UDK 159.9 : 7.01 : 711.4 =863

Andrej Pogačnik *

STALNE SLIKOUNE UREDNOTE URBANEGA IN KRAJINSKEGA OKOLJA

T a t e m e l j n a r a z i s k a v a 1 s o d i t a k o n a p o d r o č j e u r b a n i z m a k o t t u d i

u r b a n e p s i h o l o g i j e . O m e j e n a je b i l a na u g o t a v l j a n j e v i z u a l n i h k v a -

l i t e t m e s t n i h v e d u t na osnovi f o t o a n k e t i r a n j a . R e z u l t a t i i n t e r v j u -

jev so bili s o o č e n i z r a z l i č n i m i m e r l j i v i m i ali v r e d n o s t n i m i v s e b i -

nami p a n o r a m , iz Cesar naj bi i z h a j a l e d o l o č e n e z a k o n i t o s t i , zakaj

so l j u d j e z n e k i m m e s t n i m p r i z o r o m z a d o v o l j n i in zakaj z d r u g i m n e .

U p o r a b n o s t r a z i s k a v e naj bi bila v t e m , da u r b a n i s t i č n o o b l i k u j e m o

p o d o b n e a n s a m b l e , ki so se v z g o d o v i n i p o t r d i l i kot t r a j n o l e p i .

I z o g n i l i naj bi se v e l i k i m n a p a k a m v n a č r t o v a n j u in u p o š t e v a l i

z n a n s t v e n a , o b j e k t i v n a m e r i l a o k v a l i t e t i m e s t n i h m o t i v o v . Zato smo

r a z i s k a v i dali n a s l o v " f o t o r o b o t " k o t n o ž n o m o n t a ž o , k o l a ž m e s t n e

p a n o r a m e v b o d o č n o s t i .

N a j p r e j e smo s k r b n o i z b r a l i 48 d i a p o z i t i v o v p a n o r a m v e l e m e s t = l n 50

* Dr .a rh . , i z r . p r o f . FA66, VTOZD gradbeništvo in geodezi ja, Katedra za prostorsko p lan i ran je , 61000 L jub l jana , Jalova 2, YU.

1 Rezu l ta t i raziskave so b i l i v o b l i k i re fe ra ta podani svetovne« kongresu za ap l i ka t i vno ps iho log i j o v sekc i -

j i za urbano ps iho log i j o IJeruzale«, j u l i j a 1986)

2 Rio de Janeiro, Osaka, Skopje, Chicago, lluenchen, Tokyo, Kexico C i t y , Ka i ro , Atene, Hong Kong, Ph i lade iph ia ,

T b i l i s i , Nanjing, Pi tsburgh, Ulan Bator, Singapur, Bogotá, Par iš , Tap ió la -He ls ink i , Sangai, Neapelj, I s taebu l ,

Kyoto, Ne» York, Beograd, Bangkok, Dunaj, BudupeSta, A l i i r , London, Tunis, Edinburg. Štev i lke na g ra f i h po;en i -

j o les ta v i s te« v r s tne i redu kot so zapisana zgoraj . Npr, 4 t . 3 p o t e n panoraeo Skopja.

d i a p o z i t i v o v s r e d n j e v e l i k i h ali m a n j š i h m e s t .1

P o s n e t k i so bili

p r i m e r l j i v i , niti e k s t r e m n o n e u g o d n i n i t i i z j e m n o l e p i , iz n a j r a z -

l i č n e j š i h g e o g r a f s k i h , k u l t u r n i h , e t n i č n i h , k l i m a t s k i h , z g o d o v i n -

skih in d r u g i h o k o l i j .

