Občina Kamnik

Vodna ujma, 18. september 2007

Skupni pregled dogodkov ob vodni ujmi 18.9. 2007

Podatki o poplavljenih oziroma poškodovanih zaradi plazov, nanosov: Število ali km

stanovanjskih objektih 72

gospodarskih objektih 7

javnih zavodih (šolstvo, zdravstvo, kultura, sociala...) 3

podjetjih (Usnjarstvo Grad, Lecana, mizarstvo Volovšek, male hidroelektrarne Martinc:MHE Črna, MHE Šunce in MHE

3

cestah – državne 6

cestah – občinske ceste 35

mostovih 8

vodovodnem omrežju 3

kmetijske površine /

elektro omrežje 2

onesnaženih vodnih zajetjih /

zemeljski plazovi 22

ogroženih zgradb zaradi zemeljskih plazov 2

VODOTOKI (POROČILO PODJETJA HIDROTEHNIK 33

Skupni pregled ocenjene škode v EUR po vodni ujmi 18.9. 2007 CESTE 200.000,00

ZEMELJSKI PLAZOVI (najnujnejši, PUH) 90.000,00

GOSPODARSKI OBJEKTI 2.000.000,00

STANOVANJSKI OBJEKTI 600.000,00

VODOTOKI-Hidrotehnik 2.700.000,00

KMETIJSTVO 150.000,00

ŠPORTNA INFRASTRUKTURA 70.000,00

MOSTOVI 25.000,00

SKUPAJ 5.835.000,00 EUR

Izvedeni nujni interventni ukrepi Zaradi nujnih interventnih ukrepov za odpravo posledic neurja je Občinski svet občine na seji 26.9.2007 sprejel

Odlok o zagotovitvi sredstev za sanacijo posledic neurja iz sredstev proračunske rezerve, s katerim je namenilo 178.000,00 EUR za najbolj nujne sanacijske ukrepe, ki so se pričeli izvajati že isti dan in se še nadaljujejo v teh dneh.

Oskrba prebivalcev z električno energijo je bila vzpostavljena takoj 18.9.2007, ko so intervencije še potekala. Med potekom intervencije so delavci Komunalnega podjetja Kamnik sproti zavarovali in označevali mesta

nevarnosti na najbolj prizadetih območjih (zemeljski plazovi, usadi, poškodovane in neprevozne ceste, poškodovani mostovi).

Trenutno se zaključujejo dela sanacije zemeljskega plazu v Stolniku 12, ki bodo po zagotovilih izvajalca (podjetje PUH ) končana v ponedeljek 8.10. 2007.

Med najbolj nujne interventne ukrepe takoj po prijavljenih dogodkih smo uvrstili zagotovitev pitne vode ter zagotavljaje osnovnih pogojev za življenje občanov, prevoznosti poti in cest, postavitev mostu do stanovanjske hiše v Podhruški 2 ter preprečevanje nadaljnje ogroženosti ljudi in premoženja.

Do sedaj smo na območju občine zagotovili prevoznost poškodovanih cest, sanirali smo najbolj poškodovane cestne odseke, cestne usade, zajede ter poškodbe na kanalizacijskih sistemih.

V teh dneh poteka na območju občine ocenjevanje nastale škode po predpisani metodologiji s strani vlade. Še vedno se izvaja čiščenje strug z naplavljenim materialom, ki poteka na območjih vodotokov in vodnih pregrad.

Izvajanje sanacij strug na najbolj kritičnih predelih je nujno, da ob ponovnih obilnejših padavinah ne bi narasli vodotoki povzročili ponovnih poplav in ogrožanje bližnjih objektov.

V naslednjem tednu se prične sanacija ostalih zemeljskih plazov na območju naselja Stolnik.

Vodna ujma – 18. september 2007

Večurno izjemno močno deževje je 18. septembra od popoldanskih do večernih ur povzročalo velike težave na območju celotne občine Kamnik, zlasti na območju vodotokov : Motnišnica, Bistričica, Nevljica, Tunjščica, Črna, Šunce ter na ostalih vodotokih in hudourniških pritokih.

Dež je ponehal pozno ponoči. Močno deževje in meteorne vode so povzročile poškodbe na cestah, mostovih, vodotokih, zemeljske plazove in usade, zajede v strugah, ki so s seboj odnesle blato in kamenje.

Prekinjena je bila vodovodna oskrba do nekaj stanovanjskih objektov ter motena oskrba z električno energijo, ki je bila popravljena še med potekom intervencije.

Narasla voda je poplavila stanovanjske in gospodarske objekte, šolske objekte, športne objekte, bazenski kompleks, ceste in kmetijska zemljišča itd.

