ANALIZA IN PRIMERJAVA ORODIJ ZA RAZVOJ SPLETNIH … · 2018-11-04 · 3.5 Liferay ... OSGI Open Services Gateway Initiative ... e-poštno komuniciranje, razne ankete in druga skupinska

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Žiga Kramar

ANALIZA IN PRIMERJAVA ORODIJ ZA

RAZVOJ SPLETNIH PORTALOV

Diplomsko delo

Maribor, september 2018

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Žiga Kramar



Diplomsko delo

Maribor, september 2018

i



Diplomsko delo

Študent(ka): Žiga Kramar

Študijski program: Informatika in tehnologije komuniciranja VS

Smer: Razvoj informacijskih sistemov

Mentor(ica): viš. pred. dr. BOJAN NOVAK, univ. dipl. inž. el.

Lektor(ica): Dušica Bizjak

ii

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju, viš. pred. dr. Bojanu

Novaku, za pomoč in nasvete pri izdelavi

diplomske naloge.

Prav tako se izjemno zahvaljujem očetu in

mami, ker sta mi omogočila študij in me med

študijem neizmerno in brezpogojno podpirala.

iii

Analiza in primerjava orodij za razvoj spletnih portalov

Ključne besede: portal, wordpress, joomla, drupal, liferay

UDK: 004.774.6(043.2)

Povzetek

Namen diplomskega dela je bila analiza in primerjava orodij za razvoj spletnih portalov.

Najprej smo splošno opisali portale in njihovo uporabo ter nato analizirali štiri različna

odprtokodna orodja. Ker je na trgu veliko različnih orodij, smo analizirali prve tri, ki so

najbolj uporabljeni in pa eno orodje, ki je manj znano in manj uporabljeno v praksi. Na koncu

smo naredili primerjavo med analiziranimi orodji in zapisali sklep.

iv

Analysis and comparison of tools for developing web

portals

Key words: portal, wordpress, joomla, drupal, liferay

UDK: 004.774.6(043.2)

Abstract

The purpose of the graduation thesis was to analyze and compare the tools for developing

web portals. First we described what portals are in general and their use and after that, we

analyzed four different open source the tools for portal development. Since there is a wide

variety of tools on the market, we chose to analyze the first three most popular ones and

one less known, and in practice less popular tool. Finally, we compared the previously

analyzed tools and wrote the conclusion.

v

KAZALO VSEBINE

1 Uvod .................................................................................................... 1

2 Portal ................................................................................................... 2

2.1 Definicija portala ..................................................................................................... 2

2.2 Klasifikacija portalov ............................................................................................... 5

2.2.1 Vertikalni portali .............................................................................................. 5

2.2.2 Horizontalni portali .......................................................................................... 5

2.3 Tipi portalov ............................................................................................................ 6

2.3.1 Javni portali...................................................................................................... 7

2.3.2 Poslovni portali ................................................................................................ 8

2.3.3 Uporabniški portali ........................................................................................ 11

3 Orodja za razvoj spletnih portalov ...................................................... 12

3.1 GNU GPLv2, GNU GPLv3 in GNU LGPL odprtokodne licence ............................... 13

3.2 Joomla ................................................................................................................... 14

3.2.1 Joomla razširitve ............................................................................................ 16

3.2.2 Glavne izdaje verzij ........................................................................................ 18

3.3 Wordpress ............................................................................................................. 19

3.3.1 Funkcije Wordpress ....................................................................................... 21


3.4 Drupal .................................................................................................................... 26

3.4.1 Gradniki Drupal .............................................................................................. 28


3.5 Liferay .................................................................................................................... 31

vi

3.5.1 Portleti ........................................................................................................... 34

3.5.2 Teme .............................................................................................................. 36

4 Primerjava .......................................................................................... 37

4.1 Uporaba orodij po svetovnem spletu ................................................................... 41

5 Sklep ................................................................................................... 43

Viri in literatura ......................................................................................... 44

KAZALO SLIK

Slika 2.1 Portal Yahoo ............................................................................................................ 2

Slika 2.2 Hierarhija tipov portalov ......................................................................................... 6

Slika 2.3 Portal MSN.com .................................................................................................... 11

Slika 3.1 Logotip CMS sistema Joomla ................................................................................. 14

Slika 3.2 Wordpress logo ..................................................................................................... 19

Slika 3.3 Logo sistema Drupal .............................................................................................. 26

Slika 3.4 Liferay logo ............................................................................................................ 31

KAZALO TABEL

Tabela 3.1 Glavne izdaje verzij Joomla ................................................................................ 18

Tabela 3.2 Glavne verzije Wordpress .................................................................................. 24

Tabela 3.3 Glavne izdaje verzij sistema Drupal ................................................................... 30

Tabela 3.4 Razlike med brezplačno verzijo »Community« in plačljivo verzijo »Liferay DXP«

............................................................................................................................................. 32

Tabela 3.5 Razlike med portleti in servleti .......................................................................... 35

Tabela 4.1 Podprte podatkovne baze .................................................................................. 37

vii

Tabela 4.2 Podprti spletni strežniki ..................................................................................... 38

Tabela 4.3 Podprti spletni brskalniki ................................................................................... 38

Tabela 4.4 Število razširitev za posamezno orodje ............................................................. 40

KAZALO GRAFOV

Graf 4.1 Uporaba opisanih orodij za razvoj spletnih portalov na celotnem spletu ............ 41

Graf 4.2 Tržni delež opisanih orodij za razvoj spletnih portalov ......................................... 42

viii

Seznam uporabljenih simbolov in kratic:

B2E Bussiness to Enterprise

B2C Bussiness to Customer

B2B Bussiness to Bussiness

CE Community Edition

CMS Content Management System

DXP Digital Experience Platform

GNU GNU's Not Unix

GPL General Public License

HTML Hyper Text Markup Language

IDE Integrated Development Environment

JRE Java Runtime Environment

LGPL Lesser General Public License

MVC Model-View-Controller

OSGI Open Services Gateway Initiative

SDK Software Development Kit

URL Uniform Resource Locator

WML Wireless Markup Language

XHTML Extensible HyperText Markup Language

1

1 Uvod

V diplomski nalogi so bili predmet analize in primerjave spletni portali. Dandanes je na

spletu vse več vsebin in vse več raznih spletnih strani. Njihova pomankljivost je, da so slabo

pregledne in ponujajo slabo uporabniško izkušnjo, imajo slabo urejen vire ali pa preprosto

ponujajo premalo virov in različnih vsebin. Prav tako se pojavi problem personalizacije oz.

prilagajanja, saj spletne strani končnemu uporabniku praviloma personalizacije ne

omogočajo. Tu se pojavijo portali, ki so odgovor na to problematiko, saj omogočajo

združevanje različnih virov in vsebin, prilagajanje po željah uporabnika ter tako

predstavljajo vstopno točko v splet.

Namen in cilj diplomskega dela je analizirati in primerjati štiri različna orodja za razvoj

spletnih portalov. Ker je na voljo veliko različnih orodij, smo za analizo in primerjavo izbrali

štiri različna orodja in sicer: tri izmed prvih treh najbolj uporabljenih orodij, to so

Wordpress, Joomla in Drupal ter eno izmed manj znanih in manj uporabljenih orodij,

imenovano Liferay.

Najprej bomo na splošno opisali pojem portal, nato pa predstavili različne klasifikacije in

vrste portalov. V drugem delu diplomske naloge se bomo osredotočili na analizo prej

omenjenih orodij; in na kratko opisali različne odprtokodne licence, ki jih orodja

uporabljajo. Ker je na področju razvoja spletnih portalov že kar nekaj raziskav, se v

podroben razvoj namenskega portala nismo spuščali. V zadnjem delu diplomskega dela pa

je v središču primerjava, opis razlik in podobnosti ter uporabnost analiziranih orodij na

spletu.

2

2 Portal

2.1 Definicija portala

Slovar slovenskega knjižnega jezika portal definira kot »arhitektonsko poudarjen vhod v

stavbo«, s stransko razlago »arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini« [1].

S stališča spleta so portali definirani kot spletišča, ki so urejena kot izhodišče za iskanje

določenih informacij [2].

Spletni portal je pogosto uporabljen izraz in opisuje spletno mesto, ki agregira oz. združuje

informacije iz različnih virov in nato omogoča dostop do njih različnim uporabnikom.

Portal ponuja uporabniku prehod ne samo na eno stran oz. na samo en vir, ampak na vse

spletno dostopne vire, ki so pomembni končnemu uporabniku [4].

Zgodovinsko so se portali najverjetneje razvili iz internetnih iskalnikov, ki niso ponujali samo

iskanja, ampak dodatno še npr. elektronsko pošto, podatke o borzi in novice [4]. Primer

portala prve generacije, ki se je začel kot internetni iskalnik, je Yahoo, ki je prikazan na sliki

2.1.

Slika 2.1 Portal Yahoo

3

Kljub temu, da je veliko portalov prve generacije nastalo iz iskalnika in da je veliko tovrstnih

transformacij iz iskalnik v spletne portale uspelo predvsem zaradi uveljavljenega imena

iskalnika, pa portal ne moremo definirati kot razširjen iskalnik. Za razliko od spletnih mest

imamo pri portalih v mislih predvsem skupino različnih kanalov in vsebin, grafičnih

elementov in navigacije, povezav, pomoči in tudi iskalnik [5].

Uporabniki dandanes pričakujejo vedno več preverljivih informacij iz vedno več različnih

virov. Prav tako morajo te informacije biti predstavljene na pregleden in berljiv način. Z

uporabo portala lahko uporabnikom omogočimo pregled vseh vsebin na enem spletnem

mestu. Vir informacij je lahko predstavljen na svojem delu portala, namenskem območju

strani oz. komponenti za prikaz informacij, ki mu pravimo portlet. Portlet lahko uporabimo

tudi za predstavitev drugih informacij, kot so vremenska napoved, turistične informacije ali

pa novice poslovne narave, kot so npr. podatki o borzi in menjalni tečaji valut [5].

