ANALIZA STROŠKOV TRANSPORTA V IZBRANEM PODJETJU · gospodinjskih aparatov, električnih orodij, bele tehnike in električnih orodij. V okviru skupine delujeta tudi dve hčerinski

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Andreja Heric

ANALIZA STROŠKOV TRANSPORTA

V IZBRANEM PODJETJU

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, april 2015

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Andreja Heric

ANALIZA STROŠKOV TRANSPORTA

V IZBRANEM PODJETJU

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor:

Pred. Uroš Kramar, mag. inž. log.

Celje, april 2015

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan/a ____________________________________________________,

študent/ka _______________________________________________________ (študija), z

vpisno številko _____________________________________, sem avtor/ica

diplomskega dela:

_________________________________________________________________________

___________________________________________________________________.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze

v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu

virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za

logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v

obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz.

ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih

pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in

za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Martina Belšak, prof. slov.

in angl. jezika

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se Pred. Urošu Kramarju za potrpežljivost, usmeritve in strokovno pomoč

pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se zaposlenim v Izbranem podjetju za predloge in pomoč pri pisanju

diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem Martini Belšak za lektoriranje diplomskega dela.

Posebna zahvala gre tudi mojim najbližjim za podporo, spodbude in pomoč pri študiju

in v času pisanja diplomskega dela.

Analiza stroškov transporta v izbranem podjetju

V diplomskem delu z naslovom Analiza transportnih stroškov v izbranem podjetju

bomo predstavili ter opisali procese, ki se odvijajo znotraj samega podjetja. Podjetje

razvija in izdeluje elektronske sklope za končne izdelke na področju malih

gospodinjskih aparatov, električnih orodij, bele tehnike in električnih orodij. V okviru

skupine delujeta tudi dve hčerinski podjetji, eno v Srbiji in eno v Dong Guanu. Pri

podjetju smo se osredotočili na analizo stroškov transporta, ki nastajajo v podjetju pri

izvozu končnih izdelkov kupcu. V prvem delu smo problem osvetlili s teoretičnega

vidika. Nato smo v drugem delu analizirali, kako zajemajo stroške transporta.

Podrobneje smo analizirali transportne stroške zunanjih izvajalcev za mesec januar in

februar. Skušali bomo ugotoviti, ali je dejanski strošek transporta zunanjih izvajalcev

enak tistemu, ki ga kupcu zaračunajo v končni ceni elektronike.

Na koncu bomo podali tudi možne predloge za izboljšavo obstoječega stanja.

Ključne besede: izbrano podjetje, transport, stroški, kalkulacija, transportni stroški

Analysis of transport costs in the selected company

In this thesis named Analysis of transportation costs we will present the company and

processes which are performed in the company. The company develops and

manufactures electronic components for final products in the field of small household

appliances, electric tools, household appliances and power tools. Within the group there

are also two subsidiaries. One company is in Serbia and one in Dong Guan in China. In

this thesis we focused on analysis of transportation costs occurred by exporting final

products to the customers. In the first part, we highlighted the transportation costs from

theoretical point of view. In second part we analyzed, how the transportation costs are

being managed.

Transportation costs by external transportation company for January and February were

detailed analyzed. We will manage to discover if the actual costs by external

transportation company matches the costs which are described in final product

calculation which is provided to the customer. On the end also the proposals for

improving the current state will be provided.

Key words: selected company, transport, costs, calculation, transport costs

KRATICE

EDI – (angl. Electronic data interchange) – računalniška izmenjava podatkov

EXW – ex works – franko tovarna

JIT – (angl. Just in time) – ravno ob pravem času

KW – (nem. Kalenderwoche) – koledarski teden

SMD – Surface Mount Device

KLK – kalkulacija

ABC – Activity Based Costing

PR – prodajni referent

IP – izredni prevoz

K – kupec

Eu – kupec iz evropske države

Ts – kupec iz držav tretjega sveta

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni program

Andreja Heric: Analiza stroškov transporta v izbranem podjetju v

KAZALO

UVOD ......................................................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ....................................................................................................................................... 1

DOLOČITEV CILJEV IN NAMENA ............................................................................................................... 2

PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................................................... 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................................................... 6

METODE DELA ......................................................................................................................................... 6

1 STROŠKI LOGISTIKE V PODJETJU ......................................................................................... 7

1.1 VRSTE LOGISTIČNIH STROŠKOV .................................................................................................... 10

1.2 TRANSPORTNI STROŠKI ................................................................................................................ 12

1.3 ZAJEMANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV ........................................................................................ 14

2 TEORIJA KALKULACIJE .......................................................................................................... 15

2.1 OPREDELITEV KALKULACIJE STROŠKOV ....................................................................................... 15

2.2 VRSTE KALKULACIJ ...................................................................................................................... 16

3 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA ................................................................................................. 18

3.1 PROCES PRODAJE V IZBRANEM PODJETJU ..................................................................................... 18

3.1.1 Obdelava naročil in načrtov kupcev .................................................................................. 19

3.2 TRANSPORTNE POTI IZDELKOV H KUPCU ...................................................................................... 20

3.3 TRANSPORTI ZUNANJIH – EKSTERNIH PREVOZNIKOV .................................................................... 26

3.4 TRANSPORTI INTERNEGA PREVOZNIKA ......................................................................................... 27

3.5 POSTOPEK KALKULACIJE IN STROŠEK TRANSPORTA ..................................................................... 27

4 KRITIČNA ANALIZA TRANSPORTNIH STROŠKOV, ZAJETIH V KONČNI CENI

IZDELKA ................................................................................................................................................. 31

4.1 STROŠKI TRANSPORTA .................................................................................................................. 31

4.2 STROŠKI IZREDNIH TRANSPORTNIH POTI ....................................................................................... 32

4.3 STROŠEK REDNIH TRANSPORTNIH POTI ZUNANJIH IZVAJALCEV .................................................... 34

4.4 TRANSPORTNI STROŠKI ZUNANJIH IZVAJALCEV V MESECU JANUARJU .......................................... 36

4.5 TRANSPORTNI STROŠKI ZUNANJIH IZVAJALCEV V MESECU FEBRUARJU ........................................ 39

4.6 PRIMERJAVA STROŠKA TRANSPORTA, ZARAČUNANEGA V KONČNI CENI IZDELKA, IN DEJANSKEGA

STROŠKA TRANSPORTA .......................................................................................................................... 43

5 PRENOVA ALI PREDLOG REŠITVE PROBLEMA ............................................................... 46

ZAKLJUČEK .......................................................................................................................................... 48

OCENA IN VREDNOTENJE ....................................................................................................................... 48

MOŽNOST ZA NADALJNJI RAZVOJ ........................................................................................................... 49


Andreja Heric: Analiza stroškov transporta v izbranem podjetju vi

LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................................... 50


Andreja Heric: Analiza stroškov transporta v izbranem podjetju vii

KAZALO SLIK

Slika 1: Delež po področjih .............................................................................................. 5

Slika 2: Strošek v % glede na prodajo .............................................................................. 8

Slika 3: Strošek izrednih transportov v letu 2013 .......................................................... 33

Slika 4: UPS portal ......................................................................................................... 34

Slika 5: Grafični prikaz transportov za mesec januar v evrih in odstotkih .................... 38

Slika 6: Grafični prikaz transportov za mesec februar v evrih in odstotkih ................... 40

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prikaz stroškov glede na prihodke prodaje v odstotkih ................................... 9

Tabela 2: Preglednica dobav kupcem po dnevih ............................................................ 22

Tabela 3: Preglednica dobav kupcem po dnevih za koledarski teden x ......................... 23

Tabela 4: Redni transportni stroški ................................................................................ 35

Tabela 5: Strošek transportov za mesec januar .............................................................. 36

Tabela 6: Strošek transportov za mesec februar ............................................................ 39

Tabela 7: Strošek transporta zunanjih izvajalcev glede na vrednost realizacije prodaje

za posameznega kupca za mesec januar in februar ................................................ 41

Tabela 8: Primerjava dejanskega stroška transporta in stroška zaračunanega kupcu . 44


Andreja Heric: Analiza stroškov transporta v izbranem podjetju 1

UVOD

Stroški logistike so pomemben del stroškov podjetja, zato je zelo pomembno, da znamo

te stroške obvladovati. Za dobro obvladovanje le-teh pa ni pomembno zgolj to, da

vemo, kaj spada pod stroške logistike in kolikšni so, ampak tudi kolikšni so v primerjavi

z drugimi stroški podjetja.

V praksi prihaja do različnega pojmovanja stroškov logistike. Veliko jih pod strošek

logistike uvršča zgolj in samo strošek samega transporta iz točke a v točko b, ampak se

le-to velikokrat izkaže za napačno.

Križman & Križman (2008, str. 82) v svojem delu pravita, da so stroški vrednostni izraz

porabljenih faktorjev pri proizvodnji izdelkov in storitev. Najprej je potrebno poznati

stroške v poslovnem procesu, ki so izraženi v količinskih enotah, šele nato z

ovrednotenjem teh potroškov v denarju pridemo do termina stroškov.

V diplomskem delu želimo v teoretičnem delu najprej prikazati, kaj dejansko spada pod

strošek logistike. V praktičnem delu želimo opredeliti, kako dejansko zajemajo

posamezne stroške logistike. Kasneje bomo operirali s podatki stroškov transporta za

prva dva meseca v letu 2013 in nato naredili podrobnejšo analizo. Na koncu pa bomo

podali morebitne predloge za izboljšanje obstoječega stanja.

Opis problema

Zadnji korak v procesu proizvodnje končnih izdelkov je oskrba kupca z naročenim

blagom. Podjetje posluje globalno, saj razen domačega trga blago izvaža po Evropi in v

države tretjega sveta. Za izvršitev oskrbe kupca imajo v podjetju enega internega

prevoznika ter sedem zunanjih izvajalcev. S temi izvajalci imajo sklenjene pogodbe.

Enkrat letno oziroma po potrebi se med poslovnimi partnerji odvijajo pogajanja s

stroškovnega vidika in iskanje optimalnejših transportnih rešitev. Dva izvajalca

transportov s podjetjem poslujeta že od vsega začetka delovanja, tako da imajo z njima

sklenjeno partnersko poslovanje, ki bazira na zanesljivosti in zaupanju.



V podjetju že zajemajo stroške transportov in ugotavljajo, da so le-ti razmeroma visoki.

V oddelku prodaje so stroški distribucije za leto 2012 ocenjeni na 400.000 evrov.

Odločili smo se analizirali te stroške transportov in jih razčleniti na posamezne dele. Na

podlagi teh razčlenjenih stroškov bomo poskušali ugotoviti, če bo ta odstotek oziroma

strošek enak tistemu, ki je obračunan kupcu v kalkulaciji končnega izdelka.

Določitev ciljev in namena

Opredeliti in analizirati dejansko višino cestnih transportnih stroškov zunanjih

izvajalcev v izbranem podjetju.

Predstaviti postopke izbire prevoznika glede na vrsto naročila.

Ugotoviti morebitne pomanjkljivosti in podati mnenje glede na trenutno stanje na

področju transportnih stroškov.

