GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK...Za dijake, ki opravljajo maturo iz geografije veljajo naslednje meje ocen: - 60 % do 69 % možnih točk: zadostno, - 70 % do 79

AVGUST 2018 USKLAJENA MERILA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

1

GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK

Na podlagi 64. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakona o gimnazijah ter v skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah ter veljavnih učnih načrtov oz. katalogov znanj za angleščino je strokovni aktiv za angleščino na svojem sestanku dne 30. 8. 2018

sprejel usklajena merila za PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA.

1. Število pisnih ocenjevanj (v skladu z učnim načrtom) za ocenjevalno obdobje:

- Dijak mora pridobiti najmanj 4 ocene v šolskem letu

2. Število ustnih ocenjevanj (v skladu z učnim načrtom in 13. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (ULRS št. 60/210, 23. 7. 2010)):

- Dijak mora pridobiti najmanj 1 oceno v šolskem letu

3. Druge oblike pridobivanja ocen:

Druge, alternativne, oblike pridobivanja ocen se ocenjujejo po sprejetih usklajenih merilih za ocenjevanje projektnega ali skupinskega dela, dela v parih, govornih nastopov, bralne značke in domačega branja, domačih nalog, pisnih izdelkov. Eseji, poročila, članki, uradna pisma se ocenjujejo v skladu s predpisanimi maturitetnimi kriteriji. Dijaki so z dogovorjenimi kriteriji in merili seznanjeni na začetku šolskega leta. Teme, roki oz. datumi predstavitev oz oddaj izdelkov, načini priprave in izvedbe se določijo v dogovoru med učiteljem in dijaki. Dijaki so v naprej seznanjeni s posledicami morebitnih kršitev dogovora.

Točkovniki so v skladu z učnim načrtom.

4. Meje med ocenami:

- Pisno: o 50 % do 64% možnih točk: zadostno, o 65 % do 79% možnih točk: dobro, o 80 % do 89 % možnih točk: prav dobro, o 90 % do 100 % možnih točk: odlično.

- Ustno:

▪ V skladu s točko 4.

- Odstopanja:

▪ Pri dijakih s posebnimi potrebami,

▪ pomik navzdol pri izrazito abstraktnih vsebinah.

5. Pridobivanje ocen za dijaka, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno oz. ni dosegel minimalnega standarda znanj:


2

- Glede na 6. alinejo 13. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah učitelj v dogovoru z dijakom takoj po ocenjevalni konferenci določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja, kar se zabeleži v ustrezen dokument. Ocena, ki jo je pridobil na ta način, se dijaku vpiše v redovalnico v zasenčeni predel v tekoče redovalno obdobje oz. v ustrezno področje v elektronsko redovalnico eAsistent.

- S kriteriji za popravljanje ocene učitelj seznani dijaka ob dogovoru za datum popravljanja ocene.

- Minimalni standardi znanj obsegajo polovico zahtevanih splošnih znanj po veljavnem Učnem načrtu, minimalni standardi znanj za zadostno oceno so za vse letnike zapisani tudi v Letni učni pripravi (ČRUS) za gimnazijo in v finem in grobem Kurikulumu za srednjo šolo.

6. Način oblikovanja končne ocene

Pri oblikovanju končne ocene pri predmetu se upoštevajo vse ocene, ki jih je dijak pridobil med letom, upoštevamo pa tudi napredek dijaka v posameznem učnem obdobju. Končna ocena odraža celostno znanje in je oblikovana na podlagi uravnotežene vključitve vseh znanj, zmožnosti in veščin, ki jih dijak pokaže v različnih oblikah preverjanja in ocenjevanja. Končne ocene ne pridobimo z izračunavanjem aritmetične sredine. Zaključevanje ocene nikakor ni preprost matematični izračun, saj se poleg ocen upoštevajo še drugi pomembni dejavniki, npr. dijakovo izpolnjevanje obveznosti, prizadevnost, napredek glede na sposobnosti, sodelovanje na tekmovanjih in/ali pri obšolskih dejavnostih, povezanih s predmetom.

7. Preverjanje znanja

- Reševanje nalog in razgovori o možnih poteh reševanja le-teh, skicah, utemeljitvah postopkov in merjenjih, so redni del pouka, prav tako diskusije o uspešnosti dela pri domačih nalogah ali reševanju problemov.

- Takoj po razloženi snovi preverjamo razumevanje z reševanjem primerov nalog, delovnimi listi oz. drugimi ustreznimi metodami in pripomočki.

- Ocenjujemo, ko je znanje utrjeno.

- Pred pisnimi ocenjevanji znanja se v okviru priprave izvede tudi preverjanje znanja, ki je lahko ustno ali pisno ali kombinacija obojega (način preverjanja izbere učeči profesor sam) - učitelj preverja znanje dijakov vsaj eno uro pred pisnim ocenjevanjem znanja.

- Sprotno preverjanje ožje učne snovi se običajno vrši tudi vsako učno uro.

8. OCENJEVANJE NA SPREJEMNIH, POPRAVNIH, PREDMETNIH, DIFERENCIALNIH IN DOPOLNILNIH IZPITIH

- Način izpita: o pisno največ 60 minut, o ustno največ 20 minut, o s predhodno pripravo, največ 20 minut, o izjema: pisno 90 minut (matura) o dijakom s posebnimi potrebami čas prilagodimo.


3

- Določanje ocene izpita: o upoštevanje standardov navedenih v točki 4.

- Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj: o vsebina vprašanj se ujema z učnim načrtom in predelanimi

vsebinami.

Vodja aktiva v šol. l. 2018/19: Andreja Kušar

V Kamniku, 30. 8. 2018


4

GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Na podlagi 64. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakona o gimnazijah ter v skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah ter veljavnih učnih načrtov oz. katalogov znanj za predmete GEOGRAFIJA, PSIHOLOGIJA in FILOZOFIJA je strokovni aktiv DRUŽBOSLOVJA in HUMANISTIKE, na svojem sestanku, dne 30. 8. 2018


1. Število pisnih ocenjevanj (v skladu z učnim načrtom) za redovalno obdobje:

Dijak mora pridobiti najmanj eno (1) pisno oceno na redovalno obdobje z najmanj enim (1) pisnim ocenjevanjem znanja (test) na redovalno obdobje.

Odstopanje pri predmetu filozofija: - V šolskem letu vsak dijak pridobi najmanj eno oceno iz eseja.

2. Število ustnih ocenjevanj (v skladu z učnim načrtom in 13. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (ULRS št. 60/210, 23.7.2010):

Dijak mora pridobiti najmanj eno (1) ustno oceno v šolskem letu z najmanj enim (1) ustnim ocenjevanjem znanja v šolskem letu.

Ustno ocenjevanje je vnaprej napovedano; dijak po dogovoru z učiteljem določi datum ustnega ocenjevanja. Če je na dogovorjeni dan neopravičeno odstoten, izgubi možnost napovedanega ustnega ocenjevanja in je lahko ocenjevan kadarkoli v času rednih ur pouka.

Posebnosti pri predmetu Priprava na maturo pri psihologiji: - ni ustnega ocenjevanja znanja


3. 1 Predmetno področje GEOGRAFIJA

ocena za referat, poročilo z ekskurzij; največ ena taka ocena v redovalnem obdobju,

ocena za seminarsko ali projektno nalogo; največ ena taka ocena v redovalnem obdobju,

3. 2 Predmetno področje PSIHOLOGIJA

Druge, spodaj navedene oblike pridobivanja ocen, lahko nadomestijo ustno oceno (v skladu z učnimi načrti za psihologijo in katalogi znanj), vendar vedno le v skladu s predhodnim dogovorom. Največ ena taka ocena v redovalnem obdobju:

- samostojno delo in predstavitev,

- eferat, r

- seminarska naloga, - kompleksnejša domača naloga, - sodelovanje pri pouku, - prispevek v diskusiji.

Posebnosti pri predmetu Priprava na maturo pri psihologiji:


5

- Ocenjuje se tudi domače naloge, ki jih dijaki opravljajo po obravnavi posameznih poglavij. Iz ocen treh domačih nalog se oblikuje ena ocena.

- Po obravnavi krajših poglavij se pisno preverja in ocenjuje obravnavane vsebine. Ocenjevanje traja največ 30 minut. Iz treh ocenjevanj se oblikuje ena ocena. Ocenjevanje se napove vnaprej vsaj en teden. Ocenjevanje je interne narave in nima statusa pisnega ocenjevanja na nivoju oddelka (skupine).

3. 3 Predmetno področje FILOZOFIJA

Druge, spodaj navedene oblike pridobivanja ocen, lahko nadomestijo ustno oceno (v skladu z učnimi načrti za filozofijo in katalogi znanj), vendar vedno le v skladu s predhodnim dogovorom. - referat, - kompleksnejša domača naloga, - dober uvid, - dobra razlaga problema, - logična izpeljava pri pouku, - uspehi na tekmovanjih. - filozofska mapa (portfolio).

Pri pripravah na maturo se ocenjevanje izvaja skladno z Maturitetnim katalogom za filozofijo.



Pisno: - 50 % do 63 % možnih točk: zadostno, - 64 % do 77 % možnih točk: dobro, - 78 % do 89 % možnih točk: prav dobro, - 90 % do 100 % možnih točk: odlično.

Pisno ocenjevanje (test): za zadostno oceno mora dijak pridobiti vsaj 50% vseh možnih predvidenih točk pri testu. Glede na zahtevnost ocenjevanja učnih vsebin in glede na specifičnosti posameznega razreda (odstopanja v predznanju, nižje sposobnosti dijakov…) se lahko meja za zadostno oceno spusti do najmanj (vključno) 45% vseh možnih predvidenih točk pri testu (o tem po lastni presoji odloči učeči profesor). Z mejami za ostale ocene in točkovnikom profesor seznani dijake pred pisanjem testa oz. so meje in točkovnik ustrezno označene na testu.

