Lokalni energetski koncept Občine Kamnik Končno poročiloOpr.št.: MM-10-kon/por/2003703 Datum: 6/2010 Naročnik: Občina Kamnik Glavni trg 24 1240 Kamnik Lokalni energetski koncept

Opr.št.: MM-10-kon/por/2003703

Datum: 6/2010

Naročnik: Občina Kamnik Glavni trg 24 1240 Kamnik

Lokalni energetski koncept Občine Kamnik

Končno poročilo

DN: 2003703

Naročilo: Pogodba z izv.proj. št. 16/2010

Nosilec naloge:

Matjaţ Malovrh, univ.dipl.inţ.str.

Vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo:

dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inţ. grad.

Tehnični direktor:

dr. Blaţ Dolinšek, univ. dipl. inţ. grad.

KAZALO

0. POVZETEK LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA 6

1. UVOD 8

1.1. Predstavitev občine 8

1.2. Cilji in vsebina energetskega koncepta 10

1.3. Zakonske osnove energetskega koncepta 12

1.3.1. Energetska politika 12

1.3.2. Dolţnosti lokalnih skupnosti 13

1.4. Pridobivanje podatkov/izhodišča za delo 13

2. PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA 14

2.1. Uvod 14

2.2. Raba energije po vrsti porabnikov 15

2.2.1. Stanovanja 15

2.2.2. Javni objekti 20

Pregled javnih objektov v občini 20

2.2.3. Industrija 23

2.2.4. Poraba električne energije 25

2.2.5. Raba energije v prometu 27

2.2.6. Ostali porabniki 27

2.3. Proizvodni in distribucijski energetski sistemi 29

2.3.1. Sistem daljinskega ogrevanja 29

2.3.2. Plinovodno omreţje 31

2.3.3. Oskrba z električno energijo 31

2.3.4. Javna razsvetljava 34

2.3.5. Pregled večjih kotlovnic in porabnikov toplote 34

2.3.6. Hlajenje prostorov 37

2.4. Skupna raba energije v občini in emisije škodljivih snovi 37

2.4.1. Skupna raba energije 37

2.4.2. Poraba in struktura energentov 39

2.4.3. Emisije škodljivih snovi 40

2.5. Potencial lokalnih energetskih virov (lokalni obnovljivi viri energije) 42

2.5.1. Obstoječe izkoriščanje obnovljivih virov energije 42

2.5.2. Ocena potenciala lokalnih virov energije 42

2.6. Analiza varčevalnih potencialov 55

2.6.1. Stanovanja 55

2.6.2. Javni objekti 55

2.6.3. Industrija in obrt 55

2.6.4. Proizvodni in distribucijski sistemi 57


2.7. Primerjava stroškov ogrevanja z različnimi gorivi 58

2.8. Energetsko svetovanje za občane 62

2.9. Lokalna energetska agencija 63

3. ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE Z VIDIKA STABILNOSTI IN OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI 64

4. DOLOČITEV POMEMBNEJŠIH CILJNIH SKUPIN IN TEŢIŠČ DELA 68

5. OCENA BODOČE PORABE ENERGIJE 70

5.1. Povzetek urbanističnih podatkov 70

5.2. Ocena bodočih potreb po energiji 73

6. DOLOČITEV CILJEV, PREDLOGOV IN UKREPOV 74

6.1. Cilji občinske energetske politike 74

6.2. Scenariji razvoja energetske infrastrukture občine Kamnik 74

6.3. Splošni in sistemski ukrepi 76

6.3.1. Ukrepi na stanovanjskih objektih 76

6.3.2. Ukrepi na javnih objektih 80

6.3.3. Ukrepi v podjetjih 86

6.3.4. Področje hlajenja prostorov 86


6.3.6. Električna energija 89

6.3.7. Pregled aktivnosti, ki jih narekuje zakonodaja 89

6.4. PREGLED KONKRETNIH PREDLOGOV IN UKREPOV / PROJEKTOV 91

6.4.1. Projekt DOLB Kamnik 91

6.4.2. Daljinsko ogrevanje iz Svilanita 95

7. AKCIJSKI PROGRAM IN NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA OBČINE 98

7.1. Akcijski program 98

7.2. Napotki za izvajanje posameznih aktivnosti akcijskega programa 100

8. PRILOGE 104

9. VIRI 105

10. KRATICE 106

PODATKI O PROJEKTU

Naslov projekta

Izdelava lokalnega energetskega koncepta Občine Kamnik (1. in 2. Faza)

Številka pogodbe

Pogodba z izvajalcem projekta št. 63/2009 za 1. Fazo

Pogodba z izvajalcem projekta št. 16/2010 za 2. Fazo

Naročnik

naročnik: Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik zastopa: ţupan Anton Tone Smolnikar

Izvajalec

Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

Vodja (nosilec) projekta

1. Faza: mag. Miha Praznik, univ.dipl.inţ.str.

2. Faza: Matjaţ Malovrh, univ.dipl.inţ.str.

Sodelavci

Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

Franc Hrovatin, univ.dipl.inţ.str.

Primoţ Krapeţ, univ.dipl.inţ.str.

LEK KAMNIK KONČNO POROČILO 6

0. POVZETEK LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

V okviru lokalnega energetskega koncepta, ki zajema analizo stanja energetske oskrbe ter določitev ciljev in konkretnih predlogov občine Kamnik smo:

pridobili večino podatkov o rabi energije po posameznih sektorjih: industrija in obrt, stanovanjski sektor in javni objekti,

izdelan je kartografski prikaz plinastih in toplovodnih sistemov ter večjih porabnikov energije,

izdelana je analiza stanja po posameznih sektorjih,

izpostavljene so šibke točka rabe energije,

določene so pomembnejše cilje skupine in teţišča dela,

ocenjena je bodoča poraba energije,

določeni so cilji energetske politike občine ter predlagani ukrepi,

predlagani ukrepi so analizirani po ekonomskih in ekoloških kriterijih,

izdelan je akcijski načrt ter napotki za izvajane lokalnega energetskega koncepta.



1. UVOD

1.1. Predstavitev občine

Kamnik se prvič omenja v listinah leta 1143 oziroma 1147, njegovi meščani pa se omenjajo šele leta 1229. Bil je središče obširne posesti Andeških, ki so imeli v Kamniku svoj sedeţ in tu kovali lastni denar.

Danes je Kamnik kulturno in upravno središče občine, ki meri 266 km² in leţi na severu osrednje Slovenije, na prehodu med Gorenjsko ravnjo in Celjsko kotlino. Preko njenega ozemlja ali v neposredni bliţini so speljane najpomembnejše cestne, energetske in druge infrastrukturne povezave med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije, kar je vsekakor pomembna potencialna prednost občine.

Največja je naselitev na območju mesta Kamnik, Mekinj, Duplice in ob Kamniški Bistrici med Stahovico in Kamnikom. Precej manj sta naseljeni Tuhinjska dolina in dolina Črne. V občini Kamnik po zadnjih podatkih ţivi 27.021 ljudi v 22 krajevnih skupnostih: Črna pri Kamniku, Duplica, Godič, Kamnik – Center, Kamniška Bistrica, Mekinje, Motnik, Nevlje, Novi trg, Perovo, Podgorje, Pšajnovica, Sela, Srednja vas pri Kamniku, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Tuhinj, Tunjice, Volčji potok, Vranja peč, Zaprice. (Vir: spletna stran občine Kamnik;

www.kamnik.si ).

Obstoječe infrastrukturne danosti omogočajo relativno hitro in neovirano komunikacijo in povezavo med naselji ter optimalno moţen dostop do industrijskih, obrtnih in trgovinskih dejavnosti, tako da je vse manj pomembna njihova lokacija v fizičnem prostoru.

Slika 1.1: Obseg in poloţaj občine Kamnik (Vir: Geopedia)

http://www.kamnik.si/


Tabela 1.1: Pregled prebivalcev po naseljih v občini Kamnik

NASELJA število

prebivalcev Moški Ţenske NASELJA število

prebivalcev Moški Ţenske

BELA 91 40 51 POTOK V ČRNI 36 20 16

BELA PEČ 27 13 14 PRAPROČE V TUHINJU 21 10 11

BISTRIČICA 266 130 136 PŠAJNOVICA 72 35 37

BREZJE NAD KAMNIKOM 100 50 50 RAVNE PRI ŠMARTNEM 60 27 33

BRIŠE 31 14 17 ROŢIČNO 110 53 57

BUČ 188 104 83 RUDNIK PRI RADOMLJAH 54 32 22

CIRKUŠE V TUHINJU 67 39 28 SELA PRI KAMNIKU 118 56 62

ČEŠNJICE V TUHINJU 107 57 70 SIDOL 52 30 22

ČRNA PRI KAMNIKU 199 108 91 SMREČJE V ČRNI 24 12 12

ČRNI VRH V TUHINJU 29 16 13 SNOVIK 50 23 27

GABROVNICA 39 19 20 SOTESKA 300 153 147

GODIČ 667 320 347 SOVINJA PEČ 28 16 12

GOLICE 113 54 59 SPODNJE PALOVČE 82 40 42

GOZD 143 72 71 SPODNJE STRANJE 226 111 115

GRADIŠČE V TUHINJU 53 30 23 SREDNJA VAS PRI KAMNIKU 207 89 118

HRIB PRI KAMNIKU 58 29 29 STAHOVICA 182 87 95

HRUŠEVKA 40 25 15 STARA SELA 54 28 26

JERANOVO 86 43 43 STEBLJEVEK 49 25 24

KALIŠE 53 24 29 STOLNIK 120 66 54

KAMNIK 12496 5971 6525 STUDENCA 62 30 32

KAMNIŠKA BISTRICA 21 10 11 ŠMARCA 1348 669 679

KLEMENČEVO 10 6 4 ŠMARTNO V TUHINJU 213 115 98

KOSTANJ 43 24 20 ŠPITALIČ 193 90 103

KOŠIŠE 165 80 85 TREBELNO PRI PALOVČAH 11 6 5

KREGARJEVO 119 65 54 TROBELNO 19 12 7

KRIVČEVO 133 68 65 TUČNA 20 11 9

KRŠIČ 22 11 11 TUNJICE 263 135 128

LANIŠE 94 49 45 TUNJIŠKA MLAKA 296 160 136

LASENO 9 3 6 VASENO 27 9 18

LAZE V TUHINJU 247 110 137 VELIKA LAŠNA 117 61 56

LIPLJE 17 8 9 VELIKA PLANINA 5 2 3

LOKE V TUHINJU 197 100 97 VELIKI HRIB 75 33 42

MALI HRIB 68 32 36 VELIKI RAKITOVEC 27 15 12

MALI RAKITOVEC 42 22 20 VIR PRI NEVLJAH 17 8 9

MARKOVO 171 88 83 VODICE NAD KAMNIKOM 26 12 14

MEKINJE 1239 587 652 VOLČJI POTOK 389 195 194

MOTNIK 170 84 86 VRANJA PEČ 35 17 18

NEVLJE 243 106 137 VRHPOLJE PRI KAMNIKU 709 349 360

OKROG PRI MOTNIKU 64 32 32 ZAGORICA NAD KAMNIKOM 157 75 82

OKROGLO 59 27 32 ZAJASOVNIK - DEL 31 13 18

OŠEVEK 150 67 83 ZAKAL 54 28 26

PIRŠEVO 31 16 15 ZAVRH PRI ČRNIVCU 21 10 11

PODBREG 22 12 9 ZDUŠA 94 45 49

PODGORJE 943 465 478 ZGORNJE PALOVČE 33 18 15

PODHRUŠKA 70 35 35 ZGORNJE STRANJE 415 198 227

PODJELŠE 33 15 18 ZGORNJI MOTNIK 72 35 37

PODLOM 46 23 23 ZGORNJI TUHINJ 368 176 192

PODSTUDENEC 109 52 57 ZNOJILE 23 14 9

POLJANA 20 9 11 ŢAGA 61 28 33

POREBER 158 80 78 ŢUBEJEVO 22 11 11

POTOK 71 34 37 ŢUPANJE NJIVE 334 168 166

SKUPAJ 27021 13120 13901


Naravne znamenitosti: V občini Kamnik je dobra kakovost turističnega prostora, saj je ţe v bliţini mesta naravno zaledje, ki je pestro in lahko dostopno. Edinstvena naravna znamenitost je dolina Kamniška Bistrica (vintgar Predoselj z Naravnim mostom, sprehajalna učna Koţeljeva pot). Vzhodno od Kamniške Bistrice se dviga največja in najbolj obiskana planota - Velika planina, kamor pelje tudi nihalka. Kombinacija starinskega in pastirskega ţivljenja ter večinoma nedotaknjenega alpskega ţivalskega in rastlinskega sveta daje Veliki planini v poletnih mesecih še poseben čar, pozimi pa je priljubljeno druţinsko središče.

Vse bolj pa se kot zanimiva turistično-rekreativna destinacija uveljavljajo tudi Terme Snovik v Tuhinjski dolini z bazeni, savnami in drugimi aktivnostmi rekreativnega in druţabnega značaja. Prisotna je tudi bogata gostinska ponudba.

V neposredni bliţini Kamnika se nahaja Arboretum Volčji Potok. Razteza se ob potokih in livadah, ki ţe stoletja tvorijo zaključeno posest okoli gozdnega grebena ob vasi Volčji potok. Idealno izhodišče turistično-rekreacijskega razvoja tega področja je tudi golf igrišče z visokim nivojem ponudbe v restavracijskem delu.

Na vzpetini sredi mesta, imenovani Mali grad, se bohotita romanska kapela in obnovljeni obrambni stolp, nekdaj del srednjeveškega obzidja. Na gričevju ob robu mesta so razvaline srednjeveških gradov in renesančno baročni dvorec, ki je preurejen v muzej, pred stavbo pa je etno park s kaščami iz Tuhinjske doline.

Omeniti velja tudi frančiškanski samostan z bogato knjiţnico, ki hrani okrog 10.000 knjig z različnih področij znanosti. Kamnik se ponaša tudi z najstarejšo zasebno muzejsko zbirko v Sloveniji, ki jo je ustanovil leta 1893 dr. Josip Nikolaj Sadnikar. Kot romarska pot privablja veliko ljudi Sv. Primoţ nad Kamnikom, katerega cerkev predstavlja spomenik gotske arhitekture na kamniškem področju (15. stoletje).

V občini Kamnik je po zadnjih podatkih registriranih 723 podjetij in 824 samostojnih podjetnikov. Po dejavnostih prevladuje predelovalna dejavnost, trgovina, gostinstvo in poslovne storitve.

V občini delujejo: srednješolski center Rudolfa Maistra, šest osnovnih šol s podruţničnimi šolami, vzgojno varstveni zavod, Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Dom starejših občanov, glasbena šola, Matična knjiţnica Kamnik, dva muzeja ter več galerij.

Občina Kamnik spada v območje zmerno celinskega podnebja osrednje Slovenije. Kamnik ima zelo prijetno podnebje na katerega imajo velik vpliv Kamniške Alpe. Te poskrbijo, da so poletja sveţa, zime pa lahko tudi zelo mrzle in bogate s snegom. Skrbijo tudi za pestro razporeditev padavin, saj jih v njihovi bliţini pade več kot drugod. Povprečna temperatura na Kamniškem znaša 9ºC (povprečna januarska temperatura znaša -1ºC, povprečna julijska pa 19ºC), povprečno tod pade 1400 mm padavin. Vreme na tem območju je izredno spremenljivo, saj imajo nanj velik vpliv Kamniške Alpe, zato se število padavin proti severu hitro povečuje, proti vzhodu pa hitro upada.

1.2. Cilji in vsebina energetskega koncepta

Cilj izdelave in izvedba lokalnega energetskega koncepta je oblikovanje temeljnega dokumenta za energetsko strategijo, povezano z uglašeno energetsko in okoljsko politiko občine, ki je osnova za delovanje na energetskem področju v občini. Energetski koncept obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo ter analizo in ugotavljanje šibkih točk. Na osnovi te analize so predlagani moţni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javni sektor,…). Pregledajo se moţnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, s čimer se poveča zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno prispevajo k zmanjšanju emisij in onesnaţenosti okolja. Energetski koncept zajema akcijski načrt, kjer so opredeljene


aktivnosti z oceno stroškov v terminskem planu izvedbe projektov. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov začrtanih v energetskem konceptu.

Energetski koncept tako omogoča:

izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini,

pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, vključno z oblikovanjem baze podatkov,

pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja (raba, proizvodnja in distribucija energije) in s tem tudi stanja okolja (lokalno in globalno),

oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev moţnega razvoja,

izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike,

spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja.

Energetski koncept občine je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih lahko uresničimo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko doseţe. Cilji izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta so lahko:

učinkovita raba energije na vseh področjih,

povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, itd.),

zmanjšanje obremenitev okolja,

spodbujanje uvajanja so-proizvodnje toplote in električne energije,

uvajanje daljinskega ogrevanja,

izdatnejše izkoriščanje obnovljivih virov,

zamenjava fosilnih goriv,

izraba vodne energije do okoljsko in prostorsko sprejemljivega obsega,

zmanjšanje rabe končne energije,

uvedba energetskih pregledov stanovanjskih in javnih stavb,

uvedba energetskega knjigovodstva in energetskega menedţmenta za javne stavbe,

zmanjšanje stroškov energije v občinskih javnih stavbah,

informiranje uporabnikov javnih stavb, hišnikov in drugih o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije,

zmanjšanje rabe energije v industriji, široki rabi in prometu,

uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraţevanja.


1.3. Zakonske osnove energetskega koncepta

Drţavni zbor Republike Slovenije je leta 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v »Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje, v skladu z energetsko politiko EU, trţno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije. Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept). Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur.l. RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s katerim so občine dolţne v svojih dokumentih načrtovati obseg porabe ter obseg in način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona – Ur.l. RS, št. 57/04). Nacionalni energetski program, prav tako sprejet leta 2004 (Ur.l. RS, št. 57/04) navaja energetsko zasnovo kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte učinkovite rabe energije.

Zakonsko osnovo za izdelavo lokalnega energetskega koncepta določajo naslednji akti:

Energetski zakon /EZ-UPB2/ (Ur.l.RS št.27/2007, 70/2008 in 22/2010);

Resolucija o Nacionalnem energetskem programu /ReNEP/ (Ur.l.RS št.57/2004);

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l.RS št.74/2009);

Zakon o varstvu okolja /ZVO-1-UPB1/ (Ur.l.RS št.39/2006, 70/2008 in 108/2010);

Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur.l.RS št.33/2007, 80/2008 in 108/2010);

Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016;

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 /ReNPVO/ (Ur.l.RS št.2/06);

Direktiva o učinkoviti rabi končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (2006/32/ES);

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb – Energy Performance of Buildings Directive (2002/91/ES);

Direktiva o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (2004/8/ES);

Direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (2001/77/ES).

1.3.1. Energetska politika

Energetska politika z ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in s tem k zmanjševanju učinkov tople grede ter k zmanjševanju emisij ţveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega


monoksida in prahu kurilnih naprav, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja in ratificirani mednarodni sporazumi (10.člen EZ-UPB2, Ur.l.RS št.27/07).

Z energetsko politiko se na nivoju občine zagotavlja:

zanesljivo in kakovostno oskrbo z energijo,

spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije,

načrtno uporabo različnih primarnih virov energije,

zagotavljanje prednosti učinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov energije,

ekološko sprejemljivost pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in porabi vseh vrst energije.

1.3.2. Dolţnosti lokalnih skupnosti

Energetski zakon tudi določa, da morajo izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Občine so dolţne izvajati programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti. Za izvajanje teh programov lahko občine na osnovi izdelanega lokalnega energetskega koncepta pridobijo drţavne spodbude. Polega navedenega, so samoupravne lokalne skupnosti dolţne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja (17. člen EZ-UPB2, (Ur.l.RS št.27/07).

1.4. Pridobivanje podatkov/izhodišča za delo

Splošne podatke – predstavitev občine smo povzeli iz podatkov na spletnih straneh občine. Podatke o prebivalstvu, stavbah in stanovanjih v posameznih naseljih smo pridobili od Statističnega urada Republike Slovenije (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Podatke o blokovnih kotlovnicah so posredovali upravniki stanovanjskih zgradb.

Podatke o industrijskih objektih in drobnem gospodarstvu smo pridobili s pomočjo obiskov in ogledov stanja pri večjih porabnikih, anket, iz registrov GZS, itd.

Podatke o gozdovih smo pridobili od Zavoda za gozdove Slovenije, KE Kamnik.

Podatke o javni razsvetljavi in javnih objektih v lasti občine je priskrbela občina. Podatke o elektroenergetskemu sistemu o porabi električne energije smo dobili od distributerja električne energije Elektro Ljubljana d.d.

Podatke o večjih kotlovnicah smo zbrali z obiski na terenu, anketami in telefonskimi razgovori.

Podatke smo pridobivali tudi na občini predvsem v pogledu poselitvenih vzorcev, kratkoročno predvidenih gradenj in urbanističnega razvoja. Prav tako smo skušali pridobiti študije in analize s področja energetike in ekologije. Podatki so bili na razpolago v omejenem obsegu.


2. PREGLED IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

2.1. Uvod

Analiza obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo v občini Kamnik je narejena na osnovi pregleda naslednjih skupin:

stanovanja,

javni objekti,

večja podjetja in ostali večji porabniki,

poraba električne energije za občino Kamnik,

proizvodni in distribucijski energetski sistemi.

Podatki o rabi in oskrbi z energijo za občino Kamnik so pridobljeni iz naslednjih virov:

baze podatkov Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (SURS),

občinske baze podatkov in pogovor s predstavniki občine,

anketiranje večjih porabnikov energije (podjetja, šole, vrtci, druge javne stavbe),

podatki distributerja električne energije za občino Kamnik – Elektro Ljubljana,

podatki distributerjev zemeljskega plina,

letopis 2007 (SURS),

baze podatkov popis nepremičnin 2006 (Geodetska uprava RS).

Če ţelimo primerjati rabo energije po različnih energentih, ki se uporabljajo v posameznih objektih za ogrevanje ali za proizvodnjo energije, moramo te zaradi različnih agregatnih stanj (trdo, tekoče, plinasto) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3 ) postaviti na isto osnovo, oziroma energijsko enoto. Pomembno je tudi, da upoštevamo pravilno kurilnost posameznih energentov. Kurilnosti, ki smo jih uporabili so prikazane v spodnji tabeli.

Tabela 2.1: Kurilnosti Hi posameznih energentov

Energent Kurilnost Hi

ELKO – ekstra lahko kurilno olje 10,0 kWh/l

Zemeljski plin 9,5 kWh/Sm3

UNP – utekočinjen naftni plin 12,8 kWh/kg; 6,9 kWh/l; 25,9 kWh/m3

Lesni sekanci 800 kWh/prm

Suhi les 4,2 kWh/kg

Bukova drva 2.410 kWh/m3

Rjavi premog 5.600 kWh/t


2.2. Raba energije po vrsti porabnikov

2.2.1. Stanovanja

Podatki o stanovanjskih objektih in stanovanjih

Po podatkih SURS-a ima občina Kamnik 9.524 stanovanj. Povprečna površina posameznega stanovanja je 74,89 m2, kar je malo nad povprečno površino stanovanj v

Republiki Sloveniji, ki znaša 74,61 m2. To so podatki, ki smo jih uporabili v nadaljnjem

preračunu. (vir: SURS, Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne 1.1.2007).

Obdelali smo podatke, ki so nam jih posredovali iz Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) – Urad za nepremičnine, ki odraţajo dejansko stanje v naravi in vsebujejo vse podatke o vseh nepremičninah v Sloveniji. Podatki, ki se vodijo v Registru nepremičnin, so privzeti iz obstoječih javnih evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb, centralnega registra prebivalstva,…) in dopolnjeni z podatki popisa nepremičnin, ki je bil izveden v letu 2007.

Po teh podatkih pa je v občini Kamnik 10.125 stanovanj. Med stanovanja so vštete vse bivalne enote, ki se nahajajo v enostanovanjskih in večstanovanjskih stavbah ter v stanovanjskih stavbah za posebne namene – dijaški, študentski domovi, domovi za ostarele… Število vseh stanovanjskih stavb v občini Kamnik je 6.053. Med stanovanjske stavbe so vštete vse enostanovanjske in večstanovanjske stavbe ter v stanovanjske stavbe za posebne namene – dijaški, študentski domovi, domovi za ostarele…

Tabela 2.2: Število stanovanj in njihova velikost v večjih naseljih v občini Kamnik

Stanovanja - skupaj Stalno naseljena stanovanja

število površina (m2) število površina (m

2)

OBČINA KAMNIK 9.524 713.274 8.499 654.209

BISTRIČICA 88 7.645 81 7.233

ČRNA PRI KAMNIKU 77 4.887 67 4.346

GODIČ 214 19.203 200 18.151

KAMNIK 4.719 316.352 4.278 291.047

LAZE V TUHINJU 70 6.584 64 6.092

MEKINJE 429 32.812 408 31.441

NEVLJE 81 6.282 76 5.981

PODGORJE 280 25.726 267 24.852

SOTESKA 94 8.288 86 7.728

SPODNJE STRANJE 63 5.019 56 4.349

STAHOVICA 64 5.093 57 4.574

ŠMARCA 459 39.069 427 36.649

ŠPITALIČ 64 3.460 56 2.990

TUNJICE 86 6.164 78 5.729

TUNJIŠKA MLAKA 89 8.384 79 7.854

VOLČJI POTOK 113 10.418 97 9.108

VRHPOLJE PRI KAMNIKU 234 20.924 224 20.089

ZGORNJE STRANJE 124 11.053 / /

ZGORNJI TUHINJ 97 8.720 / /

ŢUPANJE NJIVE 106 8.268 99 7.803


Diagram 2.1: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe, Slovenija (Vir: SURS, Popis

prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne 1.1.2007)

Diagram 2.2: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve stavbe, občina Kamnik (Vir: SURS,

Popis prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne 1.1.2007)

Za ogrevanje stanovanj se v občini Kamnik predvsem uporablja kurilno olje (40%) ter les in lesni ostanki (29%). Poraba lesa in lesnih ostankov je pribliţno enaka kot drugod po Sloveniji, medtem ko je poraba kurilnega olja nad slovenskim povprečjem. Pribliţno desetina stanovanj se ogreva z zemeljskim plinom, z daljinsko toploto pa se ogreva 19 % stanovanj, medtem ko je uporaba električne energije in premoga za ogrevanje stanovanj skoraj zanemarljiva (Tabela 2.3). Za daljinsko ogrevanje stanovanj se uporablja predvsem zemeljski plin in ELKO.

V Tabeli 2.3 so obdelani podatki iz popisa prebivalstva leta 2002. Dejansko stanje na terenu pa je spremenjeno saj se je v zadnjih letih precej povečala uporaba zemeljskega plina na območju mesta Kamnik. Tako, da podatek 9% ni realen.

Tabela 2.3: Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja v Sloveniji in občini Kamnik

Električna energija

Premog Les in lesni odpadki

ELKO Zemeljski plin

Daljinsko ogrevanje

Drugi viri

Kamnik 1% 0,5% 29,5% 40% 9% 19% 1%

Slovenija 3,0% 0,8% 30,2% 33,5% 8,4% 20,0% 4,1%


Diagram 2.3: Stanovanja po glavnem viru ogrevanja, občina Kamnik (Vir: SURS, Popis

prebivalstva 2002,preračun na občine veljavne dne 1.1.2007)

Tabela 2.4: Struktura stanovanj glede na velikost in glavni vir ogrevanja v občini Kamnik

Površina m

2

Vsa stanovanja

Daljinsko ogrevanje

Glavni vir ogrevanja Stanovanje

ni bilo ogrevano

premog in

briketi

les in lesni

odpadki

kurilno olje

elektrika zemeljski

plin ostali viri

SKUPAJ 9.524 1.812 45 2.730 3.768 133 826 78 132

do 40 1.427 489 3 504 219 59 106 11 36

41-60 2.319 716 14 598 636 32 263 15 45

61-80 2.628 470 15 725 1121 20 244 14 19

81-100 1.810 113 5 581 950 15 102 24 20

101 ≤ 1.340 24 8 322 842 7 111 14 12

Diagram 2.4: Stanovanja po načinu ogrevanja, občina Kamnik (Vir: SURS, Popis prebivalstva

2002,preračun na občine veljavne dne 1.1.2007)


Tabela 2.5: Struktura stanovanj glede na način ogrevanja in površino v občini Kamnik

Površina m

2

Skupaj

Način ogrevanja

daljinsko ogrevanje

centralna kurilna naprava samo za

stavbo

etaţno centralno ogrevanje

stanovanje ni centralno ogrevano

stanovanje ni ogrevano

SKUPAJ 9.524 1.812 4.987 1.134 1.459 132

do 40 1.427 489 284 158 460 36

41-60 2.319 716 822 312 424 45

61-80 2.628 470 1.403 398 338 19

81-100 1.810 113 1.332 171 174 20

101 ≤ 1.340 24 1.146 95 63 12

V občini Kamnik, predvsem v mestu Kamnik se precej objektov ogreva tudi preko skupnih kotlovnic. Podatke o kotlovnicah in objektih, ki jih te ogrevajo so nam posredovali upravniki.

Tabela 2.6: Podatki o nekaterih večjih stanovanjskih kotlovnicah za leto 2008

Kotlovnica Leto izgradnje

Število enot

energent Poraba energenta

ogrevana površina (m

2)

Groharjeva ulica 10 1991 308 ELKO (l) 176.641 19.100

Jakopičeva ulica 14 2005 38 ZP (Sm3) 24.369 1.770

Jakopičeva ulica 19 2005 36 ZP (Sm3) 22.582 1.736

Kajuhova pot 10*

1974 12 ELKO (l) 10.504 839

Klavčičeva ulica 3 2006 329 ELKO (l) 245.668 17.500

Kranjska cesta 3a 2008 20 ZP (Sm3) 15.966 897

Kranjska cesta 3c 2008 20 ZP (Sm3) 14.828 897

Ljubljanska cesta 1a 1999 43 ZP (Sm3) 46.963 2.428

Ljubljanska cesta 4b 2007 62 ZP (Sm3) 35.608 3.505

Ljubljanska cesta 4d 2007 63 ZP (Sm3) 35.530 3.514

Ljubljanska cesta 4f 2007 63 ZP (Sm3) 34.185 3.583

Ljubljanska cesta 4h 2007 57 ZP (Sm3) 31.290 3.403

Ljubljanska cesta 4j 2007 51 ZP (Sm3) 28.170 2.533

Ljubljanska cesta 12 1999 16 ZP (Sm3) 5.320 746

Maistrova ulica 16 103 ZP (Sm3) 4.698 4.687

Steletova cesta 3 2003 36 ZP (Sm3) 27.405 733

Steletova cesta 15 1998 103 ELKO (l) 86.312 1.740

Tomšičeva ulica 1 10 ZP (Sm3) 7.823 734

Tomšičeva ulica 11 12 ZP (Sm3) 7.600 733

Tunjiška cesta 2 1998 176 ELKO (l) 134.053 11.150

Ulica Matije Blejca 10 1991 312 ELKO (l) 243.583 21.500

Usnjarska cesta 8 72 ZP (Sm3) 57.795 4.892

Zikova ulica 3*

1997 484 ELKO (l) 437.053 26.500

SKUPAJ 2.426 400.132 (Sm3)

1.333.814 (l)

135.120

* Opomba: Kotlovnica Kajuhova pot 10 je bila leta 2009 obnovljena: nove plinske peči – ogrevanje na zemeljski plin, prav tako so nove plinske kotlovnice na Zikovi 1,2,4 ter Steletovi 25.


Podatki o porabi energenta v večjih kotlovnicah so zbrani za kurilno sezono 2008/09 in so podani v Tabeli 2.7, podrobnejši podatki o posameznih stanovanjskih kotlovnicah pa so podani v Prilogi 2. Iz podatkov je tudi razvidno, da je skupna porabe energije za ogrevanje s skupinskimi kotlovnicami 17,14 GWh oziroma 126,8 kWh/m2 ogrevane površine. Iz podatkov (Tabela 2.6), je razvidno, da se v občini Kamnik več stanovanj ogreva iz skupnih kotlovnic, kot jih je po podatkih iz popisa 2002. V zadnjih letih je bilo v Kamniku zgrajenih kar nekaj novih sosesk: Ljubljanska cesta 4a-4k, Kranjska cesta 3a-3d, Jakopičeva ulica 13.