Ugotoviti, kako določijo delež transportnih stroškov v končni ceni izdelka.

Ugotoviti, ali so dejanski stroški transporta enaki ocenjenim v končni ceni izdelka.

Predstaviti orodja, s katerimi znižujejo stroške transportov.

S pomočjo razpoložljivih podatkov bomo skušali ovreči oziroma potrditi tezo:

Dejanski strošek transporta rednega prevoza je enak deležu transportnih stroškov,

zaračunanih kupcu v lastni ceni izdelka.

Predstavitev okolja

»Izbrano podjetje je bilo ustanovljeno leta 1996. Osnovna dejavnost podjetja je razvoj

in proizvodnja elektronskih naprav. Podjetje zaposluje nekaj več kot 300 delavcev. Za

kupce razvijajo in proizvajajo elektronske sklope za končne izdelke na področju malih

gospodinjskih aparatov, električnih orodij, bele tehnike, avtomobilske industrije in

drugih področij. Kupci izbranega podjetja so priznana imena v svetovnem merilu«.

(»Osnovni podatki« [izbrano podjetje], b.d.)



V dosedanjem delovanju je podjetje navezalo poslovne stike s poslovnimi partnerji v

Sloveniji in tujini. V letu 2013 je zabeležilo promet v višini 56,2 Mio. EUR. Od tega

predstavlja delež izvoza na trge evropske unije in tretjih držav 80 %. Krog kupcev

zajema področja (»Kupci« [Izbrano podjetje], b.d.).:

mali gospodinjski aparati:

o Miele;

o BSH;

o Starmix;

o Kochstar;

o Wessel-Werk.

električna orodja:

o Metabo;

o Bosch;

o Fromm;

o Scintilla AG;

o Gesipa;

o Prootol;

o Gardena;

o Ceka;

o Ametek.

bela tehnika:

o Whirpool;

o Gorenje;

o AEG Electrolux.

avtomobilska industrija in druga področja:

o Hella

o Trucklite;

o Eckerle.

druga področja:



o AKO Agrartechnik;

o Metrona;

o Noch;

o Gruner AG;

o Aquis;

o Kärcher;

o Bosch Rexroth;

o Hansa;

o Johnson Matthey Baterry System;

o Hidria.

V okviru matičnega podjetja delujeta v tujini dve hčerinski družbi. Leta 2004 je bilo eno

podjetje ustanovljeno v Srbiji, zatem pa še na Kitajskem v Dong Guanu leta 2007

(»Osnovni podatki« [Izbrano podjetje], b.d.).

Svojo zavezanost k razvoju in nenehnemu izboljševanju sistema vodenja vodstvo

podjetja izkazuje (Izbrano podjetje, 2013f, str. 15):

s poudarjanjem pomembnosti korektnega odnosa do kupcev, njegovih zahtev in

pričakovanj;

z zagotavljanjem potrebnih virov za delovanje sistema vodenja;

s posredovanjem jasnih navodil in lastnim vzgledom zagotavlja izpolnjevanje

zakonskih in drugih zavezujočih zahtev in predpisov;

z neposrednim nadzorom nad delovanjem sistema vodenja preko vodstvenih

pregledov;

s postavljanjem jasne politike in strateških ciljev na vseh poslovnih področjih.



Slika 1: Delež po področjih

Vir: Izbrano podjetje, 2013a

Zgornja slika 1 prikazuje prihodke po področjih v preteklem letu 2013. Največji delež

predstavljajo električna orodja, in sicer 64,5 odstotka, sledijo mali gospodinjski aparati

s 17,2 odstotki, druga področja s 12,5 odstotki.

V času delovanja je podjetje zaznamovalo kar nekaj pomembnejši mejnikov v razvoju

podjetja. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1996. V svojem poslovanju je prejelo kar

nekaj certifikatov, in sicer certifikat za sistem kakovosti po zahtevah standarda ISO

9001, certifikat za sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001 in

certifikat BS OHSAS 18001. Podjetje je pridobilo tudi certifikat Družini prijazno

podjetje. Podjetje se prav tako poslužuje metodologije obvladovanja procesov 6-Sigma,

ki na sistematičen, strokoven, ponovljiv in izjemno učinkovit način omogoča

obvladovanje vseh vrst procesov. Leta 2013 je podjetje svojo odličnost dokazalo z

izjemno uvrstitvijo na mednarodnem izboru, saj se je uvrstilo med sto najbolj

inovativnih podjetij v Sloveniji. Podjetje je komisijo prepričalo s strategijo mednarodne

rasti in prejelo priznanje organizacije European Business Awards (Izbrano podjetje,

2013f, str. 7).



Predpostavke in omejitve

Pri izdelavi diplomskega dela se bomo omejili zgolj na oddelek prodaje. Tako bodo

opisani zgolj procesi, ki se odvijajo v tem oddelku. Pod drobnogled bomo vzeli podatke

o stroških cestnih transportov zunanjih izvajalcev za mesec januar in februar za tekoče

leto 2013. Analizirali bomo zgolj stroške cestnih transportov, brez stroškov ladijskih in

zračnih transportov, ki jih podjetje prav tako uporablja. Natančno bomo analizirali

stroške cestnega transporta zunanjih izvajalcev za področje izvoza – torej transport

končnih izdelkov na relaciji izbrano podjetje–končni kupec. Pri analizi bomo upoštevali

stroške transporta brez stroškov špedicije, kamor spadajo stroški carinjenja blaga in

skladiščenje blaga v carinskem skladišču.

Metode dela

Metode, ki jih bomo uporabili pri izdelavi pisnega dela so:

v teoretičnem delu bomo uporabili predvsem deskriptivno metodo, torej preučili že

napisano domačo in tujo literaturo, katero bomo ustrezno interpretirali;

metodo kompilacije, saj bomo uporabili zapise, navedbe in citate drugih avtorjev za

lažje razumevanje zastavljenega problema;

metodo analize in sinteze bomo uporabili pri ugotavljanju dosedanjega spremljanja

stroškov v oddelku prodaje ter pri analizi zbranih podatkov transportnih stroškov za

mesec januar in februar;

v praktičnem delu bomo uporabili metodo zbiranja podatkov za transportne stroške

za januar in februar 2013;

induktivno metodo, kjer bomo iz posameznega primera sklepali k splošnemu, saj

bomo na podlagi analize stroškov transporta dveh mesecev sklepali na celotno leto

2013.



1 STROŠKI LOGISTIKE V PODJETJU

Logistika sodi med gospodarsko najpomembnejše dejavnosti, saj urejen logistični

sistem z visoko kakovostjo in nizko ceno logističnih dejavnosti najbolj prispeva k

ekonomičnosti izdelka (Čižman, 2002, str. 9).

»Logistika uravnava tokove materiala in proizvodov od proizvajalca do končnega

potrošnika. Je zbir vseh aktivnosti, ki služijo premikanju blaga od proizvajalca do

končnih potrošnikov tako znotraj kot tudi zunaj podjetja. Logistika je potrebna v

procesu premikanja blaga od dobavitelja zato, ker omogoča, da blago varno in z

minimalnimi stroški prispe do končnega uporabnika« (Nikolić, 2007, str. 3).

Vrste stroškov logistike, kot jih navajajo Lambert, Stock, Ellram & Lisa (1998, str. 15),

so:

storitve za kupca;

transportni stroški;

vzdrževanje zalog;

stroški skladiščenja;

delnih količin (angl. lot quantity);

stroški obdelave naročil in informacij.

Avtorji različno delijo logistični sistem na podsisteme. Omenili bomo delitev na 4

podsisteme (Logožar, 2004, str. 99):

nabavne logistike;

notranje logistike;

distribucijske logistike;

poprodajne logistike.

Logistika se zunaj organizacije povezuje s kupci preko obdelave naročil, njihovega

izpolnjevanja in dostave. Logistika se povezuje s transportom, skladišči, z dobavitelji in

drugimi, ki imajo vlogo v oskrbovalni verigi, znotraj organizacije pa je do določene

mere dejansko povezana z vsakim funkcionalnim področjem (Čižman, 2002, stran 27).



Leta 2013 je bila opravljena raziskava s strani The Establish Davis Logistics Cost and

Service Database (2013, str. 11), v kateri je bilo zajetih več različnih podjetij. Logistični

stroški so znašali 8,41 % prodaje. V primerjavi z letom 2012 so v letu 2013 logistični

stroški narasli v povprečju od dva do tri odstotke. Skupni logistični stroški se

povečujejo. Podjetja, ki prodajajo izdelke višjih vrednosti, še naprej manjšajo svoje

stroške, medtem ko pri podjetjih, ki prodajajo izdelke nižjih vrednosti, stroški logistike

naraščajo. Slika 2 prikazuje stroške logistike v odstotkih glede na prodajo. Iz slike je

razvidno, da največji strošek predstavlja transport, in sicer 44 %, temu sledi vzdrževanje

zalog. Administracija povzroča 3 % stroškov, obdelava naročil pa 4 %.

Slika 2: Strošek v % glede na prodajo

Vir: The Establish Davis Logistics Cost and Service Databases, 2013

V tabeli 1 vidimo, kako variirajo stroški logistike med podjetji in panogami, s katerimi

se ukvarjajo. Primeri, prikazani v tabeli, ponazarjajo, kako je relativen strošek logistike

v soodvisnosti od skupne vrednosti izdelka oziroma materiala. V tabeli je prikazan

primer cementa, ki je razmeroma poceni material, vendar so končni stroški logistike



visoki, saj znašajo 46 % vrednosti prodaje. V primeru žganih pijač, ki imajo visoko

vrednosti, pa je strošek logistike nižji in znaša 0,81 % glede na prihodke celotne prodaje

(Rushton, Croucher & Baker, 2010, str. 11).

Tabela 1: Prikaz stroškov glede na prihodke prodaje v odstotkih

Stroški glede na prihodke prodaje v odstotkih

Dejavnost

podjetja

Transportni

stroški

[%]

Stroški

skladiščenja

[%]

Stroški

vzdrževanja

zalog

[%]

Stroški

administracije

[%]

Stroški

logistike

skupaj

[%]

Pisarniška

oprema 3,2 10,7 0,87 14,77

Zdravstveni

material 1,36 9,77 0,66 0,19 11,98

Brezalkoholne

pijače 2,53 2,71 0,44 5,68

Pivo 8,16 2,82 0,56 2,19 13,74

Žgane pijače 0,37 0,27 0,07 0,1 0,81

Cement 25,20 9,10 7,10 4,60 46,00

Avtomobilski

deli 2,07 6,35 1,53 9,96

Dobava plina 9,41 2,45 0,02 11,88



Računalniška

oprema 0,45 0,10 0,29 0,05 0,88

Zdravstveno

varstvo 0,96 1,08 1,21 3,25

Kemične snovi 7,23 1,95 0,2 0,49 9,87

Oblačila 0,38 1,31 0,33 2,02

Embalaža za

hrano 3,14 3,73 0,85 7,72

Vir: prirejeno po Rushton et al., 2010, str 11-12

Knez (2013, str. 64) je mnenja, da so temeljni dejavniki, ki prežemajo sodobno

logistiko:

kakovost logistike – pri načinu izvajanja logistike ne odločajo le neposredni stroški;

zlasti pri zunanjem transportu pogosto odloča tudi kakovost izvajanja transporta;

hitrost igra veliko vlogo v neposredni povezavi z dejavnikom časa kot

povzročiteljem stroškov in slabe kakovosti;

mnogo več je govora o stroških logistike, o zmogljivostih voznih in prekladalnih

sredstev, o hitrosti transportov (kilometri na uro), o izvršenih neto in bruto tonskih

kilometrih itd., manj pa o kakovosti logističnih storitev: varnosti, točnosti,

zanesljivosti itd.

