Ča so pis ob či ne Kamnik, 6. maj 2016, leto 1, šte vil ka 9

Jasna Paladin

Kamnik – Občina Kamnik se je letos odločila, da se ne pridruži soorganizaciji proslave v Kamniški Bistri­ci, pač pa skupaj z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik pripravi dvodnevno Prvomajsko pravljico na Sta­rem gradu, kjer je bil tudi prvi javni dogodek po tem, ko je občina pred letom dni objekt po dolgoletnih sod­nih bitkah znova dobila v svoje roke.Številni Kamničani so se razveselili kresovanja na predvečer prvega maja, ki je bilo na Starem gradu nekdaj že tradicija, na sam praznik pa se je na prizorišču pod velikim šotorom zbralo ne­kaj deset obiskovalcev. Kar nekaj se jih je iz mesta na grad kljub dežju povzpelo peš, večina pa je izkoristila brezplačni avtobusni pre­voz. Že od jutra je na gradu dišalo po firštovem golažu, za slovesno vzdušje so skr­beli Ljudske pevke Predice in recitatorja Lana Bučevec in Goran Završnik, ki sta na svojstven način opozorila na problematiko delavstva, manjkali pa seveda niso niti

kamniški godbeniki in ma­žoretke, ki so na Starem gra­du zaključili svojo tradicio­nalno prvomajsko budnico, ki se je že ob 3.30 začela v središču Kamnika, popeljala pa jih je po trinajstih krajih občine.

Prvi maj še ima svoj pomenObiskovalcev se resda ni trlo, a zbrani so si bili enot­ni, da si praznik dela zasluži pozornost, zato so toliko

bolj navdušeno pozdravili besede župana Marjana Šar­ca, ki je znova pozval k deja­njem. »Prvi maj je odlična priložnost, da storimo nekaj drugače. Da preidemo od besed k dejanjem. Praznik ima še vedno svoj pomen, za vse tiste, ki dobro v srcu mislijo, ki so pošteni, ki ne želijo izkoriščati drugih in ki ne želijo uničevati, ampak graditi. Vedno je bilo reče­no, da ena generacija gradi, druga zapravlja in tretja postavlja vse nazaj na noge. Katera generacija smo mi? Tista, ki postavlja, ali tista, ki uničuje? Kapitalizem, ki ga imamo danes, ni tisto tr­žno gospodarstvo, ki smo si ga želeli. Zdi se pomembno le, ali se nam nekaj splača ali ne. Se nam splača danes biti tukaj? Glede na vreme najbrž ne, glede na dejstvo, da je praznik in bi bili lahko drugje, tudi ne. Ampak za­kaj smo tukaj? Zato, ker že­limo praznovati 1. maj tako, kot se spodobi, ob tem pa ne pozabljamo na delavske pra­vice. Branijo jih največkrat

tisti, ki v življenju niso nič počeli, njihovih dejanj in re­zultatov ni opaziti. Ne da se zmagovati, ne v političnem in ne v gospodarskem po­gledu, samo z besedami. Dejanja so tista, ki štejejo, pri tem pa lahko največ na­redimo sami,« je med dru­gim poudaril župan in do­dal, da bo tudi 1. maj znova dobil pravi pomen, če bomo le znali stopiti skupaj. Tako kot so občani na pobudo Občine Kamnik stopili sku­paj pred letom dni v čistilni akciji na Starem gradu. »Zdaj smo tukaj generacija, ki zadeve počasi postavlja na noge. Počasi se v notranjosti Starega gradu dogaja obno­va, ko pa bo lokacija obnov­ljena, ko bo ta točka spet postala zbirališče Kamniča­nov, takrat bomo rekli, da smo nekaj naredili. S tem se seveda ne bomo rešili ne ob­čine ne države, a vendar bomo naredili korak k temu, da bomo solidarni, da bomo 'pljunili v roke' in nekaj spremenili. To so dejanja, ki nekaj veljajo!«

Besede zamenjajmo za dejanjaOsrednja občinska slovesnost ob prazniku dela je letos potekala na Starem gradu, in čeprav jo je organizatorjem in obiskovalcem slabo vreme precej zagodlo, sporočilo praznika ostaja – za delavske pravice se je treba boriti.

Na deževno praznično dopoldne se je na Starem gradu zbralo nekaj deset obiskovalcev. / Foto: Jasna Paladin

Proslavo je organizirala Občina Kamnik, slavnostni govornik pa je bil župan Marjan Šarec.

OBČINSKE NOVICE

Bodimo aktivni in strpniS takšnim sporočilom je zbrane na občinski proslavi ob dnevu upora proti okupa­torju nagovoril letošnji slav­nostni govornik, podžupan Igor Žavbi.

stran 3

IZ NAŠIH KRAJEV

Blagoslov motorjevV soboto, 23. aprila, je pri cerkvi svetega Jurija v Nev­ljah potekal že drugi blago­slov motorjev. Pred letom dni se je zbralo petnajst mo­toristk in motoristov, letos pa že sedeminpetdeset.

stran 6

PODJETNIŠTVO

Čim prej potrebujejo nove prostoreV Zarji Elektronika razvijajo in izdelujejo izdelke za glo­balni trg, ozirajo se za prilož­nostmi v Iranu, predvsem pa si želijo večjih prostorov, saj so na obstoječi lokaciji že povsem utesnjeni.

stran 8

ZANIMIVOSTI

Družbeno aktivni mladi KamničaniSkupina prijateljev je konec novembra ustanovila Druš­tvo Družbeno aktivni mladi Kamnik, v začetku aprila pa so se na sproščenem druže­nju prvič predstavili širši jav­nosti.

stran 12

Kamnik – Planinsko društvo Kamnik vabi mlade planince na dvodnevni planinski izlet na Kamniško sedlo in njihovo prvo akcijo, ki so jo poimenovali Oskrbnik koče za en dan in bo potekala 20. in 21. maja. Mlade planince, ki bodo lahko za ta čas postali oskrbniki v Kamniški koči, čaka nepozabno doživetje. Na Kamniško sedlo se bodo v spremstvu vodnikov (Vlasta Bizjak, Marko Petek, Urška Bizjak in Matjaž Šerkezi) podali v siju lune in čelnih svetilk. Izlet je primeren za otroke, ki obiskujejo 1. razred osnovne šole in starejše, cena za člane planinskega društva je deset evrov, število mest je omejeno na dvajset otrok. Svoje otroke lahko prijavite na e­naslov mladinski.odsek@pdkamnik.si, prijave zbirajo do nedelje, 15. maja, do 20. ure. Projekt je preko javnega razpisa podprla Občina Kamnik. J. P.

Postani oskrbnik planinske koče za en dan

Foto

: Jas

na

Pala

din

Kamnik – V ponedeljek, 9. maja, bomo priča zanimivemu in redkemu astronomskemu dogodku – prehodu Merkurja prek Sončeve ploskve. Pojav bo znova viden 11. novembra 2019. »Merkur se bo med Zemljo in Soncem 'znašel' ob 13. uri in 12 minut. Celoten prehod bo trajal sedem ur in 29 minut, a zadnji del dogodka pri nas ne bo viden, saj bo Son­ce približno dvajset minut prej zašlo,« pravijo člani Razisko­valno­astronomskega krožka RAK na GSŠRM Kamnik in Astronomskega društva Komet iz Kamnika, ki bodo v prime­ru sončnega vremena ob tem pripravili javno opazovanje, in sicer pri kamniški srednji šoli. Obiskovalci bodo pojav lahko opazovali s pomočjo projektorja za opazovanje Sonca, dalj­nogleda, teleskopa in solarnega teleskopa. J. P.

Prehod Merkurja prek Sončeve ploskve

Mon

na L

isa

d.o.

o., K

idrič

eva

cest

a 75

, Ško

fja L

oka

NOVO V

KAMNIKU Specializirana knjigarna za otroke in mladostnike

Šutna 37, 1241 Kamnik. V prostorih bivše Metalke pri OŠ Frana Albrehta in Toma Brejca Kamnik T: 01 320 17 61Delovni čas: pon. do pet. od 7. do 17. ure

Pozdravljeni!Sem Knjižni molj. Zaščitnik najmlajših, mladih in vseh bralcev, mladih po srcu. Sem najboljši prijatelj ljubiteljev knjig, ki jim je branje v veselje, učenje in zabavo.

Vodim in usmerjam ekipo mladih in inovativnih strokovnjakov z različnih področij, ki so vredni zaupanja. S svojo ustvarjalnostjo se znajo približati in prilagoditi tako posameznikom kot skupinam, podjetjem in organizacijam. Zagotavljajo kvalitetno storitev s področja knjigarniškega, pisarniškega, šolskega in otroškega knjižnega programa.

Zato jim zaupam. Zaupajte jim tudi vi!

Epis

tola

d.o

.o.,

Selo

pri

Ihan

u 55

, Dom

žale

2

Občinske novice

petek, 6. maja 2016

ODGOVORNA UREDNICA:Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251

OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143

ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47

NAROČNINE: Špela Volčjaknarocnine@g-glas.si, 04/201-42-41

KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si)

Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor

Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).

Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 27. maja 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 19. maja 2016.

Jasna Paladin

Kamnik – Unescova deklara-cija o načelih strpnosti je bila napisana že leta 1995, a slo-venski prevod je luč sveta ug-ledal šele novembra lani.»V Izobraževalnem centru Eksena smo v okviru svojega človekoljubnega družbeno odgovornega nepridobitnega projekta Mi smo za strpnost!, ki ga izvajamo z Društvom Eksena, samoiniciativno in z lastnimi sredstvi naredili prvi slovenski prevod Dekla-racije o načelih strpnosti, saj menimo, da je zelo po-membno, da se vsi skupaj izobrazimo o tem, kaj strpnost sploh je. To je na-mreč dinamičen odnos, ki pomeni spoštovanje lastnih in drugih pravic, česar števil-ni žal ne razumejo. Listina med drugim navaja: 'Mi, ljudstva Združenih narodov, smo odločeni obvarovati pri-hodnje rodove pred strahota-mi vojne …, potrditi vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost člo-veka …, in v ta namen živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih odnosih.' Deklaracija prav tako zagota-vlja, da je strpnost nujna za miroljuben razvoj posame-znika in družbe. Tako je v prvem členu deklaracije za-pisano: 'Strpnost je vrlina, ki omogoča mir in prispeva k nadomestitvi kulture vojne s kulturo miru',« je dokument ob predaji kamniškemu žu-

panu Marjanu Šarcu in nje-govim sodelavcem predstavil Nejc Jelen iz Izobraževalne-ga centra Eksena, ob tem pa izpostavil, da si deklaracijo želijo predati vsem občinam. Do sedaj so je prejeli v os-mih, v namen promocije strpnosti in mednarodnega dneva strpnosti pa so prevod razposlali tudi vsem sloven-skim vrtcem in osnovnim šolam, večjim knjižnicam ter določenim državnim, vlad-nim in nevladnim ustano-vam. Ker se zavedajo, da je

treba strpnost predstaviti tudi otrokom, so pripravili lutkovno predstavo z naslo-vom Dinozaver Tiko in veliki zob, zabaven učni seminar za srednješolce in kampanjo Stop obrekovanju, k projektu pa so povabili tudi več zna-nih Slovencev in prepoznav-nih športnikov.»V Kamniku smo bili takoj za to, da sprejmemo pobudo in prevod deklaracije, je pa s strpnostjo tako kot s spravo – pomembna so dejanja, ne besede. Strpnost je poslušati

drugega in včasih tudi priz-nati napako in narediti korak nazaj, predvsem pa ne biti le prijazen, uslužen in tiho, pač pa povedati svoje mnenje in aktivno sodelovati pri širje-nju teh vrednot. V občini Ka-mnik se trudimo, da bo naša družba postala družba strp-nosti in ta deklaracija je do-brodošla, če jo le bomo udeja-njili. Strpni moramo biti do večine stvari, razen do nestrp-nosti,« pa je ob prejemu pre-vedene deklaracije povedal župan Marjan Šarec.

Strpni do vsega, le do nestrpnosti nePredstavniki društva Eksena so v okviru nacionalnega projekta promocije strpnosti prevedli Unescovo deklaracijo o načelih strpnosti, ki jo nameravajo predati vsem občinam. V petek, 22. aprila, so jo med prvimi sprejeli tudi na Občini Kamnik.

Slovenski prevod Unescove Deklaracije o načelih strpnosti sta županu Marjanu Šarcu predala Nejc Jelen in Gregor Bezenšek iz Izobraževalnega centra Eksena. / Foto: Jasna Paladin

OBVESTILOObčina Kamnik obvešča, da bo dne 6. 5. 2016 na spletni strani www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2016, in sicer za naslednje ukrepe:

• Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

• Posodabljanje kmetijskih gospodarstev• Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov• Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kme-

tijskih proizvodov• Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije

Marjan Šarec l.r.ŽUPAN

ww

w.k

amni

k.si

Aleš Senožetnik

Kamnik – Festival, že devet-najsti po vrsti, ki bo potekal skupaj z Veronikinim festi-valom, letos ob podpori Ob-čine Kamnik organizira Knjižnica Franceta Balanti-ča Kamnik, skupaj s Sekcijo za potujoče knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih dru-štev Slovenije. V petek, 27. maja, ob 8.15 bo konvoj potujočih knjižnic krenil s parkirišča v Volčjem Potoku proti Šutni, kjer bo po tiskovni konferenci sledi-lo odprtje festivala ob 10. uri. Po celodnevnem po-stanku na Šutni se bo ob sedmih zvečer pisana kolo-na bibliobusov premaknila proti Termam Snovik. Nas-lednji dan pa se bodo ljubi-

telji knjig lahko naužili dru-ženja s knjigami in predani-mi knjižničarji na parkirišču pred upravno stavbo Arbore-tuma Volčji Potok.»Knjižnica je pomembno stičišče ljudi in je namenje-na vsem prebivalcem od rojstva do smrti. Kako pa je poskrbljeno za tiste, ki do knjižnice sami ne morejo, za starejše, šoloobvezne ot-roke ali najmlajše? Najbolj-ša rešitev je bibliobus, saj lahko pripelje v vsako vas in stoji pred vsako šolo ali vrtcem,« pravi direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir.Po Sloveniji vozi dvanajst po-tujočih knjižnic, ki imajo skupaj 704 postajališč. Eno vozilo si delita tudi kamniška in domžalska knjižnica.

Festival potujočih knjižnicZadnji majski konec tedna bo v Kamniku zbranih vseh dvanajst slovenskih potujočih knjižnic, pričakujejo pa tudi goste iz tujine.

Jasna Paladin

Kamnik – Ob prehodu hla-dne fronte, ki je sicer bila na-povedala, a je povsem zimsko vreme mnoge močno prese-netilo, je preglavice najprej povzročal močan veter (ta je med drugim odkril tudi stre-ho bencinske črpalke na ob-voznici), proti večeru pa še močno sneženje. V več krajih (Sidolu, Gozdu, Hribu, Pod-gorju, Tunjicah …) so za ne-kaj ur ostali brez elektrike. V nižinskih predelih občine je zapadlo okoli 10 centimetrov snega, višje še več, zato so bili na delu tudi plugi Komunal-nega podjetja Kamnik, a sne-ženje je bilo tako močno, da je bilo sprotno pluženje mar-sikje onemogočeno.

Ker je moker in težak sneg začel lomiti veje in povzro-čati preglavice na cestah, so bila aktivirana vsa prosto-voljna gasilska društva v ob-čini. Na terenu so bili gasilci večji del noči, odstranili pa so več polomljenih vej in po-drtih dreves ter tako omogo-čili neoviran pretok prometa po občini. Po podatkih ob-činske uprave sta pri odpra-vi posledic snegoloma v dveh dneh sodelovala 202 gasilca iz vseh trinajstih pro-stovoljnih gasilskih društev v občini. V dežurni sobi PGD Kamnik je delovala tudi dežurna služba s šesti-mi operaterji, ki so zaradi velikega števila interventnih dogodkov nudili pomoč Re-gijskemu centru za obvešča-

nje Ljubljana za območje občine Kamnik. Zaradi var-nosti je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik za en dan zaprl otroška igrišča po občini. Zimska idila, ko so

se mnogi veselili s postavlja-njem snežakov, je po niži-nah povečini skopnela do petka, škodo na sadnem drevju, poljih in gozdovih pa kmetje še ocenjujejo.

Praznično sredo pobelil snegTudi občino Kamnik je v sredo, 27. aprila, pobelil sneg, ki pa je naredil tudi nekaj škode.

Prizor, kakršnega ob koncu aprila nismo vajeni.

Fo

to: P

GD

Kam

nik

Šmartno v Tuhinju – Občina Kamnik obvešča, da bo zaradi gradnje kanalizacije in vodovoda na nekaterih cestah v Šmartnem spremenjen prometni režim, in sicer v obdobju od 1. maja do konca avgusta. Na nekaterih cestah bo zapora delna, na nekaterih pa popolna. Na javni poti številka 661312 obvoz ne bo možen, zato bodo popolno zaporo izvedli vsak dan od ponedeljka do sobote med 6. in 17. uro. Kljub popol-ni zapori bodo stanovalci imeli omogočen dostop do hiš, prav tako bo omogočen dostop za smetarska vozila, zago-tovljen pa bo tudi varen prevoz in prehod šolske poti. J. P.

Spremenjen prometni režim v Šmartnem

Občinske novice

3petek, 6. maja 2016

Območno združenje Rdečega križa Kamnik

RAZPISUJE LETOVANJA 2016

ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE OBČIN KAMNIK IN KOMENDA

V letošnjem letu je na voljo naslednji termin: Debeli rtič – 3. 8. do 13. 8. 2016, in sicer 50 mest.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahteva, da so bili otroci v lanskem letu vsaj 3-krat pri zdravniku. Možnost letovanja imajo tudi otroci, ki niso bili tolikokrat pri zdravniku (teh otrok bo 10).

1. ZA LETOVANJA BOMO VODILI DVOJNO EVIDENCO:Zdravstvena indikacijaOtrok, ki jim bodo zdravniki odobrili zdravstveno indikacijo (27 otrok iz Kamnika in 13 otrok iz Komende), bomo – glede na odložitev ZZZS-ja – lahko sprejeli 40.Socialna indikacijaOtrok, ki jim zdravniki ne bodo odobrili zdravstvene indikaci-je, bomo – na podlagi % dohodka na družinskega člana (raz-vidno iz določbe o otroških dodatkih /CSD/) – dodelili social-no indikacijo (7 otrok iz Kamnika in 3 otroci iz Komende). Teh otrok bomo lahko sprejeli še 10.

2. PRIJAVE SPREJEMAMO SAMO DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST. IZPOLNJENE VLOGE LAHKO ZAČNETE ODDAJATI OD VKLJUČNO 20. 5. 2016, PREJ JIH NE BOMO SPREJELI.