V letošnjem letu pa so bile postavljene nove plinske kotlovnice na Zikovi 2 in 4, ki so moči 3x50 kW, na Zikovi 1 z močjo 4x50 kW ter na Steletovi 25 z močjo 2x50 kW.

Ocena porabe energije za ogrevanje stanovanj

Glede na strukturo energentov v individualnih stanovanjih ni mogoče izračunati porabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Porabo energije lahko ocenimo na podlagi povprečne uporabne površine stanovanj ter na podlagi povprečne porabe energije na kvadratni meter za Slovenijo. Povprečna uporabna površina stanovanj v občini Kamnik znaša 74,89 m2, povprečna poraba energije za ogrevanje v Sloveniji pa znaša 131,29

kWh/m2 (Vir: SURS, Končna poraba energije v gospodinjstvih 2002). Raba toplotne energije iz vseh

energentov za ogrevanje individualnih stanovanj v občini Kamnik brez upoštevanja stanovanj, ki se ogrevajo iz skupnih kotlovnic znaša 74,5 GWh.

Tabela 2.7: Poraba energije in energentov v individualnih stanovanjih za ogrevanje

Daljinsko ogrevanje


Premog Les in lesni

odpadki

Zemeljski plin

ELKO Drugi viri

Skupno

Število stanovanj

1812 133 45 2730 826 3768 78 7580

Poraba energenta

1.307.696 kWh

79.010 kg

11.138 m3

854.893 Sm3

3.704.814 l

Poraba energije (MWh)

12.797,7 1.307,7 442,5 26.842,2 8.121,5

37.048,2 766,9 89.125,6

Skupna poraba toplotne energije za ogrevanje individualnih stanovanj v občini Kamnik je ocenjena na 89,12 GWh oziroma 3.298 kWh primarne energije/prebivalca/leto.


Diagram 2.5: Povprečna poraba končne energije za ogrevanje v večjih stanovanjskih soseskah

2.2.2. Javni objekti

Pregled javnih objektov v občini

Pri analizi rabe energije v občini predstavljajo javni objekti pomemben deleţ, saj po opravljenih analizah v Sloveniji ravno v objektih javnega sektorja obstaja ogromen potencial prihranka. Sektor javnih objektov je tisti sektor, ki bi moral biti ostalim porabnikom zgled preudarnega ravnanja z energijo.

Za namen analize trenutnega stanja porabe energije v občini so bili javnim objektom poslani vprašalniki o porabi energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, o porabi električne energije in o stanju objektov. Naredili smo tudi termografske posnetke nekaterih javnih objektov, ki so prikazani v Prilogi 7.

Center za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, CIRIUS Kamnik: CIRIUS Kamnik je javni zavod, namenjen usposabljanje gibalno oviranih otrok in mladostnikov. Sestavljen je iz devetih objektov s skupno ogrevano površino 14.437 m2. Večina objektov je novejših (2007-2008), starejši objekti pa so bili obnovljeni. Objekt je priključen na sistem daljinskega ogrevanja SVILANIT. V objektu je toplotna postaja z nazivno priključno močjo 1.375 kW s temperaturnim reţimom na primarni strani 90/70°C ter na sekundarni strani 80/65°C. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji skupne moči 42 kW. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili. Za hlajenje uporabljajo lokalne multi – split sisteme s skupno hladilno močjo 10 kW.

Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik je sestavljen iz treh objektov s skupno ogrevano površino 4.841 m2. Večina objektov je bila v letih 2003-2009 delno obnovljena. Zdravstveni dom je priključen na sistem daljinskega ogrevanja SVILANIT. V objektu je toplotna postaja z nazivno priključno močjo 990 kW s temperaturnim reţimom na primarni strani 90/70°C ter na sekundarni strani 55/45°C. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji skupne moči 16 kW. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili. Za hlajenje uporabljajo lokalne multi – split sisteme s skupno hladilno močjo 130 kW.


Dom starejših občanov Kamnik: je sestavljen iz več objektov povezanih v celoto s skupno ogrevano površino cca. 6.000 m2. Za ogrevanje so v preteklih letih uporabljali kotel na ELKO in kotel na zemeljski plin. V oktobru 2009 je začela delovati nova kotlarna na zemeljski plin. Objekt je bil prenovljen, zamenjana so bila okna, nameščeni termostatski ventili na radiatorje, delno prenovljena streha.

Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik: skupna ogrevana površina objekta je 5.178 m2. Objekt je bil zgrajen leta 1979 in se v zadnjih letih postopoma obnavlja. V lastni kotlovnici na ELKO se nahajata dva kotla nazivne moči 814 kW leto postavitve 1993. Regulacija ogrevanja je centralna in prostori so ogrevani z radiatorji.

VVZ Antona Medveda: VVZ Antona Medveda je vzgojno varstveni javni zavod, sestavljen iz trinajstih enot s skupno ogrevano površino 5.448 m2. VVE Roţle je priključena na sistem daljinskega ogrevanja SVILANIT. V objektu je toplotna postaja z nazivno priključno močjo 120 kW s temperaturnim reţimom na primarni strani 90/70°C ter na sekundarni strani 50/35°C. Večina ostalih enot se ogreva z zemeljskim plinom, enota Palček v Šmartnem v Tuhinjski dolini pa se ogreva z kurilnim oljem, dve enoti pa se nahajata v osnovnih šolah. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili.

Osnovna šola Frana Albrehta: sestavljena je iz šole in športne dvorane v mestu Kamnik s skupno ogrevano površino 6.560 m2 ter štirih podruţničnih šol: PŠ Mekinje, PŠ Nevlje, PŠ Tunjice in PŠ Vranja Peč. Šola v mestu je bila zgrajena leta 1963 in obnovljena v letih 1993-96. Športna dvorana pa je bila zgrajena leta 1980 in obnovljena med leti 2001-05. Oba objekta sta priključena na sistem daljinskega ogrevanja SVILANIT. V objektu je toplotna postaja z nazivno priključno močjo 264 kW s temperaturnim reţimom na primarni strani 90/70°C ter na sekundarni strani 85/65°C. Podruţnične šole pa so bile obnovljene med leti 1996 – 2006. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji skupne moči 20 kW. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili. Šola je predvidena za rušenje.

Osnovna šola Toma Brejca: sestavljena je iz šole in telovadnice s skupno ogrevano površino 4.880. Šola je bila zgrajena leta 1939 in bo obnovljena prihodnje leto. Šola je priključena na sistem daljinskega ogrevanja SVILANIT. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji skupne moči 35 kW. Regulacija ogrevanja je centralna. Šola je vključena v nacionalni projekt »Eko-šola kot način ţivljenja« in je predvidena za delno obnovo.

Osnovna šola Marije Vere: sestavljena je iz šole in dveh telovadnic s skupno ogrevano površino 5754 m2. Šola je bila obnovljena v letih 2002-03. Telovadnici pa sta bili zgrajeni leta 1980 in 1990. Objekti se ogrevajo lastno kotlovnico na zemeljski plin z dvema kotloma moči 225 kW. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili.

Občina Kamnik: občinska stavba se nahaja v starem delu mesta in ima ogrevano površino 2500 m2. Objekt se ogreva z lastno kotlovnico na zemeljski plin z kotlom moči 400 kW. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji. Regulacija ogrevanja je lokalna s termostatskimi ventili. Za hlajenje se uporabljajo lokalni split sistemi.

Osnovna šola Stranje: sestavljena je iz šole in telovadnice s skupno ogrevano površino 4226 m2 ter podruţnične šole Gozd z ogrevano površino 193 m2. Leta 2006 je bila zgrajena telovadnica in obnovljena šola. Objekti se ogrevajo z lastno kotlovnico na ELKO z dvema kotloma moči 310 kW. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili.


Osnovna šola Šmartno v Tuhinju: sestavljena je iz šole v Šmartnem z ogrevano površino 3854 m2 ter podruţničnih šol Tuhinj z ogrevano površino 318 m2, Motnik z ogrevano površino 411 m2, ter Sela z ogrevano površino 278 m2. Objekti se ogrevajo z lastno kotlovnico na ELKO z kotli moči 266 kW v Šmartnem, 25 kW v Tuhinju, 40 kW v Motniku ter 25 kW v Selah. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji, Šmartnem in Selah pa celo leto iz kotlovnice. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili.

ZZZS Kamnik: objekt je bil zgrajen leta 1980 in v njem se poleg izpostave ZZZS nahaja še Matična knjiţnica Kamnik ter Center za socialno delo Kamnik s skupno ogrevano površino 2600 m2. Objekt se ogreva z lastno kotlovnico na ELKO z dvema kotloma moči 450 kW. Priprava tople sanitarne vode je pozimi iz kotlovnice, poleti pa lokalno z električnimi bojlerji. Regulacija ogrevanja je centralna ter lokalna s termostatskimi ventili.

Arboretum Volčji Potok: sestavlja ga pet objektov s skupno ogrevano površino 4550 m2 , od tega rastlinjak z ogrevalno površino 2500 m2 in plastenjak z ogrevano površino 1500 m2. Poslovna zgradba se ogreva z lastno kotlovnico na UNP, rastlinjaki pa z kotlom moči 380 kW na ELKO. Za pripravo tople sanitarne vode imajo 20 m2 vakuumskih sprejemnikov sončnega sevanja.

Poraba energije za ogrevanje javnih objektov

V naši analizi trenutnega stanja porabe energije v javnih objektih smo zajeli 22 javnih objektov katerih podatki so prikazani v Prilogi 2. V Diagramih 2.6 in 2.7 smo zajeli nekatere večje javne objekte v občini. Pri podatkih za OŠ Šmartno v Tuhinju, VVZ Antona Medveda smo pri porabi energentov in ogrevani površini upoštevali tudi podruţnice.

Iz Diagrama 2.6 je razvidna poraba končne energije za ogrevanje in poraba električne energije za javne objekte v letu 2008.

Diagram 2.6: Poraba končne energije za ogrevanje in električne energije v javnih objektih za leto 2008


Diagram 2.7: Povprečna poraba končne energije za ogrevanje in električne energije v javnih objektih za leto 2008

Iz Diagrama 2.7 pa je razvidna povprečna poraba končne energije na kvadratni meter ogrevne površine javnih objektov. Veliko povprečno porabo energije imajo predvsem v Domu starejših občanov ter v OŠ 27. Julija in ZZZS Kamnik. Dom starejših občanov je bil v letu 2009 prenovljen (zamenjava oken, delno nova streha, vgradnja termostatski ventilov, nova plinska kotlovnica), tako da bo poraba energije v tem objektu v prihodnje precej manjša.

V javnih objektih, ki smo jih zajeli v naših analizah in od katerih smo prejeli podatke je poraba

energije za ogrevanje v letu 2008 znašala 5.825 MWh. Poraba električne energije pa je v

javnih objektih znašala 2.457 MWh.

2.2.3. Industrija

Pregled večjih porabnikov v občini

V občini Kamnik je dobro razvita industrijska in obrtna dejavnost. Pripravili smo seznam

večjih porabnikov oz. energetsko pomembnejših industrijskih podjetij na katere smo se obrnili

z vprašalnikom, ki opisuje energetsko stanje podjetij. Večja podjetja v občini, ki spadajo v

industrijsko dejavnost so: Titan d.d., CIMOS – TITAN d.o.o., ETA d.d., KIK KAMNIK d.o.o.,

Menina d.d., Svilanit d.d., STOL d.d., Calcit d.o.o., KAM-BUS d.o.o., Terme Snovik d.o.o.,

EKO-Energetika d.o.o. in še druga, ki so prikazana v Prilogi 2.

V občini je tudi veliko manjših podjetij, ki so zdruţena v območni Obrtni zbornici Kamnik, ki

zdruţuje več sekcij in sicer: gostinstvo, lesna sekcija, sekcija avtoprevoznikov, tekstilna

sekcija, krovsko kleparska sekcija, sekcija domače in umetnostne obrti,…

Podatki o porabi energentov in o energetskem stanju izbranih podjetij so bili pridobljeni s

pomočjo vprašalnika in iz osebnega obiska na posameznih podjetjih. Pri nekaterih podjetjih

smo dobili podatke o porabi energentov za ogrevanje in za tehnologijo, pri drugih pa samo

skupno porabo energenta oz. energije.


Poraba energije za ogrevanje in tehnologijo

V spodnji tabeli so prikazani največji porabniki energije v občini Kamnik za leto 2008. Podatki o porabi energije v ostalih podjetjih, pa so prikazani v prilogi 2. Pri nekaterih podjetjih smo dobili podatke razdeljene na ogrevanje in tehnologijo, pri nekaterih pa samo skupno porabo energije. Iz tabele 2.8 in diagrama 2.8 je razvidno, da je pri podjetjih veliko večja poraba v tehnologiji kot pa pri ogrevanju.

Tabela 2.8 : Podatki o porabi energije v večjih podjetij v občini Kamnik za leto 2008

Podjetje Poraba energije (MWh) Poraba električne energije (MWh) ogrevanje tehnološki proces skupno

CIMOS TITAN* 9.500 12.400 21.900 18.000

ETA 328,4 7.215 7.543,4 1.425

EKO-ENERGETIKA 124.620 1.292

SVILANIT 1.012 22.799 23.811 4.084

KIK KAMNIK 1.800 1.800 1.500

CALCIT 12.668 44.000

MENINA 2.576 1.139 3.715 2.022

KOFRA 3.239 1.117

MESO KAMNIK 3.068 1.450

FRUCTAL 1.994 870

ETI SVIT 9.828 2.300

LAKIRNICA- AMBROŢ 24 1.710 1.734 1.380

*upoštevana so podjetja CIMOS-TITAN, TITAN in EURO-TOOLS

Diagram 2.8: Skupna poraba energije za ogrevanje in tehnologijo ter poraba električne energije v večjih podjetjih


Diagram 2.9: Prikaz skupne porabe energije za ogrevanje in tehnologijo ter porabe električne energije brez največjih porabnikov EKO-Energetike in Calcita

Skupna poraba energije za ogrevanje in tehnologijo v industriji v občini Kamnik za leto 2008

je 220.266 MWh. Poraba električne energije v industriji za leto 2008 pa je znašala 110.211

MWh.

2.2.4. Poraba električne energije

Območje občine Kamnik z električno energijo oskrbuje in vzdrţuje Elektro Ljubljana d.d., DE

Ljubljana okolica. Po podatkih, ki nam jih je posredovalo podjetje Elektro Ljubljana d.d. je

bila v letu 2007 skupna poraba električne energije za občino Kamnik 141,13 GWh od tega

pri tarifnih odjemalcih (gospodinjstva) 41,04 GWh, pri upravičenih odjemalcih 98,30 GWh ter

za javno razsvetljavo 1,79 GWh električne energije.

V letu 2008 pa je bila skupna poraba električne energije 154,60 GWh od tega pri tarifnih

odjemalcih 43,26 GWh, pri upravičenih odjemalcih 110,21 GWh ter za javno razsvetljavo

1,13 GWh.

Celotna poraba električne energije v letu 2008 v Sloveniji je bila 13.430 GWh, povprečna

letna poraba pa je bila 6.557 kWh na prebivalca (vir: Poročilo o stanju energetike v Sloveniji v letu

2008).

Povprečna letna poraba električne energije v občini Kamnik je bila 5.721 kWh. Če pa

primerjamo letno porabo samo pri tarifnih odjemalcih je za Slovenijo povprečna letna poraba

za leto 2007 1.554 kWh, v občini Kamnik pa 1.601 kWh (vir: Elektro Ljubljana d.d., internetna stran

občine Kamnik).

Pri segmentu javne razsvetljave je potrebno upoštevati da niso nujno vsi porabniki električne

energije za javno razsvetljavo, upravljavci javne razsvetljave. To pomeni, da tarifa


namenjena javni razsvetljavi vključuje tudi porabo električne energije za razsvetljavo na

regionalnih cestah, pogon semaforjev, razsvetljavo kulturnih spomenikov in dekorativnih

fasad. Količina porabljene električne energije v okviru javne razsvetljave je odvisna od

različnih dejavnikov, npr. od vrste in starosti svetil, od opremljenosti občine z javno

razsvetljavo, itd.

Z javno razsvetljavo v občini Kamnik upravlja podjetje KPK d.d. Kamnik in iz njihovih

podatkov vidimo, da je bilo v občini Kamnik v letu 2008 porabljenih 1.089, 6 MWh električne

energije.

Tabela 2.9: Poraba električne energije glede na posamezne skupine porabnikov v kWh v letu 2008

Skupna poraba

Št. merilnih mest

Gospodinjski odjem

Poslovni odjem

Javna razsvetljava

ČRNA PRI KAMNIKU 1.506.261 364 1.151.074 321.462 33.725

DUPLICA 13.860.827 1.843 6.986.095 6.816.309 58.423

GODIČ 1.525.241 276 1.321.316 185.150 0

KAMNIK CENTER 19.188.002 2.127 6.560.118 12.316.569 311.315

KAMNIŠKA BISTRICA 50.629.288 662 2.943.219 47.593.682 92.387

MEKINJE 3.469.778 476 2.303.514 1.102.323 63.941

MOTNIK 37.093 9 27.097 9.996 0

NEVLJE 3.189.368 530 2.682.318 470.131 36.919

NOVI TRG 4.266.999 306 1.296.038 2.870.275 100.686

PEROVO 29.782.140 1.005 3.489.415 26.241.247 51.478

PODGORJE 6.808.976 306 1.672.857 5.106.944 29.175

PŠAJNOVICA 317.453 61 301.781 9.212 6.460

SELA PRI KAMNIKU 1.025.888 225 968.632 52.184 5.072

SREDNJA VAS PRI KAMNIKU 2.499.362 199 960.888 1.510.842 27.632

ŠMARCA 6.210.962 441 2.203.216 3.920.545 87.201

ŠMARTNO V TUHINJU 1.274.445 236 1.034.111 197.564 42.770

ŠPITALIČ 56.637 22 56.637 0 0

TUHINJ 1.906.225 362 1.603.600 240.668 61.957

TUNJICE 1.270.345 233 1.076.473 178.343 15.529

VOLČJI POTOK 1.379.305 158 911.098 442.897 25.310

VRANJA PEČ 447.438 142 411.650 31.712 4.076

ZAPRICE 3.951.171 836 3.301.139 592.514 57.518

OBČINA KAMNIK 154.603.204 10.819 43.262.286 110.210.569 1.130.349


Diagram 2.10: Deleţi skupne porabe električne energije za posamezne skupine porabnikov v občini Kamnik za leto 2008

Iz diagrama je razvidno, da količinsko največjo porabo predstavlja skupina upravičenih

odjemalcev – poslovni odjem, med katerimi so največji porabniki električne energije podjetja:

CALCIT d.o.o. z 39 %, CIMOS TITAN d.o.o. z 13%, SVILANIT d.d. z 3,7% ter TITAN d.d. z

2,5%.

2.2.5. Raba energije v prometu

Promet se iz vidika preučevanja porabe energije in povzročanja emisij obravnava le v

občinah, ki imajo mestni potniški promet. Pri upoštevanju rabe energije v prometu je

potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi lastnosti prometa le tega ne da obravnavati v

mejah določene občine, ker se velik del pogonskih goriv porabi ali pa oskrbuje zunaj meja

izbrane občine. Nemogoče je določiti konkretne energetske kazalce na podlagi katerih bi

merili učinkovitost energije v prometu znotraj izbrane občine.

2.2.6. Ostali porabniki

Pregled porabnikov

Med ostale porabnike spadajo objekti, ki jih ne moremo uvrstiti med javne objekte in ne med industrijo. To so objekti, ki so namenjeni za skupno uporabo npr.: nakupovalni centri, trgovine, banke, pošta, športni objekti, turistični objekti. Na območju mesta Kamnik se nahaja kar nekaj večjih nakupovalnih centrov in sicer: Mercator Center Kamnik, Supermarket Spar Kamnik, Tuš Supermarket Kamnik, Lidl. V občini Kamnik je več gostinskih objektov in hotel Malograjski Dvor ter Terme Snovik.

Terme Snovik: Leta 1953 so se začele prve analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode. Tako je bilo v obdobju štiridesetih let – od leta 1953 do 1994 na območju vasi Vaseno in Snovik postavljenih 15 raziskovalnih vrtin za črpanje termalne vode. Iz njih je po 1 km dolgem cevovodu speljana voda do lokacije Term. Voda, ki pride na površje ima 30,6 °C.


Leta 1994 je bil postavljen prvi poskusni bazen. Junija 2001 se je odprl zunanji termalni bazen s preko 500 m2 vodnih površin. Na razpolago je 74 apartmajev in 31 dvoposteljnih sob, tako da je na voljo 371 leţišč.

Pri odločitvah o gradnji takega objekta v neokrnjeni naravi doline potoka Snoviščice v Tuhinjski dolini je vedno bila prisotna tudi skrb za okolje. Ob predpostavki, da se bo z umestitvijo kompleksa termalnega kopališča v dolini povečal promet in s tem onesnaţevanje z izpušnimi plini avtomobilov, so se prebivalci zaselka Snovik odločili, da bodo zmanjšali te vplive, za tisti čas na dokaj nenavaden način. V poletnem obdobju so se odrekli pripravi tople vode s kurilnim oljem in se odločili, da bodo na svoje strehe vgradili sprejemnike sončne energije, s katerimi bodo dobili dovolj brezplačne toplote za pripravo tople sanitarne vode.

Izkoriščanje odpadne vode – toplotna črpalka voda/voda

Toplotna črpalka voda/voda, ki izkorišča toploto odpadnih voda, ki se pojavljajo pri pranju bazenskih filtrov, odpadnih voda od tušev in prelivov kompenzacijskih bazenov. Naprava je sestavljena iz dveh samostojnih enot, ki imata skupaj toplotno moč 73 kW in prečrpata 3,6 m3/h odpadne vode. Ogreta voda se koristi za segrevanje notranjega in zunanjega bazena, whirlpoola ter kot sanitarna voda, ki se shranjuje v dveh akumulatorjih po 2.000 litrov. Črpalka dnevno obratuje povprečno 20 ur, pri čemer prečrpa okrog 70 – 80 m3 odpadne bazenske vode. Glede na to, da je v določenih konicah izven sezone odpadne vode premalo, se skozi toplotno črpalko vodi tudi termalna voda, s čimer se zagotavlja moţnost stalnega obratovanja, ter s tem še večje izkoriščenosti toplotne črpalke.

Izkoriščanje odvečne toplote zraka – toplotna črpalka zrak/voda

V tehničnem prostoru pod bazeni se vsakodnevno sprošča odvečna toplotna, ki nastane pri delovanju hladilnih kompresorjev. Za ohlajevanje prostora in za koristno izrabo odvečne toplote zraka je bila vgrajena toplotna črpalka zrak/voda z toplotno močjo 10 kW. Pridobljena energija se koristi v iste namene kot iz toplotne črpalke voda/voda.

Izkoriščanje sončne energije

Zaradi ugodne lege in juţne orientacije so na ravno streho restavracije in recepcije objekta Term Snovik namestili 24 vakuumskih sprejemnikov sončne energije v skupni neto kvadraturi 81 m2. V poletnih mesecih s sprejemniki sončne energije ogrevajo vodo v zunanjem bazenu, v prehodnem obdobju, ko je zunanji bazen zaprt, pa je ta energija preusmerjena na ogrevanje notranjega bazena.

Vsakoletni prihranek pri porabi utekočinjenega naftnega plina, ki je uporabljen kot osnovni energent v plinski kotlovnici znaša od 62.000 do 78.000 litrov, kar pomeni od 500 do 550 MWh toplotne energije.

Kotlovnica na lesno biomaso

Leta 2007 so v Termah Snovik zagnali novo kotlovnico na lesno biomaso moči 500 kW. Kotlovnica je namenjena pripravi toplote za celoten kompleks Term in skoraj v celoti nadomešča obstoječo plinsko kotlovnico na utekočinjen naftni plin.

Poraba energije za ogrevanje

Po podatkih, ki smo jih uspeli pridobiti znaša v letu 2008 poraba energije pri ostalih porabnikih v občini Kamnik 4.563 MWh. V tabeli 2.10 so navedeni še nekateri večji porabniki energije.


Tabela 2.10: Podatki o porabi energije v ostalih večjih porabnikih za leto 2008

Poraba energije (MWh)

Terme Snovik 2.716

Mercator center 33,1

Supermarket Spar 35,2

Tuš supermarket Kamnik 150,5

Tuš supermarket Bakovnik 115

Market Šmarca 71

Market Lidl 120,5

Kulturni dom 313,5

Policijska postaja 127

Frančiškanski samostan 119

Uršulinski samostan 86,5

Hotel Malograjski Dvor 104,2

Gostilna Mlakar Janez 111

Gostinstvo Pavovec 78,2

Plavalni bazen 114,2

2.3. Proizvodni in distribucijski energetski sistemi

2.3.1. Sistem daljinskega ogrevanja

Mesto Kamnik nima izrazito velikega sistema daljinskega ogrevanja, ki bi bil primerljiv s

sistemi v nekaterih primerljivih mestih (Kranj, Velenje, Ptuj, Kočevje, Jesenice, Ribnica,

Velenje).

Vsekakor pa ima mesto več centralnih kotlovnic in toplarno, ki napajajo manjše zaključene

sisteme stanovanjskih, industrijsko / obrtnih porabnikov kakor tudi javnih porabnikov.

Kot ločnico smo postavili sisteme, ki plasirajo letno okoli 1.000 MWh ali več energije večjemu

številu porabnikov, ki se z ogrevno in/ali tehnološko toploto oskrbujejo iz skupnega vira

toplote. Takih sistemov je v mestu Kamniku osem. Skupaj ti sistemi proizvedejo cca. 37.000

MWh toplotne in cca. 12.000 MWh električne energije.

Svilanit

Največji sistem za oskrbo z daljinsko toploto predstavlja sistem porabnikov, ki so priključeni

na kotlovnico Svilanit. Iz tega vira se napajajo industrijski porabniki (Eta in Svilanit) s

tehnološko in ogrevno toploto. Prav tako se iz tega vira napajajo z ogrevno toploto javni in

drugi porabniki ( Osnovne šola Toma Brejca in Frana Albrehta, Zdravstveni dom, CIRIUS,

vrtec, športna dvorana, Metalka).


Vsi porabniki skupaj dobijo cca. 23.000 MWh toplotne energije na leto, za kar se v kotlovnici

pokuri cca. 2.400.000 Sm3 zemeljskega plina na leto.

Industrijska toplarna EKO Energetika (TISA)

V primeru toplarne EKO Energetika lahko govorimo o pravem energetskem objektu.

Postrojenje je zasnovano za kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije.

Postrojenje kot osnovno in edino gorivo uporablja biomaso v obliki lesnih sekancev. Letno

proizvede cca. 12.000 MWh električne energije in cca. 1.270 MWh toplotne energije. Letna

poraba lesnih sekancev znaša cca. 155.000 prm.

S proizvedeno električno energijo EKO energetika napaja direktne porabnike na področju

bivše tovarne Stol, večji del energije pa gre v elektroenergetski sistem.

Proizvedeno toploto EKO distribuira preko sistema daljinske toplote 77 porabnikom ogrevne

in tehnološke toplote.

Stanovanjska kotlovnica Zikova ulica 3

Kotlovnica oskrbuje kompleks stanovanjskih blokov v Zikovi ulici 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12 in

v Livarski ulici 5,7.

Med stanovanjskimi kotlovnicami je to največja kotlovnica, ki letno proizvede cca. 4.370

MWh ogrevne toplote. Kot gorivo kotlovnica uporablja ekstra lahko kurilno olje (ELKO), letno

se v tej kotlovnici pokuri cca. 440.000 litrov goriva. Skupna moč instalirana v kotlovskih

napravah je 3.550 kW.

Stanovanjska kotlovnica Klavčičeva 3

Na to kotlovnico so vezani bloki v Klavčičevi ulici 2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13. Kotlovnica kot

gorivo uporablja ELKO, letno se ga pokuri cca. 245.000 l. Letna proizvodnja ogrevne toplote

znaša cca. 2.450 MWh. Instalirana moč kotlovskih naprav v tej kotlovnici znaša 2.350kW.

Stanovanjska kotlovnica Matije Blejca 10

Iz te kotlovnice se napajajo bloki v Ulici Matije Blejca 2,4,6,8,10,12,14,16,18,20. Kotlovnica

kot gorivo uporablja ELKO, letno se ga pokuri cca. 244.000 l. Letna proizvodnja ogrevne

toplote znaša cca. 2.435 MWh. Instalirana moč kotlovskih naprav v tej kotlovnici znaša

2.500kW.

Stanovanjska kotlovnica Tunjiška cesta 2

Kotlovnica napaja bloke na Tunjiški cesti 2, 2a,2b,2c in Fuţine 2, 2a. Kotlovnica kot gorivo

uporablja ELKO, letno se ga pokuri cca. 134.000 l. Letna proizvodnja ogrevne toplote znaša

cca. 1.340 MWh. Instalirana moč kotlovskih naprav v tej kotlovnici znaša 1.400 kW.

Stanovanjska kotlovnica Groharjeva ulica 10

Kotlovnica napaja bloke na Groharjevi 2,4,6,8,10,12,14,16,18,20. Kotlovnica kot gorivo

uporablja ELKO, letno se ga pokuri cca. 177.000 l. Letna proizvodnja ogrevne toplote znaša

cca. 1.765 MWh. Instalirana moč kotlovskih naprav v tej kotlovnici znaša 2.500 kW.


2.3.2. Plinovodno omreţje

Prenosni plinovodi na območju občine Kamnik so v upravljanju Geoplina Ljubljana.

Distribucijsko omreţje pa upravlja sistemski operater distribucijskega omreţja Adriaplin

d.o.o. Ljubljana.

Na območju občine Kamnik je postavljenih šest merilnoregulacijskih postaj (v nadaljevanju

MRP).

Tabela 2.11: MRP v občini Kamnik

MRP Tlak v barih vhod/izhod

Qmax* (Sm3/h)

2008 (Sm3/h)

Kamnik 50/5 4.500

Stol 5/3 320 113.457

Fructal Kamnik 5/1 289 209.962

Titan 5/2 651 1.627.115

Svit 5/1 154 1.034.562

Svilanit 5/1 1.097 2.630.368

*Največji pretok za MRP Kamnik je projektni podatek, za druge MRP pa največji

pretok po pogodbah o priključitvi.

Operater distribucijskega omreţja Adriaplin d.o.o. Ljubljana gradi plinovodno omreţje za

široko potrošnjo na juţnem delu občine Kamnik. Plinovodno omreţje je zgrajeno na območjih

krajevnih skupnosti Kamnik – Center, Mekinje, Perovo, Šmarca. Plinovodno omreţje za

široko potrošnjo je prikazano v Prilogi 1.

2.3.3. Oskrba z električno energijo

Distribucijsko omreţje na območju občine Kamnik

Strukturo srednjenapetostnega (SN) 20 kV distribucijskega omreţja na območju občine

Kamnik, ki v normalnem obratovalnem stanju obratuje kot radialno napajano omreţje in je v

celoti oskrbovano iz razdelilno transformatorske postaje RTP 110/20 kV Kamnik, je mogoče

deliti na mestno oziroma primestno kabelsko omreţje in nadzemno podeţelsko omreţje.

Srednjenapetostno mestno omreţje in s tem glavnina odjema v naselju Kamnik, je v

osnovnem napajalnem stanju oskrbovana z električno energijo po dveh kabelskih izvodih KB

20 kV Bakovnik in KB 20 kV Zaprice, ki tvorita preko medsebojnih povezav mestno kabelsko

zanko za potrebe zagotavljanja rezervnega napajalnega stanja. Večji del zanke je pri tem

grajen v zemeljskimi aluminijasti izvedbi z vodniki preseka 150 mm2. Prisotna so tudi tako

imenovana ozka grla v obliki oljnih kabelskih odsekov starejšega datuma izdelave in

manjšega preseka. Predvsem na izvodu KB 20 kV Zaprice zato ţe potekajo priprave za

ustrezno nadomestitev omenjenih vodnikov z večjimi preseki.