Ocenjevanje referata, seminarske naloge ali projektne naloge: - ocenjujejo se po (v aktivu) sprejetih novih usklajenih merilih za ocenjevanje

referatov, seminarskih nalog in projektnih nalog, - z dogovorjenimi kriteriji in merili ocenjevanja, s katerimi so dijaki seznanjeni

na začetku šolskega leta. Ocenjuje se sposobnost opredeljevanja problema, vsebina in tehnični izgled naloge, slog in jezikovna pravilnost, obseg in nivo uporabe virov in literature ter samostojnost pri predstavitvi.

Za dijake, ki opravljajo maturo iz geografije veljajo naslednje meje ocen: - 60 % do 69 % možnih točk: zadostno, - 70 % do 79 % možnih točk: dobro, - 80 % do 89 % možnih točk: prav dobro, - 90 % do 100 % možnih točk: odlično.


6


Pisno: - 50 % do 63 % možnih točk: zadostno, - 64 % do 77 % možnih točk: dobro, - 78 % do 89 % možnih točk: prav dobro, - 90 % do 100 % možnih točk: odlično. - Pisno ocenjevanje (test): za zadostno oceno mora dijak pridobiti vsaj 50%

vseh možnih predvidenih točk pri testu. Glede na zahtevnost ocenjevanja učnih vsebin in glede na specifičnosti posameznega razreda (odstopanja v predznanju, nižje sposobnosti dijakov…) se lahko meja za zadostno oceno spusti do najmanj (vključno) 45% vseh možnih predvidenih točk pri testu (o tem po lastni presoji odloči učeči profesor). Z mejami za ostale ocene in točkovnikom profesor seznani dijake pred pisanjem testa oz. so meje in točkovnik ustrezno označene na testu. Točkuje se samo s celimi točkami.

Ocenjevanje referata, seminarske naloge: ocenjuje se sposobnost opredeljevanja problema, vsebina in oblikovanje naloge, slog in jezikovna pravilnost, obseg in nivo uporabe virov in literature ter samostojnost pri predstavitvi.

Posebnosti pri predmetu Priprava na maturo pri psihologiji: - za zadostno oceno mora dijak pridobiti 60% vseh predvidenih točk pri testu

(domači nalogi). Ob vsakem vprašanju je napisano število predvidenih točk. Vsak odgovor na posamezno vprašanje ocenjevalec ocenjuje glede na doseganje učnih ciljev oz. standardov veljavnega učnega načrta oz. kataloga znanj. Točkuje se samo s celimi točkami.

- Glede na zahtevnost ocenjevanih učnih vsebin in glede na specifičnost skupine (odstopanja v predznanju, nižje sposobnosti dijakov) se lahko meja za zadostno oceno spusti do največ (vključno) 55% vseh predvidenih točk pri kontrolni nalogi. O tem presodi učeči učitelj.

- Meje med ostalimi ocenami: o 60 % do 69 % možnih točk: zadostno, o 70 % do 79 % možnih točk: dobro, o 80 % do 89 % možnih točk: prav dobro, o 90 % do 100 % možnih točk: odlično.


Pisno: - 11 točk (50 % od 22 točk): zadostno, - 14 točk (63 %): dobro, - 17 točk (77 %): prav dobro, - 20 točk (90 %: odlično.

Pisno ocenjevanje (test): za zadostno oceno mora dijak pridobiti vsaj 50% vseh možnih predvidenih točk pri testu. Glede na zahtevnost ocenjevanja učnih vsebin in glede na specifičnosti posameznega razreda (odstopanja v predznanju, nižje sposobnosti dijakov…) se lahko meja za zadostno oceno spusti do najmanj (vključno) 45 % vseh možnih predvidenih točk pri testu (o tem po lastni presoji odloči učeči profesor). Z mejami za ostale ocene in točkovnikom profesor seznani dijake pred pisanjem testa oz. so meje in točkovnik ustrezno označene na testu.


7

Merila ocenjevanja znanja: osnova za ocene so cilji predmeta, določeni z učnim načrtom (priloga št. 5, št. 6).


Glede na 6. alinejo 13. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah učitelj v dogovoru z dijakom na prvi uri po ocenjevalni konferenci, ko je dijak prisoten pri pouku, določi datum in način ocenjevanja znanja, kar se zabeleži v ustrezen dokument (datum dogovora je prav tako zabeležen).

Dijak popravlja v štirinajstih dneh po konferenci. Ocena, ki jo je pridobil na ta način, se dijaku vpiše v redovalnico v zasenčeni predel v tekoče redovalno obdobje oz. v ustrezno področje v elektronsko redovalnico eAsistent.

S kriteriji za popravljanje ocene učitelj seznani dijaka ob dogovoru za datum popravljanja ocene.

Minimalni standardi znanj obsegajo polovico zahtevanih splošnih znanj po veljavnem Učnem načrtu, minimalni standardi znanj za zadostno oceno so za vse letnike zapisani tudi v Letni učni pripravi (ČRUS) za gimnazijo in v finem in grobem Kurikulumu za srednjo šolo.

Posebnosti pri predmetu Filozofija: specifika pouka filozofije omogoča, da učitelj učne vsebine, pri katerih dijak ni dosegel standardov znanja, vključi v nadaljnja preverjanja in ocenjevanja znanja.

6. Način oblikovanja končne ocene: 6. 1 Predmetno področje GEOGRAFIJA

Pri oblikovanju končne ocene se upoštevajo vse ocene, ki jih je dijak pridobil pri tem predmetu tekom šolskega leta.

Vse ocene so enakovredne.

Dijak ne more biti končno ocenjen pozitivno, če v posameznem redovalnem obdobju ni pridobil vsaj dveh ocen iz pisnega (test) in/ali ustnega ocenjevanja znanja (ne glede na ostale ocene) in če ni najmanj ena od teh dveh ocen v posameznem redovalnem obdobju pozitivna, ker s tem ni dosegel minimalnega standarda znanj oziroma učnih ciljev po veljavnem učnem načrtu.


Pri oblikovanju končne ocene se upoštevajo vse ocene, ki jih je dijak pridobil pri predmetu tekom šolskega leta.

Vse ocene so enakovredne.

Dijak ne more biti končno ocenjen pozitivno, če niso vse ocene pisnih ocenjevanj posameznih ocenjevanih sklopov znanja pozitivne.

Pri oblikovanju končne ocene se upošteva tudi prizadevnosti dijaka, sodelovanje pri pouku in opravljanje obveznosti.


Pisne in ustne ocene so enakovredne.

Za pozitivno oceno ob koncu šolskega leta mora dijak doseči ustrezne standarde znanja iz vseh ocenjevanih sklopov. (glej točko 4.3 in prilogo št. 6)


8


Reševanje nalog in razgovori o možnih vsebinskih vprašanjih so redni del pouka, prav tako diskusije o uspešnosti dela pri domačih nalogah ali reševanju problemov.

Takoj po razloženi snovi preverjamo razumevanje z reševanjem primerov nalog, delovnimi listi oz. drugimi ustreznimi metodami in pripomočki.

Ocenjujemo, ko je znanje utrjeno.

Pred pisnimi ocenjevanji znanja se v okviru priprave izvede tudi preverjanje znanja, ki je lahko ustno ali pisno, ali kombinacija obojega (način preverjanja izbere učeči profesor sam) - učitelj preverja znanje dijakov vsaj eno uro pred pisnim ocenjevanjem znanja.

Sprotno preverjanje ožje učne snovi se običajno vrši tudi vsako učno uro.

8. Ocenjevanje na popravnih, predmetnih, diferencialnih in dopolnilnih izpitih


Način izpita: - ustno: največ 30 minut, - s predhodno pripravo, največ15 minut, - dijakom s posebnimi potrebami čas prilagodimo.

Določanje ocene izpita: - Dijak mora pri ustnem izpitu za zadostno oceno pokazati vsaj 50%

zahtevanega znanja glede na izpitna vprašanja (izpolnitev učnih ciljev oz. minimalnih standardov glede na veljavni učni načrt oz. katalog znanja),

- Dijak odgovarja na tri vprašanja na izbranem izpitnem listku. - Vsak odgovor na posamezno vprašanje izpraševalec ocenjuje s točkami od 0

do 4 glede na doseganje učnih ciljev oz. standardov veljavnega učnega načrta oz. kataloga znanj, točkuje se samo s celimi točkami, ki jih ocenjevalec vpiše v izpitni obrazec (priloga št. 1, priloga št. 2).

- Skupno število doseženih točk da, glede na zapisane meje, sledečo oceno izpita: o manj kot 6 točk (50 %) nezadostno (1), o od 6 točk do 7 točk zadostno (2), o od 8 točk do 9 točk dobro (3), o od 10 točk do 11 točk prav dobro (4), o 12 točk odlično (5).

Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj: - Vsebino izpita in izpitna vprašanja določi in pripravi izpraševalec glede na

veljavni učni načrt za določen letnik. - Dijak odgovarja na tri izpitna vprašanja, ki jih slučajno izbere med izpitnimi

listki za njegov letnik oz. skupino v skladu z veljavnim učnim načrtom (pripravljenih je pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini).

Posebnosti: - Pri geografiji so lahko posebni primeri pri opravljanju popravnih izpitov. Ti se

navezujejo na priprave na maturo iz geografije. Dijak, ki se pripravlja na maturo iz geografije, mora biti ocenjen pozitivno pri vseh pisnih ocenjevanjih


9

znanja. Če je v katerem delu ocenjen negativno, je končna ocena iz geografije nezadostno (1).

- V primeru popravnega izpita je ta sestavljen iz pisnega in ustnega dela ( pisni del – 60 minut (predstavlja 50% ocene) in ustni del – 15 minut (predstavlja 50% ocene).


Način izpita: - pisno: 60 minut, - ustno: največ 20 minut, - s predhodno pripravo, največ 15 minut, - dijakom s posebnimi potrebami čas prilagodimo.

Določanje ocene izpita: - Dijak mora pri izpitu za zadostno oceno pokazati vsaj 50% zahtevanega

znanja glede na izpitna vprašanja (izpolnitev učnih ciljev oz. minimalnih standardov glede na veljavni učni načrt oz. katalog znanja),

- Meje med ocenami: o 50 % do 63 % možnih točk: zadostno, o 64 % do 77 % možnih točk: dobro, o 78 % do 89 % možnih točk: prav dobro, o 90 % do 100 % možnih točk: odlično.