D i a p o z i t i v e smo v času cca 1 m i n u t e p r e d v a j a l i m a n j š i s k u p i n i (32)

š t u d e n t o v , ki je i z p o l n j e v a l a f o r m u l a r g l e d e o c e n e lepote p o s n e t k a ,

v z r o k o v za u g a j a n j e ali za n e u g o d e n v t i s ( s k l a d n o s t z n a r a v o , za-

d o s t n o s t z e l e n j a , s k l a d n o s t z z g o d o v i n s k o d e d i š č i n o , ž i v a h n o s t ,

m o n o t o n o s t , i d i l i č n o s t i t d . ) . Z d r u ž e n e r e z u l t a t e a n k e t i smo s o o č a l i

z r a z n i m i z n a č i l n o s t m i p o s n e t k a kot so:

- p o v p r e č n a v i š i n a z g r a d b na d i a p o z i t i v u ;

- % d i a p o z i t i v a , ki ga p o k r i v a j o z g r a d b e (tudi c e s t e , p l o č n i k i . . . ) ,

z e l e n j e (tudi g o z d , d r e v j e ) , v o d n e p o v r š i n e , o d d a l j e n e s i l h u e t e

g o r a , h r i b o v j a ;

- p r i s o t n o s t z g o d o v i n s k e d e d i š č i n e ;

- v i d n o - p e r c e p t i v n i in k o m p o z i c i j s k i z n a k i ( a k c e n t i , g l o b i n s k a vo-

d i l a , k o n t u r e , r o b o v i , s i m e t r i j e , u o k v i r j e n o s t itd.);

- p o s e b n e p o m e n s k e , s i m b o l n e in e m o t i v n e v r e d n o t e .

Skica 1

Sedaj je bilo m o ž n o iskati k o r e l a c i j e med o c e n a m i p o s n e t k o v (od 0

do 5) in r a z l i č n i m i k a r a k t e r i s t i k a m i ( e t a ž n o s t , % z a z i d a v e ali

z e l e n j a , t o č k o v a n j i g l e d e v i d n o - p e r c e p c i j s k i h z n a k o v i t d . ) .

1 Po vrstne« redu so to b i l a Val d ' I s e r e , Hu l la i I d r i s , I r ku tsk , Cusco, Nordheiasund, Naš robi (p redaes t je l ,

Sranada, Velenje, Suhe Bator, Bursa, Pergaaon, flarakei, l z a i r , Cannes, P i r e j , Tasco, Reknes, Avignon, Jerusa le t ,

Kacchu Picchu, Las Palaas, (lotovun, TenerHe, Vrsar, Cordoba, Kiča, Sarajevo, Bern, Puno, Ar les , Fes, Toledo,

Tener i f f e , Pla.ia des Aaeri tas - Canaria, Velenje, del Novega Beograda, Salzburg, Por to ro i , Pr iaošten, Skof ja

Loka, Jajce, Nikonos, Carcassone, Taort ina, Dubrovnik. Nekatera tes ta so b i l a prikazana dvakrat na docela r a z l i -

čnih posnetkih in ne zaporedota.

o c e n a ( a s s i g n e d v a l u e }

' v * * «M

«i; M? «vs » » » « » M •i«

•1] . J . * \ „ , j MS. .13»

°70 Jk

20 4 0 60 X J 80 100%

•o O*

d e l e ž

zaz idanega o k o l j e

o c e n a

( a s s i g n e d value!)

- i *

•y-""' .a»

o * ! '

048 J* i # sa

«4J '17 »31

•6 "3? .4

20

25% 50% 75% 100% d e l e ž zel

v o d a , g o z d a ,

o d d a l j e n i h

h r i b o v

Dva primera iz analiz velemestnih panoram. Levi graf kaže negativno linearno korekcijo med 2 zazldave ter oceno. Desni graf kaže pozitivno linearno korelacljo med Z zelenih površin ter oceno posnetka.