Po oceni agencije za okolje je 18. septembra med 8. in 22. uro padlo na območju Kamniških Alp od 100 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. Povratna doba za tako obilne padavine je 250 let in doslej tako ekstremnega pojava še niso zabeležili.

Pretoki reke Kamniške Bistrice in številni potoki so se zaradi izdatnih padavin izredno hitro povečali. Poplavljali so vodotoki: Kamniška Bistrica, Nevljica, Motnišnica, Tunjščica, Črna, Šunca, Bistričica ter pritoki potokov in hudourniki, ki pa so se v večernih urah in ponoči, ko so padavine ponehale, umirili.

Na območju občine je bilo skupno poplavljenih 72 stanovanjskih in 7 gospodarskih objektov.

Voda je poplavila tudi bazenski kompleks in uničila opremo, kotlovnico ter poškodovala športna igrišča ob bazenu.

Poplavljeni so bili kletni prostori ŠCRM in OŠ Frana Albrehta ter nekateri drugi objekti.

V naselju Podhruška 2 je narasla Nevljica odnesla edini povezovalni most do hiše.

Za preprečitev poplave v Šmarci in pri Domu starejših občanov sta bila zgrajena nasipa

Narasla voda Kamniške Bistrice je v naselju Šmarca ogrožala stanovanjske hiše. Za gradnjo nasipa so bili okoli 21. ure aktivirani delavci podjetje Žurbi, gasilci PGD Šmarca ter občani s svojimi stroji. Nasip je bil zgrajen na dolžini cca100 in višini cca 1 m.

Delavci podjetja KPK Kamnik in gasilci PGD Kamnik ter PGD Nevlje so zgradili nasip v dolžini cca 40 m do višine cca 0,70 m. Kljub nasipu so bili kletni prostori poplavljeni, v prostore je vdrla podtalna voda in Nevljica, ki je tekla po cesti do objekta.

Aktivnosti na področju popisa prijavljenih dogodkov 19.9. 2007 Dne 19.9.2007 je župan glede na prejeto informacijo prijavljenih dogodkov, imenoval

tri ekipe, ki so takoj pričele z evidentiranjem prijavljenih dogodkov in zbiranjem slikovnega gradiva na območjih Motnika in Špitaliča, Tuhinjske doline (od Nevelj do Kozjaka) ter Kamnika z okolico, Tunjic, Stolnika, Bistričice, Črne, Stranj, Godiča, Stahovice, Krivčevega in Mekinj.

Ekipe so zbrane prijavljene dogodke evidentirale v tabele in sicer ločeno ceste, zemeljske plazove, poplavljene stanovanjske hiše, poslovne objekte in mostove,

Evidentiranje prijavljenih dogodkov je potekalo še do 4.10.2007. Takoj v sredo 19.9. 2007 je preko občinskega štaba za Civilno zaščito občine Kamnik

stekla koordinacija Občine Kamnik s predstavniki podjetja Hidrotehnik in podjetja PUH ter NIVO CELJE. Predstavniki podjetij so si skupaj s člani komisij ogledali najbolj prizadela območja in nanje usmerili svoje operativne ekipe (podjetje HIDROTEHNIK in NIVO CELJE za območje Špitaliča in Motnika).

Na področju zemeljskih plazov so delavci podjetja PUH že v ponedeljek 1.10. pričeli z sanacijo plazu, v naslednjem tednu se bo sanacija nadaljevala še na sosednjih treh plazovih.

Operativne ekipe podjetja Hidrotehnik so pričele z operativnimi deli in čiščenjem jezov, strug

Poplavljeni gospodarski objekti v Črni (Lecana in mizarstvo Volovšek)

Poplavljeni prostori Usnjarstva Grad v Motniku

Škoda na mali hidroelektrarni MHE Martinc (Godič 28, MHE Črna 11 (bivša separacija rudnika Kaolina) ter MHE Šunce-Krivčevo 18

Poplavljeno dvorišče - Črna 11 MHE Črna

Poškodovana brežina struge ob objektu MHE Šunce-Krivčevo 11

Poškodovana zapornica pri MHE Šunce

Zaradi močne razmočenosti tal so se sprožili zemeljski plazovi in usadi Zemeljski plazovi so se udirali na lokalne ceste in

povzročili skupaj s cestnimi usadi poškodbe na lokalnih cestah in onemogočali dovoz do naselij in višje ležečih vasi na območju Motnika in Špitaliča, Tunjic in Stolnika.

Zemeljski plazovi, ki so se sprožili na območju Stolnika so neposredno tudi ogrozili objekte (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje).

Zemeljski plaz je največ škode povzročil pri stanovanjski hiši Stolnik 14, kjer sta se sprožila dva večja plazova, dostop do hiše je z vozili nemogoč, v zadnjih dneh se je del asfalt ponovno ugreznil še za dobra dva metra.