- Dijak odgovarja na tri vprašanja na izbranem izpitnem listku. - Vsak odgovor na posamezno vprašanje izpraševalec ocenjuje s točkami od 0

do 10 glede na doseganje učnih ciljev oz. standardov veljavnega učnega načrta oz. kataloga znanj, točkuje se samo s celimi točkami, ki jih ocenjevalec vpiše v izpitni obrazec (priloga št. 3, priloga št. 4).

- Na izpitu je mogoče doseči skupino število 100 točk, od tega 70 točk na pisnem delu in 30 točk na ustnem delu izpita. Za pozitivno oceno zadošča seštevek vsaj 50 točk od skupno 100. Dijak je o rezultatih pisnega dela obveščen pred ustnim delom.


vsebino, potek in obseg snovi, ki izhaja iz poka v tekočem šolskem letu ter veljavni učni načrt za določen letnik in katalog znanj.

- Dijak odgovarja na tri izpitna vprašanja, ki jih slučajno izbere med izpitnimi listki za njegov letnik oz. skupino v skladu z veljavnim učnim načrtom (pripravljeni je pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini).

Posebnosti pri predmetu Priprava na maturo pri psihologiji: - Pri psihologiji so lahko posebni primeri pri opravljanju popravnih izpitov. Ti se

navezujejo na priprave na maturo pri psihologiji. Dijak, ki se pripravlja na maturo pri psihologiji, je ocenjen. Pri vseh pisnih ocenjevanjih mora biti ocenjen pozitivno. Če je v katerem delu ocenjen negativno, je končna ocena iz psihologije nezadostno (1).

- Izpit je pisni in traja 90 minut. - Dijakom s posebnimi potrebami čas prilagodimo.

Določanje ocene izpita:


10

- Dijak mora pri izpitu za zadostno oceno pokazati vsaj 60 % zahtevanega znanja glede na izpitna vprašanja (izpolnitev učnih ciljev oz. minimalnih standardov glede na veljavni učni načrt oz. katalog znanja)

- Meje med ostalimi ocenami: o 60 % do 69 % možnih točk: zadostno, o 70 % do 79 % možnih točk: dobro, o 80 % do 89 % možnih točk: prav dobro, o 90 % do 100 % možnih točk: odlično.

Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj: - Dijak opravlja popravni izpit le iz tistega dela (delov), pri katerem je bil

negativno ocenjen. Naloge so prilagojene vsebini, poteku in obsegu, ki izhaja iz pouka v preteklem šolskem letu.


Način izpita: - ustno: največ 20 minut, - s predhodno pripravo, največ 15 minut.

Določanje ocene izpita: - Dijak mora pri izpitu za zadostno oceno pokazati vsaj 50 % zahtevanega

znanja glede na izpitna vprašanja (izpolnitev učnih ciljev oz. minimalnih standardov glede na veljavni učni načrt oz. katalog znanja).

- Dijak odgovarja na tri vprašanja na izbranem izpitnem listku. Vsak odgovor na posamezno vprašanje izpraševalec ocenjuje s točkami od 0 do 10 (glede na doseganje učnih ciljev oz. standardov veljavnega učnega načrta oz. kataloga znanj), točkuje se samo s celimi točkami, ki jih izpraševalec vpiše v izpitni obrazec (priloga št. 7).

- Meje med ocenami so naslednje: o 0 % do 49 % možnih točk: nezadostno, o 50 % do 64 % možnih točk: zadostno, o 65 % do 77 % možnih točk: dobro, o 78 % do 89 % možnih točk: prav dobro, o 90 % do 100 % možnih točk: odlično.


veljavni učni načrt za določen letnik. - Dijak odgovarja na tri izpitna vprašanja, ki jih izbere med izpitnimi listki za

svoj letnik oz. skupino v skladu z veljavnim učnim načrtom (pripravljenih je pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini).

Posebnosti pri predmetu Priprava na maturo pri filozofiji: - Pri filozofiji so lahko posebni primeri pri opravljanju popravnih izpitov. Ti se

navezujejo na priprave na maturo. Izpit je sestavljen iz dveh delov. Pri obeh ocenjevanjih mora biti ocena pozitivna. Če je v katerem delu dijak ocenjen negativno, je končna ocena nezadostno (1).

- Izpit je pisni in ustni. - Pisni del traja 60 minut, namenjen je oceni poznavanja izbranega besedila. - Ustni del traja 30 min in je namenjen oceni izbrane teme. Dodatno se oceni

tudi poznavanje snovi rednega pouka, če dijakinja ni pozitivno ocenjena. - Meje med ocenami:

o 0 % do 59 % možnih točk: nezadostno,


11

o 60 % do 69 % možnih točk: zadostno, o 70 % do 79 % možnih točk: dobro, o 80 % do 89 % možnih točk: prav dobro, o 90 % do 100 % možnih točk: odlično.

Vodja aktiva družboslovja in humanistike v šolskem letu 2018/2019

Katarina Rudolf V Kamniku, 30. 8. 2018


12

Priloga št. 1

OBRAZEC ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI POPRAVNEM, DIFERENCIALNEM, PREDMETNEM IN DOPOLNILNEM IZPITU - GEOGRAFIJA

IME IN PRIIMEK KANDIDATA

ŠOLA

PREDMET

LETNIK

OBLIKA IZPITA

DATUM OPRAVLJANJA IZPITA

ROK IZPITA (podčrtajte ali dopišite) PRVI DRUGI ________________

IZPRAŠEVALEC

ČLANA KOMISIJE

IZPITNO VPRAŠANJE

PRVO DRUGO TRETJE

VSEBINA VPRAŠANJA

DOSEŽENE TOČKE

VPRAŠANJA

/ 4 točke

/ 4 točke

/ 4 točke

SKUPNE TOČKE

/ 12 točk

DOSEŽENA OCENA

Dogovorjene meje (v točkah) za ocene:

manj kot 6 točk (


13

Priloga št. 2

MERILA ZA DOLOČANJE TOČK PRI OCENJEVANJU ZNANJA PRI POPRAVNEM, DIFERENCIALNEM, PREDMETNEM IN DOPOLNILNEM IZPITU - GEOGRAFIJA

0 točk – učenec pozna drobce učne snovi, vendar zamenjuje pojme, snov obnavlja nerazumsko, ne pozna bistva; 1 točka – posredovanje znanja je skopo, vendar vsebuje bistvene elemente, na katerih je mogoče graditi temeljno znanje. Snovi v celoti ne razume; 2 točki – posredovano znanje je solidno, vključuje razumevanje snovi, vendar brez globine in podrobnosti. Znanje ima vrzeli. Primeri so navedeni po učbeniku ali razlagi. Zna opazovati, vendar potrebuje več pomoči pri analizi in sintezi; 3 točke – obnavljanje znanja zajema točno dojemanje bistva pojmov. Navaja primere iz lastnih izkušenj, zna jih pojasniti. Znanje je utrjeno in brez vrzeli. Napake so redke. Sposoben je vodene analize in sinteze, opazovanja in izločanja bistva pojavov; 4 točke – obnavljanje znanja kaže zelo dobro poznavanje pojmov, mogoče ga je prekiniti z dodatnimi vprašanji, a učenca to ne zmede. Snov posreduje na svoj način, razmišlja glasno in navaja izvirne in praktične primere. Snov samostojno povezuje in zaključuje. Pojavljajo se izvirne zamisli, ki jih zna zagovarjati in analizirati.


14

Priloga št. 3 OBRAZEC ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI POPRAVNEM, DIFERENCIALNEM,

PREDMETNEM IN DOPOLNILNEM IZPITU - PSIHOLOGIJA

IME IN PRIIMEK KANDIDATA: ŠOLA: PREDMET: LETNIK: OBLIKA IZPITA: ustno

DATUM OPRAVLJANJA IZPITA: ROK IZPITA: IZPRAŠEVALKA:

ČLANA KOMISIJE: 1. 2. IZPITNA VPRAŠANJA

PRVO DRUGO TRETJE

VSEBINA IZPITNEGA VPRAŠANJA

DOSEŽENO ŠTEVILO TOČK / 10 točk / 10 točk / 10 točk

ŠTEVILO TOČK (ustni del) / 30 točk

ŠTEVILO TOČK (pisni del)

SKUPNO ŠTEVILO TOČK (ustni, pisni)

OCENA

Meje za ocene:

0 – 49% nezadostno (1)

50 – 63% zadostno (2)

64 – 77% dobro (3)

78 – 89% prav dobro (4)

90 – 100% odlično (5)


15

Priloga št. 4 MERILA ZA DOLOČANJE TOČK PRI OCENJEVANJU ZNANJA PRI POPRAVNEM,

PREDMETNEM IN DOPOLNILNEM IZPITU - PSIHOLOGIJA

0, 1 točka – učenec pozna drobce učne snovi, vendar zamenjuje pojme, snov obnavlja nepovezano in brez razumevanja, ne pozna bistva; 2, 3, 4 točke – posredovanje znanja je skopo, vendar vsebuje bistvene elemente, na katerih je mogoče graditi temeljno znanje. Snovi v celoti ne razume; 4, 5, 6 točk – posredovano znanje je solidno, vključuje razumevanje snovi, vendar brez globine in podrobnosti. Znanje ima vrzeli. Primeri so navedeni po učbeniku ali razlagi. Zna opazovati, vendar potrebuje več pomoči pri analizi in sintezi; 7, 8 točk – obnavljanje znanja zajema točno dojemanje bistva pojmov. Navaja primere iz lastnih izkušenj, zna jih pojasniti. Znanje je utrjeno in brez vrzeli. Napake so redke. Sposoben je vodene analize in sinteze, opazovanja in izločanja bistva pojavov; 9, 10 točk – obnavljanje znanja kaže zelo dobro poznavanje pojmov, mogoče ga je prekiniti z dodatnimi vprašanji, a dijaka(inje) to ne zmede. Snov posreduje na svoj način, razmišlja glasno in navaja izvirne in praktične primere. Snov samostojno povezuje in zaključuje. Pojavljajo se izvirne zamisli, ki jih zna zagovarjati in analizirati.