Brez

plač

na o

bjav

a

Jasna Paladin

Kamnik – Občinsko slove-snost je na predvečer prazni-ka Občina Kamnik tudi letos pripravila v Parku Evropa, kjer se je kljub slabemu vre-menu zbralo kar nekaj ljudi, med njimi večina predstav-nikov različnih domoljubnih organizacij. Med zbranimi smo opazili predsednika Združenja borcev za vredno-te NOB Kamnik Matevža Koširja, predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda Zvonka Cveka, predsednika Društva general Maister Kamnik Iva-na Miroslava Sekavčnika, predsednika Policijskega ve-teranskega društva Sever Ka-mnik Janka Brinovca, pred-sednika Društva Demos na Kamniškem Igorja Podbre-žnika in druge.Obiskovalce je najprej nago-voril župan Marjan Šarec, ki je poudaril, da je vojaški okupator odšel že zdavnaj, da pa smo danes okupirani z drugimi stvarmi – zastare-lo miselnostjo, nestrpnostjo, bojem proti namišljenim sovražnikom in nezmo-žnostjo združevanja. »A to ne pomeni, da je vse brezu-pno, nikakor ne,« je optimi-stično zaključil župan, nato pa besedo predal slavnostne-mu govorniku, podžupanu Igorju Žavbiju. »V času Ju-goslavije smo 27. aprila pra-znovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Slove-niji se je praznik preimeno-val v dan upora proti okupa-torju. Novo ime je prazniku dalo širši pomen. Ne spomi-

njamo se samo ustanovitve OF in njenih zmag. S pra-znikom upora proti okupa-torju se spominjamo vseh junakinj in junakov, ki so se borili za našo svobodno Slo-venijo. Članom NOB je bilo povsem jasno, proti komu se je treba boriti. Proti tuje-mu okupatorju, proti impe-rialističnim silam in ne na-zadnje proti domačim izda-jalcem. A ne želim pogrevati zgodovine, ki naj bi jo vsi poznali in s katero se večina tudi strinja, želim le reči, da je bilo pred 75 leti povsem jasno (vsaj večini), kdo je bil okupator in kakšen je bil na-men OF. Boj za domovino,« je začel Žavbi, v nadaljeva-nju pa izpostavil predvsem današnji pomen vsakega od nas v družbi. »Marsikdo se sprašuje, le zakaj potrebuje-mo te praznike in proslave. Ali ni bolje sedeti doma, v udobju svojega fotelja, z da-ljincem v eni in s telefonom v drugi roki? V Kamniku kot da ni aktivnih državljanov. Na slovesnostih se zbirajo vedno eni in isti ljudje. Tež-ko mi je, ker je malo, ali jih celo ni, predstavnikov moje generacije. Mar se bomo res le preko tvitov pogovarjali o stricih iz ozadja, ki da vodijo vse skupaj, in o prostitut-kah, ki to zapisujejo. Prese-zimo to in preidimo izza ra-čunalnikov v realno okolje. Izrazimo svoje mnenje z besedami, pokažimo, kaj ču-timo. Pri tem pa ohranimo spoštovanje do sočloveka, tudi do drugače mislečega. In ohranimo spoštovanje do svoje zgodovine, ki je,

kakršna je, in je ne moremo in ne smemo spreminjati. Bodimo aktivni občani in aktivni državljani! Aktiven odnos in strpnost sta potreb-na, da se zgodovina ne bo ponavljala in da se v priho-dnosti ne bo treba ponovno upreti okupatorju.«Župan Marjan Šarec, po-džupan Igor Žavbi in pred-

sednik Združenja borcev za vrednote NOB Matevž Košir so ob taktih Mestne godbe Kamnik k spomeniku polo-žili venec, sledil pa je še kul-turni program, ki so ga prip-ravili mladi iz različnih držav, udeleženci prosto-voljskega projekta EVS, ki delujejo v Mladinskem cen-tru Kotlovnica.

Bodimo aktivni in strpni državljaniS takšnim sporočilom je zbrane na občinski proslavi ob dnevu upora proti okupatorju nagovoril letošnji slavnostni govornik, podžupan Igor Žavbi.

Položitev venca k spomeniku / Foto: Jasna Paladin

Zbrane je nagovoril podžupan Igor Žavbi.

Foto

: Jas

na

Pala

din

Gordana Kotnik, Boštjan Košir

Kamnik – Društvo Počitni-ško varstvo Kamnik bo tudi letos s pomočjo Občine Ka-mnik organiziralo poletno počitniško varstvo, in sicer od ponedeljka, 27. junija, do srede, 31. avgusta. Varstvo bo potekalo na OŠ 27. julij Kamnik, vsak dan med po-nedeljkom in petkom od 7. do 16. ure. Vabljeni so učen-ci od 1. do 5. razreda.Letos bodo naše počitniške

dni programsko zaznamo-vale otroške risanke, ki smo jih že skoraj pozabili. Vsi termini bodo poimenovani po znanih otroških risan-kah. Poskrbeli bomo za pester in aktiven program. Ne bo manjkalo ustvarjanja, športnih dejavnosti, organi-zirali bomo različne izlete. Ob toplih in sončnih dneh bomo obiskali tudi bazen. Letošnja novost je počitni-ško varstvo za otroke s po-sebnimi potrebami. Pilotni projekt je društvo ustvarilo na osnovi želja staršev učen-cev OŠ 27. julij Kamnik. S projektom se bo kakovost počitniškega varstva v občini

Kamnik povečala. Namen projekta je zagotoviti mož-nost počitniškega varstva vsem otrokom v občini Ka-mnik, vključno z otroki s posebnimi potrebami. Pro-jekt je nastal v sodelovanju z OŠ 27. julij Kamnik, sofi-nanciranje je potrdila Obči-na Kamnik. Poskusni teden počitniškega varstva za otro-ke s posebnimi potrebami se bo izvajal od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija, in je namenjen učencem OŠ 27. julij Kamnik. V primeru,

da bo projekt izpolnil priča-kovanja, se lahko varstvo za otroke s posebnimi potreba-mi v naslednjih letih razširi na več poletnih dni. Prijave potekajo do ponede-ljka, 23. maja, število otrok bo omejeno. Prijavnico lah-ko dobite na spletni strani matične šole in na spletni strani društva. Cena dnev-nega varovanja z vključenim kosilom, popoldansko mali-co, programom, zavarova-njem in akontacijo znaša osem evrov. Za dodatne in-formacije lahko pokličete na telefonsko številko 040 420 347 ali pišete na pocitnisko.varstvo@gmail.com.

Prijavite se na počitniško varstvoDruštvo Počitniško varstvo Kamnik do ponedeljka, 23. maja, sprejema prijave na letošnje poletno počitniško varstvo.

Poletno počitniško varstvo bo potekalo od ponedeljka, 27. junija, do srede, 31. avgusta, vsak dan med ponedeljkom in petkom od 7. do 16. ure na Osnovni šoli 27. julij Kamnik. Cena na dan znaša osem evrov.

Jasna Paladin

Kamnik – V zadnjem času se je na naše uredništvo s fotografijami obrnilo nekaj občanov, nezadovoljnih z urejanjem javnih površin v občini. Po odgovore na zgor-nja vprašanja smo se obrnili na občinsko upravo.»Občina Kamnik redno skrbi za čiščenje in urejanje vseh javnih površin na ob-močju celotnega območja občine Kamnik. Med javne površine in objekte sodijo lokalne ceste, javne poti, pločniki, sprehajalne poti, kolesarske poti, podvozi,

nadvozi in mostovi, javna parkirišča, stopnišča, trgi, avtobusna postajališča, jav-ne zelene površine (parki, drevoredi, zelenice, nasadi ter zelenice ob javnih poteh in objektih), otroška in špor-tna igrišča ter objekti in oprema na javnih površinah (klopi, igrala, fontane, cvet-lična korita, javni pitniki za vodo, koški za odpadke, spo-minska obeležja in skulptu-re). Čiščenje in urejanje javnih površin se izvaja na podlagi mesečnih planov, ki jih pripravi koncesionar KPK, d. d., in potrdi občinska

uprava. Čiščenje se izvaja tudi v sklopu izvajanja jav-nih del. V sklopu programa rednega mesečnega oziro-ma letnega vzdrževanja jav-nih zelenih površin redno kosimo zelene javne površi-ne, vzdržujemo gredice, vzdržujemo, obrezujemo in negujemo drevesa, žive meje ter grmovnice in grabi-mo listje. Čiščenje ulic, pločnikov in stopnišč pa za-jema predvsem odstranjeva-nje odpadkov. Redno se praznijo vsi koši za odpad-ke, ki so nameščeni na jav-nih površinah. Območje obeh mestnih šol OŠ Frana

Albrehta in OŠ Toma Brejca je tudi vključeno v redni program urejanja in vzdrže-vanja javnih površin. Kljub rednemu programu občas-no očistimo javne površine tudi na podlagi opažanj ob-čanov in občank, ko ti ugoto-vijo, da je na nekem obmo-čju prišlo do onesnaženja z odpadki. Prav tako nas obča-ni občasno opozorijo, da so se določena drevesa preveč razrasla. Tudi v teh prime-rih si pristojne službe zade-vo ogledajo in odredijo ob-rez oziroma posek, če je to potrebno,« pravijo na Obči-ni Kamnik.

Čiščenje in urejanje javnih površinPrepolni koši za odpadke, smeti ob javnih poteh, nepravilno parkirana vozila … Kdo je za to odgovoren in kako občina skrbi za urejanje in čiščenje javnih površin?

4

Občinske novice, mnenja

petek, 6. maja 2016

Na občinskem svetu sem že ne-kajkrat opozorila, da mora Ka-mnik resno in s konkretnimi de-janji pristopiti k izgradnji pokri-tega bazena. V proračunu je v ta namen tudi posebna postavka, na kateri bi se morala zbirati sredstva za pokriti bazen. Res je, da se pokriti bazen načrtuje že 20 in več let ter da so proračun-ska sredstva omejena. A vse je odvisno od prioritet, ki si jih ob-čina postavi. Možnosti, kje in na kakšen način se lahko zgradi po-krit bazen, je bilo do danes predstavljenih že veliko. Lahko se tega lotimo sami, lahko v so-delovanju s sosednjimi občina-mi ali v sodelovanju z državo in njenim zavodom za usposablja-nje invalidne mladine, CIRIUS-

-om. Treba je sprejeti odločitev in nato začeti delati. Meni je naj-bližji predlog sodelovanje z dr-žavo in CIRIUS-om, kjer je mož-nost gradnje večjega pokritega bazena. Pokrit bazen potrebujemo! Po številu vodnih klubov in njiho-vih članov se uvrščamo v sam državni vrh. Po rezultatih naših vaterpolistov, triatloncev in pla-valcev pa smo na samem vrhu. Resnica je, da je Kamnik še ve-dno plavalno mesto, vendar za-živi samo poleti. Skozi celo leto pa se naši športniki borijo za svoje treninge izven občine, kjer drago najemajo pokrite bazene.Zato se bom kot mama vaterpo-lista, kot občanka in kot opozi-cijska občinska svetnica v občin-skem svetu še naprej zavzemala, da najlepše mesto pod soncem čim prej dobi pokrit bazen.

Žaklina Zdravković,občinska svetnica LDP

OB

ČIN

A K

AMN

IK,

GLA

VNI T

RG

24

, K

AMN

IK;

SVE

TNIŠ

KA

SK

UP

INA:

LIS

TA D

UŠ

ANA

PAP

EŽA

Kamnik potrebuje pokriti bazen!

Na seji 11. 5. bo občinski svet obravnaval zaključni račun Ob-čine Kamnik za leto 2015. To je doslej največji zaključni račun Občine Kamnik, saj smo z lan-skim proračunom začeli financi-rati obsežni kohezijski projekt ter mnoge druge investicije.Za kohezijo (odvajanje in čišče-nje odpadne vode ter vodovod) smo porabili skoraj 5,4 milijona €, ki smo jih založili s pomočjo kredita, saj nam država v letu 2015 sredstev EU še ni nakazala.Cestam smo namenili več kot 2,7 milijona €, predvsem za re-dno ter investicijsko vzdrževa-nje in gradnjo cest. Odseke, kjer pod cestami poteka kanalizaci-ja, pa smo obnovili že v okviru kohezije.

V varstvo in vzgojo predšolskih otrok smo vložili nad 5,5 milijo-na €, za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa smo porabili več kot 500 tisoč €. V pospeševanje razvoja turizma in gospodarstva je bilo vloženega skoraj pol milijona €, v razvoj kmetijstva pa preko 200 tisoč €. Programom v kulturi smo na-menili dobrih 860 tisoč €, športu in prostočasnim dejavnostim pa več kot 780 tisoč €.Vlada RS nas je hudo prizadela z znižanjem povprečnine, zato je zaključni račun pokazatelj, da smo v danih razmerah, kolikor je bilo v naši moči, še vedno ra-zvojno optimizirali izdatke, da smo zagotovili denar za to, kar občani potrebujejo in kar jim pripada, in da so se investicije kljub vsemu nadaljevale.

Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik

NO

VA S

LOVE

NIJ

A (N

Si),

OB

ČIN

SK

I OD

BO

R K

AMN

IK,

CAN

KAR

JEVA

CE

STA

11,

LJU

BLJ

ANA

Razvojni zaključni račun 2015

»Najprej poberite tistim, ki so pokradli državo, šele potem se lotite reform!« Tako govorijo ljudje in imajo prav. Če ni pravičnosti, nihče ni priprav-ljen zategovati pasu. Kdorkoli bo želel resnično reformirati Slovenijo, se bo moral najprej lotiti nedotakljivih elit in kri-minalnih združb. Če se za zapahi ne bodo znašli tisti, za katere se iz vesolja vidi, da so oropali Slovenijo, potem bo med državljani stalno prisoten občutek nepravičnosti, posledi-ca katerega bo zavrnitev vsakršnih reform. Slovenija je danes kot razma-jana barka, ki se lahko v mir-nih vodah za silo drži nad gladino. V veliko nevarnost pa jo spravlja že plutje, zato rajši stoji na mestu. Vsakršno neur-je in s tem nemirno morje pa jo dokončno potopi. Za priho-dnost Slovenije je zato najbolj nevarna krilatica "kriza je mi-nila, gospodarska aktivnost se bo vrnila sama po sebi". Zati-skanje oči in prepričevanje, da je vse dobro, nas peljeta v po-gubo. Slovenija se mora resno lotiti strukturnih reform. Z neprijetnimi reformami ni mogoče nabirati političnih točk, vendar so nujno potreb-ne, če želimo ustvariti pogoje za boljše življenje prihodnjih generacij. Boljšega življenja si zagotovo ne bomo ustvarili z demokratičnim socializmom. Če bi socializem deloval, po-tem se mu leta 1990 ne bi od-rekli. Če bi socializem deloval, ne bi hodili v Trst in Celovec po banane in kavo. Sanjarje-nje o utopičnih sistemih nam ne bo pomagalo. Prav tako

nam ne bo pomagalo, da bomo za vse svoje težave krivi-li EU. Dlje ko bomo odlašali z reformami, bolj bodo boleče in neprijetne. Zagotovo pa je nuj-no, da država najprej začne pri sebi. Če bo vzpostavila enaka pravila za vse, če bo najprej sama redno in hitro plačevala račune in če bo za-segla nezakonito pridobljeno premoženje, bodo tudi drža-vljani začeli drugače gledati na državo. Zdravila so znana, treba je zaupati odgovornost za vode-nje države tistim, ki si upajo storili tisto, kar je potrebno. Ob nedavnih volitvah na Hr-vaškem je eden izmed televi-zijskih komentatorjev dejal: »Država potrebuje predsedni-ka vlade, ki bo bister, pogumen in nor. Bister, ker potrebuje dobre rešitve. Pogumen, ker mora zagovarjati neprijetne rešitve. Nor, ker mora udeja-njiti reforme, zaradi katerih bo zagotovo izgubil naslednje volitve, vendar bodo dolgoroč-no izjemno koristile državi.« Največja žalost je to, da na-tančno vemo, kaj moramo sto-riti, vendar tega ne storimo, ker se vse ustavi pri sindikali-stu Štruklju ali pri izsiljeva-nju katere izmed koalicijskih strank.

Matej Tonin, poslanec

Več pravičnosti je začetek vsega

Iz poslanskih klopi

Jasna Paladin

Kamnik – Kakšne predloge imata z oživitvijo te prilju­bljene točke nad Kamni­kom, kako ocenjujeta odlo­čitev, da občina na lokacijo preseli osrednje prvomajsko praznovanje v občini in kak­šen potencial sploh vidita v Starem gradu, smo tokrat vprašali svetnika LMŠ – naprej Kamnik Nives Ma­tjan in Marjana Novaka.Nives Matjan nam svojega odgovora ni poslala, Marjan Novak pa je zapisal: »Idejo seveda podpiram, ker je to idealna priložnost, da po kar nekajletnih težavah s to pri­ljubljeno točko naredimo

nekaj, kar bo postalo in osta­lo tradicija. Tako smo že kot 'mularija' in kasneje mladi­na kakor tudi v zrelih letih z naraščajem hodili na prvomajski golaž že ponoči. In je bil to vedno poseben dogodek. Tudi praznovanje prvega maja pozdravljam, kljub pomisleku nekaterih, saj je kar prijetno kar peš oditi na praznovanje in se tudi ob morebitnem ko­zarčku več brez bojazni vrniti domov. Moja ideja je bila, da se zdajšnja zgradba v poruši in zgradi nekaj bolj všečnega za ta prostor, pos­tavi začasno leseno okrepče­valnico z napitki in prigriz­ki. Seveda pa je vse poveza­

no z denarjem in trenutni finančni položaj občine temu ni naklonjen. Pri go­stinski ponudbi pa prise­gam na ljudskost, domač­nost, podobno kot na Sv. Primožu, pa seveda zabav­ne, kulturne in športne pri­reditve. Občane v veliki veči­ni zanima le, kdaj se bo dalo kaj popiti in prigrizniti. Je pa res, da že zdaj pridno obi­skujejo to točko, saj vedno srečujem družine, ki si na­redijo zabavico ali piknik,« pravi Marjan Novak in za­ključi, da je predlagal tudi postavitev razgledne točke na delu, kjer je včasih gorel kres, saj se od tam vidi staro mestno jedro.

Na grad razgledno točkoStari grad nad Kamnikom je znova oživel, a tokrat le za dva praznična prvomajska dneva.