Spletni portali niso enaki spletnim stranem. Glavna in največja razlika med njima je

orientiranost. Medtem ko je spletna stran orientirana npr. na institucijo, na eno storitev ali

na eno temo, se portal osredotoča na uporabnika. Ker je na prvem mestu uporabnik, tako

portal nudi pogled na svet s strani uporabnika in ne institucije, storitve ali teme. Zaradi

navedenega morajo portali ponujati možnost personalizacije, to je možnost spreminjanja

vsebin in njihovega prikazovanja glede na potrebe uporabnika. Prikazovanje spletnega

portala in delovanje sta tako prilagojeno posameznemu uporabniku, pri spletnih straneh so

pa vsi obiskovalci prisiljeni opazovanju enake oblike informacij in uporabi iste spletne

strani. Prav tako moramo na spletni strani poiskati podatke sami, portal pa nam sam in nam

ob prijavi ponudi podatke, ki bi jih potrebovali [5]. To je omogočeno preko sledenja prijav,

preko katerih dobimo informacije o uporabnikih, kot so npr. od kod uporabnik prihaja ter

katere dele portala največ uporablja [7].

Osnovna lastnost portalov je tako dostop do informacij ali vsebin, ki so lahko zunaj ali

znotraj spletnega portala. To je omogočeno z uporabo iskalnika, ki omogoča brskanje po

strukturiranih in nestrukturiranih podatkih, na podlagi kriterija, ki ga uporabnik vnese v

iskalnik [8]. Iskanje po strukturiranih podatkih je precej preprosto opravilo, nestrukturirane

4

podatke pa mora najprej obdelati tako imenovani »crawler« [5]. »Crawler« oz. pajek je

računalniški program, ki je del iskalnika, je zadolžen za sistematično obiskovanje spletnih

strani in grajenje indeksa, ki se nato uporablja pri iskanju [8].

Od spletne strani se portal razlikuje tudi po tem, da omogoča sodelovanje, kar pripomore

k proizvajanju vsebin portala. Sodelovanje je omogočeno preko elektronske izmenjave

informacij kot so npr. klepetalnice, portalni forumi, komentiranje vsebin, e-poštno

komuniciranje, razne ankete in druga skupinska namenska orodja [10].

Ob tem lahko povzamemo, da spletno stran označuje neprilagodljivost, portali pa s svojo

prilagodljivostjo izjemno interaktiven splet dvigajo še na višjo raven [5].

Poenostavljeno si lahko portal predstavljamo kot nekakšno vstopno točko, ki uporabniku

omogoča dostop do drugih spletnih strani, virov informacij in raznih drugih storitev, ki so

uporabniku predstavljene na enoten način.

5

2.2 Klasifikacija portalov

Portali so lahko v praksi uporabljeni na več različnih načinov, za neomejeno števil področij,

ki ustrezajo različnim uporabnikom. Razlikujemo jih predvsem po tem, ali so namenjeni za

točno določeno skupino uporabnikov ali ne, zato jih lahko klasificiramo oz. razdelimo na

dve različni vrsti. Čeprav so znane še druge vrste ali tipi portalov (podrobneje opisani v

poglavju 2.3), lahko vse portale grobo klasificiramo oz. opredelimo kot vertikalne ali

horizontalne.

2.2.1 Vertikalni portali

Vertikalni portali navadno temeljijo in so osredotočeni predvsem na neko specifično

storitev ali temo. Njihov glavni cilj je pridobiti in nakopičiti informacije ter vsebine, ki so

relevantne določeni skupini uporabnikov [4]. Vertikalni portali opravljajo in prikazujejo le

specifične teme in ne omogočajo prikazovanja vseh vrst vsebin. Vertikalni portali se tako

osredotočijo na eno točko kot je npr. avtomobilizem, prehrana, pridelovanje hrane ipd.

Vertikalnemu portalu pravimo tudi »vortal« [10].

Cilj vertikalnega portala je združiti uporabnike, ki si delijo zanimanje za neko specifično

področje in jim predstaviti željene informacije ter vsebine za to področje.

2.2.2 Horizontalni portali

Horizontalni portali so »generični organizatorji informacij« [12].

Horizontali portali se za razliko od vertikalnih portalov osredotočijo na več področij in

nimajo točno zastavljene teme ali točno predvidene skupine končnih uporabnikov. Tako

horizontalni portali ponujajo več različnih tem in zajemajo širok spekter vsebin in

informacij. Klasičen primer horizontalnega portala bi bil v prvem poglavju omenjen Yahoo.

6

2.3 Tipi portalov

Kljub temu, da lahko portale razdelimo na dve široki skupini, ki sta podrobneje opisani v

poglavju 2.2, poznamo še več drugih pod kategorij oz. tipov portalov. Kriteriji za razvrščanje

portalov so raznoliki, vendar jih lahko enostavno opredelimo kot [4]:

1. javne portale,

2. podjetniške oz. poslovne portale,

3. osebne uporabniške portale, ki služijo kot vstopna točka uporabnikom na internet.

Na sliki 2.2 vidimo hierarhično postavljene, prej omenjene tipe portalov.

Slika 2.2 Hierarhija tipov portalov

7

2.3.1 Javni portali

Z izrazom »javni portal« označujemo vse prosto dostopne portale, ki so namenjeni širši

skupini ljudi. Javni portali so lahko tako vertikalni kot horizontalni. Njihov cilj je ustvariti

veliko spletno občinstvo in združiti večji skupek ljudi, ki so povezani ali demografično ali

poklicno. Javne portale delimo na dva pod tipa, ki sta splošno javni portali in industrijski

portali [13].

Javni portali ponujajo povezave na druge spleten vire, ki so lahko ali tesno povezani ali pa

popolnoma raznoliki. Prav tako uporabniku ponudijo možnost, da si portal personalizira;

kar uporabniku omogči dostop do veliko različnih spletnih mest, po lastni izbiri [4].

Glavni cilj in pokazatelj uspešnosti javnih portalov je v tem, da zagotavljajo uporabniku vse

informacije, ki jih želi. V tem primeru le teh ne bo iskal po drugih poteh, ampak se bo vedno

znova vrnil na portal. Uporabniki pričakujejo, da so javni portali brezplačni in pričakujejo

tudi brezplačno vstopno točko v splet, zato so dobičkonosni (zaslužijo svoj denar) le s strani

oglaševalcev, ki na portalu oglašujejo svoje storitve [4].

Povprečni uporabniki portala se lahko s problemom odkrivanjem relevantne vsebine

soočijo z uporabo enega izmed zelo zmogljivih iskalnikov. Prav tako lahko informacije

pridobijo iz socialnih omrežij. Zato je zagotavljanje sprejetja javnega portala odvisna od

[14]:

1. Predstavljanja vsebine,

2. Namena uporabe, ki mora biti jasno definiran,

3. Vizualni privlačnosti,

4. Upravljanju vsebine in dostopa do aplikacij,

5. Personalizaciji, tj. možnost spreminjanja vsebin po lastnih željah.

Primer tipičnega javnega portala je Yahoo.com.

8

2.3.2 Poslovni portali

Pojem poslovni portal (angl. »enterprise portal« ali »corporate portal«) opredeljuje spletni

portal, ki znotraj določenega podjetja ponuja lastniške vsebine in informacije o podjetju.

Končni uporabniki portala so največkrat zaposleni znotraj podjetja, lahko pa tudi zunanji

dobavitelji podjetja. Poslovni portali so lahko interni (delujejo samo na intranetu), javni ali

pa z ustreznimi zaščitnimi ukrepi tudi oboje. Poslovnemu portalu pravimo tudi »corportal«

[14].

Poslovni portali ponujajo enake funkcionalnosti kot navadni spletni portali. Prav tako jih

sestavljajo iskalnik, uporabniku prilagojene ažurne vsebine, lahko pa ponujajo tudi dostop

do drugih portalov ter e-poštno ali spletno komuniciranje uporabnikov, kar izboljšuje

komuniciranje in sodelovanje uporabnikov znotraj podjetja.

Dostop do poslovnih portalov je zaščiten z geslom, njihovi podatki pa s požarnim zidom

[15]. Avtorizacija je nujno potrebna, personalizacija oz. prilagajanje portala pa je urejena

ali preko vloge posameznika v podjetju ali pa je odvisna od vsakega posameznika. Poslovni

portal omogoča dostop do vseh aplikacij, ki jih zaposleni potrebujejo pri delu v podjetju,

pregled vsebin, ki se nanašajo na podjetje kot tudi informacije o delovanju podjetja.

Povzamemo lahko, da pojem poslovni portal opisuje tisti portal, ki združuje kombinacijo

spletnega sodelovanja, upravljanja vsebin, orodij za upravljanje znanja, z namenom

izboljšanja komunikacije in splošnega sodelovanja. Ponujati mora dinamične, uporabniku

prilagojene vsebine iz različnih virov, za vse možne vloge; od zaposlenih do poslovnih

partnerjev, dobaviteljev in strank.

Poslovne portale razlikujemo tudi po njihovem namenu. Poznamo poslovne portale,

namenjene samo zaposlenim (B2E), portale, namenjene poslovnim partnerjem ali pa

podjetjem, ki bi to postale (B2B), in pa portale, namenjene kupcem (B2C) [5].

9

1. Poslovni portal, namenjen zaposlenim (B2E oz. podjetje-do-zaposlenega)

Je »spletna stran, spletišče, ki združuje različne vire poslovnih informacij podjetja, npr.

podatkovne baze in druge strukturirane podatkovne vire, dokumentne sisteme in druge

nestrukturirane podatkovne vire, računalniške programe, zunanje podatke« [16].

Namenjeni so povečanju kvalitete dela in izboljšanju učinkovitosti znotraj podjetja. B2E

portal pokriva vse kar je potrebno, da se izboljša komunikacija in sodelovanje zaposlenih.

Prav tako se od B2E portala pričakuje, da poveča produktivnost zaposlenih in kakovost

poslovnih procesov [17].

2. Poslovni portal, namenjen poslovnim partnerjem (B2B oz. podjetje do podjetja)

Predstavljen je tudi kot »e-biz« in služi kot točka za izmenjavo produktov, poslovnih storitev

ali informacij (angl. »e-commerce«, elektronsko poslovanje) [18].