16

Priloga št. 5

Splošni cilji: pouk filozofije uvaja dijake v filozofsko mišljenje: - Usmerja jih v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje. - Spodbuja razmislek o temeljnih vprašanjih človeka in sveta, družbe in narave. - Spodbuja kritično refleksijo osnov izkustva, vednosti, vrednot in delovanja. - Omogoča zavedanje subjektivnosti in ideoloških pristranosti. - Vodi k strpnemu dialogu na podlagi racionalnih argumentov. - Omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi vključeni v osnove humanistike, družboslovja, naravoslovja, religije in umetnosti. - Pomaga jim pri orientaciji v življenju. Operativni cilji: Pri pouku filozofije se dijaki učijo: - odkrivati in raziskovati filozofske probleme, - filozofsko preučevati pojme, - povezovati raziskovanje pojmov in problemov z ustreznimi avtorji in besedili - oblikovati racionalne argumente, - uporabljati jezik jasno, konsistentno in ustrezno obravnavanim problemom.


17

Priloga št. 6 Odlično Merilo za oceno: zna razložiti obravnavane filozofske probleme, jih povezati z ustreznimi avtorji in s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Zna analizirati filozofske pojme (npr. bivajoče, konkretno, svoboda) in argumentirati različne filozofske pozicije. V novih vsebinah pogosto odkrije filozofske probleme, jih naveže na že poznane. Včasih odkrije tudi izvirne rešitve. Dobro obvlada tudi strokovno filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija). Sodelovanje: pri pouku aktivno sodeluje: piše zapiske, bere besedila, odgovarja na vprašanja, samostojno postavlja vprašanja, pogosto sodeluje v diskusijah, se trudi prepričljivo utemeljiti svoje zamisli, teze, mnenja, ocene; strpno posluša, premisli in upošteva prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki so relevantni (nanašajo se na obravnavani problem). Jezikovno je korekten, odlika je tudi bogat besedni zaklad in lahkotnost izražanja. Filozofska mapa, ki je osnova za učenje, je urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, skrbno izdelane domače naloge, tudi ustrezno gradivo iz drugih medijev. Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 5 ali 4. Prav dobro Merilo za oceno: zna razložiti obravnavane filozofske probleme, jih povezati z obravnavanimi avtorji in s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. V novih vsebinah včasih odkrije filozofske probleme, jih naveže na že poznane. Z učiteljevo pomočjo analizira filozofske pojme (npr. bivajoče, konkretno, svoboda) in utemeljuje svoje teze. Solidno obvlada filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija) Sodelovanje: piše zapiske, bere besedila, odgovarja na vprašanja, včasih postavlja vprašanja in sodeluje v diskusijah, poskuša utemeljiti svoje zamisli, teze, mnenja, ocene; strpno posluša, premisli in upošteva prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki so večinoma relevantni. Njegovo/njeno jezikovno izražanje je korektno. Filozofska mapa, ki je osnova za učenje, je urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, skrbno izdelane domače naloge, nekaj je tudi ustreznega gradiva iz drugih medijev. Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 4 ali 3. Dobro Merilo za oceno: Zna okvirno razložiti obravnavane filozofske probleme, čeprav gre bolj za obnovo obravnavane snovi, ki je tudi ne razume vselej (kar se kaže v pomanjkljivih izpeljavah, nelogičnosti odgovorov ipd.) Skorajda ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Pozna osnovno filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija) in včasih poskuša analizirati filozofske pojme in argumentirati stališča, vendar oboje običajno spodleti brez učiteljeve pomoči. Sodelovanje: piše zapiske, bere besedila, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, zelo redko sodeluje v diskusijah, se ne trudi preveč utemeljiti svojih prispevkov, jih kar navrže. Vendar strpno posluša prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki se včasih ne nanašajo na obravnavani problem.


18

Filozofska mapa, ki je osnova za učenje, je solidno urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, domače naloge. Se trudi biti jezikovno korekten(a). Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 3 ali 2.

Zadostno - minimalni standard Merilo za oceno: zna le okvirno, približno in pomanjkljivo obnoviti obravnavano snov in komaj kdaj kaj razume. Ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Pozna nekaj filozofske terminologije, nikoli ne analizira pojmov in argumentira, zna obnoviti obravnavana besedila, avtorje in njihove nauke/ideje. Sodelovanje: piše zapiske in bere besedila, največkrat šele po učiteljevi vzpodbudi, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, komaj kdaj sodeluje v diskusijah, ne utemelji svojih prispevkov, vendar strpno posluša in sledi prispevkom drugih. Njegovi/njeni prispevki so večinoma nerelevantni, a z njimi ne moti poteka ure. Uporablja jezik nekorektno (pogovorni jezik, v pisnih izdelkih ima veliko jezikovnih napak) Filozofska mapa, ki je osnova za učenje, je urejena, poleg pri pouku dobljenih besedil vsebuje nekaj zapiskov in domačih nalog. Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 2.

Nezadostno Merilo za oceno: ne zna niti obnoviti obravnavane snovi, ne razume filozofskih problemov in avtorjev, čeprav včasih lahko navrže kakšen pravilen podatek ali dejstvo. Ne pozna filozofske terminologije. Sodelovanje: pri pouku ne sodeluje in/ali ga moti. Ne sledi učni uri, praviloma ne piše zapiskov in ne bere besedil, če da, piše in bere zgolj na učiteljevo zahtevo. Ne sodeluje v diskusijah, ne posluša, ni strpen do drugih. Če se oglasi, je njegov/njen prispevek praviloma nerelevanten in z njim moti potek pouka. Filozofska mapa ni urejena, poleg pri pouku dobljenih besedil vsebuje nekaj zapiskov in domačih nalog, ki so bile izdelane izrecno na učiteljevo zahtevo. Zato mapa ne more biti osnova za učenje. Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 1.


19

Priloga št. 7 OBRAZEC ZA OCENJEVANJE ZNANJA PRI POPRAVNEM, DIFERENCIALNEM,

PREDMETNEM IN DOPOLNILNEM IZPITU - FILOZOFIJA

IME IN PRIIMEK KANDIDATA: ŠOLA: PREDMET: LETNIK: OBLIKA IZPITA: ustno

DATUM OPRAVLJANJA IZPITA: ROK IZPITA: IZPRAŠEVALKA:

ČLANA KOMISIJE: 1. 2. IZPITNA VPRAŠANJA

PRVO DRUGO TRETJE

VSEBINA IZPITNEGA VPRAŠANJA

DOSEŽENO ŠTEVILO TOČK / 10 točk / 10 točk / 10 točk

ŠTEVILO TOČK (ustni del) / 30 točk

ŠTEVILO TOČK (pisni del)

SKUPNO ŠTEVILO TOČK (ustni, pisni)

OCENA

Meje za ocene:

0 – 49% nezadostno (1)

50 – 63% zadostno (2)

64 – 77% dobro (3)

78 – 89% prav dobro (4)

90 – 100% odlično (5)


20

GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK

Na podlagi 64. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakona o gimnazijah ter v skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah ter veljavnih učnih načrtov oz. katalogov znanj za glasbeno umetnost, je strokovni aktiv za glasbeno umetnost na svojem sestanku dne 20. 8. 2018


9. Število pisnih ocenjevanj (v skladu z učnim načrtom) za ocenjevalno obdobje:

- Dijak mora pridobiti dve pisni in eno ustno oceno.

10. Število ustnih ocenjevanj ( v skladu z učnim načrtom in 13. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (ULRS št. 60/210, 23.7.2010)):

- Dijak mora pridobiti eno ustno oceno v obeh ocenjevalnih obdobjih.


3.1 Predmetno področje glasbena umetnost - Druge, spodaj navedene oblike pridobivanja ocen, lahko nadomestijo

ustno oceno: referat ali predstavitev dijaka v razredu.


4.1 Predmetno področje: glasbena umetnost

- Pisno: o 45 % do 59 %: zadostno, o 60 % do 74 %: dobro, o 75 % do 89 %: prav dobro, o 90 % do 100 %: odlično.

Glede na specifičnost posameznega razreda se lahko meje spustijo do 5 % vseh možnih doseženih točk na testu.

- Ustno:

▪ V skladu s točko 4.1

- Odstopanja:

▪ Pri dijakih s posebnimi potrebami,

▪ pomik navzdol pri izrazito abstraktnih vsebinah.


- Glede na 6. alinejo 13. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah učitelj v dogovoru z dijakom takoj po ocenjevalni konferenci določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja, kar se zabeleži v ustrezen dokument. Ocena, ki jo je pridobil na ta način, se dijaku vpiše v redovalnico v zasenčeni predel v tekoče redovalno obdobje oz. v ustrezno področje v elektronsko redovalnico eAsistent.


21

- S kriteriji za popravljanje ocene učitelj seznani dijaka ob dogovoru za datum popravljanja ocene.

- Minimalni standardi znanj obsegajo polovico zahtevanih splošnih znanj po veljavnem Učnem načrtu, minimalni standardi znanj za zadostno oceno so za vse letnike zapisani tudi v Letni učni pripravi (ČRUS) za gimnazijo in v finem in grobem Kurikulumu za srednjo šolo.


6.1 Predmetno področje: glasbena umetnost Pogoj za pozitivno končno oceno so: pozitivna pisna ali ustna ocena.


- Reševanje nalog in razgovori o možnih poteh reševanja le-teh, skicah, utemeljitvah postopkov in merjenjih, so redni del pouka, prav tako diskusije o uspešnosti dela pri domačih nalogah ali reševanju problemov.

- Takoj po razloženi snovi preverjamo razumevanje z reševanjem primerov nalog, delovnimi listi oz. drugimi ustreznimi metodami in pripomočki.

- Ocenjujemo, ko je znanje utrjeno.

- Pred pisnimi ocenjevanji znanja se v okviru priprave izvede tudi preverjanje znanja, ki je lahko ustno ali pisno, ali kombinacija obojega (način preverjanja izbere učeči profesor sam) - učitelj preverja znanje dijakov vsaj eno uro pred pisnim ocenjevanjem znanja.

- Sprotno preverjanje ožje učne snovi se običajno vrši tudi vsako učno uro.