Nadzemno podeţelsko omreţje pa je na območju občine Kamnik mogoče razvrstiti glede na

smer njegovega poteka:

Proti jugu oziroma v smeri naselja Šmarca poteka daljnovod DV 20 kV Domţale, ki tvori zanko z daljnovodom DV 20 kV Kamnik na območju naselja Volčji Potok. Preko slednjega se tako v izrednih razmerah zagotavlja rezervno napajalno stanje iz RTP 110/20 kV Domţale. Omenjeni DV 20 kV Domţale sluţi hkrati v osnovnem


obratovalnem stanju za napajanje odjemalcev v obrtni coni Podgorje. V začetnem delu trase daljnovoda pa poteka vzporedno iz RTP 110/20 kV Kamnik tudi DV 20 kV Mengeš, ki je namenjen oskrbi odjema na območju občine Mengeš;

V smeri zahoda oziroma jugozahoda potekata daljnovoda DV 20 kV Črna in DV 20 kV Moste, ki medsebojno tvorita zanko na območju naselja Tunjice. Prvi napaja odjemalce v smeri Tunjic in odjemalce severno od mestnega kabelskega omreţja v Kamniku, vse do naselja Stahovica. Daljnovod DV 20 kV Moste pa sluţi za napajanje odjemalcev v občini Komenda in delno v občinah Cerklje na Gorenjskem in Vodice. Na območju slednjih je le ta preko prečnih povezav oziroma ločenih spojnih mest povezan z daljnovodi DV 20 kV Mengeš (RTP 110/20 kV Kamnik) in DV 20 kV Tacen (RTP 110/20 kV Črnuče);

Proti severozahodu se SN podeţelsko omreţje nadaljuje preko razdelilne postaje RP 20 kV Fuţine v smeri treh dolin; dolini Črne, Tuhinjske doline in Kamniške Bistrice. Omenjena razdelilna postaja, ki je locirana na istoimenskem predelu Kamnika, obratuje po konceptu teţiščne postaje oziroma podaljšanih zbiralk iz RTP 110/20 kV Kamnik preko dvojne kabelske povezave izvedene z bakrenimi vodniki preseka 240 mm2. Pri tem tvorita arterijska voda, ki potekata po Tuhinjski dolini oziroma dolini Črne in se oskrbujeta z električno energijo iz RP Fuţine, odprto zanko. Hkrati pa sta preko ločenih spojnih mest povezana z daljnovodom DV 20 kV Tuhinj (RTP 110/20 kV Domţale).

Glavni deli podeţelskih daljnovodov so večinoma izvedeni z vodniki tipa Al/Je 70/12 mm2,

medtem ko so posamezni radialni odcepi do končnih TP 20/0,4 kV večinoma izvedeni z

vodniki manjšega preseka. Na območjih goste poseljenosti pa prevladujejo predvsem

zemeljski SN vodi v aluminijasti izvedbi preseka 150 oziroma 70 mm2.

Poleg omenjenega SN omreţja potekajo na območju občine Kamnik tudi naslednji

neposredni izvodi iz RTP 110/20 kV Kamnik namenjeni potrebam večjih industrijskih

odjemalcev. Tako se podjetje Titan Kamnik oskrbuje z električno energijo po zemeljskem

izvodu KB 20 kV Titan, rezervno obratovalno stanje pa je podjetju mogoče zagotoviti po

neposrednem daljnovodu DV 20 kV Titan. Tudi za podjetje Calcit d.d. je zgrajen neposreden

zemeljski vod izveden v bakreni izvedbi, preseka 240 mm2 vse do mesta odjema na območju

naselja Stahovica. Rezervno napajalno stanje pa se podjetju zagotavlja preko zemeljskega

izvoda enakega preseka iz RP Fuţine, ki v normalnem obratovalnem stanju napaja

odjemalce v dolini Črne.

Osnovni napajalni vir območja pomeni RTP 110/20 kV Kamnik kot daljinsko voden objekt, v

katerem obratujeta po dve transformatorski enoti z 31,5 MVA instalirane moči. Razporeditev

odjema na obe transformaciji je izvedena tako, da se glavnina odjema v osnovnem

napajalnem stanju oskrbuje z električno energijo preko ene transformatorske enote medtem,

ko sluţi druga za napajanje nestanovitnega odjema v tovarni Titan. Iz omenjenega razloga

dosega obremenjenost transformacije namenjene široki potrošnji mejne dopustne vrednosti v

času koničnih obremenitev.

Konična obremenitev kabelskih izvodov KB 20 kV Bakovnik in KB 20 kV Zaprice, ki tvorita

mestno kabelsko omreţje, je v letu 2008 znašala 4 MVA oziroma 4,7 MVA. To pomeni, da

dosega obremenitev omenjenih izvodov, ki si medsebojno zagotavljajo rezervno napajalno

stanje, do 93 % termične meje vodnikov, pri upoštevanju faktorja polaganja vodnikov v

zemljo. Zaradi prisotnosti kabelskih odsekov manjšega preseka v sami strukturi mestnega

omreţja pa skupna konična moč izvodov celo presega razpoloţljive prenosne zmogljivosti

posameznih odsekov. V ta namen bo potrebno v prihodnosti določiti podrobno dinamiko


razvoja 20 kV mestnega kabelskega omreţja v Kamniku, ki bo vsebovala vsaj enega

oziroma celo dva nova izvoda iz razdelilno transformatorske postaje RTP 110/20 kV Kamnik.

Glede na konične obremenitve in razpoloţljive rezervne zmogljivosti distribucijskega omreţja

na obravnavanem območju izstopata še daljnovoda DV 20 kV Moste in DV 20 kV Mengeš.

Razbremenitev slednjega se vse do izgradnje načrtovane RTP 110/20 kV Mengeš s

pripadajočimi SN izvodi, ki bo vključena v obstoječ DV 110 kV Domţale – Kamnik,

predvideva z izgradnjo 20 kV kabelske povezave GTP Lek1 – Kolodvorska (predviden

pričetek gradnje v letu 2009). Z navezavo na obstoječ izvod KB 20 kV Induplati (RTP 110/20

kV Domţale) bo nova povezava pomenila moţnost ločitve večjega dela kabelskega SN

omreţja v Mengšu od obstoječega prostozračnega napajanja po daljnovodu DV 20 kV

Mengeš (RTP 110/20 kV Kamnik).

Na obravnavanem območju se nahaja 190 transformatorskih postaj v pristojnosti podjetja

Elektro Ljubljana d.d., katerih poloţaj in nazivna moč sta prikazana v Prilogi 3.

Proizvodnja električne energije

Na območju občine Kamnik se nahaja več obratov za proizvodnjo električne energije in sicer

15 malih hidroelektrarn, dve elektrarni na biomaso in fotovoltaična elektrarna s skupno

instalirano močjo 3386 kW in fakturirano močjo 19.311.721 kWh v letu 2008 (Tabela 2.12).

Tabela 2.12: Proizvajalci električne energije in njihova moč

Naziv elektrarne Instalirana moč (kW)

Fakturirana količina 2008 (kWh) Lastnik

HE Piroliza

2200

1.117.906 EKO ENERGETIKA d.o.o., KAMNIK

TE na biomaso Piroliza I 6.155.654 EKO ENERGETIKA d.o.o., KAMNIK

TE na biomaso Piroliza II 6.919.706 EKO ENERGETIKA d.o.o., KAMNIK

HE KIK Kamnik 430 2.209.199 KIK KAMNIK d.o.o.

MFE Berlec 6

HERNAUS ELIZABETA BERLEC s.p.

MHE Bakovnik 215 970.389 KOLIČEVO KARTON d.o.o.

HE Homar 41 104.640 HOMAR FRANC

HE Mihovc 41 88.706

RIBOGOJNICA MIHOVC SANDI BURKELJCA s.p.

HE Strmole 33 160.667 STRMOLE ALEŠ s.p.

HE Šterbenc 41 280.700 ŠTERBENC ZDRAVKO s.p.

MHE Šunce 140 315.007 VOMATIC d.o.o., STAHOVICA

HE Bistričica 16 11.306 BIRO AGP MARKO KALIŠNIK s.p.

HE Bitnja 16 52.461 SREČO URANKAR s.p.

HE Cevec 16 37.570 CEVEC JOŢE

HE Osolnik 16 33.387 OSOLNIK PETER

HE Zore 16 38.413 ZORE ALEŠ s.p.

HE Martinc 106 615.280 VOMATIC d.o.o., STAHOVICA

HE Črna 53 200.730 VOMATIC d.o.o., STAHOVICA

Skupaj 3386 19.311.721


2.3.4. Javna razsvetljava

Z javno razsvetljavo v občini Kamnik upravlja podjetje KPK d.d. Kamnik, Cankarjeva 11.

Letna poraba električne energije v letu 2008 je bila 1.089,6 MWh, po podatkih, ki jih je

posredoval Elektro Ljubljana pa 1.130,3 MWh. Razlika vključuje porabo električne energije

za razsvetljavo na regionalnih cestah, pogon semaforjev, razsvetljavo kulturnih spomenikov

in dekorativnih fasad.

Strošek električne energije za javno razsvetljavo v letu 2008 je bil 116.109 € in strošek

vzdrţevanja pa je bil 73.770 €.

Sistem javne razsvetljave je v dobrem stanju, vendar po podatkih upravljavca povsem ne

ustreza novi uredbi o svetlobnem onesnaţevanju (Ur.l. RS, št. 81/2007).

Tabela 2.13: Vrsta in število sijalk v javni razsvetljavi

Tip sijalke Moč sijalk (W) Število sijalk

Visokotlačne ţivosrebrne 125 155

Visokotlačne ţivosrebrne 250 323

Visokotlačne natrijeve 70 in 150 2088

2.3.5. Pregled večjih kotlovnic in porabnikov toplote

V nadaljevanju so našteti večji porabniki energije. V tem poglavju je poudarek le na industriji

in javnih objektih.

Večje kotlovnice, ki napajajo manjše toplarniške sisteme so opisane v poglavju 2.3.1.

EKO Energetika

EKO Energetika je daleč največji porabnik energije na področju mesta Kamnik. Letno pokuri

cca. 155.000 prm. V sklopu te kotlovnice so instalirane naslednje naprave:

kotel moči 9,3 MW, ki kot osnovno gorivo uporablja lesno biomaso – sekance. Nazivna moč kotla je cca. 16t/h visokotlačne pare tlaka cca. 42 bar in temperature cca. 430 °C,

turbina 1 je odjemno - kondenzacijska, z nazivno električno močjo na sponkah generatorja 1.280 kWe,

turbina 2 je kondenzacijska turbina, z nazivno električno močjo na sponkah generatorja 1.228 kWe,

toplotna postaja moči 4 MW, ki omogoča kogeneracijsko proizvodnjo toplote. Na primarni strani se toplotna postaja napaja s paro iz turbinskega odjema ter predaja toploto toplarniškemu sistemu, ki deluje znotraj območja nekdanjega podjetja »Stol Kamnik«. Ta sistem deluje na temperaturnem reţimu 90/70 °C. Sistem oskrbuje 73 porabnikov ogrevne toplote, ki so locirani na področju bivšega Stola.

Karakteristični podatki iz obratovanja EKO energetika v letu 2008 in odraţajo povprečno

obratovanje v zadnjih letih.


Kot je razvidno iz podatkov v tabeli 2.14 je objekt namenjen kombinirani proizvodnji toplotne

in električne energije.

Iz podatkov o obratovanju je razvidno, da turbini v praksi dejansko ne dosegata nominalnih

parametrov pri proizvodnji električne energije. Obe turbini lahko pri konični moči dejansko

doseţeta električno moč okoli 980 kWe.

Na osnovi prikazanih podatkov je razvidno da gre za daleč največjega porabnika primarne

energije v občini.

Tabela 2.14: Obratovalni podatki EKO Energetika za leto 2008 (Vir: EKO Energetika)

Proizvedena sveţa para MWh 58.072,76

Proiz. el. energija na sponkah generatorja 1 MWh 6.163,14

Proiz. el. energija na sponkah generatorja 2 MWh 6.930,98

El. energija oddana v omreţje (brez hidroenergije) MWh 8.469,85

El. energija oddana direktnim porabnikom MWh 3.133,90

El. energija lastna poraba Energetike MWh 1.191,93

Prodana toplota MWh 1.269,70

Poraba biomase prm 155.755,00

Ocenjena kurilnost povpr. MWh / nm3 0,80

Dovedena energija v gorivu MWh 124.620,00

Proiz. električna energija brez lastne porabe MWhe 11.902,19

Proiz. toplotna energija brez lastne porabe MWht 1.269,70

Skupaj koristna energija MWh 13.171,89

Kotlovnica Svilanit

Kotlovnica Svilanit sodi med večje energetske objekte v mestu. Kotlovnica proizvaja paro za

potrebe tehnoloških porabnikov v tovarnah ETA in Svilanit ter toplo vodo za potrebe

toplovodnega omreţja Občine Kamnik. Letna poraba primarne energije/zemeljskega plina v

kotlovnici znaša cca. 23.800 MWh (povprečje zadnjih let). Kotlovnica pokriva vse lastne

potrebe po tehnološki in ogrevni toploti, pokriva pa tudi zunanje porabnike. Okvirna

energijska bilanca je prikazana v tabeli 2.15.

Tabela 2.15: Okvirna energijska bilanca kotlovnice Svilanit

MWh

Letna poraba plina v Svilanitu 25.000

Koristna toplota - skupaj 22.500

Dovedena toplota v ETO 7.214

Lastna poraba energije v Svilanitu 10.649

Toplarniški sistem 3.743

Izgube toplarniškega sistema 893


Poleg lastnih potreb se z energijo iz kotlovnice oskrbuje tudi:

sosednja tovarna ETA se oskrbuje s toplotno energijo iz kotlovnice Svilanit. Letna dobava znaša cca. 7.200 MWh. Topota se dobavlja v obliki pare, pri čemer se kondenzat ne vrača v kotlovnico. V tovarni ETA se para porabi za tehnologijo in za potrebe ogrevanja;

Toplarniški sistem Kamnika, ki oskrbuje porabnike kot je razvidno iz tabele 2.16 v nadaljevanju.

Tabela 2.16: Poraba energije v toplarniškem sistemu

MWh

OŠ Toma Brejca 421

OŠ Frana Albrehta 362

Telovadnica 254

Zdravstveni dom Kamnik 456

CIRIUS Kamnik 1.720

Vrtec BS3/2 84

Blok BS3/1 97

Metalka 349

Skupaj prodane toplotne energije 3.743

Skupaj proizvedena toplotna energija 4.637

Izgube toplovoda 893

V sklopu kotlovnice se nahajata dva parna kotla in en toplovodni kotel. Parna kotla sta bila

izdelana v letih 1971 in 1983, toplovodni v letu 1996. Starejši od obeh parnih kotlov je

dotrajan in ni v obratovalnem stanju. Toplarna lahko z razpoloţljivimi kotli pokrije vse

energetske potrebe in ima še rezervo v moči.

Oba parna kotla sta opremljena s kombinirani gorilnikom na katerem se primarno kuri

zemeljski plin, kot rezervno gorivo pa obstaja moţnost kurjenja ELKO, ki je na skladišču na

lokaciji Svilanit. (nekdanji mazutni rezervoar je v najemu in ga najemnik uporablja kot

vmesno skladišče za distribucijo ELKO do končnih potrošnikov).

Toplovodni kotel nima moţnosti kurjenja na ELKO, obstaja pa moţnost ogrevanja

toplovodnega omreţja Kamnik preko parnega toplotnega izmenjevalca, ki pokriva celotne

potrebe omreţja. Ţal pa trenutno nima nobene rezerve za pokrivanje tehnoloških potreb v

primeru izpada parnega kotla.

ETA Kamnik

ETA je pomemben porabnik energije. Veliko večino (cca. 93%) potrebne energije dobi iz

kotlovnice Svilanit. Ostalo (cca. 7%) večinoma za tehnološke potrebe, proizvede na svoji

lokaciji, pri čemer uporablja UNP, ZP in ELKO.


Kotlovnica Titan

Na lokaciji Titana so locirane tri delovne organizacije in sicer Titan d.d., Cimos Titan d.o.o. in

Euro-tools d.o.o.. Vse tri se z ogrevno toploto napajajo iz skupne kotlovnice. V skupni

kotlovnici so nameščeni trije kotli moči 2 * 2,8 MW in 1* 0.9 MW. Temperaturni nivo je bil

140/90 °C in je bil zniţan na 110/70 °C. Letno se v kotlovnici pokuri cca. 0,9 do 1,1 milijona

standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina.

Poleg ogrevanja se na lokaciji porabijo pomembne količine plina za tehnološke potrebe.

Energetika je zelo dobro vodena.

Calcit

Pomemben porabnik energije v občini je Calcit d.o.o.; glavnina energije se porabi na lokaciji

kjer je separacija. Tako se na tej lokaciji porabi letno 44.000 MWh električne energije in cca.

1.836.000 l UNP (cca. 12.700 MWh). Velika večina energije se porabi v tehnološkem

postopku.

V pripravi je zagon novega tehnološkega porabnika, pri čemer je ocenjeno, da se bo poraba

UNP povečala za ca 50%.

Kotlovnica KIK

KIK Kamnik d.o.o. je bil pred leti med večjimi porabniki toplote. Letno je v svoji kotlovnici

pokuril preko 500.000 ELKO. Z upadanjem proizvodnje ter skrbnejšim gospodarjenjem z

energijo so se potrebe po toploti bistveno zmanjšale. Po izvedbi energetskih varčevalnih

ukrepov in zamenjavi kotla (postavljen je bil nov kotel moč 1,9 MW) se je poraba goriva zelo

zmanjšala in sedaj znaša v povprečju okoli 180.000 l ELKO letno.

V KIK – u imajo izdelano tudi študijo za postavitev kogeneracije, vendar v sedanjih

gospodarskih razmerah ne razmišljajo o realizaciji le-tega.

Dom starejših občanov

Ena od večjih kotlovnic se nahaja v Domu starejših občanov Mekinje. V kotlovnici kot gorivo

uporabljajo ekstra-lahko kurilno olje in zemeljski plin. Letna poraba znaša ca 1.570 MWh, kar

to kotlovnico uvršča med večje kotlovnice v Kamniku. Kotlovnica je bila v letu 2009

prenovljena in se sedaj kot gorivo uporablja zemeljski plin.

2.3.6. Hlajenje prostorov

V občini Kamnik ni večjih sistemov namenjenih za hlajenje. V javnih objektih in tudi v

industriji se za hlajenje uporabljajo večinoma lokalni sistemi.

2.4. Skupna raba energije v občini in emisije škodljivih snovi

2.4.1. Skupna raba energije

V tem poglavju je zdruţena celotna poraba toplotne energije za vse skupine porabnikov v občini Kamnik.


Za ogrevanje individualnih stanovanj se v občini Kamnik po podatkih SURS-a (popis prebivalstva 2002) uporablja predvsem ekstra lahko kurilno olje (40%) ter les in lesni odpadki (29%). Iz skupnih kotlovnic, ki za ogrevanje uporabljajo kurilno olje in vedno več tudi zemeljski plin se ogreva 19 % stanovanj.

Skupna poraba toplotne energije za ogrevanje individualnih stanovanj v občini Kamnik je ocenjena na 89.126 MWh. Skupna poraba električne energije za gospodinjstva v letu 2008 je bila 43.262 MWh.

V javnih objektih, ki smo jih zajeli v naših analizah in od katerih smo prejeli podatke je poraba

energije za ogrevanje v letu 2008 znašala 5.825 MWh. Poraba električne energije pa je v

javnih objektih znašala 2.457 MWh.

Skupna poraba energije za ogrevanje in tehnologijo v industriji ter poraba energije pri ostalih

porabnikih v občini Kamnik za leto 2008 je 226.021 MWh. Poraba električne energije v

industriji za leto 2008 pa je znašala 110.211 MWh.

Tabela 2.17: Podatki o skupni porabi energije v občini Kamnik za leto 2008

ELKO (MWh)

Les in lesni ostanki (MWh)

UNP (MWh)

ZP (MWh)

Skupaj (MWh)

Individualno ogrevana stanovanja

37.050 26.842 - 8.122 72.014

Stanovanja ogrevana iz skupnih kotlovnic

12.750 - - 4.361 17.111

Javni sektor 3.047 - 40 2.738 5.825

Ostali (industrija in obrt) 7.411 134.880 13.083 70.647 226.021

SKUPNO 60.258 161.722 13.123 85.868 320.971

Skupna poraba energije za ogrevanje in tehnologijo v občini Kamnik za leto 2008 znaša po naših ocenah 320.971 MWh, skupna poraba električne energije pa znaša 153.473 MWh. Z upoštevanjem še porabljene električne energije za javno razsvetljavo pa je skupna poraba električne energije v občini Kamnik 154.603 MWh.

Tabela 2.18: Podatki o skupni porabi energije v občini Kamnik za leto 2008

Poraba energije (MWh) Poraba električne energije (MWh)

STANOVANJSKI SEKTOR 89.126 43.262

JAVNI OBJEKTI 5.825 2.457

INDUSTRIJA 220.266 110.211

OSTALI OBJEKTI 5.755 -

SKUPAJ 320.971 153.473


Diagram 2.11: Deleţi skupne rabe energije za posamezne skupine objektov

2.4.2. Poraba in struktura energentov

V tabeli 2.19 je prikazana struktura in poraba energentov v občini Kamnik v letu 2008. Iz diagrama 2.12 in tabele 2.19 je razvidno, da je glavni energent v občini Kamnik les in lesni ostanki zaradi velike porabe lesa in lesnih ostankov v EKO-energetiki za proizvodnjo električne energije in toplote.

Tabela 2.19: Poraba energentov v občini Kamnik v letu 2008

ELKO (l) Les in lesni ostanki (m3/ prm) UNP (l) ZP (Sm

3)

Individualno ogrevana stanovanja

3.704.814 11.138 m3 - 854.893

Stanovanja ogrevana iz skupnih kotlovnic

1.274.907 - - 459.039

Javni sektor 304.722 - 5.750 228.250

Ostali 741.100 168.600 1.896.100 7.436.544

SKUPNO 6.025.543 11.138 m3 / 168.600 prm 1.901.850 8.978.726

Diagram 2.12: Deleţi skupne porabe posameznih energentov


2.4.3. Emisije škodljivih snovi

Emisije škodljivih snovi

Raba energije je vedno povezana z vplivi na okolje. Pri zgorevanju goriv za proizvodnjo toplotne energije obremenjujemo okolje z bolj ali manj škodljivimi snovmi. Izpuste snovi v okolje s skupnim imenom imenujemo »emisija«. V kurilni napravi nastajajo kot produkti zgorevanja dimni plini in z njimi emisije škodljivih snovi predvsem CO2, CO, NOx, SO2 in trdni delci. Sestava dimnih plinov je odvisna od kakovosti zgorevanja. Koncentracije posameznih emitiranih elementov, ki jih je dovoljeno spuščati v okolje so določene z mejno emisijsko koncentracijo.

Zaradi podnebnih sprememb, ki so posledica emisij toplogrednih plinov, so drţave po svetu sprejele vrsto ukrepov za njihovo zniţanje. Leta 1997 se je oblikoval Kjotski sporazum, s katerim naj bi drţave podpisnice zmanjšale izpust toplogrednih plinov za 5,2 % od ravni, ki je bila ugotovljena leta 1990. Doslej ga je ratificiralo več kot 170 drţav, med njimi tudi Slovenija. Slovenija, ki je protokol ratificirala leta 2002 je zavezana, da izpuste toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 zniţa za 8 % pod raven iz leta 1986. Vlada RS je decembra 2007 sprejela operativni program zmanjšanja izpustov za obdobje 2008-2012. Zmanjšanje emisij bo doseţeno z:

izboljšanjem energetskih lastnosti stavb in delovanja ogrevalnih in hladilnih sistemov,

povečanjem rabe OVE in zamenjavo goriv z večjo vsebnostjo ogljika z gorivo z niţjo vsebnostjo ogljika v gospodinjstvih in v storitvenem sektorju za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode,

kvalificirano proizvodnjo električne energije (soproizvodnja električne energije in toplote ter proizvodnja električne energije na osnovi obnovljivih virov),

večjo energetsko učinkovitostjo rabe električne energije v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih.

Za preračun emisij za različne vrste energentov se uporabljajo standardni podatki, ki so prikazani v tabeli 2.20.

Tabela 2.20: Vrednosti za preračun emisij posameznih energentov

Energent CO2 SOX NOX CXHX CO prah

kg/TJ kg/TJ kg/TJ kg/TJ kg/TJ kg/TJ

ELKO 74.000 120 40 6 45 5

UNP 55.000 3 100 6 50 1

Zemeljski plin 57.000 0 30 6 35 0

Les 0 11 85 85 2.400 35

Elektrika 138.908 806 722 306 1.778 28

Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5.100 320

Vir: IJS, Center za energetsko učinkovitost: Zmanjševanje emisij TPG.

Za pregled emisijskih faktorjev podajamo lastnosti posameznih spojin:

Ţveplov dioksid (SO2): molska masa je 64 g/mol; strupen, brezbarven plin teţji od zraka in ostrega vonja, ki z vodno paro tvori ţveplasto kislino, ki je kot vodna raztopina nizke koncentracije poznana kot »kisel deţ« in se utemeljeno povezuje z problematiko »umiranja gozdov«. SO2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draţenje dihalnih poti,..

Ogljikov monoksid (CO): molska masa je 28 g/mol; pribliţno enako teţek kot zrak, ţivljenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarven plin brez vonja in zato še posebno nevaren in se pri


vdihovanju veţe na hemoglobin namesto kisika, zato lahko pri izpostavljenosti višjim koncentracijam pride do ti. zadušitve celic. CO nastaja pri nepopolnem izgorevanju.

Dušikovi oksidi (NOx): molska masa je 46 g/mol kot NO2; teţji od zraka, nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik ter pri visokih temperaturah zgorevanja nad 1.000 °C. dušikovi oksidi so ţivljenjsko nevarni plini.

Ogljikov dioksid (CO2): molska masa je 44 g/mol; brezbarven plin, teţji od zraka, nastaja pri vseh procesih zgorevanja. CO2 je glavni krivec za učinek tople grede in njegova koncentracija v atmosferi se stalno povečuje kar je posledica industrializacije in stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji.

Ogljikovodiki (CxHx): v dimnih plinih, so produkt nepopolnega zgorevanja

Tabela 2.21: Emisije spuščene v okolje v kg v občini Kamnik v letu 2008

CO2 SOx NOx Cx Hx CO prah

ELKO 16.058.000 26.040 8.680 1.302 9.765 1.085

UNP 2.596.000 142 4.720 283 2.360 47

Les in lesni odpadki 0 6.150 47.523 47.523 1.341.840 19.568

Zemeljski plin 17.613.000 0 9.270 1.854 10.815 0

Skupaj 36.267.000 32.332 70.193 50.962 1.364.780 20.700

V tabeli 2.21 so prikazane emisije, ki se v ozračje sprostijo na območju občine Kamnik. Poleg navedenih količin, pa se na področju Slovenije v ozračje sprosti še dodatne količine emisij na račun električne energije porabljene v občini Kamnik.

Diagram 2.13: Emisije plinov, ki se ustvarijo pri proizvodnji energije v kg/leto


2.5. Potencial lokalnih energetskih virov (lokalni obnovljivi viri energije)

2.5.1. Obstoječe izkoriščanje obnovljivih virov energije

Na območju občine Kamnik je prisotno izkoriščanje obnovljivih virov energije (OVE). Glavni obnovljivi vir je lesna biomasa, ki jo izkoriščajo v naslednjih podjetjih: TISA d.o.o, Terme Snovik d.o.o., Menina d.d., Stol Pisarniški stoli d.o.o..

Na območju občine Kamnik je za proizvodnjo električne energije iz OVE 15 malih hidroelektrarn in ena fotovoltaična elektrarna.

Terme Snovik pa poleg biomase izkoriščajo še toplotne črpalke in sprejemnike sončne energije. Sprejemnike sončne energije za pripravo tople sanitarne vode izkoriščajo tudi v Arboretumu Volčji Potok in v individualnih hišah.

2.5.2. Ocena potenciala lokalnih virov energije

Lesna biomasa

Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. Sem spada: les in lesni ostanki (lesna biomasa), ostanki iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, sortirani odpadki iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organska frakcija mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode ţivilske tehnologije. Biomasa sodi med obnovljive vire energije.

Lesna biomasa je najbolj znana oblika biomase. Okrog 7-10 odstotkov osnovnih energetskih potreb na svetu zadostimo z lesno biomaso, ki obsega predvsem naravni les. V skupino lesne biomase uvrščamo:

les iz gozdov,

les iz površin v zaraščanju,

les iz kmetijskih in urbanih površin,

lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa,

odsluţen (neonesnaţen) les.

Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo toploto, ki jo nato lahko uporabimo za ogrevanje ali pa tudi za proizvodnjo električne energije. Pretvorba energije lesne biomase v toplotno energijo poteka v kotlih. Sodobni kotli so narejeni tako, da pridobivanje toplote poteka čim bolj učinkovito in okolju prijazno ter hkrati čim bolj udobno kar je doseţeno z avtomatizacijo kurjenja. Prednosti izkoriščanja lesne biomase:

je obnovljiv vir energije,

prispeva k čiščenju gozdov,

zmanjšuje emisije CO2 in SO2,

zmanjšuje uvozno odvisnost,

zagotavlja razvoj podeţelja,

odpira nova delovna mesta.


Slabosti izkoriščanja lesne biomase je visoka cena tehnologije in še vedno premajhno

zavedanje pomena obnovljivih virov energije (Vir: www.aure.si ).

Potencial lesne biomase v Sloveniji

Slovenija je izredno gozdnata drţava s kar 57 % površine poraščene z gozdovi. Po analizah projekta, zaključenega v letu 2005, so v Sloveniji daleč najpomembnejši viri lesne biomase za energijo gozdovi. Po analizi načrtovanega poseka ter analizi sortimentne strukture poseka je trajni potencial lesne biomase za energetsko rabo iz gozdov okrog 1.400.000 m³ letno (Podatki ZGS).

Slika 2.1: Deleţ gozda po občinah (Vir: www.biomasa.si)

V zasebnih gozdovih se v zadnjih letih poseka le pribliţno dve tretjini tiste količine lesa, ki bi ga bilo moţno posekati po gozdnogospodarskih načrtih. Razlog je predvsem v tem, da v Sloveniji prevladuje majhna zasebna gozdna posest (v povprečju meri le 2,6 ha), majhni gozdni posestniki pa, razen v primeru, da sami potrebujejo drva, nimajo ekonomskega interesa za gospodarjenje s svojimi gozdovi.

Slika 2.2: Načrtovan posek lesa primernega za energetsko rabo iz gozdov (ZGS, 2005) (Vir: www.biomasa.si)

http://www.aure.si/

http://www.biomasa.si/



Z povečevanjem realizacije načrtovanega poseka bi lahko povečali tudi količine lesa primernega za energetsko rabo. Po projekcijah ZGS bi lahko do leta 2020 povečali posek lesa uporabnega v energetske namene za več kot 100 %. Deleţ gozda v občini je izračunan na podlagi podatkov Zavoda za gozdove o površinah gozda in podatkov Statističnega letopisa RS o površinah občin.

Slika 2.3: Potencial lesne biomase na negozdnih zemljiščih v Sloveniji (ZGS,2005) (Vir: www.biomasa.si)

Iz vsakdanjega ţivljenja vemo, da na podeţelju lastniki zemljišč pridobijo na svojih negozdnih zemljiščih vsako leto precej lesa slabše kakovosti, s katerim krijejo svoje potrebe po drveh. Les pridobijo pri obsekovanju ţivih mej, s posekom posamičnih dreves ali dreves, ki rastejo v šopih ali skupinah drevja zunaj gozda, s posekom starega sadnega drevja ali tudi z ţaganjem debelejših vej ipd. V letu 2004 je ZGS z metodo dvostopenjskega vzorčenja na negozdnih zemljiščih ocenil prirastek, lesno zalogo ter potencial lesa uporabnega v energetske namene. Na negozdnih zemljiščih v Sloveniji je trajno razpoloţljivo okrog 300.000 m³ lesa uporabnega v energetske namene letno.