B2B portale lahko razdelimo v več pod kategorij [19].

Spletni portali podjetij so portali, ki služijo kot majhna, 24-urna predstavitev storitev oz.

produktov. Njihova ciljna publika oz. uporabniki so druga podjetja in njihovi zaposleni.

Spletni portali za oskrbo z nabavo in izmenjavo naročil so portali, ki predstavljajo izmenjave,

v katerih ima nabavni zastopnik podjetja možnost nabave artiklov oz. zaloge, potrebne za

delo. V nekaterih primerih pa tudi podajanje ponudbe za ceno, po kateri želi kupiti določene

artikle ali plačati storitev.

Specializirani, vertikalni industrijski portali, ponujajo možnost razprave in navajanje

izdelkov. Ti portali imajo širši namen kot portali za izmenjavo naročil in so namenjeni za

širšo skupino uporabnikov, čeprav lahko tudi podpirajo nakup in prodajo.

Posredniški portali so tisti portali, ki delujejo kot posrednik med potencialnimi strankami in

ponudniki specifičnih storitev.

10

Informacijski portali, znani tudi kot zaupanja vredni posredniki znanja (angl.

»infomediary«), so portali, ki združujejo večjo skupino informacij in nastopajo kot

posrednik med ponudniki informacij in tistimi, ki te informacije sprejemajo. Posredniki

znanja omogočajo končnemu uporabniku, da naredi boljšo investicijo oz. boljšo odločitev o

nakupu. Izraz »infomediary«, je skoval John Hagel leta 1996 [20].

3. Poslovni portal, namenjen kupcem oz. potrošnikom (B2C oz. podjetje do

potrošnika)

Portal te narave omogoča potrošnikom dostop do storitev ali artiklov določenega podjetja.

Kjer pri poslovnem portalu B2B gre za poslovanje z drugim podjetjem, v primeru B2C pa

podjetje posluje neposredno s potrošnikom in večinoma opisuje spletne trgovine. Z izrazom

B2C pa lahko označimo tudi ostale ponudnike storitev in druge prodajalce, ki prodajajo oz.

ponujajo svoje izdelke ali storitve neposredno preko interneta [21].

11

2.3.3 Uporabniški portali

Uporabniški portali, splošni uporabniški portali ali osebni portali, predstavljajo vmesno

točko med uporabnikom in svetovnim spletom. So portali, ki si jih uporabnik lahko prilagodi

po lastnih željah, in ponujajo veliko različnih storitev kot so iskalnik, elektronska pošta,

klepetalnica ter omogočajo naročanje na novice [4].

Glavni cilj uporabniških portalov je čim bolj zmanjšati kognitivni in fizični napor, ki ga

uporabnik potrebuje, da si svoje pretekle interakcije ali dostope do spletnih strani zapomni

in organizira ter s tem to breme prenese na portal, ki deluje v njegovem imenu [22].

Tako kot javni portali tudi uporabniški portali ponujajo veliko različnih kategorij informacij

iz različnih delov sveta, a so njihove vsebine ožje, saj se sproti prilagajajo le enemu samemu

uporabniku in le njegovim osebnim interesom [23].

Tipičen primer osebnega portala je MSN.com (ki je viden na sliki 2.3), katerega lastnik je

Microsoft. Omogoča prijavo in osebno prilagajanje ter vključuje zmogljiv spletni iskalnik

Bing in povezave do elektronske pošte Outlook in še veliko drugih Microsoftovih aplikacij.

Slika 2.3 Portal MSN.com

12

3 Orodja za razvoj spletnih portalov

Orodja za razvoj spletnih portalov so orodja, ki nam olajšajo razvijanje spletnih portalov.

Govorimo o sistemih za upravljanje vsebine (angl. »content management systems«),

vmesnikih, ki uporabnikom omogočajo dodajanje vsebine neposredno na portal. Čeprav so

prvotni sistemi za upravljanje vsebine bili zadolženi le za upravljanje lokalnih dokumentov,

je večina CMS sistemov danes zadolžena za upravljanje vsebine na internetu [24].

Uporabniki imajo dodeljene vloge in uporabniške pravice, ki zapovedujejo ali imajo

omogočeno urejanje, dodajanje in brisanje vsebin in tudi določeno na katerih delih

spletnega portala so lahko aktivni. Velika prednost sistemov za upravljanje vsebine je ta, da

uporabnikom omogočajo dodajanje vsebin iz lokalnega vira neposredno na splet ne, da bi

prej potrebovali kreirati ali urejati spletno stran na kateri bo prikazana vsebina [25].

Nekateri CMS sistemi so odprtokodni in ne zahtevajo plačila, medtem ko drugi zahtevajo

plačevanje mesečne naročnine. Med najbolj priljubljene, znane in široko uporabljene CMS

sisteme spadajo orodja kot so [24]:

1. Joomla!, ki je podrobneje opisana v poglavju 3.2,

2. WordPress, ki je podrobneje opisan v poglavju 3.3,

3. Drupal, ki je podrobneje opisan v poglavju 3.4,

4. Blogger, ki je CMS rešitev podjetja Google in je osredotočen na bloge,

5. Weebly,

6. Wix.

Prav tako so na tržišču tudi manj znana, pa vendar zelo zmogljiva orodja, kot je med drugim

tudi Liferay, ki je napisan v programskem jeziku Java in je podrobneje opisan v poglavju 3.5.

13

3.1 GNU GPLv2, GNU GPLv3 in GNU LGPL odprtokodne licence

GNU GPLv2 in GNU GPLv3 sta odprtokodni licenci, ki ju je ustvaril in objavil Free Software

Federation. Namenjeni sta zaščiti za programske opreme, da ne postane lastniška, temveč

se lahko njena koda uporablja ali spreminja brezplačno (oziroma brez dodatnega plačila).

Vsa programska oprema, ki je napisana pod katero koli GPL licenco, mora biti izdana kot

odprtokodna. Pod to se šteje tudi programska oprema, ki samo uporablja dele oz.

komponente druge programske opreme, ki ima GPL licenco [27]. To pomeni, da ima vsak

uporabnik dovoljenje uporabljati, razširjati in spreminjati programsko opremo, ki ima GPL

licenco, vendar mora vse spremembe, izboljšave ali popolnoma samostojne izdelke, ki jih

je ustvaril prav tako licencirati z GPL.

GPLv2 predstavlja verzijo 2, ki je bila izdana leta 1991, GPLv3 pa verzijo 3, ki je bila izdana

leta 2007. Obe verziji uporabljata strogo avtorsko pravico (angl. »copyleft«) in odpravljata

omejitve na število avtorjev, kopij in modifikacij na programski opremi. Glavna prednost

novejše GPLv3 licence je v tem, da vsebuje predpise o združljivosti, ki olajšajo kombiniranje

programske opreme pod GPL licenco s programsko opremo, ki je pod drugo licenco [28].

LGPL je manj stroga licenca, ki uporablja šibko avtorsko pravico (angl. »weak copyleft«).

Uporablja se za licenciranje brezplačne programske opreme, da se lahko vključi tako v

brezplačno kot lastniško programsko opremo. Največja razlika med LGPL in GPL je v tem,

da je pod LGPL licenco odstranjena zahteva, da se dovoli pregled in kopiranje izvorne kode

svojih razširitev: obvezna je samo odprta prvotna knjižica. LGPL licenca se lahko nadgradi

oz. spremeni na bolj odprto GPL licenco, medtem ko obratno (znižanje iz GPL na LGPL) ni

mogoče. [27].

14

3.2 Joomla

Joomla je brezplačen, odprto kodni sistem za upravljanje vsebin (CMS) preko spleta. Poveže

se lahko na MySQLi, MySQL ali PostgreSQL podatkovno bazo in olajša upravljanje vsebin na

obeh straneh; tako s strani uporabnika kot s strani upravljalca oz. lastnika spletnega

portala. Zgrajen je na principu »model-pogled-kontrolnik« (angl. »model-view-controller)

in omogoča upravljanje portala uporabnikom z različnimi ravnmi dovoljenj upravljanja

informacij, vsebin in podatkov. Uporablja se tako za javne kot tudi za intranetne portale

[29].

Joomla se vse od ustanovitve leta 2005 osredotoča predvsem na uporabnost in razširljivost

in je prejela že kar nekaj nagrad, med njimi tudi trikrat nagrado »Open Source Content

Management System Award« s strani podjetja Packt, katere cilj je priznavanje in

nagrajevanje ter spodbujanje in podpora spletnih odprtokodnih projektov [30]. Njen

logotip lahko vidimo na sliki 3.1.

Slika 3.1 Logotip CMS sistema Joomla

15

Joomla se lahko uporablja za veliko različnih tipov spletišč z različnimi nameni. To so med

drugim tudi [29]:

1. Poslovni spletni portali,

2. Intraneti in ekstraneti,

3. Spletišča malih podjetij, spletnih revij, časopisov in publikacij,

4. B2C portali, spletne trgovine,

5. Vladna, neprofitna, organizacijska spletna mesta,

6. Spletna mesta šol in cerkev,

7. Osebna spletišča.

Joomlo uporablja širok spekter uporabnikov po celem svetu, iz veliko različnih strok in

poklicev, kateri za upravljanje njihovega spletišča ne potrebujejo predznanja iz

računalništva. Za postavljeno Joomlo ni potrebno znanje iz programiranja ali spletnega

razvoja. Nekatere izmed bolj popularnih spletnih mest, ki uporabljajo Joomlo so [30]:

1. Linux.com,

2. Zvezno pritožbeno sodišče ZDA,

3. Univerza Harvard,

4. Regionalni informacijski center združenih narodov.

Joomla se je prvič pojavila leta 2005 in je napisana v programskem jeziku PHP. Zadnja

stabilna verzija Joomle je 3.8.12, ki je bila izdana 28. avgusta 2018.

16

3.2.1 Joomla razširitve

Pod razširitve Joomle štejemo vse dodatne gradnike Joomle, ki razširjajo funkcionalnosti

spletnega portala. Pod razširitve štejemo vse module, predloge in vtičnike.