16. OCENJEVANJE NA SPREJEMNIH, POPRAVNIH, PREDMETNIH, DIFERENCIALNIH IN DOPOLNILNIH IZPITIH


- Način izpita: o ustno (razen izjema), največ 20 minut, o s predhodno pripravo, največ15 minut, o izjema: dijakom s posebnimi potrebami čas prilagodimo.

- Določanje ocene izpita: o upoštevanje standardov navedenih v točki 4.

- Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj: o vsebina vprašanj se ujema z učnim načrtom in predelanimi

vsebinami.


Vodja aktiva Oliva Černeha…… v šol. l. 2018/19

V Kamniku, 29. 8. 2018


22

V skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in sledeč veljavnim učnim načrtom za ITALIJANŠČINO in FRANCOŠČINO je strokovni aktiv za romanske jezike Gimnazije na podlagi Šolskih pravil na svojem sestanku dne 30.8.2018 za šolsko leto 2018/19

potrdil usklajena merila za

I. Preverjanje in ocenjevanje znanja

1. Število pisnih ocenjevanj

Najmanj eno pisno ocenjevanje v ocenjevalnem obdobju.

2. Število ustnih ocenjevanj

Najmanj eno v ocenjevalnem obdobju.

3. Druge oblike pridobivanja ocen

Domače naloge, seminarske naloge, plakati, uspehi na tekmovanjih, projektno delo, govorne vaje, sodelovanje pri pouku in odnos do dela, delo v spletni učilnici.

4. Kriteriji ocenjevanja

Osnova za ocene so cilji (splošni in operativni) predmeta ter standardi znanja, ki so natančneje opredeljeni v veljavnem učnem načrtu.

A) USTNO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

Ustno preverjanje in ocenjevanje lahko poteka tradicionalno (učitelj – dijak) ali s pomočjo interakcije dijak – dijak, dejavnosti pa so lahko vezane na slikovne iztočnice ali na besedilo, ki so ga dijaki slišali ali prebrali. Pri ocenjevanju se vrednoti dijakovo poznavanje besedišča, pravilnost izgovorjave, slovnična pravilnost, poznavanje teme, jasnost izražanja misli in gladkost govora. Komunikacija poteka 10 do 20 minut, učitelj pa dijakovo znanje oceni takoj po končanem izpraševanju. Ustna ocena se lahko pridobi tudi preko govorne vaje oz. ustne predstavitve. Dijak si lahko temo izbere sam ali pa jo določi učitelj. Predstavitev je projektnega značaja, zato se pri ocenjevanju upoštevajo tudi priprava na projekt, način predstavitve, kvaliteta predstavitve, izgovorjava, jezik in delo z viri. Učitelj dijake na začetku leta seznani z načinom ustnega ocenjevanja, ki je poimensko napovedano. Če se dijak ne drži dogovora, izgubi pravico do napovedanega spraševanja. Posameznemu dijaku se lahko napovedano ustno ocenjevanje prekine tudi v primeru očitno ponavljajočega se nesodelovanja v učnem procesu in če v ocenjevalnem obdobju večkrat ne izpolni obveznosti povezanih s predmetom, kot so npr.: prinašanje predpisanih učbenikov, učnega materiala, delanje domačih nalog, upoštevanje rokov, ipd. O prekinitvi napovedanega ustnega ocenjevanja mora učitelj posameznega dijaka obvestiti vsaj eno učno uro pred uveljavitvijo ukrepa. Pri ocenjevanju upoštevamo naslednje kriterije:

1. Odlična ocena dijak občasno še dela napake v glasovnih posebnostih - posebno pri neznanih besedah in

besednih zvezah


23

izgovorjava se močno približa izgovorjavi pristnega govorca. Ustrezno naglašuje besede

in stavke.

pri težjih slovničnih strukturah so dopustne posamezne manjše napake. Pri oblikovanju

preprostih povedi dijak nima težav s skladnjo.

v govornem položaju dijak uporablja ustrezno besedišče, izraža svoja mnenja v zvezi s

temami svojega interesnega področja in svoja čustvena stanja

dijak oblikuje besedila, v katerih podrobno opisuje, posreduje svoje mnenje, svetuje;

ustrezno se odziva v vseh govornih položajih

vsebinsko gledano je sporočilo jasno izraženo

prepoznava interkulturne posebnosti pripadnikov ciljnega jezika

2. Prav dobra ocena dijak dela posamezne napake (izgovorjava podvojenih soglasnikov, poudarek), ki pa ne

vplivajo na razumljivost sporočil

dijak samostojno in ustrezno razvija misel, le občasno potrebuje učiteljevo pomoč v obliki

podvprašanj

izbira registra je pretežno pravilna. Odziva se sproščeno in prevzema pobudo.

pri oblikovanju sporočil oz. besedil dijak upošteva načela ustreznosti in primernosti glede

na zvrst; dela posamezne napake pri težjih slovničnih strukturah in skladenjskih vzorcih

besedišče, ki ga dijak uporablja, je precej bogato, pozna določene idiomatske izraze, v

glavnem primerno uporablja novo besedišče. Govor je tekoč.

3. Dobra ocena

dijak ustrezno izgovarja in naglašuje znane izraze in besede; prisotne so napake v

glasovnih posebnostih (intonacija, poudarek, izgovorjava soglasniških sklopov in podvojenih

soglasnikov). Sporočilo je razumljivo.

dijak oblikuje proste povedi in zložene povedi (priredje) z grobimi napakami pri

zahtevnejših slovničnih strukturah (napačna raba zaimkov, predlogov, prislovov, glagola ) in

skladenjskih vzorcih

besedišče je skromno, povezano z dijakovimi interesi, s čimer dijak izraža le

vsakodnevne jezikovne vzorce

dijak oblikuje preprosta sporočila z enozložnimi povedmi (izogiba se podrednim stavkom);

v razgovor se vključuje s kratkimi odgovori na vprašanja (kdo, kje, kdaj, zakaj, koliko, kako?).

Dijak s težavami pri iskanju nove besede ali besedne zveze poišče nebesedno nadomestilo.

dijak ima manjše težave pri razvijanju misli. Pri izražanju potrebuje učiteljevo pomoč v

obliki podvprašanj, na katere se ustrezno odziva, vendar ne prevzema pobude.


24

4. Zadostna ocena

dijak ustrezno izgovarja in naglašuje znane izraze in besede; dopustne so napake v

glasovnih osebnostih (intonacija, poudarek, izgovorjava soglasniških sklopov in podvojenih

soglasnikov). Sporočilo je delno razumljivo.

dijak oblikuje proste povedi z grobimi napakami pri osnovnih slovničnih strukturah

(samostalnik/pridevnik: spol, število; glagol: sedanjik, itd.) in skladenjskih vzorcih (vrstni red

stavčnih členov: osebek - povedek - predmet )

besedišče je skromno, omejeno na najpogostejše besede in besedne zveze

dijak odgovarja na vprašanja s pritrjevanjem in zanikanjem

dijak prepoznava posamezne vedenjske vzorce

B) PISNO OCENJEVANJE

Pri pisnem ocenjevanju ocenjujemo pisne preizkuse znanja (bralno razumevanje, sposobnost uporabe jezikovnih zakonitosti, bogastvo besedišča in ustreznost njegove rabe, …) in pisne izdelke (različna besedila kot so pisma, spisi, referati itd.), lahko tudi vključene v teste. Naloge bralnega razumevanja so predvsem odgovori na vprašanja, določanje pravilnosti trditve, povezovanje in dopolnjevanje besedila, idr. Naloge za ocenjevanje jezikovne sposobnosti in besedišča so predvsem urejanje pomešanih delov stavka, izbirni tipi, vstavljanje posameznih besed v stavke, dopolnjevanje besedila, odgovori na vprašanja, povezovanje delov povedi, pretvarjanje, dopolnjevanje povedi ali besedila z danimi iztočnicami ali brez njih in razširjanje iztočnic v povedi ali besedilo. Elementi, ki jih upoštevamo pri ocenjevanju pisnih izdelkov so jasnost izražanja misli, poznavanje in obdelava teme, ustreznost in bogastvo besedišča, ustreznost sporočila glede na naslovnika in sporočilni namen, ustrezna zgradba stavka, odstavka in celotnega sestavka, jezikovna pravilnost in oblika besedila. V primeru, da je dijak odsoten samo na dan, ko se piše test prvič, mu učitelj lahko da pisati test prvo naslednjo uro. Morebitna nezadostna ocena ne šteje k rezultatom celotnega razreda. V primeru daljše (bolezenske) odsotnosti dijaka se vsak primer obravnava individualno.

1. Odlična ocena (90 - 100 % vseh možnih točk) pri težjih slovničnih strukturah so dopustne posamezne manjše napake. Sporočilo je

jasno. Pri oblikovanju preprostih povedi dijak nima večjih težav s skladnjo.

dijak uporablja ustrezno besedišče, izraža svoja mnenja v zvezi s temami svojega

interesnega področja in svoja čustvena stanja

dijak oblikuje besedila, v katerih podrobno opisuje, posreduje svoje mnenje, svetuje;

ustrezno se odziva v vseh govornih položajih

zna pisno komunicirati


25

2. Prav dobra ocena (80 – 89 % vseh možnih točk)

pri oblikovanju sporočil oz. besedil dijak upošteva načela ustreznosti in primernosti glede

na zvrst

dela posamezne napake pri težjih slovničnih strukturah in skladenjskih vzorcih

3. Dobra ocena (65 - 79 % vseh možnih točk)

dijak oblikuje proste povedi in zložene povedi (priredje) z grobimi napakami pri

zahtevnejših slovničnih strukturah in skladenjskih vzorcih - pozna in praktično uporabi

slovnične strukture

besedišče je skromno, povezano z dijakovimi interesi, s čimer dijak izraža le vsakodnevne

jezikovne vzorce

dijak oblikuje preprosta sporočila z enozložnimi povedmi (izogiba se podrednim stavkom)

pozna in praktično uporablja besedje

4. Zadostna ocena (50 - 64 % vseh možnih točk)

dijak oblikuje proste povedi z grobimi napakami pri osnovnih slovničnih strukturah

(samostalnik/pridevnik: spol, število; glagol: sedanjik, itd.) in skladenjskih vzorcih (vrstni red

stavčnih členov: osebek - povedek - predmet)

besedišče je skromno, omejeno na najpogostejše besede in besedne zveze

dijak odgovarja na vprašanja s pritrjevanjem in zanikanjem

dijak prepoznava besedila, jih ne razume v celoti

C) NEDOSEGANJE MINIMALNIH STANDARDOV

Vsebinsko gledano je tako pisno kot tudi ustno sporočilo večinoma nerazumljivo.

