveno stanje kvalifikacijskih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst.

• Ohranjanje lastnosti, procesov in struktur, zaradi katerih je del narave opredeljen za varovano območje.

A – ni vpliva oz. pozitiven vpliv: Vpliv je lahko pozitiven oziroma vpliva ni. Na

območju fizičnega prekrivanja plana in na območju vpliva se ne nahajajo naravne

vrednote in/ali EPO in/ali zavarovana območja in/ali Območja Natura 2000. Skladno

z mnenjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave, postopka celovite presoje

vplivov na varovana območja ni potrebno izvesti.

B - nebistven vpliv: Obravnavan plan je lociran v vplivnem območju naravnih vrednot

in/ali EPO, vendar te ne bodo prizadete oz. bo vpliv nebistven. Obravnavan plan je

lociran v vplivnem območju varovanih območij. Potrebno je (bilo) izvesti postopek

celovite presoje vplivov na varovana območja. Ocena pa izhaja iz okoljskega poročila,

izdelanega v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in

posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11).

C – nebistven vpliv, z izvedbo omilitvenih ukrepov: Na območju plana se nahajajo

naravne vrednote in/ali EPO. Pri pripravi plana bodo upoštevani ukrepi, ki jih je

predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave. Obravnavan plan je lociran v

vplivnem območju varovanih območij. Potrebno je (bilo) izvesti postopek celovite

presoje vplivov na varovana območja. Ocena pa izhaja iz okoljskega poročila,

izdelanega v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in

posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11).

D - bistven vpliv: Na območju plana se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv

bo bistven, ukrepov, ki jih je predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave,

ni mogoče v celoti upoštevati. Obravnavan plan je lociran v vplivnem območju

varovanih območij. Potrebno je (bilo) izvesti postopek celovite presoje vplivov na

varovana območja. Ocena pa izhaja iz okoljskega poročila, izdelanega v skladu s

Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na

varovana območja (Ur. l. RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11).

E – uničujoč vpliv: Na območju plana se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


bo uničujoč, ukrepov, ki jih je predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave,

ni mogoče upoštevati.

Obravnavan plan je lociran v vplivnem območju varovanih območij. Potrebno je

(bilo) izvesti postopek celovite presoje vplivov na varovana območja. Ocena pa izhaja

iz okoljskega poročila, izdelanega v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti

vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04,

53/06, 38/10, 3/11).


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.6.5 VPLIVI PLANA NA DOSEGANJE OKOLJSKIH CILJEV

4.6.5.1 Opredelitev in presoja ugotovljenih vplivov izvedbe plana na doseganja ciljev za

biotsko raznovrstnost in habitatne tipe

Skupno je na območju Občine Majšperk 1293 pobud. Največji delež pobud (28% vseh površin

obravnavanega plana) predstavljajo površine, ki bodo spremenjene v območja prometne

infrastrukture (36,78 ha), sledijo območja razpršene poselitve (ca 27% vseh površin obravnavanega

plana), katerih površina se bo povečala za ca 35 ha.

Kar 30,8 ha površin bo izvzetih iz razpršene gradnje in spremenjenih v kmetijska zemljišča (te pobude

predstavljajo ca 24% vseh površin obravnavanega plana), medtem ko bo dodatnih 5,5 ha površin

izvzetih iz razpršene gradnje in spremenjenih v gozdna zemljišča (te pobude predstavljajo ca 4% vseh

površin obravnavanega plana).

Ca 15 ha površin bo spremenjenih v območja stanovanj, te pobude predstavljajo površinsko ca 11%

vseh pobud obravnavanega plana.

Večina zgoraj opisanih pobud je že izvedenih v prostoru, zato dodatnega vpliva na doseganje ciljev za

biotsko raznovrstnost in habitatne tipe ne bo. Nov poseg v prostor predstavlja 94 pobud, ki bodo v

nadaljevanju podrobneje obravnavane. Skupno zajemajo te pobude 20,04 ha površin.

Obravnavane pobude s pripadajočo infrastrukturo ne bodo ob izvedbi predlaganih omilitvenih

ukrepov predstavljale dodatnega dejavnika z nedopustnim negativnim vplivom za tamkajšnje

populacije živalskih in rastlinskih vrst. S tem je izključen tudi vpliv plana, ki bi povzročil na novo

ustvarjene pogoje za naselitev tujerodnih vrst. Nedopustno onesnaženje tal in površinskih vod, ki bi

lahko poslabšalo življenjske pogoje redkim in ogroženim prostoživečim rastlinskim in živalskim

vrstam, bo med gradnjo preprečeno s primerno (v skladu z veljavnimi predpisi in standardi)

ureditvijo gradbišča in nadalje s primerno (v skladu z veljavnimi predpisi in standardi) odvodnjo

meteornih in odpadnih vod. Ob upoštevanju veljavnih predpisov in standardov predvidena raba

prostora ne bo povzročala prekomernega hrupa, ne prekomernega onesnaževanja zraka in ne

nedopustnega svetlobnega onesnaženja.

Največje število pobud predstavlja širitev območja razpršene poselitve, ki je predlagana na skupno

20,04 ha površine. Večina pobud se nahaja na degradiranih površinah oz. na zemljiščih, ki so v

intenzivnejši kmetijski rabi in zato z vidika biodiverzitete in habitatnih tipov nimajo večje vrednosti.

Območje predvidene razpršene poselitve zavzema zanemarljive površine habitatnih tipov varovanih

z Uredbo o habitatnih tipih (UL. RS št. 112/03, 36/09), ki jih je v skladu s to Uredbo potrebno

prednostno ohranjati v ugodnem stanju.

Ocenjujemo, da bo ob izvedbi omilitvenih ukrepov vpliv na doseganje ciljev za habitatne tipe

območja nebistven.

Največji površinski delež obravnavanih pobud pa predstavljajo pobude za spremembo v območje

stanovanj (9,3 ha). Dve pobudi UN Majšperk(oznaka FID1 815, FID1 816) posegata na površini 0,24


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


ha v gozdni sestoj, 4 pobude pa mejijo na gozdni sestoj. Gozdni sestoj ima z vidika biodiverzitete

velik pomen. Kljub temu ocenjujemo, da bo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov vpliv izvedbe pobud

za spremembo v območje stanovanj na doseganje ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe

območja nebistven.

Skoraj 2 ha gnezditvenega habitata pivke in sršenarja bo uničenega zaradi poseka dela gozda za

načrtovano bioplinarno (pobuda št. 269). Kljub temu, da se ta površina nahaja na robu večjega

gozdnega sestoja, se bo z njenim posekom znatno povečala fragmentacija habitata, saj je gozdni

sestoj z obstoječim visokonapetostnim daljnovodom že ločen od gozdnega kompleksa na pobočjih

vrha Krča (339 m n.v.). Zmanjševanje ter fragmentacija gnezditvenega habitata pivke in sršenarja

lahko ob napredujočem izginjanju prehranjevališč (ekstenzivnih travnikov in strukturiranih gozdnih

robov) povzročita občuten upad že tako majhne populacije.

Ocenjujemo, da bi izguba primernih gozdnih površin in z njo povezana fragmentacija preostalega

habitata imeli negativen vpliv na populaciji omenjenih vrst. Ta negativen vpliv je možno omiliti z

izvedbo ustreznih omilitvenih ukrepov.

Projekt Lecana zaseda ca 0,56 ha površin ob Dravinji, v sklopu projekta pa je predvidena pakirnica

kmetijskih pridelkov, poslovni objekt z vinsko kletjo, mlekarno ter manipulativne površine,

rekreacijske površine in ribogojnica.

Ob upoštevanju varstvenih pogojev, usmeritev in priporočil naravovarstvenih smernic (tretja

dopolnitev smernic Zavoda RS za varstvo narave - OE Maribor, št. 4-III-353/19-O-08/AG, 20.09.2010)

ocenjujemo, da vpliva na prisotne vrste ne bo.

Pobuda št. 270 predvideva ponovno vzpostavitev kamnoloma. Na severovzhodnem delu območja

predvidenega za ponovno vzpostavitev kamnoloma teče potok, ki ga je zaradi občutljivosti vodnega

habitata potrebno izvzeti iz območja kamnoloma. Območje pobude št. 270 predstavlja po podatkih

Zavoda za gozdove sestoj bukovih gozdov Luzulo – Fagetum , ki predstavlja habitatni tip varovan z

Uredbo o habitatnih tipih (UL. RS št. 112/03, 36/09), kar pomeni, da ga je v skladu s to Uredbo

potrebno prednostno ohranjati v ugodnem stanju. Ocenjujemo, da bo ob izvedbi omilitvenih

ukrepov vpliv na doseganje ciljev za habitatne tipe območja nebistven.

Center za ločeno zbrane odpadke je lociran sredi sestoja močvirnih črnojelševij. Ti sestoji

predstavljajo monokulture črne jelše na tleh s stoječo podtalnico oziroma občasno poplavljena

območja na manjših površinah, ki so bodisi depresije, bodisi razlitja stranskih rokavov in mrtvic. Za

ohranjanje te oblike vegetacije je potrebno zagotoviti obstoječi nivo podtalnice in ohraniti vodni

režim.

Gozdni otok močvirnih črnojelševij je bil najprej zmanjšan zaradi izvedbe čistilne naprave, z izvedbo

centra za ločeno zbrane odpadke pa se bo še dodatno zmanjšal. S tem bo izgubljen del

gnezditvenega habitata pivke in sršenarja, preostali del pa fragmentiran do te mere, da gozdni otok

kot celota domnevno ne bo več primeren za gnezdenje teh vrst.

Območje predvidenega centra za ločeno zbrane odpadke se nahaja v območju izjemnega pomena za

redke in ogrožene vrste metuljev - temnega mravljinčarja, strašničnega mravljinčarja ter močvirskega

cekinčka. Sama lokacija pobude ne predstavlja habitata zgoraj navedenih vrst, so pa te vezane na

vlažne habitate kot so močvirski in vlažni travniki ter obrežja potokov, ki pa obkrožajo lokacijo

pobude.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Ob ustrezni izvedbi predlaganih omilitvenih ukrepov ocenjujemo vpliv izvedbe centra za ločeno

zbrane odpadke na doseganje ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe kot nebistven.

Skupna ocena vpliva obravnavanega plana na doseganja ciljev za biotsko raznovrstnost in

habitatne tipe je C, vpliv izvedbe plana je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov.

TABELA 17: Prikaz vplivov obravnavanega plana na doseganje ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe

Kazalec Opisi vplivov

Ocena vplivov

Čas

ovn

i (kr

atko

-

/

sre

dn

je-

/do

lgo

roče

n)

Pro

sto

rski

(dal

jinsk

i/

ne

po

sre

dn

i)

Tip

po

sega

(ku

mu

lati

ven

/

sin

erg

ijski

)

Oce

na

ško

dlji

vost

i

vpliv

a

Pomen območja za

zavarovane živalske in

rastlinske vrste.

Nobena od obravnavanih pobud ne

posega v naravne habitate v tolikšni meri,

da bi bile ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov ogrožene populacije zavarovanih

rastlinskih in živalskih vrst

dolgoročen neposreden sinergijski C

Pomen območja za

prisotne habitatne

tipe, s poudarkom na

zavarovanih.

Izvedba plana posega na manjše površine

habitatnih tipov varovanih z Uredbo o

habitatnih tipih(UL. RS št. 112/03, 36/09)


Lastnosti, procesi in

strukture, ki so

pomembne za

ohranjanje biotske

raznovrstnosti.

Izvedba plana ob izvedbi omilitvenih

ukrepov ne bo povzročila bistvene

spremembe lastnosti, procesov in struktur

območja.


4.6.5.2 Opredelitev in presoja ugotovljenih vplivov izvedbe plana na doseganja ciljev za

naravne vrednote, EPO in za varovana območja (območja Natura 2000, zavarovana

območja)

Skupno je na območju Občine Majšperk 1293 pobud. Nov poseg v prostor predstavlja 94 pobud, ki

jih v nadaljevanju tudi podrobneje obravnavamo.

Razen v nadaljevanju navedenih treh pobud se večina obravnavanih pobud nahaja izven območij

naravnih vrednot. Pobuda št. 270 (ponovna vzpostavitev kamnoloma) se nahaja na območju NV

Vundušek (evid. št. 7265), ki predstavlja levi pritok Jesenice (desni pritok Dravinje).

Predviden center za ločeno zbrane odpadke se nahaja na območju NV Topolinjek – mokrotni travniki

(evid. št. 7266), ki predstavlja ohranjen kompleks mokrotnih ekstenzivnih travnikov.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Na območju pobude 282 (gradnja hleva za govejo živino), se nahaja NV Čučkova bodika (evid. št.

7279), sedemdebelna bodika ob Čučkovi domačiji na Kupčinjem vrhu. Ca 35 m od območja pobude

282 se nahaja še ena NV in sicer Tadičeva bodika (evid. št. 7280), debela bodika ob Tadičevi domačiji

na Kupčinjem vrhu. V okviru novogradnje na območju pobude 282 bi lahko prišlo do poškodbe

katere od bodik.

Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov izvedba zgoraj navedenih pobud ne bo ogrozila varstvenih ciljev

za naravne vrednote.

Znotraj EPO Dravinjska dolina (id. št. 44100) se nahaja 8 pobud, od tega jih 7 predstavlja

stanovanjsko gradnjo, ena pobuda pa center za ločeno zbrane odpadke.

Center za ločeno zbrane odpadke je lociran sredi sestoja močvirnih črnojelševij ob potoku sredi

poplavne ravnice južno od Majšperka. Prej cca. 2,1 ha velik gozdni otok je bil najprej zmanjšan zaradi

izvedbe čistilne naprave, z izvedbo tega posega pa se bo še dodatno zmanjšal. S tem bo izgubljen del

gnezditvenega habitata pivke in sršenarja, preostali del pa fragmentiran do te mere, da gozdni otok

kot celota domnevno ne bo več primeren za gnezdenje teh vrst.

Območje predvidenega centra za ločeno zbrane odpadke se nahaja v območju izjemnega pomena za

redke in ogrožene vrste metuljev - temnega mravljinčarja, strašničnega mravljinčarja ter močvirskega

cekinčka. Sama lokacija pobude ne predstavlja habitata kvalifikacijskih vrst. Te so vezane na vlažne

habitate kot so močvirski in vlažni travniki ter obrežja potokov, ki pa obkrožajo lokacijo pobude.

Ob ustrezni izvedbi predlaganih omilitvenih ukrepov se obstoječe lastnosti nežive in žive narave, ki

prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov območja (zaradi katerih

je ekološko pomembno območje opredeljeno) ne bodo poslabšale.

Znotraj EPO Boč – Haloze – Donačka gora (id. št. 41600) se nahaja skupno 20 pobud za nove posege

v prostoru. Večinoma gre za stanovanjsko gradnjo oz. gradnjo manjše zidanice, izjema je pobuda št.

270, ki predvideva ponovno vzpostavitev kamnoloma.

Območje predvidene gradnje (območje stanovanj, površine razpršene poselitve in razpršene gradnje)

posega le na majhne površine habitatnih tipov, ki so pomembni za območje (polnaravna suha

travišča, bukovi gozdovi, ilirski bukovi gozdovi).

Na severovzhodnem delu območja predvidenega za ponovno vzpostavitev kamnoloma (pobuda št.

270) teče potok, ki ga je zaradi občutljivosti vodnega habitata potrebno izvzeti iz območja

kamnoloma.

Območje pobude št. 270 predstavlja po podatkih Zavoda za gozdove sestoj bukovih gozdov Luzulo –

Fagetum , ki predstavlja za območje pomemben habitatni tip.

EPO Boč – Haloze – Donačka gora predstavlja obsežno območje ohranjenih habitatnih tipov. Glede

na to, da obravnavan plan posega le na majhne površine za območje pomembnih habitatnih tipov,

ocenjujemo, da se ob ustrezni izvedbi predlaganih omilitvenih ukrepov obstoječe lastnosti nežive in

žive narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov območja

(zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno), ne bodo poslabšale.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Na območju pobude št. 282 (gradnja hleva za govejo živino), se nahaja naravni spomenik lokalnega

pomena - bodika, Kupčinji vrh 25 (Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov

narave v občini Ptuj; (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.14/79)). Ca 35 m od območja pobude

282 se nahaja naravni spomenik lokalnega pomena - bodika, Kupčinji vrh 26 (Odlok o razglasitvi in

zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj; (Uradni vestnik občin Ormož in

Ptuj, št.14/79)). Naravni spomenik lokalnega pomena - bodika, Kupčinji vrh 26 se nahaja na območju

pobude za izvzem iz stavbnih zemljišč, ki je z vidika narave sprejemljiva.