1.1 Vrste logističnih stroškov

Vsak stroškovni sistem lahko opišemo z bistvenimi elementi sistema stroškov: načinom

zajemanja stroškov, vrednotenjem posameznih stroškovnih komponent in vrednotenjem

zaloge nedokončane proizvodnje in dokončanih poslovnih učinkov (Tekavčič, 1997, str.

53).



Knez, Cedilnik & Semolič (2007, str. 136) so mnenja, da v teoriji analiziramo logistične

stroške glede na področje, kjer se pojavijo, na:

stroške nabave;

stroške skladiščenja in zalog;

stroške transporta in

ostale stroške, ki nastajajo pri izvajanju logističnih dejavnosti.

Logistične stroške je v praksi težko zajemati, saj največjo oviro predstavlja samo

določanje okvirov za te stroške. Zato si mora podjetje določiti jasne okvire in predvideti

vse točke za nastajanje teh stroškov. Sem štejemo tudi določanje izvorov stroškov,

nameščanje stroškov po stroškovnih mestih ipd. (Knez et al., 2007, str. 136).

Pomembno je, da podjetje določi stroške, ki nastajajo v celotni oskrbni verigi. Pri tem

mora poiskati odgovore na dve vprašanji (Potočnik, 2002, str. 216):

kje in koliko se materialu, polizdelku in končnemu izdelku dodaja vrednost v verigi

od dobavitelja do porabnika;

kakšni so stroški dodajanja vrednosti na vsaki stopnji v tej panogi: pri nabavi,

transportu, skladiščenju materiala, predelavi, skladiščenju končnih izdelkov in

distribuciji do odjemalcev.

Odgovore na prej omenjeni vprašanji daje podrobna analiza posameznih členov oskrbne

verige, njihovih stroškov in dodane vrednosti (Potočnik, 2002, str. 216–217):

dobavitelji so prvi člen v verigi. Večina podjetij ima omejeno število velikih

dobaviteljev, ki zagotavljajo približno 80 % vseh vhodnih materialov. Pogajanja in

partnerstvo omogočajo zmanjševanje nabavne cene, večjo kakovost in zanesljivost

dobav;

relacija dobavitelj–podjetje ponuja priložnost za številne logistične prihranke na

podlagi lokacije, časa in prevzema lastništva (v kateri fazi gibanja materiala naj

podjetje vstopi v logistični proces). V tem odnosu lahko podjetje zniža zaloge celo

do 60 % zlasti pri nabavnem partnerstvu, ki omogoča tudi prihranke zaradi

zmanjšanja števila dokumentov, izboljšanja kakovosti, znižanja nabavnih cen,



opuščanja vhodne kontrole in hitrejšega pretoka informacij pri elektronskem

povezovanju obeh partnerjev;

relacija podjetje–distributerji je naslednja faza logističnega procesa in jo pojmujemo

kot ožji sistem distribucije. Sistem distribucije je namenjen procesu dobave končnih

izdelkov do prodajnega mesta (če je treba preko skladišč in distribucijskih centrov).

Analiza distribucijskega sistema pokaže priložnosti z znižanjem zaloge,

zmanjšanjem potrebnega skladiščnega prostora, s skrajšanjem obračanja zaloge in

hitrejšim transportom;

relacija prodajalna–porabnik je končna faza logističnega procesa in njegova gonilna

sila, saj brez nakupov porabnikov ne bi bilo oskrbne verige.

1.2 Transportni stroški

Knez et al. (2007, str. 137) pravijo, da med transportne stroške zajemamo stroške

notranjega in zunanjega transporta, vendar jih v praksi zajemamo ločeno. Ti stroški

nastajajo zaradi gibanje materiala med posameznimi točkami poslovnega ali

proizvodnega procesa. Relativni delež teh stroškov je nekje med 35 % in 55 % skupnih

logističnih stroškov.

Stroški transporta predstavljajo v veliko podjetjih največji delež vseh stroškov, ki so

povezani z logistiko. Dobro zajemanje stroškov podjetju omogoča natančen pregled nad

transportnimi viri in ustrezno zaračunavanje storitev do kupcev.

Za čim boljše zajemanje transportnih stroškov moramo nujno poznati tok materiala.

Pomagamo si z analizo toka materiala. Stroški, ki jih določimo s to analizo, nam

omogočajo vsaj delni vpogled v vzroke njihovega nastanka in omogočijo določitev

možnih skritih rezerv za racionalizacijo transporta (Knez et al., 2007, str. 137).

Ogorelc (2004, str. 22) pravi, da lahko transportne stroške opazujemo s treh vidikov:

z vidika uporabnikov transportnih storitev;

z vidika transportnih podjetij;

z narodnogospodarskega vidika.



Knez et. al (2007, str. 138) trdijo: »V primeru zunanjega izvajanja aktivnosti štejemo

med stroške transporta stroške uslug oziroma storitev za izvajanje transporta.«

Prodajna cena transportne storitve je odvisna od (Angelovski & Križman, 2009, str. 47):

transportne razdalje;

teže, prostornine blaga;

odnosa bruto in neto storitve (bruto-tonski kilometri);

vrste tovora;

stopnje izkoriščenosti transportnih sredstev;

gostote transportnega omrežja;

kakovosti transportne storitve;

obsega proizvodne storitve (transportni stroški).

Topolšek (2012, str. 1) pravi: »Transport predstavlja za večino podjetij

najpomembnejši del logističnih stroškov. Transport tovora pogosto predstavlja eno do

dve tretjini vseh logističnih stroškov.«

»Pri izbiri transportnega nosilca primerjamo: elemente kakovosti transportne storitve, ki

so med seboj prepleteni in se dopolnjujejo, in ceno teh storitev« (Križman & Križman,

2008, str. 60).

Transportne stroške lahko delimo s stališča mesta, kjer nastajajo. Tako ločimo direktne

in indirektne stroške (Kaltenekar, 1993, str. 353–355):

direktni stroški so stroški same transportne dejavnosti; sem spadajo stalni stroški

(amortizacija, obresti na osnovna sredstva, zavarovanje transportnih naprav ter

drugi stalni stroški) in spremenljivi stroški (stroški energije in goriva, stroški

vzdrževanja, stroški dela, preneseni stroški);

indirektni stroški so stroški, ki nastajajo izven transportne dejavnosti in so

pogojeni z boljšim ali s slabšim funkcioniranjem transportnih služb. To so

izgube zaradi nepravočasne dostave materiala, potrebe po obratnih sredstvih in

obresti na ta sredstva zaradi zadrževanja materiala, poškodbe materiala in ljudi,

ležarine itd.



1.3 Zajemanje transportnih stroškov

Če želimo, da bo izdelana kalkulacija dejansko odražala nastale stroške, se moramo

zavedati pomembnosti zajemanja in evidentiranja stroškov v podjetju.

Vpliv stroškov logistike na poslovanje je velik. Zato je za obvladovanje teh stroškov

nujno potrebno stalno spremljanje in analiziranje (Knez et. al, 2007, str. 139).

Kako ustrezno zajemati stroške logistike, je eno težjih vprašanj za poslovni sistem.

Računovodski standardi sploh ne predpisujejo zajemanja in vodenja stroškov logistike,

za nameček se običajno temu opravilu izmikajo. Potrebno je znanje iz obeh področij,

tako iz logistično procesnega področja, kakor tudi iz osnovno ekonomsko

računovodskega (Križman & Križman, 2008, str. 95).



2 TEORIJA KALKULACIJE

Kalkulacija je računski postopek, s pomočjo katerega izračunamo lastne in prodajne

cene izdelkov ali storitev (Angelovski & Križman 2009, str. 97). Golob (2011, str. 1) pa

je mnenja, da je to hkrati razporejanje stroškov na tiste izdelke oziroma storitve, ki so

njihov nastanek povzročili, torej na stroškovne nosilce.

Potočnik (v Golob, 2011, str. 1) trdi, da je kalkulacija prav tako tudi računovodsko

poročilo, v katerem so na voljo računovodski podatki in informacije o zneskih sredstev,

o zneskih posameznih vrst stroškov, o lastni (stroškovni) ceni, o prodajni ceni ter tudi o

poslovnem izidu. Prav zato so kalkulacije osnova za poslovno ukrepanje v podjetju, saj

na podlagi kalkulacij podjetje načrtuje poslovno uspešnost, smotrno postavlja prodajne

cene in izvaja številne analize gibanja stroškovne poslovne uspešnosti.

2.1 Opredelitev kalkulacije stroškov

Kalkulacija je izrednega pomena, kot trdita Križman & Rajter (2009, str. 70), v

naslednjih primerih:

planiranju in nadziranju stroškov;

oblikovanju prodajne strategije;

napovedi poslovnega izida;

pripravi in izvajanju projektov (kjer moramo finančno ovrednotiti projekt);

pri ostalih poslovnih odločitvah.

Križman & Rajter (2009, str. 70) pravita, da je pri izdelavi kalkulacije potrebno

upoštevati sledeča načela:

načelo prilagodljivosti – podjetje izbere takšen tip kalkulacij, ki najbolj ustreza

njegovemu načinu poslovanja;

načelo natančnosti – zahteva zajetje vseh stroškov, ki jih povzroča stroškovni

nosilec;

načelo dokumentiranosti – vsi zneski, navedeni v kalkulaciji, morajo biti razvidni iz

knjigovodskih in ostalih listin v podjetju;



načelo časovne razmejitve – zajemamo vse stroške, ki so nastali v določenem

obdobju;

načelo jasnosti – kalkulacije morajo biti relativno enostavne in razumljive vsem

uporabnikom;

načelo primerljivosti – kalkulacije različnih izdelkov morajo biti medsebojno

primerljive.

2.2 Vrste kalkulacij

Za izračun lastne cene izdelka poznamo več načinov. Kalkulacije opazujemo s

časovnega vidika in z vidika cene, ki je predmet kalkulacije.

Angelovski & Križman (2009, str. 98) delita kalkulacije s časovnega vidika na:

plansko kalkulacijo ali predkalkulacijo, s pomočjo katere vnaprej predvidimo

stroške posameznih učinkov oz. stroškovnih nosilcev;

sprotno ali tekočo kalkulacijo, ki jo izračunavamo sočasno z odvijanjem poslovnega

procesa;

pokalkulacijo, s katero preverimo dejansko nastale stroške posameznih stroškovnih

nosilcev.