Z a d r ž i m o se k r a t k o pri n e k a t e r i h s o o d v i s n o s t i h , ki k a ž e j o m o č n e j š o

k o r e l a c i j o . Za v e l e m e s t n e p a n o r a m e smo u g o t o v i l i :

čim vetji je delež g r a j e n i h s t r u k t u r na p o s n e t k u , n i ž j a je o c e n a

(= 0 , 6 9 ) . čim višji so o b j e k t i , m a n j š e je z a d o v o l j s t v o . čim v e č

n a r a v n i h s e s t a v i n je na p o s n e t k u , lepši se zdi p r i z o r - pri čemer

pa p r i p o m o r e j o tudi v o d n e p o v r š i n e in o d d a l j e n a p o g o r j a . čim več

r a z l i č n i h v s e b i n je na p o s n e t k u ( z g r a d b e , z e l e n j e , v o d e , h r i b i . . . ) ,

lepši j e , bolj r a z g i b a n , z a n i m i v . P r i s o t n o s t z g o d o v i n s k e d e d i š č i n e

p o z i t i v n o vpliva na l e p o t o s c e n e ; p o s e b e j pa je v a ž n o , da so novi

a n s a m b l i skladni s h i s t o r i č n i m i ( = 0 , 5 5 ) . K v a l i t e t n i p o m e n i in

s i m b o l i d v i g u j e j o v r e d n o s t p a n o r a m i , v e n d a r m a t e m a t i č n e z a k o n i t o s t i

ni bilo m o ž n o d o k a z a t i , kar v e l j a tudi za razne d r u g e s e s t e v k e

m e r l j i v i h in n e m e r l j i v i h k v a l i t e t s l i k e .

S k i c a 2

Iz g o r n j e g a izhaja " f o t o r o b o t " n a j b o l j u g o d n e k o m b i n a c i j e o z i r o m a

u m e t n e v e d u t e v e l e m e s t a . D e l e ž z a z i d a v e naj v v e d u t i ne bi p r e s e g a l

50 % ali s k u p a j s c e s t a m i , p l o š č a d m i 60 % . P o v p r e č n i g a b a r i t naj bi

bil do 5 n a d z e m s k l h e t a ž , n a j v e č pa do 1 0 . D e l e ž z e l e n i c , v i s o k e

v e g e t a c i j e in gozda naj bi bil v s a j 30 - 40 % , s k u p a j z o d d a l j e n i m i

h r i b i in v o d n i m i p o v r š i n a m i pa do 50 % (v n o b e n e m p r i m e r u d e l e ž ne

bi smel biti manjši od 25 % z e l e n j a ) . V v i d n i sliki naj bo čim v e č

(4 - 5) v s e b i n s k i h kod ( z g r a d b e , ceste in p l o š č a d i ali t r g i , t r a v n i -

ki ali p a r k i , gozdovi ali d r e v j e , vodne p o v r š i n e , o d d a l j e n o h r i b o v -

j e ) . V s e b i n ne sme biti manj od 3! Scena naj po m o ž n o s t i v s e b u j e

p r v i n e z g o d o v i n s k e a r h i t e k t u r e , vendar to ni a b s o l u t n o n u j n o . N u j n o

pa j e , da so z njo n o v e z g r a d b e s k l a d n e . Ali d r u g a č e če so v

sceni s t a r e , v r e d n e z g r a d b e , ne smejo biti v k o n f l i k t u z n o v i m i

s t a v b a m i , c e s t a m i ali d r u g i m i g r a d n j a m i . V e d u t a naj bi imela čim

več likovnih v r e d n o t , po m o ž n o s t i vsaj 2-, o p t i m a l n o pa nad 4 . To

z l a s t i p o m e n i , da bi se v sliki morala p o j a v i t i v s a j po ena od

s l e d e č i h z n a č i l n o s t i : v i d n i p o u d a r e k , k o n t u r e - r o b o v i , p o t i , g l o -

b i n s k a v o d i l a - g r a d i e n t i , h o r i z o n t i , k o m p o z i c i j s k e v r e d n o s t i

bilanca odgovorov "skladno z naravo" 32 30

20

10

-10

•20

•30 -•32

«« •»•21

• 41 • I ]

V nT'

A® * Oi ocena

(assigned value)