V okviru novogradnje na območju pobude 282 bi lahko prišlo do poškodbe obeh zavarovanih dreves.

Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ocenjujemo, da bo vpliv plana na varstvene cilje obeh

zavarovanih območij nebistven.

Na območju SPA Dravinjska dolina sta pobudi za čistilno napravo in center za ločeno zbrane odpadke

locirani sredi sestoja močvirnih črnojelševij. S tem posegom bo izgubljen del gnezditvenega habitata

pivke in sršenarja, preostali del pa fragmentiran do te mere, da gozdni otok kot celota domnevno ne

bo več primeren za gnezdenje teh vrst.

Skoraj 2 ha gnezditvenega habitata omenjenih vrst bo uničenega zaradi poseka dela gozda za

načrtovano bioplinarno (pobuda št. 269). Čeprav se to območje nahaja izven meja območja Natura

2000, vendar znotraj območja daljinskega vpliva, je treba poudariti, da je primernega habitata za

gnezdenje sršenarja znotraj območja Natura 2000 malo, 1-2 gnezdeča para v neposredni okolici pa

se večinoma prehranjujeta znotraj tega območja.

Ocenjujemo, da bi izguba 2,4 ha primernih gozdnih površin in z njo povezana fragmentacija

preostalega habitata imeli negativen vpliv na populaciji omenjenih vrst. Ta negativen vpliv je možno

omiliti z izvedbo ustreznih omilitvenih ukrepov.

Na območju SCI Boč – Haloze – Donačka gora zavzema območje predvidene gradnje (območje

stanovanj, površine razpršene poselitve in razpršene gradnje) z fizičnim prekrivanjem oz. območjem

neposrednega vpliva le majhne površine kvalifikacijskih habitatnih tipov, zato ocenjujemo, da vpliva

na varstvene cilje območja ne bo.

Na območju fizičnega prekrivanja kot tudi neposrednega vpliva (20 m) predvidene gradnje hleva

(pobuda št. 277) ni kvalifikacijskih HT. Z območjem neposrednega vpliva sega pobuda na površini

0,039 ha v cono za ilirske bukove gozdove (HT 91K0). Po podatkih kartiranja habitatnih tipov (Jakopič

et al 2006) se na tem delu nahaja potok, sledi pas jelševij, cesta in šele nato gozdni sestoj, zato

ocenjujemo da bo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov vpliv na varstvene cilje za kvalifikacijski

habitatni tip 91K0 (ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)) nebistven.

Na severovzhodnem delu območja predvidenega za ponovno vzpostavitev kamnoloma (pobuda št.

270) teče potok, ki ga je zaradi občutljivosti vodnega habitata potrebno izvzeti iz območja

kamnoloma.

Območje pobude št. 270 predstavlja po podatkih Zavoda za gozdove sestoj bukovih gozdov Luzulo –

Fagetum (kvalifikacijski habitatni tip). Območje pobude sega na območje cone za bukove gozdove

Luzulo-Fagetum (HT 9110) ter delno na območje cone za ilirske bukove gozdove (Fagus sylvatica

(Aremonio-Fagion)) (HT 91K0) tako z območjem fizičnega prekrivanja kot z območjem neposrednega

vpliva. Območje pobude št. 270 oz območje neposrednega vpliva pobude ne presega s Pravilnikom

določeno območje zanemarljivega pomena (1% površine cone vrste oz. habitatnega tipa) za


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


kvalifikacijski habitatni tip , zato ocenjujemo, da obuditev dejavnosti v kamnolomu ob upoštevanju

smernic Zavoda za gozdove ter omilitvenih ukrepov ne bo imela bistvenega vpliva na varstvene cilje

območja.

Na območju SCI Boč – Haloze – Donačka gora poteka območje veljavnega državnega prostorskega

načrta »Lokacijski načrt za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec« (Uradni list RS

št. 34/01-2036, 110/02-5386 - ZUreP-1, 34/06-1402 - spr./dop., 33/07-1761 – ZPNačrt). Območje

plinovoda posega zajema 10 ha SCI območja.

Glede na to, da obravnavan plan posega le na majhne površine kvalifikacijskih habitatnih tipov

območja Boč – Haloze – Donačka gora ter ne posega na območje con za obe kvalifikacijski vrsti

netopirjev, ocenjujemo, da obravnavan plan ne bo ne bo doprinesel k poslabšanju razmer v prostoru

in da kumulativnih vplivov omenjenih načrtovanih projektov ne bo.

Na območju SCI Dravinja pri Poljčanah se pobudi za čistilno napravo in center za ločeno zbrane

odpadke nahajata znotraj opredeljene cone za vse tri kvalifikacijske vrste metuljev. Sam habitatni tip

na območju pobud ne predstavlja habitata kvalifikacijskih vrst. Območje neposrednega vpliva centra

za ločeno zbrane odpadke zajema v skladu s Pravilnikom 1,9 ha veliko površino, ki predstavlja 2,9%

cone za vse tri kvalifikacijske vrste metuljev. Znotraj tega območja so zajeti tudi vlažni travniki ter

obrežja potoka, ki predstavljajo habitat kvalifikacijskih vrst. Ocenjujemo, da bo ob upoštevanju

omilitvenih ukrepov vpliv na varstvene cilje območja za vse tri kvalifikacijske vrste metuljev

nebistven.

Pobuda št. 273, ki predstavlja spremembo rabe iz kmetijskih površin v pozidane površine, sega na SCI

območje z območjem neposrednega vpliva. Ocenjujemo, da izvedba pobude ob upoštevanju

naravovarstvenih smernic ne bo vplivala na varstvene cilje območja.

Na območju SCI Dravinja pri Poljčanah poteka območje veljavnega državnega prostorskega načrta

»Lokacijski načrt za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo – Rogatec« (Uradni list RS št.

34/01-2036, 110/02-5386 - ZUreP-1, 34/06-1402 - spr./dop., 33/07-1761 – ZPNačrt). Območje

plinovoda fizično prekriva 1,77 ha SCI območja.

Samo območje obravnavanega plana fizično zasede 0,38 ha znotraj cone za vse tri kvalifikacijske

vrste metuljev, kar predstavlja 0,59% površine cone za vrste. Območje neposrednega vpliva pa

zasede kar 2,9% cone za vrste temni mravljinčar, strašnični mravljinčar, močvirski cekinček. Ob

upoštevanju omilitvenih ukrepov in ob predpostavki, da pri izvedbi centra za ločeno zbrane odpadke

ne bo prišlo do spremembe hidrološkega režima območja, ki omogoča ohranjanje vlažnih habitatov,

obravnavan plan ne bo doprinesel k poslabšanju razmer v prostoru in kumulativnih vplivov

omenjenih načrtovanih projektov ne bo.

Opredelitev in presoja ugotovljenih vplivov izvedbe plana na doseganja ciljev za varovana območja je

podrobneje obdelana v ločenem prikazu ugotovitev, ki se nanašajo na varovana območja. (Dodatek

za varovana območja, št. proj 3072/08-A).


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 18: Tabela 6: Vpliv obravnavanega plana na doseganja ciljev za naravne vrednote, EPO in za

varovana območja (območja Natura 2000, zavarovana območja)

Kazalec Opisi vplivov

Ocena vplivov

Čas

ovn

i (k

ratk

o-

/ sre

dn

je-

/do

lgo

roče

n)

Pro

sto

rski

(dal

jinsk

i/

ne

po

sre

dn

i)

Tip

p

ose

ga

(ku

mu

lati

ven

/

sin

erg

ijski

)

Oce

na

ško

dlji

vost

i

vpliv

a

Celovitost območij

ohranjanja biotske

raznovrstnosti.

Izvedba plana pomeni prizadetost manjših

naravovarstveno ranljivih površin. Ob ustrezni

izvedbi omilitvenih ukrepov celovitost območja

(EPO), ki je pomembno za ohranjanje biotske

raznovrstnosti, ni ogrožena.

dolgoročen neposredni sinergijski C

Ugodno ohranitveno

stanje za območja

pomembnih

habitatnih tipov ter

rastlinskih in živalskih

vrst.

Izvedba plana ob ustrezni izvedbi omilitvenih

ukrepov ne bo poslabšala razmer do take mere, da

bi vplivale na številčnost populacij pomembnih

vrst ter povzročile potencialno slabšanje stanja

habitatnih tipov.


Ohranjanje lastnosti,

procesov in struktur,

zaradi katerih je del

narave opredeljen za

naravno vrednoto oz.

EPO.

Izvedba plana ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne

bo povzročila bistvene spremembe lastnosti,

procesov in struktur območij EPO ter naravnih

vrednot.


Ohranitev celovitosti

zavarovanih in Natura

2000 območij

Izvedba plana pomeni prizadetost manjših

naravovarstveno ranljivih površin. Ob izvedbi

omilitvenih ukrepov ne bo ogrožena celovitost

prisotnih zavarovanih območja oz. Natura 2000

območij.


Ugodno ohranitveno

stanje kvalifikacijskih

habitatnih tipov ter

rastlinskih in živalskih

vrst.

Izvedba plana posega na manjše površine

kvalifikacijskih habitatnih tipov ter habitatov

kvalifikacijskih vrst.

Ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bo prišlo do

poslabšanja razmer do take mere, da bi vplivale na

številčnost populacij kvalifikacijskih vrst ter

povzročile potencialno slabšanje stanja

kvalifikacijskih habitatnih tipov.


Ohranjanje lastnosti,

procesov in struktur,

zaradi katerih je del

narave opredeljen za

varovano območje.

Izvedba plana ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne

bo povzročila bistvene spremembe lastnosti,

procesov in struktur varovanih območij.


Vpliv predlaganih pobud na doseganje ciljev za naravne vrednote, EPO in za varovana območja (območja

Natura 2000, zavarovana območja) ocenjujemo kot nebistven C ob ustrezni izvedbi omilitvenih ukrepov.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SKUPNA OCENA VPLIVA PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA NARAVO

Segment okolja Ocena vpliva na doseganje ciljev

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN HABITATNI TIPI C- nebistven vpliv, ob izvedbi omilitvenih

ukrepov

NARAVNE VREDNOTE in EPO, VAROVANA OBMOČJA C- nebistven vpliv, ob izvedbi omilitvenih

ukrepov

Skupna ocena je opredeljena po principu maksimiranja navedene ocene za največji možen vpliv plana na

doseganje ciljev za biotsko raznovrstnost in habitatne tipe ter za naravne vrednote, EPO in varovana območja.


V spodnji tabeli so navedeni omilitveni ukrepi ter njihovi nosilci in čas izvajanja.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 19: Omilitveni ukrepi ter njihovi nosilci in čas izvajanja


ukrepa


ukrepa

Ukrep 1 - Center za ločeno zbrane odpadke:

Vzpostavitev pasu avtohtonih dreves, značilnih za poplavne ravnice (najbolje hrast, beli topol ipd.,

zaželen je večvrstni sestoj) vzdolž dovozne ceste do načrtovanega centra za ločeno zbrane odpadke v

celotni dolžini od povezovalne ceste (dolžina cca. 300 m). Sestoj se ohranja v zreli fazi, obrezovanje in

druga vzdrževalna dela se opravlja samo v nujnih primerih.

Namen je v prvi vrsti nadomestitev izgubljenega habitata za pivko, pričakovan je tudi pozitiven vpliv

na nekatere druge ogrožene vrste.

Izdelovalec plana

investitor

upravljavec




odpadke

v času obratovanja



upoštevanje v odloku



projektiranju.


omilitvenih ukrepov nadzira izvajalec

naravovarstvenega nadzora, ki ga zagotovi

investitor.


Na 2 ha kmetijskih površin ob gozdnem otoku, v katerem se nahaja čistilna naprava Majšperk in je

načrtovan center za ločeno zbiranje odpadkov (ponovno) vzpostaviti vlažne ekstenzivne travnike in jih

dolgoročno vzdrževati na naravi prijazen način. Za ta namen je najbolje izbrati zemljišča zahodno od

gozdnega otoka, kjer so takšno travniki obstajali še vsaj leta 2006. Izbrana zemljišča morajo

predstavljati fizično nadaljevanje gozdnega otoka in obstoječih grmišč, s katerimi bodo oblikovala

zaključeno celoto. Gospodarjenje s travniki naj vključuje mozaično košnjo, tako da se na polovici

travnikov izvaja pozna košnja (po 15.7.), na delu pa je košnja zgodnejša. Na travnikih velja popolna

prepoved vnosa hranil. Namen je zagotoviti optimalen prehranjevalni habitat za pivko in sršenarja kot

Izdelovalec plana

Investitor









__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


kompenzacijo za izgubljen gnezditveni habitat, ki ga ni mogoče enostavno fizično nadomestiti.

Pričakovan je tudi pozitiven vpliv na nekatere druge ogrožene vrste, zlasti belo štorkljo.

Vzpostaviti je potrebno vrstno sestavo s kislicami in zdravilno strašnico z namenom zagotovitve

habitata za vrste temni mravljinčar, strašnični mravljinčar, močvirski cekinček.

upravljavec


odpadke

v času obratovanja

projektiranju.




investitor.


ukrepa


ukrepa

Ukrep 3 – Pobuda št. 270 - ponovna vzpostavitev kamnoloma:

Iz območja kamnoloma je potrebno izvzeti potok, ki teče po severovzhodnem delu območja

predvidenega za ponovno vzpostavitev kamnoloma zaradi ohranitve obstoječe rabe oz. obstoja NV -

območje potoka je opredeljeno kot NV Vundušek (evid. št. 7265).

Za celotno območje kamnoloma naj se izdela OPPN. Ob pripravi OPPN naj se izvede postopek

sprejemljivosti izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom. V okviru presoje naj bodo

podani ukrepi za vzpostavitev rastiščnih pogojev obstoječega gozdnega sestoja.

Izdelovalec plana v času priprave plana



upoštevanje v Odloku.

Ukrep 4 - Pobude št. 18, 56, 128, 183, 225, 283, 277, Center za ločeno zbrane odpadke, UN Majšperk

(FID1 815), UN Majšperk (FID1 816), UN Ptujska Gora (FID1 566), Ptujska Gora (FID1 777), Ptujska

Gora (FID1 780)

Gradbišče je dovoljeno organizirati le znotraj površin predvidenih za poseg.

investitor

v času načrtovanja

in

gradnje


soglasodajalec preveri upoštevanje.

V okviru nadzora v fazi gradnje izvedbo


inšpekcijska služba


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Ukrep 5 – Center za ločeno zbrane odpadke:

Potrebno je ohranjati hidrološki režim širšega območja.

investitor


in

gradnje






investitor.

Ukrep 6 – Na območju pobude 282 - gradnja hleva za govejo živino, je potrebno pred pričetkom

gradnje fizično zavarovati območje obeh naravnih vrednot oz. naravnih spomenikov bodika, Kupčinji

vrh 25 ter bodika, Kupčinji vrh 26.

investitor


in

gradnje







__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.6.7 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVAJANJA PLANA

V okviru nadzora v fazi gradnje izvedbo omilitvega ukrepa št.4 in 6 nadzira pristojna inšpekcijska

služba.

V okviru nadzora v fazi gradnje izvedbo omilitvega ukrepa št. 5 nadzira izvajalec naravovarstvenega

nadzora, ki ga zagotovi investitor

Nadzor v fazi obratovanja:

Omilitveni ukrep št. 1 (zasaditev dreves) se mora izvesti pred pričetkom gradnje, nato se vsakoletno

spremlja vzpostavljanje sestoja.

Omilitveni ukrep št. 2 (pretvorba njiv v travnike) se mora izvesti pred pričetkom gradnje centra za

ločeno zbiranje odpadkov, nato se vsakoletno spremlja vzpostavljanje želenega habitata in po

potrebi izvaja ustrezne ukrepe za dosego cilja (npr. dosejevanje z ustreznimi travnimi mešanicami).

Po vzpostavitvi travnikov se izvaja redna košnja ob upoštevanju naravovarstvenih smernic.

4.6.8 VIRI

Arhiv VGB.

Bertok M., Budihna N., Pov. M., 2003. STROKOVNE OSNOVE ZA VZPOSTAVLJANJE OMREŽJA NATURA

2000 RIBE (PISCES), PIŠKURJI (CYCLOSTOMATA), RAKI DESETERONOžCI (DECAPODA). Zavod za

ribištvo Slovenije, Župančičeva 9, SI-1000 Ljubljana. (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za

okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana .. str., digitalne priloge.