Marjan Novak

Fo

to: G

ora

zd K

avči

č

Zvonko Cvek, predsednik OZVVS

Golice – V noči s 30. aprila na 1. maj je neznani storilec oskrunil spominsko obelež­je v Golicah v Tuhinjski do­lini, postavljeno v spomin na osamosvojitveno vojno leta 1991. Neznanec oz. neznanci so prerezali jekle­no vrv, na kateri so bile na stebru izobešene zastave Re­publike Slovenije, Evropske unije in Občine Kamnik.Najslabše, kar si lahko mi­slim, je, da je to storil nek­do, ki ne mara tovrstnega obeležja, ki je proti temu, da se postavljajo obeležja v spo­min na zmagovito osamo­

svojitveno vojno. Bolj se na­gibam k možnosti, da je to dejanje objestnosti, če pa neznani storilec nima de­

narja za nakup zastav, želi pa jih imeti, naj se vsak četr­tek v mesecu oglasi v društveni pisarni Območne­

ga združenja veteranov voj­ne za Slovenijo in mu bomo pomagali pri nakupu zastav. Nedopustno, zavrženo in kaznivo je dejanje kraje zas­tav, izobešenih pri spomeni­kih, ne glede na nagib deja­nja. To je žalitev vseh pozi­tivnih vrednot, ki jih ima ci­vilizirana družba, to je ne­vredno dejanje kogarkoli in storilci naj se zamislijo nad svojim dejanjem.V letošnjem letu namerava­mo obnoviti spominsko obe­ležje v Golicah, postavili bomo nove drogove in izo­besili nove zastave in nove zastave in nove zastave, in to bomo storili po vsakem van­dalizmu.

Golice ostale brez zastav

Spominsko obeležje v Golicah je ostalo brez zastav.

Fo

to: Z

von

ko C

vek

Jasna Paladin

Kamnik – Predsednik Zdru­ženja borcev za vrednote NOB Kamnik je ob prazniku dneva upora proti okupator­ju na slavnostni razširjeni seji predsedstva Zveze zdru­ženj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je na predvečer

praznika potekala v Ljublja­ni, prejel zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki so jo letos podelili desetim prizadev­nim članom. Poleg Koširja so zlato plaketo za najboljše krajevne organizacije ZB NOB prejeli tudi člani ZB NOB Motnik ­ Špitalič.

Matevž Košir prejel zlato plaketo

Matevž Košir, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik / Foto: Občina Kamnik

Aktualno

5petek, 6. maja 2016

razpisuje prosta mesta za vpis v šolsko leto 2016/2017

za naslednje inštrumente: trobenta, rog, pozavna, tuba, tolkala,

violina, violončelo, harmonika, oboa, klarinet, kljunasta flavta in citre.

Prijavnice za vpis v glasbeno šolo lahko starši dvignejo, izpolnijo in oddajo od 16. do 19. maja 2016 od 9. do 14. ure, v sredo, 18. maja 2016, pa do 18. ure v tajništvu Glasbene šole Kamnik, na Kajuhovi poti 11.

Sprejemni preizkusi bodo potekali 20. maja 2016 v po-poldanskem času in 21. maja 2016 v dopoldanskem času. Točen razpored bo objavljen naknadno na spletni strani glasbene šole in na oglasni deski.

Jasna Paladin

Kamnik – Člani Planinskega društva Kamnik vabijo na 26. nočni rokovnjaški po-hod, ki bo v soboto, 21. maja, z začetkom ob 20.30 s Trojan. Pot, za katero bodo pohodniki potrebovali enajst ur s počitki, je dolga 34 kilometrov, letos pa po-teka po naslednji trasi: Tro-jane–Doline–Borje pri Mlinšah–Golčaj–Limbarska Gora–Moravče–Ušte–Ci-c e l j – M u r o v i c a – V i n j e –Oklo–Gorjuša. Prijavnina znaša 10 evrov in se porav-

na ob prijavi na dan poho-da, vključuje pa brezplačen prevoz z avtobusom, vode-nje, diplomo, izkaznico za prvo udeležbo na pohodu, krof, čaj, malico in rokov-njaški golaž. Avtobus bo z avtobusne postaje Kamnik odpeljal ob 19. uri ter ustavljal na avtobusnih po-stajališčih v smeri: Duplica, Volčji Potok, Radomlje, Ko-ličevo, Dob, Lukovica, Bla-govica, Trojane. Po konča-nem pohodu bo pohodnike odpeljal na izhodišče. Do-datne informacije: Miran Jereb (031 395 094).

Vabljeni na 26. nočni rokovnjaški pohod

Jasna Paladin

Kamnik – »Z Vikendom od-prtih vrat turističnim ponu-dnikom na inovativen način omogočamo, da se predsta-vijo širši javnosti, predvsem pa si želimo, da bi jih bolje spoznali tudi v lokalnih oko-ljih. Prvi letošnji Vikend od-prtih vrat našega centra, ki smo ga organizirali v sodelo-vanju z Zavodom za turizem in šport v Občini Kamnik in lokalnimi ponudniki, smo začeli v Kamniku in je vseka-kor dosegel svoj namen – predstaviti in promovirati ponudbo lokalnih turistič-nih ponudnikov čim večje-mu številu obiskovalcev,« je povedala Aleksandra Gradi-šek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije. Z Vi-kendi odprtih vrat so v Srcu Slovenije, kamor je vključe-na tudi občina Kamnik, po nekaterih posameznih obči-nah začeli lani, dobro pa so bili sprejeti tako med ponu-dniki kot med obiskovalci.Skupnemu projektu se je na Kamniškem pridružilo tri-najst turističnih ponudni-kov, ki so bili označeni s posebnimi rdečimi srčki, vsi pa so tri dni obiskovalcem ponujali posebno ponudbo, degustacije, popuste ali dru-ge ugodnosti oz. edinstvene izkušnje, ki naj jih drugače pri njih brez predhodne na-jave ne bi bilo mogoče doži-veti. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je pripravil brezplačna vodenja po mestu, na tržnici Okusi

Kamnika, ki je bila tokrat na Šutni, pa so obiskovalcem podarili sadiko zelenjave. Ta je čakala kupce tudi v vrtna-riji Dragice Bohinec v Šmar-ci. V Hiši keramike sta De-nis Kuhar in Irena Radej predstavila delo na lončar-skem vretenu in umetnost poslikav na keramiko. V tr-govini z zdravo prehrano Zlata ptička je bilo mogoče poskušati dobrote lokalnih butičnih ponudnikov in jih kupovati ceneje. V Kavarni

Veronika je bilo mogoče okusiti kloštrske kremšnite, v Kavarnici na Glavnem trgu žganje iz vršičkov in storžev ruševja, B & B Hostlu in Pubu Pod skalo pa pivo kamniške Pivovarne Mali grad. V Gostilni in pen-zionu Repnik je bilo mogo-če poskusiti tuhinjsko filo, v Planinskem domu v Kam-niški Bistrici so ob kosilu ponudili brezplačno kavico, svoja vrata je odprla tudi Budnarjeva domačija v

Zgornjih Palovčah. V Zdra-vilnem gaju Tunjice so orga-nizirali voden ogled energij-skih točk, vsak obiskovalec je lahko poskusil tudi gline-ni napitek za razstrupljanje telesa in živo vodo. V Ter-mah Snovik sta obiskovalce pričakala ugodna ponudba za kopanje ter brezplačni čaj iz njihovih zelišč in termal-ne vode, na Veliki planini pa so vsakemu, ki je kupil dve vozovnici, ob vrnitvi v doli-no tretjo podarili.

Kamniški turizem odprl svoja vrataMinuli konec tedna, od 29. aprila do 1. maja, so se kamniški turistični ponudniki združili v skupnem projektu Razvojnega centra Srce Slovenije Vikend odprtih vrat.

Del Vikenda odprtih vrat je bila tudi tržnica Okusi Kamnika, tokrat na Šutni. / Foto: Jasna Paladin

Jasna Paladin

Kamnik – V pomladnih in poletnih mesecih zavetišča za zapuščene živali zaznava-jo povečano število zavrže-nih mačjih mladičev, kar je v našem okolju še vedno precejšen problem.»Povečano število zavrženih mladičev opazimo že aprila, najhujši meseci pa šele pri-hajajo. V tujini so se za edi-no učinkovito zmanjševanje populacije izkazali odlov, sterilizacija in vrnitev v oko-lje in potrebnega je približ-no deset let vztrajnega dela, da neko območje uredimo tako, da lahko normalno vzdržujemo stanje in poma-

gamo posameznim živalim, ki pomoč potrebujejo,« nam je povedala Polona Samec iz Zavetišča Horjul, s katerim je Občina Kamnik leta 2013 sklenila koncesijsko pogod-bo za izvajanje javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali.Občina ne more namenjati sredstev za oskrbo lastniških živali, zato sterilizacije oz. kastracije lastnikom ne more sofinancirati, je pa po zako-nu dolžna skrbeti za zapuš-čene živali, kamor sodijo tudi prostoživeče mačke. »Zadnja leta v občinskem proračunu za oskrbo zapuščenih živali porabimo od 18 do 21 tisoč evrov letno, za ta denar pa

koncesionar sprejema prija-ve o zapuščenih živalih, za-gotavlja potrebno veterinar-sko pomoč, zagotavlja ulov, prevoz, namestitve in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču, skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oz. prodajo ali od-dajo novim lastnikom ter skrbi za sprotno vodenje re-gistra psov, zlasti pa ulovlje-nih, oskrbljenih in oddanih psov. Stanje se z leti nekoliko izboljšuje; predvsem je manj mladičev prostoživečih mačk. Število zapuščenih ži-vali se v mestu zmanjšuje, nekoliko več primerov pa je zadnja leta zaznati na pode-želju,« pravijo na Občini Ka-mnik.

»Občina Kamnik za svoje živali vestno skrbi. Večjo te-žavo predstavljajo hranite-lji, ki mačke samo hranijo, lokacije pa ne sporočijo za-vetišču. S tem omogočijo mačkam uspešnejše mno-ženje in še več nezaželenih mladičev. Zato ves čas pozi-vamo vse, ki jih hranijo, naj nam lokacije sporočijo; v tem primeru jih odlovimo, steriliziramo in vrnemo v okolje,« pozivajo v Zaveti-šču Horjul, kjer si o proble-matiki prizadevajo ozave-ščati predvsem mlajše, saj so – kot pravijo – za spre-menjen odnos do živali pot-rebna leta dela in menjava generacije.

Prostoživeče mačke so problemLjubitelji živali lastnike mačk pozivajo, naj živali sterilizirajo oz. kastrirajo in s tem omejijo število zavrženih mladičev. Občina Kamnik za oskrbo zapuščenih živali letno nameni do 21 tisoč evrov.

6

Iz naših krajev

petek, 6. maja 2016

GIBONNI10.6.PETEK

18.5. GABIMORENO

27.5.PETEK

SREDAORGANIZATOR

KLUB ŠTUDENTOVKRANJ

www.tourism-kranj.si

OD A DO ŽSLOVENSKA LITERATURA

TEDx25.5.SREDA

SLOVENIJA GRE NAPREJLOVŠIN, KRESLIN, PREDIN3.6.

PETEK

ORGANIZATOR:

PRODAJAVSTOPNIC

NA PRODAJNIHMESTIH

EVENTIM

Aleš Senožetnik

Motnik – Srečanje se je v polni dvorani Kulturnega doma Motnik odvilo 24. aprila, na Jurjevo nedeljo. Ob godu svetega Jurija na-mreč po ljudskem izročilu praznujemo začetek pomla-di, praznovanje pa zaznamu-jejo zanimivi ljudski običaji.Podeželsko društvo Utrip pod lipo domačo se zaveda pomena starih navad in obi-čajev. Tradicijo ljudskega izročila ohranjajo in jo pre-našajo na mlajše generacije, med drugim tudi s sreča-njem ljudskih pevcev, ki so ga letos popestrili Fantje treh vasi, ženska skupina Predice z ljudskim godcem

Jožem Jagodicem, mladin-ski pevski zbor Plamen, ki ga sestavljajo osnovnošolci iz Sel, Ljudski pevci Tuhinj-ske doline ter kamniški ci-trar Tomaž Plahutnik ob spremljavi hčera Ane in Mance. Za konec so poleg ubranih pesmi za nekaj hu-morja poskrbele še Mara in Ljudske pevke iz Domžal, na harmoniko pa je zaigrala članica društva Jelka Lečnik. Prireditev, ki je minila v znamenju pestrega nabora ljudskih pesmi, je povezoval Tone Ftičar, ki je poskrbel tudi za hudomušne dovtipe in druge zanimivosti iz bo-gate zgodovine Motnika ter navad in običajev ob prazno-vanju svetega Jurija.

»Srečanje ljudskih pevcev in godcev je osrednji dogodek našega društva, ki stremi k ohranjanju starih pesmi in običajev. Jeseni se bomo udeležili tudi Dnevov naro-dnih noš v Kamniku in pri-reditve v Beljaku, pripravlja-mo tudi dogodek ob Miklavžu. Kar nekaj po-membnih dogodkov pa je že za nami. Ob pustu smo pripravili povorko po Motni-ku, izdelovali smo cvetnone-deljske butarice ter izvedli delavnico izdelave rožic iz krep papirja v šoli,« je o šte-vilnih aktivnostih, ki jih po-leg srečanj ljudskih pevcev in godcev pripravlja društvo, povedala predsednica Ančka Podbevšek.

V znamenju ljudske pesmiPodeželsko društvo Utrip pod lipo domačo iz Motnika je na Jurjevo nedeljo organiziralo tretje srečanje ljudskih pevcev in godcev.

Ljudski pevci Tuhinjske doline / Foto: Aleš Senožetnik

Majda in Miro Novak

Nevlje – Čeprav je bila vre-menska napoved slaba, nam je lepo pomladno vreme še polepšalo ta dogodek, saj je bil naš namen ob tej prilož-nosti pomagati malemu Bla-žu Močniku iz Vrhpolja. Blaž se je zelo veselil tega dne, pa mu žal zdravje ni dopuščalo, da bi bil z nami, zato je moral ta dan skupaj z mamico preživeti na pedia-trični kliniki v Ljubljani.Na kratko bi rada predstavi-la nekaj besed, ki sva jih ob tem dogodku namenila dru-žini Močnik: »Zelo veliko neprespanih in žalostnih dni morajo preživljati ob bo-lezni malega Blaža, vendar upanje umre zadnje, sedaj gre na bolje, starši se skupaj z njim veselijo vsakega no-vega dne. Mamica se je od-povedala službi, da je lahko ob svojem Blažu vsak trenu-tek, ko jo potrebuje. Veliko stroškov in poti so opravili,

da so ga v Avstriji operirali in presadili pljuča malega darovalca … Naš Blaž je pra-vi borec, z novimi pljuči se veseli življenja in z veliko volje in vztrajnosti rad zai-gra tudi na harmoniko. Nje-gov starejši bratec se je pri komaj štirih letih poslovil s tega sveta, v žalosti in bole-čini je trpela družina in vsi sorodniki. Blaž bo nekoč iz-vedel, kaj se je zgodilo z njim in njegovim bratcem. To so trenutki, ki jih mi ni-koli ne bomo občutili. Veli-ko nas je, ki smo že dočakali Abrahama, nekaj vas je tudi mlajših ali starejših, pa nam je bilo dano, da smo s svoji-mi pljuči dihali, se veselili, hodili v hribe pa tudi kadili … Omogočimo malemu Bla-žu, da bo počel vse to, kar smo mi lahko doživeli, ker nismo bili bolni: se igral, smejal, šolal, nagajal, živel in se veselil življenja, ki je pred njim. Veselimo se živ-ljenja in pomagajmo.«

Po končanem blagoslovu smo se skupaj družili in ve-selili, da nam je ob prosto-voljnih prispevkih uspelo zbrati 730 evrov. V poznih popoldanskih urah sva de-nar oddala Blaževemu atiju, ko se je vrnil iz obiska v bol-nišnici. Bil je ganjen in ve-sel. V imenu Blaža in celot-ne družine se iskreno zahva-

ljuje za darovani prispevek. Kot organizatorja se najlep-še zahvaljujeva za darovane prispevke, hvala gospodu župniku za prisrčen in doži-vet blagoslov, Prostovoljne-mu gasilskemu društvu Ne-vlje za pomoč, varovanje in usmerjanje prometa ter vsem, ki so kakorkoli prispe-vali k organizaciji prireditve.

Blagoslov motorjev V soboto, 23. aprila, je pri cerkvi svetega Jurija v Nevljah potekal že drugi blagoslov motorjev. Pred letom dni se nas je zbralo petnajst, letos pa že sedeminpetdeset motoristov in motoristk in tudi veliko mladih ljubiteljev motorjev.

Blagoslova v Nevljah se je letos udeležilo sedeminpetdeset motoristov. / Foto: Miro Novak

Aleš Senožetnik

Šmartno – V ponedeljek, 2. maja, je potekalo že peto srečanje lastnikov starodob-nih vozil Na hribčku nad Si-dolom. Srečanja, ki ga je or-ganiziralo Društvo Dogodek skupaj s Tonetom Rajsar-jem, se je udeležilo štiride-set voznikov in ostalih ljubi-teljev starodobnih vozil. Druženje so začeli že dopol-dne s krožno potjo po vaseh Tuhinjske doline, zaključili

pa so jo Na hribčku, kjer jih je pozdravil tudi župan Mar-jan Šarec, župnik Simon Lorber pa je jeklene konjič-ke, med katerimi je bilo moč najti tako juge, hrošče in stoenke kot tudi mercedese in saabe, tudi blagoslovil. »Brez vaše ljubezni do teh vozil, vašega časa, ki jim ga posvečate, in sredstev za ob-novo takšnega srečanja ne bi bilo,« se je Tone Rajsar zahvalil voznikom, preden so sproščeno pokramljali.

Starodobniki so se srečali Na hribčkuVozniki in ljubitelji starodobnih vozil so se že petič podali na krožno pot po Tuhinjski dolini.

Na hribčku pri Šmartnem so se že petič srečali ljubitelji starodobnih vozil. / Foto: Aleš Senožetnik

Kultura

7petek, 6. maja 2016

IGRA IMITACIJE

Bojana Klemenc

Kamnik – Dobiva se na četrt-kovo deževno dopoldne v njegovem ateljeju na Šutni. Že ob vstopu v ustvarjalni prostor mi ob pogledu na razstavljena dela iz dolgole-tnega likovnega opusa na glas reče, da nikoli ni delal všečnih slik. Od nekdaj ga je motivno navdihovala vsak-danja tematika. V njegovih delih, tako na po-dročju slikarstva, grafike, ilustracije kot kiparstva, lah-ko najdemo številne upodo-bitve človeka in narave. Nje-govo ustvarjanje je vseskozi družbeno angažirano. S sebi lastno likovno govorico in s svojimi razmišljanji ves čas glasno opozarja na univer-zalno problematiko človeka in njegove vloge v dana-šnjem času in prostoru. Zadnje čase zelo aktivno ne le na platnu, temveč tudi na družabnih omrežjih.