Zemeljski plaz ob stanovanjski hiši Stolnik 14

Zemeljski plaz ob stanovanjski hiši Stolnik 14 (ponovni udor ceste za dobra 2 m je še bolj ogrozil stanovanjski objekt –stanje na dan 5.10. 2007)

Stolnik 14-stanje 5.10. 2007

Zemeljski plaz ob stanovanjski hiši Stolnik 12

Sanacija zemeljskega plazu pri stanovanjski hiši Stolnik 12 že poteka. Podjetje PUH je pričelo s sanacijo že v ponedeljek 1.10.2007 (stanje 5.10. 2007).

Zemeljski plaz ob stanovanjski hiši Stolnik

13, ki ogroža gospodarsko poslopje

Zemeljski plaz ob stanovanjski hiši Stolnik 13 (stanje 5.10. 2007)

Narasla voda je poplavila tudi kmetijske površine

Narasli vodotoki so na območju Motnika in Špitaliča (ki sta bila najbolj prizadeta), Tuhinjske doline (od Kozjaka do Kamnika), Tunjic, Mekinj, Godiča in Črne ob vodotokih poplavili kmetijska zemljišča, voda je nanesla večje količine materiala, peska in drevja.

Naplavine kamenja in vejevja na kmetijskih površinah v Lanišah (Tunjice)

Poplave na cestni infrastrukturi in mostovih Narasle vode so poplavile lokalne ceste v

Kamniku, Nevljah in regionalno cesto Kamnik- Vransko v naseljih Soteska (voda je prestopila breg in dosegla višino okoli 30 cm), Šmartno v Tuhinju in Kamniku.

Močno deževje je poškodovalo skupno cca 35 km lokalnih cest in cest javnega dobra.

Poškodovanih je bilo nekaj mostov, odneslo je tudi leseni most v Podhruški 2, ki so ga stanovalci uporabljali kot edini dostop do hiše.

Poškodovane ceste na območju Motnika in Špitaliča

Poškodovane ceste na območju Motnika in Špitaliča

Škoda na vodotokih

Narasla voda je največ škode povzročila na

vodotokih: Motnišnica, Nevljica, Kamniška

Bistrica, Šunca in Tunjščica ter manjših potokih in hudournikih.

Škoda na vodotokih Šunca-Krivčevo (nanos skal, poškodovan je most in cesta)

Nastale zajede v strugi Kamniške Bistrice -Zagorica

Tunjščica-zajede v strugi

Poškodovani mostovi na območju Motnika

Poškodbe na cestah na območju Motnika

Večje nesreče v zadnjih 20 letih

V zadnjih letih se je število velikih naravnih nesreč, zlasti vodnih ujm, tako v Sloveniji kot tudi v svetu močno povečalo. Zaradi naravnih nesreč se opazno povečujejo materialne izgube kot tudi gospodarska škoda.

V zadnjih dvajsetih letih se je tudi v naši občini zvrstilo kar nekaj velikih nesreč. Ena največjih je bila vodna ujma novembra 1990 in v novembru 1998.

Visoke vode in spremljajoči zemeljski plazovi ter usadi so povzročili ogromno škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih, cestni infrastrukturi, mostovih, rečnih strugah ter kmetijskih površinah.

Lega občine

Občina Kamnik leži na severnem delu ljubljanske regije in se razprostira 32,7 km od V do Z in 21,7 km od S do J.

Najsevernejši del je nad Kranjsko Rinko v Kamniških planinah, najjužnejši del Volčji potok in Šmarca.

Najvzhodnejši del je predel Ločice v Črnem grabnu in najzahodnejši del od Podgorja do Tunjic.

Na severu meji Kamniška občina na občino Mozirje, na vzhodu na Žalsko in deloma Zagorsko, na jugu na Domžalsko in občino Mengeš, na JZ na občino Komenda in na zahodu na občino Cerklje.

Kamniško območje obsega visokogorje (z vrhovi nad 2500 m), hribovito in ravninsko področje, kjer je tudi največ naselij: Podgorje, Duplica, Šmarca in naselja okoli Kamnika. Manjša naselja pa so v dolinah Kamniške Bistrice, Črne in Tuhinjske doline. Precej manjših naselij je tudi v hribovitih področjih občine.

Hidrološke razmere v občini Kamnik

Na območju občine Kamnik prevladuje zmerno kontinentalna klima s spremenljivimi letnimi obdobji.

Padavine so izrazitejše v jesenskem času in povzročajo poplave ob večdnevnih padavinah v nižinskem področju reke Kamniške Bistrice.

Na severu občine Kamnik je podnebje zaradi Kamniških Alp (2000m) precej ostro.