Pri ustnem preverjanju dijak ne razvija teme, zgreši bistvo, govorno besedilo je nepovezano.

Ne odziva se na učiteljeva podvprašanja, v pogovor se vključuje pretežno s posameznimi

besedami. Besedišče je zelo skromno in neustrezno rabljeno, novo besedišče je neusvojeno.

Jezikovne napake vplivajo na razumevanje sporočila. Dijak ne loči registra. Izgovorjava je še

ustrezna, občasno onemogoča razumevanje besedila.

Pri pisnem preverjanju dijak ne razume teme besedila, posameznih besede in besednih

zvez. Dijak ne zna v smiselno celoto urediti dana nebesedna izrazna sredstva, besede in

besedne zveze, besedila pa ne zmore smiselno dopolniti ali ga preoblikovati. Dijak tudi ne

prepoznava in uporablja obravnavanih jezikovnih struktur. Dijak nejasno izraža misli, ne

pozna teme, besedišče je zelo omejeno, sporočilo je neustrezno glede na naslovnika in


26

sporočilni namen, zgradba stavka, odstavka in celotnega sestavka je neprimerna, sporočilo

je jezikovno nepravilno.

5. Meje med ocenami

Pri PISNIH NALOGAH se pravilni odgovori točkujejo, kar se pretvori v oceno po naslednji lestvici:

50 % doseženih točk – ocena zadostno

65 % doseženih točk – ocena dobro

80 % doseženih točk – ocena prav dobro

90 % doseženih točk – ocena odlično

Pri USTNEM PREVERJANJU upoštevamo kriterije iz točke 4.

6. Pridobivanje ocen za dijaka, ki ni dosegel minimalnega standarda

Upoštevamo ustrezne člene Pravilnika o ocenjevanju v srednjih šolah in Šolskih pravil ocenjevanja znanja. Dijak, ki pri ocenjevanju ni dosegel minimalnih standardov glede na kriterije ocenjevanja (tč. 4), pridobiva nadaljnje ocene v rokih, ki jih določi z učiteljem.


- Pisne in ustne ocene so enakovredne. - Dijak, ki ob izteku rednega ocenjevanja v času pouka ni dosegel minimalnih

standardov iz katerega koli od vsebinskih sklopov, pred zaključkom pouka iz le-teh enkrat piše pregledni preizkus znanja, če to želi.

- Če dijak na preglednem preizkusu iz prejšnjega odstavka doseže standarde za pozitivno oceno, se končna ugotovitev o oceni določi na podlagi tega preizkusa (ne glede na ostale

ocene). - Celoletni pregledni test lahko piše tudi pozitivno ocenjen dijak, ki želi izboljšati oceno in

po mnenju profesorja izpolnjuje pogoje za višjo oceno.

8. Preverjanja znanja

Razumevanje znanja preverjamo takoj po razloženi snovi. Ocenjujemo pa, ko je znanje utrjeno. Pred pisnimi ocenjevanji znanja se v okviru priprave izvede tudi preverjanje znanja. Obliko preverjanja izbere učitelj. II. ocenjevanje na IZPITIH

1. Način izpita

Pisno: 45 – 90 minut; trajanje je odvisno od števila ocenjevanih sklopov. Ustno: največ 20 minut s predhodno pripravo (15 minut). Dijakom s posebnimi potrebami čas prilagodimo.

2. Določanje ocene

Razmerje med pisnim in ustnim delom je 70 : 30.


27

Kriteriji ocenjevanja in meje med ocenami so navedeni v točki I. Dijake o rezultatih na pisnem delu obvestimo pred ustnim delom. V primeru utemeljenih razlogov kriterije prilagodimo.

3. Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj

Vsebina izpita se ujema z vsebinskimi sklopi in standardi znanja, ki so natančneje opredeljeni v veljavnem učnem načrtu.

Za aktiv profesorjev romanskih jezikov

Mateja Ilibašić, prof. italijanščine


28

Ocenjevanje znanja pri likovni umetnosti in umetnosti Predmet je sestavljen iz dveh samostojnih delov, in sicer umetnostne zgodovine in likovnega snovanja. Dijak pridobi parcialne ocene s področja umetnostne zgodovine in s področja likovnega snovanja. Ocene iz umetnostne zgodovine in likovnega snovanja so enakovredne.

Splošna merila za oblikovanje končne skupne ocene so naslednja: 1. Dijake seznanimo s kriteriji oblikovanja skupne ocene. 2. Dijaki opozorimo, naj se trudijo doseči čim bolj enotne ocene pri obeh delih predmeta. 3. Če je ena ocena od obeh delov predmeta negativna, je tudi končna ocena negativna. 4. Če je dosežena negativna ocena pri enem delu, se opravlja popravni izpit samo iz tistega

dela. Preverjanje in ocenjevanje poteka ustno in pisno, pri čemer se po potrebi ocenjujejo tudi likovni izdelki. UMETNOSTNA ZGODOVINA Pisna preverjanja znanja Dijaki pridobijo najmanj eno oceno iz pisnega preverjanja v šolskem letu z nalogami objektivnega tipa. Procentualni kriteriji ocenjevanja so naslednji:

od 0 % - 49 % negativno

od 50 % - 63 % zadostno

od 64 % - 78 % dobro

od 79 % - 88 % prav dobro

od 89 % - 100 % odlično Ustna preverjanja znanja Dijaki lahko pridobijo vsaj eno oceno iz ustnega preverjanja: Ta je lahko povezana z zagovorom ocene pri ocenjevanju likovnega izdelka (likovno snovanje) v šolskem letu . Vsak učenec pri posameznem spraševanju dobi tri vprašanja, ki zahtevajo različne ravni znanja. Ravni znanja (po Bloomu) se stopnjujejo: 1. učenec uspešno odgovarja na nižjih ravneh – to je vprašanje, povezano s poznavanjem in reprodukcijo dejstev, poznavanjem in besedno obrazložitvijo pojmov;

2. vprašanje, povezano z razumevanjem in uporabo znanja: - interpretacija in predstavitev s primerjavo, razlago, analizo problema in sintezo že znanih

primerov; - uporaba informacij in znanja pri analizi in sintezi določenega likovnega dela oz. problema in

njegovi predstavitvi; 3. vprašanje se navezuje na interpretacijo in vrednotenje (samostojno reševanje problemov): - uporaba znanja pri drugih (novih) primerih likovnega ustvarjanja ter primerjava in vrednotenje teh, - vživljanje in zavedanje različnega mišljenja in ustvarjanja v preteklosti, - samostojno, kritično in utemeljeno iskanje in vrednotenje pojavov v likovni umetnosti ter pri posameznih tipičnih delih in njihovo dokazovanje, - povezovanje znanj z drugimi predmeti in življenjem, - dijakova aktivnost in prizadevnost.

Ocenjujemo lahko tudi referate in druge oblike sodelovanja, in sicer glede na: - samoinciativnost pri izbiri teme, - predstavitev teme: poznavanje, izbor (slikovno gradivo, plakat, viri) in način predstavitve (powerpoint, plakat, druge oblike), nastop (samostojnost interpretacije), - analizo, predstavitev in interpretacijo informacij, korelacijo z drugimi področji, - lastno mišljenje in vrednotenje. Dijak zadovolji minimalne standarde znanja, če ima pridobljene pozitivne pisne in ustne ocene. O kriterijih in načinu ocenjevanja dijake obvestimo na začetku šolskega leta in sproti ob ustnem in pisnem preverjanju znanja.


29

LIKOVNO SNOVANJE

Ocenjevanje likovnih izdelkov: Tudi likovni izdelki se ocenjujejo z oceno od nezadostne do odlične. Vsaka likovna naloga lahko tvori samostojno oceno. Kriteriji ocenjevanja;

Nezadostno 1 Zadostno 2 Dobro 3 Prav dobro 4

Odlično 5

Ustreznost izdelka likovni nalogi

Ni občutil likovnega problema, Izdelek ne ustreza likovni nalogi.

Rahlo začuten likovni problem, izdelek se samo v detajlih dotika likovne naloge.

Dobro zapažen likovni problem.

Doživet likovni problem.

Izdelek doživet, povsem v skladu z likovno nalogo.

Kreativnost, ustvarjalnost

Ni novih rešitev, izrazito neizvirno, stare interpretacije, majhna stopnja izvirnosti.

Poskus iskanja novih poti. V delu je zaslediti novo vsebino, monotona izvedba, opazno iskanje novih izraznih poti pri likovnih izraznih sredstvih in pri delovnih postopkih, zadostno zapažen likovni problem.

Zanimivo, vsebinsko dovolj novosti, iskanje novih poti, znaki opuščanja starih šablonskih in stereotipnih interpretacij.

Najdene nove izrazne poti, predvsem pri delovnih postopkih in skoraj popolnemu opuščanju starih shematičnih šablonskih interpretacij, poiskane so nekatere nove kombinacije.

Povsod je možno razbrati nove poti, ki so prilagojene likovnim izraznim sredstvom in likovni tehniki, delo je izrazito izvirno in polno likovnih domislic, ustvarjalna percepcija je kar najbolje dosežena, kombinirano na nov način.

Tehnična izvedba

Nepoznavanje tehnike in vrste likovne panoge.

Slabo poznavanje likovne tehnike, v detajlih je neprimerna izvedba.

Poznavanje likovne tehnike in likovnih izrazil.

Dobro poznavanje likovne tehnike in primerna uporabnost, iskanje novih možnosti.

Tehnična izvedba je izpeljana do popolnosti.

prizadevnost Ležernost, nedokončani izdelki, površnost pri izvedbi.