Slika 2.4: Ocenjene količine lesnih ostankov na nivoju upravnih enot (GIS, 2005) (Vir: www.biomasa.si)




Na Gozdarskem inštitutu so v letu 2004 izvedli obširno anketiranje lesnopredelovalnih obratov. Glavni namen anketiranja je bil zbrati podatke o razpoloţljivih količinah lesnih ostankov v Sloveniji. Skupna količina lesnih ostankov je bila izračunana iz vrnjenih vprašalnikov (N=360). Ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nekaj več kot 850.000 t lesnih ostankov. Če upoštevamo še deleţ lesnih ostankov, ki ga uporabijo podjetja sama za pokrivanje svojih potreb po energiji, potem je trenutno letno na razpolago še 510.000 t lesnih ostankov.

Potencial lesne biomase v občini Kamnik

Gozdovi v občini Kamnik (gozdnogospodarsko območje Ljubljana) po podatkih gozdnogospodarskih načrtov pokrivajo 18.251 ha gozdov, kar predstavlja 68,61 % gozdnatost. V zasebni lasti je 12.631 ha kar predstavlja 69,2 %. Podatki za površino in posek v drţavnih gozdovih niso povsem zanesljivi, ker se je v ureditvenem obdobju zaradi denacionalizacijskih postopkov menjalo lastništvo, ki se zaradi predpisanega vodenja evidenc ne more aţurirati (Vir: Zavod za gozdove Slovenije, KE Kamnik ).

Gozd predstavlja enega od pomembnih naravnih obnovljivih virov, s katerim lahko ob primernem izkoriščanju in tehnologiji zagotavljamo ustrezno preskrbo lesnopredelovalne industrije z lesnimi surovinami, hkrati pa tudi določeno stopnjo energetske oskrbe prebivalstva. Povprečna lesna zaloga gozdov na območju občine Kamnik znaša 226 m3/ha in tekoči letni prirastek 5,4 m3/ha.

Z gozdovi je potrebno gospodariti na sonaraven način z namenom zagotavljanja trajnega opravljanja vseh funkcij, ki se pojavljajo v prostoru.

Tabela 2.22: Skupna lesna zaloga in letni prirastek v gozdovih v občini Kamnik

Skupna lesna zaloga (m3) Letni prirastek (m

3/leto)

Iglavci 2.043.524 - 53.394

Listavci 2.079.830 - 45.769

Skupaj 4.123.354 - 99.163

Tabela 2.23: Načrtovani desetletni moţni posek v gozdovih v občini Kamnik

Načrtovan desetletni moţni posek

Zasebni (m3) Drţavni (m

3) Skupaj (m

3)

Iglavci 169.566 50.365 219.931

Listavci 152.470 35.001 187.471

Skupaj 322.036 85.366 407.402

Tabela 2.24: Podatki za predhodni desetletni gozdnogospodarski načrt

Zasebni (m3) Drţavni (m

3) Skupaj (m

3)

Načrtovan posek

Iglavci 169.566 50.365 219.931

Listavci 152.470 35.001 187.471

Skupaj 322.036 85.366 407.402

Realiziran posek

Iglavci 220.492 33.785 254.277

Listavci 111.271 23.463 134.735

Skupaj 331.763 57.248 389.011


Ocena energetskega potenciala lesne biomase iz gozdov

Najvišji moţni posek po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih znaša 4,0 m3/ha/leto, kar pomeni, da se letno lahko poseka pribliţno 73.000 m3 lesa, ki je realiziran z 38.900 m3, torej v gozdu letno ostane 34.100 m3 dovoljenega poseka.

Ostankov in lesa za drva je na področju občine Kamnik vsaj 60% poseka, tako da je ocena letnega razpoloţljivega potenciala za gorivo cca. 20.460 m3. Če upoštevamo, da je to predvsem bukov in smrekov gozd in upoštevamo kurilnost 2.400 kWh/m3 lahko dobimo 49.100 MWh energije, kar znese 4.910.000 litrov ELKO ali pa 5.168.400 m3 zemeljskega plina.

Energetski potencial lesne biomase, ki ostaja v kamniških gozdovih, presega porabo fosilnih goriv za ogrevanje stanovanj v občini in je iz narodno gospodarskega vidika nedopustno potratno razsipavati z denarjem in kupovati energente v tujini, svoje na dosegu roke pa

puščati propadati.

Potencial lesnih ostankov iz lesno predelovalnih obratov

Na področju občine Kamnik je nekaj manjši lesno predelovalnih obratov, ki svoje lesne ostanke sami pokurijo. Večji proizvajalec in pa tudi porabnik lesnih ostankov je tovarna Menina, ki letno za lastne potrebe pokuri 3.220 prm lesnih ostankov.

Sončna energija

Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Čist in donosen vir, ki nama lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Energija, ki jo sonce seva na zemljo, je 15.000 krat večja od energije, kot jo porabi človek. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnaţuje okolja in je hkrati brezplačna. Zato mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem moţnem obsegu. Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, ogrevanje bazenov in za proizvodnjo elektrike za osvetljevanje in hišne porabnike. Pri tem pa se pojavijo določeni tehnični in investicijski problemi. Kakor koli sončna energija je energija prihodnosti, njeno uveljavitev pa ovira le draga cena v primerjavi z konvencionalnimi viri energije.

Sončno energijo lahko izkoriščamo na tri načine:

s solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov - pasivna izraba. Pomeni rabo primernih gradbenih elementov (okna, sončne stene, stekleniki ipd) za ogrevanje stavb, osvetljevanje in prezračevanje prostorov,

s sprejemniki sončne energije za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov - aktivna izraba. Pomeni rabo sprejemnikov sončne energije v katerih se segreje voda za pripravo tople vode in zrak za ogrevanje prostorov,

s sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije - fotovoltaika. Gre za pretvorbo sončne energije neposredno v električno energijo preko sončnih celic. Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije,

Prednosti izkoriščanja sončne energije:

proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna,

izkoriščanje sončne energije ne onesnaţuje okolja,

proizvodnja in poraba sta na istem mestu,

fotovoltaika omogoča oskrba z električno energijo odročnih področij in oddaljenih naprav.


Slabosti izkoriščanja sončne energije:

teţave pri izkoriščanju sončne energije zaradi različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij,

cena električne energije pridobljene iz sončne energije je veliko draţja od tiste proizvedene iz tradicionalnih virov.

Slovenija ima glede na ugodno zemljepisno lego precejšnje potenciale za rabo sončne energije. Po podatkih ARSO je energetski potencial sončne energije v Sloveniji 83.000 PJ, seveda pa je le majhen del te energije moţno izkoristiti za energetske namene. Najbolj obsevano je območje Primorske, kar je razvidno iz slike 2.5. Občina Kamnik, ki leţi na severu osrednje Slovenije prejme med 4000 MJ/m2/a in 4200 MJ/m2/a sončne energije.

Slika 2.5: Letno globalno sončno obsevanje Slovenije

Glede na trend večanja števila ur sončnega obsevanja od leta 1981 naprej pa tudi izboljševanje tehnologije zajema sončne energije, bo tudi v bodoče sončna energija pomemben vir energije, ki do danes ni bil izkoriščen glede na potenciale, ki jih ponuja. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi bilo vredno bolj izkoriščati sončno energijo bodisi za ogrevanje sanitarne vode ali pa proizvodnjo elektrike. Zavedati pa se je treba, da je količina proizvedene energije iz sončne energije odvisna od:

letnega časa (večji potencial ima poleti),

usmeritve sprejemnikov sončne energije in/ali celic (optimalen kot je 30° glede na vodoravno površino in obrnjeno proti jugu),

lokacije (v osojnih legah, na lokacijah kjer sonce vzide pozneje oz. prej zaide

pridobimo manj energije kot v prisojnih legah). (Vir: www.aure.si , www.ekostran.si )

Izkoriščanje sončne energije v občini Kamnik

Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Tu mislimo predvsem na sisteme za ogrevanje objektov in za ogrevanje sanitarne vode. Za individualne objekte je tehnologija ogrevanja sanitarne vode in samega ogrevanja enostavna in tudi finančno sprejemljiva, predvsem ogrevanje sanitarne vode saj je poraba le te velika. Na območju občine Kamnik bi lahko sončno energijo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode

http://www.aure.si/

http://www.ekostran.si/


izkoriščali predvsem po vaseh, na objektih ki so orientirani tako, da omogočajo najboljši sprejem sončne energije.

Sprejemniki sončne energije se za potrebe priprave tople sanitarne vode uporabljajo v Termah Snovik in v Arboretumu Volčji Potok. Tudi pri individualnih hišah je prisotna uporaba sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode. Podatkov koliko stavb ima sprejemnike nimamo. Iz občine so nam posredovali podatke, da so v zadnjih šestih letih namenili 70 subvencij za vgradnjo sprejemnikov sončne energije.

Sončno energijo lahko izrabimo tudi za proizvodnjo električne energije. To je tako imenovana zelena proizvodnja električne energije, ki ima zagotovljeno odkupno ceno. Na območju občine Kamnik je bila v začetku leta 2009 zgrajena elektrarna na sončno energijo z instalirano močjo 6 kW.

Vodna energija

Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije in kar 21, 6% vse električne energije na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije.

Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn:

pretočne elektrarne, ki izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec, reko se zajezi, ne ustvarja pa se zaloga vode;

akumulacijske hidroelektrarne, ki izkoriščajo manjše količine vode, ki pa ima velik višinski padec, pri teh elektrarnah akumuliramo vodo z nasipi ali s poplavljanjem dolin in sotesk;

pretočno-akumulacijske hidroelektrarne, ki so kombinacije prej omenjenih, gradijo se v verigi v kateri ima le prva elektrarna akumulacijsko jezero,

male hidroelektrarne so manjši objekti postavljeni na manjših vodotokih, v Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW. V Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5% vse proizvedene električne energije.

Prednosti izkoriščanja hidroenergije:

ne onesnaţuje okolja,

dolga ţivljenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški.

Slabosti izkoriščanja hidroenergije:

izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje,

nihanje proizvodnje glede na razpoloţljivost vode po različnih mesecih leta,

visoka investicijska vrednost.

Izkorišča se predvsem kinetična energija vodnih tokov in energija, ki izvira iz temperaturnih razlik večjih vodnih gmot (oceani, morja, jezera).

Izkoriščanje vodnega potenciala v občini Kamnik

Na področju občine Kamnik se nahaja 15 malih hidroelektraren, ki so v letu 2008 skupaj proizvedle 6.236.361 kWh električne energije. Male hidroelektrarne se nahajajo na: Kamniški Bistrici, Črni, Šunci, Bistričici, Nevljici in Snoviščici.


Tabela 2.25: Male hidroelektrarne na območju občine Kamnik

Naziv elektrarne Instalirana moč (kW)

Fakturirana količina 2008 (kWh) Lastnik

HE Piroliza 200

1.117.906 EKO ENERGETIKA d.o.o., KAMNIK

HE KIK Kamnik 430 2.209.199 KIK KAMNIK d.o.o.

MHE Bakovnik 215 970.389 KOLIČEVO KARTON d.o.o.

HE Homar 41 104.640 HOMAR FRANC

HE Mihovc 41 88.706

RIBOGOJNICA MIHOVC SANDI BURKELJCA s.p.

HE Strmole 33 160.667 STRMOLE ALEŠ s.p.

HE Šterbenc 41 280.700 ŠTERBENC ZDRAVKO s.p.

MHE Šunce 140 315.007 VOMATIC d.o.o., STAHOVICA

HE Bistričica 16 11.306 BIRO AGP MARKO KALIŠNIK s.p.

HE Bitnja 16 52.461 SREČO URANKAR s.p.

HE Cevec 16 37.570 CEVEC JOŢE

HE Osolnik 16 33.387 OSOLNIK PETER

HE Zore 16 38.413 ZORE ALEŠ s.p.

HE Martinc 106 615.280 VOMATIC d.o.o., STAHOVICA

HE Črna 53 200.730 VOMATIC d.o.o., STAHOVICA

Skupaj 1380 6.236.361

Energija vetra

Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije.

Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn. Največje polje vetrnih elektrarn se nahaja v Kaliforniji.

Vetrna energija je obnovljiv vir energije, ki se ga v Sloveniji še zelo malo izkorišča. Postavljene so manjše vetrnice za proizvodnjo majhne količine električne energije na odročnih krajih. Znotraj drţav Evropske unije ima največ vetrnih elektrarn Nemčija, sledijo pa ji Danska in Španija.

Prednosti izkoriščanja energije vetra:

enostavna tehnologija,

proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij.

Slabosti izkoriščanja energije vetra:

vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti,

v neposredni bliţini povzročajo določen nivo hrupa.


Slika 2.6: Vetrni potencial v Sloveniji (vir:http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf)

Potencial energije vetra je za občino Kamnik zanemarljiv.

Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih kamenin.

Temperatura termalne vode pogojuje moţnost uporabe geotermalne energije. Ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad 150°C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod 150°C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje.

Moţnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju Slovenije zaradi raznolike geološke sestave tal različna. Geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska niţina, Krško-Breţiško polje, Rogaško-Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in območje zahodne Slovenije. V Murski Soboti npr. termalno vodo uporabljajo za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in letno prihranijo do 2.000 ton kurilnega olja.

V Sloveniji se največ uporabljajo nizkotemperaturni viri geotermalne energije. Največ raziskav je bilo narejenih v severovzhodnem delu Slovenije. Sicer pa so geotermično perspektivne regije v Sloveniji:

Panonski bazen s površino 1.300 km2 . Raziskave so bile uspešne, saj je zajeto več kot 100 l/s nizkomineralizirane termalne vode s temperaturo 40-70°C.

Rogaško-celjsko-šoštanjska regija s površino 450 km2 . Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 250 l/s vode s temperaturo 18,5 - 48°C.

Planinsko-laško-zagorska regija s površino 380 km2 . Skupna izdatnost vseh zajetji je čez 150 l/s vode s temperaturo 21-43°C.


Krško-breţiška regija s površino 550 km2 . Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 240 l/s vode s temperaturo 15-64°C.

Ljubljanska kotlina s površino 600 km2 . Skupna izdatnost vseh zajetji je okrog 150 l/s vode s temperaturo 18-30°C. (Vir: http://www.ljudmila.org/sef/geotermalna.htm )

Na območju občine Kamnik izkoriščajo geotermalno energijo v kompleksu Term Snovik za ogrevanje bazenske vode s toplotne črpalko voda/voda.

Bioplin

Bioplin lahko pridobimo iz organske biomase (koruza, trave, detelja, krmna pesa, listi sladkorne pese, sončnice, ogrščice, ..) in iz hlevskega gnoja in gnojevke. Sproščanje bioplina poteka v procesu anaerobne digestacije (fermentacije), pridobljeni plin pa ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za proizvodnjo toplote in električne energije ter kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo.

Bioplin je zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju (brez prisotnosti kisika) v napravi, ki jo imenujemo digestor oz. fermentor. Razkroj biomase in ţivalskih odpadkov poteka s pomočjo razkrojnih organizmov, kot so bakterije in plesni. Ko se organska snov razkroji v anaerobni okolici jo metanogene bakterije pretvarjajo v metan. Količina proizvedenega metana je odvisna od vrste ţivalskih odpadkov, konstrukcije bioplinske naprave in vodenja procesa fermentacije ter obratovanja. Pomembna je tudi specifična obremenitev razkrojnega prostora, čas fermentiranja, intenzivnost mešanja. Odvisno od procesa digestacije se odstotek metana giblje med 55% in 75%.

Naprave za pridobivanje bioplina iz ţivalskih odpadkov se razlikujejo glede na:

velikost naprav (za enega uporabnika, skupinska, velika oz. centralizirana),

vrsto substrata (biomasa iz gnoja ali iz drugih organskih odpadkov),

uporabljeno tehnologijo (zbiralni ali pretočni sistem),

Osnovni deli naprave za proizvodnjo bioplina so:

sistem za transport substrata do naprave in od naprave,

zbiralne jame (zbiralnik sveţe gnojevke),

digestorija,

zbiralnik bioplina (plinohram),

zbiralnik izrabljenega substra,ta

sistem za izrabo plina v energetske namene (sistem za SPTE, kotel).

V digestoriju, ki se ogreva je nameščeno mešalo s katerim se pospešuje razgradnja substrata in preprečuje tvorba usedlin. Hitrost presnove organskih snovi in reprodukcija mikroorganizmov sta funkciji temperature. Večina digestorijev je konstruirana za delovanje je v območju s temperaturo 35°C, njihova zmogljivost pa je lahko od nekaj kilovatov do več megavatov moči. V digestoriju proizveden bioplin se zbira v plinohramu, od koder se dovaja napravam za energetsko izrabo.

Prednosti izrabe bioplina – obnovljivega vira energije so:

zmanjšuje emisije CO2 in metana,

proizvajamo in uporabljamo ga decentralizirano, zato povečuje zanesljivost energetske oskrbe,

http://www.ljudmila.org/sef/geotermalna.htm


električno energijo in toploto iz bioplina dobavljamo iz uskladiščene sončne energije v skladu s trenutnimi potrebami, neodvisno od letnega časa in natančno v predvidljivih količinah,

omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin,

z moţnostjo izvajanja dodatne energetske dejavnosti ponuja kmetom dodatno ekonomsko oporno točko,

povečuje dodatno vrednost in s tem kupno moč podeţelskih regij,

zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti,

omogoča zmanjševanje uporabe umetnih gnojil,

pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne krajine.

Proizvodnja in odkup zelene elektrike

Drţava spodbuja energetsko izrabo bioplina z zagotavljenim odkupom in odkupno ceno električne energije.

Primer bioplinarne je Bioplinarna Nemščak, ki je največja bioplinarna v Sloveniji z nazivno električno močjo 1,5 MW. V fermentorjih bioplinarne z dnevnim vnosom 240 ton snovi ţivalskega in rastlinskega izvora (svinjska gnojevka 70 %, koruzna silaţa 20 % in 10 % ostali organski substrati) proizvaja bioplin, ki se uporablja za proizvodnjo toplotne energije, s katero se ogrevajo objekti bioplinarne in farmskega kompleksa Prašičereje Nemščak, ter za proizvodnjo »zelene« električne energije, ki se prenaša v javno elektro omreţje. Letna proizvodnja električne energije znaša 10,2 GWh, kar zadostuje potrebam po dobavi lektrične energije za okrog 2.500 gospodinjstev. Bioplinarna je s svojim delovanjem pripomogla k zmanjševanju emisij CO2 v okolje za 9.000 ton letno.

S to investicijo je druţba Panvita Ekoteh postala največji proizvajalec električne energije iz bioplina v Sloveniji in spada med večje v Evropi. Investicija se bo naročniku povrnila v manj kot osmih letih.

Ostali podatki o bioplinarni:

enostopenjska fermentacija v mezofilnemu temperaturnemu reţimu

sterilizacija SŢP-jev,

dehidracija prevretega blata,

aerobno čiščenje centrata pred izpustom očiščene vode v okolje,

pridelava organskega gnojila v količini 13.000 t/leto (Vir: www.panvita.si).

Stanje kmetijstva v občini Kamnik

Površina kmetijske zemlje se kljub obseţni zaščitni zakonodaji stalno zmanjšuje. Povečuje se površina gozda zaradi zaraščanja in površina nerodovitne zemlje zaradi urbanizacije in izgradnje infrastrukture.

Z vidika pridelovalnih razmer so osnovne značilnosti v veliki gozdnatosti, neugodnem reliefu in velikem deleţu absolutnega travinja. Velika gozdnatost sama po sebi še ne opredeljuje pridelovalnih razmer, kaţe pa na to, da je velik del neprimeren za kmetijsko pridelavo.

Izrazita reliefna razčlenjenost (nagib kmetijskih zemljišč) je skupaj z nadmorsko višino, oddaljenostjo in teţjo dostopnostjo, eden glavnih omejitvenih dejavnikov razvoja kmetijstva. Slabše pridelovalne razmere sicer ne onemogočajo kmetijske pridelave, je pa proizvodnja skromnejša in draţja. Predvsem te razmere pogojujejo, da je preteţen del občine višinski z

http://www.panvita.si/


omejenimi pridelovalnimi razmerami, medtem ko je niţinski del občine manjši a proizvodno aktivnejši .

V niţinskem območju, ki zajema Šmarca, Tunjice in Volčji potok, so njivske površine namenjene predvsem pridelavi krmnih rastlin na njivah in so te namenjene govedoreji. Prašičereja ni razvita, razen kot pitanje za domače potrebe.

V manjšem obsegu se pridelujejo tudi krompir, ţita, največ je pšenice, ječmena, ovsa in zelenjave. V niţinskem območju je tudi edina velika farma v občini JATA. Ukvarjajo se s proizvodnjo konzumnih jajc. V niţinskem delu občine je tudi predelovalna industrija: Meso Kamnik z lastno klavnico, Fructal in ETA Kamnik. V Volčjem potoku je Arboretum Volčji potok z golf igriščem.

Tabela 2.26: Kmetijska zemljišča v občini Kamnik

Zemljišča ha

Sadovnjaki 126

Njive: 767

- ţita 112

- krompir 85

- krmne rastline 545

- zelenjava 18

Travniki in pašniki 3.862

Gozd 5.287

Nerodovitno + pozidana zemljišča 3.137

Skupaj 13.172

Ves preostali del občine je hribovit. Proizvodnja mleka je manj intenzivna, večina kmetij redi krave dojilje, njivske površine pa so namenjene pridelovanju krme za ţivali. Govedoreja se je razvila v takem obsegu predvsem zaradi velikih površin travinja in planinskih pašnikov. Ta travnati svet izkoriščajo tudi ovce, ki jih je na tem območju 1.200. Tu je tudi 9 pašnih

skupnosti. Opazen je trend prestrukturiranja ţivinorejske proizvodnje z mleka na meso.

Na območju občine je vseh zemljišč 13.172 ha. Od tega je: 5.287 ha gozda, 3.137 ha nerodovitnih oz. pozidanih tal, 3862 ha travnikov in pašnikov, 767 ha njiv in 126 ha sadovnjakov z 20.896 drevesi. (Vir: Strategija razvoja kmetijstva v občini Kamnik, november 2004)

Bioplin iz ţivinoreje

Na osnovi podatkov o številu ţivali v občini lahko podamo prvo oceno potenciala bioplina. Število ţivine in perjadi se preračuna na GVŢ – glav velike ţivine. Ena GVŢ je 600 kg ţive teţe ţivali, oziroma (vir:SURS):

1 govedo = 1 GVŢ,

1 krava molznica = 1 GVŢ,

1 prašič = 0,115 GVŢ,

1 piščanec = 0,003 GVŢ,

Število ţivali v občini Kamnik za leto 2000 je podano v tabeli 2.27.

Tabela 2.27: Število glav ţivine v občini leta 2000

število kmetije z GVŢ govedo prašiči krave molznice

Kamnik 800 6.218 618 1.453

(vir:SURS Popis kmetijstva 2000)


Tabela 2.28: Potencial bioplina iz ţivalskih odpadkov na 1 GVŢ na dan

Ţival Potencial bioplina na 1 GVŢ na dan

Govedo 1,3 m3 / dan

Prašiči 1,5 m3 / dan

Perutnina 2,0 m3 / dan

(vir:Zavod za kmetijstvo RS)

Za izrabo bioplina se število ţivali uporablja preračun na GVŢ – glav velike ţivine. Tabela 2.29 prikazuje ocenjen potencial proizvodnje bioplina glede na število ţivali v občini Kamnik.

Tabela 2.29: Potencial proizvodnje bioplina na dan v občini Kamnik po Popisu kmetijstva 2000

Ţivali število GVŢ m3plina/dan m

3plina/leto MWh/leto

Govedo 6.218 6.218 8.083 2.950.295 19.670

prašiči 618 72 110 40.150 270

Krave molznice

1.453 1.453 1.890 689.850 4.660

SKUPAJ 7.743 10.083 3.680.295 24.600

(vir:SURS Popis kmetijstva 2000)

Spodnja meja pri kateri je ekonomsko upravičeno pridobivanje in energetska izraba bioplina je 30 – 50 GVŢ na kmetijo. Po izkušnjah strokovnjakov, pa so v Sloveniji za pridobivanje bioplina in njegovo kasnejšo energetsko izrabo dejansko primerne kmetije z okoli 100 in več GVŢ. Po nekaterih ocenah 100 GVŢ lahko letno proizvede ca 150 MWh električne energije (vir: Bioplin iz ţivalskih odpadkov: Potenciali in tehnologija, IJS-DP-8153, Ljubljana, november 1999).

Po teh ocenah vidimo, da bi lahko v občini Kamnik teoretično pridobili 11.600 MWh električne energije, vendar je realna ocena moţne pridobljen električne energije le okoli 500 MWh.

Povprečna kurilnost bioplina iz ţivinoreje je ca. 23 MJ/m3 oziroma 6,4 kWh/m3. Zelena biomasa (trava, detelja, lucerna, koruza in vrsta drugih poljščin) v klimatskih razmerah Slovenije v času poletne vegetacije nakopičijo na 1 m2 kmetijske površine 5 do 6 kWh energije (vir: AURE; Energetska izraba bioplina). Ta je skrita v rastlinskih maščobah, beljakovinah in ogljikovih hidratih. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se ta transformira v bioplin.

Na kmetijah v občini Kamnik pridelke z njiv (koruzno silaţo, ţita, sejani travniki) uporabljajo predvsem za krmo ţivine, zato je pridelava energetskih rastlin za potrebe bioplinskih naprav zelo omejena.

Odpadna toplota

Zelo velike količine odpadne toplote se pojavljajo v EKO-energetiki pri proizvodnji električne energije iz biomase. Odpadna toplota se odvaja v Kamniško Bistrico. Več o potencialu izkoriščanja glej poglavje 2.6.3.

Toplotne črpalke

Na območju občine Kamnik toplotne črpalke uporabljajo v Termah Snovik in sicer toplotno črpalko voda/voda moči 73 kW in toplotna črpalko zrak/voda moči 10 kW.

Toplotne črpalke se vgrajujejo tudi v individualnih hišah. Od leta 2003 do sedaj je bilo s strani občine dodeljenih 166 subvencij za vgradnjo toplotnih črpalk.


2.6. Analiza varčevalnih potencialov

2.6.1. Stanovanja

Oskrba gospodinjstev v občini Kamnik temelji predvsem na individualnih kotlovnicah. 19 % gospodinjstev se ogreva iz skupnih kotlovnic. Individualne kotlovnice so praviloma slabo nadzorovane in zastarele, kar je s stališča vpliva na okolje najslabši način oskrbe. Individualna kurišča so kar velik onesnaţevalec zraka v občini.

Gospodinjstva bi bilo potrebno spodbujati k zamenjavi starih kotlov za novejše in spodbujati k še večji izrabi OVE namesto kurilnega olja, na katerega se trenutno ogreva 26 % individualnih gospodinjstev.

Če gledamo strukturo rabe energentov vidimo, da je uporaba lesne biomase (drva) v gospodinjstvih nekoliko pod slovenskim povprečjem. Pri tem pa je pomemben nadzor učinkovitosti kurjenja in emisij tega lesa, saj vemo, da kurjenje v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije, predvsem ogljikovega monoksida. Zato je potrebno spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo ugodne emisije in visok izkoristek. Še vedno bi uporabljali lokalno dostopen vir energije (les), vendar veliko bolj učinkovito kot pri klasičnem ogrevanju na drva.

Kotlovnice v občini večinoma uporabljajo kurilno olje. Ker je to fosilni energent, ki ima pri zgorevanju precej emisij, bi bilo smotrno preučiti moţnost prehoda kotlovnic na bolj čist energent. Potrebno je določit stanje kurilnih naprav v kotlovnicah in ob morebitni dotrajanosti le teh razmisliti o zamenjavi. Ob zamenjavi kurilne naprave se lahko poskrbi tudi za zamenjavo energenta – najboljša bi bila uporaba lokalnega vira to je lesna biomasa na območju izven mesta. V mestu pa je smotrno uporabljati zemeljski plin z kondenzacijskimi kotli.

2.6.2. Javni objekti

Dom starejših občanov Mekinje

Znaten varčevalni potencial v domu predstavlja prehod na eno samo gorivo in sicer zemeljski plin ter vgradnjo sodobnih kotlovskih naprav; ne izključujemo moţnosti kogeneracije. Z začetkom letošnje kurilne sezone je bil v izveden prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom.

Osnovne šole

Velika poraba energije je vidna v OŠ Frana Albrehta, ki pa je predvidena za rušenje, v OŠ Toma Brejca ter v OŠ 27. Julij. Šole so stare in potrebne prenove ovoja, menjave stavbnega pohištva in vgradnje novih sodobnih kurilnih naprav po moţnosti na obnovljive vire.

2.6.3. Industrija in obrt

Na tem mestu bomo izpostavili potencial za varčevanje v nekaterih večjih industrijskih sistemih.

Analiza varčevalnega potenciala v EKO Energetika

Iz obratovalnih podatkov, ki so prikazani za EKO Energetiko v poglavju 2.3.5 vidimo, da gre za zelo velikega porabnika primarne energije, ki pa po sili razmer to energijo pretvarja z zelo slabim izkoristkom. Glavni proizvod toplarne je električna energija (11.900 MWh/leto) in toplotna energija (cca. 1.970 MWh/letno).


Objekt kot celota je bil zgrajen za kombinirano proizvodnjo toplote in elektrike. Ţal v obratovanju objekt proizvaja v veliki večini električno energijo in v komaj omembe vredno količino toplotne energije. Zato je izkoristek toplarne izrazito slab (cca. 11 do 13 %).

Potencial in moţnosti za proizvodnjo toplotne energije niso izkoriščeni zato, ker ni zgrajenega omreţja za dovod toplote do porabnikov toplotne. V primeru, da bi proizvajali nekoliko manj električne energije, bi lahko za potrebe ogrevanja in tehnologije proizvedli pomembne količine toplotne energije.

V tej zvezi smo izdelali analizo s katero skušamo prikazati koliko toplotne energije bi se v EKO Energetika lahko proizvedlo ob nespremenjeni (torej ob sedanji porabi goriva).

Preliminarni analizi sta bili izdelani ob predpostavki, da bi obstajalo omreţje za prenos toplotne energije do porabnikov, ki se ţe nahajajo v okolici toplarne oziroma v so v razumni oddaljenosti od le-te.

Iz spodnje tabele je razvidno, koliko manj kurilnega olja bi se v Kamniku pokurilo in kakšen bi bil ekološki efekt samo v pogledu emisije toplogrednih plinov.

Tabela 2.30: Moţni prihranki ob ustreznem izkoriščanju postrojenja

Sedanje stanje postroja / sedanja proizvodnja

Posodobljeno stanje postroja / moţna proizvodnja

Moţna proizvodnja toplote na pragu EKO-Energetike

MWh/leto 18.000 40.000

Zmanjšanje porabe ELKO na nivoju mesta

l/leto 2.000.000 4.444.444

Zmanjšanje emisije CO2 na nivoju občine

t CO2 /leto 5.328 11.640

Manjše vrednosti iz tabele omogoča sedanja konfiguracija postrojenja brez kakršnih koli posegov; večji prihranki pa so moţni ob manjši dodatni investiciji v toplarni. Pri vsem tem je potrebno poudariti, da se količina pokurjene biomase ne bo znatno spremenila.

Pri prikazu moţne proizvodnje toplote smo računali smo s tisto toploto, ki jo je moţno plasirati in zanjo obstajajo porabniki – to je ogrevanja v obdobju kurilne sezone. V kolikor bi bil na razpolago porabnik tehnološke toplote bi bil plasma toplote moţen tudi v poletnem času.

V tabeli ni prikazana proizvodnja električne energije. Gre za bolj zahtevne izračune – le ta se pri sedanjem postrojenju nekoliko zmanjša glede na sedanje proizvodnje. Če bi postrojenje posodobili pa bi se proizvodnja električne energije znatno povečala.

Preliminarne analize stanja v kaţejo, da gre za izjemno velike varčevalne potenciale – nikjer v Kamniku ni niti pribliţno tako velikega varčevalnega potenciala. V tej zvezi se sama po sebi ponuja moţnost izgradnje večjega toplarniškega sistema.

Varčevalni potencial v Svilanitu

Kotlovnica Svilanit je deloma zastarela – predvsem v pogledu parnih kotlov, med tem ko je toplovodni kotel dokaj sodoben. Glavni varčevalni potencial kotlovnice je v niţanju temperature dimnih plinov, moţi prihranki so tudi pri izkoriščanju toplote kotlovske kaluţe. Ekonomska upravičenost izgradnje kogeneracijskega postrojenja ni izključena.


Toplarniški sistem Svilanit.