Za izračun lastne cene izdelka so za proizvodno podjetje pomembne naslednje vrste

kalkulacij (Angelovski & Križman, 2009, str. 9):

delitvena kalkulacija;

kalkulacija z dodatki;

kalkulacija z enakovrednimi števili;

kalkulacija vezanih ali vzporednih proizvodov;

kalkulacija po variabilnih stroških (direct costing).



Poznamo pa tudi sodobne metode kalkuliranja stroškov, ena takih je kalkulacija po

aktivnostih poslovnega procesa, tako imenovana metoda ABC (angl. Activity Based

Costing) (Kramar, 2012, str. 263).

Osnovna postavka pri ABC-metodi je, da so aktivnosti tiste, ki izrabljajo prvine

poslovnega procesa v podjetju in povzročajo stroške, proizvodi in storitve pa so le

porabniki teh aktivnosti. Posamezna aktivnost se lahko pojavi na različnih stroškovnih

mestih ter za različne učinke poslovnega procesa (Tekavčič, 1997, str. 97).

Z ABC-metodo podjetje ugotovi, katere aktivnosti povzročajo največje stroške, nato se

mora osredotočiti na te aktivnosti in nastale stroške zmanjševati. S pomočjo omenjene

metode podjetje pridobi podatke, katere aktivnosti so z vidika odjemalca in poslovnega

sistema nepotrebne (Križman & Križman, 2008, str. 85).

»Razlika med tradicionalnimi metodami in ABC metodo je v tem, da se pri prvih stroški

najprej razporedijo na posamezna stroškovna mesta in nato na posamezne stroškovne

nosilce. Pri ABC metodi se stroški najprej razporedijo na aktivnosti, nato pa na

stroškovne objekte, ki niso nujno klasični učinki (proizvodi) poslovnega procesa.

Razlika med aktivnostjo in stroškovnim mestom je ta, da se aktivnost npr. nabave lahko

pojavi tako na prodajnem, finančnem upravnem ali kakšnem drugem stroškovnem

mestu. Analiza aktivnosti tako omogoča vodstvu boljše spoznavanje povzročiteljev

stroškov, kar omogoča lažje odkrivanje rešitev za zniževanje stroškov in povečanje

uspešnosti« (Kramar, 2012, str. 263).



3 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA

V tem poglavju se bomo lotili opisa trenutnega stanja z vidika logistike v oddelku

prodaje v izbranem podjetju. Začeli bomo s celotnim pregledom dela v oddelku prodaje

s poudarkom na logističnih procesih. Nato bomo naredil analizo stroškov transporta

zunanjih izvajalcev v januarju in februarju. Na koncu bomo podali kritično analizo ter

morebitne predloge za izboljšanje trenutnega stanja.

V podjetju nastajajo tako redni kot izredni transporti, ki jih izvajajo zunanji izvajalci ali

interni prevoznik. Omenjeni transporti pa predstavljajo strošek za podjetje, ki ga je

potrebno kupcu s postopkom kalkulacije ustrezno zaračunati v končni ceni izdelka.

3.1 Proces prodaje v izbranem podjetju

Logistična dejavnost je v podjetju zajeta delno v nabavni in delno v prodajni službi,

nimajo samostojnega oddelka, ki bi zajemal zgolj logistične storitve.

Oddelek prodaje v podjetju zaposluje enajst oseb. Na čelu oddelka je direktor prodaje,

kateremu je podrejen pomočnik vodje oziroma vodja prodaje, kateremu sledijo skrbniki

ključnih kupcev. Skrbniki ključnih kupcev so odgovorni za povpraševanja po novih

artiklih iz strani kupcev ter izdelavo oziroma posredovanje ponudb kupcem. V oddelku

pa deluje tudi sedem prodajnih referentov. Prodajni referenti skrbijo za operativne

zadeve, kot so pravočasne odpreme blaga, komunikacija s kupcem in reševanje

morebitne nastale problematike v zvezi s kakovostjo dobavljenega blaga. Za iskanje

novih projektov pri obstoječih ali potencialnih novih kupcih so zadolženi skrbniki

ključnih kupcev.

Prodajni referent prejeto povpraševanje iz strani kupca pošlje kalkulantu, da mu ta

izdela kalkulacijo. Prodajni referent dokončno izdelano ponudbo ter po posvetu z

vodstvom le-to posreduje kupcu.



V primeru, da kupec potrdi ponudbo, se za prejeti projekt uredi tehnična dokumentacija

in sklene pogodba o sodelovanju med kupcem in podjetjem.

Po sklenitvi pogodbe se izvede prvo naročilo vzorčnih kosov, ki je običajno manjših

količin, izven standardnih pakirnih enot. Po potrditvi vzorcev iz strani kupca le-ta

sprosti serijsko proizvodnjo za določen izdelek, za katerega pričnejo tedensko prihajati

načrti, na katerih se nahaja naročilo za izključno določen izdelek. S tem je podjetju

omogočeno dolgoročno planiranje materiala in delovne sile. Po prejetju naročila

prodajni referent preveri, ali se kupec drži pogojev, ki so bili sklenjeni s pogodbo, in

šele nato vnese naročilo v informacijski sistem Baan VI.

Informacijski sistem Baan VI je sistem, ki uporablja informacijsko tehnologijo za

zajemanje, prenašanje, shranjevanje, ustvarjanje in izpisovanje informacij in podatkov,

potrebnih za izvajanje in upravljanje dejavnosti posameznega dela organizacije ali

organizacije kot celote (Popit, 2014, str. 9).

3.1.1 Obdelava naročil in načrtov kupcev

Obdelava naročil se od kupca do kupca razlikuje, nekateri pošiljajo nabavne načrte,

drugi pa nabavne naloge.1 Izbrano podjetje prejema tako prodajna naročila kot prodajne

načrte. Razlika med enim in drugim je, da so prodajna naročila enkratna in običajno za

manjše količine. Prodajne načrte pa podjetje prejema tedensko za serijsko proizvodnjo.

Pri tem je izrednega pomena, da je naročilo dosledno vneseno v informacijski sistem,

saj se v nasprotnem primeru pojavijo nepredvideni dogodki, ki med drugim povzročijo

tudi izredne transporte.

Prodajni načrti posameznih kupcev tedensko prihajajo v podjetje. Najprej je načrte

potrebno opremiti z interno šifro naročenega izdelka. V informacijskem sistemu Baan

VI se v seji prodajni načrti poišče iskana šifra izdelka. Temu sledi kreiranje nove verzije

prodajnega načrta. Zatem sledi vnos fiksnega in planiranega horizonta, ki se razlikuje

1 Za nabavne naloge in nabavne načrte izbrano podjetje na prodajni strani uporablja izraza prodajna naročila in

prodajni načrti, tako bomo ta dva izraza uporabljali v nadaljevanju.



od kupca do kupca. Znotraj fiksnega horizonta kupec ne sme spreminjati naročenih

količin in rokov dobave končnih izdelkov. S tem se izognemo porušitvi plana

proizvodnje in materialne oskrbe ter posledično izrednim transportom. Za vnosom

horizontov sledi vnašanje naročenih količin in predvidenih datumov prejema izdelkov h

kupcu. Po končanem kreiranem vnosu se prodajni načrt še sistemsko potrdi. Ta

prodajni načrt se v fizični obliki preda v pregled v plansko službo. Planska služba

poskrbi za ustrezno planiranje materiala in delovne sile v skladu z razpoložljivimi

proizvodnimi kapacitetami.

Podjetje je že začelo z uvajanjem elektronskega prenosa podatkov prodajnih načrtov iz

strani kupca v informacijski sistem Baan VI. V praksi to pomeni, da kupec pošlje

prodajne načrte v svoji obliki v izbrano podjetje. Služba informatike te različne oblike

pretvori, da se lahko avtomatsko prenesejo v informacijski sistem podjetja. Vse, kar

mora prodajni referent nato storiti, je, da te načrte potrdi v samem sistemu. S to metodo

se izloči ročen vnos podatkov v informacijski sistem in s tem posledično tudi morebitne

napake pri ročnem vnosu.

V primeru, da kupec pošlje kratkoročno naročilo, je le-to potrebno posebej obravnavati

in v planski službi preveriti naslednje:

možnost izdelave elektronike v želenem roku, ki ga je navedel kupec;

ali je material, ki je potreben za izdelavo samega izdelka, na razpolago v skladišču;

zmožnost proizvodnih kapacitet, da izdelek izdela do želenega termina.

Po potrditvi vseh zgoraj navedenih pogojev iz strani planske službe prodajni referent

obvesti kupca, da je mogoče izvesti naročilo in ga seznani z morebitnimi dodatnimi

stroški transporta.

3.2 Transportne poti izdelkov h kupcu

Podjetje izvaža izdelke na evropske trge, v države tretjega sveta in na domači slovenski

trg.



Za realizacijo želje in potrebe kupca, dogovorjene v pogodbi, je potrebno proizvedene

izdelke z najustreznejšim transportom premestiti iz skladišča gotovih izdelkov v

podjetju do namembne točke, to je skladišče kupca.

V podjetju uporabljajo več načinov transporta za premeščanje blaga iz ene točke v

drugo.

Podjetje kupcem dostavlja blago s pomočjo treh transportnih zvrsti, in sicer:

s cestnim transportom;

z ladijskim transportom;

z zračnim transportom.

Pri oskrbi kupca z blagom prevladuje cestni transport, ki je najpogosteje izveden s

kombijem.

Cestne transporte v podjetju izvaja en interni prevoznik in sedem zunanjih. Pomembno

vlogo vsekakor predstavljata točnost in kvaliteta transporta. Tranzitni časi so na

področju Evrope en dan. To pomeni, da se v roku enega dne blago odpremi iz podjetja

do kupca.

Podjetje uporablja ladijski način transporta za pošiljanje blaga kupcem na območju

Kitajske. Pri ladijskih transportih za področje izvoza za tretji svet izbrano podjetje

trenutno posluje z dvema večjima logističnima poslovnima partnerjema. Z vidika

stroškov je prioriteta, da se blago pošlje z ladijskim transportom in ne z zračnim

transportom.

Podjetje uporablja tudi zračni način transporta. Blago pošljejo z letalskim prevozom do

kupca v primeru, da je bilo njegovo naročilo kratkoročno. Druga opcija pa je, da

podjetje ni pravočasno dobilo materiala v skladišče, da bi lahko proizvodnja nemoteno

stekla. Cene letalskih prevozov so nekoliko višje zaradi različnih pristojbin in taks. Pri

ceni letalskega prevoza predstavlja pomembno vlogo volumenska teža.



V nadaljevanju se bomo osredotočili samo na cestno zvrst transporta.

Redni cestni transport je organiziran tako, da ga izvede interni prevoznik ali pa storitev

transporta opravi zunanji izvajalec.

Redni cestni transport vsebuje sedem transportnih poti:

področje Slovenije;

evropski trgi, ki so razdeljeni na naslednja območja:

o Nemčija Zahod;

o Nemčija Vzhod / Poljska / Češka;

o Nemčija Sever;

o Anglija;

o Švedska.

države tretjega sveta.