Ostaja zvest sebi, spreminja se le likovna tehnikaDušan zase pravi, da je že od nekdaj rad in dobro opa-zoval okolico okrog sebe, da so se ga dogodki dotaknili in odnesli k platnu. »V svojem likovnem ustvar-janju kažem stvari take, kot so. Zavedam se, da ljudje raj-ši gledajo 'kičaste' slike, a to je beg iz realnosti,« razlaga, medtem ko pokaže na steno, kjer prevladujejo temnejše barve na njegovih slikah. »Pogosto ne rečemo bobu bob, na vseh področjih. Tako je bilo, je in vedno bo,« nada-ljuje Dušan, ki nedvomno brez ovinkarjenja svoja raz-mišljanja, ideje in videnja vsakodnevno prenaša v svojo

ustvarjalnost. Dela vsak dan, včasih več, včasih manj, a brez čopiča pač ne gre. Zatrjuje, da je njegovo delo neke vrste zasvojenost, droga, in v isti sapi doda: »Nočem zveneti patetično, a slikanje je resnično moja hrana za dušo.« Tiho se nasmeji in raz-loži, da bi ga razneslo, če bi preživel dan brez ustvarjanja, obenem pa mu tudi domači povedo, kdaj je čas za atelje, saj ga predobro poznajo.V likovnem izražanju ostaja iskren tako do sebe kot do gledalca. Pred leti ga je priv-lačil realizem, danes razi-skuje simbole. Dušanov pri-stop je zagotovo kritičen in neprizanesljiv, zato tudi, kot pravi sam, ni najbolj priljub-ljen na likovnih kolonijah. Spet bo slikal vse s črno, se menda med seboj pogovar-jajo kolegi. Tudi v našem mestu se ljudje ne zanimajo preveč za njegovo trenutno delo, še doda.

Predlaga družbene akcije, a brez odziva

Dušan Sterle je že dlje časa izredno aktiven na družab-nem omrežju, kjer vsako-dnevno s fotografijami opo-zarja na črne točke naše ob-čine, z grafiko nakazuje na morebitne urbane rešitve. Spretno uporablja nove me-dije in je ponosen, da je imel pred mnogimi leti prvi v Sloveniji razstavo računal-niških grafik. »Socialna omrežja so zame orodje oziroma kar orožje proti ravno tistemu siste-mu, ki si te novotarije lasti in z njimi poizkuša vzpo-staviti še več nadzora nad posameznikovo svobodo,« komentira svoja internetna objavljanja Dušan, kjer ob-časno predlaga tudi kakšno zanimivo družbeno akcijo. Tako je med drugim janu-arja svoje someščane poz-val na skupno kidanje sne-

ga v centru mesta, a je žal ob predlagani uri stal sam sredi trga. »Ljudje ne opa-zijo stvari, detajlov, tako okrog sebe kot na kulturni in naravni dediščini naše občine. Preprosto nimajo več občutka. Tudi na moje objavljene fotografije, s ka-terimi kažem na stvari, ki bi se lahko in morale uredi-ti, ne reagira nihče,« raz-mišlja in nadaljuje: »A se ne dam. Vse krivice, nepo-štenje, nerazumevanje me ženejo naprej. Trudim se s čim manj sredstvi povedati čim več. Na vseh področ-jih.« Dušanov atelje in podstrešje nad njim je pre-polno slik. Trenutno ima v delu slike, ki naj bi bile postavljene ob Calcitovem kamnolomu, obenem pa si želi, da bi lahko v prihod-nje pripravil retrospektivno razstavo vseh svojih ustvar-jalnih ciklov.Pojasnjuje, da pri umetnosti ni pomembna likovna tehni-ka, temveč avtorjeva izpo-ved. »Slika ne more biti lepa, lepa je narava. Slika je lahko le dobra ali slaba,« za-ključuje. Dušan ima Ka-mnik srčno rad. Ta srčna izpoved našemu mestu je še kako prepoznavna v njego-vih delih. Meni, da je Ka-mnik lep, kaj pa sami dela-mo iz njega, je pa že druga zgodba. Prijatelji pravijo, da ga od povprečneža loči njegova neizprosna pokončna drža in skrb za javni prostor. Sama pa upam, da nas bo nekoč več takih, kot je Du-šan. Da ne bi iskali distance od konkretnih problemov in da bi trdno stali za svojimi odločitvami. Potem bo živ-ljenje v našem mestu zago-tovo prijetnejše.

Slika ne more biti lepaSlikar Dušan Sterle je nedvomno kamniška likovna ikona. Prepoznaven, viden, slišan, a pogosto tudi preslišan. Za letošnji Kamniški zbornik je ponovno oblikoval naslovnico in grafično podobo.

Kamniški slikar Dušan Sterle vsak dan ustvarja in kritično razmišlja v svojem ateljeju na Šutni. / Foto: Bojana Klemenc

Aleš Senožetnik

Kamnik – Mladi avtorici sta se spoznali na študiju foto-grafije na izmenjavi v Kra-kovu. Rezultat bivanja v zna-menitem poljskem mestu je poleg stkanih prijateljskih vezi tudi tokratna skupna fo-tografska razstava Stranger meets stranger (Tujec sreča tujca), ki v medsebojni od-nos postavlja številne relaci-je med osebami na fotogra-fijah, bodisi očitne, komaj zaznavne (na fotografijah Klare Galičič) ali izmišljene (na fotografijah Tiine Kemp-pinen). Nič manj po-

membne niso interakcije (oz. njihovo umanjkanje) med fotografinjama in foto-grafiranimi ter ne odnos med avtoricama in njunimi zelo različnimi fotografski-mi govoricami, ki na koncu vendarle govorita enako: da smo si tujci le toliko, kolikor hočemo biti. Fotografski zgodbi obeh av-toric, ki bosta v Domu kultu-re Kamnik na ogled do 1. junija, sporočata, da je pros-tora za spoznavanje dovolj, od posameznika pa je odvis-no, koliko bo svet drugega pripravljen razumeti in sprejeti.

Razstava Tujec sreča tujcaV sredo, 20. aprila, je v Domu kulture Kamnik potekalo odprtje razstave Foto kluba Kamnik Stranger meets Stranger. Avtorici fotografij sta Kamničanka Klara Galičič in Finka Tiina Kemppinen.

Tiina Kemppinen (levo) in Klara Galičič sta se spoznali na študentski izmenjavi v Krakovu. / Foto: Aleš Senožetnik

Jasna Paladin

Kamnik – Kamničanka Vlasta Bider je svojo poklic-no pot posvetila aranžerstvu, čopičem in barvam pa se je intenzivneje posvetila z upo-kojitvijo, in čeprav mandale slika že petnajst let, jih je približno petindvajset v sre-do, 20. aprila, razstavila prvič, pa še za to so v največ-ji meri zaslužni njeni naj-bližji. V televizijski oddaji Dan najlepših sanj so ji na-mreč pripravili preseneče-nje in jo opogumili, da svoja dela pokaže tudi širši javno-sti.»Mandale mi pomenijo pot k sebi, čisti meditaciji in odklopu od vsega zunanjega hrupa. To je delo za mojo dušo. Mandale namreč vse-lej slikam v stanju popolne meditacije. Takrat pozabim na vse okoli sebe, zelo me pomirjajo in izredno uži-vam v tem. Ker pa je za to delo potrebno prav posebno razpoloženje, je potreben tudi čas – večje mandale tako nastajajo tudi po dva te-dna, saj na silo ne gre,« nam je na odprtju povedala avto-

rica in razložila, da mandale ustvarja z akrilnimi barvami na platno, da rada uporablja žive barve in keltske, vilin-ske in staroegipčanske sim-bole ter da se je pri tej tehni-ki treba držati svete geome-trije in t. i. zlatega reza. Zna-čilnost njenih mandal je tudi uporaba zlatih lističev, s katerimi poudarja določe-ne vzorce.Načrtov in želja na likovnem področju ima še veliko, sploh zdaj, ko ji je prva raz-stava prinesla tudi potrebno potrditev in samozavest. Med drugim si želi ustvariti tudi serijo bolj impresivnih mandal v pastelnih barvah.Avtorico sta na razstavi, ki jo je sicer uradno odprl župan Marjan Šarec, predstavili hčerka in vnukinja Nataša Bider Humar in Tjaša Hu-mar, za odličen kulturni program pa so poskrbeli An-tonija Ribič, ki je nastopila v oddaji Dan najlepših sanj, nekdanji baritonist SNG Opera in balet Ljubljana Zdravko Perger ter priznana slovenska sopranistka SNG Opera in balet Ljubljana Olga Gracelj.

Pisane mandale na prvi razstaviV prostorih Občine Kamnik je še do 20. maja na ogled razstava mandal Kamničanke Vlaste Bider.

Vlasta Bider je ponosna, da je lahko svojo prvo razstavo pripravila prav v prostorih Občine Kamnik. / Foto: Jasna Paladin

8

Podjetništvo

petek, 6. maja 2016

Prodaja, prevoz in črpanje betona

DELOVNI ČAS: Pon. - Sob. od zore do mraka

BREZPLAČNI OGLEDI !

2121letlet

email: mirko@maroltbeton.si www.maroltbeton.si tel: 01 750 27 27 fax: 01 750 27 26 naročilo: 051 619 865 Marolt Beton d.o.o. Sinja Gorica 13, 1360 Vrhnika

UGODNE CENE!!!BETON BREZ PEPELA

Ob naročilu betona s prevozom in črpalko, nudimo betonski vibrator brezplačno!

041 619 865- betonarne na različnih lokacijah- beton dostavljamo tudi nad 50 km iz Ljubljane

Jasna Paladin

Kamnik – Zarja Elektronika se je v vseh svojih letih delo-vanja razvila v eno bolj ino-vativnih podjetij in vodilno v regiji na področju varnosti na različnih nivojih. Razvi-jajo, proizvajajo ter vzdržu-jejo varnostne sisteme za področja zaščite pred poža-rom, plini in škodljivimi te-kočinami, video sisteme ter protivlomne in protiropne sisteme, sisteme za kontrolo dostopa ter registracijo pri-sotnosti in delovnega časa, sisteme proti industrijske-mu vohunjenju ipd., kot edi-ni v regiji pa imajo tudi pol-nilnico gasilnih plinov. Nji-hova posebnost in inovacija je posebna aplikacija, ki omogoča spremljanje vseh dejavnikov na vseh lokacijah na enem mestu.Njihove stranke – več kot 2500 jih je – so večinoma industrijski objekti, veliki tr-govski centri in večje javne stavbe (med drugim denimo Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Lek, Splošna bolni-šnica Jesenice, prenovljena Narodna galerija … v občini Kamnik pa skorajda ni več-jega objekta, v katerem ne bi

skrbeli za vsaj kakšen nivo varnosti), ocenjujejo pa, da pokrivajo približno 30-od-stotni tržni delež v širši regi-ji. V lanskem letu so ustvari-li za 4,5 milijona evrov pro-meta, za šest odstotkov več kot leto prej, povečali so do-dano vrednost na zaposlene-ga in dobiček, in to kljub temu, da so na novo zapo-slovali, v letošnjem letu pa so njihovi načrti še bolj am-biciozni. »Že zdaj smo pri-sotni na tujih trgih na Hrva-škem, v Bosni in Hercegovi-ni, v Srbiji, z eno nogo že tudi na Češkem, še letos pa načrtujemo odpreti proizvo-dnjo požarnih central v Ira-nu in tako prodreti na zani-miv 80-milijonski trg. Ne-davno smo podpisali tudi pomembno pogodbo z an-gleškim partnerjem za ra-zvoj izdelka za globalni trg, in to pod pogojem, da ga bomo proizvajali v Kamni-ku,« nam je optimistične načrte razkril direktor Boris Grivić, ki kolektiv s približ-no sedemdesetimi zaposle-nimi (ti so tudi večinski la-stniki družbe) vodi zadnji dve leti, a ob tem predstavil tudi velike težave, s katerimi se soočajo.

»Na obstoječi lokaciji v Ka-mniku imamo združene vse oddelke – od razvoja do skla-dišča, kar je za delovanje družbe odlično, a prostora nam močno primanjkuje. Se-daj delamo na približno 700 kvadratnih metrih, potrebo-vali pa bi jih okoli dva tisoč. Če bi šlo po naših načrtih, bi te dni že na polno gradili nov poslovno-proizvodni objekt na mestu starega, zaradi če-sar smo nekatere oddelke za-časno že preselili v najete prostore v bližini, a se zapleta z dovoljenji. Ugotovili smo, da veljavni občinski prostor-

ski načrt vsebuje neki lapsus, pristojni odgovornost prena-šajo drug na drugega, mi pa bi radi le delali in časa za ča-kanje na spremembe občin-skega prostorskega načrta res nimamo,« pravi Grivić in do-daja, da bo kaj več znanega že v prihodnjih tednih.»Naša branža je ozka tržna niša, a znotraj nje se ponuja za celo vesolje možnosti ra-zvoja in mi imamo še velike načrte,« še zaključujejo v vodstvu Zarje Elektronike, kjer bodo, če bodo le dobili potreben prostor, tudi na novo zaposlovali.

Čim prej potrebujejo nove prostoreZarja Elektronika je kamniško podjetje z že skoraj petdesetletno tradicijo, ki jo bodo tudi letos nadaljevali z vidnimi poslovnimi koraki. Razvijajo in izdelujejo izdelke za globalni trg, ozirajo se za priložnostmi v Iranu, predvsem pa si želijo novih in večjih poslovno-proizvodnih prostorov, saj so na obstoječi lokaciji že povsem utesnjeni.

Direktor Zarje Elektronika Boris Grivić / Foto: Gorazd Kavčič

Jasna Paladin

Volčji Potok – Moker sneg v noči s 27. na 28. april je v Arboretumu povzročil toliko škode, da so ga morali zača-sno zapreti. Poti v parku so bile zjutraj neprehodne zaradi 20 cm snega in velike količine po-lomljenih vej. Zelo veliko ško-de je bilo tudi na razstavnih šotorih in drugi tehnični opre-mi v parku, vrtnariji in dreve-snici, škoda pa bi bila še pre-cej večja, če dežurne ekipe ne bi ponoči odstranjevale snega z opreme in mladih dreves.

»Po prvih ocenah je zadnji sneg v Arboretumu Volčji Potok povzročil za 500 tisoč evrov škode. Gre za škodo na drevju v parku in v goz-du, za poškodbe na opremi in napravah razstavljavcev in za izgubo dohodka na spomladanski cvetlični raz-stavi. V parku je najbolj lo-milo olistane in cvetoče div-je kostanje, javorje, okrasne češnje in hraste. Po trenutni oceni je trajno uničenih ne-kaj deset dreves. Dokončno oceno bo mogoče dati šele čez kak teden, ko bo jasno, koliko ukrivljenih dreves se

bo vzravnalo in koliko jih je trajno deformiranih. Velik bo obseg arborističnega dela v krošnjah dreves, od koder bo treba zaradi varnosti odstraniti zalomljene in ob-visele veje. Ker to zamudno delo lahko izvedejo le pose-bej usposobljeni arboristi, bo verjetno trajalo najmanj do poletja,« je škodo ocenil direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek.V Arboretumu so nedavno komaj končali zahtevno sa-nacijo parka po uničujo-čem žledolomu izpred dveh let.

Pol milijona evrov škodeNedavni sneg je pošteno zagodel tudi Arboretumu, kjer so na vrhuncu spomladanske sezone zaradi podrtega drevja park za dva dni celo zaprli.

Jasna Paladin

Podgorje – V podjetju CI & CA so nedavno dokončali in tudi uradno odprli novo roč-no avtopralnico, ki ima na voljo tri pralna in dve sesal-ni mesti, naložba, ki so jo v celoti financirali sami, pa je vredna 230 tisoč evrov.»Ideja za izgradnjo ročne avtopralnice se je v družin-skem podjetju porodila, ker v Kamniku in okolici takšne avtopralnice doslej še ni bilo, povpraševanje strank po tovrstnih storitvah pa je veliko. Pot od ideje do konč-ne izvedbe je bila dolga, tra-jala je več kot eno leto in je bila polna različnih birokrat-skih postopkov, inšpekcij-skih pregledov, pridobivanja številnih soglasij, žal pa tudi metanja polen pod noge s strani nekaterih posamezni-kov, ki so želeli na vsak na-čin preprečiti dokončanje naložbe. Kljub temu smo zadostili vsem zakonskim pogojem in po uspešnem tehničnem pregledu sredi aprila pridobili tudi uporab-no dovoljenje za delovanje avtopralnice,« nam je pove-dala predstavnica podjetja CI & CA Manca Cvirn, ob

tem pa dodala, da je za dva evra možno osebno vozilo oprati in ga tudi povoskati, pri tem pa so uporabljeni zgolj najkakovostnejši mate-riali in čistila, ki nimajo ne-gativnega vpliva na okolje. Direktorica Anča Cvirn pou-darja, da so avtopralnico – kljub pomisleku nekaterih – zgradili v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in dolo-čili gradbenega dovoljenja ter prostorskimi akti, ki na tem zemljišču predvidevajo stanovanja in spremljajoče dejavnosti, kamor pa sodijo tudi avtopralnice. »Ker smo ekološko ozaveščeno podje-tje, je ročna avtopralnica zgrajena in bo delovala v skladu z najnovejšimi ekolo-škimi standardi, brez ško-dljivih vplivov na okolje in morebitno kakovost življe-nja sosedov,« poudarja di-rektorica podjetja, ki deluje že štirideset let in ima dvaj-set zaposlenih. Nova avtop-ralnica prinaša tudi dve novi delovni mesti, radi pa bi za-poslili osebi iz lokalnega okolja. Kot še poudarjajo, si želijo, da bi bila nova inve-sticija dodana vrednost za celotno občino in spodbuda tudi drugim podjetnikom.

Nova avtopralnica že odprtaNova ročna avtopralnica v Podgorju ima vgrajeno najnovejšo tehnologijo, prinesla pa je tudi dve novi delovni mesti.