Znaten varčevalni potencial je tudi pri razvodnem sistemu, ki z ogrevno toploto napaja zunanje porabnike. Varčevanje in racionalizacija na nivoju mesta sta moţna v primeru, da se ta sistem razširi oz. vključi v nov večji toplarniški sistem Kamnika.

Calcit

Calcit je znaten porabnik toplotne energije, ki jo porabi v tehnološkem procesu. Prav tako je še večji porabnik električne energije.

Ocenjujemo, da v Calcitu obstajajo moţnosti za kogeneracijsko proizvodnjo električne energije. Po zelo grobih ocenah bi na lokaciji separacije lahko proizvedli med 3.000 in 4.000 MWh električne energije. Glede na predvidena nova postrojenja in povečano porabo toplotne energije bi bili projekti kogeneracije še toliko bolj atraktivni.

2.6.4. Proizvodni in distribucijski sistemi

Proizvodni sistemi

Analiza varčevalnega potenciala v EKO Energetika

Iz obratovalnih podatkov, ki so prikazani za EKO energetiko v poglavju 2.3.5 vidimo, da gre za zelo velikega porabnika energije, ki pa po sili razmer to energijo pretvarja z zelo slabim izkoristkom.

Glavni proizvod toplarne je električna energija (cca 11.900 MWh/leto) in toplotna energija (cca 1.970 MWh/letno).

Objekt kot celota je bil zgrajen za kombinirano proizvodnjo toplote in elektrike. Ţal v obratovanju objekt proizvaja v veliki večini električno energijo in v komaj omembe vredno količino toplotne energije. Zato je izkoristek toplarne izrazito slab (cca. 11 do 13 %)

Potencial in moţnosti za proizvodnjo toplotne energije niso izkoriščeni zato, ker ni zgrajenega omreţja za dovod toplote od vira do porabnikov toplotne energije. V primeru, da bi proizvajali nekoliko manj električne energije bi lahko za potrebe ogrevanja in tehnologije proizvedli pomembne količine toplotne energije.

V tej zvezi smo izdelali analizo s katero smo ocenili koliko toplotne energije bi se v EKO energetika lahko proizvedlo ob praktično nespremenjeni (torej ob sedanji porabi goriva). Letno bi lahko iz tega sistema pridobili med 18.000 in cca. 44.000 MWh toplote – te količine toplote bi lahko bile na razpolago v obdobju ogrevne sezone. Dodatne količine toplote bi lahko bile na voljo tudi poleti.

Sistem distribucije toplote

V Kamniku je kar nekaj manjših omreţij za distribucijo toplotne energije – največji med njimi je sistem priključen na Svilanit. Zaradi predimenzioniranosti ima relativno velike izgube toplote. Poleg tega so še sistemi vezani na kotlovnice v Zikovi, Groharjevi, Klavčičevi, Matije Blejca in EKO Energetike.

S povezavo teh sistemov med seboj in priključitvijo še drugih porabnikov, bi letno lahko nadomestili sedanjo porabo kurilnega olja z energijo iz obnovljivega vira. Letno bi lahko

prihranili najmanj dva milijona litrov kurilnega olja.


Sistem distribucije zemeljskega plina

Tu imamo opravka z dvema sistemoma – magistralni sistem Geoplina ter mestni sistem zemeljskega plina v lasti lokalnega distributerja.

Pri teh sistemih varčevalnega potenciala običajno ni. Eventualnih netesnosti in puščanja plina ţe iz varnostnih razlogov ne sme biti. V sistemu se varčevalni potencial lahko išče le z večanjem izkoriščenosti razpoloţljive prenosne kapacitete (večanje load faktorja). V tej zvezi gre za priključevanje novih porabnikov in to po moţnosti takih, ki porabljajo plin tudi v poletnem času.

Sistem za distribucijo električne energije

Elektroenergetski sistemi so po pravilu avtonomni. Za iskanje varčevalnih potencialov so potrebne številne meritve in detajlno poznavanje sistema. S tem razpolagajo distributerji, ki sami v svojem poslovnem interesu skrbijo za sistem. (glej pogl. 2.3.3.)


V letu 2008 je bil v skladu s proračunskimi moţnostmi izdelan program za posodobitev javne

razsvetljave, ki predvideva zamenjavo obstoječih sijalk z varčnejšimi in kjer je moţno

redukcijo svetlobe in porabe energije v določenem nočnem času. Cilj posodobitve je, da se

do leta 2016 pribliţajo optimumu porabe električne energije z sedaj znanimi sijalkami in

ustreznimi svetilkami.

2.7. Primerjava stroškov ogrevanja z različnimi gorivi

Ob odločitvi kateri energent bomo uporabili za ogrevanje ali za pridobivanje energije moramo

upoštevati tudi globalne trende pridobivanja in rabe energenta. V teh trendih se odraţajo

cene energentov, ki seveda vplivajo na poslovne in individualne energetske odločitve. Na

cene energentov vplivajo številni faktorji: razpoloţljivost energenta, obdavčitve, subvencije,

itd. Ti faktorji bodo v prihodnosti delovali v smeri povečanja cen fosilnih goriv in iz fosilnih

goriv proizvedene energije. Trenutne cene energije ne zajemajo celotnih druţbenih stroškov,

saj pogosto ne upoštevajo posledic proizvodnje in rabe energije za človekovo zdravje in

okolje.

Nafta

Nafta je kot najpomembnejši globalni nosilec energije najvaţnejša surovina industrijske

druţbe. Pri ustvarjanju elektrike in toplote je nepopustljiva in sluţi kot gorivo pri skoraj vseh

transportnih sredstvih. V kemijski industriji se uporablja kot dodatek pri proizvodnji številnih

umetnih mas, najde pa se celo pri kozmetiki in zdravilih. Pričakovani prihodnji trend - rastoči!


Diagram 2.14: Gibanje cene surove nafte v USD za sodček v zadnjem letu

(Vir: www.surovina.si)

DATUM 24.02.2009 24.03.2009 21.04.2009 19.05.2009 16.06.2009 30.06.2009 28.07.2009 25.08.2009 22.09.2009 20.10.2009

Prodajna

cena brez

dajatev

0,32883 0,31800 0,35217 0,35883 0,39717 0,40800 0,38050 0,41467 0,38800 0,39967

Trošarina 0,06200 0,06200 0,06200 0,06200 0,06200 0,06200 0,06200 0,06200 0,06200 0,06200

Taksa CO2 0,03250 0,03250 0,03250 0,03250 0,03250 0,03250 0,03250 0,03250 0,03250 0,03250

DDV 0,08467 0,08250 0,08933 0,09067 0,09833 0,10050 0,09500 0,10183 0,09650 0,09883

Maloprodajna

cena [EUR/L] 0,508 0,495 0,536 0,544 0,590 0,603 0,570 0,611 0,579 0,593

Diagram 2.15: Gibanje maloprodajnih cen ELKO za porabo v gospodinjstvih (Vir: www.petrol.si)

Zemeljski plin

Fosilno gorivo zemeljski plin je v čisti obliki brez oblike, barve in vonja. V mešanici z različnimi ogljikovodiki (npr. metan, etan, propan in butan) kot med drugim ogljikov dioksid, dušik in ţveplovodik lahko vsebujejo tudi ţlahtne pline (npr. helij). Zemeljski plin nastane na podoben način kot nafta in ga zato pogosto lahko najdemo v podzemeljskih nahajališčih skupaj z nafto. V obliki leče se zbira plin nad nafto. Zemeljski plin se nahaja pod velikim pritiskom in zato privre na dan sam od sebe, kakor hitro se odpre rezervoar. Pogosto sluţijo kot skladišče tudi izrabljena plinska polja za najden zemeljski plin. V nekaterih primerih

http://www.surovina.si/

http://www.petrol.si/


vsebujejo takšne votline tudi do milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Plin prispe v industrijske deţele preko plinovodov ali s posebnimi tankerji.

Cena zemeljskega plina močno korelira s ceno nafte. V Evropi obstaja celo cenovna povezava med ceno zemeljskega plina in ceno za kurilno olje.

Diagram 2.16: Gibanje cene zemeljskega plina v lanskem letu (Vir: www.surovina.si)

Skupna končna cena zemeljskega plina (vključena cena za dostop do omreţja, znesek za meritve, cena plina, takse in dajatve) znaša v mesecu oktobru 2009 v občini Kamnik 0,5454 €/Sm3 (gospodinjski odjem z letnim odjemom 2.300 Sm3 zemeljskega plina). Za večji poslovni odjem pa so cene dogovorjene s pogodbami.

Utekočinjeni naftni plin (UNP)

Utekočinjeni naftni plin (UNP) je energetsko učinkovito in do okolja prijazno gorivo. Pri popolnem zgorevanju nastajata poleg toplote le še ogljikov dioksid in vodna para, medtem ko je emisija ostalih škodljivih snovi z okolje-varstvenega vidika zanemarljiva. UNP se pridobiva pri predelavi surove nafte, na naravnih nahajališčih propana ter z destilacijo iz zemeljskega plina. Pri normalnih pogojih (tlak, temperatura) je UNP nestrupen plin brez barve in okusa. Je teţji od zraka in zelo lahko vnetljiv. Utekočinja se pri relativno nizkem tlaku, kar mu daje moţnost enostavnega transporta in skladiščenja.

Pod pojmom utekočinjeni naftni plin smatramo druţino lahkih ogljikovodikov, od katerih sta najbolj znana in uporabljena propan in butan.

Tabela 2.31: Cene utekočinjenega naftnega plina (jesen 2009)

PROPAN UPARJENI Cena €/m3

Maloprodajna cena po števcu 2,1660

UNP PROPAN Cena €/l

Maloprodajna cena za gotovinska plačila 0,5500

Maloprodajna cena 0,5800

UNP MEŠANICA PROPAN BUTAN Cena €/l

Maloprodajna cena za gotovinska plačila 0,5500

Maloprodajna cena 0,5800

Vir: www.petrol.si


http://www.petrol.si/



Električna energija predstavlja naraščajoči deleţ končne energetske potrošnje zaradi večjega števila električnih naprav v gospodinjstvih ter v storitvenem sektorju kot tudi zaradi povečane porabe v industrijskih proizvodnih procesih. Rast rabe električne energije bo imela posledico predvsem povečan pritisk na okolje.

V Evropi so cene električne energije odvisne od trţnih dejavnikov med katere spada rast porabe (v novih članicah 2-4 % letno, v starih pa 1-2 % letno, gibanje cen energentov, gibanje cen dovolilnic za emisije CO2 in povezovanja elektroenergetskih sistemov ter od okoljevarstvene zakonodaje. V prihodnosti lahko pričakujemo rast cen električne energije zaradi hitro rastoče porabe električne energije in zaradi dolgoročnega pomanjkanja proizvodnih kapacitet.

Od 1. julija 2007 lahko v Sloveniji tudi gospodinjski odjemalci prosto izbirajo svojega dobavitelja električne energije. Dotedanji dobavitelji tarifnim odjemalcem so začeli ponujati različne cene ţe pred začetkom leta 2008, vendar so bile razlike minimalne, kar ni spodbudilo odjemalcev k številnejšim menjavam dobavitelja.

Ponudbe so dobavitelji oblikovali v obliki različnih paketov, ki so ob ceni za električno energijo vsebovali še:

ceno za uporabo elektroenergetskih omreţij,

ceno, ki pokriva stroške dobavitelja pri dobavi električne energije,

trošarino na električno energijo in

davek na dodano vrednost.

Tabela 2.32: Cena oskrbe z električno energijo za gospodinjske odjemalce (jesen 2009)

Vir: www.elektro-ljubljana.si

http://www.elektro-ljubljana.si/


Paketna ponudba se je razlikovala tudi po vrsti in deleţih dobavljene primarne energije. Skupna cena električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca se je od leta 2003 do leta 2008 zviševala s povprečno letno stopnjo rasti 3,1 %. Medtem ko je bila cena za uporabo omreţja v tem času relativno stabilna, se je deleţ cene za energijo povečeval. Do 1. julija 2007, ko je ceno za električno energijo določala vlada, se je cena zviševala v povprečju za okrog 6 % na leto. V letu 2008 pa se je cena za energijo v primerjavi s ceno v letu 2007 zvišala za pribliţno 19 %. Cena električne energije za gospodinjske odjemalce je bila do odprtja trga niţja od cene, po kateri so dobavitelji kupovali energijo na veleprodajnem trgu.

Cena oskrbe z električno energijo brez DDV vsebuje ceno za uporabo omreţij, ceno električne energije in trošarino. Cene za električno energijo so praviloma določene ločeno za večjo (VT) in manjšo dnevno tarifo (MT) oziroma enotno dnevno tarifo (ET). Čas večje in manjše dnevne tarife je določen v Aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omreţnine in metodologije za določitev omreţnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omreţja (Uradni list RS, št. 121/05). Enotna dnevna tarifa velja vsak dan 24 ur.

Diagram 2.17: Gibanje končne cene električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca (Dc – 3500 kWh na leto)

Biomasa

Cene biomase so delno odvisne od gibanja cen nafte vendar so bolj stabilne. Spodaj navedene cene so podane za začetek leta 2009.

Biomasa – polena: cena za pm3 je 55,00 €.

Biomasa – peleti: cena za kg je 0,23 € .

Biomasa – sekanci: cena za nm3 je 13,50 €.

2.8. Energetsko svetovanje za občane

Energetsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravate vlagati svoj denar v zmanjšanje rabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.

Strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o:

izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav,


zamenjavi ogrevalnih naprav,

zmanjšanju porabe goriva,

izbiri ustreznega goriva,

toplotni zaščiti zgradb,

izbiri ustreznih oken, zasteklitve,

sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije,

uporabi varčnih gospodinjskih aparatov,

in vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije.

V energetsko svetovalnih pisarnah vas pričakujejo usposobljeni energetski svetovalci, ki vam bodo na osnovi izkušenj pomagali poiskati primerne rešitve.

V Kamniku deluje energetsko svetovalna pisarne, ki pa je teţje dostopna in ima šibko podporo občine. Energetski svetovalec je vključen v dodeljevanje občinskih subvencij.

Število dodeljenih občinskih subvencij za posamezne ukrepe je prikazano v tabeli 2.33.

Tabela 2.33: Dodeljene subvencije v zadnjih sedmih letih

leto

TČ SSE KN OKNA PK SKUPAJ SKUPNI ZNESEK

2003 15 8 / / / 23 1.499.436,00 SIT

2004 9 10 4 / / 23 856.476,00 SIT + 826.294,00 SIT

2005 16 10 4 25-447 m2 / 55 1.999.581,00 SIT +1.902.316,20 SIT

2006 26 10 6 24-341 m2 / 66 4.382.801,00 SIT

2007 31 8 7 / 8 54 15.654,65 €

2008 42 13 8 / 6 69 19.346,39 €

2009 27 11 6 / 6 50 16.672,17 €

Legenda:

TČ – toplotna črpalka

SSE – sprejemnik sončne energije

KN – kurilna naprava na lesno biomaso (drva, sekanci, peleti)

PK – plinski kondenzacijski kotel

2.9. Lokalna energetska agencija

Področje Kamnika in sosednjih občin za enkrat ni vključeno v katero izmed lokalnih energetskih agencij.


3. ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE Z VIDIKA STABILNOSTI IN OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI

Obstoječe stanje oskrbe in rabe energije je bilo raziskano in popisano tako v pogledu naprav za proizvodnjo in distribucijo energije, kakor tudi z vidika porabe končne in koristne energije ter emisij škodljivih snovi v ozračje. V tej zvezi je bil izdelan tudi situacijski prikaz (glej Prilogo 1) pomembnejših porabnikov energije kakor tudi sistemov za distribucijo plina in toplote.

Pri oskrbi z energijo lahko ugotovimo naslednje šibke točke:

Splošne šibke točke

Načrtnega in sistematičnega razvoja energetike in izgradnje energetskih sistemov s strani občine Kamnik v zadnjih 15 letih ni bilo.

V začetku prejšnje alineje postavljeno trditev potrjuje dejstvo, da tako veliko mesto kot je Kamnik, ob tako energetsko intenzivni industriji in velikih stanovanjskih kompleksih ni v tem obdobju zgradilo niti enega postrojenja za kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije, ni ustrezno podpiralo uporabo obnovljivih virov energije niti ni izkoristilo razpoloţljivega potenciala, ki ga ima v tem pogledu. Še več, zdi se da se ponekod sistematično ovira učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov.

Na nivoju občine ni energetskega menedţerja, ki bi se dejansko ukvarjal z načrtnim usmerjanjem in koordinacijo aktivnosti v zvezi z oskrbo in porabo energije v mestu in v občini.

Šibka točka je tudi odklapljanje javnih objektov iz daljinskega ogrevalnega sistema Svilanita in v samem mestu Kamnik odklapljanje posameznih stanovanjskih blokov iz sistema skupnih stanovanjskih kotlovnic (Zikova ulica). Posamezni stanovanjski bloki se priklapljajo na plinsko omreţje in vgrajujejo lastne kotlovnice. Obstoječe kotlovnice s tem izgubljajo porabnike, tako da postaja njihovo delovanje vedno bolj nerentabilno.

Kot šibko točko lahko ugotovimo, da je mestna politika do razvoja energetskih sistemov nedorečena, brez vizije in usmeritev.

Občina namenja sredstva za subvencioniranje občanom, ki vgrajujejo visoko učinkovite naprave in naprave za koriščenje obnovljivih virov energije. Do sedaj še ni bila izvedena analiza učinkovitosti subvencioniranja.

Kot šibko točko lahko navedemo tudi dokaj šibko kooperativnost upravnikov stanovanj in stanovanjskih kotlovnic pri pripravi podatkov obstoječega stanja za ta energetski koncept.

Energetski sistemi - splošno

V preteklih letih smo bili priča intenzivnemu širjenju omreţja zemeljskega plina, med tem pa se na področju širjenja distribucije toplote ni dogajalo praktično nič.

Načrtovanje, izgradnja novih in obnova obstoječih večjih ogrevnih sistemov v javnem sektorju, industriji in stanovanjskem sektorju je potekalo dokaj stihijsko in praviloma brez primerjalnih analiz o alternativnih moţnostih.

V tej zvezi velja izpostaviti Direktivo 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta Evrope z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju so-proizvodnje, ki temelji na koristni rabi toplote. Osnovni namen te direktive je povečati energetsko učinkovitost in izboljšati zanesljivost oskrbe z oblikovanjem okvira za spodbujanje in razvoj so-proizvodnje toplote in električne


energije z visokim izkoristkom, ki temelji na rabi koristne toplote in prihrankih primarne energije.

Naloga drţave in lokalnih skupnosti je, da tam kjer okoliščine to dopuščajo in omogočajo, ustvarjajo pogoje in spodbujajo izgradnjo postrojenj za so-proizvodnjo toplotne in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije.

Kamnik s svojo velikostjo in koncentrirano poselitvijo ter energetsko intenzivno industrijo nedvomno ima moţnosti in potenciale za so-proizvodnjo.

Plinski sistem

Sistem za distribucijo zemeljskega plina se je intenzivno razvijal in je danes prisoten praktično v vseh predelih mesta.

Šibkih točk z vidika distributerja praktično ni, razen tega, da bi sistem lahko plasiral precej več zemeljskega plina porabnikom kot dejansko ga.

Z razvojnega vidika mesta pa so pripombe: v nekaterih predelih mesta se gradijo veliki stanovanjski objekti z direktnim napajanjem končnih porabnikov. To zmanjšuje moţnosti za izgradnjo kogeneracijskih sistemov v bodočnosti – tak razvoj je v nasprotju s predhodno citirano Direktivo2004/8/ES.

Toplarniški sistem

Kamnik glede na svojo velikost nima toplarniškega sistema, ki bi zasluţil to ime. Ima nekaj večjih kotlovnic, ki napajajo stanovanjske soseske in predstavljajo male blokovne (toplarniške) sisteme.

Posebej moti dejstvo, da je na Duplici v obratovanju velik energetski objekt, ki kot osnovno in edino gorivo uporablja biomaso ter v kombiniranem procesu proizvaja električno in toplotno energijo. Pri analizi obratovalnih podatkov se je izkazalo, da objekt plasira le cca. 7-8 % toplote od tiste toplote, ki bi jo lahko v obdobju povprečne ogrevalne sezone plasiral.

Bolj konkretno: ob nespremenjeni porabi goriva in nekoliko zmanjšani proizvodnji električne energije bi lahko v Kamniku ţe sedaj pokurili cca. 2 milijona litrov ELKO manj kot se ga dejansko sedaj pokuri. Emisija CO2 bi se na ta račun zmanjšala za cca. 5.240 ton letno. Ob določenih modifikacijah v toplarni pa bi se navedene vrednosti več kot podvojile.

To velja pod pogojem, da bi zgradili ustrezno omreţje za distribucijo toplote. Do tedaj bodo neizkoriščene količine toplote odtekale v Bistrico.

Javni objekti

Nihče, niti občina kot lastnik, niti upravitelj javnih objektov, ne vodi energetskega knjigovodstva s preglednimi podatki o stanju naprav, porabah energentov in stroških za energijo v posameznih objektih.

Poraba energije v javnih objektih: v analizi je bilo zajetih 22 javnih objektov. Izstopajo 3 porabniki, ki imajo specifično porabo toplote okoli 250 kWh/m2/leto – pri teh bi bili moţni veliki prihranki. Velika večina javnih objektov nima opravljenega energetskega pregleda.

Po porabi izstopa tudi dom starejših občanov – vendar je tu višja poraba energije nekako sprejemljiva. Rezerve pa so zelo verjetno pri transformaciji energije.

Odklapljanje nekaterih javnih objektov (šola in športna dvorana) iz daljinskega sistema ogrevanja Svilanit.


Za boljši prikaz nekaterih šibkih točk so v Prilogi 7 prikazani termografski in fotografski posnetki nekaterih javnih zavodov in toplovoda Svilanit

Stanovanjski sektor

Visoke specifične porabe toplote v večstanovanjskih zgradbah za ogrevanje stanovanjskih površin. To velja za večino objektov ogrevanih iz skupnih kotlovnic. Največjo specifično porabo imajo stanovalci priključeni na kotlovnice v Zikovi, Steletovi in Kranjski ulici. Poraba v teh objektih znaša od 150 do 170 kWh/m2/leto. V splošnem je v večini stanovanj poraba energije za ogrevanje nad ciljno vrednostjo (manj kot 90 do 100 kWh/m2/leto).

V večini blokov s skupnimi kotlovnicami ni meritev dejanske porabe toplote, niti po objektih, niti po stanovanjih. Obračunavanje stroškov za ogrevanje pavšalno (po m2).

Volja in pripravljenost za sodelovanje upravnikov je bila šibka (ni bilo ogleda stanovanjskih kotlovnic, ni podatkov o tem ali se vodi energetsko knjigovodstvo).

Industrija, obrt in ostali porabniki

Največji industrijsko-energetski objekt v občini ni ustrezno izkoriščen. Iz tega postrojenja se letno v okolje (v Kamniško Bistrico) sprosti cca 40.000 MWh toplotne energije. Precejšen deleţ te energije bi se dalo koristno uporabiti.

Pri vseh večjih porabnikih energije v industriji so ţe razmišljali o so-proizvodnji toplote in elektrike, vendar je le eden od teh uporabnikov dejansko izdelal resno analizo tehnične in ekonomske upravičenosti. Kljub lastnim virom se biomasa kot energent v industriji nikjer ne uporablja.

Energetski pregled ima opravljena le pribliţno polovica od velikih porabnikov energije, vsi pa precej dobro vodijo energetsko knjigovodstvo. Manjši porabniki pa večinoma energetskega pregleda nimajo opravljenega. Pomanjkljivo je tudi vodenje

energetskega knjigovodstva.

Novogradnje ter urbanistični razvoj

Pri načrtovanju energetskega razvoja je bistvenega pomena kaj se bo gradilo in kje v prostoru in kdaj se bodo gradili novi objekti, naselja, razne cone itd. Omenjeni podatki so ključni za smotrno načrtovanje energetskih sistemov.

Obnovljivi viri

Lesna biomasa se kot vir energije uporablja skoraj izključno za ogrevanje enostanovanjskih hiš ter za proizvodnjo električne energije.

Geotermalna energija se korist v Termah Snovik.

Sončna energija se v splošnem zelo malo koristi.

Hidro-potencial je v dokajšni meri izkoriščen, vendar so naprave zelo zastarele.


Lokalna energetska agencija (LEA)

V Sloveniji je bilo ustanovljenih ţe nekaj lokalnih energetskih agencij. Kamnik za enkrat še nima niti svojega energetskega menedţerja, niti ni vključen v katero od lokalnih energetskih agencij.

Ni izključeno, da se na področju občin Kamnik, Domţale, Mengeš, Trzin formira lokalna energetska agencija. V primeru, da se bodo pričele aktivnosti za ustanovitev LEA je posebej vaţno:

Da ne bodo cilji delovanja preširoko zastavljeni in v nekaterih morda premalo konkretni.

Da bodo merila za ugotavljanje uspešnosti delovanja jasno postavljena.

Da bi bilo lahko dolgoročno financiranje agencije vprašljivo (za zagon delovanja take agencije je verjetno še moţno pridobiti evropska sredstva).

Stabilnost oskrbe

O resnični stabilnosti in zanesljivosti oskrbe lahko govorimo le tedaj, ko imamo moţnost za oskrbo s toplotno energijo proizvedeno iz najmanj dveh virov (goriv). Večji industrijski porabniki imajo večinoma moţnost uporabe dveh goriv (npr. zemeljski plin in kurilno olje). Stanovanjske kotlovnice in kotlovnice, ki oskrbujejo javne objekte delujejo pa večinoma te rezerve nimajo.

Pri tem velja, da so strateško manj zanesljiva tista goriva, ki ne predstavljajo domačega vira in jih je teţko skladiščiti.

Okoljska sprejemljivost

Ne glede na vrsto uporabljenega goriva, z uporabo goriva vplivamo na okolje. Vsekakor se produkti zgorevanja različnih goriv med seboj razlikujejo. V ta namen je sprejeta in se v praksi tudi izvaja regulativa, ki omejuje izpuste škodljivih snovi v ozračje (SOx, NOx, Cx Hx,CO in prašni delci) – torej tiste produkte zgorevanja, ki jih z ustreznimi napravami lahko zajamemo. Problem pa so emisije toplogrednih plinov, ki jih (za enkrat) še ne moremo zajeti. Kot glavni predstavnik teh se pri kurjenju fosilnih goriv pojavlja CO2. Na niţanje emisij CO2 lahko za enkrat vplivamo le tako, da pokurimo čim manj fosilnih goriv, da kurimo tista fosilna goriva, ki sproščajo čim manj CO2 ter da jih kurimo na čim bolj učinkovit način.

O potencialih, ki jih ima Kamnik v tem pogledu še ni bila izdelana nobena analiza.


4. DOLOČITEV POMEMBNEJŠIH CILJNIH SKUPIN IN TEŢIŠČ DELA

V 1. Fazi izdelave LEK-a je bil izveden popis obstoječega stanja pri oskrbi z energijo, evidentirani so bili večji porabniki, izdelan je bil pregled porabe goriv po vrsti in količini goriva ter načinu porabe in vrsti porabnika.

Izvedena je bila analiza stanja in izpostavljene šibke točke oskrbe z energijo v Kamniku.

Glede na okoliščine ni bil izdelan pregled predvidenih gradenj, prav tako nismo uspeli pridobiti ocene rabe in namembnosti prostora v skladu urbanističnimi dokumenti. Glede na to ni bilo ustreznih osnov za oceno bodočih energetskih potreb. Enako velja za oglede večjih stanovanjskih kotlovnic.

V skladu s predhodno naštetimi dejstvi smo postavili naslednje pomembnejše ciljne skupine in teţišča dela, ki smo jih podrobneje obravnavali v drugi fazi izdelave LEK-a:

Bodoče energetske potrebe

- opredelitev kratkoročno predvidenih gradenj - opredelitev srednjeročnih in dolgoročnih urbanističnih planov - priprava ocene bodočih energetskih potreb po velikosti, lokaciji in času

Ukrepi za povečanje učinkovitosti po sektorjih porabe

- javne zgradbe - stanovanjski sektor - industrija - ostali porabniki

Vizija dolgoročnega razvoja oskrbe z energijo

Pri načrtovanju smo upoštevali predvsem:

- dejansko stanje in potrebe - predvidene bodoče energetske potrebe (novogradnje in urbanistični razvoj) - zanesljivost oskrbe - povečevanje učinkovitosti uporabo fosilnih goriv - povečanje uporabe obnovljivih virov energije - okoljsko sprejemljivost in - veljavno zakonodajo in smernice občinskega energetskega razvoja

Konkretni ukrepi / predlog moţnih projektov

- moţni projekti za povečanje energetske učinkovitosti - moţni projekti za zmanjšanje škodljivih emisij - izbor in utemeljitev najatraktivnejših projektov - pričakovani efekti predlaganih projektov

Ukrepi na nivoju občine

- organizacijski ukrepi - spodbujevalni ukrepi - odnosi z javnostjo (obveščanje, izobraţevanje, informiranje,svetovanje)

Izdelava akcijskega programa


- pregled ključnih aktivnosti - akterji za izvajanje - ocena stroškov za izvedbo ukrepov - potencialni izvajalci - terminska opredelitev izvedbe ukrepov

LEK je sestavni del in ima pomembno vlogo pri nastajanju OPN. Iz zahtev Energetskega zakona pa tudi daje osnovo za moţne dostope do subvencij in drugih finančnih virov za katere je osnova LEK.


5. OCENA BODOČE PORABE ENERGIJE

5.1. Povzetek urbanističnih podatkov

Oddelek za urejanje prostora občine Kamnik nam je posredoval podatke o prostorskih aktih, ki so ţe sprejeti oz. bodo sprejeti v letu 2010.

V tabeli 5.1 so navedeni prostorski akti, ki so ţe sprejeti. V nadaljevanju so obrazloţeni posegi v prostor, ki jih predvideva prostorski akt.

Tabela 5.1: Seznam ţe sprejetih prostorskih aktov v občini Kamnik

Oznaka prostorskega akta Št. Objave v Uradnem listu

OPPN M5 Zarja Ur. l. RS, št. 105/08

ZN B25 Fructal Ur. l. RS, št. 121/08

OPPN B 20 Stol juţni del Ur. l. RS, št. 116/08

OPPN B 15 Spodnji Alprem Ur. l. RS, št. 49/09

OPPN B 11 Titan Svit čaka na objavo

OPPN M5 Zarja

Območje z oznako OPPN M5 Zarja se nahaja med Molkovo cesto, Drţavno cesto RI 225 in reko Kamniško Bistrico. V enoti urejanja prostora z oznako M5 Zarja je namenska raba prostora določena za proizvodnjo in skladišča. V območju, ki je na severu omejeno z Polčevo potjo, na jugu pa s Cankarjevo cesto, se glede na lastništvo predvidevajo trije sklopi objektov Zarja Elektronika na severozahodnem delu območja, Zarja Kovis na osrednjem in jugovzhodnem delu območja in individualni lastniki na jugovzhodnem in severovzhodnem delu območja. Zarja Kovis in Zarja Elektronika delujeta ţe danes na tem območju s svojim proizvodno-poslovnim programom. Velikost območja je po druţbenem planu veliko 1.32 ha, vendar pa je območje obdelave nekoliko večje, ker zajema tudi ureditev v obreţnem pasu, kjer je vplivno območje posegov z javnim programom.

ZN B25 Fructal

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega druţbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02), je območje, ki se ureja z zazidalnim načrtom B25 – Fructal, namenjeno proizvodnji in skladiščni dejavnosti. V letu 2008 je bil sprejet odlok z oznako Spremembe zazidalnega načrta z oznako ZN B25 – Fructal.

OPPN B20 Stol juţni del

Predmet OPPN z oznako OPPN B20 Stol juţni del je gradnja trgovskega centra in gasilskega doma, na opuščenem skladišču lesa nekdanje tovarne Stol na Duplici. Predlagana namembnost območja je v skladu s prostorskim planom Občine Kamnik, ki določa za obravnavano območje nakupovalno središče, povezano s športnimi površinami ob Kamniški Bistrici juţno od obvoznice in z območjem predvidenega poslovnega centra med Kamniško progo in Ljubljansko cesto. Predvidena sta dva trgovska objekta in sicer trgovina z ţivili na zahodu in trgovski objekt z več trgovskimi in gostinskimi lokali, na vzhodu ter manjšega paviljona. Na skrajnem severovzhodu je predviden gasilski dom, kot nadomestni objekt za obstoječ gasilski dom, ki bo namenjen tudi gorskim reševalcem.