BirdLife International (2011): Important Bird Areas factsheet: Črete, 17/05/2011.

Bordjan, D. & Božič, L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika

Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-

163.

Božič, L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih

zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana.

Božič, L., Kerček, M. & Bordjan, D. (2009): Naravovarstveno vrednotenje avifavne območja

zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) in dejavniki ogrožanja. Acrocephalus 30 (141/142/143): 181-

193.

Cramp, S. (ur.) (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. – Oxford University

Press, Oxford.

Čušin, B. (ured.) 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Rastline

(Pterydophyta in Spermatophyta). Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU.

Denac, D. (2010): Population dynamics of the White Stork Ciconia ciconia in Slovenia between 1999

and 2010. Acrocephalus 31 (145/146).


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Denac, K., L. Božič, B. Rubinić, D. Denac, T. Mihelič, P. Kmecl & D. Bordjan (2010): Monitoring

populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed spomladi 2010. Delno

poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana.

Jakopič, M., D. Erjavec, A. Javorič, B. Rozman, B. Terčak, 2006. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov

s predlogom conacije Natura 2000 območja Boč – Haloze – Donačka gora (SI3000118). (Projekt:

»Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij » (7174201-01-01-0002); Phare čezmejno

sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem

polju. 48 str., digitalne priloge.

Jogan, N., M. Kaligarič, I. Leskovar, A. Seliškar & J. Dobravec/I. Leskovar & J. Dobravec (ured.), 2004a.

Habitatni tipi Slovenije HTS 2004: tipologija. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za

okolje, Ljubljana. 64 str.

Jogan, N., M. Kotarac & A. Lešnik (ured.), 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih

negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo].

Naročnik: MOPE, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 961 str.,

digitalne priloge.

Kaligarič M., Trčak B. 2004. Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzonetalia villosae) (62A0).

V: Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti

značilnih rastlinskih vrst: končno poročilo. Jogan N. (ur.), Kotarac M. (ur.), lešnik A. (ur.). Miklavž na

Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 226-234.

Kerček, M. (2009): Gnezdilke kopenskega dela zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija). Acrocephalus

30 (141/142/143): 165-179.

Kryštufek, B., P. Presetnik & A. Šalamun, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura

2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,

ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge.

Poboljšaj, K., D. Erjavec, M. Kotarac, J. Kus Veenvliet, F. Rebeušek, A. Šalamun & B. Trčak, 2005.

Presoja sprejemljivosti vplivov za Državni lokacijski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke

Dravinje od Stogovcev do Koritnega. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za

kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 99 str., pril.

Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik, A. Šalamun 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst

netopirjev (Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za

kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 251 str.; digitalne priloge.

Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2009. Monitoring populacij izbranih ciljnih

vrst netopirjev 2008-2009 (Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana.

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 121 str.; digitalne priloge.

Rubinič, B., Božič, L., Denac, D. & T. Mihelič (2004): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultati

popisov v sezoni 2004. Drugo vmesno poročilo. Naročnik: Agencija RS za okolje. DOPPS, Ljubljana.

Rubinič, B., Mihelič, T. & L. Božič (2005): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultati popisov v

sezoni 2005. Četrto vmesno poročilo. Naročnik: Agencija RS za okolje. DOPPS, Ljubljana.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Rubinić, B. (2005): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Končno poročilo. Naročnik: ARSO. DOPPS,

Ljubljana.

Rubinić, B. (2009): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za

okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana.

Rubinić, B., Božič, L., Denac, D. & P. Kmecl (2006): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultat

popisov v gnezditveni sezoni 2006. Vmesno poročilo. Naročnik: Agencija RS za okolje. DOPPS,

Ljubljana.

Rubinić, B., Božič, L., Denac, D. & P. Kmecl (2007b): Poročilo monitoringa izbranih vrst ptic na

posebnih območjih varstva (SPA). Rezultati popisov v gnezditveni sezoni 2007. Končno poročilo

(november 2007). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana.

Rubinić, B., L. Božič, D. Denac, T. Mihelič & P. Kmecl (2009): Monitoring populacij izbranih vrst ptic.

Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2009. Vmesno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in

prostor. DOPPS, Ljubljana.

Rubinić, B., L. Božič, P. Kmecl, D. Denac & K. Denac (2008): Monitoring populacij izbranih vrst ptic.

Vmesno poročilo. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2008. Naročnik: Ministrstvo za okolje in

prostor. DOPPS, Ljubljana.

Rubinić, B., Mihelič, T., Denac, D. & T. Jančar (2007a): Poročilo monitoringa izbranih vrst ptic na

posebnih območjih varstva (SPA). Rezultati popisov v gnezditveni sezoni 2007. Poročilo (oktober

2007). Naročnik: Zavod RS za varstvo narave. DOPPS, Ljubljana.

Šalamun, A., M. Kotarac, 2010: Dopolnitev predloga območij za vključitev v omrežje Natura 2000 –

kačji pastirji (Odonata): kačji potočnik (Ophigomphus cecilia) (končno poročilo). Naročnik:

Ministrstvo za okolje in prostor RS. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju,

36 str.

Verovnik R., Čelik T., Grobelnik V., Šalamun A., Sečen, T. & Govedič M., 2009. Vzpostavitev

monitoringa izbranih ciljnih vrst metuljev. Končno poročilo – III. mejnik

VREZEC A., POLAK S., KAPLA A., PIRNAT A. & ŠALAMUN A. (2006): Monitoring populacij izbranih

ciljnih vrst hroščev (prvo delno poročilo). – Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 40 str., 3 priloge

za okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.7 TLA, KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO


Območja kmetijskih zemljišč zavzemajo 45 % površin občine. Približno polovica je najboljših

kmetijskih zemljišč. Ta delež se v največji možni meri ohranja. Na zaščitenem rezervatu podtalnice

Dravsko polje se kmetijsko proizvodnjo prilagodi zahtevam varstva vodnih virov. Preprečuje se

zaraščanje kmetijskih zemljišč. V občini se zarašča 83,5 ha oziroma 2,8 % kmetijskih površin.

Prednostno se ohranja in vzdržuje travnike, vinograde in sadovnjake.

Gozd pokriva 52 % površja občine. Prevladuje lesno proizvodni gozd. Gozdov s posebnim

namenom je zelo malo. Z vidika vzdrževanja gozdov in energetske oskrbe je pomembno

sonaravno izkoriščanje lesne biomase kot podlage za razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti,

temelječih na tem naravnem viru.

Prednostno območje za razvoj kmetijstva je skrajni severni del občine, Dravsko polje. Meliorirano

območje južno od reke Polskave je namenjeno poljedelstvu, prilagojenemu zahtevam varstva

vodnih virov.



Pri določitvi okoljskih ciljev ter meril in metode za vrednotenje vplivov izvedbe plana na

doseganje ciljev za tla, kmetijske površine in gozdove smo upoštevali sledečo veljavno

zakonodajo:

1) Zakon o kmetijstvu (UL RS, št. 54/00, 16/04, 45/04);

2) Pravilnik o katastru dejanske rabe kmetijskih zemljišč (UL RS, št. 6/05);

3) Program razvoja podeželja za RS (UL RS, št. 116/04);

4) Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte (UL RS, št. 69/03 in 31/04);

5) Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje (UL RS,št. 52/03);

6) Navodila o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (UL SRS, št. 45/82);

7) Navodilo za določitev zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Sloveniji (UL SRS, št. 29/86);

8) Zakon o gozdovih (UL RS, št. 30/93, 13/98, 56/99,67/02, 110/02);


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


9) Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (UL RS, št. 88/05).


Okoljske cilje plana smo določili na podlagi predvidevanj, na kaj bodo predvidene dejavnosti v

okviru predlogov plana imele vpliv. Ob tem smo upoštevali veljavno zakonodajo, vrsto

dejavnosti, predvidene emisije v okolje, rabo tal in kakovost tal.


vplivov plana na kmetijstvo in gozdarstvo so prikazana v tabeli, ki sledi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 20: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za tla, kmetijstvo, gozdarstvo in zelene mestne površine


Ohranjanje kakovosti tal

Ohranjanje gozdnih površin

Ohranjanje zelenih mestnih

površin

Uredba o vnosu nevarnih

snovi in rastlinskih hranil v tla

(UL RS, št. 68/96, 35/01, 2/04,

29/04, 41/04)

Uredba o mejnih, opozorilnih

in kritičnih imisijskih

vrednostih nevarnih snovi v

tleh (UL RS, št. 68/96, 41/04)

Zakon o gozdovih (UL RS, št. 30/93, 13/98, 56/99,67/02, 110/02);

Prizadetost pridelovalne funkcije tal

oz. kmetijskih površin

Zmanjšanje gozdnih površin

Zmanjšanje zelenih mestnih površin

Vrednotenje

Vrednotenje se nanaša na vpliv izvedbe plana na kmetijske površine,

gozdove in zelene površine; nanaša se na spremembo obstoječega stanja

tal glede na fizično degradiranost oziroma na izgubo kmetijskih površin ter

s tem izkoriščanju za kmetijski namen.

Vrednotenje se nanaša na velikost gozda in upošteva ohranjanje velikosti in

urejenosti zelenih mestnih površin.

Upošteva se tudi vpliv zaradi kvalitete tal in s tem temeljenja na stabilnost /

posedanje nadpovprečno visokih zgradb.

Ocenjevanje

Ocena posledic izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje z

vidika pridelovalne funkcije kmetijskih površin in ohranjanja gozdnih

površin ter zelenih mestnih površin.

Ocenjuje se primernost tal za izvedbo globokih temeljev in podzemnih

delov objektov.

A: Vpliv je pozitiven

Poveča se površina kmetijskih zemljišč. Izboljša se pridelovalna funkcija

kmetijskih zemljišč.

Območja gozda se poveča. Povečajo in uredijo se zelene mestne površine.

Vpliva na spreminjanje lastnosti tal zaradi temeljenja ne bo.

Vpliva ni

Tla oziroma kmetijske površine zaradi izvedbe plana niso prizadeta.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



Območja gozda ostajajo nespremenjena, tudi velikost zelenih mestnih

površin ostaja nespremenjena.

Vpliva na spreminjanje lastnosti tal zaradi temeljenja ne bo.


Zaradi izvedbe plana se pojavi manjša prizadetost (t.j. njihova fizična

degradacija) manj kvalitetnih tal in manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč

(drugih kmetijskih zemljišč) ter izguba manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč

za kmetijski namen (sprememba namembnosti zemljišč). Najboljša

kmetijska zemljišča niso prizadeta oz. so prizadeta v manjši meri.

Območja gozda se minimalno zmanjšajo.

Pojavi se minimalno zmanjšanje velikosti zelenih mestnih površin.

Pojavi se minimalna sprememba lastnosti tal zaradi temeljenja, možna so

minimalna posedanja objektov izjemnih višin.


Zaradi izvedbe plana se pojavi zmerna prizadetost (t.j. njihova fizična

degradacija) manj kvalitetnih tal in zmerna prizadetost manj kvalitetnih

kmetijskih zemljišč (drugih kmetijskih zemljišč) ali manjša prizadetost

najboljših kmetijskih zemljišč oziroma izguba manj kvalitetnih kmetijskih

zemljišč v večji meri in najboljših kmetijskih zemljišč v manjši meri

(sprememba namembnosti zemljišč).

Območja gozda se zmanjšajo. Prisotno je zmanjšanje zelenih mestnih

površin.

Pojavijo se spremembe lastnosti tal zaradi temeljenja, pojavijo se le

minimalna posedanja objektov izjemnih višin zaradi izvedbe omilitvenih

ukrepov.

D: Vpliv je bistven

Zaradi izvedbe plana se pojavi velika prizadetost (t.j. njihova fizična

degradacija) manj kvalitetnih tal, velika prizadetost manj kvalitetnih


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



kmetijskih zemljišč (drugih kmetijskih zemljišč) ali zmerna prizadetost

najboljših kmetijskih zemljišč oziroma izguba najboljših kmetijskih zemljišč v

večji meri (sprememba namembnosti zemljišč).

Območja gozda se v veliki meri zmanjšajo.

Zelene mestne površine se v veliki meri zmanjšajo, velik del je neurejenih.

Pojavijo se spremembe lastnosti tal zaradi temeljenja, pojavijo se

posedanja objektov izjemnih višin.



Zaradi izvedbe plana se pojavi zelo velika/nedopustna prizadetost (t.j.

njihova fizična degradacija in onesnaženje) zelo kvalitetnih tal; velika

prizadetost najboljših kmetijskih zemljišč; izravnalni ukrepi (nadomestna

kmetijska zemljišča) niso mogoči.

Območja gozda se bistveno zmanjšajo. Zelene mestne površine se v veliki

meri zmanjšajo, večina je neurejenih.

Pojavijo se spremembe lastnosti tal zaradi temeljenja, pojavijo se večja

posedanja objektov izjemnih višin, ki lahko vodijo v porušitev.



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.7.4 VPLIVI IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA TLA, KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO

Lokacija nekaterih posegov je na kmetijskih zemljiščih. Izdelovalec plana je pripravil seznam

nadomestnih kmetijskih zemljišč. V vmesnem času je bil sprejet nov Zakon o kmetijskih zemljiščih

(ZKZ-UPB2) (UL RS, št. 71/11), ki dopušča uvedbo odškodnin za spremembo namembnosti

kmetijskih zemljišč. Tako bo morebitni investitor za spremembo namembnosti plačal ustrezno

odškodnino glede na boniteto kmetijskega zemljišča. Zaradi navedenega nismo preverjali

površine kmetijskih zemljišč in ne stanje kmetijskih zemljišč predvidenih za nadomeščanje.

Predvideni posegi v manjši meri posegajo v gozd in gozdni prostor. Večje območje predstavlja

samo poseg št. 270, kamnolom peščenjaka na parceli 451/1, k.o. Bolfenk v velikosti 16.227 m2.

Površina je bila zmanjšana za polovico glede na prvotni predlog in kakor je navedel izdelovalec

OPN v komentarjih k smernicam, je to sprejemljivo s stališča nosilca urejanja prostora (Zavod za

gozdove Slovenije). To je sicer velik obseg posega, vendar je aktivnost bistvenega pomena za

razvoj občine, zato je poseg sprejemljiv.

Predvidene aktivnosti v okviru spremembe plana ne posegajo na površine gozda s posebnim

namenom ali varovalnega gozda.

Izvedba predvidenega plana bo imela trajni vpliv. Sicer gre za trajno izgubo kmetijskih zemljišč in

gozdnega prostora. So pa predvidena nadomestna kmetijska zemljišča, kar bi bilo potrebno

uporabiti, ne glede na možnost plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih

zemljišč.

Zaradi predvidenih dejavnosti v okviru plana ne pričakujemo onesnaženosti tal, saj ne bo

nekontroliranih izpustov odpadne vode v tla ali vnašanja odpadkov v tla, vsi posegi bodo izvedeni

tako, da ne bo prišlo do onesnažnja tal (kontrolirano zbiranje in čiščenje odpadne vode).

Neposredni vpliv na kmetijska zemljišča zaradi izvedbe vseh predvidenih dejavnosti spremembe

plana je bistven, saj gre za trajno izgubo najboljših kmetijskih zemljišč in gozdnih površin.


Zaradi predvidenih širitev na kmetijske in gozdne površine za izvedbo dejavnosti v okviru

spremembe plana, ocenjujemo, da bo vpliv na doseganje ciljev za tla, kmetijstvo in gozdarstvo,

nebistven (ocena B), saj gre v manjši meri za izgubo gozdnih površin in najboljših kmetijskih

zemljišč (sprememba namembnosti zemljišč).



4.7.6 SPREMLJANJE STANJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Spremljanje stanja okolja ni predvideno.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.8 ODPADKI


Na področju ravnanja z odpadki se v občini Majšperk zagotavlja po vrstah ločeno zbiranje,

ponovno uporabo, zmanjševanje količin odpadkov in nevarnostnega potenciala na izvoru ter

varno končno odlaganje. Neurejena odlagališča ter druga stara bremena se odpravlja. Na

celotnem območju občine se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov po vrstah

na izvoru, še posebej biološko razgradljivih odpadkov, ki se jih v največji možni meri kompostira

individualno ali v skupnih kompostarnah. Zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov se postavlja na

območju celotne občine, gostota pa se prilagodi gostoti poselitve in primerni dostopnosti.

Občina gradi zbirni center za začasno ločeno zbiranje trdih komunalnih odpadkov pred odvozom v

reciklažo za svoje območje.

Odlagališča odpadkov v občini ni. Regionalni center za ravnanje z odpadki je v Gajkah v Mestni

občini Ptuj.