Nova avtopralnica podjetja CI & CA je zgrajena po najnovejših ekoloških standardih. / Foto: Gorazd Kavčič

»Že zdaj smo prisotni na tujih trgih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Srbiji in na Češkem, še letos pa načrtujemo odpreti proizvodnjo požarnih central v Iranu. Podpisali smo tudi pogodbo z angleškim partnerjem za razvoj izdelka za globalni trg, in to pod pogojem, da ga bomo proizvajali v Kamniku.«

Mladi

9petek, 6. maja 2016

Sara Kolar, Sara Lesjak

Kamnik – Obiskali so nas Lan Vošnjak iz urada Varu-ha človekovih pravic RS, Anja Koželj iz Centra za so-cialno delo Kamnik, Marko Puschner s Fakultete za družbene vede in Žan Potoč-nik, predstavnik dijaške skupnosti GSŠRM. Program je potekal po vnaprej določe-nem vrstnem redu. Ob 9. uri so predstavili goste, nato pa so nam pojasnili potek dneva. Ob 9.30 se je začelo delo v skupinah. Udeleženci so delali plakate na različne teme. Sledila je malica, po njej nas je pozdravil župan Marjan Šarec, parlamentarci iz CIRIUS-a pa so predstavi-li vtise z regijskega in nacio-nalnega otroškega parla-menta. Sledile so predstavi-tve posameznih skupin, po tem pa smo še nekaj minut namenili pogovoru o temi in rešitvam za probleme.Prvi plakat je bil na temo medgeneracijskega sodelo-vanja. Govorili smo o spod-bujanju druženja ljudi vseh starosti in medsebojni po-moči. Kot morajo npr. starej-ši razumeti nas, si tudi oni zaslužijo naše razumevanje. Omenjeno je bilo, da smo mlajši nespoštljivi do starej-ših, npr. nekateri učenci ni-majo spoštovanja do učite-ljic. Prav tako je bilo slišati, da nas, mladih, starejši ne poslušajo. Drugi plakat je govoril o vzgoji in družini. Tema pogovora je bila precej

podobna prvi, le da smo dali več poudarka vzgoji. Poudar-jeno je bilo, da morajo starši otrokom postavljati omeji-tve, čeprav tega ne maramo vedno, da so nekateri razva-jeni in slabše vzgojeni otroci. Ravno ti imajo v mladostni-škem obdobju več težav. Po-tem smo se osredotočili na samopodobo. Ugotovili smo, da večina od članov otroške-ga šolskega parlamenta nima dobre samopodobe oz. si nismo všeč. Odkrili smo, zakaj ima večina najstnikov slabo samopodobo. Večino-ma so krivi mediji, stereoti-pi, televizija in večina zna-nih osebnosti. Kot vidimo, je veliko slavnih oseb na televi-ziji in različnih socialnih omrežjih. Zvezdniki so po mnenju večine najstnikov »ideal lepote«. Veliko naj-stnikov se dandanes zgledu-je po zvezdnikih in ravno zato, ker ne izgledajo kot oni, mislijo, da niso videti dobro. Slaba samopodoba velikokrat vodi tudi v različ-ne bolezni, kot so depresija, anoreksija, bulimija in pre-najedanje. Mladi začnejo škodovati sami sebi z reza-njem in podobno. Midve sva mnenja, da nima smisla skrbeti glede tega, kako je kdo videti, saj smo vsi lepi na svoj način. Naslednja tema je bila zasvojenost. Današnje dni veliko ljudi zapade v dro-ge in alkohol. Poznamo pa še eno vrsto zasvojenosti, za-svojenost z internetom, tele-fonom. Ta je ena najpogo-

stejših težav v današnjem svetu, s katero se srečujemo tudi najstniki. Imamo slabe in dobre vrste zasvojenosti, na primer zasvojenost s športom, risanjem, glasbo …, čeprav smo na koncu ugotovili, da so vse zasvoje-nosti slabe, saj zaradi preti-rane preokupacije z neko zadevo opustiš skrb za dru-ge, v življenju pomembne stvari. Za šolo, delo, prijate-lje, družino, osebno higieno, zdravo prehrano … Ljudje se velikokrat sramujejo svoje zasvojenosti z drogami oz. alkoholom, medtem ko je za-svojenost z delom ali špor-tom včasih izpostavljena kot nekaj dobrega. Takega člove-ka včasih celo občudujejo.Nato smo se premaknili k medijem in tehnologiji. V zadnjih letih so vsi povsem obsedeni s telefoni in raču-nalniki. Najstniki cele dneve preživimo na socialnih omrežjih. Sicer je to dobro za komunikacijo z ljudmi, ki živijo daleč stran, a škoduje medsebojnim odnosom. Je dobro tudi za spremljanje novic in dogodkov po drugih koncih sveta in nam omogo-ča različne stvari, ki jih dvaj-set let nazaj nismo mogli početi. Naslednje so prišle na vrsto težave človeštva, kot so terorizem, pomanjkanje vode in begunci. Vemo, da je eden največjih problemov v današnjem svetu lakota in primanjkovanje vode. Zad-njih nekaj mesecev se je tudi veliko govorilo o beguncih in terorističnih napadih v Bru-slju in Parizu. Ostali proble-mi so tudi stereotipi, rasi-zem, neenakopravnost … Za konec smo dali besedo še gostom, ki so o tem veliko povedali, hkrati pa dodali, da so se v naši družbi dobro po-čutili in se tudi marsičesa naučili. To je bil lep in prije-ten zaključek.

O pasteh mladostništvaObčinski otroški parlament, ki je 18. aprila potekal v Domu kulture Kamnik, je bil letos posvečen temi pasti mladostništva. Skupaj s povabljenimi gosti so o njej razglabljali predstavniki sedmih kamniških osnovnih šol.

Samo Lesjak

Kamnik – Skupina ustvarja že osem let – prelomno je bilo leto 2012, ko so po kre-ativnem odmoru začeli z dolgo pričakovanim snema-njem albuma, in sicer po več kot uspešnem nastopu na festivalu Newcommer v avstrijskem Gradcu. Stro-kovna žirija je ‘rokenrolo-vskim razparačem’ na pre-dizboru dodelila prvo mes-to, kar je bila dodatna moti-

vacija za izid studijskega prvenca On the Rocks. Sku-pina nato ob promociji albu-ma uspešno nabira kilome-trino po večjih in manjših odrih, od rokovskih festiva-lov do motozborov, naredi videospot za skladbo Last Days of Paradise, pred krat-kim pa je izšel njihov drugi studijski album, pomenljivo poimenovan II. Album vse-buje deset skladb v maniri čistokrvnega roka, v kate-rem se stapljata tako adrena-

lin kot testosteron. Album II, ki mojstrsko kombinira zvoke zasedb AC/DC in Mo-torhead, ki jim Deck Janiels doda prepričljiv lasten pečat, je izšel tako na vinilni plošči kot tudi v digitalnem forma-tu. Na njem so poleg trenu-tno zasidranih članov skupi-ne (pevec Tine Žnidaršič, kitarista Mitja Groznik in Gregor Vrtnik ter bobnar Jan Merčon) sodelovali tudi Gilian Adam, Rado Černe in Miha Nedoh.

Hardrokovska ofenzivaKamniška rokovska zasedba Deck Janiels je na odru domačega Mladinskega centra Kotlovnica predstavila svoj novi album II, narejen v najboljši tradiciji čistokrvnega hard roka.

Odkrili smo, zakaj imajo najstniki slabo samopodobo. Večinoma so krivi mediji, televizija in večina znanih osebnosti. Kot vidimo, je veliko slavnih oseb na televiziji in socialnih omrežjih. Veliko najstnikov se dandanes zgleduje po njih in ravno zato, ker ne izgledajo kot oni, mislijo, da niso videti dobro.

Jan Vrhovnik

Kamnik – Dijaki kamniške gimnazije tudi letos sodelu-jemo v Mladinskem parla-mentu Alpske konvencije (YPAC). Kratica pomeni Yo-uth Parliament of the Alpine Convention. V marcu 2015 smo na svoji šoli gostili 10. jubilejno srečanje, letošnji

parlament pa bo potekal v italijanskem mestecu Bassa-no del Grappa od 9. do 13. maja. Krovna tema letošnjih razprav je zelena ekonomija, eno ključnih gospodarskih vprašanj prihodnosti alpske-ga prostora. Nadobudni Kamničani smo v okviru ce-loletnih priprav obiskali Ter-me Snovik, ki prednjačijo

med ekološko usmerjenimi podjetji našega območja. Sestali smo se s predstavni-kom CIPRE, se srečali s 'startupovci' KIKštarterja, ki so nam predstavili postopek ustanovitve podjetja in naj-pomembnejše korake ob vstopu v podjetništvo. Ogle-dali smo si tudi podjetje Is-kra Mehanizmi.

Dijaki o zeleni ekonomiji

GIM

NAZ

IJA

IN S

RE

DN

JA Š

OLA

RU

DO

LFA

MAI

STR

A K

AMN

IK,

NO

VI T

RG

41

A,

KAM

NIK

Preko pogovora, ki sta ga vodila profesorica filozofije Alenka Hladnik in dijak Blaž Lipar, smo prisluhnili zgodbam ljudi, ki jih je Videm-šek spoznal na dvakrat prehojeni Balkanski poti, dotaknili smo se nevarno zavajajujočega vpliva medijev in iz prve roke spoznali, kako človeški je.Krog poslušalcev je bil na žalost omejen zgolj na dijake, ki obiskujemo priprave na maturo iz

filozofije, in še nekaj odprtih glav, širšega kro-ga občinstva pa se tema ponovno ni dotaknila. Prepričevati prepričane je sicer sizifovo delo, vseeno pa bi se morali vsi zavedati parado-ksalnosti našega položaja, ko apatično sodi-mo o drugem svetu iz pozicije obilja. Avtor: Ana Hafner, GSŠRM PressFotograf: Andrej Kuhelj, GSŠRM Press

Novičke iz GSŠRM

POGOVOR Z BOŠTJANOM VIDEMŠKOMNa torkovo jutro se nas je v filozofski učilnici trlo mladih, željnih izvedeti več o pereči begunski situaciji. Ker se nas večina ne zadovolji z “instant” novicami vodilnih medijskih hiš, smo bili počaščeni, da smo dobili priložnost vprašanja zastaviti poročevalcu iz številnih kriznih žarišč Boštjanu Videmšku. Ta se s tematiko ukvarja že dobrih enajst let, še preden se je poleg zajtrka znašla na mizah priviligeranih Evropejcev.

Zavo

d za

turiz

em in

špo

rt v

obč

ini K

amni

k, G

lavn

i trg

2, K

amni

k

10

Šport

petek, 6. maja 2016

Karolina Vrtačnik, Blanka Štrajhar

Mekinje – Kamnik je prej-šnji konec tedna dihal v lo-kostrelskem ritmu, saj sta se na mekinjskem stadionu odvijali kar dve lokostrelski tekmi, in sicer tekma za sre-dnjeevropski pokal in Vero-nikin pokal. Tekmo za sre-dnjeevropski pokal smo v Kamniku organizirali že peto leto zapored. Lokostrel-ci iz okoliških držav se v Ka-mnik radi vračajo, saj je naše prizorišče s kuliso Kamniško-Savinjskih Alp eno najlepših v tem delu Evrope. Je pa res, da je bila letos udeležba okrnjena, ker je imela tekma za Veronikin pokal večji poudarek. Na sobotni tekmi za srednje-evropski pokal so se pomerili kadeti in mladinci. V mla-dinski konkurenci so na raz-dalji 70 metrov in z ukrivlje-nim lokom tekmovali štirje Kamničani, ki so se uvrstili na prva štiri mesta: 1. Gašper Štrajhar, 2. Luka Arnež, 3. Luka Gjurin in 4. Gašper To-nin. Med kadeti so na razda-

lji 60 metrov tekmovali štirje Kamničani, med kadetinja-mi pa ena od kamniških de-klet. Po izločilnih dvobojih so dosegli naslednje uvrsti-tve: 3. Žiga Ravnikar, 9. Ma-tic Tonin, 18. Miha Rožič in 25. Žiga Podmiljšak, Teja Slana je bila deveta.

Tekmovanje za svetovno rang lestvicoTekma za Veronikin pokal je na slovenskih tleh potekala prvič. Gre za tekmo na viš-jem nivoju, na katerem lahko tekmujejo člani in članice z ukrivljenim in sestavljenim lokom. Člani LK Kamnik smo uspeli s kandidaturo za to tekmovanje, ki šteje za sve-tovno rang lestvico. Ker smo znani po odlični organizaciji, nam je Svetovna lokostrelska zveza na priporočilo Evrop-ske lokostrelske zveze zaupa-la organizacijo prve takšne tekme v tem delu Evrope.V soboto popoldne so na 70 metrov za ukrivljeni lok in na 50 metrov za sestavljeni lok potekale kvalifikacije. Tekmovalo je 43 članov in

25 članic z ukrivljenim, 26 članov in šest članic s sesta-vljenim lokom. Veselili smo odličnih slovenskih uvrsti-tev: 1. mesta Gašperja Štraj-harja med člani in 1. mesta Ane Umer med članicami z ukrivljenim lokom ter 2. mesta Staša Modica med člani s sestavljenim lokom. V nedeljo pa smo bili priča razburljivim posamičnim dvobojem, dvobojem meša-

nih ekip in ekipnim dvobo-jem. Kljub hladnemu vre-menu so slovenski fantje in dekleta pokazali, da so odlič-no pripravljeni. Po izločil-nih dvobojih so naši najbolj-ši ponovili uspeh iz kvalifi-kacij in bučno smo pozdra-vili zmago Gašperja Štraj-harja (LK Kamnik) in tretje mesto Roka Bizjaka (LK Mins Postojna) med člani in zmago Ane Umer (LK An-karan) med članicami z uk-rivljenim lokom, prav tako pa tudi drugo mesto Staša Modica (LK Šenčur TARK) med člani s sestavljenim lo-kom. Na zmagovalne sto-pničke sta še enkrat stopila Ana Umer in Gašper Štraj-har kot mešana ekipa, mo-ška ekipa (Gašper Štrajhar, Klemen Štrajhar in Den Habjan Malavašič) pa je za-sedla 3. mesto z ukrivljenim lokom. Ostale kamniške uvrstitve: 4. Luka Gjurin, 8. Jaka Komočar, 9. Den Hab-jan Malavašič in Žiga Ravni-kar ter 17. Luka Arnež in Klemen Štrajhar.

Velik uspeh lokostrelcevNa dvodnevnem Veronikinem pokalu je po zaslugi kamniških lokostrelcev premočno slavila Slovenija. Med 160 udeleženci iz desetih držav so na sijajno organizirani tekmi, ki je bila v celoti sad prostovoljnega dela, slavili tako ekipno kot posamično.

Gašper Štrajhar in Ana Umer sta slavila posamično in med mešanimi dvojicami. / Foto: Tina Tonin

Na mekinjskem strelišču se je pomerilo 160 lokostrelcev iz desetih držav. / Foto: Tina Tonin

Jernej Ftičar

Mekinje – Tekači vseh sta-rosti so se pomerili v teku, ki marsikomu predstavlja velik zalogaj, ter se borili za nagrade in mesta na najvišji stopnički. Proga je bila letos zelo spolzka, a kljub temu ni prišlo do večjih poškodb, v cilju pa je tekmovalce čakal topel obrok. Kros je med drugim zaznamovalo tudi slabo vreme, k sreči pa se je vse končalo že pred popol-danskim sneženjem. Kros so začeli najmlajši, dečki in deklice, ki so se po-merili v teku na 500 metrov, najmlajši udeleženec pa je

štel komaj leto in pol. Tem so sledili starejši otroci, ki so se pomerili na 500, 1000 in 2000 metrov, nato moški in ženske na pet kilometrov, najbolj vzdržljivi pa so tekli na 10-kilometrski progi. Najstarejši udeleženec je štel 75 let. Poleg tekačev je na progi nastopilo kar nekaj štirinožcev, ki so tekli poleg svojih lastnikov v discipli-nah canicross ter bikejoring. Čestitamo vsem tekmoval-cem za udeležbo na krosu v tako težkih vremenskih raz-merah. Proga, po kateri so tekli, je bila že nekaj ur za krosom neprehodna zaradi podrtega drevja. Zahvaljuje-

mo se tudi navijačem, spon-zorjem, lastnikom travnikov ter ekipi ŠKD Mekinje. Po

njihovi zaslugi je bilo prizo-rišče očiščeno in pospravlje-no še pred sneženjem.

Tekači ravno ušli sneženjuPraznični 27. april je v Mekinjah minil v duhu 28. mekinjskega krosa in 10. memoriala Mira Petka.

Ekipa organizatorjev iz Športno kulturnega društva Mekinje

Foto

: ŠK

DM

Leon Pirman

Kamnik – Vzroki, zakaj so se odločili tako, mi niso znani. Med kegljači se govori mar-sikaj, vendar je odločitev vsekakor zelo nešportna. Tako se bo odigrala le še ena tekma, ki pa ne bo vplivala na končni vrstni red.Po odstopu ene ekipe iz tek-movanja je ekipa Ambrož Teama že kolo pred koncem postala stari/novi občinski prvak. Tudi v tem kolu so prepričljivo zmagali, čeprav je bil na tribuni trenutno da-leč najboljši slovenski igra-lec Uroš Stoklas. Kar s 7 : 1 in 3419 : 3132 podrtimi keglji so odpravili ekipo Zarje ele-ktronike. Pri občinskih pr-vakih so igrali Boris Bene-dik (587 podrtih kegljev), Matej Turk, Denis Narat (581), Zvone Izgoršek, Slav-ko Zorman in Štefan Flerin (545). V ekipi Zarje Elektro-nika pa so bili najboljši An-draž Babnik (560), Marjan

Golob (546), Dane Istenič (521) in Matic Babnik (518).V razigravanju za uvrstitev od 5. do 8. mesta so člani ŠD Policist Mladince pre-magali s 5 : 3 (2982 : 3086). V ekipi Mladincev so bili najboljši Gregor Poljanšek (533), Tamara Pevec (518) in Miha Uršič (508). V ekipi ŠD Policist pa je tokrat bil najboljši Matej Kern s 557 podrtimi keglji, sledijo Tone Klemenc (531), Brane Hribar (505) in Tatjana Hace (504).V drugi tekmi je Calcit pre-magal DU Kamnik s 6 : 2 (3109 : 3028). V ekipi Calci-ta so bili najboljši Aleš Pro-sen (579), Samo Podjed (555), Dejan Lorenčič (548), Blaž Podjed (454), Franci Grkman (520) in Branko Progar (453). V ekipi DU Ka-mnik pa Rudi Vidic (524), Franc Poljanšek (530), Franc Novak (491), Roman Torkar (496), Drago Leben (524) in Majda Lužar (463).

Občinska liga v kegljanjuRazigravanje za prvaka in za uvrstitve od četrtega do osmega mesta je v polnem teku. V tem času se je zgodil tudi neljubi dogodek, ekipa Kegelj Teama je namreč odstopila od tekmovanja.