1. Moduli

Moduli so razširitve spletnega portala, ki se uporabljajo za izboljšanje ali dodajanje funkcij

in funkcionalnosti na obličje (angl. »frontend«, »del računalniškega sistema, s katerim ima

uporabnik neposreden stik«, [30]) ali na hrbtenico oziroma zaledje sistema (angl.

»backend«, »osnova računalniškega programa, brez katere le ta ne bi deloval« [31]).

Uporabljajo se predvsem za prikazovanje strani in so velikokrat predstavljeni kot samostojni

del strani, ki je namenjena za izvajanje določene funkcije ali dolžnosti.

Moduli lahko obsegajo cel skupek gradnikov, ki si jih uporabnik lahko doda na spletišče: vse

od preprostih blokov za prikazovanje besedila, do zapletenih komponent spletnega mesta,

ki omogočajo prikazovanje vsebine iz več različnih virov in ponujajo različne ravni nadzora

nad uporabniško izkušnjo obiskovalcev. Moduli so lahko dodeljeni samo na določene strani,

prav tako se jim lahko omeji možnost prikazovanja v določenih okoliščinah. So prilagodljivi

in predstavljajo ključni del vsakega Joomla spletišča [33]. Primer modula je modul za

prijavo.

2. Predloge

Predloge so tiste Joomla razširitve, ki imajo največ vpliva na končen izgled spletnega portala

ali spletnega mesta. Določajo pisavo, barvo, ozadje, postavitev, torej vse pomembne

vizualne vidike, ki določajo slog in oblikovanje.

17

Predloge so na voljo za obličje in za zaledje Joomla sistema. Predloge za obličje vplivajo na

izgled tistega dela, ki ga vidijo končni uporabniki, medtem ko predloge za zaledje vplivajo

na izgled administratorskega dela spletnega mesta [33].

3. Vtičniki

Vtičniki so vrsta Joomla razširitev, ki dodajajo na spletišče funkcije, ki so povezane s

sprožilnimi dogodki. Ko pride do sprožilnega dogodka se sprožijo vsi vtičniki, ki so povezani

z njim in tako omogočajo še povečanje funkcionalnosti spletišča. Večina vtičnikov je

praktično nevidnih za končne uporabnike in vplivajo le na dejavnosti v ozadju [33]. Primer

vtičnika je vtičnik Google Analytics storitev, ki sledi in poroča o prometu spletnega mesta.

18

3.2.2 Glavne izdaje verzij

V tabeli 3.1 so podane glavne izdaje verzij Joomla [34].

Tabela 3.1 Glavne izdaje verzij Joomla

Verzija Datum izdaje Zadnja verzija Podprta do

1.0 22. september 2005 1.0.15 22. julij 2009

1.5 22. januar 2008 1.5.26 September 2012

1.6 10. januar 2011 1.6.6 Avgust 2011

1.7 19. julij 2011 1.7.5 Februar 2012

2.5 24. januar 2012 2.5.28 31. december 2014

3.0 27. september 2012 3.0.4 Maj 2013

3.1 24. april 2013 3.1.6 December 2013

3.2 6. november 2013 3.2.7 Oktober 2014

3.3 30. april 2014 3.3.6 Februar 2015

3.4 24. februar 2015 3.4.8 Marec 2016

3.5 21. marec 2016 3.5.1 Julij 2016

3.6 12. julij 2016 3.6.5 April 2017

3.7 25. april 2017 3.7.5 September 2017

3.8 19. september 2017 3.8.12

19

3.3 Wordpress

Wordpress je brezplačno, odprtokodno orodje oz. sistem za upravljanje vsebine (CMS).

Wordpress je bil izdan 27. maja 2003 s strani ustanoviteljev Matta Mullenwega in Mike

Littla, napisano je v programskem jeziku PHP in ima GNU GPLv2 licenco. Danes Wordpress

uporablja 31% vseh strani na spletu [35]. Wordpress logo je prikazan na sliki 3.2.

Slika 3.2 Wordpress logo

Tako kot Joomla je tudi Wordpress modularna platforma, kar pomeni, da jo sestavljajo razni

gradniki, ki omogočajo popolno personalizacijo. Čeprav se velikokrat uporablja le kot

hrbtenica za statično spletno stran, saj lastnik za upravljanje in urejanje strani ne potrebuje

programerskega znanja ali predznanja iz računalništva, se lahko Wordpress uporablja za

širok spekter spletnih strani, kot so [36]:

1. Poslovne strani in poslovni portali,

2. B2C portali,

3. Blogi,

4. Forumi in družbena omrežja,

5. Portali z novicami.

20

Čeprav je Wordpress bil na začetku kreiran le s strani dveh ustanoviteljev, se je s pomočjo

ogromne skupnosti sodelujočih postopoma razvil v današnjega giganta. 409 milijonov

uporabnikov mesečno pregleda 15,5 milijard Wordpress spletišč, objavi 41,7 milijonov

novih prispevkov in objavi 60,5 milijonov komentarjev [35]. Zadnja stabilna verzija

Wordpress je 4.9.8, v letu 2018 pa je pričakovana povsem nova verzija 5.0 [37].

Med bolj znane portale in spletne strani, ki so postavljene na sistemu Wordpress, sodijo

spletišča kot so [38]:

1. Microsoftov portal za novice news.microsoft.com,

2. Facebookov portal za novice Facebook Newsroom,

3. Vogue,

4. Blog Mashable,

5. The New York Times,

6. BBC America.

21

3.3.1 Funkcije Wordpress

Tako kot Joomla, je tudi Wordpress modularna platforma za razvoj, kar pomeni, da

uporablja različne komponente in ponuja razne funkcije, ki omogočajo popolno

personalizacijo ali prilagajanje spletišča za potrebne končnih uporabnikov. Med te štejemo

teme, vtičnike, pripomočke oz. gradnike (angl. »widgets«), možnost večravenske

kolaboracije in možnost optimizacije spletne strani za izboljšanje vidljivosti spletišča na

iskalnikih.

1. Teme

Teme so gradnik na platformi, ki določa izgled spletišča. Delujejo kot prekrivni element, ki

sedi na vrhu sistema. Določajo več kot katerakoli druga komponenta za izgled, saj niso samo

za končni izgled, temveč tudi za umestitev drugih komponent in položaje gradnikov.

2. Vtičniki

Vtičniki so modularne komponente platforme, ki upravljalcu omogočajo razširitev

zmogljivosti spletnega mesta. Lahko so definirani v enem samem PHP dokumentu ali pa

razširjeni na več kot enega [39]. Na voljo so vtičniki, ki so narejeni za obličje spletišča in se

popolnoma integrirajo s prej izbrano temo z razlogom razširitve njenih funkcij in pa vtičniki,

ki so narejeni za hrbtenico oz. zaledje platforme. Funkcije slednjih so lahko preproste in

izboljšujejo le urejevalnike besedila ali pa bolj zahtevne in vplivajo na orodja za upravljanje

sistema spletnega mesta [36].

3. Pripomočki oz. gradniki (angl. »widgets«)

Pripomočki ali modularni gradniki so komponente, na katerih je zgrajeno spletno mesto in

izvajajo točno določeno funkcijo ali kodo [40]. Medtem ko je glavni izgled obličja določen z

uporabo teme, so modularni gradniki dobrodošli pri dodajanju blokov informacij,

22

programske kode ali drugih vsebin, ki so postavljeni na določen položaj ali pa samo na

določen del spletnega mesta [36]. Postavljeni so na svoje območje, ki je določeno s strani

teme.

Primeri modularnih gradnikov so na primer: pripomoček za prijavo, ki uporabnikom

omogoča prijavo na WordPress spletišče, gradnik za prikazovanje vremenske napovedi

glede za točno določeno lokacijo ali pa del spletišča, ki prikazuje seznam in vsebuje

povezave na ostale dele spletnega mesta.

4. Večravenska kolaboracija

Wordpress podpira kolaboracijo in uporabo vodenja članskega spletnega mesta. Z uporabo

namenskih modularnih gradnikov lahko upravljamo del strani, ki je namenjen samo članom,

portal elektronskega poslovanja in druge storitve. Prav tako je na voljo upravljanje celotne

ekipe urednikov in upravljalcev spletišča. Članom se lahko določijo različne ravni dovoljenj,

ki določajo, kakšne privilegije bo imel na spletnem mestu. Ravni dovoljenj se začnejo pri

osnovnih članih, ki imajo možnost samo dodajanja člankov ali novic, ki bodo prikazani na

portalu, in se višajo do urednikov, ki imajo poleg možnosti dodajanja še spreminjanje in

brisanje obstoječih člankov, novic ali vsebin. Na najvišji ravni so administratorji, ki imajo

poleg prej navedenih možnosti še dovoljenje, da ostalim članom spreminjajo ravni

dovoljenj [36]. Vsak Wordpress portal mora imeti vsaj enega administratorja.

5. Optimizacija spletne strani za vidljivost na iskalnikih

Iskalnik je ključen del vsakega portala in izboljšuje uporabniško izkušnjo. Predstavlja glavno

točko, ki bo na spletno mesto pripeljala nove uporabnike. Je strategija, ki se uporablja s

strani lastnikov Wordpress spletišč, da pridobijo promet z razvrstitvijo višje v iskalnikih.

Algoritmi iskalnikov so zelo zapleteni in dovršeni, a niso popolni. Optimizacija spletnih

strani za vidljivost na iskalnikih je pomembna zato, da optimiziramo vsebine in s tem

omogočimo višjo oceno in višjo razvrstitev ter s tem posledično več ogledov oz. novih

23

uporabnikov [41]. V kolikor ne želimo prikazovanja na iskalnikih, nam Wordpress omogoča,

da se naše spletišče na iskalnikih ne prikaže.

Stran lahko za boljšo vidljivost optimiziramo na naslednje načine:

1. Poskrbimo, da je stran vidna na iskalnikih,

2. Uredimo URL naslove, da so lažje berljivi tako za uporabnike kot tudi za spletne

iskalnike (primer lahko berljivega URL naslova: ”www.primer.com/optimizacija-

portala-za-vidljivost”, primer slabo berljivega URL naslova:

”www.primer.com/?p=44599”),

3. Natančno določimo prikazovanje URL naslova (iskalnik loči ali v URL naslovu

uporabljamo www ali ne).