Obstoječa neustrezna odlagališča odpadkov, tako imenovana »črna« oziroma »divja« odlagališča,

ki so potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, Občina sanira prioritetno. V okviru

sanacije divjih odlagališč bo zagotovila okoljsko-tehnične ukrepe za preprečitev potencialnega

onesnaževanja naravnih virov, njihovo prostorsko sanacijo, v okviru katere se predvidi ustrezna

raba saniranega prostora in učinkovit nadzor nad nedovoljenim odlaganjem odpadkov v okolje

Ravnanje na področju odpadkov ureja za območje občine Majšperk sledeča lokalna zakonodaja:

1) Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Majšperk - neuradno prečiščena besedilo (1) (UL RS, št. 29/07).


IZVEDBE PLANA

Pri določitvi okoljskih ciljev ter meril in metode za vrednotenje vplivov zaradi nastajanja

odpadkov smo upoštevali sledečo veljavno zakonodajo:

1) Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL RS, št. 32/06, 98/07, 53/09, 61/11)

2) Pravilnik o ravnanju z odpadki ter spremembe in dopolnitve le-tega (UL RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 priloga 7, priloga 8, priloga 9, 41/04, 34/08)

3) Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (UL RS, št. 34/08, 61/11)

4) Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (UL RS, št. 42/04, 62/08)

5) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (UL RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11)


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


6) Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (UL RS, št. 104/00, 41/04, 78/01)

7) Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (UL RS, št. 21/01)

8) Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (UL RS, št. 34/08)

9) Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (UL RS, št. 85/98, 50/01, 25/08).


Okoljske cilje dejavnosti v okviru izvedbe plana smo določili na podlagi predvidevanj, na kaj bodo


zakonodajo, vrsto dejavnosti in s tem povezano nastajanje odpadkov.


vplivov plana zaradi odpadkov so prikazana v tabeli, ki sledi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 21: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev zaradi nastajanja odpadkov


Zmanjševanje nastajanja

odpadkov na izvoru

Ločen zajem različnih snovnih

tokov odpadkov

Pravilnik o ravnanju z odpadki ter

spremembe in dopolnitve le-tega

(UL RS, št. 84/98, 45/00, 20/01,

13/03 priloga 7, priloga 8, priloga

9, 41/04, 34/08)

Uredba o odlaganju odpadkov na

odlagališčih (UL RS, št. 32/06,

98/07, 53/09, 61/11)

Pravilnik o obremenjevanju tal z

vnašanjem odpadkov (UL RS, št.

34/08, 61/11)

Pravilnik o predelavi biološko

razgradljivih odpadkov v kompost

(UL RS, št. 42/04, 62/08)

Uredba o ravnanju z embalažo in

odpadno embalažo (UL RS, št.

84/06, 106/06, 110/07, 67/11,

68/11)

Pravilnik o ravnanju z baterijami

in akumulatorji, ki vsebujejo

nevarne snovi (UL RS, št. 104/00,

41/04, 78/01)

Odredba o ravnanju z ločeno

Količine ločeno zbranih odpadkov

Količina odpadkov s končnim

mestom odlaganja na odlagališču

odpadkov

Količine nevarnih odpadkov

Vrednotenje

Vrednotenje se nanaša na vpliv izvedbe plana zaradi nastajanja odpadkov;

nanaša se na ustrezno zbiranje odpadkov in na ustrezno odlaganje

odpadkov.

Ocenjevanje


vidika zbiranja in odlaganja odpadkov.

A: Pozitivni vpliv

Količina zbranih odpadkov na območju plana ne bo vplivala na povečanje

celotne količine zbranih in odloženih odpadkov na nivoju občine.

Vsi odpadki bodo zbrani na izvoru in reciklirani. Delež odpadkov s končnim

mestom odlaganja na odlagališču odpadkov bo minimalen, delež biološke

frakcije bo minimalen.

Vsa divja odlagališča bodo sanirana.

Vpliva ni

Količina zbranih odpadkov na območju plana ne bo vplivala na povečanje


Večina odpadkov bo zbrana na izvoru in reciklirana. Delež odpadkov s

končnim mestom odlaganja na odlagališču odpadkov bo minimalen, delež

biološke frakcije bo minimalen.

Večina divjih odlagališč bo sanirana.


Količina zbranih odpadkov na območju plana bo minimalno vplivala na

povečanje celotne količine zbranih in odloženih odpadkov na nivoju občine.

Na obravnavanem območju je predvideno zadostno število zbiralnic ločeno


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



zbranimi frakcijami pri opravljanju

javne službe ravnanja s

komunalnimi odpadki (UL RS, št.

21/01)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki

nastanejo pri gradbenih delih (UL

RS, št. 34/08)

Pravilnik o ravnanju z odpadnimi

olji (UL RS, št. 85/98, 50/01,

25/08)

Odlok o načinu opravljanja

obveznih lokalnih gospodarskih

javnih služb zbiranja in prevoza

komunalnih odpadkov in

odlaganja ostankov predelave ali

odstranjevanja komunalnih

odpadkov na območju Občine

Majšperk - neuradno prečiščena

besedilo (1) (UL RS, št. 29/07)

zbranih frakcij.

Polovica odpadkov bo zbrana na izvoru in reciklirana. Polovica odpadkov s

končnim mestom odlaganja bo na odlagališču odpadkov, v odloženih

odpadkih bo delež biološke frakcije minimalen.

Število divjih odlagališč se bo bistveno zmanjšalo.


Količina zbranih odpadkov na območju plana bo vplivala na povečanje


Na obravnavanem območju ni predvidenega zadostnega števila zbiralnic

ločeno zbranih frakcij, to število je možno z enostavnimi ukrepi povečati.

Manjši del odpadkov bo zbran na izvoru in recikliran. Večina odpadkov s

končnim mestom odlaganja bo na odlagališču odpadkov, v odloženih

odpadkih bo delež biološke frakcije minimalen.

Tudi za velike količine odpadkov s končnim mestom odlaganja na

odlagališču odpadkov bodo z omilitvenim ukrepom zagotovljene zadostne

kapacitete za odlaganje (npr. obstaja realna možnost zagotavljanja

dodatnih odlagalnih površin).

Število divjih odlagališč se bo zmanjšalo.

D: Vpliv je bistven

Količina zbranih odpadkov na območju plana bo vplivala na povečanje


Na obravnavanem območju ni predvidenega zadostnega števila zbiralnic

ločeno zbranih frakcij. Minimalni del odpadkov bo zbran na izvoru in

recikliran. Večina odpadkov bo s končnim mestom odlaganja na odlagališču

odpadkov, v odloženih odpadkih bo znatni delež biološke frakcije.

Zaradi dejavnosti pri izvedbi plana bodo nastajale manjše količine nevarnih

odpadkov.

Število divjih odlagališč bo ostalo nespremenjeno.


Količina zbranih odpadkov na območju plana bo bistveno vplivala na


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



povečanje celotne količine zbranih in odloženih odpadkov na nivoju občine.

Na obravnavanem območju ni predvidenih zbiralnic ločeno zbranih frakcij.

Odpadki se na izvoru ne bodo zbirali in ne reciklirali. Vsi odpadkov odo imeli

končno mesto odlaganja na odlagališču odpadkov, v odloženih odpadkih bo

znatni delež biološke frakcije.

Zaradi dejavnosti pri izvedbi plana bodo nastajale velike količine nevarnih

odpadkov.

Število divjih odlagališč se bo povečalo.



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.8.4 VPLIVI IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV


Pri izvajanju predvidenih dejavnosti na obravnavanem območju v okviru plana bodo nastajali

odpadki, ki so jih posamezni upravljavci dolžni odstranjevati v skladu z zahtevami zakonodaje

(Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL RS, št. 32/06, 98/07), Pravilnik o ravnanju z

odpadki ter spremembe in dopolnitve le-tega (UL RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 priloga 7,

priloga 8, priloga 9, 34/08), Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (UL

RS, št. 42/04), Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (UL RS, št. 3/03,

50/04, 34/08), Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (UL RS, št. 3/03, 44/03,

34/08), Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (UL RS, št. 104/00, 12/02, 84/06),

Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (UL RS, št. 104/00),

Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s

komunalnimi odpadki (UL RS, št. 21/01), Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (UL RS, št. 85/98,

50/01, 25/08)).

Večinoma gre za odpadke kot so embalaža, mešani komunalni odpadki, steklo, papir in karton,

odpadki iz lovilcev olj, odpadki obrtnih delavnic.

Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo

nekaterih ločeno zbranih snovi.

Število zbiralnic in zbirnih centrov za odpadke na območju občine je 34. Glede na število

prebivalcev (4241) je zagotovljena ena zbiralnica na 125 prebivalcev občine Majšperk, kar je

ustrezno glede na zahteve zakonodaje (v strnjeni poselitvi ena zbiralnica za 200 prebivalcev).

Količina ločeno zbranih odpadkov na prebivalca je 50 kg.

V občini Majšperk nastajajo različne vrste odpadkov, ki so prikazane v spodnji tabeli, kjer je ob

vrsti odpadka navedena še klasifikacijska številka odpadka.

TABELA 22: Klasifikacijske številke tipičnih odpadkov v občini

Klasifikacijska številka odpadka Naziv odpadka

20 01 01 Papir in karton

20 01 02 Steklo

20 01 08 Organski kuhinjski odpadki

20 01 10 Oblačila

20 01 11 Tekstilije

20 01 25 Jedilno olje in maščobe

20 01 34 Baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v 20 01 33


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Klasifikacijska številka odpadka Naziv odpadka

20 01 38 Les, ki ni zajet v 20 01 37

20 01 39 Plastika

20 01 40 Kovine

20 02 01 Odpadki, primerni za kompostiranje

20 02 02 Zemlja in kamenje

20 02 03 Drugi odpadki, neprimerni za kompostiranje

20 03 01 Mešani komunalni odpadki

20 03 03 Odpadki pri čiščenju cest

20 03 04 Greznični mulji

20 03 06 Odpadki iz čiščenja komunalnih odpadnih vod

20 03 07 Kosovni odpadki

15 01 01 Papirna in kartonska embalaža

15 01 02 Plastična embalaža

15 01 05 Sestavljena (kompozitna) embalaža

15 01 06 Mešana embalaža

15 01 07 Steklena embalaža

V času gradnje objektov v sklopu izvedbe plana bodo nastajali predvsem gradbeni odpadki, s

katerimi je potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri

gradbenih delih (UL RS, št. 3/03, 41/04, 50/04, 62/04). Vpliv je ocenjen kot kratkoročen in je

nebistven.

Količina zbranih odpadkov na območju plana bo minimalno vplivala na povečanje celotne količine

zbranih in odloženih odpadkov na nivoju občine. Ocenjujemo, da je na obravnavanem območju

zadostno število zbiralnic ločeno zbranih frakcij.

Večina odpadkov bo zbrana na izvoru in reciklirana. Delež odpadkov s končnim mestom odlaganja

na odlagališču odpadkov bo minimalen, delež biološke frakcije bo minimalen.

Nastajanje odpadkov zaradi predvidenih dejavnosti je trajno in vpliv zaradi tega ocenjujemo kot

nebistven.

Vpliv zaradi izvedbe plana na nastajanje odpadkov je trajen.

Zaradi izvedbe plana ne bo posrednega vpliva na nastajanje odpadkov. Daljinski vpliv zaradi

nastajanja odpadkov bo zaradi trensporta ločeno zbranih frakcij iz začasne zbiralnice v regijski

center za ravnanje z odpadki ter zaradi končnega odlaganja odpadkov na odlagališču, ki ni na

območju občine Majšperk. Vpliv ocenjujemo kot nebistven.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Kumulativnega vpliva nismo ugotavljali, za obravnavano območje je opisani plan edini. V

neposredni bližini se izvajajo plani, ki so vezani na stanovanjsko gradnjo oziroma za storitvene

dejavnosti.

Količina zbranih odpadkov na območju plana ne bo bistveno vplivala na povečanje celotne

količine zbranih in odloženih odpadkov na nivoju občine. Večina odpadkov bo zbrana na izvoru

in reciklirana. Delež odpadkov s končnim mestom odlaganja na odlagališču odpadkov bo

minimalen, delež biološke frakcije bo minimalen. V daljšem časovnem obdobju bodo sanirana

vsa divja odlagališča. Skupni vpliv zaradi vseh dejavnosti pri izvedbi plana na doseganje ciljev

zaradi načina ravnanja z odpadki je nebistven (ocena B).






__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.9 KULTURNA DEDIŠČINA


4.9.1.1 Uvod

Temeljni predpis s področja kulturne dediščine je Zakon o varstvu kulturne dediščine - ZVKD-1

(Ur.l. RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011, Odl.US: U-I-297/08-19).

V občini Majšperk je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih

in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.

35/89-181, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010-51, 12/2010-86.

V občini se nahajajo objekti oz. območja kulturne dediščine, ki so navedeni v spodnji tabeli.

TABELA 23: Kulturna dediščina na območju Občine Majšperk

Ime Ešd Površina

m2



3 Majšperk - Vaško jedro 1338 11455

4 Majšperk - Koroščeva vila 1339 1880

5 Breg pri Majšperku - Znamenje sv.

Janeza Nepomuka

1379 50

6 Janški Vrh - Bobekova kapelica 1386 50

7 Lešje - Tudejeva kapelica 1403 50

8 Majšperk - Kopšetova kapelica 1404 18



11 Jelovice - Cerkev sv. Bolfenka 3129 740



14 Ptujska Gora - Cerkev sv. Lenarta 3296 140


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Ime Ešd Površina

m2



17 Stoperce - Cerkev sv. Antona

Puščavnika

3395 41529

18 Stoperce - Cerkev sv. Antona

Puščavnika

3395 187


Fortunata

3541 125


Fortunata

3541 29604

21 Sestrže - Okopi 6473 5335

22 Podlože - Gomilno grobišče Gomila 6475 5575

23 Slape - Prazgodovinska naselbina 6476 62083

24 Doklece - Plano in gomilno grobišče 6477 24141

25 Zgornja Sveča - Reliefne podobe na

skalah

6487 10444



28 Doklece - Gomila 6505 7172

29 Breg pri Majšperku - Grad Hamre 6515 11774

30 Stogovci pri Ptuju - Znamenje pri hiši

Stogovci 15

6645 52

31 Stogovci pri Ptuju - Znamenje s kipom

Pieta

6646 379

32 Stogovci pri Ptuju - Spominska plošča

tehniki Lacko

6670 50

33 Podlože - Gomilno grobišče Pod

Vrhkom

15427 47045

34 Sestrže - Arheološko območje Gradišče 15429 65118

35 Doklece - Lackova kapelica 19815 50

36 Jelovice - Jurketova kapelica 19816 50

37 Jelovice - Skokova kapelica 19817 50


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Ime Ešd Površina

m2

38 Jelovice - Vodlska kapelica 19818 50

39 Jelovice - Znamenje 19819 50

40 Breg pri Majšperku - Novakova

grobnica

19820 291

41 Kupčinji Vrh - Resenička kapelica 19821 50

42 Koritno pri Majšperku - Ajdovšekova

kapelica

19822 50

43 Koritno pri Majšperku - Štumberska

kapelica

19823 50

44 Medvedce - Vaška kapelica 19824 50

45 Naraplje - Kapelica Na Polucah 19825 50

46 Planjsko - Znamenje 19826 50

47 Podlože - Lokonova kapelica 19827 50

48 Podlože - Strašekova kapelica 19828 50

49 Ptujska Gora - Kapelica sv. Roka 19829 50

50 Ptujska Gora - Pečnikova kapelica 19830 50

51 Ptujska Gora - Pranger 19831 50

52 Sestrže - Gregatva kapelica 19833 50

53 Stanečka vas - Križ 19834 50

54 Stoperce - Benečka kapelica 19854 50

55 Stoperce - Maksova kapelica 19855 50

56 Stoperce - Vrabičeva kapela 19856 50

57 Savinsko - Turiška kapelica 20219 10

58 Preša - Štjanetva preša 24380 23

59 Spodnja Sveča - Domačija Klarič 24383 85

60 Majšperk - Grad Majšperk 24672 5885

61 Stoperce - Osnovna šola 24676 280

62 Stoperce - Župnišče 24677 154

Območja in objekti kulturne dediščine so razvidna iz javnih evidenc. Za potrebe izdelave

okoljskega poročila smo podatke o enotah nepremične kulturne dediščine pridobili od Občine, ki


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


jih je pridobila od Ministrstva za kulturo v elektronski obliki. V prilogah k poročilu je priložena

karta s prikazom enot kulturne dediščine na območju občine Majšperk in predvideni posegi

(priloga 5, Pregledna situacija s prikazom območij kulturne dediščine).