OPPN B15 Spodnji Alprem

Občina je v letu 2009 sprejela OPPN z oznako B15 Spodnji Alprem. Območje OPPN-ja je na severu omejeno s povezovalko z oznako B31Povezovalka, na jugu s poslovno cono B17 Obrtna cona, na vzhodu s kanalom Mlinščica ter na zahodu z Ljubljansko cesto.

Izhodišča za pripravo predloga Odloka o OPPN za območje B15 Spodnji Alprem so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega druţbenega plana Občine Kamnik, ki določa na območju OPPN namensko rabo prostora za druţbene ter proizvodnjo ter skladiščno dejavnost. Preteţni del namenske rabe obravnavanega območja je namenjen proizvodnji in skladiščni dejavnosti, del ob Ljubljanski cesti pa druţbenim dejavnostim. Območje obsega 4,1ha. Ureditveno območje OPPN-ja je namenjeno umestitvi proizvodno-skladiščni dejavnosti z objekti s poslovno-storitvene in druţbene dejavnosti.

OPPN B11 Titan Svit

Občina je v letu 2009 sprejela prostorski akt z oznako B11 Titan Svit. Območje Izhodišča za pripravo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B 11 Titan - Svit so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega druţbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02), ki določa za območje OPPN-ja naslednjo namensko rabo: na severnem delu, v vplivnem območju obdelave ob Kovinarski cesti, so površine za osrednje dejavnosti, v osrednjem delu območja so površine za proizvodne dejavnosti, površine za mestne javne sluţbe in servise so opredeljene v osrednjem-vzhodnem delu območja ob predvideni industrijski cesti in obstoječem industrijskem kanalu. Med območjema Titan in Svit je namenska raba prostora določena za zelene, parkovne in rekreacijske površine. Na skrajnem jugu, ob predvideni povezovalni cesti, so površine za druţbene dejavnosti. Ureditveno območje OPPN-ja je namenjeno oblikovanju objektov mešano poslovno trgovske dejavnosti s parkirišči na severu območja ter poslovno storitvene dejavnosti na vzhodu območja, oblikovanju proizvodno skladiščnih objektov v osrednjem delu ter oblikovanju objektov poslovno storitvene dejavnosti v juţnem delu. Zaradi potrebe po širitvi obstoječih proizvodnih kapacitet ter spremljajočih dejavnosti je predvidena ureditev pripadajoče prometne in komunalne infrastrukture ter ureditve mejnih površin z drugimi dejavnostmi. Prometni sistem temelji na izgradnji industrijske povezovalne ceste med Kovinarsko in novo Povezovalno cesto z rekonstrukcijo obeh delov ulice Bakovnik kot priključkov industrijske ceste. Krajinske ureditve sluţijo razmejitvi nekompatibilnih dejavnosti, povezovanju oblikovalskih celot in predvsem označevanju glavnih osi v prostoru, zato območje preseka funkcionalna enota parkovnih in rekreacijskih površin, ki povezuje območje stanovanjske gradnje z zelenimi površinami ob reki Kamniški Bistrici. Območje obsega 15,5 ha.

V nadaljevanju so navedeni prostorski akti, ki bodo sprejeti predvidoma v letu 2010 ali pa se bodo začeli izvajati v letu 2010.

OPPN B16 Kamniška Bistrica del

V letu Občina Kamnik je v letu 2006 pričela s postopki za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako B16 Kamniška Bistrica del. Območje B16 Kamniška Bistrica je po Druţbenem planu namenjeno vodnim in obvodnim površinam, gozdnim in kmetijskim površinam, športu in rekreaciji ter stanovanjskim površinam, športu in rekreaciji ter stanovanjskim površinam s spremljajočo dejavnostjo. Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na naslednje območje: območje varovanih stanovanj, območje negovalne bolnice, območje dom starejših in pa območje nasipa z umestitvijo peš in kolesarske poti. V tem območju je tudi ureditev dostopne poti. Območje obravnavanega obsega 4,5 ha.


UN K9 Šole del

Občina Kamnik je v letu 2009 pričela s postopki za Priprava sprememb in dopolnitev UN za območje K9 Šole del. Za potrebe izgradnje komunalne in prometne infrastrukture ter v območju načrtovanih objektov in zunanjih ureditev je potrebno odstraniti OŠ Frana Albrehta s povezovalnim traktom do telovadnice. OŠ Toma Brejca je potrebno delno porušiti ter rekonstruirati, adaptirati in dozidati. Obstoječo telovadnico ob OŠ Toma Brejca je treba porušiti in nadomestiti z novo. V območju se ohrani le športna dvorana ob OŠ Frana Albrehta, glasbena šola s knjiţnico ter transformatorska postaja. Veljavni UN navedenih posegov v prostor ne predvideva.

Območje UN se nanaša na del območja urejanja K9 Šole, kjer se načrtujejo opisani posegi. Namenjeno je gradnji in adaptaciji dveh osnovnih šol s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter urejanju zunanjih površin in parkirišč ob glasbeni šoli.

Območje UN je razdeljeno na vzhodni in zahodni del (namenjen izobraţevalnim programom) in osrednji del (namenjen rekreacijskim oziroma prireditvenim in parkovnim zunanjim površinam). Znotraj območja so urejene peš in kolesarske poti. Gradnja bo potekala v petih etapah. Sprejem prostorskega akta bo omogočal pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovani poseg v prostor.

B7 Kovinarska zahodni del in B12 Bakovnik

Občina Kamnik je v letu 2005 sprejela prostorski akt z oznako ZN B7 Kovinarska zahodni del, B12 Bakovnik ( Ur. l. RS, št. 5/05).

Območje je na severu omejeno s Kovinarsko cesto, na jugu pa je zadnji objekt v območju, objekt imenovan Metuljček. Gradnja večstanovanjskih objektov, ki jih predvideva prostorski akt se bo izvršila predvidoma letu 2010. Prostorski akt predvideva na območju urejanja več kot 100 stanovanj in trgovino Mercator Gradnje.

B8 Zg. Perovo

V letu 2010 se bo začela gradnja na območju B8 Zg. Perovo. V območje urejanja se bo umestilo 44 individualnih hiš. Za območje urejanja je sprejeti prostorski akt z oznako Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega (lokacijskega) načrta B8 – Zg. Perovo (Ur. l. RS, št. 52/06).

B23 Jata

V letu 2010 se predvideva sprejem OPPN B23 Jata. Območje obravnave bo razdeljeno v dve funkcionalni enoti F1 in F2. Funkcionalna enota F1 bo namenjena ureditvi objektov za potrebe kmetijske proizvodnje in distribucije druţbe Jata Emone d.o.o., funkcionalna enota F2 pa bo namenjena ureditvi proizvodno – poslovne obrtne cone s spremljajočimi dejavnostmi. Velikost območja je 11 ha.

Športni park Kamnik

Športni park Kamnik se locira na območje M1 pod Skalco, kjer je po obstoječem zazidalnem načrtu ţe predvidena izgradnja športno rekreacijskega objekta s pripadajočimi nastanitvenimi kapacitetami in programi. Objekt je zasnovan tako, da ga je mogoče smiselno postaviti tudi na drugo ustrezno območje z minimalnimi dopolnitvami programov. Prav tako projekt predvideva dvofazno izgradnjo, kjer je v prvi fazi predvidena izgradnja bazenskega, wellness in fitness programov, v drugi fazi pa izgradnja hotela. Objekt leţi v neposredni bliţini centra mesta in obstoječih športnih kapacitetah. Predvideva se maksimalna izraba obnovljivih virov energije zemlje in sonca za čim niţje stroške obratovanja objekta. Hotelski objekt


(kategorija 3*) s konferenčnim programom in diagnostičnim centrom velikosti 5.010 m2, olimpijski bazen velikosti 3.160 m2, fitness z veliko večnamensko dvorano za vadbo in wellnesom velikosti 1.600 m2 ter zunanja ureditev površine 10.800 m2.

5.2. Ocena bodočih potreb po energiji

Spodnja tabela prikazuje ocenjeno porabo energije v MWh ter ocenjeno priključno moč v kW na predvidenih novih lokacijah gradenj v občini Kamnik. Ocenjena poraba energije na novih lokacijah je od 13.000 do 14.000 MWh na leto.

Tabela 5.2: Ocenjena poraba energije in ocenjena priključna moč na predvidenih lokacijah novogradenj

Oznaka prostorskega

akta

površina namen Ocenjena poraba

energije (MWh)

Ocena priključne moči (kW)

1 UN K9 – Šole del - Adaptacija osnovnih šol 900 – 1.000 650 - 700

2 OPPN M5 Zarja 1,32 ha Proizvodni prostori in skladiščna dejavnost

750 - 900 500 - 650

3 ZN B25 Fructal - Proizvodni prostori in skladiščna dejavnost

2.000 1.400

4 OPPN B20 Stol juţni del

- Trgovski center in gasilski dom 150 - 200 100 - 150

5 OPPN B15 Spodnji Alprem

4,1 ha Proizvodni prostori in skladiščna dejavnost ter objekt za druţbene dejavnosti

1.500 1.000

6 OPPN B11 Titan Svit

15,5 ha Proizvodne dejavnosti, površine za mestne javne sluţbe in servise, druţbene dejavnosti

3.000 – 3.500 2.100 – 2.500

7 OPPN B16 Kamniška Bistrica

4,5 ha Stanovanja, negovalna bolnica, športne površine

400 bolnica

350 – 400 stanovanja

270

250 - 280

8 B7/B12 - Večstanovanjski objekti (več kot 100 stanovanj), trgovina Mercator gradnje

420-500 (stanovanja),

80-120 (trgovina)

300 - 350

9 B8 Zg. Perovo - 44 individualnih hiš 350 - 400 250 - 280

10 OPPN B23 Jata 11 ha F1-objekti za potrebe Jate in objekti za potrebe kmetijske proizvodnje; F2-poslovno obrtna cona

300 - 400 220 - 280

11 Športni park Kamnik

2 ha Hotelski objekt, olimpijski bazen, večnamenska dvorana

2.800 2.000

SKUPAJ 13.000 – 14.200 9.000 – 9.800


6. DOLOČITEV CILJEV, PREDLOGOV IN UKREPOV

6.1. Cilji občinske energetske politike

Energetska oskrba v občini naj bi potekla v skladu s številnimi dokumenti, ki so bili sprejeti tako na nivoju drţave kot na nivoju evropske unije. Vsi ti dokumenti (glej pogl. 6.3.5) usmerjajo razvoj energetike.

Z usmerjanjem razvoja energetike ţelimo v občini doseči :

dolgoročno zanesljivost in zadostnost oskrbe,

sprejemljivost energetske oskrbe za zdravje, okolje in prostor,

gospodarsko učinkovitost in cenovno konkurenčnost oskrbe z energijo,

zagotavljanje trajnostnega razvoja,

čim intenzivnejše izkoriščanje obnovljivih virov energije,

zagotavljanje diverzifikacije virov in zdrave konkurence,

tehnološko učinkovitost in socialno ustreznost,

zmanjševanje emisij škodljivih snovi in toplogrednih plinov.

6.2. Scenariji razvoja energetske infrastrukture občine Kamnik

Celotno občino Kamnik lahko delimo v pogledu sistemske oskrbe z energijo na dve področji in sicer: na manjša naselja in redkeje naseljena področja v občini ter na samo mesto Kamnik.

Jasno je, da se moţni razvojni scenariji glede na področje razlikujejo. V prvi vrsti gre za moţnosti sistemske in individualne oskrbe z energijo.

Scenariji razvoja za mesto Kamnik

Za gosto naseljeno področje mesta sta realno moţna dva scenarija razvoja :

Plinski scenarij; le ta je praktično v izvajanju ţe kakšno desetletje. V teku je postopno prehajanje vseh večjih pa tudi individualnih porabnikov na uporabo zemeljskega plina. Tako zemeljski plin postaja monopolni energent, ki pokriva večino energetskih potreb mesta.

Kombinirani scenarij; zemeljski plin še vedno ostaja dominanten energent v občini, vendar pa se njegova vloga kot energenta nekoliko zmanjša na račun uporabe biomase. Po tem scenariju je predvideno, da se na ekološko sprejemljiv in energetsko učinkovit način izkoristi pomemben potencial, ki ga mesto ima. Gre za izgradnjo sistema DOLB – daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Proizvodni vir toplote je obstoječa toplarna, ki iz lesne biomase proizvaja v kombiniranem reţimu toplotno in električno energijo. Izgraditi pa je potrebno omreţje za distribucijo toplote od obstoječega proizvodnega vira do porabnikov.

Scenariji, ki bi temeljili še na kakšnem drugem energentu v danih razmerah niso aktualni. Vsak od navedenih scenarijev ima svoje prednosti in svoje slabosti. Večinoma prednosti enega predstavljajo slabosti drugega. Naštejmo glavne :


Plinski scenarij:

Sistem je v veliki meri ţe zgrajen; priključevanje novih porabnikov, to so večinoma obstoječe kotlovnice na ELKO na plinski sistem ni problematično; večji problem je prenova samih večjih kotlovnic, ki so večinoma zastarele in dokaj dotrajane.

Ekološko gledano gre za najčistejše gorivo, če izvzamemo emisijo toplogrednih plinov.

Cena plina stalno niha in kot energent sodi med draţja goriva.

Po tem scenariju postaja zemeljski plin v Kamniku skoraj monopolno gorivo, ki mu lahko mestoma konkurirata le ELKO in UNP, ki prav tako sodita med najdraţje energente.

Po tem scenariju bo zelo teţko zadostiti zakonodaji, ki uvaja obvezno pokrivanje dela energetskih potreb z obnovljivimi viri ali z napravami učinkovite rabe energije.

Kombinirani scenarij:

Energetski objekt, ki kot gorivo uporablja obnovljiv vir – lesno biomaso v Kamniku ţe obstoja. Instalirane naprave delujejo po principih učinkovite rabe primarne energije, saj omogočajo istočasno proizvodnjo toplotne in električne energije. Objekt je pod določenimi pogoji – z uvedbo čistejšega goriva in eventuelno uvedbo monitoringa ekološko popolnoma sprejemljiv.

Po tem scenariju bo potrebno zgraditi toplovod za distribucijo toplotne energije. Investicija je znatna, vendar je glede na trenutno stanje moţno dobiti za projekt znatno institucionalno in materialno podporo.

Izgradnja DOLB prinaša v ekološkem pogledu izrazito zmanjšanje emisije toplogrednih plinov (Slovenija v tem pogledu ni opravila svoje naloge in zato plačuje kazen).

Z izgradnjo DOLB bo v veliki meri zadoščeno zakonodaji, ki uvaja obvezno pokrivanje dela energetskih potreb z obnovljivimi viri ali z napravami učinkovite rabe energije.

Zahteva po diverzifikaciji energentov se z izgradnjo DOLB izpolnjuje.

Prevladujočemu poloţaju zemeljskega plina konkurirata dve gorivi: ELKO in biomasa. Večja ponudba na trgu pa je edini porok zato, da bodo uporabniki imeli ugodno ceno energije.

Stroški za sanacijo dotrajanih kotlovnic se s priklopom na sistem DOLB bistveno pocenijo.

Ne nazadnje: gre za ohranjanje cca. 14 delovnih mest. Zelo verjetno je, da toplarna kot proizvajalec preteţno električne energije ne bo preţivela.

Scenariji razvoja za redkeje poseljeni del občine Kamnik

Moţnost za sistemsko oskrbo na področjih z nizko gostoto rabe energije so precej omejene. Na vseh teh področjih je potrebno uspodbujati in glede na zmoţnosti tudi stimulirati ukrepe za povečevanje učinkovitosti, začenši z zmanjševanjem toplotnih izgub zgradb ter ne nazadnje nameščenjem visoko učinkovitih kurilnih naprav ter sistemov za izrabo obnovljivih virov.

V nekaterih naseljih v občini so tudi moţnosti za izgradnjo manjših sistemov DOLB. Taka razmišljanja so posebej upravičena tam, kjer je kašen od večjih porabnikov energije soočen z dotrajanim sistemom, ki je potreben temeljite obnove.


Kraji v občini Kamnik, kjer bi bilo smiselno preveriti potencial za organizirano oskrbo so:

Motnik (kulturni dom, trgovina, pošta, krajevni urad),

Laze v Tuhinju (kulturni dom, trgovina, pošta, gostilna,

Stranje (šola, gasilski dom, trgovina, dvorana),

Zgornji Tuhinj (šola, cerkev, gostilna),

Šmartno v Tuhinju (šola, dvorana, cerkev, ţupnišče, gostilna)

Ukrepi :

Občinski svet pretehta moţnosti in sprejme scenarij energetskega razvoja v mestu Kamnik.

Lokalne skupnosti pretehtajo alternativne moţne projekte za izgradnjo manjših sistemov daljinskega ogrevanja

6.3. Splošni in sistemski ukrepi

6.3.1. Ukrepi na stanovanjskih objektih

Stanovanjski objekti

Kar precejšen del oskrbe s toplotno energijo v eno ali več stanovanjskih objektih v občini Kamnik temelji na individualnem ogrevanju. Individualne kurilne naprave so velikokrat slabo nadzorovane in zastarele, kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe s toploto. Ker gre za kar precej številčno skupino porabnikov energentov v občini Kamnik je pomembno, da se za to skupino pripravijo ustrezne usmeritve. Občina lahko izvaja vrsto ukrepov (finančno bolj ali manj zahtevnih), s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih navad. Nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj učinkovito rabo energije navajamo v nadaljevanju.

Ukrepi na področju ogrevanja stanovanja so lahko naslednji:

Zamenjava starih kombiniranih klasičnih kotlov na kurilno olje ali lesno biomaso za novejše, tehnološko boljše kotle. Struktura porabe energentov v občini kaţe, da se velik odstotek stanovanj (skoraj 30 %) ogreva na lesno biomaso, kar je pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno dostopen energetski vir. Pri tem pa je pomemben nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa, saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije (les), vendar na veliko bolj učinkovit način in z veliko manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na les. Smiselna je zamenjava kotlov, starejših od 15 let. Pri tem je treba upoštevati pravo nazivno moč kotla, saj je večina kotlov v starejših sistemih ogrevanja predimenzionirana. Višina investicije je odvisna od tipa kotla. Prednostno naj bi se vgrajevali kotli z izkoristkom vsaj 92 % do 98 %. Določiti pogoje v primeru subvencij.

Z višanjem cen nafte na svetovnih trgih, naraščanjem okoljevarstvene zavesti ter uvajanjem novih tehnologij, ki omogočajo čisto izgorevanje, postaja lesna biomasa zanimiv vir energije tudi za individualne objekte. Razlogi, ki govorijo temu v prid, so

Ukrepi :

Občinski svet pretehta moţnosti in sprejme scenarij energetskega razvoja v mestu Kamnik.

Lokalne skupnosti pretehtajo alternativne moţne projekte za izgradnjo manjših sistemov daljinskega ogrevanja.


številni: lesna biomasa je obnovljiv vir energije, ne vsebuje ţvepla, je splošno razpoloţljiva (več kot 68 % gozdnatost občine Kamnik), omogoča hkratno negovanje gozda, prispeva k uravnoteţenosti CO2 bilance (topla greda), ekološko nenevaren transport poteka na kratkih razdaljah, dodana vrednost pri pripravi goriva pa ostane v domači regiji.

Za pospešitev izrabe lesne biomase predlagamo sofinanciranje novih kotlov na lesno biomaso na sekance, polena ali pelete in izdelava spremljajočega promocijskega materiala (brošure, dnevi odprtih vrat, itd.).

V mestu Kamnik in na območju, kjer je narejen plinovodni sistem je potrebno spodbujati gospodinjstva in podjetnike k priklopu na plinovod. Pri tem je potrebno upoštevati določila EZ, kjer obveznost za priklop na distribucijsko omreţje zemeljskega plina ne velja za investitorja oziroma lastnika, ki več kot dve tretjini potreb po energiji zagotovi z uporabo obnovljivih virov energije.

Spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (toplotne in električne) v stanovanjih. Stanje je moţno precej izboljšati z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije (npr. učinkih, ki jih ima redno vzdrţevanje kurilnih naprav, kamor spada tudi nastavitev oljnih gorilnikov pri kotlih).

Regulacija temperature v sistemu ogrevanja v odvisnosti od zunanje temperature ureditev regulacije po posameznih vejah, vgradnja črpalk s frekvenčno regulacijo ( primeren ukrep predvsem za večstanovanjske enote) ukrep zagotovi moţnost nastaviti časovno in temperaturno delovanje vsake veje posebej, reducirani način delovanja ali popolni izklop ogrevanja v določenem obdobju. S tem se lahko obratovanje sistema prilagodi navadam uporabnikom stavbe, vgradnja črpalk s frekvenčno regulacijo pa zniţa rabo električne energije. Vračilna doba za izvedbo celotnega sistema je tri do širi leta.

Ukrepi na področju gradbene sanacije objektov so lahko naslednji:

Pri načrtovanju ukrepov oziroma izračunu vračilne dobe ukrepov za doseganje zniţanja rabe energije je potrebno upoštevati starost oziroma stanje stavbe.

Tesnjenje oken – s tesnjenjem oken lahko v stavbi prihranimo 10-15 % energije za ogrevanje, investicija se povrne v enem do dveh letih.

Toplotna izolacija podstrešij – tudi s tem ukrepom je moţno prihraniti 10-15 % energije za ogrevanje. Investicija odvisna od obstoječega stanja in potrebnih dodatnih gradbenih del.

Sanacija ovoja stavbe: Če izvajamo sanacijo ovoja stavbe (tla objekta, streha in fasada) in zamenjavo oken samo zaradi zniţanja rabe energije, so vračilne dobe nad 15 let. Izračun vračilne dobe je pri teh investicijah vprašljiv zaradi izbire različnih materialov in višje kakovosti, ki niso nujne samo zaradi zniţanja rabe energije. Potrebno je upoštevati še dotrajanost posameznih elementov in s tem morebitno nujnost zamenjave. Iz študije 37 večstanovanjskih stavb s skupno površino 54.600 m2 in letno rabo toplote 11.000 MWh lahko navedemo nekaj vračilnih dob, če izvajamo sanacijo zaradi dotrajanosti posameznih elementov in ne samo zaradi energetske učinkovitosti (Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Praznik/PT194.htm):

- tla objekta – enostavna vračilna doba 12-13 let, - streha objekta – 12-14 let, - fasada – 9-11 let, - okna – 6-7 let.

Posebej je potrebno poudariti, da so dobe vračanja pri manjših objektih precej krajše.

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Praznik/PT194.htm


Nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj učinkovito rabo energije v stanovanjskih objektih:

1. Ogrevanje

dobra toplotna izolacija objektov,

natančna regulacija temperature v prostorih,

zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi,

centralna regulacija sistemov v odvisnosti od zunanje temperature,

vgradnja termostatskih ventilov,

vgradnja kotla primernih moči,

primerna razporeditev grelnih teles,

kakovostna okna in vrata,

dodatna zatesnitev oken,

uvajanje obnovljivih virov energije.

2. Prezračevanje

kontrolirano prezračevanje prostorov (kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev); pravilno prezračevanje: za nekaj minut na steţaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih,

redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila.

3. Električna energija

v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo,

uporaba varčnih ţarnic,

ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,

izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo,

pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma pripravljenosti porabijo zelo malo električne energije,

pomoţni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih.

okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila,

preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov.

4. Voda

kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte,

zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo,

redno izvajanje pregledov vodovodnega omreţja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov,

vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja,

vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja,

nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev,

izraba deţevnice.

Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:

občinska pomoč pri svetovanju občanov glede URE in OVE,

občinska pomoč pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE,

motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne ţarnice itd.),

energetsko svetovanje za občane ENSVET,

primeri dobre prakse in pilotni projekti in


motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija).

Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, pa je neprestano osveščanje prebivalstva o moţnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje kaţejo, da je mogoče s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energentov zmanjšati rabo energije v objektu tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo.

Skupne stanovanjske kotlovnice in večstanovanjski objekti

V občini Kamnik je sorazmerno veliko število skupnih kotlovnic. Glede na analizo rabe energije in šibke točke skupnih kotlovnic, v nadaljevanju predlagamo na področju zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo in učinkovite rabe energije naslednje projekte:

Nameščanje merilnikov toplotne energije, ki so podlaga za obračun stroškov energije za ogrevanje. Delilnike toplote in obračun stroškov ogrevanja je potrebno izvesti do 30.9.2011 (Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli; Ur.l.RS, št.7/2010).

Upoštevanje standarda dimenzioniranja moči kotlov za ogrevanje pri menjavi starih kotlov z novimi, v prihodnje prehod na nov energent.

Celovito vzdrţevanje skupnih kotlovnic in obnova ali sanacija toplovodnih omreţij. Če so cevovodi nevzdrţevani in imajo slabo toplotno izolacijo prihaja do velikih izgub toplote in s tem do višjih stroškov ogrevanja. Pri obnovi toplovodnih omreţij predlagamo sodelovanje oz. pomoč občine s subvencijami.

Za ekonomsko upravičen sistem daljinskega ogrevanja (bodisi na zemeljski plin, lesno biomaso) je najpomembnejša izpolnitev dveh kriterijev. Prvi je dovolj velika gostota odjema, kar pomeni, da morajo biti porabniki (objekti) gosto skoncentrirani na nekem območju. Druga zahteva pa je prisotnost večjih porabnikov, kajti brez njih je sistem le izjemoma ekonomsko upravičen. Razpršena gradnja in odsotnost večjih porabnikov vplivata na manjšo gostoto odjema in posredno zmanjšujeta rentabilnost daljinskega ogrevanja.

Hidravlično uravnoteţenje sistema in vgradnja termostatskih ventilov – ukrep, primeren predvsem za večje objekte - omogoča enakomeren pretok do vseh ogreval v celotnem sistemu. V dviţne vode je potrebno vgraditi regulacijske ventile, ki omogočajo natančno regulacijo (dušenje) pretoka ogrevalnega medija skozi posamezno vejo. Pravilno nastavljeni termostatski ventili pa na podlagi primerjave zaznane ter nastavljene temperature zraka v prostoru spreminjajo pretok ogrevalnega medija skozi ogrevalo in tako ustrezno regulirajo toplotno oddajo. Delujoči termostatski ventili poleg vzdrţevanja ţelene temperature zraka v prostoru omogočajo tudi izkoriščanje notranjih ter zunanjih toplotnih virov ter s tem občutno zniţujejo rabo energije za ogrevanje. Zniţanje temperature v prostorih predstavlja velik potencial energijskih prihrankov. Za 1°C niţja temperatura zraka v ogrevanih prostorih pomeni do 6 % prihranek goriva oziroma energije za ogrevanje. Investicija v hidravlično uravnoteţenje sistema je odvisna od števila vej in dviţnih vodov v sistemu, investicija v

Ukrepi:

promocija energetskega svetovanja, pomoč občine pri uvajanju in kreditiranju URE in OVE,

osveščanje prebivalstva o moţnostih za prihranke in koristih, ki jih imajo zaradi URE in uvajanja OVE


termostatske ventile je tudi odvisna od števila vgrajenih termostatskih ventilov. Vračilna doba za izvedbo celotnega sistema je tri do širi leta.

Izraba sončne energije

Najbolj preprosti sistemi koriščenja sončne energije omogočajo pripravo sanitarne tople vode, v kolikor pa je v objektu speljan sistem talnega ali stenskega ogrevanja, pa se sončna energija lahko izrabi tudi za ogrevanje prostorov. Predvsem pa se lahko uporablja za dogrevanje prostorov in za podporo drugim ogrevalnim sistemom.

Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se lahko vgradijo na strehe objektov posameznih hiš, šol, podjetij itd. V samem mestnem jedru Kamnika pa je potrebno upoštevati določene zahteve saj je staro mestno jedro zgodovinsko zaščiteno.

Ugotavljamo, da se tudi v občini Kamnik sončna energija premalo izrablja v energetske namene, zato v nadaljevanju predlagamo sofinanciranje:

solarnih sistemov na javnih objektih in

solarnih sistemov na individualnih objektih.

6.3.2. Ukrepi na javnih objektih

Za doseganje učinkovite rabe energije v javnih zgradbah in posledično tudi zmanjšanja stroškov za porabljeno energijo, je zelo pomembno, da se predlagani ukrepi za izboljšanje energetskega stanja zgradb tudi dejansko izvajajo. Ukrepi na papirju ne prinašajo energetskih prihrankov, zato so potrebne dejanske investicije in izvedba predlaganih ukrepov. Glavni organizacijski ukrep za izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah je osveščanje in informiranje zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v javnih zgradbah. Zmanjšanje rabe energije se najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov. Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso predlagani (primer: priprava tople sanitarne vode v zgradbah, ki se redko uporabljajo). Pri vrtcih in osnovnih šolah je glavno vodilo zmanjšanje rabe energije ob enakih ali izboljšanih pogojih bivanja, saj se v teh zgradbah opravlja dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V nekaterih šolah je problem z ogrevanjem, predvsem v dneh, ko je ogrevanje nekaj dni v mirovanju (med vikendi in prazniki).

Izraba lesne biomase

V celotni občini Kamnik je potrebno spodbujati uporabo lesne biomase. Zato bi bilo v vseh javnih objektih, ki se nahajajo izven obstoječe energetske infrastrukture, potrebno ob prenovi ogrevalnega sistema zamenjati energent – lesna biomasa. Na ta način se lahko bistveno pospeši uporaba tega obnovljivega vira energije za ogrevanje.

Ukrepi:

energetski pregledi večstanovanjskih objektov,

pomoč občine pri vzdrţevanju in obnovi skupnih kotlovnic in cevovodov


Vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh javnih zgradbah v lasti občine

Energetsko knjigovodstvo lahko definiramo kot redno spremljanje in zapisovanje porabe energije in stroškov v zgradbah (javne in privatne zgradbe, objekti ter tovarne), kjer so podatki razdeljeni na energetske vire in/ali vrste njihove uporabe. Nadalje sta opis in ocena (končne) rabljene energije razdeljena na različna področja rabe (ogrevanje, vroča voda - elektrika, itd.), posamezna prostorska področja (ali druge referenčne parametre) in čas.

To je rezultat sistema energetskega knjigovodstva v zvezi z več podobnimi objekti in vzpostavljeni so lahko zanesljivi sistemi (energetski "benchmarking"). Energetski "benchmarking" pomeni oceno rezultatov s primerjavo različnih indikatorjev porabe energije (dejanske vrednosti; npr. energetski parametri za sobno toploto) v zgradbi s primerljivimi objekti (povprečne ali najboljše vrednosti), kakor tudi s ciljnimi vrednostmi, kot so izraţene v različnih primerih ustrezne literature.

Da bi naredili tako, je potrebno imeti podatke iz toliko zgradb, kot jih je moţno primerjati in začeti računanje iz standardiziranih indikatorjev in referenčnih parametrov. Energetsko knjigovodstvo torej zbira tehnično in komercialno znanje v zvezi s celotno energetsko učinkovitostjo v zgradbah. Da bi kvalitetno vodili energetski knjigovodski sistem, se morajo energetski "knjigovodje" ukvarjati tudi s tehničnim ozadjem zagotavljanja energije. Pridobiti si morajo določeno znanje o tem, katera materialna gibanja so pomembna (vhodne/izhodne analize), kako in s katerimi sredstvi bo realizirana oskrba z energijo za opazovano zgradbo, kako lahko merimo porabo energije s posameznimi "metri" in veliko več. To pomeni, da bo samo ukvarjanje z energetskim knjigovodstvom pripomoglo k ozaveščenosti osebja za celotne potrebe po energiji in stroške v zvezi s tem. Zaposleni se bodo naučili tudi oceniti, če je potreba visoka, ali če je v mejah povprečja. Naučili se bodo tudi videti stroške v povezavi s porabo. S tem naprednim vpogledom v energetske potrebe in računanje stroškov za energijo bodo zaposleni usposobljeni za odkrivanje napak pri računanju ali določanju tarif in ugotavljanju vzrokov, zakaj so se pojavile.

