BILTEN ŠT. 2 Kamnik, 13. 5. 2010 - sportmladih.net · Finale državnega prvenstva v odbojki za dijake 13. 5. 2010 Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik 2 KRATEK PREGLED ZGODOVINE

BILTEN ŠT. 2 Kamnik, 13. 5. 2010

Finale državnega prvenstva v odbojki za dijake 13. 5. 2010

Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik 2

KRATEK PREGLED ZGODOVINE ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA Porast števila otrok v kamniški šoli in ostalih šolah današnje občine je prispeval, da so leta 1947 starši in kolektiv želeli, da bi nižja gimnazija prerasla v višjo. Z dopisom je Občina Kamnik prosila Ministrstvo za šolstvo za odprtje višje gimnazije. Tako se v šolskem letu 1949/50 zgodi pomemben dogodek - vpiše se prva generacija dijakov v višjo gimnazijo. Prva generacija maturantov je pomembna prelomnica za Kamnik in njegovo iskanje lastnih potreb po znanju, saj vzgoja domačega intelektualnega potenciala pomeni prispevek k popestritvi kulturnega in družabnega življenja.

Deset let kasneje se prenovijo gimnazije v Sloveniji. Osemletna gimnazija preide v štiriletno, kot jo poznamo danes. Leta 1970 se kamniška gimnazija poimenuje po generalu in pesniku Rudolfu Maistru. Gimnaziji se v šolskem letu 1979/80 pridružijo še drugi programi upravno-administrativnih usmeritev in šola preraste v Šolski center Rudolfa Maistra, ki danes združuje dve šoli: gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo. Na današnji lokaciji se je pouk začel izvajati 1. 9. 1979. Center ima 32 učilnic in 11 kabinetov za učitelje, knjižnico s čitalnico, kuhinjo (ta je pričela delovati v šolskem letu 1980/81) in telovadnico, ki je bila dograjena do začetka šolskega leta 1981/82. Nove spremembe je center doživel z uvedbo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82. To leto je pomenilo ukinitev gimnazije in nastanek šol z različnimi strokovnimi programi. Izobraževalni center Rudolfa Maistra je februarja 1981 razpisal dva oddelka v programu naravoslovne-matematične dejavnosti in štiri oddelke v programu poslovno-finančne dejavnosti, smer ekonomski tehnik.


Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik

3

Ker je po zakonu o usmerjenem izobraževanju iz naziva šole morala biti razvidna njena dejavnost, je šola jeseni 1981 dobila novo ime kot Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra, Kamnik. V devetdesetih letih se je usmerjeno izobraževanje začelo ukinjati, leta 1992 je sledil pravilnik o maturi, ki opredeljuje maturo kot kvalifikacijski izpit za univerzo in zaključni izpit kot končni izpit za dijake, ki želijo izobraževanje končati ali nadaljevati na višjih in visokih šolah. Uvedena je bila splošna matura, ki se je začela izvajati leta 1995 (poskusna matura leta 1994), zaključni izpit pa se je leta 2001 preoblikoval v poklicno maturo, ki je postala delno eksterni in delno interni zrelostni izpit. Leta 1996 sta se v Šolskem centru Rudolfa Maistra oblikovali dve organizacijski enoti: Gimnazija in Srednja ekonomska šola, ki delujeta kot dve samostojni, toda zelo tesno povezani enoti. Od leta 2007 naprej gostuje na našem centru tudi enota Višje strokovne šole s študijskima programoma komercialist in poslovni sekretar. Dinamika obstajanja Gimnazije in Srednje ekonomske šole Kamnik je tesno vezana na družbene spremembe, ki jih spremljajo šolske reforme. S svojim načinom dela je vedno stremela po spremembah, ki bodo prinesle elan in s tem hojo v korak s časom. Tradicija dobre šole se tudi danes nadgrajuje z uspešnim delom profesorjev in dijakov. Šolski center je z razgibano arhitekturo, različnimi prireditvami in aktivnostmi vpet v kulturno in umetniško dogajanje v okolici. Šola z ustvarjalno klimo nudi dijakom prijetno delovno okolje, v katerem lahko vsestransko razvijejo svoje sposobnosti. Preko 900 dijakov in okoli 100 zaposlenih v centru sodeluje pri šolskem in obšolskem posredovanju znanja, sprejemanju in učenju za življenje. Skupaj si prizadevamo postavljati občutljive in nevidne meje med pravicami in dolžnostmi, med svobodo in disciplino, med strokovnim učenjem in intuitivnim ustvarjanjem, med prešernim prijateljevanjem ter odgovornim spoštovanjem. V jubilejnem šolskem letu 2009/2010 beležimo šestdesetletnico gimnazije in tridesetletnico ekonomskega izobraževanja.