4.9.1.2 Ocena stanja dediščine

Oceno stanja dediščine v nadaljevanju povzemamo po smernicah, ki smo jih za to nalogo pridobili

od Ministrstva za kulturo (št. 3501-21/2008/5 z dne 26.5.2008).

Na območju občine Majšperk je evidentiranih 52 enot nepremične kulturne dediščine. Status

kulturnega spomenika ima trenutno 17 enot, od tega je cerkev sv. Marije na Ptujski Gori

evidentirana in v postopku za razglasitev kulturnega spomenika državnega pomena. Vse enote so

z ustrezno evidenčno številko (EŠD) vpisane v Register nepremične kulturne dediščine pri

Ministrstvu za kulturo.

Profana stavbna dediščina

Evidentiranih je 7 enot. Za kulturni spomenik je razglašen samo dvorec Hamre. Trenutno je

prazen in je potreben obnove za ustrezno namembnost. Razvaline gradu Majšperk so v zakrite z

gozdno vegetaciji in pravzaprav težje dostopne, zato bi bila potrebna sanacija okolja. Ostala

etnološka dediščina je na območju občine slabo zastopana, saj so v preteklosti večino haloških

domačij bodisi preuredili, ali pa so jih enostavno porušili.

Sakralna stavbna dediščina – cerkve, kapele, znamenja (34 enot – od tega 8 razglašenih). Je tista

zvrst dediščine, ki se ji v zadnjem času posveča največ pozornosti.

Memorialna dediščina - 1 enota razglašena za kulturni spomenik.

Arheološka dediščina (7 enot – od tega 6 razglašenih za kulturni spomenik). Stanje je različno,

odvisno od načina gospodarjenja s prostorom. Enote arheološke dediščine so v glavnem v gozdnih

površinah, zato ni neposredne nevarnosti za uničenje. Enota Podlože-Gomilno grobišče Gomila

(EŠD 6475) je prezentirano 'in situ' kot kulturni spomenik.

Naselbinska dediščina (2 enoti, ena je razglašena). Stanje naselbinske dediščina se z novodobno

urbanizacijo vztrajno poslabšuje. Naselje Ptujska Gora je potrebno celovite revitalizacije.

Zaradi nastalega razkoraka med vrednotenimi kulturnimi spomeniki in dejansko razglašenimi, kar

je posledica prostorskih degradacij in novih strokovnih izhodišč, je potrebno pripraviti nov

razglasitveni akt za celotno območje občine.



Pri določitvi okoljskih ciljev ter meril in metode za vrednotenje vplivov plana na kulturno

dediščino smo upoštevali sledečo veljavno zakonodajo:

• Strategija razvoja Slovenije (sprejeto na 30. redni seji Vlade RS dne 23.6.2005),


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (UL RS, št. 16/08).

Temeljni predpis s področja kulturne dediščine je Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1).

Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in

pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke

in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih

in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega

vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Dediščina se deli na materialno in živo dediščino.

Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina. Celostno ohranjanje

dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin tako, da

dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni

razvoj (1.člen ZVKD-1).

Na podlagi tega zakona so predmet javne koristi za varstvo posamezne stvari ali vrednote, ki so:

• registrirana dediščina je dediščina, ki je vpisana v register in ki ni spomenik;

• nacionalno bogastvo je premičnina, ki sodi v eno od zvrsti dediščine, ki jih določa Priloga

Uredbe 3911/92/EFS, za katere je zaradi njihovega pomena omejen iznos ali izvoz iz

Republike Slovenije ter so določeni ukrepi v zvezi s trgovanjem in hranjenjem;

• spomeniki:

o nepremični spomeniki (predstavljajo izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno

prispevajo h kulturni raznolikosti, so pomemben del prostora ali dediščine

Republike Slovenije ali njenih regij ali predstavljajo vir za razumevanje

zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in

prostorom) ter

o premični spomeniki in žive mojstrovine (predstavljajo izrazit dosežek

ustvarjalnosti ali dragoceno prispevajo h kulturni raznolikosti, so pomemben del

življenja na območju Republike Slovenije ali njenih regij ali predstavljajo

pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove

povezanosti s sedanjo kulturo);

• varstvena območja dediščine je območje z enotnimi značilnostmi nepremične dediščine,

ki je zaradi svojih vrednot in razvojnih potencialov pomemben del prostorskih ureditev;

• arheološke ostaline so vse stvari in vsakršni sledovi človekovega delovanja iz preteklih

obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k

odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem,

za katere sta glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere je

mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti

dediščine. Arheološke ostaline so tudi stvari, povezane z grobišči, določenimi na podlagi

predpisov o vojnih grobiščih, in z vojno, skupaj z arheološkim in naravnim kontekstom, ki

so bile pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let. Strokovno identificirane in registrirane

arheološke ostaline postanejo dediščina.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Varstvo dediščine se po ZVKD-1 zagotavlja z upoštevanjem aktov o razglasitvi nepremičnih

spomenikov, sprejetih na podlagi 13. do 15. člena ter 21. Člena ZVKD-1, registriranih arheoloških

najdišč in aktov o varstvenih območij dediščine, sprejetih na podlagi 25. člena ZVKD-1.

4.9.2.1 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Osnovno izhodišče vrednotenja je, da je vpliv oz. stopnja vpliva odvisna od značilnosti posega in

značilnosti območja oz. objekta kulturne dediščine oz. varstvenega režima. Ključnega pomena je

preverjanje ali je poseg skladen z določili, ki veljajo za posamezen objekt in območje.

Upoštevali smo, da je vpliv na okolje oz. kulturno dediščino odvisen od količine spremembe in /

ali spremembe kakovosti:

• ugotavljali smo obseg oz. količino spremembe - primerjava stanja kulturne dediščine pred spremembo in stanja kulturne dediščine po spremembi ter

• ugotavljali smo spremembe kakovosti - primerjava kakovosti kulturne dediščine pred spremembo in kakovosti kulturne dediščine po spremembi.

Kot merila vrednotenja smo še upoštevali:

• stopnjo zagotavljanja pogojev za ohranjanje kulturne dediščine,

• stopnjo upoštevanja območij in objektov pri pripravi vsebin prostorskih aktov,

• stopnjo uresničevanja koncepta aktivnega varstva,

• obseg izkoriščenih potencialov, ki jih omogoča kulturna dediščina.

4.9.3 SPLOŠNI VARSTVENI REŽIMI

4.9.3.1 Usmeritve za varovanje arheološke dediščine (tip A)

Arheoloska dediščina so zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih, in predmeti iz teh plasti oziroma obdobij, ne glede na to ali so na kopnem ali pod vodo. Osnovna izhodišča pri varovanju arheoloske dediščine so:

• varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija in situ);

• ohranitev kulturnega in znanstvenega pomena dediščine po posegih v prostor z izvedbo arheoloških raziskav, pri čemer je treba dati prednost nedestruktivnim metodam;

• integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

Zlasti se varuje zemljišča in zemeljske plasti z arheološkimi ostanki pred različnimi destrukrivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in gozdarska raba, gradnja različnih objektov in infrastrukturnih naprav, itd); ptostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča.

Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega Ie, če ni možno najti drugih rešitev in Ie na osnovi rezulratov arheoloških raziskav. Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor se morajo opraviti predhodne arheološke raziskave. V kolikor te raziskave niso izvedene v postopku priprave prostorskega akta, jih opravi pristojni zavod pred


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


posegom v okviru svoje dejavnosti. To pomeni zaradi velikega obsega del ne bo možno del opraviti v skladu s pričakovanji investitorjev.

4.9.3.2 Usmeritve za varovanje stavbne dediščine (tip SP, SS in SSP)

Stavbno dediščino zaradi boljše preglednosti delimo na: profano (podeželske, mestne in trške stavbe), sakralno (cerkve, kapelice, znamenja), sakralno-profano (npr. samostani, župnišča).

Zlasti se varuje:

• tlorinska in višinska zasnova (gabariti);

• gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova;

• oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barvo, detajli itd.);

• funkcionaIna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;

• komunikacijska in infrastruktuma navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površini ter lego, namembostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb).

Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.

V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v sldadu s kultumovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega programa za spomenik. Usmeritve smiselno veljajo tudi za določene oblike tehniške dediščine (območja, stavbe, skupine stavb, naprave itd., ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji).

4.9.3.3 Usmeritve za varovanje memorialne dediščine (tip M)

Zlasti se varuje:

• avtentičnost lokacije;

• materialno substanco in fizično pojavnost objekta;

• vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute).

Memorialna dediščina prvenstveno obeležuje spoin na pomembnejše dogodke in osebnosti iz naše zgodovine. Kot memorialno dediščino lahko obravnavamo spominska obeležja, spominske plošče, nagroboike ter določene prostore in stavbe. V memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

4.9.3.4 Usmeritve za varovanje naselbinske dediščine (tip N)

Zlasti se varuje:

• zgodovinski značaj naselja;

• naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov);

• odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;

• prostorsko pamembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki);


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti. itd.);

• naravne in druge meje rasti ter robove naselja;

• podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina);

• odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega)

• stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.),

Praviloma je za naselbinsko dediščino potrebno programiranje revitalizacije in rehabilitacije v okviru urbanističnih, krajinskih ali programskih zasnov. Ukrepi morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim posameznega tipa kulturne dediščine (stavbne, memorialne, arheološkeke itd.) znotraj naselja. V naselbinsko dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije v sldadu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. V kolikor se za posege v naselja predvideva podroben prostorski načrt, je pottebno izdelati konservatorski načrt za prenovo.

4.9.3.5 Usmeritve za varovanje vrtnoarhitekturne dediščine (tip VA)

Zlasti se varuje:

• kompozicijo zasnove (oblika, strukrura, velikost, poteze);

• kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture);

• naravne sestavine, ki so vkIjučene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.);

• funkcionalno zasnovo z navezavo na. stavbno dediiCino oz. stavbe in na pomine, ki so pomembne za delovanje celote;

• podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor.

Pri drevoredih se zIasti varuje:

• oblikovno zasnovo drevoreda (dolžino, drevesne vrste, sadilno razdaljo, sistem zasajanja itd.),

• ekološke pogoje, ki so potrebni za razvoj in obstoj drevja,

• rastišče pred gradbenimi deli, ki lahko prizadenejo posamezna drevesa.

Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje, ki ga lahko vrši Ie primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno kuIturnovarstveno sIužbo.

4.9.3.6 Usmeritve za varovanje dediščinske kulturne krajine (tip KK)

Kulturna krajina je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine spomeniško območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru. Zlasti se varuje:

• krajinsko zgradbo in prepoznavno prostorsko podobo (naravne in kulturne prvine);

• procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (tradicionalno rabo);

• tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva;

• odprti prostor pred urbanizacijo;


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• način navezave na stavbno in naselbinsko dediščino.

Varstvo kulturne krajine je lahko uspešno Ie v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo -kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura itd.

4.9.3.7 Usmeritve za varovanje posebne tipe dediščine (tip O)

Pod tipolosko oznako »ostalo« uvrščamo enote dediščine, ki jih z običajnimi tipološkimi oznakami ne moremo natančno opredeliti. Zlasti se varuje:

• ohranjeno materialno substanco;

• prostorsko pojavnost in lokacijo;

• vsebinski in prostorski kontekst navezave enote z okolico.

Pod to tipološko oznako uvrščamo predvsem:

a) vodnjake in različne naprave, kjer se poleg osnovnih alinej varuje tudi tehnične značilnosti objekta,

b) ruševine naselbinske dediščine, kjer se poleg zgoraj naštetih osnovnih alinej smiselno upošteva tudi usmeritve za arheološko dediščino.

c) Ruševine naselbinske dediščine, kjer se poleg zgoraj naštetih osnovnih alinej smiselno upošteva tudi varstven režim za naselbinsko in arheološko dediščino ter kulturno krajino.

Pod to tipološko oznako uvrščamo tudi večje enote, ki združujejo več tipoloških vsebin. To so predvsem:

a) večja območja gradov, kjer se smiselno upošteva in dopolnjuje usmeritve za posamezne tipe dediščine, ki se nahajajo znotraj območja enote (npr. za stavbno, vrtnoarhitektumo, arheološko dediščino) ter usmeritve za dediščinsko kulturno krajino.


Okoljske cilje plana smo določili na podlagi predvidevanj, na kaj bodo predvidene dejavnosti v

okviru predlogov v planu imele vpliv.


vplivov plana na kulturno dediščino so prikazani v tabeli, ki sledi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 24: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za kulturno dediščino


Ohranitev števila objektov

kulturne dediščine

Ohranitev velikosti območij


Ohranitev lastnosti objektov

in območij kulturne dediščine

Dosledno izvajanje določb

predpisov in varstvenih

režimov

Strategija razvoja Slovenije

(sprejeto na 30. redni seji

Vlade RS dne 23.6.2005)

Zakon o varstvu kulturne

dediščine (ZVKD-1) (UL RS, št.

16/08)

Odlok o razglasitvi

nepremičnih kulturnih in

zgodovinskih spomenikov na

območju občine Maribor

(MUV, št.5/92-80)

Zagotavljanje pogojev za ohranjanje


Upoštevanost ohranjanja kulturne

dediščine v konceptu prostorskega

razvoja / konceptu prenove in širitve

Upoštevanost območij in objektov

pri pripravi vsebin prostorskih aktov

Uresničevanje koncepta aktivnega

varstva

A – Vpliv je pozitiven: plan bo na kulturno dediščino vplival pozitivno -

zmanjšal stopnjo ogroženosti dediščine, izboljšal dostopnost,

prezentiranost, omogočal bo obnovo kulturne dediščine.

- Vpliva ni: ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območja ali vplivnega

območja kulturne dediščine – negativnih posledic izvedbe plana ne bo.

B – Vpliv je nebistven: ureditve v sklopu izvedbe plana so v bližini

območja ali vplivnega območja kulturne dediščine, območje posega je v

vidnem polju kulturne dediščine, toda poseg ne vpliva na kulturno

dediščino.

C – Vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov: ureditve v sklopu

izvedbe plana posegajo v območja, objekte in vplivna območja ali se

nahajajo ob teh območjih, degradirajo celovitost dediščine, lahko tudi

samo v času gradnje, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni

ukrepi.

D – Vpliv je bistven: ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja,

objekte in vplivna območja, degradirajo celovitost dediščine, zaradi

ureditev bi lahko prišlo do poškodbe posameznih prvin dediščine ali

sprememb v kakovosti posameznih značilnosti, omejena bi bila dostopnost

in/ali zmožnost prezentacije dediščine, prišlo bi do opustitve rabe oz.

neustrezne rabe.

E – Vpliv je uničujoč: ureditve v sklopu plana posegajo v območja in

objekte kulturne dediščine na način, da je pričakovati njihovo uničenje.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.9.5 VPLIVI IZVEDBE PLANA NA DOSEGANJE CILJEV ZA KULTURNO DEDIŠČINO

Predvideni posegi v okviru plana so izven območij enot kulturne dediščine oziroma so pobude

sprejemljive. Sprejemljive so predvidene pobude na meji z enoto kulturne dediščine:

• Predlog 142, sedaj poseg skupaj s pobudo 201 oz. EUP SE1, SE2 in SE 3 se nahajajo v neposredni soseščini enote kulturne dediščine Sestrže-Gradišče (EŠD 15429); območji EUP SE 1 in SE 2 se na robu prekrivata z območjem EŠD 15429; območji EUP je potrebno na robu korigirati, da se umakne območju EŠD; je sprejemljivo, varuje se arheološke plasti enote kulturne dediščine.

Zaradi tega ni neposrednega vpliva na enote kulturne dediščine. Neposredni vpliv izvedbe plana

na enote kulturne dediščine se nanaša na ureditve v sklopu plana, ki posegajo v območja ali v

vplivna območja enot kulturne dediščine.

Daljinskega vpliva ne bo.

Trajnih vplivov na doseganje ciljev za enote kulturne dediščine zaradi izvedbe spremembe plana

ni. Obstoječe stanje enot se ne bo spremenilo.

Kumulativnega vpliva nismo ugotavljali. Ocenjujemo, da sinergijskega vpliva ni.

Na robu območja enote kulturne dediščine Sestrže-Gradišče (EŠD 15429) sta predvideni območji EUP SE 1 in SE 2. Območji EUP je potrebno na robu korigirati, da se umakne območju EŠD. Zato ocenjujemo vpliv plana na doseganje ciljev za kulturno dediščino kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).