•13 «S •7 • 17

J O ^ " . J

• H •M

•19 -•0

I 20%

"v konfliktu z naravo"

- L _ L 40% 60% 80% - 3 2 - 2 0 -10

konflikt z ded i i č ino

100% dele i zelenja, voda, hribovja

Primera grafov iz raziskave velemestnih panoram. Levi primer kaze na pozitivno korelacijo med deležem zelenih površin in bilanco odgovorov glede zadostnosti teh površin na posnetku. Desni primer kaže na odvisnost ocene posnetka od skladnosti pejsaža z zgodovin-sko dediščino.

s i m e t r i j a , a n t i m e t r l j a , k o n t r a s t n o s t , u o k v i r j e n o s t slike ( k o m b i n a -

c i j a v s a j 2 od t e h z n a č i l n o s t i , o p t i m a l n o nad i), če V: t e m u d o d a m o

se r a z n o l i k o s t , se m o r a Š t e v i l o z n a č i l n o s t i p o v z p e t i na 7 ali o p t i -

m a l n o v s a j 8 in če p r i š t e j e m o se p r i s o t n o s t h i s t o r i č n e d e d i š č i n e ,

na 8 o z i r o m a 9 .

Pri a n a l i z a h p a n o r a m s r e d n j e v e l i k i h in m a n j š i h m e s t n u m e r i č n e

z a k o n i t o s t i niso b i l e t a k o izrazite1

, č e p r a v so v p r i n c i p u p o d o b n e

o n i m pri v e l e m e s t i h .

ž e l e o b s e ž n a p o z i d a n o s t in z e l o m a j h e n d e l e ž z e l e n j a na p r i z o r u

z n i ž u j e o c e n o . Pač pa je s k l a d n o s t ali k o n f l i k t n o s t s h i s t o r i č n o

d e d i š č i n o n a d v s e p o j a s n j u j o č a v a r i a b l a ! P o d o b n o k o t pri v e l e m e s t i h

pa razni p o s k u s i s e š t e v a n j a v e č i h e l e m e n t o v s l i k e r a z i s k o v a l n o n i s o

bili u s p e š n i . V s e e n o pa lahko tudi v m a n j š i h m e s t i h n a p r a v i m o "fo-

t o r o b o t a " - n a j b o l j u g o d n o k o m b i n a c i j o :

Z a z i d a n i h s t r u k t u r v v i z u r i n a j bi bilo do 60 % , s c e s t a m i in p l o š -

čadmi do 70 %; v i s i n s k i g a b a r i t n a j ne bi p o v p r e č n o p r e s e g a l i

n a d s t r o p j a ; d e l e ž z e l e n i c , t r a v n i k o v in g o z d a n a j ne bi bil m a n j š i

od 20 % , n i k a k o r pa ne pod 10 % . V s e h p r i r o d n i h p r v i n s k u p a j z

v o d n i m i p o v r š i n a m i in g o r o v j i pa n a j v s c e n i ne bi b i l o m a n j od

40 % , n i k a k o r pa ne m a n j k o t 30 % .

S k i c a 3

V sceni n a j bi se p o l e g z g r a d b in z e l e n j a p o j a v l j a l o čim v e č v s e b i n

(vodne p o v r š i n e , g o r o v j a , c e s t e . . . ) , t a k o da bi bilo n j i h š t e v i l o

v s a j 3 (ne 2 ali c e l o I I ) . U g o d n o j e , če je v s c e n i p r i s o t n a z g o d o -

v i n s k a d e d i š č i n a , ni pa n u j n o . T o d a , če je p r i s o t n a , t e d a j m o r a

b i t i o d n o s do s t a r i h z g r a d b s k l a d e n , h a r m o n i č e n , s p o š t l j i v i J a s n o

j e , da p o z i t i v n i p o m e n i , s i m b o l i , m e t a f o r e t u d i p o z i t i v n o v p l i v a j o

na o c e n o p o s n e t k a . P o s n e t e k n a j bi imel čim v e č i z r a z i t i h p e r c e -

p t i v n i h ali k o m p o z i c i j s k i h z n a č i l n o s t i ( p o u d a r e k , r o b , g l o b i n s k a

v o d i l a , u o k v i r j e n o s t , s i m e t r i j o ali n a č r t n o a n t i m e t r i j o i p d . ) . Teh

o c e n a ass igned v a l u e j

o c e n a 5 fass igned

value) 4

O * *

ji •>• * «i • V v *

4 0 " ?