ZGODOVINA KAMNIKA Arheologi še niso popolnoma raziskali Kamnika in njegove okolice. Poselitev in življenje v preteklosti na tem področju nam odkrivajo le nekatere slučajne najdbe. Poseljenost teh krajev v paleolitiku nam potrjujeta dve najdbi: Mokriška jama in Nevlje. Izkopavanja na Mokrici so potekala v letih 1954-1956 in 1960. Pod vodstvom M. Brodarja in jih je izvedel arheološki inštitut iz Ljubljane. Odkrili so 12 koščenih konic in 3 kamnite artefakte, zato Potočka zijalka predstavlja visoko alpsko paleolitsko postojanko. Ker je na nadmorski višini 1500 m, gre verjetno le za lovsko postojanko iz toplega obdobja zadnje ledene dobe. Druga mlajša paleolitska postaja je v Nevljah, kjer so ob regulacijskih delih potoka Nevljica leta 1938 odkrili mamuta, ki je danes razstavljen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Poleg tega so odkrili tudi del rogovja severnega jelena, tipičnega predstavnika živalske vrste v obdobju zadnjega wurmskega poledenitvenega sunka pred 20 000 leti. Edina kulturna najdba je bilo majhno mikrolitsko rezilo. Arheološke najdbe v strugi Kamniške Bistrice in na Veliki planini so dokaz za poseljenost teh krajev v bronasti dobi. V strugi Kamniške Bistrice so našli bronasto sekiro z robniki, na Veliki planini pa 2 bronasti sekiri iz obdobja od 1700 - 700 let pred našim štetjem. Iz železne dobe sta mladohalštatski postojanki. Prvo predstavljata grobova pri Duplici, ki so ju odkrili pri gradnji kamniške proge, drugo pa grob iz Nevelj. Tu so našli negovsko čelado, železni sulici in bojno sekiro iz poznega petega ali četrtega stoletja. Neveljski grob dokazuje,

da so bili ti kraji del dolenjskega kulturnega območja. Mali grad Življenje pred 2000 leti nam pomagajo spoznavati najdeni in še vedno ohranjeni rimski nagrobniki. Rimska cesta je potekala od Mengša mimo Kamnika po Tuhinjski dolini. Morda je bila v Kamniku tudi rimska postojanka.

Življenje Kamnika v srednjem veku je povezano z rodbino Andeških grofov. Grofje Andeški so bili frankovskega porekla in so v 10. stoletju prišli na južno Bavarsko. Ozemlje Kamnika in okolice so si pridobili s poroko, to je bil v tistem obdobju zelo pogost način širjenja posesti. Na Malem gradu naj bi leta 1195 osnovali kovnico denarja, prvo na Kranjskem. Kovali so novce z napisom CIVITAS STEIN. Leta 1229 se omenjajo kamniški meščani. Kot mesto se Kamnik omenja v ohranjeni listini šele 22. maja 1267. 1270 leta pride Kamnik v roke češkega kralja Otokarja Premisla in 1278 v last Habsburžanov. V njihovi listini se prvikrat omenja ime Kamnik. Mestni pečat Kamnika se prvič omenja in je ohranjen na listini z datumom december 1309. Valvasorjeva upodobitev mesta