Podjetje ima izdelano interno preglednico dobav kupcem po dnevih (Tabela 2:

Preglednica dobav kupcem po dnevih). Iz tabele je razvidno, kdaj se vršijo odpreme k

posameznim kupcem. S tem načinom dela so v podjetju optimizirane in natančno

definirane tako imenovane redne transportne poti.

Tabela 2: Preglednica dobav kupcem po dnevih

Preglednica dobav kupcem po dnevih

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek

Domači trg K1 / Slo K2 / Slo K1 / Slo K2 / Slo



Evropski

trg

K14 / Eu,

K11 / Eu,

K13 / Eu

K1 / Eu,

K2 / Eu,

K3 / Eu,

K4 / Eu,

K5 / Eu,

K6 / Eu,

K7 / Eu,

K8 / Eu,

K9 / Eu,

K10 / Eu,

K11 / Eu

K25 / Eu,

K21 / Eu,

K12 / Eu,

K22 / Eu,

K23 / Eu,

K 24 / Eu

Tretje

države

K1 / Ts,

K2 / Ts,

K3 / Ts,

K4 / Ts,

K5 / Ts,

K6 / Ts,

K7 / Ts,

K8 / Ts,

K9 / Ts

Vir: Izbrano podjetje, 2013b

Za vsak koledarski teden se nastavi nova preglednica (Tabela 3), v katero prodajni

referenti vpisujejo odpreme h kupcem. Na podlagi naročil in proizvedenih izdelkov

prodajni referent v preglednico vnese naslednje:

časovni termin dostave izdelkov h kupcu;

točno količino naročenih izdelkov in;

kupca, za katerega ima predvideno odpremo.

Tabela 3: Preglednica dobav kupcem po dnevih za koledarski teden x

Preglednica dobav kupcem po dnevih

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek

Domači trg



Nemčija VZHOD

Poljska

Češka

Madžarska

Avstrija

Nemčija ZAHOD

Nemčija SEVER

Tretje države

Ostale države:

UK

Italija

Švedska

Vir: Izbrano podjetje, 2013c

Ta preglednica služi osebi, odgovorni za logistiko, za planiranje transportov v oddelku

prodaje. Tako na podlagi te preglednice organizira izvršitev odpreme. Naknadno je

potrebno uskladiti vse zadeve, kot so:

poklicati šoferje oziroma prevoznike;

sporočiti relacije;

termine;

teže, oziroma količine blaga, ki ga mora prevoznik prepeljati do kupcev.

Na začetku delovnega tedna prodajni referent, ki skrbi za logistiko, organizira transporte

za tekoči teden. Transporte planira na podlagi interne preglednice dobav kupcem po

dnevih , ki je razvidna iz tabele 2. V tabeli 2 so v prvi koloni opredeljene transportne

poti, katerim sledijo delovni dnevi tedna. Na podlagi ustrezne transportne poti prodajni

referent vnese kupca na dan, ko mora biti izvedena odprema blaga.



Za odpremo je potrebno pripraviti dokumentacijo, ki je odvisna od tega, kam je blago

namenjeno:

račun;

odpremnica;

tovorni list oziroma CMR;

izdajna dokumentacija.

Zgoraj našteta dokumentacija je obvezna za vsako odpremo, saj potuje s šoferjem,

vključno z blagom do kupca. Obstajajo določene izjeme za nekatere države. Pri odpremi

v Turčijo je potrebno priložiti še ATR 1. To je carinski dokument, ki se uporablja za

trgovanje med državami EU in Turčijo.

Posebnosti veljajo tudi pri trgovanju z državami izven Evropske unije, saj je blago

potrebno še ocariniti, zato taki pošiljki prilagajo še izvozno deklaracijo.

Zelo pomembno vlogo pri odpremah predstavljajo logistični podatki pošiljke:

dolžina, širina, višina ter teža paketa, pošiljke oziroma palete.

Te podatke si prodajni referent priskrbi iz skladišča gotovih izdelkov. Ko se v skladišču

pripravlja pošiljka za odpremo izdelkov h kupcu, je potrebno pridobiti zgoraj naštete

podatke in posredovanje le-teh prodajnemu referentu. Prodajni referent v skladu s

pravili pripravi dokumentacijo za odpremo izdelkov h kupcu.

Na prodajnem računu je prav tako navedeno, ali je blago odpremljeno zgolj v kartonski

embalaži ali na paleti. Vse to je natančno določeno s standardi v pogodbi med kupcem

in izbranim podjetjem.

Razen cestnih transportov se blago do končnega kupca pošilja tudi z letalskimi ali

ladijskimi transporti.

Z vsakim kupcem ima podjetje sklenjen logistični sporazum. V logističnem sporazumu

je navedeno, kolikokrat na teden bo kupcu blago dostavljeno in minimalna količina



naročanja blaga. Določen je tudi dan, kdaj se izvaja dostava in točen naslov dostave. V

tem sporazumu sta opredeljeni tudi pakirna enota in embalaža.

V podjetju se uvaja aneks k pogodbi za fiksna in planirana obdobja – torej, natančno

določena obdobja, kdaj so naročila zamrznjena, kar pomeni, da jih ni več mogoče

spreminjati, in obdobja, do kdaj se naročila še lahko spreminjajo in so zgolj planirana. S

tem bi se podjetje zaščitilo pred spremembami naročil s strani kupca – torej nenadnemu

povečanju oziroma zmanjšanju naročenih količin in spremembi terminov, kar pa za

podjetje pomeni zgolj dodatne stroške in usklajevanje s proizvodnjo in z izrednimi

stroški prevozov.

3.3 Transporti zunanjih – eksternih prevoznikov

Kot smo že omenili, velik delež transportov za podjetje izvajajo zunanji izvajalci

transportnih storitev.

Cestne transporte za podjetje izvaja 7 zunanjih prevoznikov, s katerimi ima sklenjeno že

večletno poslovanje. Za transporte, ki jih podjetje daje v izvajanje zunanjim izvajalcem,

je značilno, da se izvajajo na podlagi preglednice dobav kupcem po dnevih. Pri

planiranju transportov prodajni referent, odgovoren za logistiko, skrbi, da je strošek

transporta maksimalno en odstotek od vrednosti pošiljke. S tem samo dodatno preveri,

da strošek transporta ne znaša več, kot je zaračunano kupcu v kalkulaciji. Vsak

izvajalec transportov ima svojo transportno pot, na kateri izvaja transporte. Transport se

izvaja s kombiji, ki so v povprečju nosilnosti 1,2 tone in imajo tri, šest ali sedem

paletnih mest. Strošek samega transporta je znan in znaša 0,4 € po kilometru (Klaneček,

osebna komunikacija, 15. december 2014). V podjetju imajo, kot že omenjeno, izdelano

preglednico rednih transportnih poti po dnevih. Redni transport vsebuje sedem

transportnih poti.

Zunanji izvajalci izvajajo eksterne cestne transporte ob torkih, sredah, četrtkih in petkih.

Za kupce na območju evropskih trgov je odprema ob torkih, sredah in petkih. Za kupce

v državah tretjega sveta se odpreme izvajajo ob četrtkih.



Pri samem transportu lahko pride do prometnih zamaškov, nesreč ali kakšnih drugih

dejavnikov, ki preprečijo pravočasno oskrbo kupca z izdelki. Ob takšnih dogodkih

prevoznik obvesti prodajnega referenta v podjetju, da le-ta sporoči informacijo kupcu.

3.4 Transporti internega prevoznika

V podjetju se del transportov izvaja z lastnim voznim parkom. Interni vozni park

podjetja je sestavljen iz enega kombiniranega vozila, nosilnosti 1,2 tone. Zaposlen je en

šofer, ki opravlja transport na podlagi preglednice dobav kupcem po dnevih. Vožnje mu

dodeli prodajni referent, ki je odgovoren za planiranje transportov.

Strošek transporta internega prevoznika predstavljajo:

plača delavca (kamor spadajo tudi dnevnice);

amortizacija vozila;

pogonsko gorivo;

cestnine;

ostali stroški.

Stroškov transporta internega prevoznika podjetje ne spremlja. Podatke o stroških

transportov je mogoče pridobiti iz informacijskega sistema s strani finančno-

računovodske službe. V to skupino stroškov spadajo tudi službene poti ostalih

zaposlenih v podjetju in drugi transporti. Tako ni natančnega pregleda o stroških

transporta internega prevoznika, saj se našteti stroški v finančno-računovodski službi

vodijo pod enim stroškovnim mestom.

Interni transporti se izvajajo redno vsak ponedeljek, torek in sredo. V ponedeljek in

torek interni prevoznik oskrbuje slovenske kupce z blagom. Vsako sredo pa pelje blago

po standardni optimizirani transportni poti na sever Nemčije.

3.5 Postopek kalkulacije in strošek transporta



Izbrano podjetje izdeluje kalkulacije za posamezne artikle po metodi, ki jo je določil

zastopnik podjetja. Ta metoda je poslovna skrivnost in je ni mogoče razkriti. Izdelujejo

tako odprte kot zaprte kalkulacije. Pri odprti kalkulaciji so vidne cene za vsak

posamezen material, medtem ko je pri zaprti kalkulaciji ta podatek podan kot skupen

strošek materiala.

V nadaljevanju bomo opisali postopek pridobitve novega projekta oziroma izdelka, pri

katerem je pomembna postavka tudi transportni strošek, saj je končne izdelke potrebno

dostaviti do kupca.

Prva aktivnost pred sklenitvijo novega posla je pregled povpraševanja po novem

izdelku, posredovanega s strani kupca. Povpraševanje vsebuje kosovnico oziroma

sestavnico, ki predstavlja količino in vrsto komponent, iz katerih je sestavljena

elektronika oz. kupčev izdelek, ter tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidna sestava

samega izdelka. Kalkulant na podlagi kosovnice oziroma sestavnice pripravi podatke o

komponentah, ki se v podjetju že naročujejo za že obstoječe končne izdelke, in za

komponente, ki se trenutno še ne naročujejo. Podatek o novih komponentah je potrebno

posredovati v oddelek nabave, da nabavni referent pridobi cene za te komponente, ki

bodo sestavljale nov izdelek. Na podlagi teh prejetih podatkov kalkulant izdela

kalkulacijo za nov izdelek.

Vrednost novega izdelka sestavljajo:

cene posameznih komponent oz. materiala;

strošek izdelave izdelka lahko predstavljajo operacije:

o razrez panela;

o ročno vlaganje elektronskih elementov;

o strojno spajkanje;

o nalaganje SMD elementov;

o avtomatska optična kontrola;

o optična kontrola;

o funkcionalna kontrola;

o pakiranje končnih izdelkov v embalažo.



stroški administracije;

strošek transporta novega izdelka h kupcu;

strošek embalaže;

Možni stroški so še:

stroški financiranja, v kolikor se kupec odloči za varnostno zalogo;

stroški razvoja v primeru, da je bil razvoj izdelka opravljen v izbranem podjetju.

Pri vsakem novem izdelku se pojavijo tudi tako imenovani enkratni stroški, ki so

potrebni za začetek izdelave novega izdelka. Sem spadajo predvsem stroški za izdelavo

namenskih priprav in orodij, ki so potrebna za izdelavo oziroma funkcionalno ali

končno kontrolo izdelka. Ti stroški praviloma niso vključeni v ceno posameznega

izdelka, ampak se kupcu ponudijo ločeno. Rezultat kalkulacije je prodajna cena na kos

elektronike.