Lestvica po tretjem kolu končnice:

Za prvaka:1. Ambrož Team 3 3 0 0 62. ŠD Soteska 3 2 0 1 43. Zarja Elektronika 4 0 0 4 04. Kegelj Team 0 0 0 0 0

Za mesta od 5 do 8:5. DU Kamnik 5 3 0 2 66. ŠD Policist 5 3 0 2 67. Calcit 5 3 0 2 68. Mladinci 5 0 0 5 0

Nograd – V soboto, 23. aprila, je v gramoznici Nograd pri Dobrovniku v Prekmurju potekala 2. dirka za državno prven-stvo v off roadu. Tokrat so barve kluba STC Panther Kamnik zastopali trije tekmovalci: Brane Prezelj ter Igor in Matevž Kumer, ki so zopet dosegli zelo dobre rezultate. Brane Pre-zelj je prehitel vso konkurenco in postal zmagovalec gene-ralne razvrstitve hitrostne preizkušnje in v svoji B-kategoriji (bencin nad 2000 ccm). Matevž Kumer je bil 3. v hitrostni A-kategoriji (bencin do 2000 ccm), njegov oče Igor pa je v isti kategoriji osvojil 5. mesto. G. K.

Dirka za državno prvenstvo v off roadu

Zvonko Cvek

Špitalič – V okviru prazno-vanja občine Kamnik je Območno združenje vete-ranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda skupaj s Strelskim društvom Vete-ran organiziralo tradicio-nalno strelsko tekmovanje ekip in posameznikov z malokalibrsko puško. Pova-bljene so bile ekipe vseh območnih in občinskih

združenj iz vse Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo devetnajst ekip in več kot petdeset posameznikov. Lansko leto je dobila pre-hodni pokal ekipa OZVVS Celje, ki pa je letos morala priznati premoč strelcem iz Kamnika. V konkurenci po-sameznikov so prva mesta zasedli tekmovalci iz Celja, najboljši Kamničan (Rena-to Uranič) je bil na četrtem mestu.

Odprto prvenstvo občine v streljanju

Šport

11petek, 6. maja 2016

Miha Gavez

Kamnik – Na povabilo Shoto-kan Karate-do Internacional zveze Slovenije so se tekmo-vanja udeležili tudi karateisti iz Shotokan Karate-Do kluba Kobushi Kamnik. Kamniški klub je več kot uspešno za-stopalo štirinajst tekmoval-cev, saj so v skupnem seštev-ku osvojili tretje mesto med sodelujočimi klubi.Tekmovanje je potekalo v ele-mentih, katah in športnih borbah, ločeno po starostih in stopnji pasu. V tekmovanju v elementih, v kategoriji malčki z belimi pasovi, so nastopali štirje člani kamniškega kluba. Maks Turk je osvojil 1. mesto, Matevž Bele se je zavihtel na 2., Nace Kališnik in Rok Ur-šič pa sta osvojila 4. in 5. mes-to. Med malčki z rumenimi in oranžnimi pasovi je Aleks Gluvič osvojil 3. mesto. Med mlajšimi dečki z belimi paso-vi pa sta Nejc Kališnik in Ti-len Bičanič osvojila 1. in 2. mesto. Med starejšimi dečki z belim pasom je Gregor Kvas osvojil 2. mesto, med zeleni-mi pasovi pa si je konkurenco

podredil Tilen Zupet.Odlične nastope so tekmoval-ci prenesli tudi na tekmova-nje v katah. Med malčki z be-limi in rumenimi pasovi je Aleks Gluvič osvojil 2. mesto. V skupini mlajših dečkov z belimi pasovi je Gregor Kvas osvojil 5. mesto, med zeleni-mi pasovi je bil Tilen Zupet 3., Robert Kunaj pa 4. Pri sta-rejših dečkih z zelenimi paso-vi sta Miha Šala in Anže Vrhovnik osvojila 1. in 4. mesto. Med članicami z mod-rimi pasovi je Eva Gruber osvojila odlično 2. mesto, pri veteranih pa je Milan Kunaj stopil na najvišjo stopničko.V športnih borbah so nasto-pili štirje člani kluba. Robert Kunaj je v skupini dečkov osvojil 4. mesto, Miha Šala pa je v enaki kategoriji prišel do 3. mesta. V skupini mlaj-ših dečkov je Aleks Gluvič osvojil 5. mesto. Milan Kunaj si je pokoril konkurenco tudi v kumiteju in je v kategoriji veteranov zmagal.Trenerji kluba vsem čestita-jo in poudarjajo, da so odlič-ni rezultati odraz trdega in zavzetega dela na treningih.

Karateisti uspešni v IhanuV soboto, 9. aprila, je v Ihanu potekal že 6. S.K.I.F. mednarodni karate-do turnir za kyu (šolske) pasove, ki ga je organiziral Karate-Do klub Atom iz Domžal. Tekmovanja se je udeležilo več kot 150 tekmovalcev iz štirinajstih klubov.

Mednarodna revija starodobnikov DSV Kamnik 2016Društvo starodobnih vozil Kamnik bo od 20. do 22. maja 2016organiziralo Mednarodno revijo starodobnikov DSV Kamnik2016, do letnika 1945. To je edinstvena tovrstna revija v Slo-veniji, ki se bo začela v petek s promocijskimi vožnjami poKamniku in s sprejemom tujih udeležencev v Domu kultureKamnik ter pot nadaljevala v soboto zjutraj ob 9. uri s startomprve kolone motoristov, kadilakov in druge kolone avtomo-bilov starodobnikov. Koloni se bosta ustavili v najlepšem slo-venskem mestnem jedru, v Kamniku, kjer bo potekala predstavitev vozil, ob 10.30 pa bo slavnostno odprtje revije s pozdravom župana Občine Kamnik Marjana Šarca, predse-dnika DSVK Miroslava Vrhovnika, predsednika SVS Janka Ura-tnika, predstavnika FIVE in pozdrav županov sodelujočih ob-čin. Koloni vozil bosta ob 11. uri pot nadaljevali proti Škofji Loki, kjer si boste lahko starodobna vozila ogledali na Mestnem trgu od 12. do 15. ure, nato pa se bo karavana sta-rodobnikov preselila v Naklo, kjer bo predvidoma ob 16. uri potekal krajši zabavni program. V nedeljo ob 9. uri bo odhod kolon iz Naklega proti Šenčurju, sledila bo vožnja do gradu Strmol, ob 13. uri pa se bo karavana avtomobilov in motorjev ustavila v parku Arboretum Volčji Potok, kjer jih bodo okrasi-li s cvetjem. Društvo starodobnih vozil Kamnik

Kristijan Erjavec

Kamnik – Dirka je bila sicer nekaj časa celo ogrožena. Sneženje sredi tedna je na-mreč v gozdu pustilo veliko škode, vendar so kamniški prireditelji vztrajali in z ob-širno delovno akcijo očistili vejevje, s tem pa rešili 19. Kamniški kros. To se jim je na koncu še kako obrestova-lo, dirka je bila namreč v sončnem in toplem vreme-nu, na startu pa rekordno število tekmovalcev – v vseh kategorijah okrog 280.Za moško kategorijo elite sta bila premočna italijanska dvojčka Braidot. Zmagal je Luca, drugi je bil Daniel, za njim je zaostal minuto, skozi cilj pa je prišel s predrto zad-njo zračnico. Tretji je bil Slo-vak Michal Lami. Najboljši Slovenec je bil Calcitov Bo-štjan Hribovšek na 10. mes-tu, ki je na ciljni ravnini pre-

magal moštvenega kolega Roka Nagliča. Zaostala sta 5,32 oziroma 5,33 minute. Gregor Krajnc je bil 17., Luka Tavčar 18., Peter Zupančič pa 28. »Z rezultatom sem zadovoljen. Glede na to, da je bila domača dirka, sem startal po načrtu. Začetek je bil zadržan, proti koncu sem

stopnjeval. Bila je zelo, zelo težka dirka, že suha pobere veliko moči, na mokri je tre-ba še peš, ravninske dele od-peljati na moč,« je povedal Boštjan Hribovšek. V ženski kategoriji elite je sla-vila Tanja Žakelj, članica Unior Tools Teama, ki je na koncu imela 1,08 minute

prednosti pred Madžarko Barbaro Benko. Tretja je bila Jovana Crnogorac iz Srbije. Calcitova Tina Perše je bila 6. Calcit je imel svoje tekmo-valce na stopničkah tudi v drugih kategorijah. Nika Dečman je bila 3. med mla-dinkami. Med dečki do 11 let je zmagal Jan Boltar. V kate-goriji do 13 let je slavila Hana Kranjec Žagar, Jaka Starman je bil 2. med dečki do 15 let. Med deklicami do 7 let je Calcit dosegel dvojno zmago, Tajda Šoštarko je končala pred Ulo Ravnikar Bolčino. Ana Inkret je bila 3. med deklicami do 9 let, Nik Auer pa 2. v isti starostni ka-tegoriji. Dvojno zmago je domači klub slavil še med veterani 2, prvi je bil Aljoša Martinjaš, drugi pa Gregor Miklič. Bojan Kemperl je med veterani 3 končal na 2. mestu. Mohor Vrhovnik je zmagal med amaterji.

Zmagi Slovenki in ItalijanuSlovenka Tanja Žakelj in Italijan Luca Braidot sta zmagovalca 19. Kamniškega krosa v članskih kategorijah, ki je letos štel kot mednarodna dirka prve kategorije (UCI C.1) in za točke slovenskega pokala. Med člani Calcit Bike Teama sta bila najboljša Boštjan Hribovšek in Tina Perše.

Na startu je letos stalo rekordno število kolesarjev.

Fo

to: J

asn

a Pa

lad

in

Miha Štamcar

Kamnik – Varovanci Marka Brumna so v dvorani Tivoli obe tekmi izgubili šele v pe-tem nizu, obakrat so bili bli-zu uspeha, predvsem to ve-lja za prvo tekmo, ko so v petem nizu vodili z 11 : 9, toda na koncu so se zmage veselili ljubljanski odbojkar-ji. ACH Volley je slavil tudi v Kamniku na drugi finalni tekmi končnice.»Bil sem presenečen nad na-šim odzivom po koncu zad-nje finalne tekme. Videti je bilo, kot da nismo zadovoljni s končnim drugim mestom. Na koncu je res ostal grenak priokus, saj smo bili na vseh treh tekmah blizu uspeha. Toda če potegnemo črto sko-zi sezono, smo z njo lahko zadovoljni. Bili smo v osmini finala pokala challenge, tretji v srednjeevropski ligi, drugi v domačem prvenstvu, osvojili pa smo pokalni naslov. Mis-lim, da je bila letošnja sezona uspešna, je pa res, da nam ni uspelo v finalu končnice vzeti vsaj ene zmage Ljubljanča-nom. Žal sreča ni bila na naši strani, ali pa je bila kakovost na njihovi strani,« je Andrej Štembergar Zupan, kapetan Calcita Volleyballa, športno priznal poraz svoje ekipe.Kamničani so v sezono vsto-pili v pomlajeni zasedbi, za-pustili so jih izkušeni igral-ci, kot sta blokerja Boris Brus in Jernej Stavbar, ki sta

prenehala z igranjem, Tine Kvas je odšel v Mursko So-boto, prišli pa so mladi, še neuveljavljeni igralci. Prav vsi so dokazali, da sodijo v kamniško ekipo, kjer se pod vodstvom Marka Brumna dela odlično, ne nazadnje to dokazuje tudi podatek, da je kar pet njihovih igralcev na širšem seznamu selektorja slovenske moške reprezen-tance Andrea Giannija. To so brata Tonček in Žiga Štern, Klemen Hribar, Jan Brulec in Sašo Štalekar. »Na obeh tekmah v Tivoliju smo imeli težave z začetnim udarcem in slabim spreje-mom. Če bi bili na servisu in sprejemu na svoji običaj-ni ravni, bi lahko zmagali na vsaj eni tekmi in bi se še enkrat vrnili v Kamnik. To

seveda ne zmanjšuje uspeha ACH Volleyja, saj sta servis in sprejem osnovna elemen-ta odbojkarske igre in tudi na največjih tekmovanjih zmagujejo tisti, ki to delajo bolje. Tokrat so bili za dva razreda boljši Ljubljančani,« je vzroka za poraze v finalu končnice navedel Brumen, ki ima s Kamničani podpisa-no še dveletno pogodbo.»Če bi mi kdo pred sezono ponudil izide, ki smo jih do-segli v letošnji sezoni, bi jih takoj podpisal, zdaj, ko smo bili tako blizu, sem si poti-hem želel še malce več. Mo-ramo pa se zavedati, da je bil ta ACH Volley bistveno moč-nejši od tistega, ki je igral v finalu pokala Slovenije. Real-no gledano je njihova ekipa boljša, mi se moramo spri-

jazniti z drugim mestom, kar je tudi zelo lep uspeh, seveda pa smo malce žalostni, ker smo bili na vseh treh tekmah zelo blizu vsaj ene zmage,« je še dejal Brumen.

Calcitovke pred ubranitvijo naslovaZelo uspešno je finale konč-nice državnega prvenstva začela ženska ekipa Calcita Volleyballa, ki je slavila na obeh tekmah v dvorani Tivo-li, izgubila pa je drugo tek-mo finalne serije v Maribo-ru. Četrta tekma je bila na sporedu včeraj zvečer, v pri-meru zmage v Mariboru so ubranile lanskoletni naslov, v primeru poraza bodo 9. maja z ekipo Nova KBM Branik igrale še peto tekmo.

Kamničani podprvakiKamniški odbojkarji, ki so na začetku leta v nepozabnem finalu v svoji športni dvorani slavili v pokalu Slovenije, so v finalu končnice državnega prvenstva morali priznati premoč ACH Volleyju.

Kamniški odbojkarji, državni podprvaki / Foto: Klemen Brumec

12

Zanimivosti

petek, 6. maja 2016

viž v narecju

RAD

IO S

OR

A,

D.O

.O.,

KAP

UC

INS

KI T

RG

4,

ŠK

OFJ

A LO

KA

Urška Pevec

Kamnik – Vzrok vsemu temu vrvežu je bila Operaci-ja Sever, eden od največjih skavtskih orientacijskih do-godkov, ki vsako leto združi skavte iz Kamnika, Komen-da, Homca in Domžal v borbi, katera ekipa se bo iz-kazala kot najhitrejša in naj-bolj iznajdljiva. Letos smo v goste povabili tudi skavte iz Poljanske doline, Radovlji-ce, Breznice in Škocjana - Turjaka in tako za en dan v Kamnik pripeljali skoraj 200 mladih. Njihova naloga

je bila preprosta: v omeje-nem časovnem okviru (5 ur) najti čim več točk, raztrese-nih po okolici Kamnika, re-šiti čim več nalog in se ne-poškodovani vrniti na star-tno točko.Najbolj zagrizeni so obuli tekaške čevlje in se takoj po pisku, ki je naznanil zače-tek, podali v tek čez drn in strm (in trn). Drugi so v roko vzeli zemljevid, se po-časi orientirali in se na pot odpravili nasmejanih obra-zov in radovednih pogledov. Pot jih je vodila do Mekinj, Olševka, pa potem do Vodic

in Tunjic in nazaj do Fran-čiškanskega samostana v Kamniku, kje so naši skavt-ski prostori. Le najbolj zag-nani so zmogli celo pot v določenem času in še red-kejši so se vrnili neodrgnje-nih kolen. Pot so jim prekri-žala brezna in vrhovi, točke, ki so bile na zemljevidu jas-no označene, so se v naravi večkrat skrivale na vrhu vi-sokega klanca. Toda z vsako odkrito točko so bili tekmo-valci bolj samozavestni in skupno reševanje nalog je povezalo člane posameznih ekip. Lepa sončna sobota pa

je pomagala, da so tekmo-valci dobili dovolj energije, saj so se po vrnitvi lahko zleknili v mehko travo, uži-vali v sončnih žarkih in se spočili od prehojene poti. Kamničani smo bili zelo za-dovoljni z razpletom dogod-ka, saj ne samo da smo pob-rali dve od nagrad, veseli smo bili tudi, da smo lahko gostili toliko skavtov v svo-jem prelepem mestu in jim pokazali pot po kamniških gozdovih. Vsem, ki smo se na Operaciji Sever srečali, pa: Se vidimo prihodnje leto v Homcu!

Operacija Sever uspelaKdor se je v soboto, 2. aprila, potikal po Kamniku in okolici, je po ulicah in gozdovih našega mesta opazil "malo morje" otrok in mladih, ki so okoli svojega vratu nosili pisane rutke, v rokah pa kompase in zemljevide.

V Kamniku smo gostili skoraj dvesto mladih skavtov. / Mitja Kuret

Bojana Klemenc

Kamnik – Predsednik Društva Družbeno aktivni mladi (DAM) Kamnik Rok Novak pravi, da je ideja o ak-tivnejšem pristopu mladih k izzivom dogajanja v naši družbi med prijatelji in bivši-mi gimnazijskimi sošolci zo-rela že precej časa. Trenutno petnajst članov Društva DAM je prepričanih, da želi-jo mladi v naši občini poleg športnega in kulturnega udejstvovanja prispevati ne-kaj več k tudi našemu okolju. Zdi se jim izredno po-membno, da se mladi zave-dajo, kaj se dogaja tako v naši ožji kot širši družbi, in ob tem aktivno izrazijo svoje mnenje, obenem pa se zave-dajo, da kamniška mladina potrebuje dodatno spodbudo

za aktivnejše vključevanje v našo družbo.

Znanje bodo črpali od starejših

V prvi polovici maja društvo pripravlja prvi večji projekt TUTORZ oz. Ta stari Učijo Ta mlade O Raznih Zade-vah. V obliki medgeneracij-skega sodelovanja bo skupi-no mladih upokojena kuha-rica podučila o umetnosti kuhe in peke. Rok Novak presenečeno ugotavlja, da je na anketnem vprašalniku na družbenem omrežju ravno ta tema delavnice požela iz-redno veliko zanimanja, zato bo na vrsti kot prva. Vsekakor bo cilj tovrstnih delavnic, da lahko strokov-njaki starejše generacije na svojem področju znanje in

izkušnje prenašajo na mlaj-šo generacijo.Kmalu bodo na kamniški tr-žnici organizirali tudi 'Party župo', kamniško variacijo v tujini že zelo priljubljenega dogodka Disco soup. Ideja dogodka je, da se opozori na naše ravnanje s hrano, pred-vsem na veliko vsakodnevno zavržene hrane. Občasno naj bi ob koncu dneva v toplejših mesecih zelenjavo, ki jo na tržnici ali v trgovinah zavrže-jo, ob glasbi in skupni druž-bi pripravili kot okusno oba-ro ter se med tem seveda nekaj naučili, zabavali in medsebojno družili.