5

Najstarejša do sedaj znana slovenska omemba Kamnika je iz leta 1343. Razcvet Kamnika je bil v zgodnji dobi razvoja povezan z gospodarsko politiko Andeških, ti pa so tudi določili pomembnost poti, ki so vodile v Kamnik. Zadrečka pot je povezovala kranjsko posest s Slovenj Gradcem, promet pa je potekal tudi po Tuhinjski dolini. Na tuhinjski poti so v Špitaliču v 13. stoletju Andeški postavili tudi "špital" - gostišče za potujoče trgovce. Zaradi teh dveh poti je postajal Kamnik pomembno mesto. Kamnik in pot čez Tuhinjsko dolino sta kasneje kljub novim vladarjem še vedno obdržala velik del tranzitnega prometa. Za tuhinjsko pot in pot čez Črnivec so se zavzemali Celjski grofje. Leta 1461 je bila ustanovljena ljubljanska škofija s sedežem in sostolnico v Gornjem Gradu, kar je tudi povečalo pomen poti čez Črnivec (zadrečke poti). Kljub tekmovanju z Ljubljano je bil Kamnik v 15. in deloma v 16. stoletju med najbolj cvetočimi mesti na Kranjskem. Trgovina in obrt sta bili močno razviti. Kamniški trgovci so bili poznani tudi drugod - v Trstu, na Reki, v Piranu. Kamnik je bil med kranjskimi mesti po gospodarski razvitosti takoj za Ljubljano. Srednjeveško mesto se je razvijalo za mestnim obzidjem. Štiri mestna vrata so odpirala mesto preostalemu svetu in ga tudi zapirala pred njimi. Za obzidjem so delovali kovači, nožarji, krznarji, lončarji, usnjarji, peki, ki so jih obiskovali trgovci in njihove izdelke nosili po svetu. Meščani so imeli v mestu in okolici plavže in fužine. Ob reki Kamniški Bistrici so delovali mlini in žage. V 15. stoletju so okrepili obzidje in utrdbe zaradi turških vpadov. Ti so leta 1471 požgali mekinjski samostan. V 16. stoletju je tuhinjska pot začela zgubljati pomen zaradi upadanja trgovine s Hrvaško in Ogrsko in zastoja prometa z Benetkami. Pot čez Tuhinjsko dolino je bila dokončno opuščena konec 16. stoletja. Vseslovenski potres leta 1511 je podrl Mali in Stari grad. Ostala je samo kapela ob Malem gradu. Stari grad so obnovili, v njem je bil sedež mestnega glavarja. 1572 je grad uničila strela in že v Valvasorjevem času je bil razvalina. Četrtina hiš je propadla, trgovine ni bilo in meščani so bili revni, navaja Valvasor. Česar ni uničil potres, je uničil požar. Lesene stavbe so nato počasi zamenjevale zidane, katerih posamezni detajli so ponekod še vidni. Mesta so se držale same težave. Bistriški gozdovi, ki jih je mesto dobilo v 14. stoletju, so povzročili prepad in nasprotja med mestom in kmeti na podeželju vse do 2. svetovne vojne. 1573 je krenila pošta spet čez Črni graben. Bolezni, kuga, ekonomske težave so mesto pestile v 17. stoletju. V 18. stoletju so začeli podirati mestno obzidje. Mesto se je širilo na Šutno, Graben, v Novi trg in proti Kamniški Bistrici. V 19. stoletju so iz obrtnih delavnic nastajala prva industrijska podjetja. Leta 1852 je država odkupila Andriolijeve fužine na Grabnu in ustanovila smodnišnico. V Mekinjah je leta 1857 začela obratovati Prašnikarjeva cementarna in opekarna. Alojzij Prašnikar je leta 1876 uredil tudi zdravilišče in leta 1891 pripeljal v Kamnik vlak, ki je pripomogel k nadaljnjemu širjenju industrije.

mag. Sonja Trškan



ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK NOVI TRG 41 A 1241 KAMNIK

Datum : 13. 05. 2010

RAZPIS FINALNEGA TEKMOVANJA V ODBOJKI ZA DIJAKE

Izvajalec: Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik – Izidor Perhavec GSM: 040 299 966 Finale bo v Kamniku (telovadnica Šolskega centra Rudolfa Maistra), 13.05.2010, ob 9.00 uri. V finale so se uvrstile naslednje ekipe dijakov: Iz skupine A:

1. Gimnazija Ravne na Koroškem Vodja: Stanko Lodrant

2. Gimnazija Šiška Ljubljana Vodja: Igor Slobodnik Iz skupine B:

1. ŠCRM Kamnik Vodja: Izidor Perhavec

2. Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Novo mesto Vodja: Bojan Jaklič V finalnem tekmovanju igrajo po sistemu: 1.tekma: 1. iz A : 2. Iz B 2.tekma: 2. Iz A : 1. Iz B 3.tekma: poraženca 1. In 2. tekme igrata za tretje mesto 4.tekma: zmagovalca 1. In 2. tekme igrata za prvo mesto Razpored tekem:

1. Gimnazija Ravne na Koroškem ŠC Novo mesto-SEŠTG 2. Gimnazija Šiška Ljubljana ŠCRM Kamnik 3. Poraženec1. Poraženec 2. 4. Zmagovalec 1. Zmagovalec 2.