S '46,17 <1

/ /

^ » r i " . 10 io

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100% z a z i d a n e s t r u k t u r e • % c e s t , p l o š č a d i

_j—i - 2 0 - 1 0 0

konflikt z dediščino

10 20 30 32

pravi odnos do starega

Dva primera grafov iz analize srednje velikih in manjših mest. Levi kaže šibko nelinearno koreladjo (psevdo-funkcijo) med deležem zazidaue in oceno, z rahlo tendenco k optimumu med 30 - 60 2 pozidanostjo scene. Desni primer kaže - podobno kot pri velemestih - izra-zito soodvisnost ocene in spoštljivega odnosa do historičnega izročila.

z n a č i l n o s t i naj ne bi bilo m a n j od 2 o z i r o m a s k u p a j s h i s t o r i č n o

d e d i š č i n o (če ta je) m a n j od 3 . če p r i š t e j e m o Se "točke" za b a r v i -

t o s t , s v e t i l n o s t , pa naj v s e h n a š t e t i h prvin ne bi bilo m a n j od 4.

S k u p a j s t o č k o v a n j i za p e s t r o s t v s e b i n naj vseh n a š t e t i h e l e m e n t o v

ne bi bilo manj od B, n i k a k o r pa ne manj od 6 .

Skica 4

Za z a k l j u č e k smo n a p r a v i l i p o s k u s s i n t e z e f o t o r o b o t a kot z d r u ž i t e v

r e z u l t a t o v za v e l e m e s t a , s r e d n j e v e l i k a in m a l a m e s t a . Pri tem se

z a v e d a m o v p r a s l j ivosti z d r u ž e v a n j a p a n o r a m , ki so po s v o j e m m e r i l u ,

g o s t o t i , p r o m e t u , p o v e z a n o s t i s p e j s a ž o m i t d . n a d v s e r a z l i č n a .

V s c e n i n a j bi bilo 50 do 55 % g r a j e n i h s t r u k t u r in s k u p a j s c e s t a -

m i , t r g i 60 do 65 % . O s t a l o naj bi bile n a r a v n e s e s t a v i n e . Od teh

d e l e ž z e l e n j a ( p a r k o v , d r e v j a , g o z d a ) ne sme biti m a n j š i od 25 % ,

o s t a l o so lahko vodne p o v r š i n e , o d d a l j e n a p o b o č j a g r i č e v j a ali

g o r a . U g o d n o j e , če je v s c e n i z g o d o v i n s k a d e d i š č i n a , n u j n o pa j e ,

da je ta s k l a d n a z n o v i m i z g r a d b a m i , c e s t a m i - g l e d e v i š i n , o d m i k o v

i t d . Z g r a d b e naj bi imele do 4 n a d s t r o p j a , le kak k v a l i t e t e n v i d n i

p o u d a r e k bi lahko imel do n a j v e č 10 n a d z e m n i h e t a ž . V v e d u t i naj bi

bili n a j m a n j 2 od n a š t e t i h p e r c e p t i v n i h ali k o m p o z i c i j s k i h z n a č i l -

n o s t i : p o u d a r e k , i z r a z i t rob - k o n t u r e , g l o b i n s k a v o d i l a - g r a d i e n -

t i , s i m e t r i j a , u o k v i r j e n o s t s l i k e . U g o d n o j e , če ima p o s n e t e k p o z i -