24


V tabeli 3.2 so podane glavne izdaje verzij sistema Wordpress [37].

Tabela 3.2 Glavne verzije Wordpress

Verzija Ime verzije Datum izdaje

0.7 27. maj 2003

1.0 Davis 3. januar 2004

1.2 Mingus 22. maj 2004

1.5 Strayhorn 17. februar 2005

2.0 Duke 31. december 2005

2.1 Ella 22. januar 2007

2.2 Getz 16. maj 2007

2.3 Dexter 24. september 2007

2.5 Brecker 29. marec 2008

2.6 Tyner 15. julij 2005

2.7 Coltrane 11. december 2008

2.8 Carmen 10. junij 2009

2.9 Thelonious 17. junij 2010

3.0 Reinhardt 23. februar 2011

3.1 Gershwin 4. Julij 2011

3.2 Sonny 12. december 2011

3.3 Green 13. junij 2012

3.4 Elvin 11. december 2012

3.5 Oscar 1. avgust 2013

3.7 Basie 24. oktober 2013

3.8 Parker 12. december 2013

3.9 Smith 16. april 2014

4.0 Benny 4. september 2014

25

4.1 Dinah 18. december 2014

4.2 Powell 23. april 2015

4.3 Billie 18. avgust 2015

4.4 Clifford 8. december 2015

4.5 Coleman 12. april 2016

4.6 Pepper 16. avgust 2016

4.7 Vaughan 6. december 2016

4.8 Evans 8. junij 2017

4.9 Tipton 16. november 2017

Zadnja stabilna verzija sistema Wordpress je 4.9.8, izdana 2. avgusta 2018 [42].

26

3.4 Drupal

Drupal je brezplačen, odprtokoden sistem za upravljanje vsebin prek spleta. Napisan je v

programskem jeziku PHP in ima GNU GPLv2 licenco [43]. Drupal je leta 2000 začel razvijati

in januarja 2001 izdal Dries Buytaert. Njegov cilj je bil ustvariti eksperimentalno platformo

na kateri bi lahko tudi drugi uporabniki raziskovali nove poti pri razvoju strani svetovnega

spleta. Logo sistema Drupal je prikazan na sliki 3.3.

Slika 3.3 Logo sistema Drupal

Zanimanje za Drupal se je postopoma povečevalo, največje povečanje števila uporabnikov

pa se pripisuje času okoli volitev za predsednika ZDA leta 2004. Drupal je za demokratskega

kandidata Howarda Deana omogočil razvoj portala DeanSpace. Portal je omogočal

komuniciranje in sodelovanje njegovih podpornikov, ki so nato razvijali dodatne, podporne

spletne portale, uporabljene pri njegovi politični kampanji. Čeprav Howard Dean ni prejel

nominacije demokratske stranke, je konec njegove kampanje za predsednika ZDA prinesel

obdobje hitre razširitve. Prostovoljci, ki so pred tem razvijali predvsem portale in aplikacije

za njegovo kampanjo sistema Drupal niso opustili, temveč so se posvetili razvoju dodatnih

funkcij in aplikacij za Drupal kot tudi portalov za neprofitne organizacije ter razna gibanja

navadnih ljudi [44].

27

Danes Drupal uporablja več kot 1,3 milijona spletnih strani po celem svetu, od tega približno

31 strani v Sloveniji [45]. Uporablja se za celo vrsto različnih namenov, od malih, lahko

obvladljivih strani za neprofitne organizacije, do velikih portalov za medije, vlade in

univerze. Drupal se lahko uporablja za namene kot so [46]:

1. Potovanja in turizem,

2. Visoka tehnologija,

3. B2C portali,

4. Neprofitne organizacije,

5. Zdravstvo,

6. Šolstvo,

7. Mediji,

8. Vladne organizacije, vlada.

Med celo vrsto različnih uporabnikov sistema Drupal pa spadajo tudi naslednji [47]:

1. Vlada Avstralije,

2. Rdeči križ,

3. Univerza Harvard,

4. Portal tednika The Economist,

5. Portal britanske producentske korporacije BBC,

6. NBC News,

7. Socialno omrežje Twitter.

28

3.4.1 Gradniki Drupal

Drupal v osnovi sestavlja jedro (angl. »core«) sistema, ki predstavlja programsko kodo in

vse potrebne datoteke za uporabo in je zgrajeno s strani skupnosti razvijalcev. Osnovno

jedro sistema vsebuje:

1. Nekaj predstavljenih jedrnih modulov (npr. statistika in logiranje, iskalnik, zbiralnik

spletnih virov za obveščanje o novosih po RSS in druge),

2. Dve različni temi, ki določata izgled obličja spletišča,

3. Lokalizacijo oz. prevajanje v željeni jezik,

4. Možnost abstrakcije podatkov,

5. Samodejno obveščanje o posodobitvah.

Drupal je modularna platforma za razvoj (tako kot Wordpress in Joomla), kar pomeni, da je

razširitev funkcij oz. funkcionalnosti sistema in personalizacija omogočena z uporabo veliko

različnih modulov, tem in distribucij.

1. Moduli

Moduli so kolekcija funkcij, ki razširjajo funkcionalnosti obstoječega, osnovnega jedra

sistema. Funkcije modula se enostavno vključijo v sistem z namestitvijo in izključijo z

odstranitvijo. Vsak dodaten modul povečuje čas, ki je potreben za prikaz končne strani

uporabniku, zato je za hitrejšo oz. bolj odzivno stran smiselno nepotrebne module

odstraniti [48].

2. Teme

Teme so zadolžene za prikaz izgleda končne strani oz. obličja spletnega mesta in so

sestavljene HTML, CSS in JavaScript dokumentov. Teme določajo vse v zvezi z dizajnom

obličja, od pisave in barve pisave, do raznih vzorcev ozadja in tudi način prikazana vsebin.

So prikazane na prezentacijskem nivoju spletišča. Tako kot pri modulih je uporaba tem

29

enostavna in ne potrebuje predznanja iz računalništva oz. programiranja. Teme se

preprosto namestijo in odstranijo ter izboljšajo uporabniško izkušnjo [49].

3. Distribucije

Distribucije omogočajo funkcionalnosti in širijo uporabnost določene, vnaprej določene

konfiguracije za različne vrste spletnega mesta. Sestavljene so iz različnih modulov, tem in

osnovne programske opreme. Distribucije olajšajo izdelavo željene vrste spletnega mesta

oz. portala, saj v enem prenosu združujejo vse potrebne funkcionalnosti za izdelavo

spletnega mesta oz. portala [50]. Primer Drupal distribucije je Drupal Commerce, ki

omogoča način za izdelavo Drupal portala za trgovanje.

Ločimo dve različnih vrsti distribucij [50], in sicer:

- Distrubucije s prej konfiguriranimi funkionalnostimi, ki zagotavljajo popolno rešitev

za vzpostavitev spletnih mest za specializirane namene,

- Druge distrubicije, ki se lahko uporabljajo kot orodja za hiter začetek oziroma

izhodišče pri nadaljnjem razvoju.

30


V tabeli 3.3 so prikazane glavne izdaje verzij sistema Drupal [51].

Tabela 3.3 Glavne izdaje verzij sistema Drupal

Verzija Datum izdaje

1.0 15. januar 2001

2.0 15. marec 2001

3.0 15. september 2001

4.0 15. junij 2002

5.0 15. januar 2007

6.0 13. februar 2008

7.0 5. januar 2011

8.0 19. november 2016

Zadnja stabilna Drupal verzija je 8.5.6, izdana 1. avgusta 2018 [52].

31

3.5 Liferay

Liferay je odprtokoden, brezplačen spletni sistem za upravljanje vsebin. Uporablja se lahko

za vse vrste portalov, čeprav je Liferay usmerjen predvsem v portalne tehnologije poslovne

narave in intranete ter ponuja tudi plačljive storitve. Ima LGPL licenco in je napisan v

programskem jeziku Java [53]. Logo podjetja Liferay lahko vidimo na sliki 3.4.

Slika 3.4 Liferay logo

Liferay je leta 2000 ustvaril programer Bryan Cheung. Njegov prvotni cilj in namen podjetja

Liferay je bil razviti sistem za razvoj portalnih rešitev za neprofitne organizacije [54].

Podjetje se je s časom vedno bolj razširilo po svetu. Trenutno ima sedeže v 22 različnih

državah severne in južne Amerike, Evrope, Afrike, Bližnjega Vzhoda, Azije in Avstralije [55].

Zadnja stabilna verzija je Liferay 7.1 GA1.

Liferay se uporablja na velikem številu različnih področij kot so npr. bančništvo, zdravstvo,

zavarovalništvo, vlada in v industriji. Med bolj znane uporabnike sistema Liferay spadajo

[56]:

1. Bosch,

2. Airbus,

3. Allianz,

4. T-Mobile,

5. Ameriška banka US Bank.

32

Liferay ponuja dve različni verziji sistema: brezplačno verzijo »Community« in plačljivo,

poslovno verzijo »Liferay DXP«, ki je namenjena podjetjem in je osredotočena na poslovne

portale. V osnovi sta rešitvi precej podobni, a imata vseeno kar nekaj razlik, ki jih lahko

vidimo v tabeli 3.4 [57]. Glavna razlika je ta, da poslovna verzija ponuja možnost plačevanja

naročniške storitve, ki omogoča sledeče prednosti:

1. Zadnje verzije sistema in funkcije, ki niso dostopne uporabnikom verzije

Community,

2. Dostop na zahtevo do popravkov in posodobitev verzij,

3. Boljšo politiko podpore in hitrejši odzivni čas,

4. Zagotovitev ohranjanja poslovanja tudi v primeru, ko pride do vprašanj s strani

intelektualne lastnine.

Na voljo sta dve naročniški storitvi, opcija »Gold« in opcija »Platinum«. Slednja ima več

prednosti, saj zagotavlja tudi 24-urno telefonsko podporo, odziv v nujnem primeru in

možnost osebnega svetovanja na enem izmed sedežev podjetja po svetu [57].