7

SODELUJOČE EKIPE:

SEŠTG NOVO MESTO

Erpič Grega, Smrke Tom, Smrke Sašo, Vidmar Žiga, Koncilja Mario, Jordan Gašper, Banko Matic, Ožbalt Gregor, Brulec Jan in vodja ekipe prof. Tomič Aleš. GIMNAZIJA ŠIŠKA LJUBLJANA

Pečan Luka, Moljk Boštjan, Predalič Rok, Tomaševič Gašper, Ramovš Rok, Kovačevič Hasan, Mulec Luka in vodja ekipe prof. Igor Slobodnik.



GIMNAZIJA RAVNE

Vezovnik Marko, Potočnik Luka, Knuplež Jani, Sirk Nejc, Lednik Nace, Kert Matic, Prikeržnik Matej, Uršič Nejc, Kasnik Jure, Plesec Vasja in vodja ekipe prof. Lodrant Stane. ŠCRM KAMNIK

Kvas Tine, Klemenčič Jaka, Železnik Aljaž, Kočevar Uroš, Kotnik Domen, Laharnar Jure, Makovec Tine, Smrekar Jernej, Vrečar Sašo, Hribar Urban, Jarc Miha, Lavrič Miha in vodja ekipe prof. Perhavec Izidor.



9

REZULTATI TEKMOVANJA 1.TEKMA: SEŠTG NOVO MESTO : GIMNAZIJA RAVNE 2 : 0 ( 25 : 17; 25 : 19 ) 2.TEKMA: ŠCRM KAMNIK : GIMNAZIJA ŠIŠKA LJUBLJANA 2 : 0 ( 25 : 16; 25 : 11 ) 3.TEKMA: ( ZA TRETJE MESTO ) GIMNAZIJA RAVNE : GIMNAZIJA ŠIŠKA LJUBLJANA 2 : 0 (25 : 19; 25 : 9 ) 4.TEKMA: ( ZA PRVO MESTO ) SEŠTG NOVO MESTO : ŠCRM KAMNIK 2 : 1 ( 19 : 25; 25 : 16; 15 : 10 ) KONČNI VRSTNI RED:

1. SEŠTG NOVO MESTO 2. ŠCRM KAMNIK 3. GIMNAZIJA RAVNE 4. GIMNAZIJA ŠIŠKA LJUBLJANA

NAJBOLJŠI IGRALEC: BRULEC JAN ( SEŠTG NOVO MESTO ) NAJBOLJŠI NAPADALEC: KLEMENČIČ JAKA ( ŠCRM KAMNIK ) NAJBOLJŠI PODAJALEC: KASNIK JURE ( GIMNAZIJA RAVNE )



Predstavitev ekip

Himna - Martina Šraj



11

Pozdravni nagovor ravnateljice mag. Tatjane Novak in

župana mesta Kamnik g. Antona Smolnikarja.



Plesna točka – Tjaša Repič in Andraž Koritnik

Pevska točka - Martina Šraj



13





15





17



ORGANIZACIJA TEKMOVANJA ORGANIZATOR: ŠCRM Kamnik VODJA TEKMOVANJA: Izidor Perhavec MEDICINSKA SLUŽBA: Zdravstveni dom Kamnik IZDELAVA BILTENA: Marko Strehar Izidor Perhavec ZAPISNIK: Željana Blagojevič Sara Puketa Hana Jaksetič SODNIKA: Simon Kuplenk Matija Petrič TEHNIČNA SLUŽBA: Mag. Tatjana Novak Damjan Mlakar Irena Podlesnik Roman Izidor Perhavec Živa Grilc Denis Milič FOTOGRAFIJA: Tadej Didovič LEP POZDRAV!

Documents

BILTEN ŠT. 2 Kamnik, 13. 5. 2010 - sportmladih.net · Finale državnega prvenstva v odbojki za dijake 13. 5. 2010 Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik 2 KRATEK PREGLED ZGODOVINE