Dijak ni aktiven, nalogo dokonča samo z veliko mero prigovarjanja in spodbude, ni dosleden.

Prizadevnost primerna, redko potrebna pomoč, dijak se trudi, je vztrajen in dosleden.

Prizadevnost je na vseh nivojih ustrezna, vestno, dosledno in natančno izdela likovno nalogo.

Popolnoma samostojno izdela likovno nalogo z veliko prizadevnosti, dijak izdela več likovnih izdelkov.

Če dijak pri pouku nikoli ne dela, potem pa prinese od doma neki izdelek k ocenjevanju, ga


30

profesor ni dolžan oceniti in ga lahko zavrne. Dijaki lahko pri ocenjevanju izdelkov aktivno sodelujejo s pripombami in razlago svojega dela, saj to razvija njegov občutek za dojemanje likovnega dela. Ustne ocene dijaki pri predmetu pridobijo z zagovorom likovne naloge in so del ocene, pridobljene z likovnim izdelkom. Dijak pri vsaj eni likovni nalogi doda kratek zapis o procesu nastajanja likovnega dela. V njem ovrednoti povezavo med namenom, načrtovanimi likovnoteoretičnimi prvinami in načeli ter likovno izvedbo (samorefleksija), kar učitelj upošteva pri vrednotenju. Dijak zadovolji minimalne standarde znanja, če ima pridobljene ocene vseh likovnih izdelkov in izdelano likovno mapo ter zadovolji minimalne standarde, priložene pripravi. O kriterijih in načinu ocenjevanja so dijaki obveščeni na začetku šolskega leta in sproti ob ustnem in pisnem preverjanju znanja.


31

Na podlagi 64. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in v skladu z določili

Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah ter veljavnega učnega načrta za UMETNOSTNO

ZGODOVINO, LIKOVNO UMETNOST IN UMETNOST je strokovni aktiv za UMETNOST na svojem

sestanku 29. 8. 2016 sprejel usklajena merila za ocenjevanje za PREDMETNE IZPITE.

Ta merila veljajo v vseh postavkah tudi za šolsko leto 2018-19.

1. Predmetni izpit je pri umetnostni zgodovini v pisni obliki in traja 45 minut.

Merila za določanja ocene pisnega izpita so:

- 100-88 % odlično (5);

- 87-75 % prav dobro (4);

- 74- 62 % dobro (3);

- 61-50 % zadostno (2);

- manj kot 50% nezadostno (1).

2. Če ima kandidat posebne potrebe in se laže izraža ustno kot pisno, je lahko izpit tudi v ustni obliki. V tem

primeru prej izbere list s tremi vprašanji. Na odgovarjanje se pripravlja 15 minut, nato odgovarja pred

tričlansko komisijo. Trajanje izpita je največ 30 minut (oziroma je časovno prilagojen vrsti kandidatovega

primanjkljaja).

Merila za določanja ocene (dosežen delež za pozitivno oceno pri ustnem izpitu):

nezadostno (1) – kandidat pozna drobce učne snovi, vendar zamenjuje pojme, snov obnavlja nerazumsko, ne

pozna bistva;

zadostno (2) – posredovanje znanja je skopo, vendar vsebuje bistvene elemente, na katerih je mogoče graditi

temeljno znanje; snovi v celoti ne razume;

dobro (3) – posredovano znanje je solidno, vključuje razumevanje snovi, vendar brez globine in podrobnosti;

znanje ima vrzeli; primeri so navedeni po učbeniku ali razlagi; zna opazovati, vendar potrebuje več pomoči pri

analizi in sintezi;

prav dobro (4) – obnavljanje znanja zajema točno dojemanje bistva pojmov; navaja primere iz lastnih izkušenj,

zna jih pojasniti; znanje je utrjeno in brez vrzeli; napake so redke; sposoben je vodene analize in sinteze,

opazovanja in izločanja bistva pojavov;

odlično (5) – obnavljanje znanja kaže zelo dobro poznavanje pojmov, mogoče ga je prekiniti z dodatnimi

vprašanji, a učenca to ne zmede; snov posreduje na svoj način, razmišlja glasno in navaja izvirne in praktične

primere; snov samostojno povezuje in zaključuje; pojavljajo se izvirne zamisli, ki jih zna zagovarjati in

analizirati.

3. Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj, skladno z učnim načrtom za predmet umetnostna zgodovina.

Vsebino izpita in izpitnih vprašanj določi profesor v skladu z učnim načrtom in predelani učni snovi za

posamezen letnik.

4. Pri predmetu Likovna umetnost (Umetnost) v 1. letniku je izpit lahko povezan tudi z delom predmeta –

likovnim snovanjem. V tem primeru kandidat po vnaprejšnjem dogovoru s profesorjem samostojno izdela dve

likovni deli, ki sta ocenjeni. Merila za ocene likovnih del so naslednja:

Nezadostno 1 Zadostno 2 Dobro 3 Prav dobro 4 Odlično 5

Ustreznost

izdelka

likovni

nalogi

Ni občutil

likovnega

problema,

Izdelek ne

ustreza likovni

nalogi.

Rahlo začuten

likovni

problem,

izdelek se samo

v detajlih dotika

likovne naloge.

Dobro zapažen

likovni

problem.

Doživet

likovni

problem.

Izdelek doživet,

povsem v

skladu z

likovno nalogo.

Kreativnost,

ustvarjalnost

Ni novih rešitev,

izrazito

neizvirno, stare

interpretacije,

majhna stopnja

izvirnosti.

Poskus iskanja

novih poti. V

delu je zaslediti

novo vsebino,

monotona

izvedba, opazno

Zanimivo,

vsebinsko

dovolj novosti,

iskanje novih

poti, znaki

opuščanja

Najdene nove

izrazne poti,

predvsem pri

delovnih

postopkih in

skoraj

Povsod je

možno razbrati

nove poti, ki so

prilagojene

likovnim

izraznim


32

iskanje novih

izraznih poti pri

likovnih

izraznih

sredstvih in pri

delovnih

postopkih,

zadostno

zapažen likovni

problem.

starih

šablonskih in

stereotipnih

interpretacij.

popolnemu

opuščanju

starih

shematičnih

šablonskih

interpretacij,

poiskane so

nekatere nove

kombinacije.

sredstvom in

likovni tehniki,

delo je izrazito

izvirno in polno

likovnih

domislic,

ustvarjalna

percepcija je

kar najbolje

dosežena,

kombinirano na

nov način.

Tehnična

izvedba

Nepoznavanje

tehnike in vrste

likovne panoge.

Slabo

poznavanje

likovne tehnike,

v detajlih je

neprimerna

izvedba.

Poznavanje

likovne tehnike

in likovnih

izrazil.

Dobro

poznavanje

likovne tehnike

in primerna

uporabnost,

iskanje novih

možnosti.

Tehnična

izvedba je

izpeljana do popolnosti.

prizadevnost Ležernost,

nedokončani

izdelki,

površnost pri

izvedbi.

Dijak ni

aktiven, nalogo

dokonča samo z

veliko mero

prigovarjanja in

spodbude, ni

dosleden.

Prizadevnost

primerna,

redko potrebna

pomoč, dijak

se trudi, je

vztrajen in

dosleden.

Prizadevnost je

na vseh nivojih

ustrezna,

vestno,

dosledno in

natančno

izdela likovno

nalogo.

Popolnoma

samostojno

izdela likovno

nalogo z veliko

prizadevnosti,

dijak izdela več

likovnih

izdelkov.

Kamnik, 27. 8. 2018




sestanku 29. 8. 2016 sprejel usklajena merila za ocenjevanje za DOPOLNILNE IZPITE.

1. Dopolnilni izpit je samo v pisni obliki in traja 45 minut. Merila za določanja ocene pisnega izpita so:

- 100-88 % odlično (5);

- 87-75 % prav dobro (4);

- 74- 62 % dobro (3);

- 61-50 % zadostno (2);



primeru prej izbere list s tremi vprašanji. Na odgovarjanje se pripravlja 15 minut, nato odgovarja pred tričlansko

komisijo. Trajanje izpita je največ 30 minut minut (oziroma je časovno prilagojen vrsti kandidatovega

primanjkljaja).


nezadostno (1) – učenec pozna drobce učne snovi, vendar zamenjuje pojme, snov obnavlja nerazumsko, ne

pozna bistva;





analizi in sintezi;





33




analizirati.


4. Pri predmetu Likovna umetnost (Umetnost) v 1. letniku je izpit lahko povezan tudi z delom predmeta –




Ustreznost

izdelka

likovni

nalogi

Ni občutil

likovnega

problema,

Izdelek ne ustreza

likovni nalogi.

Rahlo začuten

likovni problem,

izdelek se samo

v detajlih dotika

likovne naloge.

Dobro zapažen

likovni

problem.

Doživet likovni

problem.

Izdelek doživet,

povsem v skladu

z likovno

nalogo.

Kreativnost,

ustvarjalnost

Ni novih rešitev,

izrazito neizvirno,

stare

interpretacije,

majhna stopnja

izvirnosti.

Poskus iskanja

novih poti. V

delu je zaslediti

novo vsebino,

monotona

izvedba, opazno

iskanje novih

izraznih poti pri

likovnih izraznih

sredstvih in pri

delovnih

postopkih,

zadostno

zapažen likovni

problem.

Zanimivo,

vsebinsko

dovolj novosti,

iskanje novih

poti, znaki

opuščanja starih

šablonskih in

stereotipnih

interpretacij.

Najdene nove

izrazne poti,

predvsem pri

delovnih

postopkih in

skoraj

popolnemu

opuščanju

starih

shematičnih

šablonskih

interpretacij,

poiskane so

nekatere nove

kombinacije.

Povsod je

možno razbrati

nove poti, ki so

prilagojene

likovnim

izraznim

sredstvom in

likovni tehniki,

delo je izrazito

izvirno in polno

likovnih

domislic,

ustvarjalna

percepcija je kar

najbolje

dosežena,

kombinirano na

nov način.

Tehnična

izvedba

Nepoznavanje

tehnike in vrste

likovne panoge.

Slabo

poznavanje

likovne tehnike,

v detajlih je

neprimerna

izvedba.