Območji EUP SE 1 in SE 2 se na robu prekrivata z območjem enote kulturne dediščine Sestrže-

Gradišče (EŠD 15429); območji EUP je potrebno na robu korigirati, da se umakne območju EŠD.




__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.10 ZDRAVJE LJUDI IN KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA

4.10.1 UVOD

Poglavje smo razdelili na več podpoglavij, kjer obravnavamo vplive na prebivalstvo, zdravje ljudi

in kakovost bivalnega okolja po sledečih segmentih:

• Zrak

• Hrup

• Oskrba s pitno vodo in ravnanje z odpadno vodo

• Ravnanje z odpadki

• Elektromagnetno sevanje

• Svetlobno onesnaževanje.

Posamezno od navedenih podpoglavij ima več poglavij:

• Obstoječe stanje okolja

• Okoljski cilji, merila in metoda za ugotavljanje in vrednotenje vplivov izvedbe plana na doseganje ciljev za posamezni segment

• Vplivi plana na okolje z opredelitvijo in presojo ugotovljenih pomembnih vplivov izvedbe plana

• Omilitveni ukrepi

• Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana.

Kjer je tematika že obravnavana v drugih poglavjih je tako navedeno in se zapisi ne podvajajo.

V zaključku so zbrane vse ugotovitve obravnave posameznih segmentov in je podana skupna

ocena vpliva izvedbe plana na prebivalstvo, zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja.

4.10.2 ZRAK

V poglavju 4.4. Kakovost zraka smo obravnavali vpliv plana na kakovost zraka. Ocenili smo, da

vpliva plana na doseganje ciljev za kakovost zraka ne bo (ocena A).

K obravnavi v točki 4.4. dodajamo nekatere podatke in ugotovitve v nadaljevanju tega poglavja.

4.10.2.1 Obstoječe stanje okolja

Na območju občine Majšperk so tri državne ceste:


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• 432 Rogatec - Majšperk - Hajdina (regionalna cesta II. reda),

• 688 Slovenske Konjice - Žiče - Poljčane - Majšperk (regionalna cesta III. reda) in

• 690 Majšperk - Jurovci - Tržec - Zg.Leskovec (regionalna cesta III. reda).

Po ozemlju Občine Majšperk poteka plinovod (CC-SI klasifikacija: 22210 – Distribucijski plinovod)

MMRP Ceršak – MMRP Rogatec, na katerega niso priključeni prebivalci občine Majšperk.

Na daljinsko ogrevanje (skupne kotlovnice, energent je kurilno olje) je v Majšperku priključenih

260 prebivalcev (v 86 stanovanjih).

V občini je 15 objektov z izrabo obnovljivih virov energije (toplotne črpalke) in 5 objektov s

sončnimi celicami.

4.10.2.2 Okoljski cilji, merila in metoda za ugotavljanje in vrednotenje vplivov izvedbe plana na

doseganje ciljev za posamezni segment

Prizadevanja za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka zahtevajo manjše emisije

onesnaževal. Podlage za to so v različnih dokumentih od Nacionalnega programa varstva okolja

do ustrezne področne zakonodaje. Izbrali smo dva osnovna okoljska cilja plana:

1. zmanjšanje emisij onesnaževal

2. ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka z onesnaževali.

Kazalec za okoljski cilj plana zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak so emitirane količine

onesnaževal: skupni dušikovi oksidi - NOx, hlapne organske spojine - HOS in žveplov dioksid - SO2.

Kazalec, s katerim ovrednotimo okoljski cilj ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, je

stopnja onesnaženosti zraka.

Kazalec stopnja onesnaženosti zraka podrobneje vrednotimo tako, da primerjamo stanje pred

izvedbo plana in z njim v planskem obdobju.



pozitiven

III. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka se izboljša)

B vpliv je nebistven II. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka je nespremenjena)


omilitvenih ukrepov

II. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka je nespremenjena zaradi izvedbe


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


omilitvenih ukrepov)

D vpliv je bistven I. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka se poslabša)

E vpliv je uničujoč I. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost

zraka se poslabša in presega kritično

obremenitev)





__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 25: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja - zrak


Ohranjanje in izboljšanje

kakovosti zraka:

- zmanjšanje emisij

onesnaževal

- ohranjanje in

izboljšanje kakovosti

zunanjega zraka z z

onesnaževali.

Uredba o ukrepih za

ohranjanje in izboljšanje

kakovosti zunanjega zraka (UL

RS, št. 52/02, 41/04)

Uredba o žveplovem dioksidu,

dušikovih oksidih, delcih in

svincu v zunanjem zraku (UL

RS št. 52/02, 18/03, 41/04,

121/06)

Uredba o benzenu in

ogljikovem monoksidu v


52/02, 41/04)

Uredba o ozonu v zunanjem

zraku (UL RS, št. 8/03, 41/04)

Sklep o določitvi območij in

stopnji onesnaženosti zaradi

žveplovega dioksida, dušikovih

oksidov, delcev, svinca,

benzena, ogljikovega

monoksida in ozona v


72/03)

Število virov onesnaženja zraka

Stopnja onesnaženosti zraka

Vrednotenje: primerjava stopnje onesnaženosti zraka za posamezno

onesnaževalo brez plana in z njim v planskem obdobju

Ocenjevanje:

A – pozitiven vpliv: III. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost zraka se

izboljša)

B – nebistven vpliv: II. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost zraka je

nespremenjena)

C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov): II. stopnja

onesnaženosti zraka (kakovost zraka je nespremenjena zaradi

izvedbe omilitvenih ukrepov)

D – bistven vpliv: I. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost zraka se

poslabša)

E – uničujoč vpliv: I. stopnja onesnaženosti zraka (kakovost zraka se

poslabša in presega kritično obremenitev)



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.10.2.3 Vplivi plana na okolje z opredelitvijo in presojo ugotovljenih pomembnih vplivov izvedbe

plana

V občini ni predvidena gradnja novih cest, predvideno je asfaltiranje lokalnih cest, s tem se bo zmanjšalo prašenje. Ne predvidevamo bistveno povečanje prometa po obstoječih cestah. Obravnavamo neposredni in daljinski vpliv.

Predvidena je povečana uporaba obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo.

V občini ni predvidena oskrba s plinom. Predlagamo, da se preveri možnost priključitve porabnikov energije na plinovod, ki poteka skozi občino.

V občini se načrtuje toplotno omrežje za daljinsko ogrevanje, predvideni energent je kurilno olje.

Ocenjujemo, da bo pozitiven vpliv na na zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja zaradi kakovosti zraka (ocena A).

4.10.2.4 Omilitveni ukrepi


4.10.2.5 Spremljanje stanja okolja

Med izvajanjem plana se spremlja število priključenih prebivalcev na toplotno omrežje in število objektov z izrabo obnovljivih virov energije.

4.10.3 HRUP

V poglavju 4.3. Hrup smo obravnavali vpliv plana zaradi hrupa. Ocenili smo, da vpliva plana na

obremenjenost prebivalcev s hrupom ni oziroma je vpliv pozitiven (ocena A).



Na območju občine Majšperk so tri državne ceste s sledečo prometno obremenitvijo povprečnega

letnega dnevnega prometa (PLDP) za leto 2008:

• 432 Rogatec - Majšperk - Hajdina (regionalna cesta II. reda), odsek Majšperk – Apaški križ

s PLDP 5048, odsek Rogatec - Majšperk s PLDP 970,

• 688 Slovenske Konjice - Žiče - Poljčane - Majšperk (regionalna cesta III. reda), odsek

Poljčane - Majšperk s PLDP 1099 in

• 690 Majšperk - Jurovci - Tržec - Zg.Leskovec (regionalna cesta III. reda) odsek Majšperk –

Jurovci s PLDP 596.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Na območju občine Majšperk ni železniških prog.



Okoljske cilje plana smo določili na podlagi predvidevanj. Ob tem smo upoštevali veljavno

zakonodajo, vrsto dejavnosti in predvidene emisije hrupa v okolje.


vplivov izvedbe plana na doseganje ciljev zaradi hrupa so prikazana v tabeli, ki sledi.

Obravnavamo neposredni vpliv.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 26: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja - hrup


Zmanjšanje obremenjenosti

prebivalcev s hrupom

Direktiva 2002/49/EC

Uredba o mejnih vrednosti

kazalcev hrupa v okolju (UL RS,

št. 105/2005)

Število preobremenjenih prebivalcev

za kazalec hrupa dan-večer-noč in

kazalec nočnega hrupa

Vrednotenje: Primerjava števila preobremenjenih prebivalcev pred izvedbo

plana in po izvedbi.

Ocenjevanje:

A – pozitiven vpliv/ni vpliva: število preobremenjenih prebivalcev zaradi

izvedbe plana je enako ali nižje kot brez njega

B – nebistven vpliv: število preobremenjenih prebivalcev zaradi izvedbe

plana se ne bo bistveno povečalo

C – nebistven vpliv pod pogoji: število preobremenjenih prebivalcev zaradi

izvedbe plana se ne bo bistveno povečalo ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov

D – bistven vpliv: število preobremenjenih prebivalcev glede na mejne ravni

za vir hrupa zaradi izvedbe plana se bo bistveno povečalo

E – uničujoč vpliv: število preobremenjenih prebivalcev glede na kritične

ravni zaradi izvedbe plana se bo bistveno povečalo

X – ugotavljanje značilnosti vpliva plana na ravni CPVO ni možno


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



plana

V občini ni predvidena gradnja novih cest, predvideno je asfaltiranje lokalnih cest. Ne predvidevamo bistveno povečanje prometa po obstoječih cestah, zato ne pričakujemo bistveno povečanje PLDP po državnih cestah, ki so v občini najbolj obremenjene ceste. S tem tudi ne bo povečanja hrupa zaradi prometa.

Dolžina pomembnih občinskih cest skozi naselja se ne bo spremenila in s tem se ne bo spremenila obremenitev prebivalcev zaradi hrupa prometa. Obravnavamo neposredni vpliv.

Ugotavljamo, da sta v naselju Breg dve parceli (259/9 in 259/10 k.o. Skrblje) opredeljeni kot območji za stanovanjske površine, ki spada v II. stopnjo varstva pred hrupom. Parceli mejita na območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom, kar ni sprejemljivo in bo zato potrebno za navedeni parceli spremeniti podrobno namensko rabo (npr. v območje centralnih površin).

Ocenjujemo, da bo vpliv na prebivalstvo, na zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja zaradi hrupa nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).


Za dve parceli (259/9 in 259/10 k.o. Skrblje) v naselju Breg, ki sta opredeljeni kot območji za stanovanjske površine, se spremeni podrobna namenska raba (npr. v območje centralnih površin).

Izvedba omilitvenega ukrepa je obveza investitorja in izdelovalca plana v času priprave plana (pred potrditvijo Odloka in objavo Odloka OPN).


Med izvajanjem plana se spremlja število PLDP po državnih cestah.

4.10.4 OSKRBA S PITNO VODO IN RAVNANJE Z ODPADNO VODO


V poglavju 4.1.1. Obstoječe stanje je podan opis stanja površinskih voda v občini Majšperk.

V poglavju 4.2.1. Obstoječe stanje je podan opis stanja podzemnih voda v občini Majšperk.

Vodovodno omrežje v občini Majšperk obsega 106755 km. Delež prebivalcev, ki so priključeni na

vodovodno omrežje je 90 %, od tega je delež prebivalcev priključenih na javni vodovodni sistem

90% in delež prebivalcev priključenih na lokalna omrežja (ali lastne vodnjake) je 10%. Analize

pitne vode kažejo, da je voda v vodovodnem omrežju neoporečna, saj pri nobenem parametru ni

preseganja. Prejeli in preverili smo analize vzorcev iz vodovodov v Majšperku, Ptujski Gori,


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Sestržah in Stopercah ter v vodohranih Majšperk in Podlože za lansko leto (2011). Rezultate analiz

vzorcev smo prejeli od investitorja oziroma od upravljavca vodovoda.

V občini Majšperk je 10027 km kanalizacijskih omrežij. Delež prebivalcev, ki imajo greznice je

87,6%. V občini je 1427 pretočnih greznic, nepretočnih greznic ni. Na kanalizacijo je priključenih

12,4% prebivalcev.

V občini sta dve čistilni napravi: ČN Majšperk kapacitete 1.000 PE s sekundarnim čiščenjem (obremenitev 13.130 m3/leto, obremenitev odplake 94 PE) in ČN Breg kapacitete 300 PE s sekundarnim čiščenjem (obremenitev 10.085 m3/leto, obremenitev odplake 96 PE). Ugotavljamo, da sta čistilni napravi nizko obremenjeni, predvsem ČN Majšperk obratuje z zelo nizko obremenitvijo.

Predvidena je izvedba nove ČN Sestrže.

ČN Majšperk deluje dobro in v skladu z zahtevami Uredbe o emisiji snovi in toplote Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih ČN (poročilo za leto 2011). Letni povprečni učinek čiščenja po KPK je 93,4 % in po BPK5 je 96,3 %.

ČN Breg je komunalna mehansko biološka ČN. Iztok prečiščene vode je v reko Dravinjo. Višek usedlega blata iz lamelnega separatorja se odvaža na CČN Ptuj. Delovanje ČN Breg je v skladu z zahtevami Uredbe o emisiji snovi in toplote Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih ČN (poročilo za leto 2010). Letni povprečni učinek čiščenja po KPK je 92,8 % in po BPK5 je 96,6 %.




__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 27: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja – voda


Zmanjšanje onesnaženja

površinskih in podzemnih vod

ter tal

Zagotavljanje oskrbe z

zdravstveno ustrazno pitno

vodo

Pravilnik o pitni vodi (UL RS,

19/04, 35/04, 26/06, 92/06)

Pravilnik o kriterijih za

določitev vodovarstvenega

območja (UL RS, št. 64/04)

Pravilnik o določitvi vodnih

teles podzemnih voda (UL RS,

št. 63/2005)

Uredba o vodovarstvenem

območju za vodno telo

vodonosnikov Dravsko-

ptujskega polja (UL RS, št.

59/07).

Pravilnik o imisijskem

monitoringu podzemne vode

(UL RS, št. 42/02)

Delež priključenih prebivalcev na

vodovodno omrežje

Delež priključenih prebivalcev na

kanalizacijsko omrežje oziroma na

ČN

Delež prebivalcev priključenih na

pretočne greznice

Količina in zdravstvena ustreznost

pitne vode

Ocenjevanje

Kategorije podzemne vode so določene na podlagi vrednotenja kakovosti

podzemne vode in varovanja vodnih virov.

A – vpliv je pozitiven

Povečal se bo delež prebivalcev, priključenih na vodovodno omrežje. Pitna

voda bo ustrezna in v zadostnih količinah.

Število čistilnih naprav se bo povečalo. Delež priključenih prebivalcev na ČN

se bo povečal.

Ne bo prebivalcev priključenih na pretočne greznice.

A - Vpliva ni

Delež prebivalcev, priključenih na vodovodno omrežje, se bo povečal. Pitna

voda bo ustrezna in v zadostnih količinah.

Število čistilnih naprav se ne bo spremenilo. Delež priključenih prebivalcev

na ČN se ne bo spremenil.

Ne bo prebivalcev priključenih na pretočne greznice.


Delež prebivalcev, priključenih na vodovodno omrežje, se ne bo spremenil.

Pitna voda bo ustrezne kbvalitete. Občasno pitne vode ne bo v zadostnih

količinah.



Delež prebivalcev, priključenih na pretočne greznice bo minimalen.


Delež prebivalcev, priključenih na vodovodno omrežje, se ne bo spremenil.

Količine pitne vode za oskrbo prebivalcev bodo večinoma zadostne,

občasno v sušnem času bo nastopilo pomanjkanje pitne vode. Kakovost


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


pitne vode se bo poslabšala, vendar bo zaradi izvedbe omiloitvenih ukrepov

kakovost vode še vedno ustrezna.

Količine zalog pitne vode so zadostne za pokritje vseh potreb plana.



Delež prebivalcev, priključenih na pretočne greznice bo minimalen ob

izvajalnu omilitvenega ukrepa ukinjanja pretočnih greznic.

D: Vpliv je bistven

Delež prebivalcev, priključenih na vodovodno omrežje, se bo zmanjšalo.

Količine pitne vode za oskrbo prebivalcev ne bodo zadostne, v sušnem času

redno nastopi pomanjkanje vode. Občasno se bo pojavila tudi voda

neustrezne kakovosti.