Pri sestavljanju kalkulacije je pomembna tudi postavka stroškov transporta. Za

kalkulanta je ključnega pomena poznavanje transportnih klavzul, ki določajo pogoje

poslovanja med poslovnimi partnerji. V kalkulaciji je točno zavedena klavzula, ki

opredeljuje transport za določen izdelek. V kalkulaciji je zavedeno, kolikokrat tedensko

se bo minimalna količina naročenega blaga dostavljala h kupcu.

Problem nastaja pri pripravljanju nove kalkulacije za določen izdelek. Kalkulant zaradi

preobremenjenosti oziroma rutinskega dela ne preveri točnega podatka o strošku

transporta za novo lokacijo. V kalkulacijo se po občutku določi odstotek stroška

transporta v smislu, da se v okolico te lokacije tako že dostavlja blago.

Postopek, kako določijo strošek transporta, ostaja poslovna skrivnost in nam je zaradi

razkrivanja podatkov niso razkrili. Razlikuje se glede na:

kupca;

količino;

razdaljo;

vrednosti samega izdelka.



Pri določanju višine transportnega stroška kalkulant upošteva podatek, koliko znaša

strošek transporta znotraj evropske skupnosti, torej 0,40 € po prevoženem kilometru. V

primeru, da je kupec zunaj Evropske skupnosti, je strošek transporta drugače oblikovan,

saj vključuje še strošek carinjenja blaga. Prav tako kalkulant pozna obstoječe redne

transportne poti, po katerih podjetje že oskrbuje kupce z blago (Klaneček, osebna

komunikacija, 6. december 2014).



4 KRITIČNA ANALIZA TRANSPORTNIH STROŠKOV,

ZAJETIH V KONČNI CENI IZDELKA

Za pridobitev konkretnih podatkov za analizo je bilo potrebno naslednje:

pridobitev internega urnika transportov v podjetju;

pridobitev podatkov o stroških rednih transportov za mesec januar in februar iz

finančno-računovodske službe. Ti podatki so bili izvzeti iz informacijskega sistema

Baan VI;

za pridobitev teh podatkov je bilo potrebno podatke iskati tudi v fasciklih, v katerih

so fizično odloženi računi posameznih prevoznikov. Vsi ti pridobljeni podatki

predstavljajo bazo za nadaljnjo delo in analize.

Podatki so razvrščeni po:

prevoznikih;

po kupcih;

mesecih;

po trgih (domači, tuji, tretje države).

Nadaljnja analiza bo zajemala zgolj stroške cestnih transportov zunanjih izvajalcev, kot

že omenjeno za internega prevoznika podjetje stroška ne zajema. V primeru, da je za

določenega kupca izvajal transporte tako zunanji kot interni izvajalec, smo le-tega iz

analize izločili, saj nismo imeli konkretnega podatka o strošku transporta.

4.1 Stroški transporta

Dostava izdelkov iz omenjenega podjetja h kupcu je povezana s stroški, ki jih je

potrebno kupcu tudi ustrezno poračunati. V izbranem podjetju pri transportu blaga

nastajajo tako redni kot izredni transportni stroški.



Pod besedo redni transportni stroški razumemo stroške, ki nastanejo v okviru redne

transportne poti, ki je v skladu z urnikom odprema izdelkov na podlagi naročil kupcev.

Stroški izrednih transportnih poti pa obsegajo primere, ko zaradi najrazličnejših

razlogov podjetje ne uspe pravočasno izdelati končnih izdelkov. V odvisnosti od

količine blaga z izrednim transportom se podjetje odloči za način, kako dostaviti blago

h kupcu. V primeru, da so količine manjše, se podjetje poslužuje storitev ponudnikov

hitre pošte. V primeru večjih količin podjetje naroči prevoz pri enem izmed rednih

prevoznikov ali pa prevoz opravi interni prevoznik. Stroški teh transportov se imenujejo

izredni transportni stroški, ki so praviloma veliko višji od rednih transportnih stroškov.

4.2 Stroški izrednih transportnih poti

V podjetju so včasih potrebni tudi izredni transporti, ki pa za podjetje predstavljajo višji

strošek. Izredni transport je vsak transport, ki ni v skladu s katero izmed standardnih

rednih transportnih poti.

Izredni transportni stroški nastanejo, ko se pojavijo izredni, nepredvideni dogodki, ki so

najpogosteje zaradi:

zastojev v proizvodnji;

okvare strojev;

zamud pri prejetju materiala za proizvodnjo;

kadar kupec pošlje kratkoročno naročilo.

Te stroške transportov predstavljajo stroški, ki nastanejo zaradi transporta, ki je

organiziran s pomočjo hitre pošte ali obstoječega zunanjega izvajalca transportov. Vsi

omenjeni stroški se evidentirajo v preglednici izrednih transportnih stroškov. V

omenjeno preglednico je vnesen tudi vzrok, zakaj je prišlo do izvedbe le-tega in

podatek, kdo krije strošek izvedbe. Če je naročnik izrednega prevoza kupec, potem sam

krije dodaten strošek.



Izreden transport se izvede tudi takrat, kadar kupec pošlje kratkoročno naročilo oziroma

ko kupec želi, da mu blago dostavijo prej, kot je dogovorjeno. O stroških takega

transporta je potrebno kupca predhodno seznaniti, saj mora ta strošek potrditi.

Izredni transporti se izvedejo tudi za pošiljanje vzorcev, ki niso bili izdelani, da bi jih

lahko poslali z redno pošiljko, in za pošiljanje elektronik v analizo h kupcu.

Storitve izrednih transportov izvajajo trije ponudniki hitre pošte: UPS, DHL in DPD.

Večino izrednih transportov opravlja storitveno podjetje UPS. Ta v podjetju odlaga

oziroma pobira pošiljke dvakrat dnevno, in sicer ob dvanajsti in ob šestnajsti uri.

Izredni transport prodajni referent naroči preko UPS-portala. Izpolniti je potrebno

natančne podatke o pošiljatelju, paketu, prejemniku paketa in terminu.

Slika 3: Strošek izrednih transportov v letu 2013

Vir: Izbrano podjetje, 2013d

Slika 3 prikazuje stroške za področje izrednih transportov, ki so bili izvedeni v letu

2013. Hkrati lahko opazujemo paralelno primerjavo z letom poprej. S svetlo modro

barvo je označen strošek transporta izrednih prevozov za leto 2012, s temno modro pa

za leto 2013. Ugotovimo, da je višina stroškov različno naraščala in padala skozi leto

2012, kakor tudi leto 2013. Veliko odstopanje ponazarja podatek o izredno visokih

stroških v mesecu avgustu leta 2012.

V letu 2014 je bila v podjetju uvedena novost, da se stroške izrednih transportov

spremlja na posebej odprtem kontu. V oddelku prodaje je vodja prodaje zadolžen, da

mora na račun izvajalca transportnih storitev dopisati podatek o izrednem transportu. Na



podlagi te informacije likvidatorji v finančno-računovodski službi natančno vedo, na

kateri konto likvidirati račun. Stroške izrednih cestnih transportov, ki jih plača kupec,

mu preknjižijo in pošljejo račun po pošti.

Slika 4: UPS portal

Vir: UPS, 2013

4.3 Strošek rednih transportnih poti zunanjih izvajalcev

Redne transportne poti so vnaprej definirane in se izvajajo po točno določeni relaciji ob

določenem dnevu. Stroški, ki nastanejo na rednih transportnih poteh, so vnaprej

planirani in kupcu zaračunani v končni ceni izdelka.

V podjetju oddelek prodaje spremlja redne transportne stroške zunanjih izvajalcev (glej

v preglednici Tabela 4: Redni transportni stroški). Stroški so prikazani v tonskih evrih

in razporejeni po mesecih za tekoče leto 2013. Za primerjavo in lažje merjenje nastalih

stroškov tabela vsebuje tudi podatke za preteklo leto 2012. V zadnjih dveh stolpcih pa

vidimo rezultat primerjave med lanskim in letošnjim stanjem stroškov.



Transportni stroški obsegajo zgolj stroške odprem iz skladišča gotovih izdelkov h

kupcu, ki so jih za podjetje opravili zunanji izvajalci. Predstavljen je le strošek samega

transporta, brez vključenih stroškov pakiranja, obdelave naročil kupca itd.

Z vidika podjetja je transportni strošek znesek, ki ga plača prevozniku za opravljeno

storitev. Na podlagi števila kilometrov se ovrednoti vrednost prevoza v denarni enoti za

opravljeno storitev na določeni relaciji.

Tabela 4: Redni transportni stroški

Redni transportni stroški v T€

2012 2013 ∆ ∆ - %

Januar 28.363 € 23.502 € -4.861 € -17%

Februar 35.720 € 25.280 € -10.440 € -29%

Marec 28.855 € 22.717 € -6.138 € -21%

April 24.193 € 25.626 € 1.433 € 6%

Maj 25.989 € 22.210 € -3.779 € -15%

Junij 23.512 € 25.485 € 1.973 € 8%

Julij 23.219 € 25.747 € 2.528 € 11%

Avgust 20.954 € 26.548 € 5.594 € 27%

September 25.613 € 23.368 € -2.245 € -9%



Oktober 24.279 € 25.227 € 948 € 4%

November 23.730 € 21.433 € -2.297 € -10%

December 17.864 € 15.496 € -2.368 € -13%

Skupaj 302.291 € 282.639 € -19.652 €

Povprečno na mesec 25.191 € 23.553 € -1.638 € -7%

Vir: Izbrano podjetje, 2013e

Zgornja tabela prikazuje transportne stroške, ki so jih zabeležili v oddelku prodaje v letu

2013, obenem pa je vidna tudi primerjava s preteklim letom. Tabela zajema transportne

stroške rednih transportnih poti zunanjih izvajalcev. Iz tabele je razvidno, da so

transportne stroške optimizirali, saj so se le-ti zmanjšali v primerjavi s preteklim letom.

Optimizacijo so dosegli z dobro formiranimi transportnimi potmi in združevanjem

transportov.

4.4 Transportni stroški zunanjih izvajalcev v mesecu januarju

Najprej bo prikazan strošek cestnih transportov zunanjih izvajalcev za mesec januar v

letu 2013.

Tabela 5 prikazuje zbrane transporte na domačih trgih, v Evropi in državah tretjega

sveta. Transporte so opravljali različni zunanji izvajalci transportnih storitev. Prikazan

je tudi strošek opravljenega transporta. Vsi opravljeni transporti iz stroškovnega vidika

znašajo 23.502 €.