Cilj pravega energetskega knjigovodstva je pomagati lastnikom zgradb dobiti nekaj znanja o energetskem stanju njihovih zgradb. S temi informacijami lahko sami ali v sodelovanju s specialisti določijo moţne potenciale za izboljšave. Oceno in realizacijo teh potencialov za izboljšave z vidika okolja kakor tudi finančnega vidika lahko izvede višji koordinacijski organ, ki zbira vse podatke in vodi končni "energetski benchmarking".

Prednosti energetskega knjigovodstva:

V večini primerov se zaradi intenzivne in redne vključitve v energetsko problematiko začnejo ljudje bolj zavedati energetskih problemov kot celote, medtem ko se lahko zmanjšanje stroškov doseţe brez kakršnihkoli finančnih ukrepov.

S pomočjo dokumentacije o porabi energije postanejo vidne določene slabosti, npr. nepravilne nastavitve, manjše napake, itd. To omogoča ciljno usmerjene akcije in kot posledico zmanjšanje rabe energije kakor tudi vseh stroškov za energijo.

Višji prihranki postanejo moţni z realizacijo (ekonomskih) varčevalnih potencialov v zgradbah pri nadzoru in dejanskem izboljšanju materialov v zgradbi.

Energetsko knjigovodstvo daje osnovne podatke, s katerimi lahko energetski svetovalci prepoznajo, kateri večji ukrepi so lahko ekonomsko realizirani.

Primerjava energetskih parametrov več podobnih zgradb (energetski benchmarking) omogoča vrednotenje zgradb v lasti.

Po uspešni obnovi energetsko knjigovodstvo tudi omogoča spremljanje in nadzor uspešnosti izvedenih ukrepov.


Poleg tega se lahko zbirajo dragocene izkušnje, ki bodo koristne tudi za prihodnje projekte.

Podatki zbrani s pomočjo energetskega knjigovodstva so osnova za pogajanja o tarifah z npr. javnimi podjetji za oskrbo (električna energija, daljinsko ogrevanje, itd.) ali o projektih pogodbenega financiranja.

Z zmanjšanjem porabe energije in emisij, ki ga lahko doseţemo, lahko rezultati energetskega knjigovodstva aktivno prispevajo k varovanju klime.

Priprava podatkov o energiji in emisijah omogoča spremljanje in nadzor uspešnih ukrepov na področju zaščite okolja in klime.

Ozaveščenost lastnikov za okoljske probleme je dokumentirana in jo lahko verodostojno predstavimo javnosti.

Posebno v javnih zgradbah lahko občina svojim občanom in podjetjem demonstrira svojo vlogo modela v sektorju za okolje.

Energetsko knjigovodstvo omogoča celovit pregled rabe energije v posameznih javnih zgradbah, hitro odpravljanje bistvenih odstopanj od normalnih vrednosti, optimizacijo energetskih procesov v zgradbah in učinkovito ovrednotenje podatkov o rabi energije.

Izvajanje energetskega knjigovodstva je moţno:

preko on-line sistema centralne enote in posamezne javne zgradbe, ki zagotavlja realne dnevne energetske podatke;

preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne zgradbe na podlagi mesečnih podatkov o rabi energije;

preko samostojnih enostavnih računalniških aplikacij.

Glede na izbiro sistema vzpostavitve in vodenja energetskega knjigovodstva je odvisen obseg in način vodenja, optimizacija in nadzor energetskih podatkov.

Energetsko knjigovodstvo nam omogoča:

zbiranje energetskih podatkov o toplotni in električni energije ter porabi vode (mesečno, dnevno ali v realnem času);

arhiviranje in vpogled v energetsko stanje posameznih javnih zgradb v preteklosti;

primerjava posameznih kazalcev in izdelava enostavnih in primerjalnih analiz glede na različne energetske kazalce in za različna časovna obdobja in druge primerljive kazalce;

napoved rabe energije v prihodnosti;

optimizacija trenutnih energetskih procesov v posamezni javni zgradbi;

prikaz realnega energetskega stanja, ki predstavlja izhodišča za izvedbo organizacijskih in investicijskih ukrepov v posamezni javni zgradbi;

primerjavo učinkovitosti organizacijskih in investicijskih ukrepov pred in po izvedbi;

prilagajanje delovnih procesov uporabnikov javnih zgradb z namenom zniţanja rabe energije.

Energetski menedţer na podlagi dogovora z občino ali posameznimi predstavniki javnih


zgradb vzpostavi energetsko knjigovodstvo v javnih zgradbah. Energetski menedţer skrbi za vodenje, optimizacijo in izvajanje aktivnosti, ki so opredeljene v prejšnjem odstavku in so odvisne od vrste izbranega sistema energetskega sistema.

Rešitev za kakovostno doseganje ciljev občine Kamnik je ureditev razmerja z ustrezno organizacijo, ki bo v imenu občine vodila in koordinirala vse procese, ki izhajajo iz aktivnosti akcijskega energetskega načrta občine Kamnik.

Naloge energetskega menedţerja:

vodenje in koordinacija aktivnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta;

vzpostavitev in vodenje energetskega knjigovodstva za javne zgradbe v občini Kamnik;

spremljanje, analiziranje in primerjanje doseganje učinkovitosti energetskih ukrepov;

pomoč pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvedbo določenih aktivnosti iz akcijskega načrta;

nadzor in sodelovanje z zunanjim izvajalcem v imenu občine;

pošiljanje informacij o razpisih in moţnostih pridobivanja nepovratnih sredstev iz različnih EU projektov;

vključevanje lokalnih skupnosti v EU projekte in implementacija aktivnosti na območju občine, ki izhajajo iz nepovratnih sredstev;

identifikacija potreb posamezne občine, razvoj ideje v projekt, priprava in prijava projekta na ustrezen nacionalni in evropski razpis;

organizacija in izvedba seminarjev, konferenc, usposabljanj in ostalih informativnih javnih dogodkov v sodelovanju z občino;

priprava izobraţevalnih in informativnih medijev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi;

svetovanje pri zelenih javnih naročilih, itd.

V kolikor občina Kamnik nima kadrovskih kapacitet, ki bi prevzele vlogo energetskega menedţerja, predlagamo, da zato skupaj z sosednjimi občinami imenuje ustrezno energetsko agencijo (Lokalno energetsko agencijo - LEA). Za implementacijo akcijskega načrta je pomembno, da občina Kamnik po sprejetju lokalnega energetskega koncepta takoj imenuje lokalnega energetskega menedţerja in s tem vzpostavi energetski menedţment.

Razširjeni energetski pregledi zgradb

Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov se ugotovijo preliminarni potenciali za organizacijske in investicijske ukrepe za zmanjšanje rabe in stroškov za energijo. Rezultati preliminarnih energetskih pregledov kaţejo na smiselnost izvedbe razširjenih energetskih pregledov, kjer se določijo realni potenciali zmanjšanja rabe in stroškov energije, ki so lahko tudi višji, kot so ocenjeni v preliminarnih energetskih pregledih. Razširjeni energetski pregledi so osnova za izdelavo študije izvedljivosti, ki je namenjena podrobnejši proučitvi izvedljivosti projektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije s tehnološkega, ekonomskega in okoljevarstvenega vidika. Študija izvedljivosti je podlaga za pripravo investicijske dokumentacije, ki je nujen dokument lokalnih skupnosti pri implementaciji novih projektov in jo opredeljuje tudi zakonodaja z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ


(Ur. l. RS, št. 60/06).

Vrste investicijske dokumentacije:

dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP);

pred investicijska zasnova (PIZ);

investicijski program (IP);

Cilj energetskih pregledov je analizirati vse moţne opcije ukrepov OVE in URE ter izbrati med slednjimi najučinkovitejšo oziroma najustreznejšo rešitev. Rešitve predstavljajo izhodišča za izvedbo konkretnih organizacijskih in investicijskih ukrepov, ki jih strokovno podpremo z izdelavo študij izvedljivosti in potrebne investicijske dokumentacije. Na podlagi razširjenih energetskih pregledov je moţno določiti realne potenciale za zmanjšanje rabe energije in stroškov za energijo v posameznih javnih zgradbah ter kateri ukrepi prinašajo največje energijske prihranke glede na vloţene.

Izvedba investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije

Zamenjava zastarelih oken in vrat ter sanacija ovoja zgradbe so primarni ukrepi za zmanjšanje rabe energije v javnih zgradbah. Predlagamo, kjer je to organizacijsko in ekonomsko mogoče ter tehnično izvedljivo, da se šele po izvedbi teh ukrepov pristopi tudi k morebitni zamenjavi ogrevalnega sistema. Tako laţje dimenzioniramo ogrevalni sistem in doseţemo kar najboljše izkoristke.

Izvedba organizacijskih in investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije na način pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije

Pogodbeno financiranje je finančni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja, poplačani pa iz tako doseţenih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Razlikujemo dve obliki pogodbenega financiranja: pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav in pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE). V praksi prihaja tudi do kombinacije obeh oblik. Pogodbeno zniţanje stroškov za energijo ni samo način financiranja, je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrţevanje, odpravo motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je bolj ali manj obseţna pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim podjetjem za energetske storitve, izvajalcem.

Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo prinaša naročniku številne koristi:

zmanjšanje rabe in stroškov za energijo;

vgradnja sodobnih, zanesljivih in energetsko učinkovitih sistemov brez lastnega vlaganja;

povečanje vrednosti zgradbe zaradi posodobljenih energetskih sistemov;

izboljšani delovni in bivalni pogoji v zgradbah;

zmanjšanje obremenitev okolja z nevarnimi emisijami.

Pogodbenik – izvajalec oziroma investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za zniţanje stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deleţev pri letnih prihrankih pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih


prihrankov pri stroških za porabljeno energijo.

Vgradnja sistemov za izkoriščanje OVE

Vgradnja sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot so:

kotli na lesno biomaso (peleti, sekanci ali polena);

toplotne črpalke;

sprejemniki sončne energije.

so najpomembnejši ukrepi za povečanje obnovljivih virov energije v javnih zgradbah in energetske neodvisnosti od fosilnih goriv, ki sta tudi glavna cilja slovenske in evropske energetske politike. Vgradnja sistemov za izkoriščanje OVE niso vselej ekonomsko upravičeni zaradi velike začetne investicije, so pa naloţba v čisto in zdravo okolje ter trajno zagotovljeno oskrbo z energenti.

Organizacija informativnih in izobraţevalnih dogodkov za vodstvo, upravljavce, zaposlene in vzdrţevalce javnih zgradb

Največji doprinos k učinkoviti rabi energije je to, kar lahko naredi vsak posameznik najprej sam pri sebi s primernim in energetsko učinkovitim ravnanjem. Na podeţelju je veliko energetsko neučinkovitih sistemov na tradicionalna goriva, ki porabljajo veliko preveč energije (predvsem zaradi zastarelih ogrevalnih sistemov), čeprav je tam največ moţnosti za izrabo OVE. Problemi s področja učinkovite rabe pomanjkanja informacij o pomembnosti teh področij.

Namen organizacije seminarjev, konferenc in delavnic na temo URE in OVE je:

predstavitev potencialov za URE in moţnosti izkoriščanje OVE za lastnike, vodstvo, upravljavce in zaposlene v javnih zgradbah;

predstavitev načinov zmanjšanja rabe energije, stroškov za energijo v javnih zgradbah in posledično tudi emisij CO2;

izmenjavo znanja in izkušenj med predstavniki javnih zgradb, potencialnimi investitorji in specializiranimi ponudniki s področja URE in OVE;

spremljanje najnovejših smernic na področju URE in OVE ter njihova implementacija v javnih zgradbah;

svetovanje glede ukrepov URE in izkoriščanja OVE v javnih zgradbah;

predstavitev moţnosti odpiranja novih delovnih mest;

predstavitev moţnosti pridobivanja nepovratnih sredstev za spodbujanje URE in OVE v javnih zgradbah;

predstavitev moţnosti izkoriščanja lokalnih virov za pridobivanje energije, itd.

Javni objekti v občini Kamnik

Iz Diagrama 2.7 je razvidna povprečna poraba končne energije na kvadratni meter ogrevne površine javnih objektov. Veliko povprečno porabo energije nad 150 kWh/m2 imajo predvsem v Domu starejših občanov ter v OŠ 27. Julija in ZZZS Kamnik. Dom starejših občanov je bil v letu 2009 prenovljen (zamenjava oken, delno nova streha, vgradnja termostatski ventilov, nova plinska kotlovnica), tako da bo poraba energije v tem objektu v prihodnje precej


manjša.

Prav tako bi bilo potrebno tudi v OŠ 27. Julij in stavbi ZZZS Kamnik zamenjati okna, obnoviti fasado in streho ter vgraditi termostatske ventile in s tem zmanjšati porabo energije.

V Prilogi 7 so prikazani termografski posnetki nekaterih javnih objektov v občini Kamnik. Iz teh posnetkov je razvidno, da bi bilo potrebno skoraj na vseh objektih izvesti varčevalne ukrepe za zmanjšanje porabe energije.

6.3.3. Ukrepi v podjetjih

Prav gotovo največji varčevalni potencial v občini se nahaja v toplarni EKO Energetika. Zaradi atraktivnosti je le ta posebej obravnavan v točki 6.4.1.

Pomemben je tudi potencial za učinkovito rabo energije v industriji, posebej v Calcitu z moţnostmi za so-proizvodnjo toplote in elektrike, v Svilanitu posebej z obnovo izolacije na toplovodu in tudi z racionalizacijskimi ukrepi znotraj kotlovnice ter v Titanu, predvsem s posegi na področju gradbene fizike.

6.3.4. Področje hlajenja prostorov

Glede na višanje standardov v druţbi so čedalje pogostejši tudi sistemi za hlajenje in klimatizacijo prostorov. Pri obstoječih sistemih za hlajenje prostorov so ukrepi za varčevanje z energijo zelo podobni tistim, ki so namenjeni varčevanju s toploto.

V objektih s klimatskim sistemom z izhodno močjo večjo od 12 kW je potrebno poskrbeti za redne preglede sistemov (v skladu s pravilnikom o rednih pregledih klimatskih sistemov) - glej poglavje 3.3.2.

Za novogradnje pa predlagamo:

Ukrep:

tako v obrtnih kot tudi v industrijskih obratih je potrebno nadaljevati in nadgrajevati z dejavnostmi na projektih URE in OVE ter na realizaciji le-teh.

Ukrep:

pri načrtovanju novih objektov naj se smiselno upoštevajo smernice za projektiranje in izvedbo sistemov za hlajenje prostorov v novih zgradbah. Upravni organ pri izdaji pogojev in gradbenih dovoljenj ugotavlja upoštevanje smernic.

Ukrepi:

energetski pregledi in vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh javnih objektih v lasti občine,

spodbujanje energetske sanacije javnih objektov.


Smernice so priloţene.

Za hlajenje oziroma preprečevanje prekomernega pregrevanja objektov poleti lahko moţne ukrepe razdelimo na pasivne in aktivne.

Pasivni ukrepi predstavljajo rešitve, predvsem arhitektonske oziroma gradbene, ki preprečujejo, da bi do prekomernega segrevanja sploh prišlo. To vključuje uporabo senčil, strukturnih fasad s prezračevanjem ali oblikovanjem vizualne podobo objekta tako, da zmanjšuje učinke sončnega sevanja poleti. Ti ukrepi lahko v veliki meri zmanjšajo zahtevane kapacitete hlajenja in s tem porabo energije in so dobrodošli v fazi zasnove objekta.

Aktivni ukrepi predstavljajo predvsem hladilne sisteme, ki za pridobitev hladilne energije potrebujejo večinoma električno energijo, v primeru absorpcijskih naprav pa tudi lahko toplotno energijo. Izbor primernega energenta je odvisen od moţnosti – glede na cenovno politiko in dosegljivost – na lokaciji gradnje, večinoma pa je to električna energija, saj je hladilno število in s tem izkoristek pri absorpcijskih napravah precej niţji.

Hladilni agregati se v grobem delijo na agregate z zračno hlajenim in vodno hlajenim kondenzatorjem. Osnovne značilnosti zračno hlajenih agregatov so kompaktna gradnja z enostavno montaţo, zato pa precej slabši izkoristek (hladilno število teţko preseţe 3). Vodno hlajeni agregati pa so zahtevnejši za izvedbo, navadno imajo ločen agregat ter vodno hlajen kondenzatorski del, ki sta med seboj povezana s cevnim razvodom. Bistvena prednost vodno hlajenih agregatov pa je učinkovitost, saj hladilno število doseţe tudi vrednost 6 in več.

Pri načrtovanju hladilnega sistema naj se upoštevajo naslednje zahteve:

projektno stanje zunanjega zraka naj bo 32°C in 45 % relativne vlaţnosti, če ni s strani naročnika drugače zahtevano,

praviloma naj se hlajenje v bivalnih oziroma delovnih prostorih projektira za Δt 6°C med zunanjim in notranjim stanjem, to navadno pomeni za prostorsko temperaturo 26°C, če seveda ni drugače zahtevano s strani naročnika. Večje temperaturne razlike praviloma niso zaţelene, niti potrebne,

hladilna postaja mora biti zasnovana tako, da bo imela ustrezno akumulacijo hladne vode, kar pomeni manjše število vklopov hladilnega agregata in s tem daljšo ţivljenjsko dobo,

za potrebe klimatizacije oziroma kondicioniranja prostorov s klima centralami naj se predvidi temperaturni reţim 6/12°C, ki omogoča učinkovito razvlaţevanje utočnega zraka in s tem doseganje ustreznih mikroklimatskih razmer, to je doseganje največje relativne vlaţnosti 60 % pri 26°C v prostoru ob ekstremnih letnih projektnih pogojih zunanjega zraka, ter s tem primernega ugodja v prostorih,

za potrebe hlajenja z ventilatorskimi konvektorji naj se predvidi višji temperaturni reţim hladilne vode (8/14°C do 12/18°C), s tem se poveča izkoristek hladilnega agregata in s tem manjšo porabo električne energije, kar velja seveda le v primeru, da hladilni agregat deluje v višjem temperaturnem reţimu; v primeru uporabe sistema 12/18°C je učinek še večji, ker se hladilna moč ne troši za razvlaţevanje, je pa v tem primeru potrebno prostore prezračevati z kondicioniranim (med drugim ţe razvlaţenim zrakom),

ventilatorski konvektorji naj bodo opremljeni s filtrnimi vloţki; izvedba in montaţa konvektorjev ter opreme mora biti takšna, da je omogočeno enostavno čiščenje in vzdrţevanje filtrnih vloţkov,


cevni razvod naj bo opremljen z zadostnim številom regulacijskih ventilov, ki omogočajo reguliranje cevne mreţe; ventili morajo omogočati direktno nastavitev padca tlaka v posameznem odseku cevne mreţe.

V večjih objektih naj sistem ogrevanja in hlajenja po moţnosti izpolnjuje naslednje zahteve:

Predvidi naj se priklop sistema hlajenja na CNS (centralno nadzorni sistem), kar bo omogočilo učinkovit nadzor nad temperaturo v posameznih prostorih in s tem varčevanje energije ter posredno niţje obratovalne stroške. S primerno zasnovano in programirano programsko opremo je moč zagotoviti tako varčevanje energije kot tudi zadovoljstvo uporabnikov.

Z vgradnjo senzorjev prisotnosti (ki so navadno ţe integrirani v stenskem termostatu) je moţno učinkovito varčevanje z energijo, saj se hlajenje v primeru odsotnosti ljudi izključi. Natančen reţim delovanja je glede na zahteve uporabnika moč in potrebno določiti v programski opremi za CNS nadzor.

Kjer je moč odpirati okna, je kot dodatni varčevalni ukrep moţna tudi vgradnja tipal odpiranja oken.

Termostati naj bodo ločeni od konvektorjev, po en na vsak prostor, nameščeni na primerno dostopnih mestih ob notranjih vratih prostora.


Z javno razsvetljavo v občini Kamnik upravlja podjetje KPK d.d. Kamnik, Cankarjeva 11. Podatki o porabi električne energije za javno razsvetljavo in podatki o vrsti ter številu sijalk so prikazani v poglavju 2.3.4.

Strategija razvoja javne razsvetljave omogoča občutno zmanjšanje stroškov električne energije, ki jih neposredno plačuje občina. Rezultati strategije so energetski pregledi javne razsvetljave, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrţevanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrep za optimizacijo stanja javne razsvetljave. Strategija upošteva tudi veljavno zakonodajo na področju javne razsvetljave (predvsem Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaţevanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007)) in najnovejše smernice na področju javne razsvetljave (vpeljava solarnih svetilk za javno razsvetljavo).

V letu 2008 je bil v skladu s proračunskimi moţnostmi izdelan program za posodobitev javne razsvetljave, ki predvideva zamenjavo obstoječih sijalk z varčnejšimi in kjer je moţno redukcijo svetlobe in porabe energije v določenem nočnem času. Cilj posodobitve je, da se do leta 2016 pribliţajo optimumu porabe električne energije z sedaj znanimi sijalkami in ustreznimi svetilkami.

Moţni prihranki električne energije pri javni razsvetljavi

Pri posodobitvah javne razsvetljave je potrebno upoštevati več dejavnikov. Upravljavci oziroma lastniki imajo največkrat naslednje zahteve: zmanjšanje rabe električne energije, avtomatsko odkrivanje napak, daljinski nadzor in upravljanje, odprt sistem z moţno uporabo opreme različnih proizvajalcev, enostavna inštalacija, upravljanje in vzdrţevanje.

Zmanjšanje porabe električne energije lahko doseţemo z regulacijo jakosti svetlobnega toka, daljinskim nadzorom in upravljanjem ter zamenjavo svetilk in sijalk.

Za zmanjšanje porabe električne energije je nujna zamenjava svetilk in pa predvsem sijalk s sodobnejšimi in sicer: sijalke z večjim svetlobnim tokom, sijalke z večjim svetlobnim izkoristkom, sijalke z daljšo ţivljenjsko dobo, svetilke s kvalitetnejšimi reflektorji za doseganje


boljših svetlobno tehničnih lastnosti, svetilke z optimalnimi sistemi tesnjenja, svetilke z enostavnejšimi načini montaţe.

Povzamemo lahko, da z opisano rekonstrukcijo lahko doseţemo: prihranek električne energije od 25 do 35 % zaradi upravljanja, prihranek od 20 do 50 % zaradi zmanjšanja priključne moči.

6.3.6. Električna energija

Po podatkih, ki nam jih je posredoval distributer električne energije Elektro Ljubljana d.d. so na območju občine Kamnik predvideni naslednji posegi električno omreţje:

S širitvijo večje poslovno proizvodne cone v občini Komenda, katere napajanje uporabnikov je v začetni fazi zagotovljeno po obstoječem DV 20 kV Moste, pa je predvidena izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture v obliki dvojne 20 kV kabelske povezave z RTP 110/20 kV Kamnik oziroma v obliki odprte zanke med RTP-ji (RTP 110/20 kV Kamnik in predvideno RTP 110/20 kV Mengeš). Omenjene povezave bodo v končni fazi zadostile energetskim potrebam omenjene poslovno proizvodne cone in hkrati razbremenile obravnavan DV Moste.

Za nadaljnjo zagotavljanje kvalitetne oskrbe odjemalcev z električno energijo, pa se skladno z dolgoročnim razvojem podjetja Elektro Ljubljana d.d. predvideva izgradnja še naslednjih elektroenergetskih objektov:

Predvidena je izgradnja dvanajstih novih transformatorskih postaj 20/0,4 kV z SN priključkom in NN razvodi v okviru novogradenj na distribucijskem omreţju ter dveh nadomestnih TP 20/0,4 kV (Bakovnik Gradbinec in Črnivec). Nazivna moč transformacije v predvidenih transformatorskih postajah bo v razponu od 100 kVA do 1000 kVA. Interpolacija predvidenih TP v SN omreţje je tako namenjena napajanju novih manjših zazidalnih kompleksov in razbremenitvam obstoječega omreţja, kot tudi večjim poslovno - proizvodnim objektom.

Za leto 2010 je predvidena obnova RTP 110/20 kV Kamnik in sicer predvideno je novo DV polje. Med letoma 2014 in 2016 se predvideva izgradnja novega daljnovoda DV 2x110 kV Kamnik-Visoko.

Preostali razvoj distribucijskega omreţja za električno energijo na območju občine Kamnik bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.

6.3.7. Pregled aktivnosti, ki jih narekuje zakonodaja

Določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti je orodje za spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji Nacionalnega energetskega programa, Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012, Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije in nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom.

Cilji, ki si jih postavi samoupravna lokalna skupnost, morajo biti usklajeni z moţnostmi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov na njenem območju. Postavljene cilje lahko skupnost doseţe samostojno ali v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo.

Ukrep:

občina mora intenzivirati aktivnosti za posodabljanje sistema javne razsvetljave.


Cilji nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016

Cilj Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 je skladno s 4. členom Direktive 2006/32/ES doseči 9 % prihranek končne energije (ali najmanj 4.261 GWh) z izvedbo načrtovanih instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije in energetske storitve. Cilji so usklajeni z Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu ter Direktivo 2006/32/ES in podpirajo doseganje zastavljenih ciljev v zvezi z okoljem in zanesljivostjo oskrbe z energijo.

Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti so predvideni za sektorje: gospodinjstva, terciarni sektor, industrijo in promet.

Cilji operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012

Slovenija mora zmanjšati emisije vseh toplogrednih plinov za 8 % v prvem ciljnem 5-letnem obdobju glede na izhodiščne emisije. Operativni program TGP vključuje cilje ReNEP: spodbujanje znanstvenega in tehničnega razvoja na področju proizvodnje in rabe energije, izboljšanje učinkovite rabe energije ter dvig deleţa obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci.

Cilji podnebno-energetskega paketa

Podnebno-energetski paket, ki ga je Evropska komisija sprejela 23. januarja 2008, je predloţil načine za dosego zavezujočih ciljev, ki jih je določil Akcijski načrt Energetske politike za Evropo 2007-2009.

Izvajanje paketa naj bi zagotovilo:

zmanjšanje toplogrednih emisij za 20 % do leta 2020 glede na leto 1990,

20 % deleţ obnovljivih virov energije v skupni porabi energije v EU do leta 2020,

20 % večjo energetsko učinkovitost,

10 % deleţ biogoriv, ki ga mora doseči vsaka drţava članica v gorivih za transport.

Glede na to, da se moţnosti za doseganje zastavljenih ciljev razlikujejo od ene do druge drţave članice, je Evropska komisija predlagala nacionalne akcijske načrte za povečevanje deleţa obnovljivih virov energije. Iz predloga energetsko-podnebnega paketa je razvidno, da mora Slovenija do leta 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za okoli 6 % glede na emisije v letu 2005, in sicer tako,da:

za 21 % zmanjša emisije iz sektorjev, ki so vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi pravicami (EU ETS sektorji); ker ti sektorji povzročajo za okoli 40 % vseh slovenskih emisij toplogrednih plinov, zahtevani ukrep pomeni 8,4 % zmanjšanje celotnih slovenskih emisij,

lahko za največ 4 % poveča emisije iz sektorjev, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi pravicami (ne ETS sektorji), glede na emisije iz teh sektorjev v letu 2005; ker ti sektorji povzročajo za okoli 60 % vseh slovenskih emisij toplogrednih plinov, taka moţnost dopušča povečanje celotnih slovenskih emisij za okoli 2,4 %.

V energetsko-podnebnem paketu je Evropska komisija zapisala, da mora Slovenija do leta 2020 povečati rabo obnovljivih virov energije iz trenutnih 16 % končne energije na 25 % končne energije v letu 2020.


Cilji nacionalnega energetskega programa

Nacionalni energetski program (NEP) je dokument, ki naj bi usklajeval prihodnja delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energetskimi storitvami.

Potrebno je opozoriti, da je v izdelavi novi NEP, in da bodo takoj po njegovem dokončanju relevantni cilji iz novega dokumenta. Navedeni cilji, ki izhajajo iz trenutno obstoječega NEP, v nekaterih primerih niti niso več aktualni in jih navajamo zgolj zato, ker so še vedno zadnji veljavni.

Smernice Nacionalnega energetskega programa so zdruţene v tri skupine:

zanesljivost oskrbe z energijo,

konkurenčnost oskrbe z energijo,

varovanje okolja.

Zahteve novega Pravilnika o učinkoviti uporabi energije v stavbah (PURES)

Pri novogradnjah in prenovah, pa je potrebno upoštevati tudi zahteve novega Pravilnika o učinkoviti uporabi energije v stavbah (PURES), ki bo kmalu stopil v veljavo.

6.4. PREGLED KONKRETNIH PREDLOGOV IN UKREPOV / PROJEKTOV

6.4.1. Projekt DOLB Kamnik

Uvodno pojasnilo

V Kamniku obstoja toplarna EKO Energetika, ki deluje na območju bivšega Stola. Objekt lahko proizvaja toplotno energijo in električno energijo v soproizvodnji na okolju zelo prijazen način, saj kot gorivo uporablja biomaso. Ker niso bil zgrajene toplovodne povezave do večjih centrov porabe toplote objekt ne obratuje optimalno.

V določeni oddaljenosti od tega vira energije so večja naselja in industrijski obrati. Vsi ti porabniki se danes ogrevajo s toplotno energijo, ki se proizvaja v lokalnih kotlovnicah na fosilna goriva: zemeljski plin in lahko kurilno olje. Kotlovnice so večinoma zastarele in marsikje potrebne generalne obnove.

Tehnično / tehnološka zasnova projekta DOLB Kamnik

Grafično je zasnova sistema DOLB prikazana na Prilogi 5. Projekt DOLB bo predvidoma realiziran v dveh fazah in sicer:

1. Faza izgradnje

V 1. Fazi projekta DOLB se gradi glavno vročevodno omreţje, na katerega se takoj priključi 6 največjih porabnikov ogrevne toplote. Skrajni točki omreţja sta: začetek vročevoda je v EKO Energetika, cevovod pa se zaključi v kotlovnici Svilanit. Porabniki, ki se priključijo na sistem so razvidni iz spodnje tabele skupaj s karakterističnimi podatki.


Tabela 6.1: Porabniki, ki se priključijo na sistem DOLB Kamnik

ocenjena potrebna priključna moč v gorivu

porabljeno gorivo

toplota za ogrevanje

moč ogrevanja

MW MWh MWht MW

SK Matije Blejca 10 1,74 2.436 2.192,2 1,6

SK Groharjeva 10 1,26 1.766 1.589,8 1,1

SK Zikova 3 3,12 4.371 3.933,5 2,8

SK Klavčičeva 3 1,75 2.457 2.211,0 1,6

Svilanit - daljinski sistem 2,93 4.100 3.690,0 2,6

Titan – samo ogrevanje 6,5 9.500 8.550,0 6,1

SKUPAJ 17,31 24.629 22.166,5 15,8

Toplota se v kombiniranem procesu s proizvodnjo električne energije proizvaja v obstoječi toplarni na območju bivšega Stola. Energija se proizvaja iz obnovljivega vira – iz lesne biomase. Toplota proizvedena v tej toplarni sluţi za pokrivanje osnovnih potreb po toploti. Kot eventuelna rezerva in kapaciteta za pokrivanje konic v kratkotrajnih izrazito hladnih obdobjih sluţijo kotlovnica Svilanit in še katera od večjih stanovanjskih kotlovnic.

2. Faza izgradnje

V drugi fazi izgradnje sistema se postopoma priključujejo ostali obstoječi porabniki ter predvidene novogradnje (na področjih zazidave B20, B15, B11, B7/B12 in morda B8)

Še ne-priključeni obstoječi porabniki sedaj porabijo cca. 5,650 GWh. Nova poraba v navedenih področjih, pa je ocenjena na 5,500 do 6,220 GWh.

Ocenimo, da se bo na sistem priključilo vsaj cca. 40% obstoječih porabnikov ter vsi bodoči porabniki.

Tabela 6.2: Toplota, ki bo na razpolago za ogrevanje

Porabniki toplote Porabljeno gorivo Toplota za ogrevanje Toplotna moč na pragu porabnika

MWh MWht MW

1. Faza izgradnje 24.629 22.167 15,8

2. Faza obstoječi (40%) 2.260 2.034 1,5

2. Faza novogradnje - 6.000 4,3

Skupaj 1. in 2. Faza - 30.201 21,6

Kot vidimo iz gornje tabele, bo sistem plasiral znatne količine toplotne energije. Količine v tabeli so vzete dokaj konzervativno, saj niso vključeni številni obstoječi pa tudi novi porabniki

(npr. bazen, v kolikor bo lociran v primerni oddaljenosti od omreţja).