Izvedba plana bo povzročila preseganje nekaterih mejnih vrednosti za

posamezne parametre stanja podzemne vode in z liste prednostnih

nevarnih snovi po določbah Uredbe o standardih kakovosti podzemne vode

(UL RS, št. 100/05). Pričakujemo poslabšanje kemijskega stanja podzemne

vode in preseganje nekaterih mejnih vrednosti.


na ČN se bo zmanjšalo. Občasno bo nasopilo neustrezno delovanje ČN.

Delež prebivalcev, priključenih na pretočne greznice se ne bo spremenil.



Delež prebivalcev, priključenih na vodovodno omrežje, se bo bistveno

zmanjšalo.

Količine pitne vode za oskrbo prebivalcev ne zadostujejo, nastopajo daljša

časovna obdobja pomanjkanje pitne vode.


Redno se pojavlja tudi voda neustrezne kakovosti.

Ob izvedbi plana pričakujemo uničujoč vpliv na stanje podzemnih voda.

Mejne vrednosti za posamezne parametre stanja podzemne vode in z liste

prednostnih nevarnih snovi po določbah Uredbe o standardih kakovosti


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


podzemne vode (UL RS, št. 100/05) bodo bistveno presežene. Negativne

vplive izvedbe plana se ne da omejiti z izvedbo omilitvenih ukrepov.


na ČN se bo zmanjšalo. Nastopijo daljša obdobja neustreznega delovanje

ČN.

Delež prebivalcev, priključenih na pretočne greznice se bo povečal.



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



plana

V občini je predvidena razširitev javnega vodovodnega omrežja. Predvidena gradnja nove ČN Breg. Predvidena je izgradnja dodatnih kanalizacijskih omrežij, predvsem na območjih strnjene pozidave.

Opazno velik je delež prebivalcev, ki so priključeni na pretočne greznice. Glede na Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav je potrebno vse pretočne greznice ukiniti do 31.12.2017. Potrebno je izpolniti to zahtevo, zato morajo lastniki stanovanjskih objektov poskrbeti, da se obstoječe pretočne greznice izvedejo kot nepretočne (s praznjenjem in odvozom na ČN ali na malo ČN) ali pa s priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje in na ČN.

Ocenjujemo, da se bo povečalo število prebivalcev, priključenih na vodovodno omrežje. Pitna voda bo ustrezna in v zadostnih količinah, ker je izdatnost vodnih virov večja od sedanje porabe. Število čistilnih naprav se bo povečalo z dva na tri naprave. Število priključenih prebivalcev na ČN se bo povečalo. Zmanjšalo se bo število iztokov odpadne vode neposredno v površinski odvodnik. Delež prebivalcev, priključenih na pretočne greznice se bo postopoma zmanjševal do popolne ukinitve le-teh do zakonsko predpisanega roka. Zato ocenjujemo, da bo vpliv na prebivalstvo, na zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja zaradi oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).


Pretočne greznice se naj ukinejo najkasneje do 31.12.2017 (v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav), bodisi tako, da se izvedejo kot nepretočne (s praznjenjem in odvozom na ČN) ali pa s priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje in na ČN.

Za izvedbo omilitvenega ukrepa so zadolženi lastniki stanovanjskih objektov oziroma investitor. Rok za izvedbo tega ukrepa je najkasneje do 31.12.2017. Investitor letno spremlja dinamiko ukinjanja pretočnih greznic.


Med izvajanjem plana se spremlja delež priključenih prebivalcev na vodovodno omrežje, delež priključenih prebivalcev na kanalizacijsko omrežje oziroma na ČN, ustreznost delovanja ČN, zadostnost pitne vode za oskrbo in zdravstvena ustreznost pitne vode ter delež prebivalcev priključenih na pretočne greznice.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


4.10.5 RAVNANJE Z ODPADKI

V poglavju 4.8 Odpadki smo obravnavali vpliv plana zaradi ravnanja z odpadki. Ocenili smo, da bo

skupni vpliv zaradi vseh dejavnosti pri izvedbi plana na doseganje ciljev zaradi načina ravnanja z

odpadki kot nebistven (ocena B).



Število nelegalnih odlagališč odpadkov v občini je 24. Število zbiralnic in zbirnih centrov za

odpadke na območju občine je 34. Glede na število prebivalcev (4241) je zagotovljena ena

zbiralnica na 125 prebivalcev občine Majšperk, kar je ustrezno glede na zahteve zakonodaje (v

strnjeni poselitvi ena zbiralnica za 200 prebivalcev). Količina ločeno zbranih odpadkov na

prebivalca je 50 kg.

Lokacija in oddaljenost centra za ravnanje z odpadki od meje občine je 19,2 km. Lokacija in

oddaljenost odlagališča za odpadke od meje občine je 19,2 km.


Okoljske cilje dejavnosti v okviru izvedbe plana smo določili na podlagi predvidevanj, na kaj bodo


zakonodajo, vrsto dejavnosti in s tem povezano nastajanje odpadkov.


vplivov plana zaradi odpadkov so prikazana v tabeli, ki sledi.

Obravnavamo neposredni vpliv.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 28: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja - odpadki


Zmanjševanje nastajanja

odpadkov na izvoru

Ločen zajem različnih snovnih

tokov odpadkov

Pravilnik o ravnanju z odpadki ter

spremembe in dopolnitve le-tega

(UL RS, št. 84/98, 45/00, 20/01,

13/03 priloga 7, priloga 8, priloga

9, 41/04, 34/08)

Uredba o odlaganju odpadkov na

odlagališčih (UL RS, št. 32/06,

98/07, 53/09, 61/11)

Pravilnik o obremenjevanju tal z

vnašanjem odpadkov (UL RS, št.

34/08, 61/11)

Pravilnik o predelavi biološko

razgradljivih odpadkov v kompost

(UL RS, št. 42/04, 62/08)

Uredba o ravnanju z embalažo in

odpadno embalažo (UL RS, št.

84/06, 106/06, 110/07, 67/11,

68/11)

Pravilnik o ravnanju z baterijami

in akumulatorji, ki vsebujejo

nevarne snovi (UL RS, št. 104/00,

41/04, 78/01)

Odredba o ravnanju z ločeno

Količine ločeno zbranih odpadkov

na prebivalca

Število zbiralnic in zbirnih centrov

na območju občine

Število saniranih divjih odlagališč

Vrednotenje

Vrednotenje se nanaša na vpliv izvedbe plana zaradi nastajanja odpadkov;

nanaša se na ustrezno zbiranje odpadkov in na ustrezno odlaganje

odpadkov.

Ocenjevanje


vidika zbiranja in ustreznega ravnanja z odpadki.

A: Pozitivni vpliv

Količina ločeno zbranih odpadkov na prebivalca na območju plana se bo

znatno povečala. S tem se bo bistveno zmanjšal delež odpadkov s končnim

mestom odlaganja na odlagališču, delež biološke frakcije bo minimalen.

ŠŠtevilo zbiralnic in zbirnih centrov na območju občine se bo povečalo.

Divja odlagališča bodo sanirana.

Vpliva ni

Količina ločeno zbranih odpadkov na prebivalca se bo zaradi izvedbe plana

bistveno povečala. S tem se bo zmanjšal delež odpadkov s končnim mestom

odlaganja na odlagališču, delež biološke frakcije bo znatno zmanjšan.

ŠŠtevilo zbiralnic in zbirnih centrov se bo zaradi izvedbe plana povečalo.




minimalno povečala. S tem se bo zmanjšal delež odpadkov s končnim

mestom odlaganja na odlagališču, delež biološke frakcije bo minimalno

zmanjšan.



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



zbranimi frakcijami pri opravljanju

javne službe ravnanja s

komunalnimi odpadki (UL RS, št.

21/01)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki

nastanejo pri gradbenih delih (UL

RS, št. 34/08)

Pravilnik o ravnanju z odpadnimi

olji (UL RS, št. 85/98, 50/01,

25/08)

Odlok o načinu opravljanja

obveznih lokalnih gospodarskih

javnih služb zbiranja in prevoza

komunalnih odpadkov in

odlaganja ostankov predelave ali

odstranjevanja komunalnih

odpadkov na območju Občine

Majšperk - neuradno prečiščena

besedilo (1) (UL RS, št. 29/07)




minimalno povečala. Delež odpadkov s končnim mestom odlaganja na

odlagališču se bo minimalno povečal, delež biološke frakcije bo

nespremenjen.


ZZaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se bodo divja odlagališča sanirala.

D: Vpliv je bistven


zmanjšala. Delež odpadkov s končnim mestom odlaganja na odlagališču se

bo povečal, delež biološke frakcije se bo povečal.

ŠŠtevilo zbiralnic in zbirnih centrov na območju občine se bo zmanjšalo.

Število divjih odlagališč bo ostalo nespremenjeno.




znatno zmanjšala. Delež odpadkov s končnim mestom odlaganja na

odlagališču se bo zaradi izvedbe plana bistveno povečal, delež biološke

frakcije se bo znatno večji.

ŠŠtevilo zbiralnic in zbirnih centrov na območju občine se bo znatno

zmanjšalo.

Število divjih odlagališč bo znatno naraslo.



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



plana

Občina bo za potrebe svoje občine zgradila zbirni center za odpadke.

Proiritetno bodo sanirana divja oziroma nelegalna odlagališča odpadkov. Vzpodbuja se ločeno zbiranje odpadkov, zato predvidevamo, da se bo povečala količina ločeno zbranih odpadkov na prebivalca.

Vpliv na zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja zaradi ravnanja z odpadkov ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Kot omilitveni ukrep je potrebno sanirati nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine Majšperk.


Potrebna je sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov, ki jih je v občini 24.

Za sanacijo divjih odlagališč je zadolžen investitor. Potreben je takojšnji začetek do izpolnitve

ukrepa v celoti.


Med izvajanjem plana se spremlja število saniranih nelegalnih odlagališč, število zbiralnic in zbirnih centrov ter količino ločeno zbranih odpadkov na prebivalca.

4.10.7 ELEKTROMAGNETNO SEVANJE



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


SLIKA 19: Energetsko omrežje v občini Majšperk (Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MAJSPERK)


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Na območju občine Majšperk so po podatkih Elektro Slovenija sledeči visokonapetosni daljnovodi:

- DV 220 kV Cirkovce – Podlog z oznako D-211;

- DV 400 kV Maribor-Krško, odsek Mihovce-Krško, z oznako D-410;

- DV 400 kV Maribor-Podlog, odsek Mihovce-Podlog, z oznako D-412.

Predvidena je rekonstrukcija oziroma novogradnja:

- predvidena je rekonstrukcija DV 220 kV Cirkovce – Podlog z oznako D-211 v 2x400 kV,

- predviden DV 2x400 kV Maribor-Krško z oznako D-426,

- predviden DV 2x400 kV Maribor-Podlog z oznako D-428.

Na območju plana je nekaj virov EMS, ki so zavedeni v Atlasu okolja: en radijski oddajnik (max ERP 600 W), televizijski oddajnik (max ERP 100 W, 770 MHz) in bazna postaja s televizijskim oddajnikom (frekvenca 580 MHz).




__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 29: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za prebivalstvo, zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja – EMS


Zmanjšanje obremenitve ljudi

zaradi EMS

Uredba o elektromagnetnem

sevanju v naravnem in

življenskem okolju (UL RS št.

70/96)

Energetski zakon (EZ-C) (UL RS

št. 70/08, 22/10, 10/12)

Število objektov z varovanimi

prostori v vplivnem pasu virov EMS.

Število virov EMS.

A – Vpliv je pozitiven: plan bo glede EMS vplival pozitivno – zmanjšalo se

bo število objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS.

Število virov EMS se bo zmanjšalo.

- Vpliva ni: ne bo sprememb vpliva glede EMS – število objektov z

varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS in njihovo število se ne bo

spremenilo.

Število virov EMS se ne bo spremenilo.

B – Vpliv je nebistven: število objektov z varovanimi prostori v vplivnem

pasu virov EMS se ne bo spremenilo.

Število virov EMS se bo minimalno povečalo.

C – Vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: število

objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS se ne bo

spremenilo, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Število virov EMS se bo

nekoliko povečalo.

D – Vpliv je bistven: ureditve v sklopu izvedbe plana bodo povzročile

povečanje števila objektov v vplivnem pasu virov EMS, število virov EMS se

bo povečalo.


E – Vpliv je uničujoč: ureditve v sklopu plana bodo povzročile bistveno

povečanje števila objektov v vplivnem pasu virov EMS. Število virov EMS

se bo bistveno povečalo.



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



plana

Varovalni pasovi elektroenergetskih koridorjev navedenih daljnovodov znašajo 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV). V območju varovalnih koridorjev daljnovodov je nepozidano stavbno zemljišče, parc. št. 684/2, k.o. Lešje.

V koridorju načrtovanega daljnovoda je tudi ena pobuda, na parc. št. 608/15, k.o. Lešje in sicer območje električne proizvodnje (bioplinarna).

Ugotavljamo, da se število objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS ne bo povečalo. Število virov EMS se bo minimalno povečalo. V območju varovalnega koridorja je predvideno stavbno zemljišče. Temu zemljišču se mora spremeniti namenska raba. Zato ocenjujemo vpliv na prebivalstvo, na zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja zaradi EMS kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).

V OPN je potrebno določiti območja I. in II. stopnje varstva pred sevanjem glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju


Potrebno je spremeniti območja namenske rabe v varovalnem koridorju tako, da bodo tam območja brez stanovanj, namenjna industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ali podobno. Zato se za parc. št. 684/2, k.o. Lešje spremeni namenska raba.

V OPN je potrebno določiti območja I. in II. stopnje varstva pred sevanjem. Glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju velja za posamezna območja:

I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).

II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje).

Za izvedbo omilitvenih ukrepov sta zadolžena investitor in izdelovalec plana v času priprave plana do objave Odloka o OPN. Nosilec urejanja prostora pri pripravi mnenja preveri upoštevanje v odloku.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



Med izvajanjem plana Občina spremlja število virov EMS in število objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS.

4.10.8 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE


V občini Majšperk živi 4241 prebivalcev. Letna poraba električne energije vseh svetilk na območju občine Majšperk, ki so vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin je 110160 kWh. Poraba električne energije na prebivalca tako znaša 25,97 kWh na prebivalca na leto.

Glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja ne sme presegati letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ciljne vrednosti 44,5 kWh. Tako je v občini Majšperk poraba električne energije na prebivalca bistveno nižja od ciljne vrednosti, torej je stanje zelo dobro.




__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 30: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na doseganje ciljev za zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja – svetlobno onesnaževanje


Zmanjšanje svetlobnega

onesnaževanja

Uredba o mejnih vrednostih

svetlobnega onesnaževanja

(UL RS, št. 81/07, 109/07,

62/10)

Poraba električne energije na

prebivalca za javno razsvetljavo

Delež svetil s sevanjem nad

vodoravnico

Vrednotenje

Vrednotenje se nanaša na vpliv izvedbe plana na svetlobno onesnaževanje;

nanaša se na količino porabljene električne energije na prebivalca za javno

razsvetljavo in na delež svetil s sevanjem nad vodoravnico.

Ocenjevanje


vidika svetlobnega onesnaževanja.

A - Pozitivni vpliv

Količina porabljene električne energije na prebivalca za javno razsvetljavo ni

presežena in se bo zaradi izvedbe plana zmanjšala. Delež svetil s sevanjem

nad vodoravnico se bo zmanjšal.

Vpliva ni


presežena in bo zaradi izvedbe plana nespremenjena. Delež svetil s

sevanjem nad vodoravnico se ne bo spremenil.

B - Vpliv je nebistven


presežena, vendar se bo zaradi izvedbe plana minimalno povečala. Delež

svetil s sevanjem nad vodoravnico se bo minimalno povečal.

C - Vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov


presežena, vendar se bo zaradi izvedbe plana minimalno povečala. Zaradi

izvedbe omilitvenih ukrepov poraba električne energije na prebivalca za

javno razsvetljavo ne bo presegala mejnih vrednosti. Delež svetil s sevanjem

nad vodoravnico se bo zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov zmanjšal.

D - Vpliv je bistven



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


presežena, vendar se bo zaradi izvedbe plana povečala in bo presegala

mejno vrednost. Delež svetil s sevanjem nad vodoravnico se bo zaradi

izvedbe plana povečal.



Količina porabljene električne energije na prebivalca za javno razsvetljavo

presega mejno vrednost in se bo zaradi izvedbe plana dodatno povečala.

Delež svetil s sevanjem nad vodoravnico se bo zaradi izvedbe plana znatno

povečal.