Želijo si novih članovV pripravi je tudi lasten društven podcast (zvočna datoteka), v katerem se bodo

dotikali raznoraznih tem, ki zanimajo mlade Kamniča-ne, jih ozaveščajo in obe-nem tudi izobražujejo, raz-laga Rok Novak.Na svoji DAMonstraciji, prvi predstavitvi delovanja in članov društva, so se po-vezali s kamniškim dru-štvom Pest besed, ki v Ko-tlovnici pripravlja Slam poe-try, ter obiskovalcem večera pripravili pester kulturni program s pesniškim mno-gobojem, v katerem so pod vodstvom Matica Mačka so-delovali Pavla Zabret, Aljoša Rebrač in Ela Praznik.Načrtov DAMovcem ne pri-manjkuje. Seveda si želijo v svoje vrste nove mlade člane in tudi sodelovanja z drugi-mi društvi, za več informacij pa jih lahko najdete na dru-žabnih omrežjih.

Družbeno aktivni mladi KamničaniSkupina prijateljev je konec novembra ustanovila Društvo Družbeno aktivni mladi Kamnik, v začetku aprila pa so se na sproščenem druženju prvič predstavili širši javnosti.

Jasna Paladin

Volčji Potok – V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius) Ka-mnik že več let poteka foto-terapija z namenom omogo-čanja pridobivanja fotograf-skih znanj in spretnosti za čim višjo kakovost življenja oseb z okrnjenimi možnost-mi uveljavljanja v družbi. Fototerapija poteka pod mentorstvom kliničnega psi-hologa Mateja Peljhana in zunanjega sodelavca Jureta Kravanje, organizatorici de-javnosti pa sta socialni peda-goginji – vzgojiteljici Nadja Cvirn in Katja Antosiewicz.Svoja dela na razstavi z nas-lovom Dogaja! razstavlja

osem mladih iz osamosvo-jitvene skupine Ciriusa, in sicer: Aleksandar Zarić, Endi Edin Pasić, Luka Ka-plan, Anja Brumec, Nino Raković, Benjamin Pogačar Prešeren in Maša Jež. Z razstavo se je sodelovanje Ciriusa z Golf klubom Ar-boretum s športnega pod-ročja razširilo tudi na kul-turno. In zakaj si razstava zasluži našo pozornost? »Ker so jo ustvarili mladi s posebnimi potrebami, a tega s fotografij, ki so zelo kakovostne, ni moč razbra-ti, to pa pomeni, da so prav-zaprav povsem običajni ljudje z običajnimi potreba-mi,« pravi njihov mentor Matej Peljhan.

Dogaja? Dogaja!V galeriji Golf kluba Arboretum je do konca maja na ogled razstava fotografij z naslovom Dogaja! mladostnikov iz Ciriusa, ki svojo ustvarjalnost izražajo s pomočjo fototerapije.

Avtorji fotografske razstave Dogaja! s svojima mentorjema

Fo

to: J

asn

a Pa

lad

in

Zanimivosti

13petek, 6. maja 2016

Jasna Paladin

Tunjice – Gre za zaščito pred geopatskim sevanjem iz okolja, ki se mu ob vseh sodobnih napravah danes ne moremo več izogniti.»Več primerov je bilo, da so se obiskovalci v našem zdra-vilnem gaju pozdravili, nato pa se čez nekaj mesecev vrnili spet bolni. Začel sem razmišljati, kaj je vzrok za to, in zaključil, da ti posa-mezniki živijo v škodljivem okolju, polnem sevanja. Sle-dile so različne raziskave in testiranja, rezultat vsega pa je posebno polnilo iz mivke, zlata, srebra, silicija in dru-gih elementov, ki škodljive energije iz okolja spremeni v pozitivne,« nam je Tungaj

Transformer, ki mu reče tudi »varuh«, poenostavlje-no predstavil njegov izumi-telj Drago Vrhovnik in pou-daril, da je za danes ličnimi izdelki deset let dela. Njego-va hči Katja Jelovčan doda, da so naredili vrsto testov vplivov brezžičnega interne-ta, baznih postaj, sončnih elektrarn, daljnovodov in drugih naprav. Tungaj Transformer je primeren za osebno uporabo, zaščito sta-novanj, hiš, vrtcev, šol ali celih sosesk. Izdelali so tri različne tipe (iz keramike in lesa, keramike ali kovine) v treh velikostih. S kampanjo na IndieGoGo, ki bo trajala 45 dni, načrtujejo dobiti 25 tisoč evrov, ki jih bodo vloži-li v nadaljnji razvoj izdelka.

Kampanja za dobre energijeV Zdravilnem gaju Tunjice so na spletni platformi za množično financiranje IndieGoGo začeli kampanjo za svoj izdelek Tungaj Transformer.

Drago Vrhovnik in Katja Jelovčan / Foto: Jasna Paladin

Pred nami so topli dnevi, ki kar kličejo po piknikih in preživljanju prostega časa v naravi. Popolni pi-knik pa naredijo lepo vreme, mirna lokacija, dobra družba in seveda dobra hrana. Tokrat na vašem piknik krožniku ne sme manjkati kamniška kajžar-ca. Recept za kajžarsko klobaso temelji na družin-skem izročilu znanega kamniškega mesarja, ki se je pozneje preneslo v podjetje Meso Kamnik. Kaj-žarska klobasa je eden od paradnih izdelkov me-sarja Antona iz Kamnika, saj se predstavlja tudi v okviru vseslovenskega projekta promocije sloven-ske kulinarične tradicije Okusi Slovenije oz. lokalno pod Okusi Kamnika. Ohranjanje izročila, poveza-nega s predelavo mesa, je poudarjalo status me-ščanov: za razliko od večine podeželja so namreč samo bogatejši meščani vsak dan jedli meso. Hkra-ti pa so prav klobase, kot je kamniška kajžarca, te meje tudi presegale.Priprava: klobaso položite v mrzlo vodo, počakate, da voda zavre, in kuhate še 8 do 10 minut.Prepustite se prepletu kulturnih in kulinaričnih užitkov ter za trenutek pozabite na vsakdanje skrbi. Za več informacij obiščite TIC Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik, tel.: 01 831 82 50, e-pošta: tic@kamnik-tourism.si.

Sabina Romšak, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik

Gremo na piknik s kamniško kajžarco in Okusi Kamnika

x150-OkusiKamnika.indd 1 23/03/16 17:05

Kako pripravimo kamniško kajžarco na žaru?

Kajžarce lahko pred peko hitro pokuhamo, po površini klobase nare-dimo nekaj zarez in pečemo na žaru ali v ponvi na zmerni temperatu-ri. Če je temperatura previsoka, klobaso izsuši. Privoščite si Okuse Kamnika na pikniku in svežem zraku. Dober tek!

Jasna Paladin

Kamnik – Nesreče v smodni-šnici so vselej pritegnile ve-liko pozornost javnosti in so zato tudi precej dobro doku-mentirane. Na enem mestu jih je zbral in objavil tudi nekdanji zaposleni Vilko Ri-fel, na nas pa se je nedavno obrnila Dušica Kunaver in nas opomnila na spomine svojega očeta Andreja Zlob-ca, ki Kamničanom v večini še niso poznani.Andrej Zlobec je bil leta 1899 rojen v Ponikvah na Krasu in je po podatkih stro-kovnjakov iz Muzeja novej-še zgodovine edini Slove-nec, ki je doživel in preživel kar pet vojn (tirolsko fronto

1. svetovne vojne, Maistrove boje za severno mejo, boje za južno jugoslovansko mejo, grško-turško vojno in 2. svetovno vojno) in jih tudi opisal v zbirki štirih knjig svojih spominov V viharju petih vojn. Življenjska in poklicna vojaška pot ga je vodila od Zagreba pa vse do Makedonije, leta 1933 pa je dobil službo dežurnega ofi-cirja v kamniški smodnišni-ci, ki je bila takrat še povsem v vojaških rokah. V tretji knjigi je najprej opisal svoje prvo dežurstvo julija 1933, ki ga je zaznamovala eksplozi-ja, takrat k sreči brez žrtev, nato pa še eno najhujših ne-sreč, pri kateri je pomagal med prvimi.

Žalostna kamniška pomlad 1934

»Okoli tretje ure zjutraj se je stresla zemlja od strahovite eksplozije. Nebo je zažarelo v vseh barvah v temni noči. Svetlo je postalo kot podne-vi. Sirena je zatrobila svojo žalostno pesem – 'Na po-moč!'. Vsi zvonovi so zvoni-li. Gasilci iz bližnjih in dalj-nih vasi so drveli proti smo-dnišnici. Rogovi so klicali na pomoč. Telefoni so brneli. Vse je drvelo na kraj nesre-če. Strašna noč je to bila,« svojo pripoved v knjigi zače-nja Zlobec, ki je kot dežurni oficir nemudoma stekel na prizorišče eksplozije. »Iz gozda sem slišal strašno vpitje, jok in klice na pomoč. Drvel sem v gozd. Kakšno grozo sem zagledal! Delavke so tekale sem ter tja kot go-reče bakle. Žvepleni ogenj jim je zažgal obleko in kožo. Nekatere niso več videle in so se zadevale ob drevesa. Tu je padla ena, tam druga. Klicale so na pomoč. Neka-tere so skakale v kanale, v katerih teče voda. Poskušale so se rešiti, kakor so vedele in znale. Čeprav ves zme-den, sem hitel vleči delavke iz vode, ker voda ni za take opekline. Tekel sem proti la-boratoriju v upanju, da do-bim vazelin. Za menoj je pritekla delavka Rezika.

Obupno me je zagrabila za bluzo in vpila – 'Pomoč!'. Prijel sem jo za roko, s kate-re je že padala koža, ter jo peljal v stavbo. V laboratori-ju sem našel vazelin. Pri stranki, ki je stanovala v gra-du, sem dobil pet jajc. Raz-bil sem jih in pomešal z va-zelinom. Hitel sem s tem mazilom mazati Reziko, ki je medtem ležala v travi. Nekdo je prinesel rjuho. Za-vil sem Reziko in hitel v po-moč onim delavkam, ki so obležale v gozdu. Medtem je bilo tam že nekaj reševalcev, pripeljal je že rešilni avto, ki je začel nesrečnice voziti v bolnico.« Kot je še opisal, je do nesreče prišlo v objektu za izdelavo vžigalne vrvice, ki je bil popolnoma poru-šen. Od približno petdesetih delavk jih je umrlo sedem-najst (ostali viri navajajo de-set žrtev), veliko jih je ostalo invalidnih. Do nesreče je prišlo zaradi menjave prego-rele žarnice. »Kamnik se je zavil v črnino. Veliko družin je bilo prizadetih. Jok je zav-ladal na cesti, pri delu, pov-sod. Vsak dan smo hodili na pogrebe. V Kamniku je zmanjkalo pomladnih rož.«Andrej Zlobec je po nesreči istega leta v Kamniku spoz-nal tudi svojo bodočo ženo Benjamino (Benico) Žagar, s katero se je po letu dni službovanja v smodnišnici preselil v Ljubljano.

»Svetlo je postalo kot podnevi«Včeraj, 5. maja, je minilo dvainosemdeset let od najhujše nesreče v tedanji smodnišnici, v kateri je umrlo deset delavk, več pa je bilo poškodovanih. Nesrečo, ki je zaznamovala številne kamniške družine, je iz prve roke opisal tudi Andrej Zlobec.

Dušica Kunaver z dvema knjigama iz očetove zbirke spominov, v katerih je opisal tudi nesrečo v smodnišnici leta 1934. / Foto: Jasna Paladin

14

Prireditve

petek, 6. maja 2016

IZLET // sobota, 21. maj 2016

Organizator izleta je ABC Rent a car in turizem.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Cena izleta:0–6 let – brezplačno* 6–12 let – 29 EUR Odrasli – 58 EUR * v spremstvu vsaj ene odrasle osebe. Kosilo ni vključeno.

Cena vključuje: vožnjo z muzejskim vlakom, animacijski program, ogled Parka miru, kavern in muzeja, kosilo, vodenje ter organizacijo izleta in DDV.

Prijave in rezervacije sprejemamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova c. 4, Kranj, po tel. št.: 04/201 42 41 ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si.

Ob 8.53 odhod muzejskega vlaka z Jesenic mimo Bleda (9.00) in Bohinjske Bistrice (9.44), skozi tunel v dolino reke Bače in čudovi-te Soče, proti Solkanu, kjer izstopimo. Vožnja po Bohinjski progi je prav gotovo posebno doživetje. Za vzdušje skrbijo vodniki in ani-matorji. V sestavi vlaka pa je tudi vagon, kjer se lahko okrepčamo.Po izstopu z vlaka se odpravimo na planinski izlet na razgled-ni Sabotin (609 m), na pobočjih katerega so bili v boje na soški fronti vključeni pripadniki 22 narodov. Sabotin je zadnji alpski in prvi mediteranski hrib, s katerega se odpirajo osupljivi razgledi na dolino Soče, Julijske Alpe, Vipavsko dolino, Trnovsko in Banjško planoto, na Sveto Goro in Briške griče. Na vrhu si bomo ogledali kaverne in muzej v Parku miru. Po ogledu bo odlično kosilo, nato pa povratek na železniško postajo. Odhod vlaka z Goriške po Bo-hinjski progi in prihod na Bled ob 19. uri ter na Jesenice ob 19.37.

Prisrčno vabljeni!

ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK

Sobota, 7. maja, od 8.30 dalje, Golf ArboretumGolf turnir Okusi Kamnika

V sklopu Festivala treh tulipanov bo potekal golf turnir Okusi Kamni-ka, kjer se bodo predstavili ponudniki z lokalnimi dobrotami.

Nedelja, 8. maja, od 14. ure dalje, Glavni trgWing for life World run

Tudi letos bomo na Glavnem trgu pričakali tekače, ki bodo iz Ljublja-ne tekli za tiste, ki tega ne zmorejo.

Sobota, 21. maja, ob 10.30, Glavni trgMednarodna revija starodobnih vozil DSV Kamnik 2016

Na slavnostnem odprtju edinstvene tovrstne revije v Sloveniji, ki jo tudi letos organizira Društvo starodobnih vozil Kamnik, bo zbrane pozdravil župan Občine Kamnik Marjan Šarec.

Petek, 27. maja, od 8. ure dalje, mestno jedro KamnikaVeronikin festival

Otroški festival, ki ga Zavod za turizem in šport v občini Kamnik or-ganizira skupaj s kamniškimi šolami in vrtci.

Prireditve v maju

Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si

Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v maju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si.

KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA

Sobota, 14. maja, ob 12. uri, Hiša Keramike (Šutna 29)Odprtje razstave Teje Hlačer: Vrtenje (iz cikla Keramika je moj izraz)

Avtorica nam bo predstavila izdelke svojega ustvarjanja na lončar-skem vretenu v La Meridiani, mednarodni šoli za keramiko v Toskani v Italiji, ki bodo tudi naprodaj.

MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK

Četrtek, 12. maja, ob 19. uri, Galerija Miha Maleš Galerijski večer: Predavanje dr. Miha Preinfalka – Plemstvo na Kamniškem

Sreda, 18. majaMednarodni dan muzejev – prost vstop v vse enote

Sreda, 18. maja, ob 19. uri, Grad Zaprice Muzejski večer: Predavanje dr. Marjete Šašel Kos – Emona in njeno zaledje skozi zgodbe, ki jih pričarajo rimski napisi

Četrtek, 19. maja, ob 19. uri, Galerija Miha Maleš Zadnje javno vodstvo Marka Lesarja po razstavi Starejša slikarska zbirka

Sreda, 25. maja, ob 19. uri, Grad Zaprice Muzejski večer: Od Knafliča do Utoka

Postindustrijski večer s starimi filmi in vodstvom po razstavi Tone Knaflič 1893–1957. Prireditev bo vodil Marko Kumer.

KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK

Torek, 10. maja, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige Jožeta Arka Srečanja športnikov v občini Kamnik in Termah Snovik 2003–2015

Na pogovoru bodo sodelovali tudi kamniški olimpijci: Andrej Lanišek, Matjaž Kladnik in Andreja Mali.

Petek, 13. maja, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Pogovor o knjigi Matije Šaleharja Made in Birmingham: Plenilec z otoka

Knjiga predstavlja motociklistično legendo Nortona, ki je sedemdeset let kraljeval na motociklističnem Olimpu ali blizu njega.

Torek, 17. maja, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Klemen Sovan: predavanje Od Julijskih Alp do Indijskega oceana – vse o letenju z jadralnim padalom

Strokovno potopisno predavanje

Torek, 24. maja, ob 18. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev dopolnjene izdaje knjige Franca Drolca: Trenutki tišine za Prešerna: Prešernov gaj 1982–2012

Knjigo bodo predstavili prof. France Pibernik, mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja, in Marina Drolc.

Petek, 27. maja, od 10. do 19. ure, ŠutnaFestival potujočih knjižnic: 19. Srečanje potujočih knjižnic Slovenije

Festival z mednarodno udeležbo potujočih knjižnic bo potekal na Šu-tni, kjer bodo knjižnice tudi na ogled. Konvoj potujočih knjižnic bo na ogled tudi v Snoviku in Arboretumu Volčji Potok.

ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO DOBER DAN, PEROVO

Sobota, 14. maja, od 15. do 19. ure, ob Perovskem

mostu Kamniške BistricePerovanje ali Kamniška Bistrica povezuje

Praznovanje 775. rojstnega dneva Perovega – igre KS brez meja, tiro-lska žičnica kamniških gorskih reševalcev, raziskovanje Bistrice, izde-lovanje mlinčkov in drugo.

DOM KULTURE KAMNIK

Torek, 10. maja, ob 20. uri, Klub Kino domVečer stand up komedije

Aleš Novak, Vasja Simić - Vasko in Rok Škrlep

Vstopnina: 10 evrov

Četrtek, 12. maja, ob 19.30, Velika dvorana DKKPrešernovo gledališče Kranj: Mrtvec pride po ljubico

Poetična drama, Maistrov abonma in za izven

Vstopnina: 15 evrov/12 evrov – mladi do 26 let in upokojenci

Sobota, 21. maja, ob 20. uri, Velika dvorana DKKKamnik sreča Indijo

Večer indijske glasbe s kamniškim priokusom in podobe Indije v foto-grafiji. Vstopnina: 10 evrov

Ponedeljek, 23. maja, ob 19.30, Velika dvorana DKKSNG Nova Gorica: Tartuffe

Satira, Maistrov abonma in za izven

Vstopnina: 15 evrov/12 evrov – mladi do 26 let in upokojenci

Torek, 24. maja, ob 19. uri, Velika dvorana DKKUčenci OŠ Marije Vere: Martin Krpan

Muzikal, vstop prost, obvezna predhodna rezervacija in prevzem brezplačnih vstopnic. Število sedišč je omejeno!

MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK

Petek, 6. maja, ob 21. uriKatzen kabaret

Prvi kabarejski večer v MC Kotlovnica. Vstop z vabili, vabila je možno prevzeti v času uradnih ur v MC Kotlovnica pet dni pred dogodkom.