V kotlini-mestu Kamnik in njeni bližnji okolici se pozimi pogosto zadržuje megla, ki je pomešana z dimom in korozivnimi plini ter predstavlja ekološko neugodno klimo.

Za poletni čas so značilne vročinske nevihte s točo, sodro in nalivi. Ozemlje občine Kamnik je bogato z vodami. V spomladanskih in

jesenskih mesecih je mogoče pričakovati poplave ob koritih reke Kamniške Bistrice.

V zadnjem obdobju so se količine voda, predvsem na pritokih Kamniške Bistrice, Nevljice, Hruševke, Motnišnice izredno spreminjale. Različni hidromelioracijski posegi v naravnem okolju ter drugi klimatski pogoji povzročajo veliko nihanje višine voda na območju naše občine.

Občina Kamnik je bogata z vodnimi viri, zato je varovanje virov prioritetnega pomena. Vsa voda, ki je preko zajetij speljana po cevovodih do potrošnikov, služi tudi kot požarna voda. Sistemi se stalno dopolnjujejo, v območjih kjer pa ni centralnih vodovodov pa se vlaga tudi v vodna zajetja in vodne hrame, ki služijo istočasno kot pitna in požarna voda.

Vsi hudourniško pogojeni vodotoki na svojem ustju več ali manj poplavljajo. Struge so praviloma težko dostopne, ob prehodu v ravninsko dolinski svet, pa se obrežja znižajo in so uporabne tudi za gasilske akcije.

Poplave novembra 1990 in 1998

Poplave, ki so novembra 1990 zajele večji del Slovenije so tudi močno prizadele območje občine Kamnik.

Kamniška Bistrica je leta 1990 dosegla pretok vode s stoletno povratno dobo.

Povodnji leta 1998 so bile hudourniškega značaja in so prav tako prizadele območja občine Kamnik, še posebej območje Motnika kot posledica neurejenih in neočiščenih strug vodotokov.

Vzrok burnih in uničevalnih poplav hudourniške reke Kamniške Bistrice je v tem, da je njeno povirje v severno gorskem in hribovitem delu, kjer tudi sicer pade največ padavin.

TAKOJŠNJI UKREPI ZA ODPRAVO POSLEDIC VODNE UJME

Intervencija se je 18.9. 2007 pričela ob 14.56 uri, ko je bila aktivirana osrednja gasilska enota PGD Kamnik in operativni del štaba CZ občine Kamnik ter nato še gasilci v vseh ostalih 12-ih prostovoljnih gasilskih društvih.

Dežurni operater Regijskega centra za obveščanje je gasilce napotil na poplavljena in prizadeta območja. Na pomoč so kamniški gasilci priskočili tudi v Moste (občina Komenda), kjer so za reševanje družine potrebovali čoln. Gasilci so na varno prepeljali ujete osebe v poplavljeni stanovanjski hiši. Prav tako so gasilci posredovali na območju Soteske, kjer je narasla voda vozilo odnesla v naraslo Nevljico.

Operativni del štaba CZ je prve ukrepe za preprečitev in zmanjšanje posledic neurja sprejel že sredi popoldneva istega dne ter o nastalih posledicah neurja in interventnih ukrepih tekoče obveščal Izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ljubljana.

Skupaj je na intervenciji dne 18.9. 2007 sodelovalo 224 operativnih gasilcev, 28 gasilskih vozil iz vseh 13 gasilskih društev, ki so skupaj opravili okoli 2000 delovnih ur.

Škodo ob naravnih in drugih nesrečah po predpisani metodologiji vlade, na območju lokalne skupnosti ocenjuje občinska komisija. Glede na obseg prijavljenih dogodkov in nastalo škodo, so bile takoj naslednjega dne 19.9. 2007 strani župana imenovane tri ekipe za pregled prizadetih območij in popis prijave dogodkov. Ekipe so v zadnjih dneh zbrane podatke posredovale članom občinske komisije za ocenjevanje škode

ZaključekKot narekujejo splošne podnebne spremembe, se bo v prihodnje še povečalaverjetnost pojavljanja t.i. ekstremnih hidroloških dogodkov, poplav in povodnji.V prihodnje so najbolj verjetne pogostejše vodne ujme v goratem alpskem in predalpskem delu Slovenije, kamor spada tudi naša občina.

Z učinkovito zaščito pred poplavami je nujno potrebno: prilagajanje dejavnosti na poplavno ogroženih območjih; hidrotehnični ukrepi; redno vzdrževanje in čiščenje rečnih korit ter pregrad; pravočasno opozarjanje na poplave ( predvsem na podlagi natančne

napovedi časovne in količinske razporeditve padavin).