__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



plana

V okviru plana niso predvidene ureditve, ki bi imele kot posledico namestitev več objektov javne razsvetljave. V Občinskem prostorskem načrtu je podana omejitev glede uporabe svetil s sevanjem nad vodoravnico.

Ocenjujemo, da bo zaradi izvedbe plana ostala količina porabljene električne energije na prebivalca za javno razsvetljavo nespremenjena oziroma se bo morda minimalno povečala. Občina bo prilagodila neustrezna svetila v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, kar je omilitveni ukrep. Zato ocenjujemo vpliv na prebivalstvo, na zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja zaradi svetlobnega onesnaževanja kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).


Neustrezna svetila je potrebno prilagoditi v rokih, kot sledi:

• obstoječo razsvetljavo poslovnih stavb je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2015,

• obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2013,

• obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016.

Investitor je dolžan izvesti prilagoditve svetil. Ukrep je potrebno začeti izvajati takoj, vse do izpolnitve zahtevam Uredbe.

4.10.8.5 Spremljanje stanja

Med izvajanjem plana Občina sproti preverja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem.

Občina sprotno spremlja izvajanje prilagoditve neustreznih svetil.

4.10.9 OCENA VPLIVA IZVEDBE PLANA NA PREBIVALSTVO, ZDRAVJE LJUDI IN KAKOVOST

BIVALNEGA OKOLJA

Glede na ugotovitve iz posameznih predhodnih podpoglavij ocenjujemo, da je vpliv na

prebivalstvo, zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja:


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


• zaradi kvalitete zraka: vpliv bo pozitiven (ocena A),

• zaradi hrupa: vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C),

• zaradi oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo: vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C),

• zaradi ravnanja z odpadki: vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C),

• zaradi elektromagnetnega sevanja: vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C),

• zaradi svetlobnega onesnaževanja: vpliv je nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C).

Zaradi navedenega ocenjujemo, da bo skupni vpliv na zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja zaradi izvedbe plana nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C).

Omilitveni ukrepi zaradi hrupa, zaradi oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo, zaradi ravnanja z odpadki, zaradi elektromagnetnega sevanja in zaradi svetlobnega onesnaževanja so podani pri posameznih podpoglavjih tega poglavja, skupno so zbrani v tabeli 31: Omilitveni ukrepi ter njihovi nosilci in čas izvajanja v poglavju 6 Poljudni povzetek okoljskega poročila in ocena sprejemljivosti izvedbe plana.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


5 NAVEDBE O IZDELOVALCIH OKOLJSKEGA POROČILA

Okoljsko poročilo so izdelali:




Sodelavci IEI: Sabina ŽAJA, univ.dipl.inž.grad.


Boštjan BELŠAK, absolv.grad.

Zunanji sodelavci:

• Narava, vpliv na varovana

območja:

VGB Maribor d.d., Glavni trg 19c, 2000 Maribor

Alenka Kovačič, univ.dipl.biol.

Valerija Petrivec, univ.dipl.biol.

DOPPS:

Luka Božič, univ. dipl. biol.

POVZETEK POROČILA IN OCENA SPREJEMLJIVOSTI

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


6 POLJUDNI POVZETEK OKOLJSKEGA POROČILA IN OCENA SPREJEMLJIVOSTI IZVEDBE PLANA

Obravnavano poročilo je Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt občine Majšperk (št. proj.

6P-08221-A.05, april 2012) in ga je za naročnika Občino Majšperk izdelalo podjetje Institut za

ekološki inženiring d.o.o., Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor. Projektna ekipa je razvidna iz tabele

na strani 2. Poročilo je izdelano v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem

postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (UL RS, št. 73/05).

Podlaga za izdelavo okoljskega poročila je bil osnutek Občinskega prostorskega načrta občine

Majšperk oziroma strateške usmeritve (zadnjo verzijo predloga Odloka o OPN smo prejeli

novembra 2011, Dopolnjen osnutek – datum februar 2011), kar je izdelal Umarh d.o.o.

Glede na podatke o planu iz osnutka odloka občinskega prostorskega načrta smo ugotavljali

predvidljive posledice plana na okolje, naravne vire, ohranjanje narave, varstvo človekovega

zdravja in kulturno dediščino.

V uvodu okoljskega poročila je podan splošni del z z namenom izdelave okoljskega poročila, nato

je podan opis obravnavanega plana z lokacijo, sledijo izhodišča za pripravo okoljskega poročila,

potem sledi poglavje z oceno vplivov plana na okolje. V tem poglavju je podana ocena po sledečih

segmentih:

1) Površinske vode

2) Podzemne vode

3) Hrup

4) Kakovost zraka

5) Podnebne spremembe

6) Narava (rastlinske in živalske vrste)

7) Tla, kmetijstvo in gozdarstvo

8) Odpadki

9) Kulturna dediščina

10) Zdravje ljudi in bivalno okolje.

V poročilu niso navedeni omilitveni ukrepi, ki so standardni in s smernicami nosilcev urejanja

prostora predpisani in ostali zakonsko predpisani omilitveni ukrepi. Navedeni so le dodatni

omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz predmetnega poročila.

Ocena posledic učinkov izvedbe strategije na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala

v naslednjih velikostnih razredih:


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


A – ni vpliva/pozitiven vpliv






Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana

na uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D

in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi.

Ocenjujemo, da vpliva ne bo oziroma bo pozitiven na podzemne vode, zaradi hrupa, na kakovost

zraka in na podnebne spremembe. Vpliv bo nebistven na tla, kmetijstvo in gozdarstvo ter zaradi

nastajanja odpadkov. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo skupni vpliv zaradi vseh dejavnosti

pri izvedbi plana na doseganje ciljev nebistven (ocena C) na površinske vode, na naravo, na

kutrurno dediščino ter zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja.

Predvideni so omilitveni ukrepi za segment površinske vode, narava, kulturna dediščina ter

zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja. Omilitveni ukrepi so zbrani v tabeli, ki sledi.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TABELA 31: Omilitveni ukrepi ter njihovi nosilci in čas izvajanja


ukrepa


ukrepa

POVRŠINSKE VODE:

Ukrep 1 za posege:

- EUP MA 18, Center za ločeno zbrane odpadke,

- Posega 274 in 275 v okviru EUP ZN 7 (območje zunaj naselij),

- Poseg 229 predstavlja delno ažuracijo (širitev kmetije),

Izvedba protipoplavnega nasipa v sklopu Državnega prostorskega načrta za vodnogospodarsko

ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega in Potrditev kart poplavne ogroženosti, ki dokažejo,

da bo po izvedbi nasipa območje varno pred poplavami.

Izdelovalec plana

investitor

inšpekcijske

službe




odpadke

v času obratovanja







projektiranju.




Ukrep 2 za posege:

- Poseg 252 (projekt Lecana – Doklece),

- Območje EUP DO 1.

Umik posegov izven poplavnih območij ali pa izvedba protipoplavnega nasipa v sklopu Državnega

prostorskega načrta za vodnogospodarsko ureditev reke Dravinje od Stogovcev do Koritnega in

Potrditev kart poplavne ogroženosti, ki dokažejo, da bo po izvedbi nasipa območje varno pred

poplavami.

Izdelovalec plana

investitor

inšpekcijske

službe




odpadke

v času obratovanja







projektiranju.





__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



ukrepa


ukrepa

NARAVA:


Vzpostavitev pasu avtohtonih dreves, značilnih za poplavne ravnice (najbolje hrast, beli topol ipd.,

zaželen je večvrstni sestoj) vzdolž dovozne ceste do načrtovanega centra za ločeno zbrane odpadke v

celotni dolžini od povezovalne ceste (dolžina cca. 300 m). Sestoj se ohranja v zreli fazi, obrezovanje in

druga vzdrževalna dela se opravlja samo v nujnih primerih.

Namen je v prvi vrsti nadomestitev izgubljenega habitata za pivko, pričakovan je tudi pozitiven vpliv

na nekatere druge ogrožene vrste.

Izdelovalec plana

investitor

upravljavec




odpadke

v času obratovanja






projektiranju.




investitor.


Na 2 ha kmetijskih površin ob gozdnem otoku, v katerem se nahaja čistilna naprava Majšperk in je

načrtovan center za ločeno zbiranje odpadkov (ponovno) vzpostaviti vlažne ekstenzivne travnike in jih

dolgoročno vzdrževati na naravi prijazen način. Za ta namen je najbolje izbrati zemljišča zahodno od

gozdnega otoka, kjer so takšno travniki obstajali še vsaj leta 2006. Izbrana zemljišča morajo

predstavljati fizično nadaljevanje gozdnega otoka in obstoječih grmišč, s katerimi bodo oblikovala

zaključeno celoto. Gospodarjenje s travniki naj vključuje mozaično košnjo, tako da se na polovici

travnikov izvaja pozna košnja (po 15.7.), na delu pa je košnja zgodnejša. Na travnikih velja popolna

prepoved vnosa hranil. Namen je zagotoviti optimalen prehranjevalni habitat za pivko in sršenarja kot

kompenzacijo za izgubljen gnezditveni habitat, ki ga ni mogoče enostavno fizično nadomestiti.

Pričakovan je tudi pozitiven vpliv na nekatere druge ogrožene vrste, zlasti belo štorkljo.

Vzpostaviti je potrebno vrstno sestavo s kislicami in zdravilno strašnico z namenom zagotovitve

habitata za vrste temni mravljinčar, strašnični mravljinčar, močvirski cekinček.

Izdelovalec plana

Investitor




odpadke






projektiranju.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



ukrepa


ukrepa

upravljavec

v času obratovanja




investitor.

Ukrep 3 – Pobuda št. 270 - ponovna vzpostavitev kamnoloma:

Iz območja kamnoloma je potrebno izvzeti potok, ki teče po severovzhodnem delu območja

predvidenega za ponovno vzpostavitev kamnoloma zaradi ohranitve obstoječe rabe oz. obstoja NV -

območje potoka je opredeljeno kot NV Vundušek (evid. št. 7265).

Za celotno območje kamnoloma naj se izdela OPPN. Ob pripravi OPPN naj se izvede postopek

sprejemljivosti izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom. V okviru presoje naj bodo

podani ukrepi za vzpostavitev rastiščnih pogojev obstoječega gozdnega sestoja.

Izdelovalec plana v času priprave plana



upoštevanje v Odloku.

Ukrep 4 - Pobude št. 18, 56, 128, 183, 225, 283, 277, Center za ločeno zbrane odpadke, UN Majšperk

(FID1 815), UN Majšperk (FID1 816), UN Ptujska Gora (FID1 566), Ptujska Gora (FID1 777), Ptujska

Gora (FID1 780)

Gradbišče je dovoljeno organizirati le znotraj površin predvidenih za poseg.

investitor


in

gradnje







__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



ukrepa


ukrepa

Ukrep 5 – Center za ločeno zbrane odpadke:

Potrebno je ohranjati hidrološki režim širšega območja.

investitor


in

gradnje






investitor.

Ukrep 6 – Na območju pobude 282 - gradnja hleva za govejo živino, je potrebno pred pričetkom

gradnje fizično zavarovati območje obeh naravnih vrednot oz. naravnih spomenikov bodika, Kupčinji

vrh 25 ter bodika, Kupčinji vrh 26.

investitor


in

gradnje






KULTURNA DEDIŠČINA:

Ukrep 1 - območji EUP SE 1 in SE 2 se na robu prekrivata z območjem enote kulturne dediščine

Sestrže-Gradišče (EŠD 15429); območji EUP je potrebno na robu korigirati, da se umakne območju

EŠD.

Izdelovalec plana

investitor

v času priprave plana Pred objavo Odloka o OPN nosilec urejanja



ZDRAVJE LJUDI IN KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA:

Hrup

Ukrep 1 - dve parceli v naselju Breg (259/9 in 259/10 k.o. Skrblje) sta opredeljeni kot območji za

stanovanjske površine in s tem v II. SVPH; mejita na IV. SVPH.

Izdelovalec plana

investitor






__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



ukrepa


ukrepa

Spremeni se podrobna namenska raba (npr. v območje centralnih površin).

Oskrba s pitno vodo in ravnanje z odpadno vodo

Ukrep 2 - pretočne greznice se naj ukinejo najkasneje do 31.12.2017 (v skladu z Uredbo o emisiji snovi

pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav), bodisi tako, da se izvedejo kot

nepretočne (s praznjenjem in odvozom na ČN) ali pa s priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje in

na ČN.

Lasniki

stanovanjskih

objektov

investitor

Do roka za ukinitev

pretočnih greznic

Letno spremljanje dinamike ukinjajnja

pretočnih greznic

Ravnanje z odpadki

Ukrep 3 - Potrebna je sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov, ki jih je v občini 24.

investitor Takojšnji začetek do

izpolnitve ukrepa v

celoti

Letno spremljanje dinamike števila

saniranih divjih odlagališč

EMS

Ukrep 4 - v območju varovalnih koridorjev daljnovodov je nepozidano stavbno zemljišče, parc. št.

684/2, k.o. Lešje. Spremeni se podrobna namenska raba navedene parcele, tako da bodo tam

območja brez stanovanj, namenjna industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,

transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ali podobno .

Ukrep 5 - v OPN je potrebno določiti območja I. in II. stopnje varstva pred sevanjem.

Izdelovalec plana

investitor






__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



ukrepa


ukrepa

Svetlobno onesnaževanje

Ukrep 6 - Neustrezna svetila je potrebno prilagoditi v rokih, kot sledi:

• obstoječo razsvetljavo poslovnih stavb je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje

do 31. decembra 2015,

• obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam te uredbe

najpozneje do 31. decembra 2013,

• obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam te uredbe

najpozneje do 31. decembra 2016.

Investitor Takojšnji začetek do

izpolnitve ukrepa v

celoti

Sprotno spremljanje izvajanja ukrepa do

izpolnitve.


__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


Skupna ocena je, da je občinski prostorski načrt občine Majšperk sprejemljiv ob nekaterih

omilitvenih ukrepih (za segmente površinske vode, narava ter prebivalstvo, zdravje ljudi in

kakovost bivalnega okolja).

Spremljanje stanja je predvideno na način, kot sledi:

Zrak

Med izvajanjem plana se spremlja število priključenih prebivalcev na toplotno omrežje in število objektov z izrabo obnovljivih virov energije.

Hrup

Med izvajanjem plana se spremlja število PLDP po državnih cestah.

Oskrba s pitno vodo in ravnanje z odpadno vodo

Med izvajanjem plana se spremlja delež priključenih prebivalcev na vodovodno omrežje, delež priključenih prebivalcev na kanalizacijsko omrežje oziroma na ČN, ustreznost delovanja ČN, zadostnost pitne vode za oskrbo in zdravstvena ustreznost pitne vode ter delež prebivalcev priključenih na pretočne greznice.

Ravnanje z odpadki

Med izvajanjem plana se spremlja število saniranih nelegalnih odlagališč, število zbiralnic in zbirnih centrov ter količino ločeno zbranih odpadkov na prebivalca.

EMS

Med izvajanjem plana Občina spremlja število virov EMS in število objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS.

Svetlobno onesnaževanje

Med izvajanjem plana se sproti preverja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem.

Sprotno se spremlja izvajanje prilagoditve neustreznih svetil.

Poročilo je s sodelavci pripravila:

Duška Czurda, univ.dipl.inž.grad.

poobl.inž.grad.stroke pri IZS G-1897

okoljska izvedenka, št. odl. 35401-100/2004 (št. vpisa 46/04)

VIRI

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


7 VIRI

1. Spletna stran Agencije RS za okolje: www.arso.gov.si

2. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, julij

2008

3. Kataster stavb, MOP – GURS

4. Podatki CRP - centralni register prebivalstva, MNZ

5. Environmental assessment, CIRIA Special Publication 1996

VIRI

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


PRILOGE

VIRI

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________


TEKSTUALNE PRILOGE



VIRI

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



VIRI

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



VIRI

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



VIRI

__________________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________



1 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM OBMOČIJ OBRAVNAVANIH POBUD IN ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

M 1 : 25 000

2 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM VODOVARSTVENIH OBMOČIJ M 1 : 25 000

3 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM POPLAVNIH OBMOČIJ M 1 : 25 000

4 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM OBMOČIJ NARAVE M 1 : 25 000

5 PREGLEDNA SITUACIJA S PRIKAZOM KULTURNE DEDIŠČINE M 1 : 25 000

Documents

OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PROSTORSKI ......2.8 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI 71 2.9 OPIS RAZVOJA OBMOČJA OB NEIZVEDBI PLANA 74 2.10 OBMOČJA POSEBNEGA REŽIMA