Tabela 5: Strošek transportov za mesec januar



JANUAR

Relacija Prevoznik Znesek v € %

Domači

Prevoznik 4 908 € 4



Skupaj 1.400 € 6

Evropski

Prevoznik 4 3.492 € 15



Prevoznik 3 0 € 0


Skupaj 18.970 € 81

Tretje države Prevoznik 2 0 € 0


Skupaj 3.132 € 13



Skupen strošek: 23.502€ 100 %

Iz tabele 5 je razvidno, da so stroški transportov za domače trge znašali 1.400 €, kar

predstavlja 6 % skupnih mesečnih stroškov v višini 23.502 €. Za evropske trge znašajo

18.970 €, kar predstavlja 81 % skupnih mesečnih stroškov v višini 23.502 € in za

države tretjega sveta znašajo 3.132 €, kar znese 13 % skupnih mesečnih stroškov v

višini 23.502 €.

Slika 5 prikazuje stroške transportov za mesec januar. Največ stroškov so povzročili

transporti k evropskim kupcem, katerim sledijo stroški v države tretjega sveta.

Transportni stroški do kupcev na domačem trgu so bili najnižji, kar je pričakovano, saj

so relacije do njih najkrajše. Slika 5 prikazuje tudi deleže transportov v odstotkih za

mesec januar. Tudi iz tega grafa je razvidno, da je kar 81 % stroškov transportov

odpadlo na kupce evropskih trgov, najmanj pa na kupce domačega trga.

Slika 5: Grafični prikaz transportov za mesec januar v evrih in odstotkih



4.5 Transportni stroški zunanjih izvajalcev v mesecu februarju

Prikazan bo strošek cestnih transportov zunanjih izvajalcev za mesec februar leta 2013.

Tabela 6 prikazuje zbrane stroške transportov na domačih trgih, v Evropi in državah

tretjega sveta. Transporte so opravljali različni zunanji izvajalci transportnih storitev.

Prikazan je tudi strošek opravljenih transportov, ki so znašali 25.280 €.

Tabela 6: Strošek transportov za mesec februar

Relacija Prevoznik Znesek v € %

Domači

Prevoznik 4 483 € 1,9 %

Prevoznik 2 116 € 0,5 %

Prevoznik 5 108 € 0,4 %

Skupaj 707 € 2,8 %

Evropski

Prevoznik 2 8.683 € 34,3 %

Prevoznik 5 6.868 € 27,2 %

Prevoznik 1 3.490 € 13,8 %

Prevoznik 4 2.080 € 8,2 %

Prevoznik 3 300 € 1,2 %



Skupaj 21.421 € 84,7 %

Tretje države Prevoznik 5 3.152 € 12,5 %

Skupaj 3.152 € 12,5 %

Skupen strošek: 25.280 € 100 %

Iz tabele 6 je razvidno, da so stroški transportov za domače trge znašali 707 €, kar

predstavlja 2,8 % skupnih mesečnih stroškov. Za evropske trge so znašali 21.421 €, kar

predstavlja 84,7 %, in za države tretjega sveta 3.152 €, kar znese 12,5 % skupnih

mesečnih stroškov v višini 25.280 €.

Slika 6 prikazuje zneske transportov za mesec februar. Največ stroškov so povzročili

transporti k evropskim kupcem, katerim sledijo stroški v države tretjega sveta.

Transportni stroški do kupcev na domačem trgu so bili najnižji, kar je pričakovano, saj

so relacije do njih najkrajše.

Slika 6: Grafični prikaz transportov za mesec februar v evrih in odstotkih



Slika 6 prikazuje transporte v odstotkih za mesec februar. Enako kot v januarju tudi v

februarju najvišji odstotek predstavljajo stroški transportov kupcev na evropskih trgih,

in sicer 85 %. Sledijo stroški transportov kupcev v tretjih državah in na koncu domači

trgi.

Temu je sledila nadaljnja analiza. Stroškom transporta smo v dodaten stolpec dodali še

vrednost realizacije prodaje po posameznih kupcih za meseca januar in februar. Za

pridobitev točnih rezultatov je bilo potrebno izločiti tiste kupce, za katere izvajajo

transporte tako interni kot zunanji prevozniki. Razlog za izločitev je, da pri teh kupcih

ni mogoče določiti višine stroška opravljenih transportnih storitev. Kot smo že omenili,

podjetje nima ovrednotenega stroška transporta, ki ga povzroča interni prevoznik. V

podjetju ne zajemajo stroška internih transportov in tako tega stroška ni mogoče

vrednostno določiti.

Za pridobitev končnih realnih podatkov je tako ostalo majhno število kupcev. V spodnji

tabeli številka 7 so prikazani kupci, za katere izvajajo transporte zgolj zunanji izvajalci

transportov.

Tabela 7: Strošek transporta zunanjih izvajalcev glede na vrednost realizacije prodaje

za posameznega kupca za mesec januar in februar

Prevoznik

Trg

Kupec P2 P5 P1 P3 Znesek Realizacija

prodaje

% od

realizacije

prodaje

Evro

psk

i tr

g

K14/ Eu

536 €

536 € 302.961 € 0,18 %

K11 / Eu

6.150 €

6.150 € 576.023 € 1,07 %



K13 / Eu

5.738 €

5.738 € 792.002 € 0,72 %

K22 / Eu 1.500 € 4.950 € 6.450 € 649.972 € 0,99 %

K23 / Eu

300 € 300 € 38.091 € 0,79 %

K21 / Eu 456 €

456 € 39.641 € 1,15 %

K24 / Eu

1.590 €

1.590 € 213.795 € 0,74 %

Tre

tje

drž

ave

K7 / Ts

1.707 €

1.707 € 66.474 € 2,57 %

K9 / Ts

4.043 €

4.043 € 269.798 € 1,50 %

Tabela 7 prikazuje razdelane stroške za določene kupce, dneve in njim pripadajoče

prevoznike za meseca januar in februar 2013. Podatek o vrednosti realizacije prodaje

obsega podatke za vrednost realiziranih proizvodov za meseca januar in februar 2013.

Odpreme blaga so bile izvedene ob torkih, petkih in četrtkih.

V januarju in februarju je bila ob torkih izvedena odprema za naslednje kupce: K14/ Eu,

K11/ Eu, K22/Eu in K13/ Eu. Transporte je v celoti izvajal prevoznik P5. Za kupca

K14/ Eu so stroški transporta znašali 536 evrov. Vrednost realizacije prodaje je za

kupca K14/Eu za januar in februar znašala 302.961 €. Za pridobitev končnega rezultata

smo delili strošek transporta in realizacijo prodaje le-tega ter dobili podatek 0,18 %. Ta

podatek pomeni, da je pri vrednosti realizacije prodaje za omenjenega kupca strošek

transporta znašal 0,18 %. Pri kupcu K11/Eu je strošek transporta znašal 6.150 €,

realizacija prodaje pa je bila 576.023 €, kar po preračunu znese 1,07 %. Kupcu K13/ Eu

so izdelke dostavljali ob torkih, prav tako s prevoznikom P5. Strošek transporta, ki ga je

prevoznik zaračunal izbranemu podjetju, je znašal 5.738 €. Omenjeni kupec je v obeh

mesecih dosegel vrednost realizacije prodaje v vrednosti 649.972 €. Izračun pokaže, da

je strošek transporta 0,72 % celotne vrednosti realizacije prodaje za oba meseca. Kupci,



ki jih je podjetje oskrbovalo ob petkih, so K22/Eu, K23/Eu, K21/Eu in K24/Eu.

Odpreme za kupce iz držav tretjega sveta je podjetje izvajalo ob četrtkih. Pri kupcu

K7/Ts smo raziskali vzrok visokega odstopanja stroškov transporta glede vrednosti

realizacije. Ugotovljeno je bilo, da je vzrok visokega odstopanja zaradi izrednega

transporta.

Na podlagi te analize ugotovimo, da je v ceni elektronike upoštevan strošek transporta

na relaciji omenjeno podjetje–kupec in znaša v povprečju maksimalno 1 % prodajne

vrednosti blaga.

Ugotovimo tudi, da je z optimizacijo transportov mogoče prihraniti pri stroških

transporta. Rezultati analize kažejo, da so pri posameznih kupcih odstotki stroška

transporta glede na vrednost realizacije prodaje nižji od 1 %. Kadar je odstotek stroškov

transporta višji od maksimalno sprejemljivega, bi kupcu v pogodbi predlagali drugačno

pariteto, na primer EXW (kar pomeni, da si kupec sam organizira dvig blaga). Od

povprečja izstopajo evropski kupci, do katerih vodijo dobro optimizirane transportne

poti, saj stroški transportov znašajo manj kot en odstotek glede na vrednost realizacije

prodaje.

Omenjeni strošek glede na vrednost realizacije prodaje blaga predstavlja zgolj strošek

transporta in ne ostalih stroškov pakiranja, embalaže, skladiščenja, priprave blaga, ki so

zajeti v kalkulaciji izdelka.

4.6 Primerjava stroška transporta, zaračunanega v končni ceni

izdelka, in dejanskega stroška transporta

Na podlagi tabele 7 iz predhodnega poglavja smo naredili analizo razlike med

izračunanim odstotkom stroška transporta glede na vrednost realizacije prodaje ter

dejanskim stroškom transporta, ki so zaračunani kupcu v končni ceni izdelka.

Tabela številka 8 prikazuje rezultat analize stroškov transporta zunanjih izvajalcev. Prvi

stolpec prikazuje kupce, drugi stolpec prikazuje strošek transporta glede na kos izdelka,



tretji stolpec pa strošek transporta v kalkulaciji za določen izdelek. V zadnjem stolpcu je

predstavljena razlika med dejanskim stroškom transporta in stroškom, predvidenem v

kalkulaciji. V nobenem primeru dejanski stroški transporta niso višji od vrednosti, ki jo

plača kupec.

Tabela 8: Primerjava dejanskega stroška transporta in stroška zaračunanega kupcu

Kupec

Dejansko izračunani

strošek transporta na

kos

Strošek transporta

zajet v kalkulaciji na

kos

Odstopanje

K14/ Eu 0,0018 € 0,0600 € -0,0597 €

K11 / Eu 0,0107 € 0,0800 € -0,0643 €

K13 / Eu 0,0072 € 0,0900 € -0,0778 €

K22 / Eu 0,0099 € 0,3500 € -0,3401 €

K23 / Eu 0,0079 € 0,0400 € -0,0291 €

K21 / Eu 0,0115 € 0,5900 € -0,5785 €

K21 / Eu 0,0074 € 0,4400 € -0,4326 €

K7 / Ts 0,0257 € 0,0600 € -0,0303 €

K9 / Ts 0,0150 € 0,0800 € -0,0690 €

Pri vseh kupcih je podjetje prihranilo pri transportnih stroških. Predvidevamo, da

podjetje te stroške transporta, ki so kupcu podani v kalkulaciji, uspešno znižuje z



združevanjem transportov. Večja je količina dostavljenega blaga, ki ga pelje prevoznik,

manjši je strošek na posamezni izdelek za posameznega kupca. Razlog za to so tudi

dobro definirane transportne poti, kar smo že prej opisali.

Z analizo smo dokazali, da so dejanski stroški transportov sprejemljivi glede na

zastavljene cilje podjetja. Vzroke za visoke skupne stroške transportov bi bilo potrebno

iskati drugje, najverjetneje pri transportnih stroških izrednih transportov ali pri internih

cestnih prevozih.