Tabela 3.4 Razlike med brezplačno verzijo »Community« in plačljivo verzijo »Liferay DXP«

Funkcija Community Liferay DXP

Orodja za razvijalce Vtičnik za Eclipse Liferay Developer Studio

Pravno varstvo / pravna zaščita Ne Da

Ekskluzivni vtičniki Ne Da

Testi učinkovitosti in varnosti

na poslovni ravni Ne Da

Preskusni cikli Osnovna kakovost Poslovna kakovost

Obvestila o posodobitvah Ne Da

Obvestila o popravkih Ne Da

Okrepljeni vzdrževalni paketi Ne Da

Samopostrežni portal za

stranke Ne Da

Spletna podpora Ne Da

33

Telefonska podpora Ne Da (v paketu Platinum 24

urna podpora)

Podpora v nujnih primerih,

hitri sproti popravki Ne Samo v paketu Platinum

Brezplačna, »Community« verzija je boljša izbira v primeru, da ne potrebujemo 24-urne

podpore oz. imamo portal za neko določeno področje, v katerem pri morebitni napaki ali

drugem izpadu ne pride do prevelikega tveganja ali pa želimo čim manj stroškov. Plačljiva

»Liferay DXP« verzija pa je uporabna v primeru, da upravljamo portal, ki mora biti dostopen

in operativen vsak dan, vse dni v letu, brez prekinitev in ob zavedanju tveganja, da nam

morebiten izpad prinaša katastrofalne posledice. (Primer: portal za vlado, podjetje,

univerzo, kjer se ukvarjamo z zaupnimi podatki oz. kjer uporabniki ali stranke zahtevajo

neprekinjen dostop).

34

3.5.1 Portleti

Portlet oz. portalski programček je spletna komponenta, ki obdeluje zahteve in ustvarja

dinamično vsebino. Njegova uporaba je odvisna od vrste portala, končnemu uporabniku pa

se prikaže kot posebno območje za vsebine znotraj portala. Uporablja se za prejemanje

različnih vrst informacij in omogoča prilagajanje vsebine in izgleda portala [5].

Portleti v sistemu za razvoj spletnih portalov Liferay predstavljajo Java komponente, ki

procesirajo zahteve in generirajo dinamične vsebine – dodajajo funkcionalnosti in teme

(spreminjanje izgleda obličja) portala. Vsebino, ki jo ustvari portlet imenujemo fragment,

in predstavlja del, napisan v označevalnem jeziku (HTML, WML, XHTML). Fragment se lahko

sestavlja z drugimi fragmenti, ki skupaj oblikujejo celoten dokument, ki ga imenujemo

portalna stran [59].

V Liferayu se vse spletne aplikacije imenujejo portleti. Portleti se poganjajo samo na

določenem delu strani, ki je določena s strani razvijalca oz. upravljalca strani. Prednost tega

je, da nas pri razvoju portletov ne zanimajo ostali deli strani, kjer bo prikazan (kot so npr.

navigacijski del, glava in noga, ipd.), ampak smo osredotočeni samo na aplikacijo. Portleti

se poganjajo samo na aplikacijskem sloju portala, kar pomeni, da nam ni potrebno dodatno

poskrbeti za upravljanje, overjanje ali druga dovoljenja, ki bi jih potrebovali pri poganjanju

spletne aplikacije. Portlete lahko na portal postavljajo ne samo administratorji, temveč tudi

tako imenovani navadni uporabniki. Na eni strani je lahko eden ali več portalov in njihova

oblika se lahko poljubno spreminja, torej se njihova oblika lahko prilagaja na želje

uporabnika ali ostalim portletetom na strani. Portleti imajo definirane standarde, ki

omogočajo povezljivost (interoperabilnost) med portleti različnih razvijalcev. Liferay pri

portletih in razvoju le teh uporablja standarde »Java Portlet Specification« in je vključen v

»Java Community Process«, ki je mehanizem za razvoj tehničnih specifikacij standardov za

tehnologijo Java [60].

35

Servlet je Java komponenta, ki se poganja na spletnem strežniku in je zadolžena za

poganjanje dinamičnih spletnih aplikacij [61]. Razlike med portleti in servleti so prikazane

v tabeli 3.5 [59].

Tabela 3.5 Razlike med portleti in servleti

Funkcija Portlet Servlet

Direkten dostop preko URL

naslova

Ne, dostopen samo preko

portala Da

Uporaba HTML značk

<html>, <head>, <body> Ne, so postavljeni na portal Da

Neposredna interakcija

uporabnikov

Uporabniki dostopajo do

portala, ki je kot mediator,

zagotavlja infrastrukturo

Da

Portleti se od servletov razlikujejo tudi v tem, da imajo različne načine oz. stanja, ki

označujejo trenutno funkcijo portletov [62]:

1. Način pogleda (angl. ”view mode”) je osnovno stanje, ki se uporablja za dostop do

glavne funkcionalnosti portleta,

2. Način urejanja (angl. ”edit mode”) je stanje, ki omogoča konfiguracijo portleta in

njegovo vedenje: primer: spreminjanje lokacije na portletu za pridobivanje

vremenske napovedi,

3. Način pomoči (angl. ”help mode”) je stanje, v katerem se prikazujejo informacije o

pomoči, ki bi jo uporabnik portleta potreboval.

Prav tako lahko določimo stanje okna portleta. Na voljo so tri različna stanja, ki posnemajo

stanja okna tradicionalnih namiznih okolij [62]:

1. Normalno oz. osnovno stanje je privzeto stanje, velikost prostora, ki za portlet

zavzema lahko določimo sami,

2. Minimizirano stanje je stanje, v katerem je vidna samo naslovna vrstica portleta,

3. Maksimizirano stanje je stanje, v katerem portlet zavzema celotno portalno stran.

36

3.5.2 Teme

Medtem ko portleti vplivajo in razširjajo funkcionalnosti portala, teme oz. slogi vplivajo in

določajo celoten izgled strani. So kombinacija tehnologij CSS, JavaScript, HTML in drugih

predlog. Spreminjamo lahko izgled obličja in izgled orodij kot so npr. urejevalnik besedil.

Liferay omogoča razvoj tem z različnimi orodji in okolji kot so [63]:

1. Liferay Theme Generator,

2. Liferay IDE,

3. Theme Builder Gradle vtičnik,

4. Blade CLI’s Theme Template.

V kolikor ne želimo spremeniti celotnega izgleda, ampak samo izgled določene komponente

(primer: del portala za navigacijo, animacijo menija), pa lahko ustvarimo »themelet«.

Themelet je modularna in prilagodljiva komponenta, ki je lahko uporabljena večkrat in

razširja temo in izgled le te [63]. Liferay ima na voljo nekaj osnovnih tem, ki jih ločimo na

oblikovane (angl. »styled«) in neoblikovane (angl. »unstyled«). Oblikovane teme pridobijo

(dedujejo) od neoblikovanih tem in samo dodajo dodaten stil, ki vpliva na celoten izgled

teme.

37

4 Primerjava

Vsa štiri orodja za razvoj spletnih portalov (Joomla, Wordpress, Drupal in Liferay) so si v

osnovi zelo podobna, saj so vsa štiri odprtokodna, omogočajo skoraj popolno

personalizacijo in spreminjanje osnovnega izgleda za lastne potrebe in so v osnovi

brezplačna. Prav tako so vsa štiri orodja uporabljena pri razvoju približno istih klasifikacij in

vrst portalov, od vertikalnih poslovnih do horizontalnih javnih, večnamenskih portalov.

Ugotovili smo, da imajo vsa orodja na voljo poleg dokumentacije tudi svoje forume, kjer je

uporabnikom omogočeno postavljanje vprašanj, povezanih z orodjem.

V tabeli 4.1 so prikazane podprte podatkovne baze, ki jih je mogoče uporabiti pri razvoju, v

tabeli 4.2 pa podprti spletni strežniki. Podane zahteve se nanašajo na zadnje (najnovejše)

verzije posameznih sistemov.

Tabela 4.1 Podprte podatkovne baze

Joomla Wordpress Drupal Liferay CE Liferay DXP

MySQL 5.1 in

novejši,

SQL Server,

PostgreSQL

8.3.18 in

novejši

MySQL 5.6 in

novejši

MySQL 5.5.3,

MariaDB

5.5.20,

Percona Server

5.5.8,

PostgreSQL

9.1.2 in novejši,

SQLite 3.7.11 in

novejši

Ne podpira

odprtokodnih

podatkovnih

baz, zahtevan

razvoj

samostojnega

OSGI modula

Amazon

Aurora,

DB2 10.5,

DB2 11.1,

MariaDB 10.2,

MySQL 5.7,

Oracle

Database 12c

Release 2,

PostgreSQL 9.6,

PostgreSQL 10,

38

SQL Server

2016,

Sysbase ASE 16

Tabela 4.2 Podprti spletni strežniki

Joomla Wordpress Drupal Liferay CE Liferay DXP

Apache,

Nginx,

Microsoft IIS

Apache,

Nginx,

Katerikoli

drugi, ki

podpira PHP in

MySQL

Apache,

Nginx,

Hiawatha,

Microsoft IIS

Ne podpira

odprtokodnih

spletnih

strežnikov,

zahtevan razvoj

samostojnega

OSGI modula

JBoss EAP 7.1,

tcServer 4.0,

Tomcat 9.0,

Weblogic 12c

Release 2,

Websphere 8.5

in 9.0,

Wildfly 10.0 in

11.0

Ugotovili smo, da Liferay CE (brezplačna različica sistema) od verzije 7 naprej ne podpira

več možnosti uporabe samostojnih odprtokodnih podatkovnih baz (kot je to MySQL) in ne

podpira uporabe odprtokodnih spletnih strežnikov (kot sta to Apache in Nginx), a je

uporaba le teh je še vedno omogočena pri nakupu plačljive verzije DXP. Razloga za to

odločitev sta povečanje uspeha pri razvoju Liferay portalov v produkciji in zmanjšanje slabih

izkušenj pri uporabi Liferay za razvoj spletnih portalov [63].

V tabeli 4.3 so prikazani podprti spletni brskalniki. Tako kot pri tabelah 4.1 in 4.2 smo

predpostavili, da se uporabljajo zadnje stabilne verzije sistemov.