Infrastruktura za proizvodnjo toplote je ţe izgrajena. V tej zasnovi je predvideno, da bo osnovni vir toplote v 1. fazi pokril cca. 90-95 % potreb po toplotni energiji. V obdobju najbolj hladnih dni bo v EKO Energetiki zmanjkalo topotne moči in tedaj se bo vključila ena ali več vršnih enot. Le te bodo letno pokrile od 5 – 10% letnih potreb po toploti. Vlogo vršnih in rezervnih zmogljivosti bosta prevzeli ena ali dve obstoječi kotlovnici.

Da bi toploto lahko uspešno transportirali do porabnikov toplotne energije bo potrebno


zgraditi:

Črpališče omreţne vode ter sistem za vzdrţevanje statičnega tlaka na lokaciji EKO Energetika;

Cevovodni sistem za distribucijo toplote – toplovodno omreţje od EKO Energetike do kotlovnice Svilanit;

Toplotne postaje pri porabnikih.

V okviru tega projekta ţelimo ugotoviti, ali bi bilo smiselno zgraditi omreţje za razvod toplotne energije do teh porabnikov ter na ta način vzpostaviti daljinsko oskrbo s toploto iz biomase, skratka sistem DOLB Kamnik.

Tehnično – ekonomska analiza projekta DOLB Kamnik

Na tem mestu bomo povzeli ključne rezultate preliminarnih izračunov in analiz, ki smo jih izdelali v zvezi v s tem projektom.

Investicije zajemajo:

Izgradnjo toplovodnega sistema iz pred-izoliranih cevi direktno vkopanih v zemljo. Toplovodni sistem se vodi po čim manj urbaniziranih površinah, v nekaterih, bolj industrijskih površinah lahko tudi nadzemno. Upoštevamo, da se cevovodi vodijo po javnih površinah.

Izgradnjo indirektnih toplotnih postaj pri predvidenih šestih porabnikih toplote iz sistema.

Postavitev črpalne postaje za omreţno vodo in sistem za vzdrţevanje statičnega tlaka.

Stroški inţeniringa.

Investicija za dobavo in izvedbo ter zagon zgoraj navedenih postavk je ocenjena na cca. 2,6 milijona €.

Stroški obratovanja

Ti stroški zajemajo:

strošek upravljanja,

strošek vzdrţevanja,

strošek toplotnih izgub sistema,

strošek električne energije za delovanje cirkulacijskih črpalk omreţne vode.

Skupaj so stroški grobo ocenjeni na 171.000 € na leto.

Diskontna stopnja

Upoštevamo 6,0% diskontno stopnjo. Glede na to, da gre za projekt ki zdruţuje URE in OVE je privzeta stopnja dokaj konzervativna.


Ekonomska ţivljenjska doba

V preliminarnih ocenah je bila upoštevana doba 20 let kot ekonomska doba projekta, začenši z fizično izgradnjo. Računsko obdobje, v katerem objekt obratuje je 18,5 let. Vemo pa, da v praksi take naprave delujejo tudi 40 in več let.

Obratovalne karakteristike sistema/izhodišča za ekonomsko evaluacijo

Sistem bo obratoval le v kurilni sezoni (sicer ni izključeno, da bi se nekateri porabniki napajali s potrebno energijo tako poleti kot pozimi – vendar sedaj te moţnosti ne upoštevamo, bi pa taki porabniki dvigali ekonomsko učinkovitost sistema).

Letni plasma toplote preko sistema porabnikom: 22.167 MWht.

Toplotne izgube cevovoda: na osnovi grobih predhodnih izračunov znašajo le- te 1.332 MWht/leto.

Potrebna energija za črpanje. Predvidena je namestitev več črpalk, vsaj ene črpalke s frekvenčno regulacijo. Na osnovi preliminarnega izračuna padcev tlaka v omreţju in trajanja obratovanja ocenjujemo, da se letno za črpanje porabi 350 MWhe.

Ocena ekonomske uspešnosti projekta

V okviru ocenjevanja projekta so bili izvedeni preliminarni izračuni.

Izračun po anuitetni metodi pokaţe, da bi bila cena distribucije toplote od vira do uporabnika cca. 0,225 €/kWh v obdobju do poplačila investicije, potem pa bi se zniţala na cca. 0,08 €/kWh , to pa je precej pod povprečjem stroškov distribucije v večjih in primerljivih sistemih.

Po dinamični metodi smo izvedli preliminarne izračune ključnih pokazateljev uspešnosti investicije. Ključni pokazatelji so prikazani v tabeli 6.3.

Tabela 6.3: Ključni pokazatelji uspešnosti investicije

Diskontna stopnja

Neto sedanja vrednost

(NSV)

Relativna neto sedanja vrednost

(RNSV)

Interna stopnja rentabilnosti

(ISR)

Doba vračanja investicijskih sredstev (VR)

(€) % Let

6,00 % 787.208 0,30 8,9 7,6

Vsi pokazatelji kaţejo na to, da gre za ekonomsko uspešen projekt.

Ekološki vidiki projekta

V kolikor bo projekt realiziran, se bo ţe v prvi faz poraba fosilnih goriv v kotlovnicah, ki se vključijo v sistem drastično zmanjšala. Sedanja emisija iz teh kotlovnic je 5.643 t CO2/leto; po izgradnji toplovoda pa se bo zmanjšala na 338 t/leto. V enakem razmerju (za cca. 94%) se bodo zmanjšale emisije drugih škodljivih snovi iz teh kotlovnic.

Količina pokurjene biomase v toplarni bo ostala nespremenjena, pokurjena pa bo z bistveno večjim izkoristkom. Ob nekoliko zmanjšani proizvodnji električne energije se bo v ogrevne namene koristno porabilo ca 22.000 MWh toplote. Za toliko se bo tudi zmanjšalo toplotno onesnaţevanje Kamniške Bistrice.

Na tem mestu velja posebej izpostaviti, da se bodo kot osnovno gorivo uporabljali neoporečni lesni ostanki. Gre torej za obnovljiv vir energije, ki bo istočasno še zelo


učinkovito izkoriščen. V tej zvezi lahko glede na sedanje stanje pričakujemo znatno zmanjšanje emisije CO2 in toplotnega onesnaţevanja. V prvi fazi izgradnje projekta DOLB lahko pričakujemo, da se bo :

emisija CO2 zmanjšala glede na sedanje stanje za cca. 5.300.000 kg na leto;

toplotno onesnaţenje Kamniške Bistrice zmanjšalo za cca. 22.000 MWht

Sociološki in drugi vidiki projekta

Zgodovina razvoja energetskih sistemov v mestu Kamniku je dokaj dolga, polna sporov, nesporazumov, nesoglasij in popolne nepripravljenosti na dialog. Lahko rečemo, da je krivda za tako stanje enakomerno porazdeljena na vse akterje, škodo zaradi tega pa trpi cela občina. Skrajni čas je, da se pričnejo vsi prizadeti pogovarjati ter skušajo konstruktivno sodelovati pri realizaciji projekta.

Naštejmo vaţnejše prednosti projekta s sociološkega vidika :

Projekt v celoti sledi vsem evropskim smernicam na področju rabe energije, varovanja okolja in trajnostnega razvoja. Projekt vključuje tako OVE (obnovljive vire energije) kot tudi URE ( učinkovito rabo energije).

Na trgu oskrbe z energijo se bo povečala konkurenca, kar bo nujno vodilo k ugodnejšim cenam tako za stanovalce, gospodarstvo in javni sektor.

Emisija škodljivih snovi v ozračje se bo v vseh pogledih zmanjšala, to pa pomeni čistejši zrak za prebivalce Kamnika. Posebej izstopa zmanjšanje emisije CO2.

Toplotno onesnaţevanje Kamniške Bistrice se močno zmanjša.

Ohranjanje delovnih mest v toplarni, saj je vprašanje, ali bo v sedanjem reţimu obratovanja preţivela – to pa pomeni, da bo izgubljenih vsaj 14 delovnih mest.

Mesto kot celota bo s tem doseglo predpisani deleţ uporabe energije iz obnovljivih virov energije. Projekt istočasno izpolnjuje zahtevo po diverzifikaciji energentov.

Zaključek

Vsi ključni pokazatelji: ekonomski, okoljski in sociološki kaţejo na to, da gre za zelo atraktiven projekt. Odgovornim sluţbam na občini predlagamo, da pristopijo k podrobnejši analizi projekta in na osnovi le te sprejmejo odločitev o nadaljevanju in tudi eventuelni realizaciji projekta.

6.4.2. Daljinsko ogrevanje iz Svilanita

Uvod

V osrednjem delu mesta deluje toplarniški sistem, ki oskrbuje z ogrevno toploto večje število preteţno javnih ustanov.

Sistem je zastavljen tako, da se toplotna energija proizvaja v kotlovnici Svilanit, nato pa se le ta po cevovodnem sistemu transportira porabnikom te toplote.

Tabela porabnikov je razvidna v poglavju 2 (pregled obstoječega stanja glej tabelo 2.16) .


Iz razpoloţljivih podatkov izstopajo naslednji karakteristični podatki o obratovanju tega sistema:

prodana toplota skupaj 3743 MWh / leto,

proizvedena toplota na pragu kotlovnice 4673 MWh / leto,

izgube toplovod 893 MWh / leto.

V nadaljevanju skušamo ugotoviti, kakšne so moţnosti za racionalizacijo obratovanja.

Ocena vrednosti toplotnih izgub

Izdelali smo grobo oceno stroškov za proizvodnjo toplote zgolj na osnovi cene za porabljeno gorivo. Drugih stroškov, ki prav tako bremenijo proizvodnjo ogrevne toplote (npr. amortizacije, vzdrţevanje, upravljanje sistema ne upoštevamo).

Za proizvodnjo 1 MWh toplotne energije se v kotlovnici porabi cca. 115 Sm3 zemeljskega plina. Cena toplote je odvisna od cene zemeljskega plina in znaša od cca. 38 do 46 €/MWh (pri ceni ZP 0,33 do 0,45 €/Sm3).

Skupaj znašajo letno stroški goriva za pokrivanje toplotnih izgub sistema od cca. 34.000 do cca. 46.000 €/leto.

Moţnosti za zmanjšanje toplotnih izgub

Izgube toplote nastajajo izključno pri distribuciji toplote po sistemu daljinskega ogrevanja. Sistem smo si ogledali na terenu v obsegu kot je to moţno.

Dolţina sistema je cca. 1.200 m, če izmerjene izgube delimo z dolţino cevovodov, dobimo, da na en meter trase v povprečju izgubljamo cca. 744 kWh toplote na leto.

Celoten sistem sestavljata nadzemni del, izveden v dolţini cca. 450 m, z velikim premerom cevi (DN300) in z zelo močno poškodovano izolacijo. Zelo pomembne izgube toplote očitno nastajajo pri nadzemnem delu sistema.

Stanje izolacije vkopanega dela cevovoda ni znano, saj si cevovodov ni moč ogledati brez izkopa. Glede na manjše premere vkopanih cevovodov in glede na to, da so le ti manj izpostavljeni poškodbam ocenjujemo, da so izgube tu bistveno manjše od izgub nadzemnega dela cevovoda. Na izgube na tem dela cevovoda še posebej vpliva dejstvo, da je le ta v obratovanju neprekinjeno preko celega leta.

Po grobih ocenah odpade na ta del cevovoda cca. 70 % vseh toplotnih izgub. Z novo optimalno izolacijo bi se letne izgube na tem delu cevovoda zmanjšale za cca. 275 do 300 MWh.

Predlog ukrepa

Predlagamo takojšno zamenjavo izolacije na nadzemnem delu cevovoda z novo izolacijo optimalne debeline.

Pred izvedbo ukrepa bi bilo smiselno preveriti tudi moţnost zamenjave nadzemnega dela cevovoda s cevovodom manjšega premera. Dejstvo je, da obratuje preko celega leta ter da je cevovod za moč, ki jo prenaša močno predimenzioniran. Prav tako ni pričakovati, da se bo v perspektivi poraba na tem območju tako povečal, da bi bil lahko cevovod v celoti izkoriščen.


Efekti predlaganega ukrepa

Z zamenjavo izolacije nadzemnega dela cevovoda bomo torej prihranili cca. 275 do 300 MWh letno. Prihranek izraţen v denarju znaša med cca. 12.700 € (275 MWh in ceni ZP 0,40 €/Sm3) do 17.350 € (pri 300 MWh in ceni ZP 0,50 €/Sm3).

Ekonomija ukrepa

Celotna investicija v zamenjavo izolacije po zelo grobi oceni znaša 35.000 €. Enostavna vračilna doba projekta je torej od 2 do 3 leta.

Ekologija

Efekt ukrepa je tudi ekološki: pričakujemo zmanjšanje emisije CO2 za 60.437 do 65.900 kg na leto.

Ukrep :

Aktivnosti za realizacijo tega ukrepa maksimalno pospešiti in sam projekt realizirati še v letu 2010.


7. AKCIJSKI PROGRAM IN NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA OBČINE

7.1. Akcijski program

Izdelavi in sprejetju energetske zasnove sledi izvajanje izbranih ukrepov in projektov, za kar je potrebno ustvariti primerno organizacijsko strukturo.

Občina naj čim prej po izdelavi energetskega koncepta začne z izvajanjem le tega. Za izvajanje energetske zasnove mora občina sprejeti ustrezen akcijski načrt-plan. Najprej je smiselno imenovati energetskega menedţerja ali vsaj vršilca dolţnosti, ki prevzame aktivnosti do imenovanja ustrezne osebe.

Prva naloga energetskega menedţerja bo priprava plana realizacije energetske zasnove, ki bo vseboval posamezne aktivnosti, dinamiko in organizacijske oblike.

Osnutek akcijskega načrta-plana, ki ga lahko občinski organi po potrebi dopolnijo ali spremenijo je podan v tabeli 7.1. V tabeli 7.1 so predlagane ključne aktivnosti, kdo so akterji za realizacijo, podana je ocena trajanja aktivnosti in ocena stroškov za realizacijo.

Na kratek rok se lahko realizirajo le ukrepi, ki ne zahtevajo mnogo investicijskih sredstev. Izvedba investicijsko zahtevnejših ukrepov pa je odvisna od najrazličnejših dejavnikov kot so na primer:

višina potrebnih in razpoloţljivih sredstev za investiranje,

pripravljenost občanov, javnih ustanov in gospodarskih subjektov za investiranje,

cenovna razmerja na energetskem področju.

Seveda pa pri vseh ukrepih igra najpomembnejšo vlogo ekonomska sprejemljivost predloţenih projektov.

Dejansko odvijanje in trajanje aktivnosti pa je pogosto močno odvisno od volje in pripravljenosti akterjev ter trenutnih okoliščin in lahko bistveno vplivajo na realizacijo zastavljenih programov.

Priporoča se, da občinski svet čim prej sprejme načelne usmeritve strateškega značaja in tako omogoči akcije potencialnim investitorjem (bodisi institucionalnim bodi si privatnim).


Tabela 7.1:Shema akcijskega programa za izvajanje predlaganih ukrepov

Vrsta ukrepa oz. aktivnosti Zadolţen za izvedbo oziroma sodeluje

Okvirni pričetek aktivnosti

Okvirno trajanje aktivnosti meseci

Pribliţen obseg finančnih sredstev

1

Sprejetje energetske zasnove občine Kamnik in imenovanje v.d. občinskega energetskega menedţerja; evidentiranje projekta DOLB pri MOP

Občina Kamnik, ţupan, vodja strok. skupine za spremljanje energetske zasnove.

jul.10 1 -3 -

2

Opredelitev vloge oz. imenovanje energetskega menedţerja; pričetek vzpostavljanja energetskega menedţmenta

Občina Kamnik, ţupan,(lahko tudi skupina, ki je spremljala izdelavo LEK-a)

sep.10 6-12 cca. 25 tisoč €/leto

3 Razvoj organizirane oskrbe z energijo - priprava strokovnih gradiv za razpravo in odločanje

energetski menedţer, ţupan, , inţenirska organizacija

okt.10 3-6 cca. 18 -25 tisoč €

4 Vzpostavitev energetskega knjigovodstva za vse javne objekte

energetski menedţer, jan.11 6-12 je pokrito s stroškom

za energetskega menedţerja

5 Obnova izolacije na toplovodu Svilanit Svilanit, občina , energetski menedţer in vsi, ki se s toploto oskrbujejo iz tega sistema

jul.10 3 cca. 30 - 40 tisoč €

6

Razvoj organizirane oskrbe z energijo - obravnava strokovnih gradiv in sprejem odločitve o strategiji energetske oskrbe na nivoju občine

Energetski menedţer, ţupan, občinski svet

dec.10 1 -

7 Usklajevanje in novelacija občinskih odlokov

Občina Kamnik, pravne sluţbe, energetski menedţer

jan.11 6-24 -

8 Aktivnosti za ustanovitev lokalne energetske agencije

energetski menedţer, ţupan, ţupani zainteresiranih občin

okt.10 6-12

cca. 20-25 tisoč €/leto v kolikor bo LEA

ustanovljena, odpade strošek za občin.

menedţerja

9 Javna razsvetljava - intenzivirati aktivnosti za posodabljanje

energetski menedţer, izvajalci mar.11 36-48 -

10 Dimnikarska sluţba / pregledi kurilnih naprav

energetski menedţer, izvajalci sluţbe trajno stroške nosijo

uporabniki

11 Realizacija projekta DOLB, v kolikor bo taka odločitev na občinskem svetu

energetski menedţer, ţupan, občina in upravna enota Kamnik, inţenirska organiz., izvajalci

jan/feb 11 20-30 cca. 2,5 do 3,5 mil. €

12 Promocija energetskega svetovanja, URE, OVE občanom

energetski menedţer trajno 1.500 €/leto

13 Energetski pregledi zgradb javnega in stanovanjskega sektorja

energetski menedţer, upravitelji javnih in stanovanjskih zgradb, izvajalci energetskih pregledov

okt/nov 10 12-36 do cca. 20.000 €/leto za obdobje do treh let

14

Energetske sanacije javnih in stanovanjskih objektov in energetske sanacije ogrevalnih sistemov, pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije

energetski menedţer, upravitelji javnih in stanovanjskih zgradb, specializirana podjetja

mar.10 trajno

ocena stroškov se izdela za vsak primer

posebej v okviru energetskih pregledov

15 Veliki industrijski porabniki - povečevanje učinkovitosti in vključevanje v organizirano oskrbo

energetske sluţbe v gospodarstvu jul.10 trajno stroški bremenijo

porabnika

16 Obveščanje javnosti o aktivnostih in doseţenih rezultatih

energetski menedţer, energetska svetovalna pisarna

nov.10 periodično vendar

trajno cca-. 2-3 tisoč €/leto


7.2. Napotki za izvajanje posameznih aktivnosti akcijskega programa

Ad 1: Komisija, ki je spremljala izdelavo energetske zasnove organizira predstavitev lokalnega energetskega koncepta na občinskem svetu. Občinski svet se z energetsko zasnovo seznani, razpravlja o vsebini in jo sprejme. Ob tej priliki tudi imenuje vršilca dolţnosti energetskega menedţerja za čas do dokončnega imenovanja ustrezne osebe.

MOP (ministrstvo za okolje in prostor) je nedavno objavilo »javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011 in 2012 (DOLB 2), v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve in inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo«.

Projekt DOLB, ki je predstavljen v okviru tega LEK (glej pogl. 6.4.1) v celoti ustreza zahtevam zgoraj navedenega razpis. Občina se mora zato čim prej »postaviti v vrsto« za pridobitev znatnih nepovratnih sredstev. To stori z izpolnitvijo obrazca (priloga 6), s katerim pri pristojnih organih evidentira moţnost izvedbe projekta DOLB.

Ad 2: V skladu s priporočilom iz NEP (nacionalnega energetskega programa) naj občina imenuje energetskega menedţerja, katerega osnovna naloga je delovanje na področju občinske energetske problematike, predvsem v javnem sektorju, pa tudi izven. Za to delo lahko določi katerega od svojih sodelavcev za poln delovni čas, ali pa za delni delovni čas pri čemer mu nudi strokovno pomoč zunanjega strokovnjaka.

Njegova naloga je predvsem usmerjanje razvoja v skladu s tem akcijskim programom.

Ad 3: Organizirana oskrba v samem mestu Kamniku ţe obstoja, vendar je zelo enostranska in bazira tako rekoč na enem energentu. V izhodiščnih občine za izdelavo tega LEK-a je bila izrecno poudarjena tudi zahteva po diverzifikaciji virov. V scenarijih energetskega razvoja občine (pogl. 6.2) to zahtevo izpolnjuje Kombinirani scenarij. Ta scenarij predvideva tudi izgradnjo daljinskega sistema za oskrbo s toploto pridelani iz lesne biomase (DOLB).

V zvezi s kombiniranim scenarijem so bili izdelane preliminarne strokovne analize, ki se nanašajo na izgradnjo sistema DOLB. Analize kaţejo, da gre za ekonomsko učinkovit in okolju prijazen sistem.

V okviru te aktivnosti občina / energetski menedţer poskrbi za pripravo strokovnih gradiv (DIIP ter preliminarne razgovore s ključnimi akterji, ki so oziroma bodo s projektom povezani). Povzetek teh aktivnosti bo povezan v gradivo, ki bo osnova za obravnavo in sprejem na občinskemu svetu.

Podobne aktivnosti tečejo tudi na nivoju manjših lokalnih skupnosti. Pozornost bo tu posvečena predvsem večjim javnim objektom, ki bodo prenavljali svoje dotrajane kurilne naprave. V tej zvezi ne gre spregledati moţnosti, ki jih nudi razpis …(glej Ad1).


Ad 4: Energetsko knjigovodstvo je v bistvu spremljanje porabe energije v javnih objektih, ki skoraj praviloma pokaţe, da so energetsko zelo potratni. To se kaţe tudi v analizi obstoječega stanja v občini. Akcije v tej smeri lahko bistveno zniţajo stroške delovanja javnih objektov, zmanjšanje porabe energentov ter posledično zniţanje emisij CO2. Precej podobne efekte je moč pričakovati v stanovanjskem sektorju.

Ad 5: Obnova toplovoda Svilanit. Problematika je tukaj dokaj pereča, saj se uporabniki toplote iz tega sistema pritoţujejo nad visoko ceno energije. K temu nedvomno v največji meri prispevajo toplotne izgube nadzemnega dela toplovoda. Ključna naloga občine in energetskega menedţerja je, da pospeši aktivnosti za zamenjavo izolacije. Projekt je moţno realizirati v letu 2010.

Ad 6 : Energetski menedţer in ţupan predstavita strokovno gradivo o strategiji energetskega razvoja občine občinskemu svetu. Le ta sprejme strategijo in da s tem energetskemu menedţerju in ţupanu jasne smernice in kompetence za nadaljnje delo na področju oskrbe z energijo.

Ad 7: Usklajevanje in novelacija občinskih odlokov. V zvezi z varovanjem okolja in posledično z oskrbo se zakonodaja zelo ţivahno spreminja. Na nivoju občine je vključevanje teh predpisov nekoliko zastalo tudi zaradi nedorečenih strateških vprašanj. Pomembno je, da se ta zakonodaja in sprejeta energetska strategija prične implementirati v upravnih postopkih pri izdaji smernic, projektnih pogojev in gradbenih dovoljenj.

Ad 8: V zadnjih treh letih smo priče nastajanju lokalnih energetskih agencij (LEA). Agencije nastajajo (so nastajale) s finančno podporo iz Bruslja ter lokalnih skupnosti. Posamezna LEA naj bi delovala na področju, ki ima najmanj 100 tisoč prebivalcev. V Sloveniji je kar nekaj takih agencij, ki bolj ali manj uspešno delujejo. Območje občin Kamnik, Mengeš, Domţale, Trzin… take agencije (še) nima. V tej zvezi je morda sedaj prilika, da naštete občine začnejo razmišljati o ustanoviti take agencije. Morda občina Kamnik lahko prevzame pobudo za ustanovitev take agencija. Vsekakor pa obstoja nevarnost, da bi organiziranje agencije predstavljalo vzrok in opravičilo za to, da se aktivnosti po tem LEK ne realizirajo.

Ad 9: Energetski pregledi javne razsvetljave, so osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrţevanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrep za optimizacijo stanja javne razsvetljave. Zamenjava obstoječih sijalk z varčnejšimi in kjer je moţno redukcijo svetlobe in porabe energije v določenem nočnem času.

Ad 10: Dimnikarske sluţbe poseben poudarek posvečajo pregledu kurilnih naprav – predvsem plinskih. V Sloveniji je bilo ţe nekaj nesreč s smrtnim izidom zaradi neustrezno nameščenih tovrstnih naprav. Te naprave zelo striktno in redno nadzorujejo.


Veliko manj striktne pa so te sluţbe pri pregledih kurilnih naprav na trda goriva – torej naprav, ki so največji onesnaţevalci okolja. Naloga energetskega menedţerja je, da bodo dimnikarji posebno pozornost namenili tudi pregledu malih individualnih kurilnih naprav na trda goriva.

Ad 11: Po vsej verjetnosti občina ne bo gradila sistema DOLB, igrala pa bo pomembno vlogo pri iskanju potencialnega investitorja (eventuelno znotraj občine npr. Komunalna Kamnik) oziroma pri oddaji koncesije. Dinamika razvoja projekta in kasneje izgradnje je močno odvisna od zavzetosti energetskega menedţerja in ţupana za projekt. Projekt ima dve fazi, pri čemer je moč prvo fazo razdeliti na posamezne etape. Ob ustrezni zavzetosti za projekt bi se prvi uporabniki ogrevali s toploto iz DOLB morda ţe v kurilni sezoni 2011/12.

Ad 12: Pomemben deleţ porabe goriv v občini je v individualnih kuriščih. Le ta so večinoma zastarela in predstavljajo enega od pomembnejših virov onesnaţevanja. Glede na to lahko ustrezno izobraţevanje in svetovanje občanom pomembno prispeva pri zmanjšanju porabe goriv in intenzivnejšem koriščenju obnovljivih virov energije.

Občina naj v tej zvezi še izboljša moţnosti za delovanje energetske svetovalne pisarne. Prav tako naj bolj intenzivno obvešča občane o delovanju te pisarne in o moţnostih brezplačnega svetovanja.

Občina naj poskrbi za promocijsko izobraţevalne dejavnosti za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov, namenjene občanom, z objavami v lokalnih medijih, organiziranjem delavnic, itd. Prav tako naj občina obvešča občane o nepovratnih sredstvih, ki so na voljo občanom za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Kot v preteklosti lahko občina tudi v bodoče zagotovi nekaj sredstev za sofinanciranje takih projektov. V tej zvezi priporočamo, da se ovrednoti efekte občinskih subvencij v preteklosti.

Ad 4,7,13,14: Energetsko knjigovodstvo ter energetski pregledi stavb javnega in stanovanjskega sektorja: v predhodno opravljenih analizah je bila ugotovljena v nekaterih objektih izrazito visoka poraba energije. V tej zvezi je potrebno izvesti energetske preglede teh objektov in ugotoviti vzroke za tolikšno porabo. Sledi priprava in izvedba ukrepov za niţanje porabe. V praksi se pogosto izkaţe, da se da ţe z organizacijskimi ukrepi pomembno zmanjšati porabo energije.

V skladu z direktivo sveta Evrope 2002/91/EC je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Le ta med drugim uvaja izdelavo energetske izkaznice objekta. Izdajanje energetskih izkaznic za nove objekte je ţe v veljavi 1.1.2008, za obstoječe objekte pa s 1.1.2009. Vsekakor lahko pričakujemo, da bo ena izmed osnov za izdajo energetske izkaznice energetsko knjigovodstvo, ki ga bodo izvajali upravniki zgradb.

Tam, kjer bo energetsko knjigovodstvo izkazalo pomanjkljivosti sledijo energetski pregledi in sanacijski ukrepi. Tako izgradnja kot sanacije objektov pa morajo slediti burnemu dogajanju v zvezi s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES).

Kot eno izmed alternativ za izvedbo sanacij posebno pri večjih porabnikih upoštevati tudi pogodbeno zagotavljanje prihrankov.


Ad 15: V občini je nekaj intenzivnih porabnikov energije. Pri nekaterih se nudijo realne moţnosti bodisi za pokrivanje znatnega dela energetskih potreb z energijo proizvedeno iz obnovljivih virov (Titan). Energetsko zelo intenziven porabnik je Calcit, ki deluje preko celega leta. Tu obstajajo realne moţnosti za postavitev kogeneracijskega postrojenja za pokrivanje tehnoloških potreb po toploti ter proizvodnjo električne energije.

Ad16: Energetski menedţer in občina naj usklajeno, preko lokalnih sredstev javnega obveščanja javnost informirata o učinkoviti rabi energije, o občinskih načrtih, razvojnih projektih, ter o projektih v izvajanju.


8. PRILOGE

PRILOGA 1: Prikaz večjih kotlovnic in porabnikov toplote po vrsti objektov, prikaz omreţja

zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja ter območij predvidene pozidave

PRILOGA 2: Tabele anketiranih večjih kotlovnic in porabnikov toplote v občini Kamnik

PRILOGA 3: Pregled transformatorskih postaj in njihovih nazivnih moči v občini Kamnik

PRILOGA 4: Pregled porabe električne energije po segmentih odjemalcev v občini Kamnik za leto 2008

PRILOGA 5: Zasnova sistema DOLB Kamnik

PRILOGA 6: Prijava za evidentiranje projektov energetske izrabe lesne biomase

PRILOGA 7: Termografski posnetki nekaterih javnih zavodov v občini Kamnik in toplovoda Svilanit

PRILOGA 8: Postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za Tiso d.o.o.


9. VIRI

o Občinska energetska zasnova, Vodenje projekta izdelave in izvedbe energetske zasnove, AURE, 2000

o Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva 2002, preračun na občine veljavne dne 1.1.2007

o Statistični urad Republike Slovenije , Končna poraba energije v gospodinjstvih 2002

o Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000

o Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) – Urad za nepremičnine, Popis nepremičnin 2006

o Statistični letopis Republike Slovenije 2005, Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 2006

o Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

o Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeţelja

o Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2007, Javna agencija RS za energijo, 2008

o Inštitut Joţef Štefan , Center za energetsko učinkovitost: Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, Ljubljana, 2002

o Bioplin iz ţivalskih odpadkov: Potenciali in tehnologija, IJS-DP-8153, Ljubljana, november 1999).

o AURE; Energetska izraba bioplina

o Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o.

o http:// www.kamnik.si/

o http:// www.surovina.si/

o http:// www.elektro-ljubljana.si/

o http:// www.aure.si/

o http:// www.biomasa.si/

o http:// www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=obcine/

o http:// www.ekostran.si/

o http:// www.ljudmila.org/sef/geotermalna.htm/

o http:// www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf/

o http:// www.bess-project.info/

o http:// www.panvita.si/

o http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Praznik/PT194.htm

o http:// www.gov.si/aure/

o http:// www.ekosklad.si/

http://www.kamnik.si/


http://www.elektro-ljubljana.si/

http://www.aure.si/


http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=obcine/

http://www.ekostran.si/

http://www.bess-project.info/

http://www.panvita.si/

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Praznik/PT194.htm

http://www.gov.si/aure/

http://www.ekosklad.si/


10. KRATICE

AURE – Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo in obnovljive vire energije

DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso

ELKO – ekstra lahko kurilno olje

GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije

GVŢ – glav velike ţivine

GWh – gigavatna ura

kW – kilovat

kWh – kilovatna ura

LEK – lokalni energetski koncept

MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

MOP – Ministrstvo za okolje in prostor

MWh – megavatna ura

OVE – obnovljivi viri energije

SPTE – so-proizvodnja toplote in električne energije

SSE – sprejemniki sončne energije

SURS – Statistični urad Republike Slovenije

STV – sanitarna topla voda

UNP – utekočinjen naftni plin

URE – učinkovita raba energije

ZGS – Zavod za gozdove

ZP – zemeljski plin

107

Documents

Lokalni energetski koncept Občine Kamnik Končno poročiloOpr.št.: MM-10-kon/por/2003703 Datum: 6/2010 Naročnik: Občina Kamnik Glavni trg 24 1240 Kamnik Lokalni energetski koncept