Poznavanje

likovne tehnike

in likovnih

izrazil.

Dobro

poznavanje

likovne tehnike

in primerna

uporabnost,

iskanje novih

možnosti.

Tehnična

izvedba je



nedokončani

izdelki,

površnost pri

izvedbi.

Dijak ni aktiven,

nalogo dokonča

samo z veliko

mero

prigovarjanja in

spodbude, ni

dosleden.

Prizadevnost

primerna, redko

potrebna

pomoč, dijak se

trudi, je

vztrajen in

dosleden.

Prizadevnost je

na vseh nivojih

ustrezna,

vestno,

dosledno in

natančno izdela

likovno nalogo.

Popolnoma

samostojno

izdela likovno

nalogo z veliko

prizadevnosti,

dijak izdela več

likovnih

izdelkov.




sestanku 29. 8. 2016 sprejel usklajena merila za ocenjevanje za DIFERENCIALNE IZPITE.

1. Diferencialni izpit je samo v pisni obliki in traja 45 minut.



34

- 100-88 % odlično (5);

- 87-75 % prav dobro (4);

- 74- 62 % dobro (3);

- 61-50 % zadostno (2);




komisijo. Trajanje izpita je največ 30 minut (oziroma je časovno prilagojen vrsti kandidatovega primanjkljaja).



pozna bistva;





analizi in sintezi;







analizirati.


4. Pri predmetu likovna umetnost (umetnost) v 1. letniku je izpit lahko povezan tudi z delom predmeta –




Ustreznost

izdelka

likovni

nalogi

Ni občutil

likovnega

problema,

Izdelek ne ustreza

likovni nalogi.

Rahlo začuten

likovni problem,

izdelek se samo

v detajlih dotika

likovne naloge.

Dobro zapažen

likovni

problem.

Doživet likovni

problem.

Izdelek doživet,

povsem v skladu

z likovno

nalogo.

Kreativnost,

ustvarjalnost

Ni novih rešitev,

izrazito neizvirno,

stare

interpretacije,

majhna stopnja

izvirnosti.

Poskus iskanja

novih poti. V

delu je zaslediti

novo vsebino,

monotona

izvedba, opazno

iskanje novih

izraznih poti pri

likovnih izraznih

sredstvih in pri

delovnih

postopkih,

zadostno

zapažen likovni

problem.

Zanimivo,

vsebinsko

dovolj novosti,

iskanje novih

poti, znaki

opuščanja starih

šablonskih in

stereotipnih

interpretacij.

Najdene nove

izrazne poti,

predvsem pri

delovnih

postopkih in

skoraj

popolnemu

opuščanju

starih

shematičnih

šablonskih

interpretacij,

poiskane so

nekatere nove

kombinacije.

Povsod je

možno razbrati

nove poti, ki so

prilagojene

likovnim

izraznim

sredstvom in

likovni tehniki,

delo je izrazito

izvirno in polno

likovnih

domislic,

ustvarjalna

percepcija je kar

najbolje

dosežena,

kombinirano na

nov način.

Tehnična

izvedba

Nepoznavanje

tehnike in vrste

likovne panoge.

Slabo

poznavanje

likovne tehnike,

v detajlih je

neprimerna

Poznavanje

likovne tehnike

in likovnih

izrazil.

Dobro

poznavanje

likovne tehnike

in primerna

uporabnost,

Tehnična

izvedba je



35

izvedba. iskanje novih

možnosti.


nedokončani

izdelki,

površnost pri

izvedbi.

Dijak ni aktiven,

nalogo dokonča

samo z veliko

mero

prigovarjanja in

spodbude, ni

dosleden.

Prizadevnost

primerna, redko

potrebna

pomoč, dijak se

trudi, je

vztrajen in

dosleden.

Prizadevnost je

na vseh nivojih

ustrezna,

vestno,

dosledno in

natančno izdela

likovno nalogo.

Popolnoma

samostojno

izdela likovno

nalogo z veliko

prizadevnosti,

dijak izdela več

likovnih

izdelkov.


posamezen letnik.

Zapisala: Nadja Blatnik Kamnik, 29. 8. 2018




sestanku 29. 8. 2016 sprejel usklajena merila za ocenjevanje za POPRAVNE IZPITE.

1.Popravni izpit je samo v pisni obliki in traja 45 minut.


- 100-88 % odlično (5);

- 87-75 % prav dobro (4);

- 74- 62 % dobro (3);

- 61-50 % zadostno (2);




komisijo. Trajanje izpita je največ 30 minut (oziroma je časovno prilagojen vrsti kandidatovega primanjkljaja).



pozna bistva;





analizi in sintezi;







analizirati.

3. Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj, skladno z učnim načrtom za predmet


posamezen letnik.

4. Posebnosti

Pri umetnostni zgodovini so lahko posebni primeri pri opravljanju popravnih izpitov. Ti se navezujejo na

priprave na maturo pri umetnostni zgodovini.


36

Dijak, ki se pripravlja na maturo pri umetnostni zgodovini, je ocenjen. Pri vseh ocenjevanjih mora biti ocenjen

pozitivno. Če je v katerem delu snovi ocenjen negativno, je končna ocena iz umetnostne zgodovine nezadostno

(1). Dijak opravlja popravni izpit le iz tistega dela, kjer je bil negativno ocenjen.

V teh primerih opravlja izpit samo pisno.

Pri likovni umetnosti v 1. letniku je predmet razdeljen na umetnostno zgodovino in likovno snovanje. Dijak

mora biti pozitiven iz obeh delov tega predmeta. Če je npr. pozitiven samo pri likovnem snovanju, pri

umetnostni zgodovini pa ne (in obratno), sledi popravni izpit.

Če je dijak 1. letnika negativen ali neocenjen iz likovnega snovanja, pri umetnostni zgodovini pa je pozitiven,

mora na popravni izpit prinesti dve lastni likovni deli, skladni z učnim načrtom in po predhodnem dogovoru s

profesorjem. Če pa je negativen iz obeh delov predmeta, mora po uspešno opravljenem popravnem izpitu

prinesti še zahtevane likovne izdelke.

Kriteriji za ocenjevanje likovnih izdelkov so:


Ustreznost

izdelka

likovni

nalogi

Ni občutil

likovnega

problema,

Izdelek ne ustreza

likovni nalogi.

Rahlo začuten

likovni problem,

izdelek se samo

v detajlih dotika

likovne naloge.

Dobro zapažen

likovni

problem.

Doživet likovni

problem.

Izdelek doživet,

povsem v skladu

z likovno

nalogo.

Kreativnost,

ustvarjalnost

Ni novih rešitev,

izrazito neizvirno,

stare

interpretacije,

majhna stopnja

izvirnosti.

Poskus iskanja

novih poti. V

delu je zaslediti

novo vsebino,

monotona

izvedba, opazno

iskanje novih

izraznih poti pri

likovnih izraznih

sredstvih in pri

delovnih

postopkih,

zadostno

zapažen likovni

problem.

Zanimivo,

vsebinsko

dovolj novosti,

iskanje novih

poti, znaki

opuščanja starih

šablonskih in

stereotipnih

interpretacij.

Najdene nove

izrazne poti,

predvsem pri

delovnih

postopkih in

skoraj

popolnemu

opuščanju

starih

shematičnih

šablonskih

interpretacij,

poiskane so

nekatere nove

kombinacije.

Povsod je

možno razbrati

nove poti, ki so

prilagojene

likovnim

izraznim

sredstvom in

likovni tehniki,

delo je izrazito

izvirno in polno

likovnih

domislic,

ustvarjalna

percepcija je kar

najbolje

dosežena,

kombinirano na

nov način.

Tehnična

izvedba

Nepoznavanje

tehnike in vrste

likovne panoge.

Slabo

poznavanje

likovne tehnike,

v detajlih je

neprimerna

izvedba.

Poznavanje

likovne tehnike

in likovnih

izrazil.

Dobro

poznavanje

likovne tehnike

in primerna

uporabnost,

iskanje novih

možnosti.

Tehnična

izvedba je



nedokončani

izdelki,

površnost pri

izvedbi.

Dijak ni aktiven,

nalogo dokonča

samo z veliko

mero

prigovarjanja in

spodbude, ni

dosleden.

Prizadevnost

primerna, redko

potrebna

pomoč, dijak se

trudi, je

vztrajen in

dosleden.

Prizadevnost je

na vseh nivojih

ustrezna,

vestno,

dosledno in

natančno izdela

likovno nalogo.

Popolnoma

samostojno

izdela likovno

nalogo z veliko

prizadevnosti,

dijak izdela več

likovnih

izdelkov.

Zapisala: Nadja Blatnik V Kamniku, 29. 8. 2018


37

Na podlagi 64. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter v

skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, šolskih pravil ocenjevanja ter

veljavnih učnih načrtov in katalogov znanja za MATEMATIKO je strokovni aktiv za matematiko na

svojem sestanku dne 30. 8. 2018 za šolsko leto 2018/19

potrdil usklajena merila za

I. Preverjanje in ocenjevanje znanja

1. Število pisnih ocenjevanj

Najmanj eno pisno ocenjevanje v redovalnem obdobju.

2. Število ustnih ocenjevanj

Vsaj eno v šolskem letu.

3. Druge oblike pridobivanja ocen

Domače naloge, seminarske naloge, plakati, računalniški programi, uspehi na tekmovanjih.

Te oblike pridobivanja ocen so stimulativnega značaja.

4. Kriteriji ocenjevanja

Osnova za ocene so cilji (splošni in operativni) predmeta ter standardi znanja, ki so natančneje

opredeljeni v veljavnih učnih načrtih in katalogih znanj. V nadaljnjem besedilu pomeni izraz

»pozitivna ocena« odlično, prav dobro, dobro ali zadostno, izraz »negativna ocena« pa nezadostno.

ODLIČNO:

Dijak jasno utemelji pomen matematičnih pojmov, prepričljivo argumentira trditve, praviloma

Documents

GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK...Za dijake, ki opravljajo maturo iz geografije veljajo naslednje meje ocen: - 60 % do 69 % možnih točk: zadostno, - 70 % do 79