t i v n e p o m e n s k e , s i m b o l n e ali m e t a f o r i č n e p r v i n e o z i r o m a v s a j eno od

teh z n a č i l n o s t i . K lepoti s c e n e lahko p r i s p e v a tudi i z r a z i t a b a r v i -

t o s t , s v e t i l n o s t , k o n t r a s t n o s t . N a š t e t e k v a l i t e t e se l a h k o tudi

k o m b i n i r a j o , tako da p r i s o t n o s t ene k v a l i t e t e lahko n a d o m e s t i od-

s o t n o s t d r u g e , če ima p r i s o t n o s t ene od n a š t e t i h z n a č i l n o s t i v r e d -

n o s t ene t o č k e , p o t e m naj bi p o s n e t e k imel v s a j 7 , n i k a k o r pa ne

manj od 6 točk in s tem i z r a z i t i h k a r a k t e r i s t i k .

Za z a k l j u č e k n a v e d i m o se n e k a j s k l e p n i h m i s l i . Pri m n o g i h p a n o r a m a h

se p o k a ž e , da n a š t e t i p a r a m e t r i se v e d n o ne p o j a s n j u j e j o v c e l o t i

t k z v . p r e f e r e n č n e f u n k c i j e . To pa z l a s t i v p r i m e r i h , kjer gre za

S k i c a 4

brHanca odgovorov "harmonično, i d i l i čno , ž ivahno, r a z g i b a n o "

32 30

20

10

- 1 0

- O " d o l g o č a s n o , m o n o t o n o , _ 3 Q p r e v e č v s e g a - 3 2 z m e d e n o "

• 1» .jr 30 . j »

.73 7 9

•3» .„ .11 . i i

• 30 • 4 J

• M •14 33

I I 70 7«

•38

p o m e n i , s i m b o l i l ikovni z n a k i * z g o d . d e d f š č .

J 1 , •

p e s t r o s t v s e b i n l ikovn i znak i * zgod. d e d i š č .

-1 1 1 —1 " ' T± Ti 5 6 7 8 Q 10 11 12 13

Dva primera iz analiz za mala mesta. Bilanco odqouorov ( prvi) in oceno (drugi) smo soočali s seštevkom točk, dobljenih iz raznih inventarizacij posnetka. Kažejo se pozitivne, vendar zelo šibke korelacije.

p o m e n s k e , s i m b o l i č n e , m e t a f o r i č n e ali p o e t i č n e p r v i n e m e s t n e p o d o -

b e . T o d a t u d i te je m o i n o do d o l o č e n e m e r e o c e n i t i in t a k o k o r i g i -

rati o s n o v n e v a r i a b l e do z a d o v o l j i v e g a r e z u l t a t a .

O b j e k t i v n o s t o c e n j e v a n j a l e p o t e n e k e g a m e s t a m o č n o z a m e g l i t u d i

v n a p r e j š n j e p o z n a v a n j e t e g a k r a j a , ker se t a k r a t e s t e t s k a p r e s o j a

p r i č n e p r e p l e t a t i z v e d e n j e m o n a č i n u ž i v l j e n j a , k l i m i , p r i j a z n o s t i

l j u d i , f i v l j e n s k i h s t r o š k i h , č i s t o s t i , v a r n o s t i i t d . z a d e v n e g a

o k o l j a .

K l j u b v s e m p o m i s l e k o m pa b o d o t a k e in p o d o b n e r a z i s k a v e u r b a n i s t u

o m o g o č a l e , da o b l i k u j e n o v e a n s a m b l e ali c e l e m e s t n e p r e d e l e na

n a č i n , ki bo o b j e k t i v n o v o d i l do l e p š e g a o k o l j a . V v i z u a l n o d e g r a -

d i r a n i h o b s t o j e č i h n a s e l j i h pa bo t a k o p l a n i r a l t i s t e s e s t a v i n e , ki

ga lahko I z r a z i t o i z b o l j š a j o ( n p r . v e č z e l e n j a , v o d n o p o v r š i n o ,