Tabela 4.3 Podprti spletni brskalniki

Joomla Wordpress Drupal Liferay

Internet Explorer 8

in novejši,

Zadnji 2 verziji

Chrome,

Internet Explorer 11

in novejši,

Chrome,

Edge,

39

Firefox 13 in

novejši,

Safari 5.1 in novejši,

Chrome,

Opera 11.6,

Yandex 14.10 in

novejši

Zadnji 2 verziji

Firefox,

Zadnji 2 verziji

Safari,

Zadnji 2 verziji

Edge,

Internet Explorer 11

in novejši

Edge,

Firefox 5.x in

novejši,

Opera 12 in novejši,

Safari 5.x in novejši,

Chrome

Firefox ESR 52,

Internet Explorer

11,

Safari 11

Ugotovili smo, da ima največ podprtih spletnih brskalnikov orodje Drupal, ki podpira vseh

pet najbolj pogostih brskalnikov (Chrome, Firefox, Opera, Internet Explorer in Edge). Nato

sledijo Wordpress, ki podpira vse, z izjemo Opere, in pa Joomla ter Liferay, ki ne podpirata

brskalnika Opera in Edge.

Z analizo smo ugotovili, da nam za prvo vzpostavitev in postavitev spletnega portala največ

časa vzame orodje Liferay, medtem ko je za postavitev z uporabo Wordpressa, Joomle in

Drupala potrebno manj časa. Namestitev Wordpress, Joomla in Drupal je zelo enostavna:

preprosto smo pridobili datoteke za namestitev, jih (v kolikor so zapakirane) razširili na

izbran spletni strežnik v izbrano mapo (primer: strežnik Apache, mapa »/root« v primeru,

da želimo dostopati do portala direktno na naslovu, npr. »primer.si«), odprli spletni

brskalnik in se povezali na strežnik preko URL naslova (primer: »primer.si/domov«, v kolikor

smo prej datoteke razširili v mapo »domov«), pognali podan čarovnik orodja in sledili

prikazanim navodilom (primer korakov: izbira imena, baze in povezave do le te, izbira

administratorskega imena in gesla). Pri orodju Liferay pa je namestitev drugačne narave:

takoj smo ugotovili, da je za namestitev potrebna uporaba Java 8 SDK in enega izmed

integriranih razvojnih okolij (kot je npr. Eclipse). V Eclipsu smo nato morali določiti tako

imenovano delovno okolje (angl. »workspace«, predstavlja mapo v katero se shranjujejo

projekti), dodati spletni strežnik, primeren za uporabo (kot je npr. Tomcat, katerega je

mogoče pridobiti kar skupaj z Liferay namestitvenimi datotekami), mu določiti direktorij, ki

je potreben za izvajanje in izbrati JRE, potreben za izvajanje. Po vsem tem spletni strežnik

40

pognali, se prestavili na URL naslov le tega (primer: pri lokalni uporabi smo uporabili

»localhost«) in sledili čarovniku za namestitev in prikazanim navodilom. Končni postopek

namestitve je podoben ostalih trem opisanim orodjem (izbira imena portala, dodajanje

administratorja in administratorskega gesla ipd.). Ugotovili smo, da je namestitev

zahtevnejša in manj prijazna kot pri ostalih treh (predvsem za razvijalce, ki imajo manj

izkušenj z razvijanjem programske opreme, z uporabo Jave) in nam je vzela največ časa.

Liferay je med analiziranimi orodji edino orodje, ki je napisano v Javi – ostali trije (Joomla,

Wordpress, Drupal) so napisani v PHP.

Število brezplačnih razširitev (kot so vtičniki in moduli) za posamezno orodje je prikazano v

tabeli 4.4 in je zaokroženo na najbližjo celo stotico. Ugotovili smo, da ima največ razširitev

Wordpress, ki mu sledijo Drupal, in nato Joomla ter na zadnje je Liferay, z najmanjšim

številom razširitev.

Tabela 4.4 Število razširitev za posamezno orodje

Razširitev Joomla Wordpress Drupal Liferay

Skupne razširitve 8000 56400 41400 600

41

4.1 Uporaba orodij po svetovnem spletu

Na grafu 4.1 [64] je prikazana uporaba opisanih sistemov za upravljanje spletnih vsebin

(Joomla, Wordpress, Drupal in Liferay) na svetovnem spletu. Ugotovili smo, da je

Wordpress daleč pred ostalimi orodji in da ima glede števila uporabnikov veliko prednost.

Na grafu 4.2 [64], pa je prikazan tržni delež opisanih sistemov oz. orodij. Tržni delež nam

pove kolikšen odstotek uporabnikov uporablja določeno orodje med vsemi tistimi

uporabniki oz. lastniki spletnih strani ali portalov, ki so pri razvoju uporabili eno izmed štirih

opisanih orodij. Tudi v tržnem deležu je Wordpress daleč pred vsemi in dominira pri skoraj

60 odstotnem tržnem deležu. Del grafa »Ostalo« (tako na grafu 4.1 kot na grafu 4.2), pa

prikazuje seštet odstotek uporabe vseh ostalih orodij, ki se uporabljajo pri razvoju spletnih

portalov.

Graf 4.1 Uporaba opisanih orodij za razvoj spletnih portalov na celotnem spletu

WordPress31,7%

Joomla3,1%

Drupal2,0%

Liferay0,1%

Ostalo63,1%

Uporabnost glede na celotni splet

WordPress Joomla Drupal Liferay Ostalo

42

Graf 4.2 Tržni delež opisanih orodij za razvoj spletnih portalov

Ugotovili smo, da si orodja od prvega do zadnjega glede na uporabo po spletu in tržnem

deležu sledijo takole:

1. Wordpress – 31,7% vseh spletnih mest in 59,9% tržni delež,

2. Joomla – 3,1% vseh spletnih mest in 5,9% tržni delež,

3. Drupal – 2% vseh spletnih mest in 3,8% tržni delež,

4. Liferay – 0,1% vseh spletnih mest in 0,1% tržni delež.

WordPress59,9%

Joomla5,9%

Drupal3,8%

Liferay0,1%

Ostalo30,3%

Tržni delež

WordPress Joomla Drupal Liferay Ostalo

43

5 Sklep

V okviru diplomskega dela smo analizirali in predstavili štiri različna orodja, ki se uporabljajo

pri razvoju in postavitvi spletnih portalov vseh vrst. V začetnem poglavju smo spoznali

različne vrste portalov in ugotovili za kaj se uporabljajo. V nadaljevanju smo na kratko

opisali odprtokodne licence GNU predstavili ugotovitve in analizo naslednjih štirih različnih

orodij, ki jih je možno uporabiti pri razvoju spletnih portalov: Joomla, Wordpress, Drupal in

Liferay. Navedli smo kdaj so bila ustvarjena, v katerih programskih jezikih so napisana,

katere so zadnje verzije ter opisali kako je omogočeno urejanje in prilagajanje vsebin

lastnim potrebam. Ob koncu poglavij vsebine smo podali ugotovitve, ki smo jih pridobili s

primerjavo vseh štirih orodij, od možnosti uporabe različnih podatkovnih baz in spletnih

strežnikov, do samega postopka namestitve orodja.

Na podlagi analize in primerjave smo lahko zaključimo, da čeprav so si orodja v osnovi zelo

podobna in primerljiva ter da so lahko uporabljena za vse vrste portalov, se zelo razlikujejo

pri podpori podatkovnih baz, spletnih strežnikov in pri podprtih brskalnikih. Prav tako je

velika razlika pri številu razširitev: največ razširitev ponuja orodje Wordpress, na drugem

mestu mu sledi Drupal in na tretjem Joomla. Na zadnjem mestu, daleč za ostalimi, je orodje

Liferay. Najtežji za vzpostavitev se nam je zopet zdel Liferay, saj za namestitev zahteva

dodatne razširitve Java in integrirano razvojno okolje, medtem ko ostala tri orodja (Joomla,

Wordpress in Drupal) v osnovi vsebujejo vse potrebno in drugih predpogojev za

namestitvev nimajo. Liferay je po našem mnenju najmanj primerno orodje, saj od zadnje

verzije pri brezplačni različici ne omogočajo več uporabe odprtokodnih podatkovnih baz in

spletnih strežnikov. Čeprav je odločitev z njihovega stališča popolnoma razumljiva, se z njo

nismo strinjali in smo ugotovili, da je odločitev s stališča pridobivanja novih strank in

uporabnikov orodja napačna, saj tako že v začetno fazo, pred odločitvijo katero orodje se

bo na določenem projektu uporabljalo, postavijo plačilni zid. Na podlagi navedenega

menimo, da so ostala tri orodja nekoliko boljša, predvsem s stališča lažje uporabe in

možnosti nadaljnjega dodatnega razvoja oziroma dodatne razširitve.

44

Viri in literatura

[1] I. z. s. j. F. R. Z. SAZU, „Portal,“ [Elektronski]. Available: http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=portal. [Poskus dostopa 21

avgust 2018].

[2] S. d. Informatika, „Portal,“ 2016. [Elektronski]. Available:

http://www.islovar.org/islovar. [Poskus dostopa 21 avgust 2018].

[3] A. Tatnall, Web Portals: The New Gateways to Internet Information and Services,

2004.

[4] L. Ficko, Portali in elektronsko poslovanje, Sveti Jurij, 2007.

[5] V. Beal, „Portlet,“ [Elektronski]. Available:

https://www.webopedia.com/TERM/P/portlet.html. [Poskus dostopa 22 avgust

2018].

[6] B. Novak, Prilagajanje na zahteve po spremembah, 2017.

[7] I. Oblak, Uvedba spletnega portala v leasing podjetje, Ljubljana, 2010.

[8] S. d. Informatika, „Pajek,“ 2016. [Elektronski]. Available:


[9] D. Malinović, Izobraževalni portali na primeru portala EPF, Maribor, 2009.

[10] Techopedia, „Vertical Portal,“ 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.techopedia.com/definition/23870/vertical-portal. [Poskus dostopa 31

avgust 2018].

[11] S. Sieber in J. V. Sabatier, „Market Bundling Strategies in the Horizontal Portal

Industry,“ 2003.