Sobota, 7. maja, ob 19. uriPod mavrico

Večer druženja, glasbe, plesa in petja

Sreda, 11. maja, ob 18. uriVečer družabnih iger – Cards Against Humanity

Preizkus prah dvigajoče igre

Petek, 13. maja, ob 21. uriImpro ETA

Večer kamniškega improvizacijskega gledališča

Petek, 27. maja, ob 21. uriPIK Pest besed – Za stebre gre

Večer avtorske slam poezije

KIKŠTARTER

Sreda, 11. maja, ob 17. uriStartup šola podjetništva

Namenjena dijakom, študentom in ostali mladini s podjetniško žilico. Šola ponuja brezplačen izobraževalni program, ki udeležencem nudi osnov-na znanja podjetništva. Obvezna prijava na: kik-starter@kotlovnica.si.

Torek, 17. maja, ob 16. uriPodjetniško svetovanje ob kavici

Vabljeni na brezplačna poslovna svetovanja v KIKštarterju. Obvezna prijava na: kik-starter@kotlovnica.si.

Četrtek, 19. maja, ob 18. uriStartup šola za društva in nevladne organizacije

Predstavitev start up metode »delaj vitko« za društva in kako narediti projekt ter najti pravi razpis. Obvezna prijava na: kik-starter@kotlov-nica.si.

veterinarji s posluhom

Zaradi letošnje mile zime v naravi na vaše kužke preži veliko KLOPOV in BOLH. Zato vam v mesecu maju

veterinarji s posluhom nudimo

20% POPUST ob nakupu kožnih kapljic ADVANTIX za odpravljanje klopov

in bolh. Ker si vaši ljubljenčki zaslužijo najboljše!

Veterina Kamnik, d. o. o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72 Ambulanta za male živali: 01 830 95 77

Dežurni telefon: 051 626 941

Delovni čas ambulante: pon.–pet. 7h–18h in sob. 7h–11h E-pošta: info@veterina-kamnik.si http://www.veterina-kamnik.si

Dobrodelnost, zahvale

15petek, 6. maja 2016

STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI

TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik

hitro, kvalitetno in ugodno

031 689 832 - Boštjan

www.pogrebnik.si

ZAHVALA

Srce je dalo vse, kar je imelo,nobene bilke zase ni poželo …

Poslovila se je naša ljuba mami, babica, prababica in sestra

Pepca KemperlHvala vsem, ki ste ji v zadnjem času pomagali, jo obisko­vali, darovali cvetje in sveče ter se v tako lepem številu poslovili od nje.

Vsi njeniMarec 2016

ZAHVALA

Razcveta leto za letom se cvetje,glej, leto za letom dozoreva nam sad,priroda spominja se, znova se vrača,le človek nikdar se ne vrne nazaj.

Jožefa Obolnar

1922–2016

Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, da­rovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, Francetu, Dunji, Nives, Majdi in Ja­nezu pa za vso pomoč.

Pogrešamo te: hči Joži z družino, sin Zvone z družino in sin Janko

ZAHVALA

Vse je obstalo, le vetrič zavelin tebe je sončni žarek objel.

V 83. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga mama, babi­ca, prababica, teta in svakinja

Pavla Perčičz Laz v Tuhinju

Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Iskre­no se zahvaljujemo sosedom, župniku, pevcem, prapor­ščaku, Ivici za besede slovesa, osebju ZD Kamnik, patro­nažni sestri Alojziji Lipovšek ter patronažni službi. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot.

Žalujoči vsi njeniApril 2016

ZAHVALA

Ob slovesu našega dragega tatija

Otmarja Tupyja(1928–2016)

Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijate­ljem, ki ste se poslovili od njega, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Liljani Rado­njić Logar, sestri Marini in osebju urgence ZD Kamnik. Posebej hvala osebju zavoda Pristan za nego in pomoč na domu. Zahvala tudi Dominiku in zboru ter g. župniku za lepo opravljen obred. Naš tati bo vedno živel v naših srcih.

Vsi njegovi

ZAHVALA

Jožefa Romšakiz Stahovice

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ob izgubi naše drage mame, ba­bice, prababice, sestre in tete.

Vsi njeniStahovica, april 2016

ZAHVALA

Mati, kaj je ostalo od tebe?Globoka jama, ki večno molči,vsi smo jemali, dodal ni nobeden,vse globlje in globlje me v prsih teži.(Aladin Lanc)

Po dopolnjenem 88. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga

Daniela Novakroj. Škufca

Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izre­čeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gre vsem, ki ste ji v kratki, a zahrbtni bolezni stali ob strani, posebej pa tudi osebju Doma starejših občanov v Kamniku, ki ji je čuteče nudilo pomoč in oskrbo v najtežjih trenutkih.

Vsi njeni

ZAHVALA

Ta črni dan je moral priti,ta dan gorja, ta dan solza …Bolečina da se skriti,pa tudi solze ni težko zatajiti,le drage mame nihčenam ne more več vrniti.

V 87. letu nas je po težki bolezni zapustila mama, babica, prababica, tašča, svakinja in teta

Angela Romšakroj. Omovšek, Petrova mama iz Podloma 10

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaš­čanom, prijateljem, znancem za vse obiske v času njene bolezni, izrečena in pisna sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala dr. Jermanovi in sestri Mateji ter pa­tronažni službi ZD Kamnik, posebej ge. Katarini Beznik za uspešno nego in vso strokovno pomoč. Hvala tudi za­vodu Pristan, posebej njihovim sodelavkam Tončki, Maji, Irmi in Polonci, ki so prijazno in skrbno pomagale pri negi naše mame. Zahvala tudi g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala sosedi Ivi Osolnik za lepe besede slovesa. Hvala tudi pogrebni službi KPK, pev­cem Grm in trobentaču. Hvala sodelavcem iz Calcita in Tuša. Hvala Društvu podeželskih žena Kamnik ­ Komen­da. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste v tako lepem številu pospremili našo mamo na njeni zadnji poti.

Sin Marjan z družino, hčerki Pavla in Valči z družinama ter sestra Marija z družino

Jasna Paladin

Kamnik – Člani Lions kluba Kamnik in pevci MePZ Od­mev so v petek, 22. aprila, v Domu kulture Kamnik prip­ravili dobrodelni koncert gospel glasbe, na katerem so nastopili tudi Prijatelji dixi­landa. Izkupiček od proda­nih vstopnic bodo namenili nakupu defibrilatorja, ki ga bodo v prihodnjih dneh po­darili Planinskemu društvu Kamnik.»Pobude Lions kluba Ka­mnik smo zelo veseli in se jim za donacijo najlepše zahvaljujemo. Defibrilator

bomo namestili v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu, in sicer sredi junija, ko se bo koča odprla, še prej pa bomo oskrbnike izobrazili, da bodo z napravo znali ravna­ti. Za Cojzovo kočo smo se odločili, ker jo letno obišče več kot 7000 planincev, pot pa je zaradi bližine Grintov­ca za mnoge zahtevna,« nam je povedal predsednik Planinskega društva Ka­mnik Ivan Resnik (na sliki ob prejemu donacije) in zak­ljučil, da bodo defibrilator, če bo treba, prihodnje leto namestili tudi na Kamni­škem sedlu.

Poklonili jim bodo defibrilator

Foto

: Ale

š Se

no

žetn

ik

Ksenija Jesenik Lužovec

Šmarca – Pred 20. uro se je začelo polniti parkirišče pred krajevnim domom. Ga­silci so usmerjali promet, da ni prišlo do zastojev. Za sprejem nastopajočih in ra­dodarnih obiskovalcev so poskrbele prijazne hostese.V dvorani so se v prvi vrsti s svojimi starši, sorodniki in razredničarko zbrali učenci Osnovne šole CIRIUS Ka­mnik, za katere je Simon Zorman, oče enega od njih, samoiniciativno že sedmo leto organiziral dobrodelni koncert. S tem organizacij­sko zahtevnim projektom bo otrokom s posebnimi po­trebami omogočil tridnevni tabor v Športnem centru Prodnik v Logarski dolini. Z veliko mero požrtvovalnosti ga izpelje profesionalno. Vsako leto pa mu priskoči na pomoč kot voditelj in po­vezovalec programa Konrad Pižorn ­ Kondi. Na s cvetjem okrašenem odru so se po prisrčnem po­vabilu voditelja zvrstili glas­beniki, ki so publiko navdu­šili s svojimi točkami. Bučen aplavz je požel že prvi nasto­pajoči MePZ Cantemus za svoje vrhunsko odpete pe­smi. Dobro razpoloženje so stopnjevali zabavni vložki voditelja in vesele melodije Bande citrarske z izvrstnim tenoristom Klemnom Tor­karjem ter razigrana tam­buraška veteranska skupina Bisernica. Vedno pripravljen

za dobrodelnost Toni Strnad, ki tudi rad doda kakšno šalo, je odigral in zapel nekaj pri­ljubljenih popevk. Na račun so prišli ljubitelji citer, saj je večer popestrila Tanja Zajc Zupan, ki je spremljala lep vokal Teje Saksida. Za naro­dno­zabavne viže so poskrbe­le članice ansambla Skriv­nost. Publika je ploskala in pela. Obrazi nasmejanih sed­mošolcev so povedali vse, tudi ko so na oder prišle Ljudske pevke z Maro, ki je kar čez noč postala zvezda. Najboljše pride na koncu. Zato so bili zadnji v pestrem programu člani skupine The Eccentrics, ki je nastala lani. Njen pobudnik in vodja je Simon Zorman. V njej sode­lujeta tudi dva gibalno ovira­na člana. Kondi je mlado glasbeno skupino presenetil z darilom; dogovoril se je na­mreč s Studiem Černe za de­set snemalnih ur.Čeprav je koncert trajal dve uri in pol, se ni nikomur mudilo domov. Radi so se zadržali še ob pecivu, ki so ga prinesli starši otrok. Brez izjemne dobrosrčnosti in požrtvovalnosti Simona Zormana bi bili prikrajšani za lepo glasbeno prireditev. Za nepozabni večer so prav tako zaslužni glasbeniki, ki so se odzvali povabilu, in udeleženci, ki so se izkazali z navdušenim spremlja­njem dogajanja in še poseb­no s svojimi prispevki, s ka­terimi bo mogoče uresničiti vsaj nekaj otroških sanj.

Uresničili so sanjeV Krajevnem domu Šmarca so v soboto, 16. aprila, pripravili 7. dobrodelni koncert za otroke s posebnimi potrebami Uresničimo sanje.

16 petek, 6. maja 2016

PEUGEOT 208 STYLE

ZA 99 EUR/MESEC

PEUGEOT 208

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,3 l/100 km. Izpuh CO2: 99 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifi čne emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Primer informativnega izračuna fi nančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo 208 Style (1,2 PureTech 82) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV 13.733 EUR; mesečni obrok je 99 EUR pri 28,4 % pologu in ročnosti 48 mesecev; zadnji obrok 37 % od maloprodajne cene vozila; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 10. 02. 2016 znaša 0 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; stroški odobritve fi nanciranja znašajo 0 %; skupna letna obrestna mera je 0 %; fi nancirana vrednost 9.833 EUR; skupni znesek za plačilo 13.733 EUR; stranka prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 60 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Slika je simbolna.

MULTIFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK / AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA / LED DNEVNE LUČI

www.peugeot.si

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014

Aleš Senožetnik

Kamniška Bistrica – »Boj za delavske pravice še ni kon-čan, saj delavske pravice niso nikoli dokončno pri-borjene,« je povedal govor-nik na proslavi v Kamniški Bistrici, predsednik Dela-vsko kulturnega društva So-lidarnost Martin Gorenc.Podobnega mnenja je tudi Jože Goltnik, predsednik kamniških Socialnih demo-kratov, ki so letos obiskoval-cem znova podarjali nagelj-ne kot simbol delavstva. »Mladim je treba zagotoviti delovna mesta, da bodo sploh lahko gojili delavske vrednote in praznovali pra-znik dela,« pravi Goltnik, ki je sicer prepričan, da bodo prihodnje generacije nada-ljevale tradicijo delavskega praznika. »Skrbi me za otroke in vnu-ke, še midva ne veva, ali bova imela pokojnini,« pa pravita Kamničana Marinka in Miha Hribovšek. Marin-

ka je včasih delala v Svilani-tu, Miha pa v Utoku. Od nekdaj uspešnih kamniških tovarn je ostalo bore malo. »Mislim, da so bile včasih stvari lepše. Prihodnost je bila bolj gotova. Danes pa je mnogo mladih brez dela, nekaterim zaposlenim pa niti prispevkov ne plačuje-jo,« sta nad stanjem v državi zaskrbljena Hribovškova, ki menita, da vodilnim manjka poštenja in vrednot.

Manj obiskovalcev kot pred letiKljub vsemu pa se že več kot trideset let udeležujeta prvomajskih srečanj v Kam-niški Bistrici ter se z vese-ljem spominjata preteklih časov, ko so delavci nekdaj uspešnih kamniških tovarn trumoma prihajali v dolino pod kamniškimi planinami. Letošnja slika je bila popol-noma drugačna. Pred do-mom se je zbralo le nekaj deset ljudi. Nizko udeležbo gre deloma pripisati slabe-mu vremenu ter dejstvu, da je istočasno na Starem gra-du potekala osrednja občin-ska proslava.»Danes organi-zira prvomajske veselice ob-last in kapital, ki razpolaga z davkoplačevalskim denar-jem in ima pri tem še naj-manj v mislih tradicijo in bistvo prvomajskih proslav, pač pa obubožanim in neza-poslenim delavcem s cene-nim golažem daje lažno naklonjenost v zameno za volivčev glas,« je povedal Martin Gorenc, ki je nekaj ostrih besed namenil tudi sindikatom, ki bi se »morali

gnesti pred mikrofonom in spodbujati delavstvo za boj za pravice«, vendar jih tok-rat v Kamniški Bistrici ni bilo.»Ne glede na to, koliko nas je zbranih, pomembno je, s kakšnim ciljem smo tukaj,« je dejal Goltnik. »Napoveda-na prireditev na Starem gra-du naj ne bi bila zamenjava za srečanje v Kamniški Bi-strici, pač pa je lahko samo

dopolnitev,« so spravljivi kamniški Socialni demokra-ti, ki so tudi letos obiskoval-ce obdarili s tradicionalnimi rdečimi nageljni.Morebitna lokalna razhaja-nja pa izgubijo pomen, ko v ospredje postavimo bistvo mednarodnega praznika dela, ki ostaja boj za pravice delavcev. Ob vse bolj nego-tovi prihodnosti je to še toli-ko bolj pomembno.

Boj še ni dobljenTako bi lahko povzeli sporočilo letošnje 93. prvomajske proslave v Kamniški Bistrici, ki se je je udeležilo manj ljudi kot pretekla leta.

Člani DKD Solidarnost so stalnica na prvomajskih srečanjih v Kamniški Bistrici. / Foto: Aleš Senožetnik

»Boj za delavske pravice še ni končan,« je povedal predsednik DKD Solidarnost Martin Gorenc.

Obiskovalci so v dar prejeli rdeč nagelj – simbol delavstva.

Foto

: Ale

š Se

no

žetn

ik

Foto

: Ale

š Se

no

žetn

ik

Jasna Paladin

Kamniška Bistrica – Člani Turističnega društva Kam-niška Bistrica so v petek, 29. aprila, na obletnico obiska nadvojvode Karla II., ki je v bistriških gozdovih lovil leta 1564, pripravili druženje ob firštovem golažu ob lansko leto postavljeni repliki Firšto-ve mize v Kamniški Bistrici. Divjačinski firštov golaž (po-imenovan po »firštih« oz. deželnih knezih) je obisko-valcem postregla ekipa Ro-

kovnjači, ki je lansko jesen zmagala na prvem tekmova-nju v kuhanju firštovega go-laža. Kot je povedala predse-dnica društva Maja Žagar, bodo firštov golaž odslej v Kamniški Bistrici postregli vsako leto 29. aprila, prav tako bodo jeseni na svetovni dan turizma pripravili novo tekmovanje v kuhanju firšto-vega golaža. Obiskovalcev je bilo ob prvi prireditvi ravno prav za kotliček okusne jedi, prihodnje leto pa jih pričaku-jejo še več.

Ob Firštovi mizi je dišalo po golažu

Maja Žagar s kuharji iz ekipe Rokovnjači, ki je ob Firštovi mizi postregla firštov golaž. / Foto: Jasna Paladin

Ivana Skamen

Perovo – Letos bodo člani društva poudarili povezova-nje (kamniških) krajev ob Kamniški Bistrici, vpliv alp-ske reke za (ekološki) razvoj občine in blagostanje obča-nov in zato Perovanje dodat-no poimenovali Kamniška Bistrica povezuje.Tako bo tega popoldneva od 15. ure dalje prireditveni prostor – levi in desni breg Kamniške Bistrice – povezo-val ne le most, ampak sim-bolno tudi perovska (tirol-ska) žičnica, za katero bodo poskrbeli kamniški gorski reševalci. S posebnimi nosi-li in posebno žičnico se bodo čez perovski bistriški »kanjon« simbolično pope-ljali v svet reševanja v gorah, kjer še veljajo vrline, kot so sožitje, medgeneracijsko so-delovanje in spoštovanje.Posebna družabna poslastica bo na programu ob 16.30. Prvih kamniških Iger krajev-nih skupnosti brez meja se bodo udeležile sosednje kra-jevne skupnosti, ki so tako ali drugače povezane s Kam-niško Bistrico. Ekipe štirih

tekmovalk in tekmovalcev bodo to popoldne posvetile zabavnemu druženju, fizič-nim naporom in dostojne-mu zastopanju lastne krajev-ne skupnosti in se pomerile v nekdaj zelo priljubljenih igrah: vlečenje perovske vrvi-ce, zbiranje vode ... Seveda pa bo Perovanje tudi letos praznik za razglednico, ki jo bodo od 15. do 19. ure popisale številne poučne in zabavne delavnice na temo Kamniške Bistrice, obisko-valci bodo lahko prisluhnili besedi ambasadorja pravice do vode, izvedeli, od kod pri-haja perovsko mleko in kaj vse poganja Bistrica, ter se zabavali ob igrici za mlajše otroke. Perovski stihoklepci nas bodo navdihnili in kraj-šali čas z »mlado« poezijo do svečanega zaključka pri-reditve okoli 19. ure, ko bo zbrane nagovoril župan Marjan Šarec, razglasil zma-govalno krajevno skupnost in zaokrožil povezovalno Pe-rovanje s … Tega organiza-torji ne izdajo, obljubljajo pa, da se bo ob in na Pe-rovskem mostu tega popol-dneva vsem dobro godilo.

Kamniška Bistrica povezujeDruštvo Perovo v soboto, 14. maja, popoldne v čast 775. obletnice prve omembe kraja Perovo pripravlja že šesto Perovanje.