Na začetku smo si postavili tezo, ki smo jo skozi diplomsko delo poskušali potrditi

oziroma ovreči.

Na podlagi dobljenih ugotovitev postavljene teze ne potrjujemo. Ugotovili smo, da

dejanski strošek rednega transporta ni enak deležu transportnih stroškov, zaračunanih

kupcu, pač pa je le-ta manjši. To dokazuje podatek, da v nobenem primeru dejanski

strošek transporta ni enak strošku transporta, ki je bil zaračunan kupcu v končni ceni

izdelka.



5 PRENOVA ALI PREDLOG REŠITVE PROBLEMA

Trenutno izbrano podjetje ni ogroženo s strani konkurence. Iz tega vidika tudi ni

prisiljeno nižati transportnih stroškov, kar pa se seveda v prihodnje lahko spremeni.

Največjo prednost glede zmanjševanja končne vrednosti izdelka vidimo v tem, da

obstajajo rezerve pri transportnih stroških. Le-te bo podjetje lahko s pridom izkoristilo v

primeru, da se pojavi konkurenca. Tako bo podjetje obdržalo svoje kupce, saj bodo

lahko nekoliko znižali vrednosti izdelkov ob isti kvaliteti, hkrati pa zaradi tega ne bodo

poslovali z izgubo.

Za še večje prihranke predlagamo, da podjetje najame samo enega zunanjega izvajalca

transportov ali preda vse transporte že obstoječemu določenemu izvajalcu, z ostalimi pa

se poslovanje prekine. Izbrani izvajalec transportnih storitev bi bil odgovoren za vse

transportne poti, s čimer bi dosegli nižje cene transportov zaradi velikega obsega

transportov. S tem obstaja možnost znižanja vrednosti transportov tudi na podlagi

zbirnih prevozov, katere bi opravljal izbrani izvajalec.

Zraven ugodnosti vrednosti transportov je potrebno upoštevati tudi kakovost opravljenih

storitev, ki je ključnega pomena tako za kupca kot za podjetje.

Predlagamo tudi, da se podjetje loti spremljanja stroškov transportov, ki jih opravlja

interni prevoznik. S tem načinom bi pridobili podatek o višini stroškov cestnega

transporta internega prevoznika. Na podlagi pridobljenih podatkov bi opravili analizo,

ali so omenjeni stroški večji oziroma manjši od stroška, ki je zaračunan kupcu v končni

ceni izdelka.

V nadaljevanju bomo predstavili in opisali potencialni model kalkulacije transportnih

stroškov za dostavo blaga oziroma izdelkov h kupcu, ki bi morebiti še povečal

prihranke pri transportnih stroških.



Postopek izdelave kalkulacije transportnih stroškov izdelka za novega kupca (Klaneček,

osebna komunikacija, 7. oktober 2014):

Izbrani kupec, izdelek X1:

lokacija, na katero bo potrebno elektronike dostavljati;

preverjanje transportne poti, ali podjetje v smeri potencialno nove lokacije že

oskrbuje kakšnega obstoječega kupca.

Simulacija postopka izdelave kalkulacije transportnih stroškov:

Izbrani kupec, izdelek X1:

strošek transporta v obe smeri znaša 560 € (ta podatek pridobijo kot rezultat

zmnožka števila kilometrov s ceno transporta na 1 kilometer. cena transporta na 1

kilometer je 0,45 €);

podatek o letni napovedi prodaje znaša 50 000 izdelkov;

minimalna količina naročanja za eno odpremo znaša 5000 kosov;

izračun: 560 € / 5000 = 0,1120 €.

Znesek 0,1120 € predstavlja strošek transporta na en dostavljeni kos. Ta strošek bi

kalkulant upošteval pri izdelavi kalkulacije za novi izdelek.



ZAKLJUČEK

V diplomskem delu smo se v teoretičnem delu osredotočili na logistične stroške, ki

nastajajo v podjetju, in jih opredelili. Natančneje smo opisali transportne stroške.

Iz teoretičnega vidika smo osvetlili tudi kalkulacije, katerih pomembna postavka je prav

strošek transporta.

Hipotezo, da je dejanski strošek transporta rednega prevoza enak deležu transportnih

stroškov, zaračunanih kupcu v lastni ceni izdelka, smo raziskali v praktičnem delu

diplomskega dela. Ugotovitve, pridobljene z analizo, smo tudi ustrezno argumentirali.

Z analizo stroškov transportov za mesec januar in februar smo ugotovili, da je v

vrednosti izdelka ustrezno upoštevan strošek transporta na relaciji podjetje–kupec. Za

konkretne kupce, kjer smo imeli realne podatke, smo ugotovili, da je ta strošek

transporta znotraj enega odstotka prodajne vrednosti izdelka, ki je postavljena v

kalkulaciji. S tem smo potrdili, da so kalkulacije za izdelke pri obravnavanih kupcih

ustrezno formirane.

Na podlagi analize ugotovimo, da so z optimizacijo transportov še možni prihranki, kar

dokazuje podatek, da so ponekod odstotki stroška transporta glede na vrednost

realizacije prodaje v kalkulaciji nižji od zastavljenih ciljev podjetja.

V izbranem podjetju kot transportni strošek smatrajo strošek opravljanja transportne

storitve zunanjih izvajalcev. Tudi v ciljih podjetja je zastavljeno zmanjšanje

transportnih stroškov, zato te stroške dosledno spremljajo.

Ocena in vrednotenje

Zajemanje transportnih stroškov, kot ga izvajajo v podjetju trenutno, se nam zdi

smiselno in menimo, da mora podjetje tudi v prihodnje natančno spremljati evidence

stroškov opravljenih transportov.



Podatki analize kažejo, da so še rezerve pri stroških transporta, tako je podjetje

pripravljeno na možen prihod konkurence. Z ustreznejšo metodo kalkuliranja

transportnih stroškov je mogoča izboljšava trenutnih rezultatov.

Možnost za nadaljnji razvoj

Možnost za nadaljnji razvoj vidimo v bolj natančni izdelavi kalkulacije transportnih

stroškov. Uporablja naj se model, kot smo ga predstavili v samem diplomskem delu po

nasvetu zaposlenega, kar pa bi se na koncu vsekakor obrestovalo, saj bi se v kalkulaciji

odražali dejanski stroški transporta in ne ocenjeni.

Predlagamo, da se podjetje loti natančne analize internih cestnih transportov, ki jih

izvaja interni prevoznik. Analizo naj izvajajo določen čas in nato preverijo, kakšna je

razlika med dejanskim stroškom transporta in zaračunanim stroškom kupcu. Prav tako

je potrebno narediti primerjavo med stroškom transporta internega prevoznika in

stroškom transporta zunanjega izvajalca.

Priporočljivo bi bilo tudi poiskati razloge za nastanek visokega števila izrednih

transportov in poiskati rešitve, kako le-te zmanjšati.



LITERATURA IN VIRI

Angelovski, B. & Križman, A. (2009). Tarifni sistemi in kalkulacije. Maribor: Prometna

šola, Višja prometna šola.

Čižman, A. (2002). Logistični management v organizaciji. Kranj: Moderna

organizacija.

The Establish Davis Logistics Cost and Service Database. (2013). Logistics Cost and

Service 2013 Report, CSCMP 2013. Denver. Najdeno 28. februarja 2015: na

spletnem naslovu: http://www.establishinc.com/supply-chain-consulting-

services/benchmarking/the-establish-davis-logistics-cost-and-service-database/.

Golob, M. (2011). Predkalkulacije in kalkulacije. Najdeno 15. decembra 2014 na

spletnem naslovu: http://www.slideshare.net/mateecgolob/predkalkulacije-in-

kalkulacije

Izbrano podjetje. (2013a). Interna predstavitev podjetja (interno gradivo). Gornja

Radgona: Izbrano podjetje.

Izbrano podjetje. (2013b). Preglednica dobav kupcem po dnevih (interno gradivo).

Gornja Radgona: Izbrano podjetje.

Izbrano podjetje. (2013c). Preglednica dobav kupcem po dnevih za koledarski teden x

(interno gradivo). Gornja Radgona: Izbrano podjetje.

Izbrano podjetje. (2013d). Strošek izrednih transportov v letu 2013 (interno gradivo).

Gornja Radgona: Izbrano podjetje.

Izbrano podjetje. (2013e). Redni transportni stroški (interno gradivo). Gornja Radgona:

Izbrano podjetje.

Izbrano podjetje. (2013f). Poslovnik vodenja (interno gradivo). Gornja Radgona:

Izbrano podjetje.

Kaltenkar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

Knez, M., Cedilnik, M. & Semolič, B. (2007). Logistika in poslovanje logističnih

podjetij. Celje: Fakulteta za logistiko.

Knez, M. (2013). Kakovost v logistiki, avditorno predavanje. Celje: Fakulteta za

logistiko.

Kramar, U. (2012). Osnove ekonomike v logistiki. Celje: Fakulteta za logistiko.



Križman, A. & Križman, D. (2008). Logistika v gospodarskih družbah. Maribor:

Prometna šola, Višja prometna šola.

Križman, A. & Rajter, M. (2009). Ekonomika podjetja. Maribor: Prometna šola, Višja

prometna šola.

Kupci [izbrano podjetje]. Najdeno 1. julija 2014 na spletnem naslovu:

http://www.izbranopodjetje.si/html/SLO/OurCostumers.html

Lambert, D. M., Stock, J. R., Ellram & Lisa, M. (1988). Fundamentals of logistics.

Boston: Irwin McGraw-Hill.

Logožar, K. (2004). Poslovna logistika. Ljubljana: GV Izobraževanje.

Nikolić, M. (2007). Logistika v proizvodnem podjetju Hidria Perles d.o.o. Diplomsko

delo višjega strokovnega študija. Kranj: B&B Višja strokovna šola.

Ogorelc, A. (2004). Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko - poslovna

fakulteta.

Osnovni podatki [izbrano podjetje]. Najdeno 1. julija 2013 na spletnem naslovu:

http://www.izbranopodjetje.si/html/SLO/BasicInformation.html

Popit, F. (2014). Vpeljava in primerjava artikla v informacijska sistema Baan iv in

Navision v procesu proizvodnje. Magistrsko delo. Novo Mesto: Fakulteta za

informacijske študije.

Potočnik, V. (2002). Temelji trženja: s primeri iz prakse. Ljubljana: Gospodarski

vestnik.

Rushton, A., Croucher, P. & Baker, P. (2010). The handbook of logistics and

distribution management. (4th ed.), London: Kogan Page.

Tekavčič, M. (1997). Obvladovanje stroškov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Topolšek, D. (2012). Osnove logističnih tehnik in tehnologij. Celje: Fakulteta za

logistiko.

UPS. (2013). Naročilo dviga paketa. Najdeno 14. December 2014 na spletenem

naslovu: http://www.ups.si/

http://www.izbranopodjetje.si/html/SLO/BasicInformation.html

Documents

ANALIZA STROŠKOV TRANSPORTA V IZBRANEM PODJETJU · gospodinjskih aparatov, električnih orodij, bele tehnike in električnih orodij. V okviru skupine delujeta tudi dve hčerinski