v i d n o d o m i n a n t o . . . ) . Na p o d r o č j u čiste z n a n o s t i pa l a h k o na ta

n a č i n u s t v a r i m o u m e t n o o p t i m a l n o e s t e t s k o o k o l j e ob d a n i h v h o d n i h

p r e d p o s t a v k a h (vrsta z a z i d a v e , r e l i e f , p r o m e t n i c e , v e g e t a c i j a

i t d . ) . N e d v o m n o pa m o r e in m o r a t u d i s p r i č o v e č j e o b j e k t i v i z a c i j e

e s t e t s k i h m e r i l v u r b a n i z m u o s t a t i d o v o l j p r o s t o r a za i n d i v i d u a l n o

u m e t n i š k o k r e a t i v n o s t u r b a n i s t o v , a r h i t e k t o v ter p e j s a ž n i h o b l i k o -

v a l c e v .

č l o v e k o v a o b l i k o v a l s k a s i n t e z a n a m r e č l a h k o b i s t v e n o n a d g r a d i ,

r a z š i r i , p r e s e ž e o b s t o j e č e o d n o s e v l i k o v n e m p r o s t o r u . Z a t o o p i s a n o

o b j e k t i v l z a c i j o l e p o t e r a z u m e m o z l a s t i k o t m i n i m a l n e k a z a l c e in

o k v i r e , z n o t r a j k a t e r i h naj se se g i b l j e u r b a n i s t i č n a k o m p o z i c i j a .

Primer velemestne panorame Ria.de Janeira, uporabljene v anketi. Ueduta je bila ocenjena izredno ugodno (4,28) zaradi harmonije z naravo odgovorov), razgibanosti (21 odgovorov), velikega števila prirodnih prvin (19), vendar z nekoliko pregosto pozida-vo (13).

Anketa javnega mnenja o oblikovni kvaliteti urbanega okolja (primeri panorame malih mest)

Datufl! I ie in pr i iae* ;

naredi •

Ocene: S - i z jemo lepo, 4- kar lepo, delno ai ugaja. 3 - srednje lepo, nič posebnega. 2 - ne preveC lepo, aanj ustrezno, ni ai preveč vief . 1 - izjeano grdo, popolnoaa nič ai ne ugaja.

ZAKAJ m UGAJA ZAKAJ HI NE UGAJA, KAJ BI IZBOLJŠAL

i tev . ocena skladno dovolj pravi razgi- harao- konf l ik t brez ze- pre- pre- konf l ik t dolgo- preveC ne vea posn. posn. z naravo zelenja odnos bano nično z naravo lenja gosto visoko z star ia časno vsega neopre-

do živah- i d i l i č - aono- ziedeno deljen starega no no tono a l i

P r i m e r d e l a a n k e t n e g a l i s t a ( v p r a i a l n l k a ) , ki s o ga a n k e t i r a n i

i z p o p o l n j e v a l i o b p r o j e k c i j i d i a p o z i t i v a .

fi. Pogacnik

UISUHL FIND ErtOTIONAL QURLITY OF SCENES AS PART OF URBfiN PLftHHIHO

Summary

In the f i r s t part of a larger research the b e a u t y of u r b a n s c e n e s

was t e s t e d , based on q u e s t i o n n a i r e . F r o m 98 s l i d e s it was f o u n d o u t

t h a t m o s t d e s c r i p t i v e v a r i a b l e s are v a r i e t y of land u s e s , g r e e n

s p a c e s , low b u i l d i n g s , h a r m o n i t y with h i s t o r i c a l b u i l d i n g s , c o m p o -

s i t i o n a l , s e m a n t i c and s y m b o l i c v a l u e s . M a t h e m a t i c a l f o u n d a t i o n s of

t h e s e c o r r e l a t i o n s give us p o s s i b i l i t y to r e c o n s t r u c t a " p h o t o r o -

bot" of a b e a u t i f u l l city v i s t a .