[12] A. Tatnall, Encyclopedia of Portal Technologies and Applications, Idea Group Inc,

2007, p. 393.

[13] B. Novak, Predavanja, Najbolša praksa za sprejetje portala, 2017.

45

[14] M. Rouse, „Corportal,“ September 2005. [Elektronski]. Available:

https://searchcio.techtarget.com/definition/corportal. [Poskus dostopa 28 avgust

2018].

[15] BusinessDictionary, „Enterprise portal,“ 2018. [Elektronski]. Available:

http://www.businessdictionary.com/definition/enterprise-portal.html. [Poskus

dostopa 2018 avgust 23].

[16] S. d. Informatika, „Poslovni portal,“ 2016. [Elektronski]. Available:


[17] J. Smith, „What is B2E (Business-to-Employee), And Why it is Important?,“ 3 April

2018. [Elektronski]. Available: https://dotcms.com/blog/post/what-is-b2e-

business-to-employee-and-why-it-is-important-. [Poskus dostopa 28 avgust 2018].

[18] Investopedia, „Business to Business - B to B,“ 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.investopedia.com/terms/b/btob.asp. [Poskus dostopa 28 avgust

2018].

[19] M. Rouse, „B2B (business-to-business),“ Junij 2014. [Elektronski]. Available:

https://searchcio.techtarget.com/definition/B2B. [Poskus dostopa 28 avgust 2018].

[20] Webopedia, „Infomediary,“ 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.webopedia.com/TERM/I/infomediary.html. [Poskus dostopa 28

avgust 2018].

[21] Investopedia, „Business to Consumer - B2C,“ 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.investopedia.com/terms/b/btoc.asp. [Poskus dostopa 28 avgust

2018].

[22] G. B. Claborne, „Personal portals by the user,“ 2005. [Elektronski]. Available:

http://softtester.org/portfolio/portals/personal.html. [Poskus dostopa 26 avgust

2018].

[23] D. Sanders in M. Wells, „Internet Portals,“ [Elektronski]. Available:

https://user.xmission.com/~mwells/PORTALPRINT.pdf. [Poskus dostopa 28 avgust

2018].

46

[24] P. Christensson, „CMS Definition,“ 28 Marec 2013. [Elektronski]. Available:

https://techterms.com/definition/cms. [Poskus dostopa 25 avgust 2018].

[25] Techopedia, „Content Management System (CMS),“ 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.techopedia.com/definition/24075/content-management-system-

cms. [Poskus dostopa 2 september 2018].

[26] R. Sass, „Top 10 GPL License Questions Answered,“ 2 julij 2015. [Elektronski].

Available: https://resources.whitesourcesoftware.com/blog-whitesource/top-10-

gpl-license-questions-answered. [Poskus dostopa 1 september 2018].

[27] IFROSS, „What is the difference between GPLv2 and GPLv3?,“ [Elektronski].

Available: http://www.ifross.org/en/what-difference-between-gplv2-and-gplv3.

[Poskus dostopa 1 september 2018].

[28] Joomla, „About Joomla!,“ 2018. [Elektronski]. Available:

https://www.joomla.org/about-joomla.html.

[29] R. Matthew Pierson, „What is Joomla? An Introduction to the Joomla Platform,“

[Elektronski]. Available:

https://rockettheme.com/docs/joomla/platform/INDEX.md.

[30] S. D. Informatika, „Frontend definicija,“ 2016. [Elektronski]. Available:

http://www.islovar.org/islovar. [Poskus dostopa 3 september 2018].

[31] S. d. Informatika, „Backend definicija,“ 2016. [Elektronski]. Available:


[32] R. M. Pierson, „How Joomla Works,“ 9 maj 2015. [Elektronski]. Available:

https://rockettheme.com/docs/joomla/platform/understanding.md.

[33] Joomla, „Joomla! CMS Versions,“ 31 Avgust 2018. [Elektronski]. Available:

https://docs.joomla.org/Joomla!_CMS_versions. [Poskus dostopa 2 September

2018].

[34] Wordpress, „About,“ [Elektronski]. Available: https://wordpress.org/about/.


47

[35] R. M. Pierson, „Introduction to WordPress,“ 8 januar 2014. [Elektronski]. Available:

https://rockettheme.com/docs/wordpress/start/. [Poskus dostopa 2 september

2018].

[36] WordPress, „WordPress Versions,“ [Elektronski]. Available:

https://codex.wordpress.org/Current_events. [Poskus dostopa 2 september 2018].

[37] Wordpress, „WordPress Website Showcase,“ [Elektronski]. [Poskus dostopa 2

september 2018].

[38] Wordpress, „Plugin,“ [Elektronski]. Available:

https://codex.wordpress.org/Glossary#Plugin. [Poskus dostopa 2 september 2018].

[39] Wordpress, „Widget,“ [Elektronski]. Available:

https://codex.wordpress.org/Glossary#Widget. [Poskus dostopa 2 september

2018].

[40] Wpbeginner, „Ultimate WordPress SEO Guide for Beginners (Step by Step),“ 31

avgust 2018. [Elektronski]. Available: https://www.wpbeginner.com/wordpress-

seo/. [Poskus dostopa 2 september 2018].

[41] Wordpress, „Releases,“ [Elektronski]. Available:

https://wordpress.org/download/releases/. [Poskus dostopa 2 september 2018].

[42] Drupal, „About,“ [Elektronski]. Available: https://www.drupal.org/about. [Poskus

dostopa 2 september 2018].

[43] B. Melancon, A. Micka, A. Scavarda, B. Doherty, B. Somers, J. Rodriguez, K. Negyesi,

M. Weitzman, R. Scholten, R. Szrama, S. Boyer, S. Corlosquet, A. Miller-Johnson, A.

Grice, D. Hakimzadeh in K. Dolin, The Definitive Guide to Drupal 7, Apress, 2011.

[44] BuiltWith, „Dropal Usage Statistics,“ [Elektronski]. Available:

https://trends.builtwith.com/cms/Drupal. [Poskus dostopa 3 september 2018].

[45] Drupal, „Drupal Industries,“ [Elektronski]. Available:

https://www.drupal.org/industries. [Poskus dostopa 3 september 2018].

[46] Drupalize, „What Is Drupal?,“ [Elektronski]. Available: https://drupalize.me/what-

is-drupal. [Poskus dostopa 2 september 2018].

48

[47] Drupalize, „1.2 Concept: Modules,“ [Elektronski]. Available:

https://drupalize.me/tutorial/user-guide/understanding-modules?p=3081. [Poskus


[48] Drupalize, „1.3 Concept: Themes,“ [Elektronski]. Available:

https://drupalize.me/tutorial/user-guide/understanding-themes?p=3081. [Poskus


[49] Drupalize, „1.4 Concept: Distributions,“ [Elektronski]. Available:

https://drupalize.me/tutorial/user-guide/understanding-distributions?p=3081.


[50] Auxesisinfotech, „History of Drupal - From Dorp to Drupal 8.0,“ 21 marec 2018.

[Elektronski]. Available: https://auxesisinfotech.com/history-of-drupal. [Poskus


[51] Drupal, „Drupal Download & Extend,“ [Elektronski]. Available:

https://www.drupal.org/project/drupal. [Poskus dostopa 4 september 2018].

[52] „Introduction to Liferay Development,“ [Elektronski]. Available:

https://dev.liferay.com/en/develop/tutorials. [Poskus dostopa 3 september 2018].

[53] P. Howard, „Liferay after Plumtree,“ 18 oktober 2005. [Elektronski]. Available:

https://www.theregister.co.uk/2005/10/18/pure_play_portal_alive_and_kicking/.


[54] „Locations,“ [Elektronski]. Available: https://www.liferay.com/locations. [Poskus


[55] „Liferay,“ [Elektronski]. Available: https://www.liferay.com/. [Poskus dostopa 3

september 2018].

[56] A. Team, „Liferay Enterprise vs. Liferay Community: What is the difference?,“ 21

junij 2017. [Elektronski]. Available: https://www.aimprosoft.com/blog/liferay-

enterprise-vs-liferay-community-difference/. [Poskus dostopa 3 september 2018].

[57] „Liferay Enterprise,“ [Elektronski]. Available:

https://www.liferay.com/subscription-services. [Poskus dostopa 3 september

2018].

49

[58] „Portals and Portlets: The Basics,“ [Elektronski]. Available:

http://www.editorial.mcpressonline.com/web/mcpdf.nsf/wdocs/5232/$FILE/5232

_EXP.pdf. [Poskus dostopa 3 september 2018].

[59] Liferay, „Standards Participation,“ [Elektronski]. Available:

https://web.liferay.com/community/welcome/contribute/standards. [Poskus


[60] P. Christensson, „Servlet Definition,“ 20 oktober 2012. [Elektronski]. Available:

https://techterms.com/definition/servlet. [Poskus dostopa 3 september 2018].

[61] Liferay, „Portlets,“ [Elektronski]. Available:

https://dev.liferay.com/en/develop/tutorials/-/knowledge_base/7-0/portlets.


[62] Liferay, „Themes,“ [Elektronski]. Available:

https://dev.liferay.com/en/develop/tutorials/-/knowledge_base/7-0/introduction-

to-themes. [Poskus dostopa 3 september 2018].

[63] B. Cheung, „Liferay Portal 7 CE - App Server, Database & Clustering Support,“ 7

april 2016. [Elektronski]. Available: https://community.liferay.com/blogs/-

/blogs/liferay-portal-7-ce-app-server-database-clustering-support. [Poskus dostopa

4 september 2018].

[64] W3Techs, „Usage of content management systems for websites,“ [Elektronski].

Available: https://w3techs.com/technologies/overview/content_management/all.


[65] S. d. Informatika, 2016. [Elektronski]. Available: http://www.islovar.org/islovar.

[Poskus dostopa 21 avgust 2018].

50

Documents

ANALIZA IN PRIMERJAVA ORODIJ ZA RAZVOJ SPLETNIH … · 2018-11-04 · 3.5 Liferay ... OSGI Open Services Gateway Initiative ... e-poštno komuniciranje, razne ankete in druga skupinska